Promocija zdravja v lokalni skupnost januar 2009.pdf - Občina ...

OBČINA SLOVENSKE KONJICE
Stari trg 29
3210 SLOVENSKE KONJICE
PROMOCIJA ZDRAVJA V LOKALNI
SKUPNOSTI V OBDOBJU
2008‐2012
Januar 2009

KAZALO
2
UVOD....................................................................................................................................................... 4
1. PROMOCIJA ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA IN TRAJNOSTNO PRIDELANE HRANE.......................... 6
2. GIBANJE ZA ZDRAVJE ....................................................................................................................... 8
3. PRIMARNA PREVENTIVA‐PREPREČEVANJE ODVISNOSTI............................................................... 10
4. OBLIKOVANJE ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA......................................................................... 12
5. OKOLJSKA KAKOVOST.................................................................................................................... 15
5.1 Varna oskrba s pitno vodo..................................................................................................... 15
5.2 Odvajanje in čiščenje odpadnih voda.................................................................................... 16
5.3 Vzpostavitev pristopa k oblikovanju “družbe recikliranja” v lokalni skupnosti Slovenske
Konjice ................................................................................................................................. 17
5.4 Podnebne spremembe in zdravje.......................................................................................... 19
6 SPODBUJANJE SODELOVANJA JAVNOSTI....................................................................................... 19
7 ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 21
8 PRILOGA......................................................................................................................................... 22
9 VIRI................................................................................................................................................. 28

Zdravje je ena najpomembnejših vrednot človeka na našem planetu. Zato je cilj promocije zdravja
predvsem izboljšati zdravje ter preprečiti ali upočasniti pojav dejavnikov tveganja in kroničnih
nenalezljivih bolezni (bolezni srca in ožilja, rakavih bolezni, sladkorne bolezni, debelosti,
hipertenzije,...), ki so tako kot pri nas tudi v drugih evropskih državah pereč problem, saj predstavljajo
poglavitni vzrok smrti prebivalstva.
Promocija zdravja zajema tako pasivno kot aktivno sodelovanje ljudi pri izboljšanju lastnega zdravja.
Za dosego dobrega počutja, tako fizičnega, mentalnega in socialnega, si mora vsak posameznik
prizadevati, da zadovolji svoje potrebe in da spremeni svoje okolje. Promocija zdravja ni le domena
zdravstvenega sektorja. Pri promociji zdravja morajo sodelovati vlada, zdravstveni, socialni in
gospodarski sektor, nevladne organizacije, lokalne oblasti in mediji. Strategija promocije zdravja mora
biti prilagojena lokalnemu okolju. S skupnim sodelovanjem lahko dosežemo najvišjo možno stopnjo
zdravja.
3
V občini Slovenske Konjice želimo v nekaj letih s promocijo zdravega načina življenja izboljšati
obstoječe stanje in vplivati na dvig kakovosti življenja vseh prebivalcev. Različne aktivnosti, ki jih
predlagamo, bodo potekale v različnih oblikah za lokalne prebivalce, saj jih želimo vzpodbuditi k
aktivni skrbi in odgovornosti za lastno zdravje.
Pri pripravi Programa promocije zdravja so sodelovali člani projektnega sveta:
Koordinatorica projekta: dr. Marinka Vovk, Okoljsko raziskovalni zavod
Miran Gorinšek, župan Občine Slov. Konjice
prim. dr. Ivan Eržen, Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Ipavčeva 18, Celje, direktor
Alenka Tajnikar, OŠ Loče, Šolska ulica 5, Loče
mag. Špela Hlačar, Javno komunalno podjetje d.o.o. Slovenske Konjice (direktorica)
Emil Martinšek, Poljska cesta 20, Slovenske Konjice (področje podjetništvo)
Jože Onič, Stari trg 29, Slovenske Konjice (predstavnik občanov)
Marjan Berginc,dr. med., Zdravstveni dom, Slovenske Konjice (zdravnik)
Greta Mumelj, OŠ Pod goro, Šolska ul. 3, Slovenske Konjice, (koordinatorica projekta Zdrava šola)
Brigita Štefane, OŠ Ob Dravinji, Ul. Dušana Jereba 1, Slovenske Konjice, (koordinatorica projekta
Zdrava šola)
Renata Gabrovec, sekretarka OZRK Slov. Konjice
Darko Ratajc, Zavod za šport, Slovenske Konjice (direktor)
Laura Kuk, Mladinski center Dravinjske doline Slovenske Konjice
mag. Simona Gobec, Igor Frim, Občina Slov. Konjice
Urška Udovičič, Medobčinski urad, Slovenske Konjice

UVOD
Naziv zdravega mesta oz. lokalne skupnosti lahko pridobi mesto/lokalna skupnost, v katerem sta
kvaliteta življenja in kvaliteta bivanja na vrhu lestvice vrednot. Prav zaradi zagotavljanja teh vrednot
se je občina Slovenske Konjice vključila v mednarodno in slovensko mrežo zdravih mest.
Mednarodni projekt Zdravih mest, kot krovni projekt WHO, povezuje prizadevanja vseh vključenih
mest/lokalnih skupnosti različnih držav za trajno ohranitev in izboljšanje urbanega zdravja ob
vključevanju reševanja problematike okolja ter upoštevanju trajnostnega in uravnoteženega razvoja.
Občina Slov. Konjice kot sodelujoča lokalna skupnost v projektu Svetovne zdravstvene organizacije
Zdrava mesta, se obvezuje izvajati v korist svojih občanov zdravstveno in okoljevarstveno politiko, ki
bo zagotavljala uresničevanje zastavljenih ciljev. Pomembni cilji mednarodnega projekta so:
4
‐ zadovoljevanje osnovnih potreb glede oskrbe z vodo, prehrano in bivališčem, delom
in varnostjo za vse občane,
‐ enakost možnosti za vse občane pri dostopu do spoznanj, izkušenj in storitev, ki se
nanašajo na zdravje,
‐ zdravstvene ustanove in zdravstveno varstvo na visokem nivoju za vse občane,
‐ enake možnosti vseh občanov za najvišjo stopnjo zdravja in dobrega počutja,
‐ visoko stopnjo vključevanja občanov v načrtovanje in odločanje, ki lahko vpliva na
zdravje,
‐ okoljevarstveno usmerjeno načrtovanje in gospodarjenje.
Občina Slov. Konjice je formalno pristopila k slovenskemu gibanju zdravih mest leta 2003 s pristopno
izjavo župana, da se Občina Slov. Konjice vključuje v izvajanje programa nacionalne mreže v obdobju
2003‐2007. Takoj so se začele aktivnosti za vključitev, imenovanje projektnega sveta in priprava
zasnov projekta, ki je bil potrjen s sklepom občinskega sveta maja 2004. V projektni svet so vključeni
predstavniki občinskega sveta, občinske uprave, zdravstvenih institucij, Komunalnega podjetja,
občinskih javnih služb, gospodarstva, predstavnika občanov in izobraževalnih organizacij.
Zdravo mesto/ lokalna skupnost mora zagotoviti naslednje:
1. čisto in zdravo fizično okolje visoke kvalitete (vključujoč kvaliteto bivalnega okolja);
2. dolgoročno stabilen ekosistem;
3. močno skupnost, kjer ne bo medsebojnega izkoriščanja, temveč vzajemno
sodelovanje in podpora;
4. visoko stopnjo sodelovanja javnosti pri sprejemanju odločitev, ki bodo zadevale njeno
življenje, zdravje in blaginjo;
5. osnovne potrebe (zdravo pitno vodo, hrano, bivališče, varnost, delo, možnost
zaslužka in drugo za vse prebivalce mesta;
6. dostop do številnih izkušenj in informacij z možnostjo komuniciranja in povezovanja
ter sodelovanja;

