2. igrajmo se preteklost - Osnovna šola Majšperk
2. igrajmo se preteklost - Osnovna šola Majšperk
2. igrajmo se preteklost - Osnovna šola Majšperk
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
OSNOVNA ŠOLA<br />
M A J Š P E R K<br />
MAJŠPERK 32 B, 2322 MAJŠPERK, tel.: 02/795-01-42, 02/795-01-40,<br />
fax: 02/79-50-149, E-mail: os.majsperk@guest.arnes.si<br />
AVTORJI:<br />
Tilen Ahec 8.a ,<br />
Maja Galun 9.a,<br />
Lora Grobelšek 8.a,<br />
Ana Karneža 9.a,<br />
Ana Šaše 9.b,<br />
Nina Verdenik 7.a,<br />
Tomaž Verdenik 8.a,<br />
Lucija Vilčnik 9.b,<br />
Barbara Vute 9.a.<br />
MENTORICI:<br />
:: Milenka Kovačec, prof. geo. – zgo.,<br />
:: Danica Lorber, prof. slovenščina<br />
Majšperk; 26. 1. 2011
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
Zahvala.<br />
Da smo <strong>se</strong> ob pisanju imeli fajn, <strong>se</strong> zahvaljujemo mentoricama. Za pomoč pri sceni za<br />
predstavitev in izdelavi pripomočkov pa <strong>se</strong> iskreno zahvaljujemo učitelju likovne vzgoje<br />
Janku Mariniču, učiteljici Simoni Eder za pomoč pri prevodu povzetka, hišniku Viktorju<br />
Kmetecu in spremljevalki Marjeti Kozoderc.<br />
Iskrena hvala!<br />
1
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
Kazalo<br />
POVZETEK ................................................................................................................................................ 3<br />
1. UVOD ................................................................................................................................................... 5<br />
<strong>2.</strong> IGRAJMO SE PRETEKLOST .................................................................................................................... 6<br />
<strong>2.</strong>1 RAZBOJNIŠKO-ADRENALINSKA POT NA GORO SKRIVNOSTI IN ZANIMIVOSTI ......................... 13<br />
Skica: Razbojniško-adrenalinska pot na goro skrivnosti in zanimivosti. ........................................... 22<br />
<strong>2.</strong>2 ADRENALINSKA POT MLADI BOBRI ............................................................................................. 23<br />
3. ZAKLJUČEK ......................................................................................................................................... 25<br />
4. URESNIČITEV IDEJE ............................................................................................................................ 26<br />
5. STOJNICA ........................................................................................................................................... 26<br />
6. LITERATURA ....................................................................................................................................... 27<br />
Kazalo slik:<br />
Slika 1: Učenki <strong>se</strong> imata fajn, ko naše ideje zapisujeta! .......................................................................... 8<br />
Slika 2: Prvi poskusi plezanja. .................................................................................................................. 9<br />
Slika 3: Saj ni tako slabo! ......................................................................................................................... 9<br />
Slika 4: Dekleta pogum! ......................................................................................................................... 10<br />
Slika 5: Iskali smo nasprotnike. .............................................................................................................. 10<br />
Slika 6: Skrivnostna in zanimiva. ............................................................................................................ 11<br />
Slika 7: Se imamo fajn? …………………………………………………………………………………………………………………….12<br />
Slika 8: Imamo <strong>se</strong> fajn! Ups, kako <strong>se</strong> vrti. .............................................................................................. 12<br />
Slika 9: Ko bo v<strong>se</strong> zeleno, bo več zavetja. .............................................................................................. 12<br />
Slika 10: Dolina Winettu vabi. ............................................................................................................... 24<br />
