05.04.2015 Views

2. igrajmo se preteklost - Osnovna šola Majšperk

2. igrajmo se preteklost - Osnovna šola Majšperk

2. igrajmo se preteklost - Osnovna šola Majšperk

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

OSNOVNA ŠOLA<br />

M A J Š P E R K<br />

MAJŠPERK 32 B, 2322 MAJŠPERK, tel.: 02/795-01-42, 02/795-01-40,<br />

fax: 02/79-50-149, E-mail: os.majsperk@guest.arnes.si<br />

AVTORJI:<br />

Tilen Ahec 8.a ,<br />

Maja Galun 9.a,<br />

Lora Grobelšek 8.a,<br />

Ana Karneža 9.a,<br />

Ana Šaše 9.b,<br />

Nina Verdenik 7.a,<br />

Tomaž Verdenik 8.a,<br />

Lucija Vilčnik 9.b,<br />

Barbara Vute 9.a.<br />

MENTORICI:<br />

:: Milenka Kovačec, prof. geo. – zgo.,<br />

:: Danica Lorber, prof. slovenščina<br />

Majšperk; 26. 1. 2011


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Zahvala.<br />

Da smo <strong>se</strong> ob pisanju imeli fajn, <strong>se</strong> zahvaljujemo mentoricama. Za pomoč pri sceni za<br />

predstavitev in izdelavi pripomočkov pa <strong>se</strong> iskreno zahvaljujemo učitelju likovne vzgoje<br />

Janku Mariniču, učiteljici Simoni Eder za pomoč pri prevodu povzetka, hišniku Viktorju<br />

Kmetecu in spremljevalki Marjeti Kozoderc.<br />

Iskrena hvala!<br />

1


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Kazalo<br />

POVZETEK ................................................................................................................................................ 3<br />

1. UVOD ................................................................................................................................................... 5<br />

<strong>2.</strong> IGRAJMO SE PRETEKLOST .................................................................................................................... 6<br />

<strong>2.</strong>1 RAZBOJNIŠKO-ADRENALINSKA POT NA GORO SKRIVNOSTI IN ZANIMIVOSTI ......................... 13<br />

Skica: Razbojniško-adrenalinska pot na goro skrivnosti in zanimivosti. ........................................... 22<br />

<strong>2.</strong>2 ADRENALINSKA POT MLADI BOBRI ............................................................................................. 23<br />

3. ZAKLJUČEK ......................................................................................................................................... 25<br />

4. URESNIČITEV IDEJE ............................................................................................................................ 26<br />

5. STOJNICA ........................................................................................................................................... 26<br />

6. LITERATURA ....................................................................................................................................... 27<br />

Kazalo slik:<br />

Slika 1: Učenki <strong>se</strong> imata fajn, ko naše ideje zapisujeta! .......................................................................... 8<br />

Slika 2: Prvi poskusi plezanja. .................................................................................................................. 9<br />

Slika 3: Saj ni tako slabo! ......................................................................................................................... 9<br />

Slika 4: Dekleta pogum! ......................................................................................................................... 10<br />

Slika 5: Iskali smo nasprotnike. .............................................................................................................. 10<br />

Slika 6: Skrivnostna in zanimiva. ............................................................................................................ 11<br />

Slika 7: Se imamo fajn? …………………………………………………………………………………………………………………….12<br />

Slika 8: Imamo <strong>se</strong> fajn! Ups, kako <strong>se</strong> vrti. .............................................................................................. 12<br />

Slika 9: Ko bo v<strong>se</strong> zeleno, bo več zavetja. .............................................................................................. 12<br />

Slika 10: Dolina Winettu vabi. ............................................................................................................... 24<br />

2


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

POVZETEK<br />

V letošnji turistični nalogi smo sledili cilju v<strong>se</strong>h turističnih ponudb, saj vsi, ki trţijo turizem,<br />

ţelijo, da bi <strong>se</strong> njihovi uporabniki imeli fajn, da bi uţivali in <strong>se</strong> vedno znova vračali. V bliţini<br />

naše šole sta dve točki, kamor <strong>se</strong> ljudje (teţko bi jim rekli turisti, ker <strong>se</strong> zadrţijo le nekaj ur)<br />

vedno znova vračajo. To sta Dolina Winettu in Donačka gora; prav gotovo <strong>se</strong> imajo tukaj fajn.<br />

Obe ponudbi sta sredi narave, preprosti, ena malo prirejena, druga pa mikavna ''v naravni<br />

lepoti.'' Tudi mi smo ugotovili, da <strong>se</strong> lahko imamo fajn v naravi. Predv<strong>se</strong>m svojim vrstnikom<br />

ponujamo ideje, ki bi mogoče bile kos konkurenci računalnika, pa še mogoče kakšnega<br />

nogometnega igrišča. Pustolovsko-adrenalinsko-zgodovinsko obarvano pot ob vznoţju<br />

