05.04.2015 Views

2. igrajmo se preteklost - Osnovna šola Majšperk

2. igrajmo se preteklost - Osnovna šola Majšperk

2. igrajmo se preteklost - Osnovna šola Majšperk

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

OSNOVNA ŠOLA<br />

M A J Š P E R K<br />

MAJŠPERK 32 B, 2322 MAJŠPERK, tel.: 02/795-01-42, 02/795-01-40,<br />

fax: 02/79-50-149, E-mail: os.majsperk@guest.arnes.si<br />

AVTORJI:<br />

Tilen Ahec 8.a ,<br />

Maja Galun 9.a,<br />

Lora Grobelšek 8.a,<br />

Ana Karneža 9.a,<br />

Ana Šaše 9.b,<br />

Nina Verdenik 7.a,<br />

Tomaž Verdenik 8.a,<br />

Lucija Vilčnik 9.b,<br />

Barbara Vute 9.a.<br />

MENTORICI:<br />

:: Milenka Kovačec, prof. geo. – zgo.,<br />

:: Danica Lorber, prof. slovenščina<br />

Majšperk; 26. 1. 2011


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Zahvala.<br />

Da smo <strong>se</strong> ob pisanju imeli fajn, <strong>se</strong> zahvaljujemo mentoricama. Za pomoč pri sceni za<br />

predstavitev in izdelavi pripomočkov pa <strong>se</strong> iskreno zahvaljujemo učitelju likovne vzgoje<br />

Janku Mariniču, učiteljici Simoni Eder za pomoč pri prevodu povzetka, hišniku Viktorju<br />

Kmetecu in spremljevalki Marjeti Kozoderc.<br />

Iskrena hvala!<br />

1


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Kazalo<br />

POVZETEK ................................................................................................................................................ 3<br />

1. UVOD ................................................................................................................................................... 5<br />

<strong>2.</strong> IGRAJMO SE PRETEKLOST .................................................................................................................... 6<br />

<strong>2.</strong>1 RAZBOJNIŠKO-ADRENALINSKA POT NA GORO SKRIVNOSTI IN ZANIMIVOSTI ......................... 13<br />

Skica: Razbojniško-adrenalinska pot na goro skrivnosti in zanimivosti. ........................................... 22<br />

<strong>2.</strong>2 ADRENALINSKA POT MLADI BOBRI ............................................................................................. 23<br />

3. ZAKLJUČEK ......................................................................................................................................... 25<br />

4. URESNIČITEV IDEJE ............................................................................................................................ 26<br />

5. STOJNICA ........................................................................................................................................... 26<br />

6. LITERATURA ....................................................................................................................................... 27<br />

Kazalo slik:<br />

Slika 1: Učenki <strong>se</strong> imata fajn, ko naše ideje zapisujeta! .......................................................................... 8<br />

Slika 2: Prvi poskusi plezanja. .................................................................................................................. 9<br />

Slika 3: Saj ni tako slabo! ......................................................................................................................... 9<br />

Slika 4: Dekleta pogum! ......................................................................................................................... 10<br />

Slika 5: Iskali smo nasprotnike. .............................................................................................................. 10<br />

Slika 6: Skrivnostna in zanimiva. ............................................................................................................ 11<br />

Slika 7: Se imamo fajn? …………………………………………………………………………………………………………………….12<br />

Slika 8: Imamo <strong>se</strong> fajn! Ups, kako <strong>se</strong> vrti. .............................................................................................. 12<br />

Slika 9: Ko bo v<strong>se</strong> zeleno, bo več zavetja. .............................................................................................. 12<br />

Slika 10: Dolina Winettu vabi. ............................................................................................................... 24<br />

2


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

POVZETEK<br />

V letošnji turistični nalogi smo sledili cilju v<strong>se</strong>h turističnih ponudb, saj vsi, ki trţijo turizem,<br />

ţelijo, da bi <strong>se</strong> njihovi uporabniki imeli fajn, da bi uţivali in <strong>se</strong> vedno znova vračali. V bliţini<br />

naše šole sta dve točki, kamor <strong>se</strong> ljudje (teţko bi jim rekli turisti, ker <strong>se</strong> zadrţijo le nekaj ur)<br />

vedno znova vračajo. To sta Dolina Winettu in Donačka gora; prav gotovo <strong>se</strong> imajo tukaj fajn.<br />

Obe ponudbi sta sredi narave, preprosti, ena malo prirejena, druga pa mikavna ''v naravni<br />

lepoti.'' Tudi mi smo ugotovili, da <strong>se</strong> lahko imamo fajn v naravi. Predv<strong>se</strong>m svojim vrstnikom<br />

ponujamo ideje, ki bi mogoče bile kos konkurenci računalnika, pa še mogoče kakšnega<br />

nogometnega igrišča. Pustolovsko-adrenalinsko-zgodovinsko obarvano pot ob vznoţju<br />