7. raznovrstno, vitalno in inovativno mestno ekonomijo;
8. povezavo z biološko in kulturno dediščino meščanov;
9. organizacijo mesta, ki jo je mogoče prilagoditi predhodnim značilnostim;
10. optimalno raven zdravstvenega stanja in zdravstveno dejavnost, dostopno vsem
5
11. ustrezno zdravstveno stanje (visok nivo zdravja in nizek nivo bolezni).
Temeljna naloga projekta je izvajanje programov promocije zdravja v lokalni skupnosti in
vzpostavitev ter uskladitev podpore programom v skladu s strategijo promocije in krepitve zdravja
prebivalstva. V okviru teh aktivnosti je pripravljena spletna stran projekta, ki omogoča predstavitev
projekta in pretok informacij. Naloga, ki si jo je zastavil projektni svet, je priprava dolgoročnega
lokalnega razvojnega programa promocije zdravja prebivalstva z letnimi akcijskimi načrti.
Cilj programa je zagotoviti dolgoročno integralno planiranje razvoja z upoštevanjem okoljske,
zdravstvene in demografske specifike.
V procesu oblikovanja in uresničevanja zastavljenih ciljev lokalnega razvojnega programa je nujno
potrebno zagotoviti usklajeno delovanje in povezanost nosilcev lokalnega razvoja, aktivno vključevati
vse interesne skupine v občini, vključevati posameznike z njihovimi idejami, sposobnostim in znanjem
s ciljem skupnega iskanja najboljših rešitev. Delovanje projekta je lahko uspešno le, če pritegne čim
širšo javnost, skupine in posameznike, ki v svojem okolju zaznavajo probleme in so pripravljeni
aktivno sodelovati in se vključevati v iskanje najboljših rešitev.
Na podlagi dosedanjih delovnih srečanj, analiz zdravstvenega stanja prebivalcev in rezultatov
opravljenih raziskav, je projektni svet identificiral prioritetna področja:
• preprečevanje odvisnosti
• življenjski slog
• okoljska kakovost
• zdravo prehranjevanje
• gibalna in športna aktivnost
• skrb za starostnike
Skrb za izboljšanje javnega zdravja se pričenja v zavesti vsakega posameznika, zato ima pomembno
vlogo sodelovanje osnovnih šol, ki so že vključene med Zdrave šole, k sodelovanju pa bomo povabili
tudi Vrtec Slov. Konjice in Gimnazijo.
Konkretne naloge projekta bodo vezane na zaznavanje stanja in pripravo ukrepov, ki bodo projektno
definirane:

• zbiranje podatkov o problemih družbenega zdravja v občini in možnosti za izboljšanje
zdravja;
• povečanje zavesti o nujnosti ohranjanja zdravja med prebivalci;
• izgradnja politične podpore za nove pristope k družbenemu zdravju;
• zagotavljanje mehanizmov, s katerimi lahko načrtujemo in pospešujemo
medsektorsko sodelovanje;
• podpiranje strateškega načrtovanja, ki zagotavlja dolgoročno delovanje za zdravje;
• vključevanje novosti in sprememb politike, ki vodijo v zdravju naklonjeno javno
politiko;
• aktivno sodelovanje občanov pri udejanjanju programa promocije zdravja.
6
1. PROMOCIJA ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA IN TRAJNOSTNO PRIDELANE HRANE
Nepravilna prehrana je dejavnik tveganja pri nastanku številnih bolezni, pri nekaterih pa pomembno
vpliva na potek in komplikacije (srčnožilne bolezni, rakave bolezni, predvsem rak debelega črevesja,
sladkorna bolezen in druge).
NAMEN IN CILJI:
1. dvig nivoja osveščenosti prebivalstva o pomenu zdrave prehrane in zdravega
načina prehranjevanja
2. informiranje o pomenu lokalne oskrbe zlasti svežega sadja in zelenjave
3. spodbuditi ponudnike k pripravi zdravih obrokov in promovirati zdravo slovensko
hrano
4. cenovno dostopna ponudba sadja in zelenjave – poskusna mobilna lokalna tržnica
CILJNE SKUPINE:
1. mladostniki
2. odrasla populacija med delovnim časom
3. predšolski in šolski otroci ter starši
4. rizične skupine oz. ljudje s posebnimi prehranskimi potrebami (nosečnice, športniki,
starejši)
PRIORITETE ZA OBDOBJE 2008‐2010
1) Informiranje vodij šolske prehrane v osnovnih šolah in vrtcih, staršev in otrok na temo: Zdravo
prehranjevanje in manj hrane med odpadke
Cilji:
‐ izboljšanje prehranskih navad otrok v šoli/vrtcu in doma,
‐ izboljšanje zdravstvenega stanja otrok z zmanjševanjem dejavnikov tveganja
(nepravilna prehrana, hrana z vsebnostjo alergenov),
‐ zmanjšati količino hrane med odpadki (stroškovni in okoljski vidik) in izboljšati odnos
do hrane.
2) Informiranje občanov o pravilni prehrani, izvedba predavanj in delavnic za odraslo populacijo,
razdelitev gradiv na temo zdrave prehrane v Zdravstvenem domu

Cilji:
• dvig nivoja osveščenosti prebivalstva,
• spreminjanje nezdravih prehranskih navad odraslih prebivalcev,
• izboljšanje zdravstvenega stanja z zmanjševanjem dejavnikov tveganja (debelost,
nepravilna prehrana, nezadostna telesna dejavnost).
3) Promocija in izvedba akcije »Malica za zdravje« za zaposlene
7
Cilji:
• dvig nivoja osveščenosti ponudnikov malic s poudarkom na praktični uvedbi in promociji
zdrave malice
• vzpodbujanje ponudnikov gostinskih uslug v mestnem jedru k uvedbi ponudbe z
zdravimi jedmi za otroke in odrasle in s tem oživitev mestnega jedra (rojstnodnevne
zabave…)
• izboljšanje prehranskih navad prebivalcev s promocijo zdrave hrane na javnih prireditvah
4) Zagotoviti pogoje za uvedbo poskusne mobilne lokalne tržnice in kmečke tržnice v Slov.
Konjicah in povabiti k sodelovanju vse zainteresirane lokalne pridelovalce
Cilji:
• omogočiti lokalno dobavo in mrežno distribucijo zlasti svežega sadja in zelenjave in s tem
vplivati na kakovostnejšo oskrbo lokalnega prebivalstva z uvedbo kmečke tržnice in
poskusne mobilne lokalne tržnice
• vzpodbuditi razvoj ekološkega kmetovanja in podjetništva na podeželju s povečanim
povpraševanjem in zagotavljanjem trga
• postati lokalna skupnost, ki bo s konkretnimi aktivnostmi uresničevala globalni cilj ‐
zmanjšati emisije CO 2 zaradi krajših transportnih poti
MOŽNI IZVAJALCI:
- ZD Slov. Konjice, Celjske lekarne– vzgoja, svetovanje, predavanja in pomoč pri
organizaciji
- Vrtci, osnovne šole in gimnazija – promocija zdrave prehrane
- Občina Slov. Konjice – promocija in pomoč pri zagotovitvi pogojev za uvedbo mobilne
lokalne tržnice
- Kmetijsko svetovalna služba, Kmetijsko gospodarska zadruga
- Kmetje, ekološki kmetje in zainteresirani posamezniki
- Ponudniki gostinskih uslug, ki so zainteresirani za sodelovanje in pripravo zdravih
obrokov