2
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
POVZETEK<br />
V letošnji turistični nalogi smo sledili cilju v<strong>se</strong>h turističnih ponudb, saj vsi, ki trţijo turizem,<br />
ţelijo, da bi <strong>se</strong> njihovi uporabniki imeli fajn, da bi uţivali in <strong>se</strong> vedno znova vračali. V bliţini<br />
naše šole sta dve točki, kamor <strong>se</strong> ljudje (teţko bi jim rekli turisti, ker <strong>se</strong> zadrţijo le nekaj ur)<br />
vedno znova vračajo. To sta Dolina Winettu in Donačka gora; prav gotovo <strong>se</strong> imajo tukaj fajn.<br />
Obe ponudbi sta sredi narave, preprosti, ena malo prirejena, druga pa mikavna ''v naravni<br />
lepoti.'' Tudi mi smo ugotovili, da <strong>se</strong> lahko imamo fajn v naravi. Predv<strong>se</strong>m svojim vrstnikom<br />
ponujamo ideje, ki bi mogoče bile kos konkurenci računalnika, pa še mogoče kakšnega<br />
nogometnega igrišča. Pustolovsko-adrenalinsko-zgodovinsko obarvano pot ob vznoţju<br />
Donačke gore. Marsikaj, kar smo zapisali, smo preizkusili. Še vedno <strong>se</strong> imamo fajn takrat, ko<br />
nismo sami, ko <strong>se</strong> pomerjamo s sovrstniki, ko imamo moţnost dokazati svoje sposobnosti,<br />
predv<strong>se</strong>m pa takrat, ko smo lahko skrivnostni, ko lahko počnemo stvari, ki so na meji<br />
dovoljenega. Mogoče s kakšnim korakom kršimo pravila, najlepše pa je, če smo zakriti pred<br />
budnimi in radovednimi očmi odraslih. Naše ideje so tokrat bolj kot odraslim, namenjene<br />
našim vrstnikom. Za uresničitev v začetku ne potrebujemo veliko. Le malo pomoči in<br />
razumevanja; prepričani smo, da lahko s svojimi idejami vrstnike potegnemo od računalnikov<br />
Ključne be<strong>se</strong>de: fajn, pustolovščina, domišljija, izvirnost<br />
ABSTRACT<br />
In this year's tourism study we pursued the goal of all tourism products. Since all, who market<br />
the tourism, wish that their u<strong>se</strong>rs have fun, enjoy and keep coming back.<br />
Near our school there are two points to which people (hard to call them tourists, since they<br />
retain only a few hours) return again and again. The<strong>se</strong> are the Winnetoo Valley and Donačka<br />
Mountain; the people certainly have fun here. Both facilities are surrounded by nature and<br />
simple, the first one is a bit modified, the other attractive in its natural beauty.<br />
We also found that we can have fun in nature.<br />
3
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
In particular, we offer ideas to young people our age, which might have been a kind of<br />
competition towards the computers, or even towards some football fields. Adventureadrenaline-historic<br />
colored trail at the foot of Donačka Mountain.<br />
Much of what we've written, we have also tested. We still have fun when we are not alone, or<br />
when compete with young people of our age, we have the opportunity to demonstrate our<br />
skills, especially when we can be mysterious when you can do things that are allowed at the<br />
border, perhaps with some steps we are breaking the rules, in particular, we are hidden from<br />
the watchful and curious eyes of adults.<br />
Our ideas this time are designed to young people our ages, to realize in the beginning we do<br />
not need much. Just a little help and understanding, we believe that our ideas may turn a lot of<br />
young people our age away from the computers.<br />
Key words: have fun, adventure, imagination, originality<br />
4
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
1. UVOD<br />
K letošnji odločitvi za sodelovanje nas je v prvi vrsti vzpodbudila lanska naloga. Res <strong>se</strong> nismo<br />
uvrstili na drţavno tekmovanje, a smo bili ve<strong>se</strong>li in ponosni, ko smo <strong>se</strong>ptembra ob občinskem<br />
prazniku videli, da so uporabili delček naše zamisli. Organizirali so namreč razstavo<br />
gobelinov. Na to našo po<strong>se</strong>bnost smo v nalogi tudi opozorili. Upamo, da bodo realizirali še<br />
kakšno našo idejo.<br />
Pritegnil pa nas je tudi naslov. Imejmo <strong>se</strong> fajn. Le kdo <strong>se</strong> ne bi imel rad fajn!? Zdelo <strong>se</strong> nam je<br />
tako preprosto. Bili smo navdušeni. Mentorici sta bili bolj resni, čeprav smo prepričani, da <strong>se</strong><br />