Donačke gore. Marsikaj, kar smo zapisali, smo preizkusili. Še vedno <strong>se</strong> imamo fajn takrat, ko<br />

nismo sami, ko <strong>se</strong> pomerjamo s sovrstniki, ko imamo moţnost dokazati svoje sposobnosti,<br />

predv<strong>se</strong>m pa takrat, ko smo lahko skrivnostni, ko lahko počnemo stvari, ki so na meji<br />

dovoljenega. Mogoče s kakšnim korakom kršimo pravila, najlepše pa je, če smo zakriti pred<br />

budnimi in radovednimi očmi odraslih. Naše ideje so tokrat bolj kot odraslim, namenjene<br />

našim vrstnikom. Za uresničitev v začetku ne potrebujemo veliko. Le malo pomoči in<br />

razumevanja; prepričani smo, da lahko s svojimi idejami vrstnike potegnemo od računalnikov<br />

Ključne be<strong>se</strong>de: fajn, pustolovščina, domišljija, izvirnost<br />

ABSTRACT<br />

In this year's tourism study we pursued the goal of all tourism products. Since all, who market<br />

the tourism, wish that their u<strong>se</strong>rs have fun, enjoy and keep coming back.<br />

Near our school there are two points to which people (hard to call them tourists, since they<br />

retain only a few hours) return again and again. The<strong>se</strong> are the Winnetoo Valley and Donačka<br />

Mountain; the people certainly have fun here. Both facilities are surrounded by nature and<br />

simple, the first one is a bit modified, the other attractive in its natural beauty.<br />

We also found that we can have fun in nature.<br />

3


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

In particular, we offer ideas to young people our age, which might have been a kind of<br />

competition towards the computers, or even towards some football fields. Adventureadrenaline-historic<br />

colored trail at the foot of Donačka Mountain.<br />

Much of what we've written, we have also tested. We still have fun when we are not alone, or<br />

when compete with young people of our age, we have the opportunity to demonstrate our<br />

skills, especially when we can be mysterious when you can do things that are allowed at the<br />

border, perhaps with some steps we are breaking the rules, in particular, we are hidden from<br />

the watchful and curious eyes of adults.<br />

Our ideas this time are designed to young people our ages, to realize in the beginning we do<br />

not need much. Just a little help and understanding, we believe that our ideas may turn a lot of<br />

young people our age away from the computers.<br />

Key words: have fun, adventure, imagination, originality<br />

4


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

1. UVOD<br />

K letošnji odločitvi za sodelovanje nas je v prvi vrsti vzpodbudila lanska naloga. Res <strong>se</strong> nismo<br />

uvrstili na drţavno tekmovanje, a smo bili ve<strong>se</strong>li in ponosni, ko smo <strong>se</strong>ptembra ob občinskem<br />

prazniku videli, da so uporabili delček naše zamisli. Organizirali so namreč razstavo<br />

gobelinov. Na to našo po<strong>se</strong>bnost smo v nalogi tudi opozorili. Upamo, da bodo realizirali še<br />

kakšno našo idejo.<br />

Pritegnil pa nas je tudi naslov. Imejmo <strong>se</strong> fajn. Le kdo <strong>se</strong> ne bi imel rad fajn!? Zdelo <strong>se</strong> nam je<br />

tako preprosto. Bili smo navdušeni. Mentorici sta bili bolj resni, čeprav smo prepričani, da <strong>se</strong><br />

tudi onidve imata radi fajn. Najprej sta ţeleli zvedeti, kdaj <strong>se</strong> imamo mi fajn. Morali smo<br />

zapisati svoje ideje. To pa ni bilo več tako fajn. Začeli smo pisati. Na listih so bili zapisi: Ko<br />

<strong>se</strong>m s prijatelji, ko <strong>se</strong> zabavam, ko <strong>se</strong> imam lepo … Nič konkretnega. Kaj počneš s prijatelji?<br />

Nabijaš po tipkah računalnika in do onemoglosti igraš … , <strong>se</strong> pohvališ, kako dober si v kakšni<br />

igri, koliko filmov pogledaš, koliko ur si na facebooku …<br />

Zanimalo nas je, kdaj <strong>se</strong> imajo fajn naši vrstniki. Da bi to ugotovili, je sledilo zanimivo<br />

raziskovalno delo.<br />

5


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

<strong>2.</strong> IGRAJMO SE PRETEKLOST<br />

Začeli smo spraševati svoje vrstnike. Odgovori niso bili nič kaj izvirni. Fajn <strong>se</strong> imajo, ko<br />

lahko gredo ven; to pomeni, da nenadzorovano pohajajo po mestu, poskusijo kaj<br />

prepovedanega in dovoljen izhod nategnejo za kakšno uro. Fajn <strong>se</strong> imajo na kakšnem ţuru.<br />

Ko smo jih spraševali, kaj počnejo na ţuru, so ostali bolj tiho.<br />

Nato smo morali napisati ideje, kako bi preţiveli proste dni s svojimi vrstniki in pri tem res<br />

uţivali. Večina odgovorov je bila spet tipičnih. Poslušala bi glasbo, igrala igrice, šla na<br />

igrišče, mogoče v kino.<br />

Mentorici sta nas začeli spraševati, kakšne knjige so nam všeč? Večina nas rada bere<br />

pustolovske knjige, knjige, kjer <strong>se</strong> kaj dogaja. Takrat si ţelimo, da bi bili zraven, da bi<br />

pomagali reševati probleme, odkrivati goljufe, skrivati preganjane … Večina nas je prebrala<br />