2. GIBANJE ZA ZDRAVJE
Raziskave kažejo, da se le okoli 20% državljanov in državljank Slovenije redno organizirano ukvarja
najmanj dvakrat tedensko s športom. To je mogoče preseči le z akcijami širših razsežnosti in s
promocijo športa za vse, s primernimi vadbenimi prostori in športnimi površinami ter z aktivnim
delom vseh, ki v športu delujejo. Razvoj in stanje športa je v veliki meri odvisen od razumevanja
lokalne skupnosti in gospodarstva. Trdimo lahko, da le to v naši skupnosti obstaja in prepričani smo,
da bo tako tudi v naprej.
8
NAMEN IN CILJI:
o povečati število otrok in mladine, ki se aktivno vključujejo v prostovoljno ukvarjanje s
športom zunaj obveznega izobraževalnega programa in kateri so usmerjeni v
kakovostni oziroma vrhunski šport
o povečati športno rekreativne dejavnosti odraslih, s ciljem ohranjati in izboljšati njihov
celostni zdravstveni status in s tem zmanjševati negativne posledice današnjega
načina življenja
o zagotavitev prostorskih, kadrovskih in finančnih pogojev za ohranitev in razvoj
obstoječih športnih panog, kakor tudi razvoj novih.
CILJNE SKUPINE:
- otroci
- mladostniki
- starši in družine
- starejši in invalidi
- športna društva, klubi.
Razvojne usmeritve
Šport je pomembna dejavnost družbe, je dokaz njene dinamike in splošne kulture in pomembno
bogati življenje posameznika. V športno dejavnost je vključeno prebivalstvo od predšolskih otrok do
starostnikov. Šport je interdisciplinarna dejavnost in posega na različna družbena področja, kot so:
zdravstvo, otroško varstvo, vzgoja in izobraževanje, gospodarstvo in turizem itd. Zato so pri njegovem
razvoju, poleg različnih športnih organizacij, zvez in društev, udeleženi tudi subjekti iz omenjenih
družbenih področij. V občini Slovenske Konjice razpolagamo s skupaj 27 športnimi objekti, od tega je
6 pokritih, 21 pa nepokritih. Iz podatkov Ministrstva za šolstvo in šport znaša površina pokritih
športnih površin/ prebivalca v naši občini 0,40 m 2 (Slovenija 0,26/m 2 ), površina nepokritih športnih
površin/prebivalca pa znaša v občini 3,39 m 2 (Slovenija 3,50).
PRIORITETE ZA OBDOBJE 2008‐2010
Dvig športne kulture in porast števila športno aktivnih občanov bomo dosegli s:
1) Poudarjanjem in razvojem športnega sloga družin
Družina pomembno vpliva na športno ozaveščenost in vzgojo. Pri tem poudarjamo vidik večje
notranje povezanosti in kakovosti družinskega življenja ter poudarjanje športa kot praviloma

najučinkovitejšega sredstva preprečevanja in zdravljenja socialno – patoloških pojavov mladih
(pijančevanje, prestopništvo, zasvojenosti ...). S primeri dobrih praks in promocijo športnih aktivnosti
za družine bomo skušali za športno udejstvovanje navdušiti čim več družin. Smiselno bi bilo
organizirati dneve družinskih športnih aktivnosti.
2) Promocijo športa in športne vzgoje v vrtcih in osnovnih šolah
Proces telesne vzgoje v rednem izobraževanem procesu je potrebno nadgraditi. Prostorske
kapacitete v lokalni skupnosti bomo v prihodnje kar najbolj izkoriščali tudi za potrebe učencev in
staršev zunaj šolskih delovnih dni, tudi popoldan, ob prostih dnevih, praznikih in počitnicah. Tako bo
zagotovljena veza med športom v družini in športom v šoli.
9
Športni pedagogi bodo lahko na tem področju sporočali staršem dragocene informacije o telesni in
motorični podobi njihovih otrok, njihovemu gibalnemu razvoju in vrsto ostalih informacij, ki so lahko
za zdravje in razvoj mladih izjemno pomembne.
Podobno vlogo morajo pri tem odigrati tudi klubi in društva, ki morajo, v večji meri kot do sedaj,
pritegniti k svojemu delu tudi starše.
3) Vzpodbujanje gibanja v naravi
Prebivalce navdušiti, da se bolj povežejo z naravo skozi različne oblike gibanja v naravi in poudariti
pomen gibanja za zdravje vsakega posameznika. Popularizirati hojo v naravi, tek in kolesarjenje, ki
imajo večkratni učinek na zdravje in počutje. Tovrstne oblike telesne aktivnosti so še posebej
primerne, ker ne predstavljajo dodatnih stroškov in so dostopne praktično vsakemu posamezniku.
Možne aktivnosti:
• Objava pogovorov z osebami, ki so redno telesno aktivne v naravi
• Predstavitev poti, ki so še posebej primerne za aktivnosti v naravi
• Prispevki o pozitivnih vplivih telesne aktivnosti
4) Delovanjem klubov in društev
Društva in klubi kot prostovoljna združenja občanov uresničujejo, ob neprofesionalnem –
volonterskem delu, osnovne cilje športne kulture. V preteklosti smo si zadali cilj, da njihovo število
povečamo in s tem hkrati povečamo tudi število aktivnih prebivalcev, njihovo športno ozaveščenost
ter pripadnost posameznika športu. To nam je v tem obdobju uspelo, saj se je število športnih klubov
in društev, ki so izvajalci športa v občini, v zadnjih petih letih skoraj potrojilo.
V lokalni skupnosti je potrebno še naprej omogočati primerne pogoje za razvoj posameznih športnih
panog. Prisluhnili bomo interesom za ustanavljanje novih klubov in društev na področju športa in
rekreacije. To bomo zagotovili z izgradnjo in obnovo športnih objektov, prav tako pa bo lokalna
skupnost zagotavljala del sredstev za delovanje športnih društev in omogočala brezplačno uporabo
športnih objektov.
5) Kadri , promocija športa, tekmovanja in prireditve
Športa brez ljubiteljskih kadrov – organizacijskih in strokovnih – ne bi bilo. Njihovo delo bo tudi v
bodoče zelo pomembno, še posebej na področjih, kjer gre za amatersko dejavnost, ki je v našem
okolju prevladujoča. Ob strokovnih kadrih, ki delujejo v klubih amatersko, pa bo potrebno uveljaviti
spoznanje, da vsa področja športa, še posebej delo z mladimi, ki so usmerjeni v kakovostni in
vrhunski šport, zahtevajo čedalje več različnih strokovnih znanj ter s tem potrebno izobrazbo. Šolanju
kadrov bomo morali posvetiti veliko več pozornosti in zagotoviti za šolanje potrebna sredstva.

Še več prisotnosti športa bomo zagotovili v medijih, predvsem lokalnih. Predvsem športu otrok in
mladine ter športu za vse, saj lahko z ustrezno pozornostjo, ki jo mediji namenijo tem področjem
športa, povečamo število športno aktivnih in njihovo ozaveščenost o pomembnosti zdravega načina
življenja. Dosežke mladih, ki so usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport, je potrebno v še večji meri
medijsko poudarjati. Na ta način bomo vzpodbudili večjo finančno podporo okolja, brez katere klubi,
na sedaj doseženih nivojih vadbe in ranga tekmovanj, v prihodnje ne bodo mogla več delovati.
Vzpodbujali bomo organizacijo večjih državnih in mednarodnih športnih prireditev, prav tako pa tudi
tiste, ki so lokalnega – občinskega in medobčinskega pomena.
10
6) Šport invalidov
Odnos do invalidov je eno od meril demokratičnosti in humanosti vsake družbe. Primerno športno
dejavnost invalidov je potrebno omogočati še v večji meri kot do sedaj in jim zagotavljati
enakovreden položaj v družbi tudi na področju športa. S tem posamezniku omogočamo osebno
samopotrjevanje in bogatejše življenje.
MOŽNI IZVAJALCI:
- Zavod za šport Slovenske Konjice
- Vrtci in šole
- Klubi , društva in športne zveze
- Civilna iniciativa in posamezniki
Ključne ustanove pri razvoju športa v naši občini so:
● župan, občinska uprava in občinski svet
● Krajevne skupnosti z društvi
● Športni pedagogi, trenerji
● Zainteresirani posamezniki
● Donatorji, sponzorji
3. PRIMARNA PREVENTIVA­PREPREČEVANJE ODVISNOSTI
Področje zasvojenosti je eno izmed tistih, ki je zajelo praktično vse sloje prebivalstva in je v porastu.
Opažamo kar nekaj sivih polj, kjer so stiske ljudi jasno izražene, ni pa ustreznih odzivov strokovnih
služb in civilne sfere ali pa so potrebe ljudi daleč večje kot pa so možnosti, da bi jih uporabniki tudi
uspešno zadovoljili. Alkoholizem je v naši občini možno uspešno zdraviti ali urejati na naslednje
načine:
- zdravljenje
- urejanje ob delu v programu društva
- vključitev v skupine anonimnih alkoholikov
- nadaljevanje rehabilitacije v klubih zdravljenih alkoholikov.
Področje dela z uporabniki nedovoljenih drog je manj pregledno, saj je dejstvo, da imamo približno
50 rednih in 20 občasnih evidentiranih uporabnikov. Podatke smo pridobili iz nevladnih organizacij in
ustanov iz celotne Slovenije. Dejansko stanje pa je še bolj zastrašujoče, saj se po verjetnostnem
izračunu ta številka bliža 350 uporabnikom drog, ki eksperimentirajo z drogami, ali pa so že zasvojeni,
vendar še niso poiskali pomoči v nobeni instituciji, ki se ukvarja s tovrstnimi težavami. Glede na
izkušnje drugih, večjih občin, ki se s perečim problemom že dalj časa soočajo, poišče zasvojeni pomoč

