1.a Mentor vsebine: Vilijem BabiÄ Mentor oblike: Mirko PeÅ¡ec
1.a Mentor vsebine: Vilijem BabiÄ Mentor oblike: Mirko PeÅ¡ec
1.a Mentor vsebine: Vilijem BabiÄ Mentor oblike: Mirko PeÅ¡ec
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
II. gimnazija Maribor<br />
Avtorica: Kacafura Vita<br />
Razred: <strong>1.a</strong><br />
<strong>Mentor</strong> <strong>vsebine</strong>: <strong>Vilijem</strong> Babič<br />
<strong>Mentor</strong> <strong>oblike</strong>: <strong>Mirko</strong> Pešec<br />
Maribor, april 2009
VSEBINSKO KAZALO<br />
VSEBINSKO KAZALO.................................................................................................2<br />
KAZALO SLIK................................................................................................................2<br />
1. UVOD............................................................................................................................3<br />
2. ZAČETKI SLOVENSKE POPEVKE IN ZLATA LETA.......................................3<br />
3. HIPIJEVSKI ČASI..................................................................................................6<br />
4. NOVA SLOVENSKA POPEVKA..............................................................................7<br />
5. ZAKLJUČEK...............................................................................................................8<br />
Zmagovalci festivala Slovenska popevka po letih:..............................................9<br />
6. LITERATURA IN VIRI.........................................................................................10<br />
KAZALO SLIK<br />
Slika 1: Logotip Slovenske popevke ...........................................................................3<br />
Slika 2: Naslovnica plošče iz 1962 ............................................................................4<br />
Slika 3: Beti Jurkovič in Stane Mancini ...................................................................4<br />
Slika 4: Lado Leskovar ..................................................................................................5<br />
Slika 5: Marjana Deržaj ...............................................................................................5<br />
Slika 6: Oto Pestner .......................................Error: Reference source not found<br />
Slika 7: Edvin Fliser ........................................Error: Reference source not found<br />
Slika 8: Foxy Teens ........................................Error: Reference source not found<br />
Slika 9: Nuša Derenda ....................................Error: Reference source not found<br />
Slika 10: Bele vrane ........................................Error: Reference source not found<br />
Slika 11: Pepel in kri ........................................Error: Reference source not found<br />
2
1. UVOD<br />
Slovenska popevka<br />
Vsi se z nostalgijo spominjamo časov festivala Slovenske popevke in pesmi, ki so ostale<br />
v naših spominih vse do današnjih dni. Od tedaj pa vse do sredine osemdesetih let in s<br />
prekinitvijo do danes, so izpod peres domačih avtorjev nastale številne skladbe, ki jim<br />
še dandanes radi prisluhnemo.<br />
V vmesnem času je tudi festival Slovenska popevka izgubil nekaj zaleta. Med leti 1983<br />
in 1998 je festivala zamrl, saj so se trendi v glasbi zelo spreminjali in z njimi je tudi<br />
prvoten koncept Slovenske popevke zbledel. Leta 1998 pa je RTV Slovenija ponovno<br />
obudila Slovensko popevko, ki pa se precej razlikuje od popevk ”zlate dobe”.<br />
Slika 1: Logotip Slovenske popevke<br />
V referatu nameravam podrobno predstaviti tisto obdobje v slovenski glasbeni<br />
zgodovini, ki se popularno imenuje ''Slovenska popevka''. Gre za kronološko<br />
predstavitev, saj se zgodba o Slovenski popevki pomika od njenih začetkov naprej,<br />
vmes pa smiselno preskakuje v današnji čas.<br />