<strong>se</strong>rijo Pet prijateljev in kar zavidali smo jim njihovo polno ţivljenje. Mogoče pa mi sploh še<br />

ne vemo, kdaj <strong>se</strong> imamo fajn. Mogoče moramo to šele odkriti. To je kot nova jed. Najprej jo<br />

moraš poskusiti in šele nato lahko poveš, da jo oboţuješ, ali pa je sploh ne maraš.<br />

Mogoče nam pri odkrivanju lahko pomagajo starši in stari starši. Res <strong>se</strong> <strong>se</strong>daj imajo verjetno<br />

najbolj fajn takrat, ko jim ne teţimo in imajo svojih pet minut miru, a tudi oni so bili mladi.<br />

Pa o njihovi mladosti smo ţe dosti poslušali. V glavnem man teţijo, kako jim ni bilo tako lepo<br />

kot nam, po drugi strani pa spet slišiš, kako je bilo lepo, ker so več časa preţiveli zunaj, saj ni<br />

bilo računalnikov, v času mladosti naših dedkov in babic pa tudi ne televizorjev. Zanimalo<br />

nas je, kaj so počeli? Igrali so <strong>se</strong> zunaj, v<strong>se</strong> mogoče.<br />

Najbolj priljubljeni igri sta bili Partizani in Nemci ter Kavboji in Indijanci, kjer so <strong>se</strong> med<br />

dvema nasprotnima skupinama odvijale prave drame.<br />

Vsak otrok je imel svoj noţ (pipec), vsak si je znal narediti le<strong>se</strong>no puško, fračo, lok … Ko so<br />

ozeleneli gozdovi in nudili dovolj kritja, so oţiveli in za debli dreves so bila skrivališča,<br />

izkopani bunkerji, zavetja iz mahu in vej … Saj so jih lastniki preganjali, a ravno v tem je bil<br />

čar. Znali so <strong>se</strong> potuhniti in skriti.<br />

6


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Ko so zaledenele mlake in potoki, so bila to odlična drsališča, začelo pa <strong>se</strong> tudi po<strong>se</strong>bne vrste<br />

splavarjenja. Dovolj velik kos ledu je bilo treba iz<strong>se</strong>kati, dobiti kole in splav je bil pripravljen.<br />

Nismo bili preveč navdušeni. V<strong>se</strong> to je ţe preţiveto. Ko smo jih vprašali, če bi nas pustili na<br />

zaledenelo Dravinjo, so <strong>se</strong> kar zgrozili. Prenevarno. A za njih pa ni bilo? Ja, saj je prišlo do<br />

kakšnih poškodb, padcev, prask …<br />

Starši ţe raje vidijo, da smo na varnem za računalnikom. Mnogi ţe svarijo pred nevarnostmi,<br />

ki jih prinaša računalnik, slaba drţa in slaba odpornost, sta bolj blagi oblik, tista hujša <strong>se</strong> ne<br />

vidi. Poškodba naše zavesti – notranjosti. Postajamo egoistična bitja, ki <strong>se</strong> lahko do<br />

onemoglosti izţivljajo na računalniških igricah, streljajo ubijajo, premagujejo, <strong>se</strong> jezijo in<br />

nihče <strong>se</strong> nam ne zoperstavi. Izgubljamo občutek za sobivanje, za sodelovanje, za zdrave<br />

prepire, za zdrave poraze in zmage. Nekateri pa so vpeti v cel kup dejavnosti, treningov in<br />

tekmovanj. Morali pa bi biti otroci, ki skupaj odraščamo in <strong>se</strong> imamo fajn.<br />

Najbolje bi bilo, da bi v igri zdruţili v<strong>se</strong>; <strong>preteklost</strong>, <strong>se</strong>danjost, resničnost in domišljijo, učenje<br />

in zabavo ter zdravo mero nevarnosti; malo tekmovalnosti in veliko sodelovanja.<br />

Ideja je idealna! Lahko bi jo uresničili.<br />

Kaj želimo?<br />

Za mnoge od nas so zanimivi pustolovski in adrenalinski parki, a vstopnine so drage, pa še<br />

daleč od našega kraja so. Kaj je tam takšnega, kar nas pritegne? Prav tisto, kar so imeli v<br />

<strong>preteklost</strong>i mnogi otroci zastonj.<br />

- Igra na meji nevarnosti.<br />

- Dokazovanje svojih sposobnosti in svoje ''korajţe'' <strong>se</strong>bi in drugim.<br />

- Sproščanje domišljije ob izdelavi »igral«.<br />

- Skriti pred radovednimi očmi odraslih.<br />

- Zelo mikavno je storiti kaj prepovedanega.<br />

7


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

- Lepo je podoţivljati <strong>preteklost</strong> in posnemati knjiţevne ali filmske, pa tudi<br />

zgodovinske o<strong>se</strong>bnosti.<br />

- Treba <strong>se</strong> je boriti, da si glavni, moraš imeti ideje, moraš navdušiti druge, da ti sledijo.<br />