izven domačega kraja. Uporabniki iz naše lokalne skupnosti, so evidentirani v Celju, Mariboru in
Ljubljani. Iz tega izhodišča, smo zaenkrat naša prizadevanja, usmerili v preventivo in s pomočjo
zunanjih sodelavcev izdelali strategijo oz. program, ki temelji na primarnem preprečevanju:
- materinska šola
- šole za starše
- motiviranje v želeni smeri z vzgojo in informiranjem
- ponujanjem različnih drugih aktivnosti za življenje, družbene in družabne
spretnosti
- učenje za ohranjanje integritete v različnih situacijah.
11
Na sekundarnem preprečevanju:
- zgodnje preprečevanje in odkrivanje že razvijajoče zasvojenosti
- ustrezno nudenje pomoči v obliki informacij, svetovanj uporabnikom in
svojcem (telefon, srečanja…)
Terciarno preprečevanje:
- preprečevanje recidiva
- omejevanje širjenja ponudbe s pomočjo policistov
- omejevanje učinka rezidualnih simptomov
- prepoznavanje izkazanih vedenjskih problemov v začetnih stadijih.
POTREBE:
Odvisnost od dovoljenih in nedovoljenih substanc je težko obvladljiva. Že samo obseg problema je
težko opredeliti, zato o njeni razsežnosti obstajajo le približne ocene strokovnjakov iz tega področja.
Za reševanje tega problema, se po njihovih ocenah, odloča le do 10% odvisnih. Med njimi že na
začetku, ko poskušajo avtodiagnosticirati problem odvisnosti, prihaja do tako imenovanega
primarnega osipa kandidatov za proces zdravljenja ali urejanja. Temu sledi sekundarni osip, ki je
posledica premajhne motivacije za dolgotrajno reševanje ali drugih vzrokov (npr. premajhne
zahtevnosti programov…), ter tercialni osip, ki je posledica neustreznega pristopa k problematiki v
času abstinence.
NAMEN IN CILJI:
- formiranje in delo LAS za koordinacijo dejavnosti po zastavljenem projektu in
usklajevanje delovanja javnih služb
- vrednotenje dosedanjih aktivnosti in dela organizacij in ustanov v lokalni skupnosti, ki
posredno s ponudbo aktivnosti v prostem času, s svojo dejavnostjo omogočajo
formiranje vrednot, ki so že same po sebi v nasprotju z odvisnostmi
- razširiti in podpreti preventivne programe za delo z mladimi iz ogroženih družin iz katerih
praviloma izhajajo bodoči zasvojenci
- vzpostaviti kompletno ponudbo programov pri delu z uporabniki na področju vseh
odvisnosti
- razvoj programov za rehabilitacijo oseb izpostavljenih nasilju, zlorabam…
- vzdrževanje servisa za pomoč
CILJNA SKUPINA:
●
●
mladi
starši

●
●
prostovoljci
zasvojenci in njihovi svojci
PRIORITETA ZA OBDOBJE 2008‐2010
• podpirati in usmerjati zdrav razvoj otrok iz ogroženih družin iz katerih praviloma
izhajajo bodoči zasvojenci
• delavnice za osmošolce in srednješolce
• preventiva na področju različnih odvisnosti v osnovnih in srednjih šolah (preprečevati
različne odvisnosti z ozaveščanjem in jih tudi pravočasno zaznati in reševati)
• delavnice s primeri prakse za starše otrok v vrtcu, šolah, srednjih šolah
• seznanjati javnost s strani zdravstvene službe z najnovejšimi izsledki raziskav na
področju preventivnega delovanja in zmanjševanja odvisnosti
• svetovalni telefon za pomoč in informacije staršem
• seminar za prostovoljce kot priprava za delo z uporabniki in njihovimi starši
• skupine za samopomoč uporabnikom in njihovim staršem
• letni tabori ogroženih otrok s podobnimi skupinami v Sloveniji
• medgeneracijski tabor – večdnevno druženje vseh treh generacij, mladih
prostovoljcev in starih ljudi – predvsem udeleženk dela skupin za samopomoč.
12
IZVAJALCI:
- OZRK Slov. Konjice
- Zdravstveni dom
- LAS
- Prostovoljci
- Zunanji strokovni sodelavci
4. OBLIKOVANJE ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA
ŽIVLJENJSKI STIL
Obstaja več vrst življenjskih stilov, kot so karierni, ko smo predani delu po poklicni in karierni lestvici.
Potem je tu trendi wellness slog, ko posvečamo pozornost prehrani, gibanju in skrbi za zdravje in
želimo izboljšati svoje počutje. Seveda poznamo vse zahtevnejši športni življenjski slog, ko so v
ospredju zmage in rekordi bodisi osebni ali pa celo svetovni. Vsi sicer začnemo z mladostniškim
življenjskim slogom, ko iščemo znanje, izkušnje, vzpostavljamo prijateljstva in osebnostno rastemo
ter zorimo. S slogom, ki ga zaznamuje dolgoživost ‐zdrav življenjski slog pa iščemo načine, kako
okrepiti, ohraniti svojo energijo in vitalnost v zreli dobi in kasneje. Slogi se po svojih stalnih značilnosti
ravnanja sicer razlikujejo, velikokrat so si tudi v nasprotju, nekatere lastnosti pa se dopolnjujejo.
Nesporno pa je vsem slogom danes značilno, da vse manj časa namenjamo gibanju, športu, rekreaciji
in da odločno preveč sedimo. Tako sedimo pred računalnikom, za volanom, pred televizorjem, za
delovno in jedilno mizo.
Področje vzgoje in izobraževanja za oblikovanje življenjskega sloga (vrtec, osnovna šola, gimnazija)
predstavlja pomembno preventivo na področju oblikovanja zdravega življenjskega sloga.

