2. igrajmo se preteklost - Osnovna šola Majšperk
2. igrajmo se preteklost - Osnovna šola Majšperk 2. igrajmo se preteklost - Osnovna šola Majšperk
Turistična naloga: Igrajmo se preteklost. 1. UVOD K letošnji odločitvi za sodelovanje nas je v prvi vrsti vzpodbudila lanska naloga. Res se nismo uvrstili na drţavno tekmovanje, a smo bili veseli in ponosni, ko smo septembra ob občinskem prazniku videli, da so uporabili delček naše zamisli. Organizirali so namreč razstavo gobelinov. Na to našo posebnost smo v nalogi tudi opozorili. Upamo, da bodo realizirali še kakšno našo idejo. Pritegnil pa nas je tudi naslov. Imejmo se fajn. Le kdo se ne bi imel rad fajn!? Zdelo se nam je tako preprosto. Bili smo navdušeni. Mentorici sta bili bolj resni, čeprav smo prepričani, da se tudi onidve imata radi fajn. Najprej sta ţeleli zvedeti, kdaj se imamo mi fajn. Morali smo zapisati svoje ideje. To pa ni bilo več tako fajn. Začeli smo pisati. Na listih so bili zapisi: Ko sem s prijatelji, ko se zabavam, ko se imam lepo … Nič konkretnega. Kaj počneš s prijatelji? Nabijaš po tipkah računalnika in do onemoglosti igraš … , se pohvališ, kako dober si v kakšni igri, koliko filmov pogledaš, koliko ur si na facebooku … Zanimalo nas je, kdaj se imajo fajn naši vrstniki. Da bi to ugotovili, je sledilo zanimivo raziskovalno delo. 5
Turistična naloga: Igrajmo se preteklost. 2. IGRAJMO SE PRETEKLOST Začeli smo spraševati svoje vrstnike. Odgovori niso bili nič kaj izvirni. Fajn se imajo, ko lahko gredo ven; to pomeni, da nenadzorovano pohajajo po mestu, poskusijo kaj prepovedanega in dovoljen izhod nategnejo za kakšno uro. Fajn se imajo na kakšnem ţuru. Ko smo jih spraševali, kaj počnejo na ţuru, so ostali bolj tiho. Nato smo morali napisati ideje, kako bi preţiveli proste dni s svojimi vrstniki in pri tem res uţivali. Večina odgovorov je bila spet tipičnih. Poslušala bi glasbo, igrala igrice, šla na igrišče, mogoče v kino. Mentorici sta nas začeli spraševati, kakšne knjige so nam všeč? Večina nas rada bere pustolovske knjige, knjige, kjer se kaj dogaja. Takrat si ţelimo, da bi bili zraven, da bi pomagali reševati probleme, odkrivati goljufe, skrivati preganjane … Večina nas je prebrala serijo Pet prijateljev in kar zavidali smo jim njihovo polno ţivljenje. Mogoče pa mi sploh še ne vemo, kdaj se imamo fajn. Mogoče moramo to šele odkriti. To je kot nova jed. Najprej jo moraš poskusiti in šele nato lahko poveš, da jo oboţuješ, ali pa je sploh ne maraš. Mogoče nam pri odkrivanju lahko pomagajo starši in stari starši. Res se sedaj imajo verjetno najbolj fajn takrat, ko jim ne teţimo in imajo svojih pet minut miru, a tudi oni so bili mladi. Pa o njihovi mladosti smo ţe dosti poslušali. V glavnem man teţijo, kako jim ni bilo tako lepo kot nam, po drugi strani pa spet slišiš, kako je bilo lepo, ker so več časa preţiveli zunaj, saj ni bilo računalnikov, v času mladosti naših dedkov in babic pa tudi ne televizorjev. Zanimalo nas je, kaj so počeli? Igrali so se zunaj, vse mogoče. Najbolj priljubljeni igri sta bili Partizani in Nemci ter Kavboji in Indijanci, kjer so se med dvema nasprotnima skupinama odvijale prave drame. Vsak otrok je imel svoj noţ (pipec), vsak si je znal narediti leseno puško, fračo, lok … Ko so ozeleneli gozdovi in nudili dovolj kritja, so oţiveli in za debli dreves so bila skrivališča, izkopani bunkerji, zavetja iz mahu in vej … Saj so jih lastniki preganjali, a ravno v tem je bil čar. Znali so se potuhniti in skriti. 6
