Diplomska naloga (.pdf)

2.3 Nekaj enostavnih primerov 12
notranja impedanca pa je
η j = ( µ j
ε j
) 1/2 .
Celotni odbojni koeficient R absorberja izračunamo s pomočjo matrike M:
R = ((M) 11Z n − (M) 12 ) − Z 1 ((M) 22 − (M) 21 Z n )
((M) 11 Z n − (M) 12 ) + Z 1 ((M) 22 − (M) 21 Z n ) .
V zadnji plasti n, kjer je običajno kovinski premaz, je impedanca Z n
. = 0 in se zato
odbojni koeficient ustrezno poenostavi:
R = −(M) 12 − Z 1 (M) 22
−(M) 12 + Z 1 (M) 22
. (2.5)
Ker v vsaki plasti računamo s celotnim električnim poljem, ki je posledica vpada in
odboja EM valovanja, se s tem upošteva tudi valovanje, ki se je odbilo ob zaledni
material in potovalo skozi absorber v obratnem vrstnem redu.
Formula za odbojni koeficient enoplastnih absorberjev iz prejšnjega razdelka je
poseben primer formule 2.5. Dobimo jo pri n = 3 in s privzetkom, da valovanje
vpade pod pravim kotom (θ 2 = 0). Seveda pri tem, enako kot kasneje pri večplastnih
absorberjih, upoštevamo, da je prvi medij zrak in zadnji medij kovinski premaz, ki
valovanje popolnoma odbije. Za zrak velja, da je Z z
. = 1, in za kovino, da je Zk
. = 0.
2.3 Nekaj enostavnih primerov
EM absorberje zgradimo iz nam že znanih in dosegljivih materialov, katerih lastnosti
so eksperimentalno določene. Odbojnosti absorberjev izračunamo preko enačb iz
razdelkov o enoplastnih in večplastnih absorberjih.
Na voljo imamo 9 različnih materialov, katerih dielektričnosti so predstavljene v
spodnji tabeli:
oznaka materiala dielektričnost (ε)
FM1 35–15i
FM2 10–0.2i
FM3 8–0.1i
FM4 10–0.1i
FM5 35–15i
FM6 20–5i
FM7 30–10i
FM8 60–30i
FM9 4–0.1i
Permeabilnosti materialov od FM1 do FM8 so podane diskretno v odvisnosti od frekvenc
(glej sliko 2.4). Shranjene so v tekstovnih datotekah, ki vsebujejo tri stolpce.