Aktivnosti v vrtcih se tesno prepletajo z zdravim načinom življenja, saj je temu cilju namenja posebna
pozornost. Poleg zdrave prehrane je velik poudarek na gibanju, druženju in dobrih medsebojnih
odnosih. Telesno zdravje v osnovnih šolah je spodbujeno s poudarjanjem pomena gibanja. Otroci se
navdušujejo nad plesom kot gibalno aktivnostjo. To jim je omogočeno v obliki plesnih delavnic, ki jih
izvedejo za vse učence, v obliki plesnih vaj (predvsem za učence zadnjih razredov) ter v obliki
izvenšolskih dejavnosti, ki pa jih izvajajo zunanji sodelavci na šoli (npr. hip hop). Športne aktivnosti v
veliki meri vključujejo v različne dejavnosti v okviru pouka (športni dnevi, izleti, ekskurzije,…).
Velik pomen pri ohranjanju telesnega zdravja namenjamo tudi zdravi prehrani. Predvsem gre tu za
ozaveščanje pomena zdravih prehranjevalnih navad (zajtrk, zelenjava, mleko in mlečni izdelki,
žitarice,…). Zelo pozitivno pa je bil sprejet program »Jabolko v šoli«. Osveščanju o škodljivosti kajenja
in nevarnosti drog je bil namenjen velik poudarek. Učencem smo informacije posredovali preko
propagandnih zloženk, pogovorov, naravoslovnih dni. Za spremljanje telesnega zdravja uspešno
sodelujemo z ZD Slov. Konjice, kjer za učence izvajajo redno zobozdravstveno in zdravstveno
sistematiko. Poleg telesnega, pa je pomembno tudi duševno zdravje ter razvijanje in ohranjanje
dobrih medsebojnih odnosov, čemur posvečamo veliko pozornost. Z raznimi prireditvami,
predstavami, zabavami, izleti, ekskurzijami, ki jih organiziramo, se duševno zdravje na šoli krepi in
razvija.
Zaradi novih raziskav na področju prehranjevanja, bomo spremenili obstoječe navade in življenjski
slog, ki ga lahko izboljšamo. Izsledki študije Evropske unije, ki je trajala štiri leta – in so zajeti v članku
Official: organic really is better – so uradno pokazali, da ekološko pridelana hrana vsebuje več
mineralov, antioksidantov in manj maščobnih kislin kot navadna. V ekološko proizvedenem mleku so
našli približno 80 odstotkov več antioksidantov kot v običajnem, pa tudi višje količine vitamina E. V
ekološko pridelani pšenici, paradižniku, zelju, čebuli in zeleni solati je 40 odstotkov več
antioksidantov, tudi krompir, kivi in korenje vsebujejo večji delež vitamina C. Prav tako je v sadju in
zelenjavi več mineralov, predvsem železa in cinka. Ker je »Angleška Agencija za standardizacijo in
varnost hrane še pred kratkim trdila, da ni nobene pomembne razlike med klasično in ekološko
pridelavo, novejše raziskave potrjujejo, da glede na visoko hranilno vrednost ekološko pridelanega
sadja in zelenjave ni potrebno slediti potrošniškemu sloganu “Pet na dan”, kajti zadostuje tudi manj.
V kolikor bomo podpirali lokalno samooskrbo, bo postala ekološko pridelana hrana cenovno
dostopnejša, saj nam ne bo treba kupovati velikih količin nezdravo pridelanega sadja in zelenjave v
supermarketih.
Kupovanje ter uživanje ekološko pridelane hrane je tako odločitev posameznika za drugačen
življenjski stil, ki je tesno povezan s potrošništvom. Potrošništvo ima vpliv na okolje tako v točki ko so
dobrine in storitve proizvedene oz. uporabljene, kot tudi v točki, ko postanejo odpadek. Z uvajanjem
sprememb v naš način življenja, lahko hkrati zmanjšamo negativne vplive na okolje, izboljšamo
zdravje in doprinesemo v proračun gospodinjstva kot tudi lokalne skupnosti.
13
NAMEN IN CILJI:
Življenjski slog opišemo/ merimo z vedenjskimi kazalci, ki vključujejo njegove ključne vidike:
• prehranske navade
• odgovornost za lastno zdravje
• rekreacija
• odnos do telesne teže
• pivske navade
• zasvojenost
• skrb za zdravje
• ozaveščenost in potreba po informiranju

Skrb za zdravje se udejanja kot zdrav življenjski slog, ki sega na vsa področja življenja: ustrezno
prehrano, rekreacijo, način preživljanja prostega časa, izogibanje stresu.
CILJNE SKUPINE:
●
●
●
●
●
Otroci v vrtcu
Osnovnošolska mladina
Dijaki
Starši
Splošna javnost
14
PRIORITETE ZA OBDOBJE 2008‐2010
• Promocija zdravega načina življenja (radijske oddaje, okrogla miza, lokalni
časopisi in lokalna TV)
• Promovirati zdrav način življenja kot pomembno odločitev za posamaznika in
družbo
• Izvedba izobraževalnih delavnic za starše
• Vzpodbujanje ekološkega in zdravega življenjskega stila z vidnimi osebnostmi v
lokalni skupnosti in širše (primeri dobrih praks)
• Sprejetje in podpora programov društev, ki krepijo zavedanje o zdravem
življenjskem stilu, predstavitev njihovih ciljev in rezultatov
Vsak mesec bomo v sodelovanju s farmacevti Celjskih lekarn organizirali predavanja različnih tematik,
ki so namenjena preprečevanju, prepoznavanju in lajšanju zdravstvenih težav in so primerna za vse
starostne skupine. Na leto bo tako izvedenih okoli 8 predavanj, ki bodo pokrivale različne tematike, in
sicer:
• Čaji za čiščenja telesa in pokušina čajev
• Kako z antioksidanti ohranjamo zdravje in premagujemo utrujenost?
• Sonce – prijatelj, a tudi sovražnik našega zdravja
• Zdravilne rastline in interakcije z zdravili
• Kaj moram vprašati farmacevta o svojem zdravilu?
• Prehlad in gripa – nadležna, a obvladljiva, imunski sistem
• Kako si pomagamo pri bolečinah v hrbtenici in sklepih?
• Kako ublažimo glavobol in prepoznamo stres?
• Kako zdravimo različne motnje pri prebavi?
• Kako ukrepamo pri alergijah?
• Na sonce s kakšnim kilogramom manj
• Kaj nam ponuja narava jeseni za naše zdravje?
• Sladkorna bolezen se vse bolj širi. Kako zmanjšamo spremljajoče težave?
• Kako alkohol vpliva na zdravila in našo varnost?
• Kaj naj bi vedeli o zgagi?
• Ker ne boli, nas ne opozori, da jo imamo – osteoporozo
• Ali veste zakaj je holesterol škodljiv?
• Urinarne poti z leti ubirajo svoja pota
• Težave s ščitnico pomembno vplivajo na naše zdravje
• Težave s popuščanjem ven so poleti še večje. Kako jih omilimo?
• Kako povrniti zdrav spanec?

• Kaj je dobro vedeti o srčno‐žilnih boleznih?
• Glivične okužbe nog
• Zlata žila ali hemeroidi so neprijetna, a obvladljiva težava
• Klimakterične težave bodo znosnejše, če jih bomo prav razumele
• Povišan krvni tlak nas ogroža, uredimo si ga in polno zaživimo!
• Lasje nam velikokrat povzročajo »sive« lase
• Zdrava prehrana
• Pravilno ravnanje z neporabljenimi zdravili.
15
5. OKOLJSKA KAKOVOST
5.1 VARNA OSKRBA S PITNO VODO
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ZDRAVSTVENO USTREZNOST PITNE VODE
• kvaliteta surove vode na viru
• količina vode
• režim varovanja zaledja vodnega vira
• stanje vodovodnega omrežja
• stanje hišne vodovodne napeljave.
Kontaminanti ali onesnaževalci pitne vode so največkrat mikroorganizmi: bakterije, virusi, paraziti ter
številne kemične snovi: nitrati, pesticidi, težke kovine, mineralna olja, drugo, ki pridejo v pitno vodo s
spiranjem z zemeljskih površin (kmetijstvo, ceste, hudourniki…), vdorom kanalizacijskih odplak
(gospodinjske in industrijske odpadne vode), preko poškodovanih vodovodnih cevi, po popravilih,
zaradi podtlaka v ceveh, ki nastane ob pomanjkanju vode. Zaradi pričakovanih posledic podnebnih
sprememb je še toliko bolj pomembna preventiva in dobro vzdrževana infrastruktura za kakovostno
oskrbo s pitno vodo. Uživanje pitne vode s prisotnostjo patogenih bakterij fekalnega izvora (feces
ljudi in živali), virusov in parazitov, predstavlja tveganje za zdravje (črevesne nalezljive bolezni).
Uživanje vode, onesnažene s kemijskimi agensi, predstavlja tveganje za zdravje na »dolgi rok«, saj gre
za dolgotrajno uživanje manjših količin teh snovi, včasih tudi vse življenje (določevanje še dopustnih
količin po WHO metodi dovoljenega dnevnega vnosa). Vsaka kemikalija naravnega ali antropogenega
izvora je v pitni vodi nezaželena.
Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice kot izvajalec javne gospodarske službe oskrbuje s pitno
vodo 85% prebivalcev konjiške občine, del vode pa dobavlja uporabnikom v občinah Slovenska
Bistrica (Levič, Žabljek, Križni vrh) in Šentjur (Straža na Gori). Zagotovitev neoporečne pitne vode
(izpolnjevanje zakonodajnih zahtev) in nemotene preskrbe s pitno vodo za vse prebivalce Občine
ostaja še naprej osrednja naloga izvajalca javne službe.
Na vodovodnem sistemu Slovenske Konjice in Spodnje Laže je vgrajena oprema za dezinfekcijo pitne
vode s klorom, oziroma s klordioksidom. Dezinfekcijska oprema je bila vgrajena tudi na Tolstem vrhu.
V letu 2006 je bila dezinfekcijska oprema za avtomatsko doziranje dezinfekcijskega sredstva vgrajena
tudi na rezervoarju Zeče in v Špitaliču. Kontrola prisotnosti prostega klora, oziroma klordioksida v
vodi se vrši večkrat tedensko s strani odgovorne osebe JKP Slovenske Konjice, hkrati pa se vrši redni
mesečni strokovni nadzor nad pitno vodo s strani ZZV Celje, skladno s Pravilnikom o pitni vodi (ur. List
RS, št. 19/2004). Letno poročilo ZZV Celje izkazuje, da na glavnem vodovodnem sistemu manjši delež