Donačke gore. Marsikaj, kar smo zapisali, smo preizkusili. Še vedno <strong>se</strong> imamo fajn takrat, ko<br />

nismo sami, ko <strong>se</strong> pomerjamo s sovrstniki, ko imamo moţnost dokazati svoje sposobnosti,<br />

predv<strong>se</strong>m pa takrat, ko smo lahko skrivnostni, ko lahko počnemo stvari, ki so na meji<br />

dovoljenega. Mogoče s kakšnim korakom kršimo pravila, najlepše pa je, če smo zakriti pred<br />

budnimi in radovednimi očmi odraslih. Naše ideje so tokrat bolj kot odraslim, namenjene<br />

našim vrstnikom. Za uresničitev v začetku ne potrebujemo veliko. Le malo pomoči in<br />

razumevanja; prepričani smo, da lahko s svojimi idejami vrstnike potegnemo od računalnikov<br />

Ključne be<strong>se</strong>de: fajn, pustolovščina, domišljija, izvirnost<br />

ABSTRACT<br />

In this year's tourism study we pursued the goal of all tourism products. Since all, who market<br />

the tourism, wish that their u<strong>se</strong>rs have fun, enjoy and keep coming back.<br />

Near our school there are two points to which people (hard to call them tourists, since they<br />

retain only a few hours) return again and again. The<strong>se</strong> are the Winnetoo Valley and Donačka<br />

Mountain; the people certainly have fun here. Both facilities are surrounded by nature and<br />

simple, the first one is a bit modified, the other attractive in its natural beauty.<br />

We also found that we can have fun in nature.<br />

3


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

In particular, we offer ideas to young people our age, which might have been a kind of<br />

competition towards the computers, or even towards some football fields. Adventureadrenaline-historic<br />

colored trail at the foot of Donačka Mountain.<br />

Much of what we've written, we have also tested. We still have fun when we are not alone, or<br />

when compete with young people of our age, we have the opportunity to demonstrate our<br />

skills, especially when we can be mysterious when you can do things that are allowed at the<br />

border, perhaps with some steps we are breaking the rules, in particular, we are hidden from<br />

the watchful and curious eyes of adults.<br />

Our ideas this time are designed to young people our ages, to realize in the beginning we do<br />

not need much. Just a little help and understanding, we believe that our ideas may turn a lot of<br />

young people our age away from the computers.<br />

Key words: have fun, adventure, imagination, originality<br />

4


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

1. UVOD<br />

K letošnji odločitvi za sodelovanje nas je v prvi vrsti vzpodbudila lanska naloga. Res <strong>se</strong> nismo<br />

uvrstili na drţavno tekmovanje, a smo bili ve<strong>se</strong>li in ponosni, ko smo <strong>se</strong>ptembra ob občinskem<br />

prazniku videli, da so uporabili delček naše zamisli. Organizirali so namreč razstavo<br />

gobelinov. Na to našo po<strong>se</strong>bnost smo v nalogi tudi opozorili. Upamo, da bodo realizirali še<br />

kakšno našo idejo.<br />

Pritegnil pa nas je tudi naslov. Imejmo <strong>se</strong> fajn. Le kdo <strong>se</strong> ne bi imel rad fajn!? Zdelo <strong>se</strong> nam je<br />

tako preprosto. Bili smo navdušeni. Mentorici sta bili bolj resni, čeprav smo prepričani, da <strong>se</strong><br />

tudi onidve imata radi fajn. Najprej sta ţeleli zvedeti, kdaj <strong>se</strong> imamo mi fajn. Morali smo<br />

zapisati svoje ideje. To pa ni bilo več tako fajn. Začeli smo pisati. Na listih so bili zapisi: Ko<br />

<strong>se</strong>m s prijatelji, ko <strong>se</strong> zabavam, ko <strong>se</strong> imam lepo … Nič konkretnega. Kaj počneš s prijatelji?<br />

Nabijaš po tipkah računalnika in do onemoglosti igraš … , <strong>se</strong> pohvališ, kako dober si v kakšni<br />

igri, koliko filmov pogledaš, koliko ur si na facebooku …<br />

Zanimalo nas je, kdaj <strong>se</strong> imajo fajn naši vrstniki. Da bi to ugotovili, je sledilo zanimivo<br />

raziskovalno delo.<br />

5


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

<strong>2.</strong> IGRAJMO SE PRETEKLOST<br />

Začeli smo spraševati svoje vrstnike. Odgovori niso bili nič kaj izvirni. Fajn <strong>se</strong> imajo, ko<br />

lahko gredo ven; to pomeni, da nenadzorovano pohajajo po mestu, poskusijo kaj<br />

prepovedanega in dovoljen izhod nategnejo za kakšno uro. Fajn <strong>se</strong> imajo na kakšnem ţuru.<br />

Ko smo jih spraševali, kaj počnejo na ţuru, so ostali bolj tiho.<br />

Nato smo morali napisati ideje, kako bi preţiveli proste dni s svojimi vrstniki in pri tem res<br />

uţivali. Večina odgovorov je bila spet tipičnih. Poslušala bi glasbo, igrala igrice, šla na<br />

igrišče, mogoče v kino.<br />

Mentorici sta nas začeli spraševati, kakšne knjige so nam všeč? Večina nas rada bere<br />

pustolovske knjige, knjige, kjer <strong>se</strong> kaj dogaja. Takrat si ţelimo, da bi bili zraven, da bi<br />

pomagali reševati probleme, odkrivati goljufe, skrivati preganjane … Večina nas je prebrala<br />