tudi onidve imata radi fajn. Najprej sta ţeleli zvedeti, kdaj <strong>se</strong> imamo mi fajn. Morali smo<br />
zapisati svoje ideje. To pa ni bilo več tako fajn. Začeli smo pisati. Na listih so bili zapisi: Ko<br />
<strong>se</strong>m s prijatelji, ko <strong>se</strong> zabavam, ko <strong>se</strong> imam lepo … Nič konkretnega. Kaj počneš s prijatelji?<br />
Nabijaš po tipkah računalnika in do onemoglosti igraš … , <strong>se</strong> pohvališ, kako dober si v kakšni<br />
igri, koliko filmov pogledaš, koliko ur si na facebooku …<br />
Zanimalo nas je, kdaj <strong>se</strong> imajo fajn naši vrstniki. Da bi to ugotovili, je sledilo zanimivo<br />
raziskovalno delo.<br />
5
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
<strong>2.</strong> IGRAJMO SE PRETEKLOST<br />
Začeli smo spraševati svoje vrstnike. Odgovori niso bili nič kaj izvirni. Fajn <strong>se</strong> imajo, ko<br />
lahko gredo ven; to pomeni, da nenadzorovano pohajajo po mestu, poskusijo kaj<br />
prepovedanega in dovoljen izhod nategnejo za kakšno uro. Fajn <strong>se</strong> imajo na kakšnem ţuru.<br />
Ko smo jih spraševali, kaj počnejo na ţuru, so ostali bolj tiho.<br />
Nato smo morali napisati ideje, kako bi preţiveli proste dni s svojimi vrstniki in pri tem res<br />
uţivali. Večina odgovorov je bila spet tipičnih. Poslušala bi glasbo, igrala igrice, šla na<br />
igrišče, mogoče v kino.<br />
Mentorici sta nas začeli spraševati, kakšne knjige so nam všeč? Večina nas rada bere<br />
pustolovske knjige, knjige, kjer <strong>se</strong> kaj dogaja. Takrat si ţelimo, da bi bili zraven, da bi<br />
pomagali reševati probleme, odkrivati goljufe, skrivati preganjane … Večina nas je prebrala<br />
<strong>se</strong>rijo Pet prijateljev in kar zavidali smo jim njihovo polno ţivljenje. Mogoče pa mi sploh še<br />
ne vemo, kdaj <strong>se</strong> imamo fajn. Mogoče moramo to šele odkriti. To je kot nova jed. Najprej jo<br />
moraš poskusiti in šele nato lahko poveš, da jo oboţuješ, ali pa je sploh ne maraš.<br />
Mogoče nam pri odkrivanju lahko pomagajo starši in stari starši. Res <strong>se</strong> <strong>se</strong>daj imajo verjetno<br />
najbolj fajn takrat, ko jim ne teţimo in imajo svojih pet minut miru, a tudi oni so bili mladi.<br />
Pa o njihovi mladosti smo ţe dosti poslušali. V glavnem man teţijo, kako jim ni bilo tako lepo<br />
kot nam, po drugi strani pa spet slišiš, kako je bilo lepo, ker so več časa preţiveli zunaj, saj ni<br />
bilo računalnikov, v času mladosti naših dedkov in babic pa tudi ne televizorjev. Zanimalo<br />
nas je, kaj so počeli? Igrali so <strong>se</strong> zunaj, v<strong>se</strong> mogoče.<br />
Najbolj priljubljeni igri sta bili Partizani in Nemci ter Kavboji in Indijanci, kjer so <strong>se</strong> med<br />
dvema nasprotnima skupinama odvijale prave drame.<br />
Vsak otrok je imel svoj noţ (pipec), vsak si je znal narediti le<strong>se</strong>no puško, fračo, lok … Ko so<br />
ozeleneli gozdovi in nudili dovolj kritja, so oţiveli in za debli dreves so bila skrivališča,<br />
izkopani bunkerji, zavetja iz mahu in vej … Saj so jih lastniki preganjali, a ravno v tem je bil<br />
čar. Znali so <strong>se</strong> potuhniti in skriti.<br />
6
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
Ko so zaledenele mlake in potoki, so bila to odlična drsališča, začelo pa <strong>se</strong> tudi po<strong>se</strong>bne vrste<br />
splavarjenja. Dovolj velik kos ledu je bilo treba iz<strong>se</strong>kati, dobiti kole in splav je bil pripravljen.<br />
Nismo bili preveč navdušeni. V<strong>se</strong> to je ţe preţiveto. Ko smo jih vprašali, če bi nas pustili na<br />
zaledenelo Dravinjo, so <strong>se</strong> kar zgrozili. Prenevarno. A za njih pa ni bilo? Ja, saj je prišlo do<br />
kakšnih poškodb, padcev, prask …<br />
Starši ţe raje vidijo, da smo na varnem za računalnikom. Mnogi ţe svarijo pred nevarnostmi,<br />
ki jih prinaša računalnik, slaba drţa in slaba odpornost, sta bolj blagi oblik, tista hujša <strong>se</strong> ne<br />
vidi. Poškodba naše zavesti – notranjosti. Postajamo egoistična bitja, ki <strong>se</strong> lahko do<br />
onemoglosti izţivljajo na računalniških igricah, streljajo ubijajo, premagujejo, <strong>se</strong> jezijo in<br />