vzorcev ne ustreza zahtevam Pravilnika. ZZV Celje ocenjuje na podlagi odvzetih vzorcev, da je bila
pitna voda v letu 2006 zdravstveno ustrezna. Pitna voda v občini Slovenske Konjice je kvalitetna,
kemijsko neoporečna, ne vsebuje pesticidov ali drugih kemijskih onesnaževalcev, ki so v Sloveniji in
drugod po svetu vedno večji problem. Skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/2004)
najmanj enkrat letno uporabnike obveščamo o skladnosti kvalitete pitne vode z normativi,
ugotovljeni v okviru notranjega nadzora. Izdela se letno poročilo.
Notranji nadzor je vzpostavljen na osnovi HACCP sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških,
kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje
potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah),
kjer se tveganja lahko pojavijo.
16
Nadzor nad izpolnjevanjem zahtev Pravilnika ter zlasti zahteve za mejne vrednosti parametrov,
določene v le‐tem, zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje (državni monitoring).
Cilji za doseganje varne oskrbe s pitno vodo:
• Osveščati prebivalce o razlogih za onesnaževanja voda in posledicah (vpliv na zdravje) z
izvajanjem programov kemijske varnosti
• Izboljšanje kvalitete pitne vode: zagotavljanje parametrov notranjega nadzora in državnega
monitoringa znotraj zahtev zakonodaje – cilj za leto 2008 in dalje: število neustreznih
vzorcev zmanjšati letno za 10 % glede na rezultate v preteklem letu
• Izboljšati kvalitatitivni in kvantitativni nadzor nad celotnim vodooskrbnim sistemom
• Uporaba najnovejših sistemov za zagotavljanje zdrave pitne vode
• Zagotoviti zadostno količino akumulirane vode (dodatni rezervoarji)
• Izboljšati varnost vodooskrbe (zdravstveno in tehnično)
• Dograditi vodovodno omrežje z rezervoarji in cevovodi, ki bodo omogočali dvosmerno
napajanje sistema in delitev na izključno industrijsko porabo vode
• Izdelati celostno upravljanje z vodami na območju občine Slov. Konjice do leta 2015
5.2 ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA
Pomemben cilj izvajalca javne službe je zagotovitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda z:
- Izgradnjo novih kanalizacijskih sistemov
- Obnovo dotrajanih kanalizacijskih sistemov
- Izgradnjo čistilnih naprav
JKP d.o.o. upravlja s kanalizacijskim omrežjem na območju krajevnih skupnosti Slov. Konjice, Draža
vas, Žiče in Tepanje. Za ta območja se izdelujejo strokovna izhodišča, katastri vodov, novogradnje in
projektno tehnične dokumentacije. Ostale krajevne skupnosti upravljajo z izgrajeno kanalizacijo
same. Obstoječa kanalizacija je v slabem stanju, največji problemi (nevodotesnost cevi, jaškov) pa
bodo morali biti odpravljeni pred pričetkom obratovanja načrtovanih čistilnih naprav. V občini je bila
v letu 2007 zgrajena prva komunalna čistilna naprava, ČN Tepanje 1.000 PE, ki je še v fazi enoletnega
poskusnega obratovanja. Zgrajene so še nekatere manjše čistilne naprave, ki niso v upravljanju JKP
d.o.o. (Zlati grič, Gastuž).
Cilji na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda:
o Osveščati občane o možnostih manjšega obremenjevanja voda v vsakdanjem življenju
(akcije, priporočila za zmanjšanje uporabe nevarnih snovi v gospodinjstvu)

o Izgradnja komunalne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih
voda
o Zmanjšanje vplivov na okolje na ruralnih območjih z ekoremediacijami
o Izvajanje programov kemijske varnosti in osveščanje javnosti za izboljšanje kvalitete
podzemne vode kot vira pitne vode
o izgradnjo nove kanalizacije predvsem na območjih varstva podtalnice, tako da bi bile
v 10 letih vse stavbe v skladu s Programom čiščenja in odvajanja odpadnih vod
priključene na javno kanalizacijsko omrežje in pospešeno saniranje nujnih odsekov
kanalizacije;
o sprememba režima kmetovanja z zmanjšano uporabo pesticidov tako, da bodo
zavarovani vodni viri;
o redni monitoring virov pitne vode in obveščanje javnosti v zvezi s tem.
17
5.3 VZPOSTAVITEV PRISTOPA K OBLIKOVANJU “DRUŽBE RECIKLIRANJA” V
LOKALNI SKUPNOSTI SLOVENSKE KONJICE
Izvajalec javne službe ravnanja z odpadki JKP d.o.o. Slov. Konjice opravlja dejavnost ravnanja z
odpadki na območju treh občin: Vitanje, Zreče in Slov. Konjice. Gospodarno ravnanje (sortiranje,
baliranje) in odlaganje odpadkov se izvaja v sklopu obstoječega Centra za ravnanje z odpadki na
lokaciji Prežigal.
Za izvorno ločevanje odpadkov so v vsaki občini nameščeni ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadne
plastike, papirja in stekla.
Občina Št. eko otokov Št. zabojnikov Skupni volumen
Slov. Konjice 179 465 209.920
Zreče 42 118 58.580
Vitanje 9 37 19.580
Bistvo reševanja problema ravnanja z odpadki je v njihovem preprečevanju nastajanja, zato je že na
lokalni ravni pomembno okoljsko informiranje in ozaveščanje, ne le pri mladih, ampak pri vseh
starostnih skupinah. Družbo recikliranja bomo vzpostavili s programom, s katerim bomo prebivalce
naučili kako gospodarno ravnati z odpadki – kako jih zmanjšati, ponovno uporabiti in reciklirati –saj le
konkretne aktivnosti vsakega posameznika prispevajo k zmanjševanju količine odpadkov, ki
neposredno prispeva k ohranjanju in varovanju okolja in našega zdravja.
NAMEN IN CILJI:
- Povečati okoljsko osveščenost in odgovorno ravnanje z odpadki v lokalni skupnosti
- Promovirati možnosti za zmanjšanje nastajanja odpadkov z različnimi akcijami:
»Pozabimo na vodo v plastenkah«
» Hvala, ne potrebujem vrečke«
» Dan popravil«
» Kompostirajmo doma«
» Manj hrane med odpadke«
» Je res potrebno vse zavreči?«
- Povečati količin ločeno zbranih frakcij (uvedba embalažne vreče, ločenega zbiranja
bioloških odpadkov, dodatno opremljanje in izgradnja ekoloških otokov)