<strong>se</strong>rijo Pet prijateljev in kar zavidali smo jim njihovo polno ţivljenje. Mogoče pa mi sploh še<br />

ne vemo, kdaj <strong>se</strong> imamo fajn. Mogoče moramo to šele odkriti. To je kot nova jed. Najprej jo<br />

moraš poskusiti in šele nato lahko poveš, da jo oboţuješ, ali pa je sploh ne maraš.<br />

Mogoče nam pri odkrivanju lahko pomagajo starši in stari starši. Res <strong>se</strong> <strong>se</strong>daj imajo verjetno<br />

najbolj fajn takrat, ko jim ne teţimo in imajo svojih pet minut miru, a tudi oni so bili mladi.<br />

Pa o njihovi mladosti smo ţe dosti poslušali. V glavnem man teţijo, kako jim ni bilo tako lepo<br />

kot nam, po drugi strani pa spet slišiš, kako je bilo lepo, ker so več časa preţiveli zunaj, saj ni<br />

bilo računalnikov, v času mladosti naših dedkov in babic pa tudi ne televizorjev. Zanimalo<br />

nas je, kaj so počeli? Igrali so <strong>se</strong> zunaj, v<strong>se</strong> mogoče.<br />

Najbolj priljubljeni igri sta bili Partizani in Nemci ter Kavboji in Indijanci, kjer so <strong>se</strong> med<br />

dvema nasprotnima skupinama odvijale prave drame.<br />

Vsak otrok je imel svoj noţ (pipec), vsak si je znal narediti le<strong>se</strong>no puško, fračo, lok … Ko so<br />

ozeleneli gozdovi in nudili dovolj kritja, so oţiveli in za debli dreves so bila skrivališča,<br />

izkopani bunkerji, zavetja iz mahu in vej … Saj so jih lastniki preganjali, a ravno v tem je bil<br />

čar. Znali so <strong>se</strong> potuhniti in skriti.<br />

6


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Ko so zaledenele mlake in potoki, so bila to odlična drsališča, začelo pa <strong>se</strong> tudi po<strong>se</strong>bne vrste<br />

splavarjenja. Dovolj velik kos ledu je bilo treba iz<strong>se</strong>kati, dobiti kole in splav je bil pripravljen.<br />

Nismo bili preveč navdušeni. V<strong>se</strong> to je ţe preţiveto. Ko smo jih vprašali, če bi nas pustili na<br />

zaledenelo Dravinjo, so <strong>se</strong> kar zgrozili. Prenevarno. A za njih pa ni bilo? Ja, saj je prišlo do<br />

kakšnih poškodb, padcev, prask …<br />

Starši ţe raje vidijo, da smo na varnem za računalnikom. Mnogi ţe svarijo pred nevarnostmi,<br />

ki jih prinaša računalnik, slaba drţa in slaba odpornost, sta bolj blagi oblik, tista hujša <strong>se</strong> ne<br />

vidi. Poškodba naše zavesti – notranjosti. Postajamo egoistična bitja, ki <strong>se</strong> lahko do<br />

onemoglosti izţivljajo na računalniških igricah, streljajo ubijajo, premagujejo, <strong>se</strong> jezijo in<br />

nihče <strong>se</strong> nam ne zoperstavi. Izgubljamo občutek za sobivanje, za sodelovanje, za zdrave<br />

prepire, za zdrave poraze in zmage. Nekateri pa so vpeti v cel kup dejavnosti, treningov in<br />

tekmovanj. Morali pa bi biti otroci, ki skupaj odraščamo in <strong>se</strong> imamo fajn.<br />

Najbolje bi bilo, da bi v igri zdruţili v<strong>se</strong>; <strong>preteklost</strong>, <strong>se</strong>danjost, resničnost in domišljijo, učenje<br />

in zabavo ter zdravo mero nevarnosti; malo tekmovalnosti in veliko sodelovanja.<br />

Ideja je idealna! Lahko bi jo uresničili.<br />

Kaj želimo?<br />

Za mnoge od nas so zanimivi pustolovski in adrenalinski parki, a vstopnine so drage, pa še<br />

daleč od našega kraja so. Kaj je tam takšnega, kar nas pritegne? Prav tisto, kar so imeli v<br />

<strong>preteklost</strong>i mnogi otroci zastonj.<br />

- Igra na meji nevarnosti.<br />

- Dokazovanje svojih sposobnosti in svoje ''korajţe'' <strong>se</strong>bi in drugim.<br />

- Sproščanje domišljije ob izdelavi »igral«.<br />

- Skriti pred radovednimi očmi odraslih.<br />

- Zelo mikavno je storiti kaj prepovedanega.<br />

7


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

- Lepo je podoţivljati <strong>preteklost</strong> in posnemati knjiţevne ali filmske, pa tudi<br />

zgodovinske o<strong>se</strong>bnosti.<br />

- Treba <strong>se</strong> je boriti, da si glavni, moraš imeti ideje, moraš navdušiti druge, da ti sledijo.<br />