nihče <strong>se</strong> nam ne zoperstavi. Izgubljamo občutek za sobivanje, za sodelovanje, za zdrave<br />
prepire, za zdrave poraze in zmage. Nekateri pa so vpeti v cel kup dejavnosti, treningov in<br />
tekmovanj. Morali pa bi biti otroci, ki skupaj odraščamo in <strong>se</strong> imamo fajn.<br />
Najbolje bi bilo, da bi v igri zdruţili v<strong>se</strong>; <strong>preteklost</strong>, <strong>se</strong>danjost, resničnost in domišljijo, učenje<br />
in zabavo ter zdravo mero nevarnosti; malo tekmovalnosti in veliko sodelovanja.<br />
Ideja je idealna! Lahko bi jo uresničili.<br />
Kaj želimo?<br />
Za mnoge od nas so zanimivi pustolovski in adrenalinski parki, a vstopnine so drage, pa še<br />
daleč od našega kraja so. Kaj je tam takšnega, kar nas pritegne? Prav tisto, kar so imeli v<br />
<strong>preteklost</strong>i mnogi otroci zastonj.<br />
- Igra na meji nevarnosti.<br />
- Dokazovanje svojih sposobnosti in svoje ''korajţe'' <strong>se</strong>bi in drugim.<br />
- Sproščanje domišljije ob izdelavi »igral«.<br />
- Skriti pred radovednimi očmi odraslih.<br />
- Zelo mikavno je storiti kaj prepovedanega.<br />
7
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
- Lepo je podoţivljati <strong>preteklost</strong> in posnemati knjiţevne ali filmske, pa tudi<br />
zgodovinske o<strong>se</strong>bnosti.<br />
- Treba <strong>se</strong> je boriti, da si glavni, moraš imeti ideje, moraš navdušiti druge, da ti sledijo.<br />
Manjka nam tista Cankarjeva enajsta šola pod mostom. Čeprav zagrenjen in zateţen <strong>se</strong><br />
vendarle te šole spominja z najlepšimi občutki. Takole pravi. ''Mnogokaj <strong>se</strong>m študiral v<br />
svojem ţivljenju, ali tako bogate in koristne učenosti, kakor jo daje svojim učencem enajsta<br />
šola pod mostom, ni<strong>se</strong>m zadobil nikjer in nikoli.''<br />
Poskusimo najti pravo idejo.<br />
Slika 1: Učenki <strong>se</strong> imata fajn, ko naše ideje zapisujeta!<br />
Ob začetku naše raziskovalne poti nas je mentorica povabila v gozd. Poskusili smo <strong>se</strong> igrati.<br />
V začetku smo bili togi. Nismo vedeli, kaj bi sami s <strong>se</strong>boj. Bilo je malo zadreg. Kaj bomo, saj<br />
nismo otroci, da bomo tekali po gozdu. Počasi smo <strong>se</strong> ''topili''. Prvi poskusi skrivanja,<br />
izdelava loka, zanimanje <strong>se</strong> je stopnjevalo. Vsak je poskusil streljati, da bi doţivel občutek<br />
uspešnosti in uresničitev ţelje biti boljši. Nerodno izdelan lok je romal iz roke v roko; prav<br />
tako frača.<br />
8
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
Slika 2: Prvi poskusi plezanja.<br />
Slika 3: Saj ni tako slabo!<br />
9
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
Slika 4: Dekleta pogum!<br />
Iskali smo zavetja in bili srečni, če smo našli naravno skrivališče. Takrat smo bile ţe bliţe.<br />
Slika 5: Iskali smo nasprotnike.<br />
10
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
Naredimo si svojo pustolovsko- zgodovinsko – adrenalinsko pot.<br />
Kje? Najbolje čim bolj oddaljeno od hiš, da nas starši ne bodo mogli vsako minuto klicati in<br />
spraševati, če nas zebe, smo lačni, imamo zavezane čevlje, da nismo mogoče potni … Le kje<br />
odrasli najdejo toliko nepotrebnih vprašanj, saj odgovor je vedno isti. ''Ja, v<strong>se</strong> je v redu.''<br />
Seveda, če nisi razvajen mamin sinček, če si otrok, ki si ţeli samostojnosti. In mi to smo!<br />
Najbolje bo, da svojo pot postavimo ob vznoţje Donačke gore. Ravno prav je oddaljena in še<br />
vedno dovolj blizu, če bi <strong>se</strong> res kaj zalomilo in bi potrebovali pomoč odraslih.<br />
Za tiste, ki jih privlači in umirja voda, pa bo najbolje, da <strong>se</strong> imajo fajn ob potoku Skraška, saj<br />
potok ni nevaren, ne skriva potuhnjenih pasti, je dovolj čist in tudi dovolj deroč, da prene<strong>se</strong><br />
voţnjo z napihnjeno zračnico ali doma narejenim splavom.<br />
Slika 6: Skrivnostna in zanimiva.<br />
11
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
Pri igri je teţko vedno v<strong>se</strong> prepustiti naključju, čeprav je včasih to najlepše. Poti ne bi imeli le<br />
za<strong>se</strong>. Prepričani smo, da tako kot mi, razmišljajo mnogi otroci, ki jim računalnik še ni blokiral<br />
moţgan.<br />