2. ZAČETKI SLOVENSKE POPEVKE IN ZLATA LETA<br />
Slovenska popevka je imela prvo postajo na Bledu leta 1962. Pred tem letom prave<br />
kontinuitete v slovenski popevki ni bilo opaziti. Avtorji so skladbe pisali vsak po svoje,<br />
naši pevci so nastopali na jugoslovanskih festivalih, iz tega pa se je rodilo zgolj pet ali<br />
šest uspešnic na leto.<br />
Čeprav so za vso organizacijo prvega festivala v takrat novi dvorani na Bledu poskrbeli<br />
radijci, naj bi temeljno zamisel skovali pevci, tekstopisci in skladatelji Matija Cerar,<br />
Matija Barl, Franek Lunaček in predvsem Vilko Ovsenik, ki ga večina bolj pozna kot<br />
enega od bratov Avsenik.<br />
3
Slovenska popevka<br />
Slika 2: Naslovnica plošče iz 1962<br />
Edina dvorana, ki je takrat ustrezala nekakšnim festivalskim standardom, je bila na<br />
Bledu in tam je Vilko Ovsenik poznal turistično društvo in njegovega predsednika<br />
Boruta Šanco. Ta je bil pripravljen pomagati pri organizaciji. Tako je za prvi festival<br />
osemčlanska strokovna žirija, ki jo je vodil Mario Rijavec, izbrala dvajset popevk. Beti<br />
Jurkovič je v alternaciji s Stanetom Mancinijem prepevala Mandolino in zmagala. Za<br />
najboljše besedilo je bil takrat nagrajen "mladi in nadarjeni" pesnik Gregor Strniša za<br />
pesem Zemlja pleše, ki jo je zapel Nino Robič. Drugo nagrado so dodelili bratoma<br />
Avsenik za skladbo Zvezde padajo v noč. Ciril Zlobec je napisal besedilo za Marjano<br />
Deržaj. Na tretje mesto so poslušalci uvrstili domačina Franca Podjeda, ki je<br />
skomponiral Pojdi spet na Bled za Majdo Sepe.<br />
Slika 3: Beti Jurkovič in Stane Mancini<br />
So pa nekateri pevci peli tudi po štirikrat, na odru pa so se vsi pojavili najmanj<br />
dvakrat in takšna praksa je na Slovenski popevki veljala kar nekaj let. "Takrat je bilo<br />
bolj malo pevcev, zato so določili takšna pravila," se spominja Lidija Kodrič, ki je bila<br />
na Slovenski popevki med redkimi novejšimi pevskimi imeni, saj je prvič nastopila<br />
mesec dni pred tem na Katedri '62 v Mariboru, ki je bil zametek kasnejše Vesele<br />
jeseni.<br />
.<br />
Tudi naslednje leto so se organizatorji zadovoljili z dvorano na Bledu. Prvič se je<br />
pojavil Lado Leskovar, zapel je Malokdaj se srečava, ki jo je pela tudi Beti Jurkovič.<br />
Zmagovalec festivala je bil Mojmir Sepe, ki je ustvaril omenjeno skladbo in še skladbo<br />
Drevo, ki jo je prav tako pela Jurkovičeva. Tretja nagrajena popevka, za katero je<br />
prispeval besedilo, je bila Orion. Za melodijo je poskrbel Jure Robežnik, pela pa jo je<br />
debitantka Katja Levstik. Vsa zmagovalna besedila je napisal pesnik Gregor Strniša.<br />
4
Slovenska popevka<br />
Slika 4: Lado Leskovar<br />
Leta 1964 so se organizatorji odločili, da festival preselijo v Ljubljano. Eno leto so<br />
vztrajali na Gospodarskem razstavišču, od leta 1965 pa je bila Slovenska popevka v<br />
Hali Tivoli in kasneje v ljubljanskih Križankah.<br />
Kakorkoli že, leta 1964 je na Gospodarskem razstavišču zablestela Marjana Deržaj, ki<br />
je zapela Poletno noč 1 . Besedilo Elza Budau, glasba Mojmir Sepe. Popevka Poletna noč<br />
je postala nekakšna neuradna pesem Slovenske popevke in to ostala do današnjih<br />
časov. Kot debitantka se je tisto leto sicer predstavila Elda Viler s komadom Molče z<br />
besedilom Svetlane Makarovič in glasbo Borisa Kovačiča.<br />
Slika 5: Marjana Deržaj<br />
Že naslednje leto 1965 se je festival preselil v povsem novo Halo Tivoli v Ljubljani. Na<br />
slovenski popevki je bila tisto leto najboljša debitantka Berta Ambrož, ki je zapela<br />
Luči Ljubljane, zmagala pa je Irena Kohont s komadom Šel si mimo, ki sta ga ustvarila<br />
Jure Robežnik in Elza Budau. Najboljše besedilo je napisala Svetlana Makarovič za<br />
Jožico Svete, popevka pa je nosila naslov Preprosta pesem.<br />
