2. igrajmo se preteklost - Osnovna šola Majšperk

Turistična naloga: Igrajmo se preteklost.
Ko so zaledenele mlake in potoki, so bila to odlična drsališča, začelo pa se tudi posebne vrste
splavarjenja. Dovolj velik kos ledu je bilo treba izsekati, dobiti kole in splav je bil pripravljen.
Nismo bili preveč navdušeni. Vse to je ţe preţiveto. Ko smo jih vprašali, če bi nas pustili na
zaledenelo Dravinjo, so se kar zgrozili. Prenevarno. A za njih pa ni bilo? Ja, saj je prišlo do
kakšnih poškodb, padcev, prask …
Starši ţe raje vidijo, da smo na varnem za računalnikom. Mnogi ţe svarijo pred nevarnostmi,
ki jih prinaša računalnik, slaba drţa in slaba odpornost, sta bolj blagi oblik, tista hujša se ne
vidi. Poškodba naše zavesti – notranjosti. Postajamo egoistična bitja, ki se lahko do
onemoglosti izţivljajo na računalniških igricah, streljajo ubijajo, premagujejo, se jezijo in
nihče se nam ne zoperstavi. Izgubljamo občutek za sobivanje, za sodelovanje, za zdrave
prepire, za zdrave poraze in zmage. Nekateri pa so vpeti v cel kup dejavnosti, treningov in
tekmovanj. Morali pa bi biti otroci, ki skupaj odraščamo in se imamo fajn.
Najbolje bi bilo, da bi v igri zdruţili vse; preteklost, sedanjost, resničnost in domišljijo, učenje
in zabavo ter zdravo mero nevarnosti; malo tekmovalnosti in veliko sodelovanja.
Ideja je idealna! Lahko bi jo uresničili.
Kaj želimo?
Za mnoge od nas so zanimivi pustolovski in adrenalinski parki, a vstopnine so drage, pa še
daleč od našega kraja so. Kaj je tam takšnega, kar nas pritegne? Prav tisto, kar so imeli v
preteklosti mnogi otroci zastonj.
- Igra na meji nevarnosti.
- Dokazovanje svojih sposobnosti in svoje ''korajţe'' sebi in drugim.
- Sproščanje domišljije ob izdelavi »igral«.
- Skriti pred radovednimi očmi odraslih.
- Zelo mikavno je storiti kaj prepovedanega.
7