Manjka nam tista Cankarjeva enajsta šola pod mostom. Čeprav zagrenjen in zateţen <strong>se</strong><br />

vendarle te šole spominja z najlepšimi občutki. Takole pravi. ''Mnogokaj <strong>se</strong>m študiral v<br />

svojem ţivljenju, ali tako bogate in koristne učenosti, kakor jo daje svojim učencem enajsta<br />

šola pod mostom, ni<strong>se</strong>m zadobil nikjer in nikoli.''<br />

Poskusimo najti pravo idejo.<br />

Slika 1: Učenki <strong>se</strong> imata fajn, ko naše ideje zapisujeta!<br />

Ob začetku naše raziskovalne poti nas je mentorica povabila v gozd. Poskusili smo <strong>se</strong> igrati.<br />

V začetku smo bili togi. Nismo vedeli, kaj bi sami s <strong>se</strong>boj. Bilo je malo zadreg. Kaj bomo, saj<br />

nismo otroci, da bomo tekali po gozdu. Počasi smo <strong>se</strong> ''topili''. Prvi poskusi skrivanja,<br />

izdelava loka, zanimanje <strong>se</strong> je stopnjevalo. Vsak je poskusil streljati, da bi doţivel občutek<br />

uspešnosti in uresničitev ţelje biti boljši. Nerodno izdelan lok je romal iz roke v roko; prav<br />

tako frača.<br />

8


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Slika 2: Prvi poskusi plezanja.<br />

Slika 3: Saj ni tako slabo!<br />

9


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Slika 4: Dekleta pogum!<br />

Iskali smo zavetja in bili srečni, če smo našli naravno skrivališče. Takrat smo bile ţe bliţe.<br />

Slika 5: Iskali smo nasprotnike.<br />

10


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Naredimo si svojo pustolovsko- zgodovinsko – adrenalinsko pot.<br />

Kje? Najbolje čim bolj oddaljeno od hiš, da nas starši ne bodo mogli vsako minuto klicati in<br />

spraševati, če nas zebe, smo lačni, imamo zavezane čevlje, da nismo mogoče potni … Le kje<br />

odrasli najdejo toliko nepotrebnih vprašanj, saj odgovor je vedno isti. ''Ja, v<strong>se</strong> je v redu.''<br />

Seveda, če nisi razvajen mamin sinček, če si otrok, ki si ţeli samostojnosti. In mi to smo!<br />

Najbolje bo, da svojo pot postavimo ob vznoţje Donačke gore. Ravno prav je oddaljena in še<br />

vedno dovolj blizu, če bi <strong>se</strong> res kaj zalomilo in bi potrebovali pomoč odraslih.<br />

Za tiste, ki jih privlači in umirja voda, pa bo najbolje, da <strong>se</strong> imajo fajn ob potoku Skraška, saj<br />

potok ni nevaren, ne skriva potuhnjenih pasti, je dovolj čist in tudi dovolj deroč, da prene<strong>se</strong><br />

voţnjo z napihnjeno zračnico ali doma narejenim splavom.<br />

Slika 6: Skrivnostna in zanimiva.<br />

11


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Pri igri je teţko vedno v<strong>se</strong> prepustiti naključju, čeprav je včasih to najlepše. Poti ne bi imeli le<br />

za<strong>se</strong>. Prepričani smo, da tako kot mi, razmišljajo mnogi otroci, ki jim računalnik še ni blokiral<br />

moţgan.<br />

Slika 7: Se imamo fajn?<br />

Slika 8: Imamo <strong>se</strong> fajn! Ups, kako <strong>se</strong> vrti.<br />

Naša pot bi lahko privabila mnoge, a tu je teţava. Vemo, da <strong>se</strong> v turizmu v<strong>se</strong> trţi. Če našo pot<br />

zasnujemo na podlagi trţenja, nismo storili usluge svojim vrstnikom.<br />

Mi, mladi, bi <strong>se</strong> prepuščali igri, za starejše pa je v okolici turistična ponudba.<br />

Slika 9: Ko bo v<strong>se</strong> zeleno, bo več zavetja.<br />

12


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

<strong>2.</strong>1 RAZBOJNIŠKO-ADRENALINSKA POT NA GORO SKRIVNOSTI IN<br />

ZANIMIVOSTI<br />

Naloga 1: Greste na pot pod Donačko goro, poiščite in naredite si pripomočke:<br />

- za hojo ( palice),<br />

- za obrambo in varovanje (lok, frača, vrv).<br />

Od doma si prinesite pipec in mobilni telefon.<br />

Naloga 2: Naštejte tri zgodovinske dogodke, ki so povezani z Donačko goro (če ne veste, lahko<br />

pokličete o<strong>se</strong>bo, ki vam bo pomagala).<br />

13


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Naloga 3: Ko ste rešili obe nalogi, <strong>se</strong> orientirajte proti lovski opazovalnici, ki je na jasi. Določite<br />

nekoga, ki spleza nanjo in tam ga čaka naloga. Z lokom mora zadeti tarčo na jasi.<br />