Slika 7: Se imamo fajn?<br />
Slika 8: Imamo <strong>se</strong> fajn! Ups, kako <strong>se</strong> vrti.<br />
Naša pot bi lahko privabila mnoge, a tu je teţava. Vemo, da <strong>se</strong> v turizmu v<strong>se</strong> trţi. Če našo pot<br />
zasnujemo na podlagi trţenja, nismo storili usluge svojim vrstnikom.<br />
Mi, mladi, bi <strong>se</strong> prepuščali igri, za starejše pa je v okolici turistična ponudba.<br />
Slika 9: Ko bo v<strong>se</strong> zeleno, bo več zavetja.<br />
12
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
<strong>2.</strong>1 RAZBOJNIŠKO-ADRENALINSKA POT NA GORO SKRIVNOSTI IN<br />
ZANIMIVOSTI<br />
Naloga 1: Greste na pot pod Donačko goro, poiščite in naredite si pripomočke:<br />
- za hojo ( palice),<br />
- za obrambo in varovanje (lok, frača, vrv).<br />
Od doma si prinesite pipec in mobilni telefon.<br />
Naloga 2: Naštejte tri zgodovinske dogodke, ki so povezani z Donačko goro (če ne veste, lahko<br />
pokličete o<strong>se</strong>bo, ki vam bo pomagala).<br />
13
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
Naloga 3: Ko ste rešili obe nalogi, <strong>se</strong> orientirajte proti lovski opazovalnici, ki je na jasi. Določite<br />
nekoga, ki spleza nanjo in tam ga čaka naloga. Z lokom mora zadeti tarčo na jasi.<br />
Če ima dovolj poguma, <strong>se</strong> po vrvi spusti na tla. Lahko začne tudi na sredini.<br />
Naloga 4: V gozdu vas čakajo drevesa, kjer lahko prideš iz drevesa na drevo s pomočjo<br />
avtomobilskih plaščev. Pri prehodu drug drugemu pomagajte.<br />
Naloga 5: Ko pridete vsi na konec, rešite nalogo (poimenujte vrste dreves, katere ste preplezali.<br />
Če ne veste, lahko uporabite mobitel).<br />
14
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
Naloga 6: Ob nadaljevanju poti opazuj naravo in poimenuj tri užitne plodove.<br />
Naloga 7: Med opazovanjem vas lahko pre<strong>se</strong>neti nasprotna ekipa. Skrijte <strong>se</strong>, zamaskirajte <strong>se</strong>. Če<br />
nasprotna ekipa najde tri ali več članov vaše skupine, morate dati ujetnika. Lahko ga določite z<br />
žrebanjem, lahko si ga nasprotna ekipa izbere sama- stvar dogovora.<br />
15
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
Naloga 8: Pot nadaljujte sto korakov bosi (čevlji preko rame, da boste začutili, kako je lepo hoditi po<br />
travi) in čez pol ure boste postali stražarji Atilovega groba.<br />
Naloga 9: Skupina, ki je zajela ujetnika, mora rešiti nalogo. Na osnovi Deklaracije o človekovih<br />
pravicah in Konvencije o vojnih ujetnikih poiščite vsaj eno pravico ujetnika in <strong>se</strong> ravnajte po njej.<br />
Če ne veste, lahko pokličete o<strong>se</strong>bo, ki vam bo posredovala odgovor.<br />
Ko boste rešili nalogo, boste nadaljevali pot po ozki gozdni poti označeni s smerokazi. Če boste sledili<br />
znamenjem, boste prišli do Atilovega zaklada, a pazite, tam vas čakajo njegovi stražarji.<br />
Naloga 10: Najprej boste prišli do čarovniške table in potem iščite . 40 metrov desno od poti poiščite<br />
kamen, pod katerim vas čaka naslednja naloga: nekdo naj spleza na drevo, ki je tik ob kamnu,<br />
(pripomočki: prijatelji in vrv) in poišče stražarje. Če jih ni, lahko vzamete zaklad pod bližnjim panjem.<br />
Če vidite za<strong>se</strong>do, poskušajte neopazno zapustiti ta kraj in slediti markacijam proti vrhu Donačke gore.<br />
Tam je čas za čarovniško malico. Preverite, če vam čarovnice niso obrnile smerokazov, da ne boste<br />
pristali spet v dolini.<br />
16
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
Naloga 11: Čarovniški urok popusti, če iz vrha vidite cerkveni zvonik. Katere cerkve vidite?<br />
Naloga 12: Lahko si naredite metle ali pa peš greste do zadnje točke, kjer boste naredili kres in<br />
nabrali zeli za čarovniški zvarek, ki bo dovolj močan, da bo prepričal starše, da lahko v lepi topli noči<br />
prespite na prostem ali v šotoru pod Donačko goro. Zapišite recept čarovniškega napitka.<br />
17
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
Ko ste končali, ste lahko malo pobalinski po vzoru tolikokrat povedanih prigod vaših staršev, si<br />
poiščite plodove, lahko tudi na kakšni njivi (ne preveč, da <strong>se</strong> ne bo poznalo), si zakurite, pripravite<br />