Manjka nam tista Cankarjeva enajsta šola pod mostom. Čeprav zagrenjen in zateţen <strong>se</strong><br />

vendarle te šole spominja z najlepšimi občutki. Takole pravi. ''Mnogokaj <strong>se</strong>m študiral v<br />

svojem ţivljenju, ali tako bogate in koristne učenosti, kakor jo daje svojim učencem enajsta<br />

šola pod mostom, ni<strong>se</strong>m zadobil nikjer in nikoli.''<br />

Poskusimo najti pravo idejo.<br />

Slika 1: Učenki <strong>se</strong> imata fajn, ko naše ideje zapisujeta!<br />

Ob začetku naše raziskovalne poti nas je mentorica povabila v gozd. Poskusili smo <strong>se</strong> igrati.<br />

V začetku smo bili togi. Nismo vedeli, kaj bi sami s <strong>se</strong>boj. Bilo je malo zadreg. Kaj bomo, saj<br />

nismo otroci, da bomo tekali po gozdu. Počasi smo <strong>se</strong> ''topili''. Prvi poskusi skrivanja,<br />

izdelava loka, zanimanje <strong>se</strong> je stopnjevalo. Vsak je poskusil streljati, da bi doţivel občutek<br />

uspešnosti in uresničitev ţelje biti boljši. Nerodno izdelan lok je romal iz roke v roko; prav<br />

tako frača.<br />

8


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Slika 2: Prvi poskusi plezanja.<br />

Slika 3: Saj ni tako slabo!<br />

9


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Slika 4: Dekleta pogum!<br />

Iskali smo zavetja in bili srečni, če smo našli naravno skrivališče. Takrat smo bile ţe bliţe.<br />

Slika 5: Iskali smo nasprotnike.<br />

10


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Naredimo si svojo pustolovsko- zgodovinsko – adrenalinsko pot.<br />

Kje? Najbolje čim bolj oddaljeno od hiš, da nas starši ne bodo mogli vsako minuto klicati in<br />

spraševati, če nas zebe, smo lačni, imamo zavezane čevlje, da nismo mogoče potni … Le kje<br />

odrasli najdejo toliko nepotrebnih vprašanj, saj odgovor je vedno isti. ''Ja, v<strong>se</strong> je v redu.''<br />

Seveda, če nisi razvajen mamin sinček, če si otrok, ki si ţeli samostojnosti. In mi to smo!<br />

Najbolje bo, da svojo pot postavimo ob vznoţje Donačke gore. Ravno prav je oddaljena in še<br />

vedno dovolj blizu, če bi <strong>se</strong> res kaj zalomilo in bi potrebovali pomoč odraslih.<br />

Za tiste, ki jih privlači in umirja voda, pa bo najbolje, da <strong>se</strong> imajo fajn ob potoku Skraška, saj<br />

potok ni nevaren, ne skriva potuhnjenih pasti, je dovolj čist in tudi dovolj deroč, da prene<strong>se</strong><br />

voţnjo z napihnjeno zračnico ali doma narejenim splavom.<br />

Slika 6: Skrivnostna in zanimiva.<br />

11


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Pri igri je teţko vedno v<strong>se</strong> prepustiti naključju, čeprav je včasih to najlepše. Poti ne bi imeli le<br />

za<strong>se</strong>. Prepričani smo, da tako kot mi, razmišljajo mnogi otroci, ki jim računalnik še ni blokiral<br />

moţgan.<br />

Slika 7: Se imamo fajn?<br />

Slika 8: Imamo <strong>se</strong> fajn! Ups, kako <strong>se</strong> vrti.<br />

Naša pot bi lahko privabila mnoge, a tu je teţava. Vemo, da <strong>se</strong> v turizmu v<strong>se</strong> trţi. Če našo pot<br />

zasnujemo na podlagi trţenja, nismo storili usluge svojim vrstnikom.<br />

Mi, mladi, bi <strong>se</strong> prepuščali igri, za starejše pa je v okolici turistična ponudba.<br />

Slika 9: Ko bo v<strong>se</strong> zeleno, bo več zavetja.<br />

12


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

<strong>2.</strong>1 RAZBOJNIŠKO-ADRENALINSKA POT NA GORO SKRIVNOSTI IN<br />

ZANIMIVOSTI<br />

Naloga 1: Greste na pot pod Donačko goro, poiščite in naredite si pripomočke:<br />

- za hojo ( palice),<br />

- za obrambo in varovanje (lok, frača, vrv).<br />

Od doma si prinesite pipec in mobilni telefon.<br />

Naloga 2: Naštejte tri zgodovinske dogodke, ki so povezani z Donačko goro (če ne veste, lahko<br />

pokličete o<strong>se</strong>bo, ki vam bo pomagala).<br />

13


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Naloga 3: Ko ste rešili obe nalogi, <strong>se</strong> orientirajte proti lovski opazovalnici, ki je na jasi. Določite<br />

nekoga, ki spleza nanjo in tam ga čaka naloga. Z lokom mora zadeti tarčo na jasi.<br />