Če ima dovolj poguma, <strong>se</strong> po vrvi spusti na tla. Lahko začne tudi na sredini.<br />

Naloga 4: V gozdu vas čakajo drevesa, kjer lahko prideš iz drevesa na drevo s pomočjo<br />

avtomobilskih plaščev. Pri prehodu drug drugemu pomagajte.<br />

Naloga 5: Ko pridete vsi na konec, rešite nalogo (poimenujte vrste dreves, katere ste preplezali.<br />

Če ne veste, lahko uporabite mobitel).<br />

14


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Naloga 6: Ob nadaljevanju poti opazuj naravo in poimenuj tri užitne plodove.<br />

Naloga 7: Med opazovanjem vas lahko pre<strong>se</strong>neti nasprotna ekipa. Skrijte <strong>se</strong>, zamaskirajte <strong>se</strong>. Če<br />

nasprotna ekipa najde tri ali več članov vaše skupine, morate dati ujetnika. Lahko ga določite z<br />

žrebanjem, lahko si ga nasprotna ekipa izbere sama- stvar dogovora.<br />

15


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Naloga 8: Pot nadaljujte sto korakov bosi (čevlji preko rame, da boste začutili, kako je lepo hoditi po<br />

travi) in čez pol ure boste postali stražarji Atilovega groba.<br />

Naloga 9: Skupina, ki je zajela ujetnika, mora rešiti nalogo. Na osnovi Deklaracije o človekovih<br />

pravicah in Konvencije o vojnih ujetnikih poiščite vsaj eno pravico ujetnika in <strong>se</strong> ravnajte po njej.<br />

Če ne veste, lahko pokličete o<strong>se</strong>bo, ki vam bo posredovala odgovor.<br />

Ko boste rešili nalogo, boste nadaljevali pot po ozki gozdni poti označeni s smerokazi. Če boste sledili<br />

znamenjem, boste prišli do Atilovega zaklada, a pazite, tam vas čakajo njegovi stražarji.<br />

Naloga 10: Najprej boste prišli do čarovniške table in potem iščite . 40 metrov desno od poti poiščite<br />

kamen, pod katerim vas čaka naslednja naloga: nekdo naj spleza na drevo, ki je tik ob kamnu,<br />

(pripomočki: prijatelji in vrv) in poišče stražarje. Če jih ni, lahko vzamete zaklad pod bližnjim panjem.<br />

Če vidite za<strong>se</strong>do, poskušajte neopazno zapustiti ta kraj in slediti markacijam proti vrhu Donačke gore.<br />

Tam je čas za čarovniško malico. Preverite, če vam čarovnice niso obrnile smerokazov, da ne boste<br />

pristali spet v dolini.<br />

16


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Naloga 11: Čarovniški urok popusti, če iz vrha vidite cerkveni zvonik. Katere cerkve vidite?<br />

Naloga 12: Lahko si naredite metle ali pa peš greste do zadnje točke, kjer boste naredili kres in<br />

nabrali zeli za čarovniški zvarek, ki bo dovolj močan, da bo prepričal starše, da lahko v lepi topli noči<br />

prespite na prostem ali v šotoru pod Donačko goro. Zapišite recept čarovniškega napitka.<br />

17


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Ko ste končali, ste lahko malo pobalinski po vzoru tolikokrat povedanih prigod vaših staršev, si<br />

poiščite plodove, lahko tudi na kakšni njivi (ne preveč, da <strong>se</strong> ne bo poznalo), si zakurite, pripravite<br />

večerjo, <strong>se</strong> kratkočasite s križankami in ugankami in zapojete pe<strong>se</strong>m te razbojniško-čarovniške poti<br />

(Midva sva razbojnika dva, razbojnika prava oba ha-ha. Ušesa so rdeča, pod nosom je sveča, domov<br />

pa ne greva midva ha-ha).<br />

Ob ognju <strong>se</strong> lahko ve<strong>se</strong>lemu razpoloženju priključijo tudi odrasli. Skupaj z otroki rešujejo uganke,<br />

križanke, rebu<strong>se</strong>, kvize, prepevajo. Vsaka rešitev lahko prine<strong>se</strong> domi<strong>se</strong>lno nagrado ali pa samo<br />

prijeten občutek, da si zmagal. Kazni za poraţence (prinesti in nabrati material za kres, pol<br />

