Diplomska naloga (.pdf)

Recommendations

Info

2.2 Večplastni absorberji 10 kjer v osnovni material z določeno dielektričnostjo dodajamo polnila z različnimi dielektričnostmi in permeabilnostmi. Načrtovanje plastovitega absorberja je zahteven problem, kjer je potrebno določiti število plasti ter sestavo in debelino posamezne plasti, da dobimo želene karakteristike. Odbojnost na plasteh je podana z izrazom, ki je soroden izrazu (2.2), vendar njegova kompleksnost raste z večanjem števila plasti. Pri minimizaciji odbojnosti imamo precej prostih parametrov (različni materiali, število plasti, njihov vrstni red ter debeline plasti). Uporabimo lahko že znane materiale (ferite) in ni potreben dodaten razvoj materialov. Tako konstruiran absorber je lahko zelo optimiziran, tako v smislu odbojnosti kot tudi debeline, teže in cene. Trenutno se za načrtovanje največ uporablja genetski algoritem, kjer dobimo kot rezultat nekaj primerljivih konstrukcij. Slika 2.2: Struktura večplastnega absorberja. Na sliki 2.2 sta prikazana odboj in prepustnost elektromagnetnih valov skozi večplastni absorber pri poljubnem kotu θ 2 . Z 1 je označen prvi medij, ki je v našem primeru zrak, z n pa je označen zadnji medij, v našem primeru je to material, ki
2.2 Večplastni absorberji 11 valovanje popolnoma odbije. Plasti absorberja so homogene in izotropične (v vseh koordinatnih smereh imajo enake fizikalne lastnosti). Lastnosti posamezne plasti j so določene z dielektričnostjo ε j , permeabilnostjo µ j in debelino d j . Pri elektromagnetnem valovanju govorimo o spremembah električnih in magnetnih polj, ki se v praznem prostoru širijo s svetlobno hitrostjo. Umetni izvori EM valovanja, katerih valovanje obravnavamo, oddajajo transverzalno električno (TE) in transverzalno magnetno (TM) polarizirano valovanje (glej sliko 2.3). Prenos elektromagnetnega E TE polarizacija H TM polarizacija H k E k Slika 2.3: Vektorja jakosti električnega in magnetnega polja ( ⃗ E in ⃗ H) glede na smer širjenja valovanja ( ⃗ k) pri TE in TM polarizaciji. valovanja skozi absorber je določen z rekurzivno matrično enačbo: [ ] [ ] Ej−1 Ej = M H j−1 , j = 2, 3, . . .,n, j−1 H j kjer je E j = E y , H j = H x za pravokotno TE polarizacijo in E j = E x , H j = H y za vzporedno TM polarizacijo v določeni plasti j. Ta rekurzivna enačba nam določa matriko M, ki jo lahko zapišemo kot M = M 2 M 3 · · ·M j · · ·M n , (2.4) kjer je: Impedanca Z j pa je: [ M j = − i ] cosα j −iZ j sin α j , Z j sin α j cos α j α j = k j d j cosθ j √ µ0 ε 0 . Z j = V j-ti plasti je lomni kot enak θ j , valovno število k j že vemo, da je { ηj / cosθ j , TE polarizacija η j cos θ j , TM polarizacija . cosθ j = ( 1 − (k 1 /k j ) 2 sin 2 θ 2 ) 1/2 , k j = ω(µ j ε j ) 1/2 ,
Page 1 and 2: Univerza v Ljubljani Fakulteta za m
Page 3 and 4: Program diplomskega dela V diplomsk
Page 5 and 6: Poglavje 1 Uvod V zadnjih nekaj let
Page 7 and 8: Poglavje 2 Teoretičen vpogled v ab
Page 9: 2.2 Večplastni absorberji 9 Za kov
Page 13 and 14: 2.3 Nekaj enostavnih primerov 13 V
Page 15 and 16: 2.3 Nekaj enostavnih primerov 15 5
Page 17 and 18: 2.3 Nekaj enostavnih primerov 17 Na
Page 23 and 24: 3.2 Lastnosti genetskih algoritmov
Page 25 and 26: 3.2 Lastnosti genetskih algoritmov
Page 27 and 28: 3.3 Genetski algoritmi za problem v
Page 29 and 30: 3.3 Genetski algoritmi za problem v
Page 31 and 32: 3.4 Rezultati 31 0 −5 −10 odboj
Page 35 and 36: Poglavje 4 Reševanje večkriterijs
Page 37 and 38: 4.2 Različni pristopi 37 pomembnos
Page 39 and 40: 4.3 NSGA-II 39 gredo po vrsti najbo
Page 41 and 42: 4.4 Rezultati 41 nakopičenosti za
Page 43 and 44: 4.4 Rezultati 43 8 7 6 debelina (mm
Page 47 and 48: 47 Sprehod bi začeli pri najboljš
Page 49 and 50: Dodatek B Koda %Primer enokriterijs
Page 51 and 52: 51 M=repmat(eye(2), [1, 1, int]); a
Page 53 and 54: 53 end end t=round(rand)+1; P(1,k,j
Page 55 and 56: 55 %Če optimiziramo po debelini ab
Page 57 and 58: LITERATURA 57 [WMG96] D. S. Weile,

Diplomska naloga (.pdf)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?