večerjo, <strong>se</strong> kratkočasite s križankami in ugankami in zapojete pe<strong>se</strong>m te razbojniško-čarovniške poti<br />
(Midva sva razbojnika dva, razbojnika prava oba ha-ha. Ušesa so rdeča, pod nosom je sveča, domov<br />
pa ne greva midva ha-ha).<br />
Ob ognju <strong>se</strong> lahko ve<strong>se</strong>lemu razpoloženju priključijo tudi odrasli. Skupaj z otroki rešujejo uganke,<br />
križanke, rebu<strong>se</strong>, kvize, prepevajo. Vsaka rešitev lahko prine<strong>se</strong> domi<strong>se</strong>lno nagrado ali pa samo<br />
prijeten občutek, da si zmagal. Kazni za poraţence (prinesti in nabrati material za kres, pol<br />
ure skrbeti za ogenj, …).<br />
18
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
Križanka 1.<br />
Rešitev:<br />
8.<br />
<strong>2.</strong><br />
7.<br />
1.<br />
3.<br />
4.<br />
5.<br />
6.<br />
9.<br />
1. M A Č K A<br />
<strong>2.</strong> M E T L A<br />
3. G O R A<br />
4. K L O B U K<br />
5. S O V A<br />
6. L O N E C<br />
7. P A L I Č I C A<br />
8. B R A D A V I C A<br />
9. Ž A B A<br />
1. Črna pogosto pomaga čarovnicam.<br />
<strong>2.</strong> Prevozno sredstvo čarovnice.<br />
3. Vzpetina nad dolino.<br />
4. Nosijo ga moški, pa tudi čarovnice.<br />
5. Oglaša <strong>se</strong> ponoči, kliče smrt.<br />
6. Brez njega ni dobre juhe.<br />
7. Imata jo dirigent in čarovnica.<br />
8. Največkrat jo ima čarovnica na nosu.<br />
9. Njeni kraki so dobra hrana, pa tudi čarovniški<br />
zvarek.<br />
1. Črna pogosto pomaga čarovnicam.<br />
<strong>2.</strong> Prevozno sredstvo čarovnice.<br />
3. Vzpetina nad dolino.<br />
4. Nosijo ga moški, pa tudi čarovnice.<br />
5. Oglaša <strong>se</strong> ponoči, kliče smrt.<br />
6. Brez njega ni dobre juhe.<br />
7. Imata jo dirigent in čarovnica.<br />
8. Največkrat jo ima čarovnica na nosu.<br />
9. Njeni kraki so dobra hrana, pa tudi čarovniški<br />
zvarek.<br />
Križanka <strong>2.</strong><br />
Rešitev:<br />
1. Gusarji ga zakopljejo na otoku.<br />
<strong>2.</strong> Plod hrasta.<br />
3. Grad nad Majšperkom.<br />
4. ______, <strong>se</strong>danjost, prihodnost.<br />
5. Enostavno oroţje ali igrača z elastiko za proţenje<br />
kamnov.<br />
6. Del cerkve.<br />
7. Zajtrk, kosilo,_____.<br />
Z A K L A D<br />
Ž E L O D<br />
M O N S B E R G<br />
P R E T E K L O S T<br />
F R A Č A<br />
Z V O N I K<br />
V E Č E R J A<br />
1. Gusarji ga zakopljejo na otoku.<br />
<strong>2.</strong> Plod hrasta.<br />
3. Grad nad Majšperkom.<br />
4. ______, <strong>se</strong>danjost, prihodnost.<br />
5. Enostavno orožje ali igrača z elastiko za proženje<br />
kamnov.<br />
6. Del cerkve.<br />
7. Zajtrk, kosilo,_____.<br />
19
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
Rebus:<br />
S V M I K L A V Ž J<br />
A P R L J S A M Š U<br />
H R S H G L E L N V<br />
P E V A D E T O M A<br />
O Ž M M A P U K C N<br />
E I O R Č A O B A O<br />
K V N E A D Š C L V<br />
O E S A R E Č B K N<br />
S T B S O K L U J E<br />
T J E D V L K N H T<br />
A E R C N I G K R R<br />
N P G Q I C S E V E<br />
J Š Č D C A A R B S<br />
F G F R A Č A L F K<br />
FRAČA HAMRE PREŽIVETJE<br />
LOK<br />
JUVANOV KOSTANJ<br />
NETRESK<br />
MONSBERG BUNKER SV. MIKLAVŽ<br />
SLEPA<br />
DEKLICA<br />
ČAROVNICA<br />
Uganke:<br />
Podnevi spijo, ponoči okrog Donačke letijo ter zvarke varijo. Kdo so? (čarovnice)<br />
Črna mačka,<br />
črn klobuk,<br />
z metlo leta naokrog<br />
in začara v<strong>se</strong> okrog. (čarovnica)<br />
Kdo je to? Oče še rojen ni, sin ţe po strehi leti. (dim)<br />
Lepi pisan grad, nima oken nima vrat, notri so pa same špičaste babe. (buča in bučnice)<br />
Lepi beli grad, nima oken nima vrat, notri pa gospod piše. (piščanec v jajcu)<br />
Kar nikoli ni bilo, nikoli ne bo, pa vendar je. (današnji dan)<br />
Nikoli ni bilo, nikoli ne bo, pa Bog ne daj, da bi kdaj bilo. (le<strong>se</strong>na peč)<br />
Ti si moj sin, jaz pa ni<strong>se</strong>m tvoj oče. Kdo <strong>se</strong>m? (tvoja mati)<br />
Kam gre zajec, ko je star eno leto. (v drugo leto)<br />
20
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
Mrtvo ţivo iz »goše« (gozda) vleče. (glavnik z glave vleče uši)<br />
Je kuhano in pečeno, pa še pes ne more pojesti (»špala« od kloba<strong>se</strong>)<br />
Na strehi <strong>se</strong>di, pa pipo kadi. (dimnik)<br />