ure skrbeti za ogenj, …).<br />

18


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Križanka 1.<br />

Rešitev:<br />

8.<br />

<strong>2.</strong><br />

7.<br />

1.<br />

3.<br />

4.<br />

5.<br />

6.<br />

9.<br />

1. M A Č K A<br />

<strong>2.</strong> M E T L A<br />

3. G O R A<br />

4. K L O B U K<br />

5. S O V A<br />

6. L O N E C<br />

7. P A L I Č I C A<br />

8. B R A D A V I C A<br />

9. Ž A B A<br />

1. Črna pogosto pomaga čarovnicam.<br />

<strong>2.</strong> Prevozno sredstvo čarovnice.<br />

3. Vzpetina nad dolino.<br />

4. Nosijo ga moški, pa tudi čarovnice.<br />

5. Oglaša <strong>se</strong> ponoči, kliče smrt.<br />

6. Brez njega ni dobre juhe.<br />

7. Imata jo dirigent in čarovnica.<br />

8. Največkrat jo ima čarovnica na nosu.<br />

9. Njeni kraki so dobra hrana, pa tudi čarovniški<br />

zvarek.<br />

1. Črna pogosto pomaga čarovnicam.<br />

<strong>2.</strong> Prevozno sredstvo čarovnice.<br />

3. Vzpetina nad dolino.<br />

4. Nosijo ga moški, pa tudi čarovnice.<br />

5. Oglaša <strong>se</strong> ponoči, kliče smrt.<br />

6. Brez njega ni dobre juhe.<br />

7. Imata jo dirigent in čarovnica.<br />

8. Največkrat jo ima čarovnica na nosu.<br />

9. Njeni kraki so dobra hrana, pa tudi čarovniški<br />

zvarek.<br />

Križanka <strong>2.</strong><br />

Rešitev:<br />

1. Gusarji ga zakopljejo na otoku.<br />

<strong>2.</strong> Plod hrasta.<br />

3. Grad nad Majšperkom.<br />

4. ______, <strong>se</strong>danjost, prihodnost.<br />

5. Enostavno oroţje ali igrača z elastiko za proţenje<br />

kamnov.<br />

6. Del cerkve.<br />

7. Zajtrk, kosilo,_____.<br />

Z A K L A D<br />

Ž E L O D<br />

M O N S B E R G<br />

P R E T E K L O S T<br />

F R A Č A<br />

Z V O N I K<br />

V E Č E R J A<br />

1. Gusarji ga zakopljejo na otoku.<br />

<strong>2.</strong> Plod hrasta.<br />

3. Grad nad Majšperkom.<br />

4. ______, <strong>se</strong>danjost, prihodnost.<br />

5. Enostavno orožje ali igrača z elastiko za proženje<br />

kamnov.<br />

6. Del cerkve.<br />

7. Zajtrk, kosilo,_____.<br />

19


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Rebus:<br />

S V M I K L A V Ž J<br />

A P R L J S A M Š U<br />

H R S H G L E L N V<br />

P E V A D E T O M A<br />

O Ž M M A P U K C N<br />

E I O R Č A O B A O<br />

K V N E A D Š C L V<br />

O E S A R E Č B K N<br />

S T B S O K L U J E<br />

T J E D V L K N H T<br />

A E R C N I G K R R<br />

N P G Q I C S E V E<br />

J Š Č D C A A R B S<br />

F G F R A Č A L F K<br />

FRAČA HAMRE PREŽIVETJE<br />

LOK<br />

JUVANOV KOSTANJ<br />

NETRESK<br />

MONSBERG BUNKER SV. MIKLAVŽ<br />

SLEPA<br />

DEKLICA<br />

ČAROVNICA<br />

Uganke:<br />

Podnevi spijo, ponoči okrog Donačke letijo ter zvarke varijo. Kdo so? (čarovnice)<br />

Črna mačka,<br />

črn klobuk,<br />

z metlo leta naokrog<br />

in začara v<strong>se</strong> okrog. (čarovnica)<br />

Kdo je to? Oče še rojen ni, sin ţe po strehi leti. (dim)<br />

Lepi pisan grad, nima oken nima vrat, notri so pa same špičaste babe. (buča in bučnice)<br />

Lepi beli grad, nima oken nima vrat, notri pa gospod piše. (piščanec v jajcu)<br />

Kar nikoli ni bilo, nikoli ne bo, pa vendar je. (današnji dan)<br />

Nikoli ni bilo, nikoli ne bo, pa Bog ne daj, da bi kdaj bilo. (le<strong>se</strong>na peč)<br />

Ti si moj sin, jaz pa ni<strong>se</strong>m tvoj oče. Kdo <strong>se</strong>m? (tvoja mati)<br />

Kam gre zajec, ko je star eno leto. (v drugo leto)<br />

20


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Mrtvo ţivo iz »goše« (gozda) vleče. (glavnik z glave vleče uši)<br />

Je kuhano in pečeno, pa še pes ne more pojesti (»špala« od kloba<strong>se</strong>)<br />

Na strehi <strong>se</strong>di, pa pipo kadi. (dimnik)<br />

Kdo gre počez v cerkev? (otrok, ki ga h krstu ne<strong>se</strong>jo)<br />

Kdo je napol zunaj napol znotraj. (človek, ki gleda skozi okno)<br />

Kateri svetnik nikoli ne bo prišel v nebesa? (Gregor, ker še vedno gre gor)<br />

Kje <strong>se</strong> voda prodaja ravno tako drago kot vino? (v gostilni – k vinu vlivajo vodo)<br />

Zlato valovje okrog in okrog, predeš do pasa, ne zmočiš, si nog. (zrelo ţito)<br />