Če ima dovolj poguma, <strong>se</strong> po vrvi spusti na tla. Lahko začne tudi na sredini.<br />

Naloga 4: V gozdu vas čakajo drevesa, kjer lahko prideš iz drevesa na drevo s pomočjo<br />

avtomobilskih plaščev. Pri prehodu drug drugemu pomagajte.<br />

Naloga 5: Ko pridete vsi na konec, rešite nalogo (poimenujte vrste dreves, katere ste preplezali.<br />

Če ne veste, lahko uporabite mobitel).<br />

14


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Naloga 6: Ob nadaljevanju poti opazuj naravo in poimenuj tri užitne plodove.<br />

Naloga 7: Med opazovanjem vas lahko pre<strong>se</strong>neti nasprotna ekipa. Skrijte <strong>se</strong>, zamaskirajte <strong>se</strong>. Če<br />

nasprotna ekipa najde tri ali več članov vaše skupine, morate dati ujetnika. Lahko ga določite z<br />

žrebanjem, lahko si ga nasprotna ekipa izbere sama- stvar dogovora.<br />

15


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Naloga 8: Pot nadaljujte sto korakov bosi (čevlji preko rame, da boste začutili, kako je lepo hoditi po<br />

travi) in čez pol ure boste postali stražarji Atilovega groba.<br />

Naloga 9: Skupina, ki je zajela ujetnika, mora rešiti nalogo. Na osnovi Deklaracije o človekovih<br />

pravicah in Konvencije o vojnih ujetnikih poiščite vsaj eno pravico ujetnika in <strong>se</strong> ravnajte po njej.<br />

Če ne veste, lahko pokličete o<strong>se</strong>bo, ki vam bo posredovala odgovor.<br />

Ko boste rešili nalogo, boste nadaljevali pot po ozki gozdni poti označeni s smerokazi. Če boste sledili<br />

znamenjem, boste prišli do Atilovega zaklada, a pazite, tam vas čakajo njegovi stražarji.<br />

Naloga 10: Najprej boste prišli do čarovniške table in potem iščite . 40 metrov desno od poti poiščite<br />

kamen, pod katerim vas čaka naslednja naloga: nekdo naj spleza na drevo, ki je tik ob kamnu,<br />

(pripomočki: prijatelji in vrv) in poišče stražarje. Če jih ni, lahko vzamete zaklad pod bližnjim panjem.<br />

Če vidite za<strong>se</strong>do, poskušajte neopazno zapustiti ta kraj in slediti markacijam proti vrhu Donačke gore.<br />

Tam je čas za čarovniško malico. Preverite, če vam čarovnice niso obrnile smerokazov, da ne boste<br />

pristali spet v dolini.<br />

16


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Naloga 11: Čarovniški urok popusti, če iz vrha vidite cerkveni zvonik. Katere cerkve vidite?<br />

Naloga 12: Lahko si naredite metle ali pa peš greste do zadnje točke, kjer boste naredili kres in<br />

nabrali zeli za čarovniški zvarek, ki bo dovolj močan, da bo prepričal starše, da lahko v lepi topli noči<br />

prespite na prostem ali v šotoru pod Donačko goro. Zapišite recept čarovniškega napitka.<br />

17


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Ko ste končali, ste lahko malo pobalinski po vzoru tolikokrat povedanih prigod vaših staršev, si<br />

poiščite plodove, lahko tudi na kakšni njivi (ne preveč, da <strong>se</strong> ne bo poznalo), si zakurite, pripravite<br />

večerjo, <strong>se</strong> kratkočasite s križankami in ugankami in zapojete pe<strong>se</strong>m te razbojniško-čarovniške poti<br />

(Midva sva razbojnika dva, razbojnika prava oba ha-ha. Ušesa so rdeča, pod nosom je sveča, domov<br />

pa ne greva midva ha-ha).<br />

Ob ognju <strong>se</strong> lahko ve<strong>se</strong>lemu razpoloženju priključijo tudi odrasli. Skupaj z otroki rešujejo uganke,<br />

križanke, rebu<strong>se</strong>, kvize, prepevajo. Vsaka rešitev lahko prine<strong>se</strong> domi<strong>se</strong>lno nagrado ali pa samo<br />

prijeten občutek, da si zmagal. Kazni za poraţence (prinesti in nabrati material za kres, pol<br />