- Zmanjšati količino odpadkov, ki so namenjeni odstranjevanju iz sedanjih 76% na 35%
in zagotoviti dolgoročno vključenost v regijski sistem končne dispozicije preostanka
odpadkov
- Povečati snovno reciklažo s ciljem varčevanja naravnih virov na 55%
- Izboljšati preventivne dejavnosti s ciljem odgovornega potrošništva in varovanja
okolja
- Vzpodbujati zeleno podjetništvo in inovativne okoljske storitve in tehnologije
Slovenske Konjice lahko postanejo pilotni primer za oblikovanje »družbe recikliranja«, saj varstvo
okolja ne pomeni le preprečevanja onesnaženja, temveč tudi zagotavljanje za vse ljudi primernega
okolja, varovanja naravnega okolja in odpravljanje nepotrebnih ter zdravju škodljivih virov. Globalno
gledano je »družba recikliranja« družba prihodnosti.
18
CILJNE SKUPINE:
- otroci in mladostniki,
- starši in družine,
- splošna javnost
- odločevalci (politika)
PRIORITETE ZA OBDOBJE 2008‐2010
- Informiranje: Inovativni okoljski program za ozaveščanje mladih in javnosti za
spreminjanje potrošniških navad
- Izgradnja sonaravne infrastrukture za varovanje narave, odvajanje in čiščenje
odpadnih voda, oskrba s pitno vodo, hišni reciklažni sistemi za varčevanje s pitno
vodo, ločeni sistemi sanitarne in pitne vode
- Prehod v družbo recikliranja in trajnostno ravnanje z odpadki (priprava in izvedba
akcij, programa za minimizacijo odpadkov, preprečevanje nastajanja odpadkov,
sodobni in funkcionalni sistemi ločenega zbiranja odpadkov, možnosti ponovne
uporabe odpadkov, kompostiranje bioloških odpadkov, vzpodbujanje podjetniških
idej za reciklažo…)
PILOTNI PRIMER VZPOSTAVITVE NASELJA Z:
• 20% preostanka odpadkov in 80% reciklažo
• energetsko učinkovita občina ‐ trajnostna energija in doseganje cilja zmanjševanje produkcije
CO 2 (vzpodbujanje nizkoenergijskih regij, vzpodbujanje območij s predpisano pasivno gradnjo,
spodbujanje investicij v učinkovito rabo energije, spodbujanje investicij v obnovljive vire
energije, obvezna učinkovita raba energije v javnih institucijah in gospodinjstvih)
• zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja v lokalni skupnosti
• podpiranje razvoja lokalne samooskrbe s spodbujanjem podeželskega podjetništva ter podpora
inovativnih storitev
• vzpostavitev sistema biomonitoringa za spremljanje stanja voda in okolja ter njegovega vpliva

na zdravje.
5.4 PODNEBNE SPREMEMBE IN ZDRAVJE
Podnebne spremembe so eden največjih izzivov našega časa. Ogrožajo naš življenjski stil in bodo močno
vplivale na zdravje ljudi po vsem svetu. Bolezni, ki se pojavljajo v tesni povezavi s podnebjem, so eden
najpomembnejših razlogov za umrljivost na svetu. Tveganja predstavljajo nizke oziroma visoke
temperature, poplave, manjša proizvodnja hrane in pomanjkanje pitne vode. Trdni dokazi že danes kažejo
na to, kakšen vpliv imajo suše, poplave, neurja, vročinski valovi in onesnaženje zraka na zdravje ljudi.
Podnebne spremembe lahko povečajo tveganje za tiste nalezljive bolezni, ki se širijo s komarji, klopi in
drugimi žuželkami. S tanjšanjem ozonske plasti se veča izpostavljenost ultravijoličnim žarkom v sončni
svetlobi, ki je povezana z večjo nevarnostjo nekaterih takojšnjih škodljivih posledic (sončne opekline) in
številnih poznih škodljivih posledic (pospešeno staranje kože, rak kože, siva mrena, slabitev imunskega
sistema) – te se izražajo šele po več letih izpostavljanja – vedno več pa je tudi alergij na sonce.
S podnebnimi spremembami se bomo soočili vsi.
19
NAMEN IN CILJI:
• povečati sposobnost prilagajanja na spremembe
• predvideti najpomembnejša tveganja in se nanje pripraviti
• pripravljenost zdravstvenih služb na podnebne spremembe
• ustrezna informiranost prebivalcev o ravnanju v takih razmerah.
6. SPODBUJANJE SODELOVANJA JAVNOSTI
Posamezniki sodelujemo v izbiri ZA ali PROTI zdravju z izbiro življenjskih slogov in uporabo
zdravstvenih služb. Širše lahko sodelovanje razumemo tudi z izražanjem mnenj, ki vplivajo na
politične in vodstvene odločitve, delovanje v prostovoljnih akcijah, skupinah samopomoči ali
sorodnih zvezah.
Projekti Zdrava mesta – zdrava lokalna skupnost podpirajo sodelovanje javnosti v vseh njenih oblikah.
K sodelovanju bi morali javnost spodbujati tudi organizacijska struktura, sistemi vodenja, način dela
in prioriteta projekta. Zato bomo za sodelovanje javnosti v program Promocije zdravja v lokalni
skupnosti uporabili različne metode.
Dostopnost. Lahka dostopnost do projekta podpira sodelovanje javnosti. Projektna pisarna je v
zgornjem delu mesta, kjer je na voljo tudi parkirni prostor (v prostorih OZRK), odprta ob ustreznih
urah. Zaradi omejenih financ zaenkrat ni zaposlenih na projektu, zato delo v projektni pisarni poteka
s kadrovskim potencialom OZRK, ki že glede na svojo dejavnost sprejemajo in pomagajo različnim
predstavnikom družbenih skupin.
Članstvo v projektnem svetu. Omogočanje sodelovanja javnosti in spodbujanje komunikacij med
skupinami sta pomembni nalogi projektnega sveta. To bomo dosegli, saj bo Program promocije
zdravja v lokalni skupnosti oblikovan tudi s strani javnosti. Posamezniki sodelujejo v svetu kot
predstavniki določenih skupin ali kot občani.

Informacije. Več in boljše informacije pomeni tudi boljše sodelovanje javnosti in družbenih skupin. To
bo projekt dosegel tako, da bo dajal na voljo veliko svojih informacij, skupine bomo tudi napotili k
ustreznim virom. Take informacije bodo pomagale skupinam razumeti lastne zdravstvene probleme
in spoznati nove pristope na področjih, ki jih zanimajo in njihov vpliv na izboljšanje zdravja.
Ocena potreb skupnosti. Osnovo za sodelovanje damo, če pomagamo javnosti oceniti njene potrebe
in prednostne naloge. Pogosto se njihovo mnenje o tem, kaj potrebujejo, razlikuje od mnenja
strokovnjakov in ljudi, ki delajo znotraj posamznih uradov. Učinkovit pristop bomo zagotovili s
tehnično podporo in udeležbo družbenim skupinam, da bodo same načrtovale in zadovoljevale nujne
potrebe na svojem področju.
20
Spodbude za razvoj skupnosti. S programom Promocija zdravja v lokalni skupnosti želimo uporabiti
direkten pristop k razvoju lokalne skupnosti na področju zmanjševanja problemov, ki negativno
vplivajo na kakovost življenja. Za uspešno realizacijo projekta je potreben usposobljen kader in vsaj
minimalna finančna sredstva. Uspeh pobud in tovrstnih projektov je odvisen od zagotavljanja ključnih
resursov (kader, finance) in pravočasnega prenosa nadzora v lokalno skupnost.
Izboljšanje zdravja zahteva izpolnjevanje temeljnih pogojev:
• mir
• varnost
• izobrazba
• hrana
• zaslužek
• stabilen ekosistem
• ekološki viri
• socialna pravičnost in enakopravnost
Dobro zdravje je poglavitni dejavnik socialnega, gospodarskega in osebnostnega razvoja in je
pomembna dimenzija kvalitete življenja. Politični, gospodarski, socialni, kulturni, okoljski, vedenjski in
biološki dejavniki lahko tako izboljšajo kot tudi poslabšajo zdravje. Namen promocije zdravja je preko
zavzemanja za zdravje narediti te pogoje ugodne. Namen promocije zdravja je tudi zmanjšati razlike v
zdravstvu in zagotoviti enake možnosti za dostop do vseh zdravstvenih storitev vsem ljudem.
Posamezniku je potrebno zagotoviti tudi dostop do informacij in mu omogočiti nadzor nad tistimi
dejavniki, ki določajo njihovo zdravje. S tem lahko posamezniki dosežejo najvišjo možno stopnjo
zdravja. Zagotavljanje temeljnih predpogojev ni le naloga zdravstva. Pri promociji zdravja morajo
sodelovati vlada, zdravstveni, socialni in gospodarski sektor, nevladne in prostovoljne organizacije,
lokalne oblasti in mediji ter tudi posamezniki. Strategija promocije zdravja bo zato prilagojena
lokalnemu okolju.
PRIORITETE ZA OBDOBJE 2008‐2010
Spodbujanje razvoja podeželskega podjetništva:
• Vzpostavitev mreže lokalnih pridelovalcev (meso, sadje, zelenjava, pekovski izdelki,
mlečni izdelki itd.) in trženje po sistemu mobilne lokalne tržnice ter lokalne samooskrbe
• specializirana mlekarna na podeželju za proizvodnjo komponent za naravno kozmetiko
• Center zdravja na podeželju za spodbujanje sozvočja med naravo in človekom
• Spodbujanje ekološkega turizma