Kdo gre počez v cerkev? (otrok, ki ga h krstu ne<strong>se</strong>jo)<br />
Kdo je napol zunaj napol znotraj. (človek, ki gleda skozi okno)<br />
Kateri svetnik nikoli ne bo prišel v nebesa? (Gregor, ker še vedno gre gor)<br />
Kje <strong>se</strong> voda prodaja ravno tako drago kot vino? (v gostilni – k vinu vlivajo vodo)<br />
Zlato valovje okrog in okrog, predeš do pasa, ne zmočiš, si nog. (zrelo ţito)<br />
Oče je velik kot hrast, mati je huda kot vrag, otroci so pa sami liščeki. (kostanj, jeţica, kostanji)<br />
Na steni visi, pa je zmerom sito. (sito)<br />
Luknjica pri luknjici, pa vodo drţi. (slamnata streha)<br />
Kateri svetnik v cerkvi je ţiv? (tisti, ki ga črvi jedo)<br />
Slogana naše poti:<br />
Če ne da ti krila niti Redbull niti Shark, pridite v naš adrenalinski park.<br />
Veliko zabavnih stvari <strong>se</strong> v našem adrenalinskem parku godi, zato vabljeni pod<br />
Donačko ste vsi.<br />
21
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
Skica: Razbojniško-adrenalinska pot na goro skrivnosti in zanimivosti.<br />
22
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
<strong>2.</strong>2 ADRENALINSKA POT MLADI BOBRI<br />
Vemo, da postane v<strong>se</strong> enolično in ponavljajoče <strong>se</strong> dolgočasno. Zato imamo tudi druge možnosti. Leni<br />
za hojo, bodo ostali ob potoku Skraška in svojo adrenalinsko – pustolovsko pot doživeli ob strugi<br />
potoka. Potok je ravno dovolj globok in bister za igro in ravno dovolj plitev, da ni nevaren.<br />
Zopet lahko pride do izraza kreativnost otrok. Pot bi lahko imenovali Mladi bobri, saj bi bila njihova<br />
osnovna naloga gradnja jezu. Uporabijo kamenje in dele že podrtih dreves, vozijo <strong>se</strong> lahko z<br />
napihnjeno zračnico avtomobila ali traktorja po strugi reke. Vroče popoldneve lahko preživijo v čisti<br />
vodi, ujamejo kakšno ribo, naredijo splav, preprost mlinček na vodo,…<br />
Zgradijo brv ali most, postavijo zasilno bivališče, z nasprotno ekipo <strong>se</strong> lahko pomerijo v hitrejši<br />
gradnji, si nagajajo.<br />
Če pa otroci res nimajo idej, pa Dolina Winettu nudi že pripravljena igrala, včasih postavijo tudi<br />
indijanski šotor, mogoča je odbojka na mivki in organiziran ribolov.<br />
23
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
Starši oz. odrasli so te igre že prerasli, čeprav bi jih mogoče zamikale, a smo prepričani, da bi bili<br />
otrokom v napoto. Ponujamo jim možnost, da so dovolj blizu otrok in obenem dovolj daleč od<br />
otroških oči, da bodo lahko otroci občutili svobodo in ne boječ <strong>se</strong>, da jim bodo odrasli solili pamet.<br />
Na jasi pod vznožjem Donačke gore je planinski dom, v bližini mnogo poti, kjer <strong>se</strong> lahko sprehajajo,<br />
nabirajo kostanje, gobe in zdravilna zelišča.<br />
Lahko <strong>se</strong> po markirani poti vzpnejo na vrh Donačke gore, lahko <strong>se</strong> sprehodijo do cerkve sv. Donata in<br />
so tako vedno blizu otrok.<br />
V Dolini Winettu pa <strong>se</strong> lahko sami preizkusijo v spretnosti ribolova, po<strong>se</strong>dijo, <strong>se</strong> sprehodijo in uživajo<br />
v preprostosti ter izvirnosti gostinske ponudbe.<br />
Slika 10: Dolina Winettu vabi.<br />
24
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
3. ZAKLJUČEK<br />
Naslov Imejmo <strong>se</strong> fajn <strong>se</strong> zdi preprost, a je v<strong>se</strong>binsko poln in zahteven, kajti kdaj, <strong>se</strong> imamo<br />
fajn, je odvisno od našega značaja, navad, in tudi razpoloţenja. Tudi ob pisanju smo <strong>se</strong> imeli<br />
fajn, saj nas je bogatil občutek, da delamo nekaj koristnega za nas in naše vrstnike. Ko smo<br />
svoje ideje zaupali staršem, so bili najprej malo v dvomih, nato pa so spraševali: ''A je varno?''<br />
Nič bolj ni nevarno kot na kolesu, na igrišču ali na poti v šolo. Prav take igre nas delajo<br />
spretne in zdrave. Utrjujemo <strong>se</strong> na sveţem zraku; predv<strong>se</strong>m pa <strong>se</strong> utrjujemo v prilagajanju in<br />
upoštevanju drugih. Do izraza pa pride tudi naša domišljija in kreativnost. Ideje nam ponujajo<br />
prebrane knjige, igre naših staršev, prav nam pridejo pripovedi o <strong>preteklost</strong>i, v igro pa lahko<br />