V dvorani je bilo prvič res veliko občinstva, ki je bilo prvič precej razigrano. Hala<br />
Tivoli je pač pomenila prelomnico, tudi za popevko. Zanimivo je, da so za avizo, s<br />
katerim se je začel prenos, uporabili Poletno noč, prejšnjo zmagovalko, ki se je na<br />
vrhu lestvic priljubljenosti obdržala vse leto.<br />
1<br />
Ta pesem je bila kasneje izbrana za himno Slovenske popevke.<br />
5
3. HIPIJEVSKI ČASI<br />
Slovenska popevka<br />
V Hali Tivoli so se izmenjevali največji slovenski vokali, bilo je veliko pokroviteljev in<br />
še več nagrad in nagrajenih. Nekje so zapisali, da je kakovost skladb celo na ravni<br />
Zagrebškega festivala. Če lahko rečemo, da se je Slovenska popevka ujemala s<br />
hrvaško popevko, lahko rečemo, da se je ujemala tudi s hipiji, da je medse sprejela<br />
tudi mlade bende in pevce, ki so konec šestdesetih let počasi nadomeščali stare<br />
popevkarje. Najprej pomislimo na Bele vrane in Bora Gostišo. Največji slovenski hipi je<br />
nastopil na popevki že leta 1967, Bele vrane pa so se mu pridružile leta 1968 z<br />
uspešnim Robežnikovim komadom Presenečenja, za katerega je besedilo napisal Dušan<br />
Velkaverh, „hipijevski tekstopisec“. Presenečenja, Mini in maksi, Na vrhu nebotičnika,<br />
Maček v žaklju ... Slovenski Mamas and Papas so kraljevali tudi na lestvicah<br />
popularnosti. In po potrebi peli back vokale drugim pevcem. Tudi Ptičje strašilo, ena<br />
največjih uspešnic Marjane Deržaj, je bila podložena z njihovimi vokali. Seveda pa<br />
Bele vrane niso bile edine iz vala umirjenih dolgolascev. Nastopali so Mladi levi in<br />
nastopali so Deliali. Seveda z manjšim uspehom kot Bele vrane. Med mlajše in novim<br />
glasbenim usmeritvam bolj podvržene štejejo tudi Evo Sršen pa Neco Falk in seveda<br />
Tomaža Domicelja.<br />
Ravno leta 1970 je izšla tudi prva plošča Slovenska popevka 1970, izdala pa jo je prva<br />
slovenska založba gramofonskih plošč Helidon. Do takrat so plošče izdajali pri<br />
Jugotonu, vmes pa eno celo pri Mladinski knjigi.<br />
Konec šestdesetih let so se Slovenski popevki začeli dogajati hipiji, v začetku<br />
sedemdesetih let pa so se spet pojavili popevkarski solo pevci, moški vokali. Najbolj je<br />
izstopal Oto Pestner, ki je leta 1971 očaral s popevko Trideset let. Izvrstni vokalist<br />
je bil potem nekaj časa zaščitni znak popevke, ob strani pa so mu stali še Janko<br />
Ropret, Edvin Fliser in Braco Koren. Ljubljančanke, Otroci morja, Leti, lastovka, Ptica<br />
vrh Triglava, Tam je moj dom so le nekatere popevke, ki so jih prispevali ... Kljub<br />
novemu valu pevcev in solidnim uspešnicam pa se je sredi sedemdesetih let zdelo, da je<br />
festival že utrujen. Poskusi, da bi jo povsem prenovili s kako Pop delavnico ali s<br />
selitvijo v rockerske Križanke, so bili neuspešni, kljub temu, da je leta 1983 na<br />
Slovenski popevki kot gost nastopil sam Johnny Logan.<br />
Slika 6: Oto Pestner<br />
6
Slovenska popevka<br />
Slika 7: Edvin Fliser<br />
4. NOVA SLOVENSKA POPEVKA<br />
Leto 1983 je po svoje pomenilo slovo Slovenske popevke, čeprav je težko reči, kdaj se<br />
je zgodba zares končala. Na RTV so stvari poskušali rešiti na različne načine, pa jim ni<br />
uspelo. Dokler ni prišlo obdobje novih popevkarjev. Generacija, ki ji ni bilo nerodno<br />
peti popevk. Helena Blagne, Simona Weiss, Čuki ..., ki so pripravili dovolj uspešnic, da<br />
so ljudi spet privabili nazaj v dvorane. Morda se je tudi ta scena že izrodila in je iz<br />
večjega dela že nastal nekakšen slovenski turbo folk, vendar so ostali popevkarski<br />
festivali. Vrnila se je tudi Slovenska popevka. Na drugih temeljih, z drugimi pevci in<br />
drugimi uspešnicami. Čeprav Lado Leskovar, eden redkih slovenskih pevcev iz<br />
generacije z začetka šestdesetih let, ki še nastopajo, pravi: "Da si lahko pel na<br />
Slovenski popevki, si moral to znati početi profesionalno. Danes pa je kakovost<br />