7. ZAKLJUČEK
Promocija zdravja je proces, ki ljudem omogoča, da povečajo svoj nadzor nad zdravjem in zdravje
tudi izboljšajo. Gibanje za izboljšanje zdravja se je začelo v industrijsko razvitih državah, sprejela ga je
tudi Svetovna zdravstvena organizacija kot svojo temeljno politiko za doseganje ciljev »Zdravje za
vse«. V okviru promocije zdravja je ponujenih več, med seboj povezanih strateških aktivnosti, kot so
vzpostavitev politike zdravja, ustvarjanje podpore okolju, krepitev akcije skupnosti, razvijanje osebnih
veščin, preventivni program v zdravstveni dejavnosti. Razviti ustrezne zdravstvene veščine pri ljudeh
pa zahteva zagotoviti strokovnjake in ustvariti institucionalne možnosti, s pomočjo katerih bo
zdravstvena vzgoja dostopna, privlačna in uspešna. Projekti Promocije zdravja v lokalni skupnosti
lahko pospešujejo načrtovanje zdravstvene strategije na več načinov, ki se odražajo v oceni
delovnega okolja projekta, ki je eden od korakov v fazi izvedbe. V oceni zajemamo vse, kar
pomembno prispeva k problemom zdravja in možnosti za medpodročno sodelovanje, kar predstavlja
prvi element v procesu načrtovanja strategije. Projekt Promocije zdravja uspešno deluje po načelu
zgleda. Zato je pomembno, da so prve spremembe, ki vplivjo na kakovost zdravja vidne v javnih
ustanovah in na voljo splošni javnosti.
21
V času delovanja projekta je koristno izvesti študije o vplivu lokalne politike in programov za zdravje.
Take študije raziskujejo posledice dejavnosti na različnih področjih, kot so bivanje, promet in nadzor
nad okoljem na zdravje. Opozarjajo, kje je z medpodročnim sodelovanjem moč spremeniti politiko.
Taki načrti se navadno osredotočijo na fizične vidike okolja, vključno z bivanjem, zelenimi površinami,
cestami in prometom ter razporejanjem con za pešce. Slovenske Konjice‐zdravo mesto (lokalna
skupnost) bi lahko vgradila pristop zagotavljanja zdravja kot povezavo med družbenim zdravjem in
ekologijo na vseh področjih. Priprava takih načrtov je tudi pogoj za sodelovanje v mreži Zdravih mest
SZO. Upoštevati morajo načela večpodročnega delovanja in sodelovanja javnosti s ciljem »zdravje za
vse«.
Vloga zdravnika v promociji zdravja je pomembna, saj lahko zdravnik sodeluje kot svetovalec bolj
zdravega načina življenja, kot izobraževalec, zbiralec informacij o problemih v zvezi z zdravjem in
boleznijo, kot pobudnik ter načrtovalec projektov promocije zdravja. Možna je tudi njegova vloga kot
povezovalca ter merilca uspešnosti. Pri svojem vsakodnevnem delu prihaja v stik z zdravjem in
boleznijo, z zdravimi in bolnimi ljudmi, z zdravstveno dobro in slabo vzgojenimi bolniki. Osebni
zdravnik ima na voljo podatke o dejavnikih tveganja in boleznih prebivalcev, ki so mu zaupani.
Sodeluje lahko pri spremljanju uspešnosti programov, ker ima zbirko podatkov o stanju bolezni in
zdravja za svojo populacijo. Vsak zdravnik je v svoji ambulanti svetovalec za bolj zdrav način življenja.
Dejstvo je, da imajo posamezniki kot uslužbenci na posameznih delovnih mestih precej izoblikovane
življenjske navade, zato bo s programom Promocije zdravja vsak posameznik lahko postal vzor svoji
okolici glede svojega odnosa do zdravja in načina življenja. Pomembno vlogo pri udejanjanju ciljev
promocije zdravja ima župan in politiki, saj so zdravi in ozaveščeni občani lahko pomemben steber
razvoja lokalne skupnosti.

6 PRILOGA
DEMOGRAFSKI PODATKI: http://www.zzv‐ce.si/unlimitpages.asp?id=462&parent=68
22
V letu 2005 je največ ljudi v regiji umrlo zaradi bolezni obtočil (39,96%), delež smrti zaradi teh bolezni
je bil nekoliko višji, kot v letu 2004. Na drugem mestu so bile pri obeh spolih smrti zaradi raka. Na
tretjem mestu so bile pri moških smrti zaradi poškodb, pri ženskah smrti zaradi bolezni dihal. Pri
moških so sledile smrti zaradi bolezni dihal in prebavil, pri ženskah smrti zaradi bolezni prebavil in
poškodb.

Povprečna starost umrlih moških in žensk v regiji je bila tudi v letu 2005 nižja kot v Sloveniji, vendar je
razlika manjša, kot v preteklih letih, ko je znašala več kot eno leto. Tako v regiji kot v vseh njenih
upravnih enotah je bila povprečna starost ob smrti za ženske značilno višja kot za moške. Na
povprečno starost ob smrti vpliva tudi delež ostarelega prebivalstva. Najvišjo povprečno starost ob
smrti so imeli moški v UE Brežice, ženske v UE Mozirje, najnižjo povprečno starost pa moški v UE
Žalec in ženske v UE Velenje.
25

V vseh upravnih enotah regije je bila starostno standardizirana specifična umrljivost najvišja zaradi
bolezni obtočil, na katere odpade tudi največji delež smrti. V regiji Celje smo zlasti boleznih obtočil,
boleznih prebavil in dihal zabeležili višjo umrljivost od slovenske. Starostno standardizirana stopnja
umrljivosti zaradi bolezni obtočil je bila v letu 2005 najvišja v UE Sevnica in UE Brežice, najnižja je bila
v UE Celje in UE Žalec. Umrljivosti zaradi raka je bila najvišja v UE Šmarje, najnižja pa je bila v UE
Velenje. Umrljivost zaradi poškodb in zastrupitev je bila v letu 2005 najvišja UE Mozirje, najnižja pa v
UE Slovenske Konjice. Umrljivosti zaradi bolezni dihal je bila najvišja v UE Mozirje in Velenje, najnižja
pa v UE Brežice, UE Sevnica in UE Žalec. Umrljivosti zaradi bolezni prebavil je bila najvišja v UE Šmarje
in UE Šentjur, najnižja pa v UE Mozirje. Umrljivosti zaradi simptomov in nedefiniranih stanj je bila
najvišja UE Šmarje, najnižja pa v UE Žalec
27

7 VIRI
Standardne tabele 2002 in 2003 ‐ Banka statističnih podatkov. Podatkovna baza Statističnega urada
RS, http://www.sigov.si/bps/.
Vovk M. Program Zdravo mesto Slovenske Konjice 2004‐delovno gradivo.
28
Statistični letopisi 1998 ‐ 2003. Ljubljana: Statistični urad RS 1998 ‐ 2003, http://www.stat.si.
Statistični podatki o organiziranosti zdravstvene dejavnosti in zdravstvenem stanju prebivalcev
celjske regije, http://www.zzv‐ce.si/unlimitpages.asp?id=462&parent=68
Spletne strani Inštituta za varovanje zdravja: www.sigov.si/ivz/publikacije/letopis.pdf
Anon Ottawa Charter for health Promotion. An International Conference on Health Promotion. The
move towards a men public Health. Ottawa: World Health Organisation, Health and Welfare Canada,
Canadian Public Health Association, 1986.
Belović B. Kako spodbujati življenski slog v ruralnem okolju. Strokovno srečanje z učnimi delavnicami
»Izobraževalni program javnega zdravja 2«; 2204 mar 23‐25; Pekre. Maribor: Zavod za zdravstveno
varstvo, 2004: 100‐1.
Prehrambena piramida (CINDI): http://www.vsz.uni‐lj.si/~zn/ Prehrana%20in%20dietetika_predavanja%201‐
%202.ppt
Koper – zdravo mesto, http://www.zdravomesto.org/