vključimo tudi sodobne medije. Z grenkobo lahko zapišemo, da so otroške igre v krizi, saj jih<br />
naša generacija skoraj ne pozna več. Prepričani smo, da bo letošnji naslov turističnega<br />
festivala prine<strong>se</strong>l mnogo idej. Ne bodo <strong>se</strong> v<strong>se</strong> uresničile, a marsikje bodo ugotovili, kdaj in kje<br />
<strong>se</strong> lahko imamo fajn. Mi smo.<br />
Svoje igre moramo prilagoditi letnemu času.<br />
Naše ideje so samo dopolnitev ţe obstoječe turistične ponudbe, ki je zdaj v našem kraju<br />
namenjena predv<strong>se</strong>m odraslim, otroci pa smo ob tem prisiljeni stopati ali pa <strong>se</strong>deti z njimi in<br />
največkrat smo ob našem negodovanju deleţni le komentarja: »Ne bodi tečen(a), drugače boš<br />
drugič ostal(a) doma.«<br />
Ob pisanju naloge <strong>se</strong> je naša skupina nekajkrat odpravila v bliţnji gozd, pridruţili so <strong>se</strong> nam<br />
še nekateri sošolci. Bilo je zanimivo. Uspešno smo prestali skoke, skrivanje, plezanje,<br />
streljanje z lokom, le malo smo <strong>se</strong> umazali. Imeli smo <strong>se</strong> res fajn.<br />
Ţe ob opisu poti smo zapisali, da so to le ideje za začetek. Zavedamo <strong>se</strong>, da lastniki gostinskih<br />
lokalov ne bodo tvegali odgovornosti in ponujali pustolovske poti po gozdu, Tudi<br />
predstavniki občine in lokalne skupnosti <strong>se</strong> take odgovornosti otepajo. Kaj nam torej ostane?<br />
Da ostanemo vztrajni in za svoje ideje najprej navdušimo svoje vrstnike, nato starše. Pokazati<br />
jim moramo, da to ni le prehodna ideja, ampak resnično dobra zami<strong>se</strong>l.<br />
25
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
4. URESNIČITEV IDEJE<br />
V začetku <strong>se</strong> lahko zanašamo na lastno kreativnost, a če ţelimo to idejo trţiti je potrebno pot<br />
urediti. Pokrajina v Občini Majšperk ponuja veliko, vendar bi <strong>se</strong> moral najti nekdo, ki bi bil<br />
dovolj pogumen in vztrajen, da bi lahko z nekaj truda in malo denarja izkoristil, kar narava<br />
ponuja.<br />
Ta ideja bi <strong>se</strong> lahko najbolje uresničila v okviru organiziranja mladinskih, poletnih taborov,<br />
kjer bi udeleţenci tabora zraven poučnih v<strong>se</strong>bin raziskovanja <strong>preteklost</strong>i s pomočjo arhivskih<br />
virov, popisa legend, proučevanja geologije o nastanku Donačke gore in okolice: najdišče<br />
kremena v Ţetalah, raziskovanja biotopa: pragozd na Donački gori in Maclju, Juvanov<br />
netresk- endemit, ure sprostitve doţivljali na naših razbojniško-adrenalinskih poteh.<br />
Idealni lokaciji za organiziranja tabora sta v okolici Rudijevega doma in gostišča Winettu,<br />
kjer lahko udeleţenci tabora koristijo prenočitvene usluge planinskega doma, tisti, malo bolj<br />
pogumni, pa spijo v šotorih v še deloma neokrnjeni naravi. Dneve preţivljajo ob raziskovanju<br />
in »igranju« na naših poteh, noči pa ob kresu, peki krompirja in koruze na ţerjavici,<br />
poslušanju legend o Donački gori, prepevanju in plesu.<br />
S pomočjo društev v Občini Majšperk, bi <strong>se</strong> lahko organiziral tudi dan, kjer bi oţivili legende<br />
in pripravili tekmovanje skupin, ki bi simbolizirale z oblačili in pripomočki posamezne<br />
legende in zgodovinska obdobja ter <strong>se</strong> pomerile v premagovanju naravnih in umskih ovir na<br />
naši poti.<br />
Ideje so na papirju, prepričani smo, da <strong>se</strong> bo našel nekdo, ki jih bo realiziral.<br />
5. STOJNICA<br />
Maketa Donačke gore, ob kateri so postavljeni rekviziti za igro, pripomočki za delo za<br />
obiskovalce (izdelovanje »šibnatih metel«, lokov, frač), reševanje ugank, kriţank, rebusov, ki<br />
so del nalog naše poti.<br />
Reklamni material in računalnik za vizualizacijo poti.<br />
26
Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />
6. LITERATURA<br />
1. Zbornik kraja Stoperce: Kulturno prosvetno društvo Stoperce, MA-TISK Maribor, 2009.<br />
<strong>2.</strong> Krajevni leksikon Slovenije: Pomurje in Podravje, DZS Ljubljana 1980.<br />
3. Corte<strong>se</strong>; Stoperška planinska pot, Gea- letnik XVI, <strong>se</strong>ptember 2006.<br />
4. Slovenija pokrajina in ljudje, Zaloţba Mladinska knjiga. Ljubljana.<br />
5. Gričnik A.; Farice, Kmečki glas, Ljubljana, 1998.<br />
27