ure skrbeti za ogenj, …).<br />

18


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Križanka 1.<br />

Rešitev:<br />

8.<br />

<strong>2.</strong><br />

7.<br />

1.<br />

3.<br />

4.<br />

5.<br />

6.<br />

9.<br />

1. M A Č K A<br />

<strong>2.</strong> M E T L A<br />

3. G O R A<br />

4. K L O B U K<br />

5. S O V A<br />

6. L O N E C<br />

7. P A L I Č I C A<br />

8. B R A D A V I C A<br />

9. Ž A B A<br />

1. Črna pogosto pomaga čarovnicam.<br />

<strong>2.</strong> Prevozno sredstvo čarovnice.<br />

3. Vzpetina nad dolino.<br />

4. Nosijo ga moški, pa tudi čarovnice.<br />

5. Oglaša <strong>se</strong> ponoči, kliče smrt.<br />

6. Brez njega ni dobre juhe.<br />

7. Imata jo dirigent in čarovnica.<br />

8. Največkrat jo ima čarovnica na nosu.<br />

9. Njeni kraki so dobra hrana, pa tudi čarovniški<br />

zvarek.<br />

1. Črna pogosto pomaga čarovnicam.<br />

<strong>2.</strong> Prevozno sredstvo čarovnice.<br />

3. Vzpetina nad dolino.<br />

4. Nosijo ga moški, pa tudi čarovnice.<br />

5. Oglaša <strong>se</strong> ponoči, kliče smrt.<br />

6. Brez njega ni dobre juhe.<br />

7. Imata jo dirigent in čarovnica.<br />

8. Največkrat jo ima čarovnica na nosu.<br />

9. Njeni kraki so dobra hrana, pa tudi čarovniški<br />

zvarek.<br />

Križanka <strong>2.</strong><br />

Rešitev:<br />

1. Gusarji ga zakopljejo na otoku.<br />

<strong>2.</strong> Plod hrasta.<br />

3. Grad nad Majšperkom.<br />

4. ______, <strong>se</strong>danjost, prihodnost.<br />

5. Enostavno oroţje ali igrača z elastiko za proţenje<br />

kamnov.<br />

6. Del cerkve.<br />

7. Zajtrk, kosilo,_____.<br />

Z A K L A D<br />

Ž E L O D<br />

M O N S B E R G<br />

P R E T E K L O S T<br />

F R A Č A<br />

Z V O N I K<br />

V E Č E R J A<br />

1. Gusarji ga zakopljejo na otoku.<br />

<strong>2.</strong> Plod hrasta.<br />

3. Grad nad Majšperkom.<br />

4. ______, <strong>se</strong>danjost, prihodnost.<br />

5. Enostavno orožje ali igrača z elastiko za proženje<br />

kamnov.<br />

6. Del cerkve.<br />

7. Zajtrk, kosilo,_____.<br />

19


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Rebus:<br />

S V M I K L A V Ž J<br />

A P R L J S A M Š U<br />

H R S H G L E L N V<br />

P E V A D E T O M A<br />

O Ž M M A P U K C N<br />

E I O R Č A O B A O<br />

K V N E A D Š C L V<br />

O E S A R E Č B K N<br />

S T B S O K L U J E<br />

T J E D V L K N H T<br />

A E R C N I G K R R<br />

N P G Q I C S E V E<br />

J Š Č D C A A R B S<br />

F G F R A Č A L F K<br />

FRAČA HAMRE PREŽIVETJE<br />

LOK<br />

JUVANOV KOSTANJ<br />

NETRESK<br />

MONSBERG BUNKER SV. MIKLAVŽ<br />

SLEPA<br />

DEKLICA<br />

ČAROVNICA<br />

Uganke:<br />

Podnevi spijo, ponoči okrog Donačke letijo ter zvarke varijo. Kdo so? (čarovnice)<br />

Črna mačka,<br />

črn klobuk,<br />

z metlo leta naokrog<br />

in začara v<strong>se</strong> okrog. (čarovnica)<br />

Kdo je to? Oče še rojen ni, sin ţe po strehi leti. (dim)<br />

Lepi pisan grad, nima oken nima vrat, notri so pa same špičaste babe. (buča in bučnice)<br />

Lepi beli grad, nima oken nima vrat, notri pa gospod piše. (piščanec v jajcu)<br />

Kar nikoli ni bilo, nikoli ne bo, pa vendar je. (današnji dan)<br />

Nikoli ni bilo, nikoli ne bo, pa Bog ne daj, da bi kdaj bilo. (le<strong>se</strong>na peč)<br />

Ti si moj sin, jaz pa ni<strong>se</strong>m tvoj oče. Kdo <strong>se</strong>m? (tvoja mati)<br />

Kam gre zajec, ko je star eno leto. (v drugo leto)<br />

20


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Mrtvo ţivo iz »goše« (gozda) vleče. (glavnik z glave vleče uši)<br />

Je kuhano in pečeno, pa še pes ne more pojesti (»špala« od kloba<strong>se</strong>)<br />

Na strehi <strong>se</strong>di, pa pipo kadi. (dimnik)<br />

Kdo gre počez v cerkev? (otrok, ki ga h krstu ne<strong>se</strong>jo)<br />

Kdo je napol zunaj napol znotraj. (človek, ki gleda skozi okno)<br />

Kateri svetnik nikoli ne bo prišel v nebesa? (Gregor, ker še vedno gre gor)<br />

Kje <strong>se</strong> voda prodaja ravno tako drago kot vino? (v gostilni – k vinu vlivajo vodo)<br />