- Page 1 and 2: OSNOVNA ŠOLA M A J Š P E R K MAJ
- Page 3 and 4: Turistična naloga: Igrajmo se pret
- Page 5: Turistična naloga: Igrajmo se pret
- Page 9 and 10: Turistična naloga: Igrajmo se pret
- Page 11 and 12: Turistična naloga: Igrajmo se pret
- Page 13 and 14: Turistična naloga: Igrajmo se pret
- Page 15 and 16: Turistična naloga: Igrajmo se pret
- Page 17 and 18: Turistična naloga: Igrajmo se pret
- Page 19 and 20: Turistična naloga: Igrajmo se pret
- Page 21 and 22: Turistična naloga: Igrajmo se pret
- Page 23 and 24: Turistična naloga: Igrajmo se pret
- Page 25 and 26: Turistična naloga: Igrajmo se pret
- Page 27 and 28: Turistična naloga: Igrajmo se pret
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
<strong>2.</strong> IGRAJMO SE PRETEKLOST<br />
Začeli smo spraševati svoje vrstnike. Odgovori niso bili nič kaj izvirni. Fajn <strong>se</strong> imajo, ko<br />
lahko gredo ven; to pomeni, da nenadzorovano pohajajo po mestu, poskusijo kaj<br />
prepovedanega in dovoljen izhod nategnejo za kakšno uro. Fajn <strong>se</strong> imajo na kakšnem ţuru.<br />
Ko smo jih spraševali, kaj počnejo na ţuru, so ostali bolj tiho.<br />
Nato smo morali napisati ideje, kako bi preţiveli proste dni s svojimi vrstniki in pri tem res<br />
uţivali. Večina odgovorov je bila spet tipičnih. Poslušala bi glasbo, igrala igrice, šla na<br />
igrišče, mogoče v kino.<br />
Mentorici sta nas začeli spraševati, kakšne knjige so nam všeč? Večina nas rada bere<br />
pustolovske knjige, knjige, kjer <strong>se</strong> kaj dogaja. Takrat si ţelimo, da bi bili zraven, da bi<br />
pomagali reševati probleme, odkrivati goljufe, skrivati preganjane … Večina nas je prebrala<br />
<strong>se</strong>rijo Pet prijateljev in kar zavidali smo jim njihovo polno ţivljenje. Mogoče pa mi sploh še<br />
ne vemo, kdaj <strong>se</strong> imamo fajn. Mogoče moramo to šele odkriti. To je kot nova jed. Najprej jo<br />
moraš poskusiti in šele nato lahko poveš, da jo oboţuješ, ali pa je sploh ne maraš.<br />
Mogoče nam pri odkrivanju lahko pomagajo starši in stari starši. Res <strong>se</strong> <strong>se</strong>daj imajo verjetno<br />
najbolj fajn takrat, ko jim ne teţimo in imajo svojih pet minut miru, a tudi oni so bili mladi.<br />
Pa o njihovi mladosti smo ţe dosti poslušali. V glavnem man teţijo, kako jim ni bilo tako lepo<br />
kot nam, po drugi strani pa spet slišiš, kako je bilo lepo, ker so več časa preţiveli zunaj, saj ni<br />
bilo računalnikov, v času mladosti naših dedkov in babic pa tudi ne televizorjev. Zanimalo<br />
nas je, kaj so počeli? Igrali so <strong>se</strong> zunaj, v<strong>se</strong> mogoče.<br />
Najbolj priljubljeni igri sta bili Partizani in Nemci ter Kavboji in Indijanci, kjer so <strong>se</strong> med<br />
dvema nasprotnima skupinama odvijale prave drame.<br />
Vsak otrok je imel svoj noţ (pipec), vsak si je znal narediti le<strong>se</strong>no puško, fračo, lok … Ko so<br />
ozeleneli gozdovi in nudili dovolj kritja, so oţiveli in za debli dreves so bila skrivališča,<br />
izkopani bunkerji, zavetja iz mahu in vej … Saj so jih lastniki preganjali, a ravno v tem je bil<br />
čar. Znali so <strong>se</strong> potuhniti in skriti.<br />
6
Change language