festivalov pogosto hudo nizka."<br />
Slika 8: Foxy Teens<br />
Slika 9: Nuša Derenda<br />
7
5. ZAKLJUČEK<br />
Slovenska popevka<br />
Festival Slovenska popevka je v sedanjih časih bolj ali manj posrečeno nadaljevanje<br />
festivala, ki se je pred desetletji začel na Bledu. Vendar razen imena skoraj ni<br />
mogoče najti vzporednic s festivalom, ki je v šestdesetih letih in vse do sredine<br />
sedemdesetih let bil osrednje komercialno popularno dogajanje v Sloveniji. Zdaj je<br />
festival bolj ali manj eden izmed glasbenih dogodkov, resnici na ljubo pa tudi popevka<br />
kot glasbeni izraz ni več tisto, kar je bila pred leti. Nobena od zmagovalnih sklad<br />
v zadnjih letih ni postala ravno veliki hit. So popevkarski festivali out? Ne nujno, saj<br />
obstajajo festivali, ki so še veliko bolj neizrazni od prenovljene Slovenske popevke. A<br />
Slovenska popevka, vsaj tista v šestedesetih in sedemdesetih, je bila pravi festival.<br />
Slika 10: Bele vrane<br />
Slika 11: Pepel in kri<br />
8
Slovenska popevka<br />
Zmagovalci festivala Slovenska popevka po letih:<br />
1962: Stane Mancini, Beti Jurkovič - Mandolina<br />
1963: Lado Leskovar - Malokdaj se srečava<br />
1964: Marjana Deržaj - Poletna noč<br />
1965: Irena Kohont - Šel si mimo<br />
1966: Marjana Deržaj - Ples oblakov<br />
1967: Elda Viler - Vzameš me v roke<br />
1968: Bele vrane & Bor Gostiša - Presenečenja<br />
1969: Bele vrane - Maček v žaklju<br />
1970: Lidija Kodrič - Ti si moj pravi človek<br />
1971: Oto Pestner - Trideset let<br />
1972: Elda Viler - Včeraj, danes, jutri<br />
1973: Majda Sepe - Med iskrenimi ljudmi<br />
1974: Majda Sepe - Uspavanka za vagabunde<br />
1975: Marjana Deržaj in Braco Koren - Med iskrenimi ljudmi<br />
1976: Ditka Haberl - Samo nasmeh je bolj grenak<br />
1977: Oto Pestner - Vrača se pomlad<br />
1978: Tomaž Domicelj - Jamajka<br />
1979: Tomaž Domicelj - Avtomat<br />
1980: Vlado Kreslin - Dan neskončnih sanj<br />
1981: Pepel in kri - Prijateljstvo<br />
1982: ni podatka<br />
1983: F+ - Ljubim tri dečve<br />
1998: Andrej Šifrer - Za prijatelje<br />
1999: Foxy Teens - Naj pada zdaj dež<br />
2000: The Twins - Glas srca (nagrada občinstva), Regina - Moje ime (nagrada<br />
strokovne žirije)<br />
2001: Foxy Teens - Prva ljubezen (nagrada občinstva), Ylenia Zobec – Ne<br />
razumem (nagrada strokovne žirije)<br />
2002: Nuša Derenda - Pesek v oči (nagrada občinstva), Jadranka Juras –<br />
Tisoč (nagrada strokovne žirije)<br />
2003: Natalija Verboten - Na pol poti (nagrada občinstva), Katrinas – Zelen<br />
žafran (nagrada strokovne žirije)<br />
2004: DeŽur - Na vrhu sveta (nagrada občinstva), Ylenia Zobec - Samo<br />
(nagrada strokovne žirije)<br />
2005: Yuhubanda s Katjo Koren - Če je to slovo (zmaga - odločitev<br />
telefonskega glasovanja)<br />
2006: Anika Horvat - Belo nebo (zmaga - odločitev strokovne komisije)<br />
2007: Damjana Golavšek - Naravne sile (zmaga - odločitev strokovne<br />
komisije), Eva Černe - Pomlad v mestu (nagrada občinstva - odločitev<br />
9
telefonskega glasovanja)<br />
Slovenska popevka<br />
2008: Anžej Dežan - Šopek maka (zmaga - odločitev strokovne komisije), Marko<br />
Vozelj - Ko te ni (nagrada občinstva - odločitev televotinga)<br />
6. LITERATURA IN VIRI<br />
1. Miha Štamcar & Co., Dueti, prispevki k slovenski popularni glasbi, Ljubljana 2006,<br />
str. 21-33.<br />
2. Seznam zmagovalcev festivala Slovenska popevka,<br />
http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_popevka, dostop 28.4.2009.<br />
3. Anketa: Slovenska popevka danes,<br />
http://www.gorenjskiglas.si/novice/razvedrilo_novice/index.php?<br />
action=clanek&id=6087, dostop 28.4.2009.<br />
4. Melodije z nebotičnika, radijska oddaja Radia Veseljak,<br />
http://www.radioveseljak.si/program.htm, dostop 28.4.2009.<br />
10
Change language