Zlato valovje okrog in okrog, predeš do pasa, ne zmočiš, si nog. (zrelo ţito)<br />

Oče je velik kot hrast, mati je huda kot vrag, otroci so pa sami liščeki. (kostanj, jeţica, kostanji)<br />

Na steni visi, pa je zmerom sito. (sito)<br />

Luknjica pri luknjici, pa vodo drţi. (slamnata streha)<br />

Kateri svetnik v cerkvi je ţiv? (tisti, ki ga črvi jedo)<br />

Slogana naše poti:<br />

Če ne da ti krila niti Redbull niti Shark, pridite v naš adrenalinski park.<br />

Veliko zabavnih stvari <strong>se</strong> v našem adrenalinskem parku godi, zato vabljeni pod<br />

Donačko ste vsi.<br />

21


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Skica: Razbojniško-adrenalinska pot na goro skrivnosti in zanimivosti.<br />

22


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

<strong>2.</strong>2 ADRENALINSKA POT MLADI BOBRI<br />

Vemo, da postane v<strong>se</strong> enolično in ponavljajoče <strong>se</strong> dolgočasno. Zato imamo tudi druge možnosti. Leni<br />

za hojo, bodo ostali ob potoku Skraška in svojo adrenalinsko – pustolovsko pot doživeli ob strugi<br />

potoka. Potok je ravno dovolj globok in bister za igro in ravno dovolj plitev, da ni nevaren.<br />

Zopet lahko pride do izraza kreativnost otrok. Pot bi lahko imenovali Mladi bobri, saj bi bila njihova<br />

osnovna naloga gradnja jezu. Uporabijo kamenje in dele že podrtih dreves, vozijo <strong>se</strong> lahko z<br />

napihnjeno zračnico avtomobila ali traktorja po strugi reke. Vroče popoldneve lahko preživijo v čisti<br />

vodi, ujamejo kakšno ribo, naredijo splav, preprost mlinček na vodo,…<br />

Zgradijo brv ali most, postavijo zasilno bivališče, z nasprotno ekipo <strong>se</strong> lahko pomerijo v hitrejši<br />

gradnji, si nagajajo.<br />

Če pa otroci res nimajo idej, pa Dolina Winettu nudi že pripravljena igrala, včasih postavijo tudi<br />

indijanski šotor, mogoča je odbojka na mivki in organiziran ribolov.<br />

23


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Starši oz. odrasli so te igre že prerasli, čeprav bi jih mogoče zamikale, a smo prepričani, da bi bili<br />

otrokom v napoto. Ponujamo jim možnost, da so dovolj blizu otrok in obenem dovolj daleč od<br />

otroških oči, da bodo lahko otroci občutili svobodo in ne boječ <strong>se</strong>, da jim bodo odrasli solili pamet.<br />

Na jasi pod vznožjem Donačke gore je planinski dom, v bližini mnogo poti, kjer <strong>se</strong> lahko sprehajajo,<br />

nabirajo kostanje, gobe in zdravilna zelišča.<br />

Lahko <strong>se</strong> po markirani poti vzpnejo na vrh Donačke gore, lahko <strong>se</strong> sprehodijo do cerkve sv. Donata in<br />

so tako vedno blizu otrok.<br />

V Dolini Winettu pa <strong>se</strong> lahko sami preizkusijo v spretnosti ribolova, po<strong>se</strong>dijo, <strong>se</strong> sprehodijo in uživajo<br />

v preprostosti ter izvirnosti gostinske ponudbe.<br />

Slika 10: Dolina Winettu vabi.<br />

24


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

3. ZAKLJUČEK<br />

Naslov Imejmo <strong>se</strong> fajn <strong>se</strong> zdi preprost, a je v<strong>se</strong>binsko poln in zahteven, kajti kdaj, <strong>se</strong> imamo<br />

fajn, je odvisno od našega značaja, navad, in tudi razpoloţenja. Tudi ob pisanju smo <strong>se</strong> imeli<br />

fajn, saj nas je bogatil občutek, da delamo nekaj koristnega za nas in naše vrstnike. Ko smo<br />

svoje ideje zaupali staršem, so bili najprej malo v dvomih, nato pa so spraševali: ''A je varno?''<br />

Nič bolj ni nevarno kot na kolesu, na igrišču ali na poti v šolo. Prav take igre nas delajo<br />

spretne in zdrave. Utrjujemo <strong>se</strong> na sveţem zraku; predv<strong>se</strong>m pa <strong>se</strong> utrjujemo v prilagajanju in<br />

upoštevanju drugih. Do izraza pa pride tudi naša domišljija in kreativnost. Ideje nam ponujajo<br />

prebrane knjige, igre naših staršev, prav nam pridejo pripovedi o <strong>preteklost</strong>i, v igro pa lahko<br />

vključimo tudi sodobne medije. Z grenkobo lahko zapišemo, da so otroške igre v krizi, saj jih<br />

naša generacija skoraj ne pozna več. Prepričani smo, da bo letošnji naslov turističnega<br />

festivala prine<strong>se</strong>l mnogo idej. Ne bodo <strong>se</strong> v<strong>se</strong> uresničile, a marsikje bodo ugotovili, kdaj in kje<br />