Oče je velik kot hrast, mati je huda kot vrag, otroci so pa sami liščeki. (kostanj, jeţica, kostanji)<br />

Na steni visi, pa je zmerom sito. (sito)<br />

Luknjica pri luknjici, pa vodo drţi. (slamnata streha)<br />

Kateri svetnik v cerkvi je ţiv? (tisti, ki ga črvi jedo)<br />

Slogana naše poti:<br />

Če ne da ti krila niti Redbull niti Shark, pridite v naš adrenalinski park.<br />

Veliko zabavnih stvari <strong>se</strong> v našem adrenalinskem parku godi, zato vabljeni pod<br />

Donačko ste vsi.<br />

21


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Skica: Razbojniško-adrenalinska pot na goro skrivnosti in zanimivosti.<br />

22


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

<strong>2.</strong>2 ADRENALINSKA POT MLADI BOBRI<br />

Vemo, da postane v<strong>se</strong> enolično in ponavljajoče <strong>se</strong> dolgočasno. Zato imamo tudi druge možnosti. Leni<br />

za hojo, bodo ostali ob potoku Skraška in svojo adrenalinsko – pustolovsko pot doživeli ob strugi<br />

potoka. Potok je ravno dovolj globok in bister za igro in ravno dovolj plitev, da ni nevaren.<br />

Zopet lahko pride do izraza kreativnost otrok. Pot bi lahko imenovali Mladi bobri, saj bi bila njihova<br />

osnovna naloga gradnja jezu. Uporabijo kamenje in dele že podrtih dreves, vozijo <strong>se</strong> lahko z<br />

napihnjeno zračnico avtomobila ali traktorja po strugi reke. Vroče popoldneve lahko preživijo v čisti<br />

vodi, ujamejo kakšno ribo, naredijo splav, preprost mlinček na vodo,…<br />

Zgradijo brv ali most, postavijo zasilno bivališče, z nasprotno ekipo <strong>se</strong> lahko pomerijo v hitrejši<br />

gradnji, si nagajajo.<br />

Če pa otroci res nimajo idej, pa Dolina Winettu nudi že pripravljena igrala, včasih postavijo tudi<br />

indijanski šotor, mogoča je odbojka na mivki in organiziran ribolov.<br />

23


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

Starši oz. odrasli so te igre že prerasli, čeprav bi jih mogoče zamikale, a smo prepričani, da bi bili<br />

otrokom v napoto. Ponujamo jim možnost, da so dovolj blizu otrok in obenem dovolj daleč od<br />

otroških oči, da bodo lahko otroci občutili svobodo in ne boječ <strong>se</strong>, da jim bodo odrasli solili pamet.<br />

Na jasi pod vznožjem Donačke gore je planinski dom, v bližini mnogo poti, kjer <strong>se</strong> lahko sprehajajo,<br />

nabirajo kostanje, gobe in zdravilna zelišča.<br />

Lahko <strong>se</strong> po markirani poti vzpnejo na vrh Donačke gore, lahko <strong>se</strong> sprehodijo do cerkve sv. Donata in<br />

so tako vedno blizu otrok.<br />

V Dolini Winettu pa <strong>se</strong> lahko sami preizkusijo v spretnosti ribolova, po<strong>se</strong>dijo, <strong>se</strong> sprehodijo in uživajo<br />

v preprostosti ter izvirnosti gostinske ponudbe.<br />

Slika 10: Dolina Winettu vabi.<br />

24


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

3. ZAKLJUČEK<br />

Naslov Imejmo <strong>se</strong> fajn <strong>se</strong> zdi preprost, a je v<strong>se</strong>binsko poln in zahteven, kajti kdaj, <strong>se</strong> imamo<br />

fajn, je odvisno od našega značaja, navad, in tudi razpoloţenja. Tudi ob pisanju smo <strong>se</strong> imeli<br />

fajn, saj nas je bogatil občutek, da delamo nekaj koristnega za nas in naše vrstnike. Ko smo<br />

svoje ideje zaupali staršem, so bili najprej malo v dvomih, nato pa so spraševali: ''A je varno?''<br />

Nič bolj ni nevarno kot na kolesu, na igrišču ali na poti v šolo. Prav take igre nas delajo<br />

spretne in zdrave. Utrjujemo <strong>se</strong> na sveţem zraku; predv<strong>se</strong>m pa <strong>se</strong> utrjujemo v prilagajanju in<br />

upoštevanju drugih. Do izraza pa pride tudi naša domišljija in kreativnost. Ideje nam ponujajo<br />

prebrane knjige, igre naših staršev, prav nam pridejo pripovedi o <strong>preteklost</strong>i, v igro pa lahko<br />

vključimo tudi sodobne medije. Z grenkobo lahko zapišemo, da so otroške igre v krizi, saj jih<br />

naša generacija skoraj ne pozna več. Prepričani smo, da bo letošnji naslov turističnega<br />

festivala prine<strong>se</strong>l mnogo idej. Ne bodo <strong>se</strong> v<strong>se</strong> uresničile, a marsikje bodo ugotovili, kdaj in kje<br />