<strong>se</strong> lahko imamo fajn. Mi smo.<br />

Svoje igre moramo prilagoditi letnemu času.<br />

Naše ideje so samo dopolnitev ţe obstoječe turistične ponudbe, ki je zdaj v našem kraju<br />

namenjena predv<strong>se</strong>m odraslim, otroci pa smo ob tem prisiljeni stopati ali pa <strong>se</strong>deti z njimi in<br />

največkrat smo ob našem negodovanju deleţni le komentarja: »Ne bodi tečen(a), drugače boš<br />

drugič ostal(a) doma.«<br />

Ob pisanju naloge <strong>se</strong> je naša skupina nekajkrat odpravila v bliţnji gozd, pridruţili so <strong>se</strong> nam<br />

še nekateri sošolci. Bilo je zanimivo. Uspešno smo prestali skoke, skrivanje, plezanje,<br />

streljanje z lokom, le malo smo <strong>se</strong> umazali. Imeli smo <strong>se</strong> res fajn.<br />

Ţe ob opisu poti smo zapisali, da so to le ideje za začetek. Zavedamo <strong>se</strong>, da lastniki gostinskih<br />

lokalov ne bodo tvegali odgovornosti in ponujali pustolovske poti po gozdu, Tudi<br />

predstavniki občine in lokalne skupnosti <strong>se</strong> take odgovornosti otepajo. Kaj nam torej ostane?<br />

Da ostanemo vztrajni in za svoje ideje najprej navdušimo svoje vrstnike, nato starše. Pokazati<br />

jim moramo, da to ni le prehodna ideja, ampak resnično dobra zami<strong>se</strong>l.<br />

25


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

4. URESNIČITEV IDEJE<br />

V začetku <strong>se</strong> lahko zanašamo na lastno kreativnost, a če ţelimo to idejo trţiti je potrebno pot<br />

urediti. Pokrajina v Občini Majšperk ponuja veliko, vendar bi <strong>se</strong> moral najti nekdo, ki bi bil<br />

dovolj pogumen in vztrajen, da bi lahko z nekaj truda in malo denarja izkoristil, kar narava<br />

ponuja.<br />

Ta ideja bi <strong>se</strong> lahko najbolje uresničila v okviru organiziranja mladinskih, poletnih taborov,<br />

kjer bi udeleţenci tabora zraven poučnih v<strong>se</strong>bin raziskovanja <strong>preteklost</strong>i s pomočjo arhivskih<br />

virov, popisa legend, proučevanja geologije o nastanku Donačke gore in okolice: najdišče<br />

kremena v Ţetalah, raziskovanja biotopa: pragozd na Donački gori in Maclju, Juvanov<br />

netresk- endemit, ure sprostitve doţivljali na naših razbojniško-adrenalinskih poteh.<br />

Idealni lokaciji za organiziranja tabora sta v okolici Rudijevega doma in gostišča Winettu,<br />

kjer lahko udeleţenci tabora koristijo prenočitvene usluge planinskega doma, tisti, malo bolj<br />

pogumni, pa spijo v šotorih v še deloma neokrnjeni naravi. Dneve preţivljajo ob raziskovanju<br />

in »igranju« na naših poteh, noči pa ob kresu, peki krompirja in koruze na ţerjavici,<br />

poslušanju legend o Donački gori, prepevanju in plesu.<br />

S pomočjo društev v Občini Majšperk, bi <strong>se</strong> lahko organiziral tudi dan, kjer bi oţivili legende<br />

in pripravili tekmovanje skupin, ki bi simbolizirale z oblačili in pripomočki posamezne<br />

legende in zgodovinska obdobja ter <strong>se</strong> pomerile v premagovanju naravnih in umskih ovir na<br />

naši poti.<br />

Ideje so na papirju, prepričani smo, da <strong>se</strong> bo našel nekdo, ki jih bo realiziral.<br />

5. STOJNICA<br />

Maketa Donačke gore, ob kateri so postavljeni rekviziti za igro, pripomočki za delo za<br />

obiskovalce (izdelovanje »šibnatih metel«, lokov, frač), reševanje ugank, kriţank, rebusov, ki<br />

so del nalog naše poti.<br />

Reklamni material in računalnik za vizualizacijo poti.<br />

26


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

6. LITERATURA<br />

1. Zbornik kraja Stoperce: Kulturno prosvetno društvo Stoperce, MA-TISK Maribor, 2009.<br />

<strong>2.</strong> Krajevni leksikon Slovenije: Pomurje in Podravje, DZS Ljubljana 1980.<br />

3. Corte<strong>se</strong>; Stoperška planinska pot, Gea- letnik XVI, <strong>se</strong>ptember 2006.<br />

4. Slovenija pokrajina in ljudje, Zaloţba Mladinska knjiga. Ljubljana.<br />

5. Gričnik A.; Farice, Kmečki glas, Ljubljana, 1998.<br />

27

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!