<strong>se</strong> lahko imamo fajn. Mi smo.<br />

Svoje igre moramo prilagoditi letnemu času.<br />

Naše ideje so samo dopolnitev ţe obstoječe turistične ponudbe, ki je zdaj v našem kraju<br />

namenjena predv<strong>se</strong>m odraslim, otroci pa smo ob tem prisiljeni stopati ali pa <strong>se</strong>deti z njimi in<br />

največkrat smo ob našem negodovanju deleţni le komentarja: »Ne bodi tečen(a), drugače boš<br />

drugič ostal(a) doma.«<br />

Ob pisanju naloge <strong>se</strong> je naša skupina nekajkrat odpravila v bliţnji gozd, pridruţili so <strong>se</strong> nam<br />

še nekateri sošolci. Bilo je zanimivo. Uspešno smo prestali skoke, skrivanje, plezanje,<br />

streljanje z lokom, le malo smo <strong>se</strong> umazali. Imeli smo <strong>se</strong> res fajn.<br />

Ţe ob opisu poti smo zapisali, da so to le ideje za začetek. Zavedamo <strong>se</strong>, da lastniki gostinskih<br />

lokalov ne bodo tvegali odgovornosti in ponujali pustolovske poti po gozdu, Tudi<br />

predstavniki občine in lokalne skupnosti <strong>se</strong> take odgovornosti otepajo. Kaj nam torej ostane?<br />

Da ostanemo vztrajni in za svoje ideje najprej navdušimo svoje vrstnike, nato starše. Pokazati<br />

jim moramo, da to ni le prehodna ideja, ampak resnično dobra zami<strong>se</strong>l.<br />

25


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

4. URESNIČITEV IDEJE<br />

V začetku <strong>se</strong> lahko zanašamo na lastno kreativnost, a če ţelimo to idejo trţiti je potrebno pot<br />

urediti. Pokrajina v Občini Majšperk ponuja veliko, vendar bi <strong>se</strong> moral najti nekdo, ki bi bil<br />

dovolj pogumen in vztrajen, da bi lahko z nekaj truda in malo denarja izkoristil, kar narava<br />

ponuja.<br />

Ta ideja bi <strong>se</strong> lahko najbolje uresničila v okviru organiziranja mladinskih, poletnih taborov,<br />

kjer bi udeleţenci tabora zraven poučnih v<strong>se</strong>bin raziskovanja <strong>preteklost</strong>i s pomočjo arhivskih<br />

virov, popisa legend, proučevanja geologije o nastanku Donačke gore in okolice: najdišče<br />

kremena v Ţetalah, raziskovanja biotopa: pragozd na Donački gori in Maclju, Juvanov<br />

netresk- endemit, ure sprostitve doţivljali na naših razbojniško-adrenalinskih poteh.<br />

Idealni lokaciji za organiziranja tabora sta v okolici Rudijevega doma in gostišča Winettu,<br />

kjer lahko udeleţenci tabora koristijo prenočitvene usluge planinskega doma, tisti, malo bolj<br />

pogumni, pa spijo v šotorih v še deloma neokrnjeni naravi. Dneve preţivljajo ob raziskovanju<br />

in »igranju« na naših poteh, noči pa ob kresu, peki krompirja in koruze na ţerjavici,<br />

poslušanju legend o Donački gori, prepevanju in plesu.<br />

S pomočjo društev v Občini Majšperk, bi <strong>se</strong> lahko organiziral tudi dan, kjer bi oţivili legende<br />

in pripravili tekmovanje skupin, ki bi simbolizirale z oblačili in pripomočki posamezne<br />

legende in zgodovinska obdobja ter <strong>se</strong> pomerile v premagovanju naravnih in umskih ovir na<br />

naši poti.<br />

Ideje so na papirju, prepričani smo, da <strong>se</strong> bo našel nekdo, ki jih bo realiziral.<br />

5. STOJNICA<br />

Maketa Donačke gore, ob kateri so postavljeni rekviziti za igro, pripomočki za delo za<br />

obiskovalce (izdelovanje »šibnatih metel«, lokov, frač), reševanje ugank, kriţank, rebusov, ki<br />

so del nalog naše poti.<br />

Reklamni material in računalnik za vizualizacijo poti.<br />

26


Turistična naloga: Igrajmo <strong>se</strong> <strong>preteklost</strong>.<br />

6. LITERATURA<br />

1. Zbornik kraja Stoperce: Kulturno prosvetno društvo Stoperce, MA-TISK Maribor, 2009.<br />

<strong>2.</strong> Krajevni leksikon Slovenije: Pomurje in Podravje, DZS Ljubljana 1980.<br />

3. Corte<strong>se</strong>; Stoperška planinska pot, Gea- letnik XVI, <strong>se</strong>ptember 2006.<br />

4. Slovenija pokrajina in ljudje, Zaloţba Mladinska knjiga. Ljubljana.<br />

5. Gričnik A.; Farice, Kmečki glas, Ljubljana, 1998.<br />

27

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!