ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA 2012 - KGZ Ptuj
ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA 2012 - KGZ Ptuj ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA 2012 - KGZ Ptuj
Praznik govedorejcev v Slovenski Bistrici Po šestih letih se ponovno srečujemo na živinorejski razstavi v Slovenski Bistrici. V človeškem življenju se v šestih letih lahko zgodi mnogo sprememb. Kljub temu, da je živinoreja delo na dolgi rok, je v šestih letih na slovensko-bistriškem območju napredek opazen. V preglednici so predstavljeni podatki o napredku v govedoreji v času od živinorejske razstave leta 2006: Št. I. Krav v Krav v kg mleka % m.m. % Leto osem. kontroli čredi belj. 2006 6554 3143 20,4 5954 4,04 3,26 2007 6698 3172 20,6 6251 3,99 3,25 2008 6472 3225 20,3 6215 3,96 3,25 2009 6427 3250 21,2 6148 3,97 3,33 2010 6547 3203 21,5 6247 3,95 3,35 2011 6515 3235 23,2 6344 3,99 3,38 Na razstavi se predstavljajo rejci z območja štirih občin: Slovenska Bistrica, Oplotnica, Makole in Poljčane. V obdobju 6 let se je povečala velikost čred, izboljšali so se tudi proizvodni podatki. Z več kot 23 kravami po čredi v kontroli prireje se območje uvršča v Sloveniji med najbolj intenzivne. Vsem je poznano dejstvo, da se večje reje lažje spoprimejo z novimi investicijami, večja čreda pomeni tudi zagotovilo večjega pretoka financ, kar prav tako olajšuje gospodarjenje. Ob zaostrenih pogojih kmetovanja je to še kako pomembno. Povečanje mlečnosti za slabih 400 kg v šestih letih je pomemben in zavidanja vreden dosežek. Najbolj pozitiven je napredek pri povečanju vsebnosti beljakovin v mleku – povečanje za 0,12% je z dohodkovnega vidika zelo pomembno. Na razstavi bo glavno vlogo odigralo govedo, v ospredju seveda krave s svojimi rejci. Še vedno premalo poudarjamo, da je govedoreja v Sloveniji kmetijska panoga številka ena. Največji napredek v zadnjih desetletjih so naredile kmetije, usmerjene v prirejo mleka. Mogoče se opazovalcu od daleč zdi, da je prireja mleka enostavno opravilo. Tisti, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, vedo, da je za vrhunske rezultate potrebna doslednost, natančnost in zvrhana mera znanja. Le rejec, opremljen z znanjem ima možnost preživetja in napredka kmetije v prihodnosti. V prihodnjih letih čaka rejce še kar nekaj preizkušenj. Izredno pomembno je, ali se bo domača živilsko predelovalna industrija uspela dvigniti iz krize, ali je sposobna prestrukturiranja v sodobno industrijsko panogo. Močna predelovalna industrija z roko v roki z močnim kmetom je zagotovilo za nadaljnji napredek in stabilen položaj kmetij. Do sedaj nismo bili priča takega sodelovanja, ali ga lahko pričakujemo v prihodnosti? Kljub opravičeni zaskrbljenosti ob pogledu v prihodnost, želim rejcem s slovensko-bistriškega še obilo rejskih uspehov v prihodnje. Čez šest let se pa ponovno srečamo ob cerkvi svetega Jerneja! Daniel Skaza, Oddelek za živinorejo pri KGZ Ptuj 12 Živinorejska razstava 2012 - Slovenska Bistrica, 7. september 2012
Govedorejsko društvo Slovenska Bistrica Govedorejsko društvo Slovenska Bistrica je zagotovo eno izmed naj aktivnejših kmetijskih društev na območju občine Slovenska Bistrica. Organizira številna izobraževanja za svoje člane, ki kažejo pozitivne posledice razvoja živinoreje na tem območju. Skupaj z delom strokovnih služb zlasti strokovne svetovalne službe beležimo velik napredek v zadnjih 18 letih. Že podatki o oddaji mleka kažejo, da smo imeli leta 1996 le 6 milijonov 500.000 l oddanega mleka, v letu 2011 pa preko 20 milijonov oddanega mleka. Strokovna analiza razstave leta 1994 je pokazala, da je bila takrat mlečnost po kravi med slabšimi v Sloveniji, lahko na tej razstavi pokažemo živali, ki so po mlečnosti nadpovprečne na območju Ptuja. To potrjuje tudi mlečnost pri črno beli kravi za celotno bistriško območje, ki je najvišje območju Ptuja. Vsi podatki kažejo na velike premike na tem območju, ki jih tudi največji optimisti niso pričakovali. Vse to je zagotovo dobro strokovno svetovalno delo, ki je še posebej učinkovito s pomočjo govedorejskega društva. V okviru govedorejskega društva organiziramo poleg strokovnega predavanja tudi zelo zanimive strokovne ekskurzije po Sloveniji in skoraj vsako leto v tujino, kjer si ogledamo primere dobre prakse. Vedno te ekskurzije prinesejo rezultate. Številni rejci se odločijo za novogradnje ali preureditve hlevov ali si izboljšajo pogoje reje, prehrano živali in managment. V letu 1994 smo imeli le 4 proste reje krav molznic na tem območju jih imamo danes preko 50. Mnogi rejci so po uspehih reje primerljivi z naj naprednejšimi rejci v Evropi. Ni nas potrebno biti sram predstaviti kmetije kateri koli živinorejsko najnaprednejši državi Evrope. V lanskem letu smo imeli obiske rejcev iz Švice in bili so navdušeni nad našim napredkom in razvojem naših kmetij. Seveda s stanjem še nismo popolnoma zadovoljni. Zaradi vse višjih stroškov na kmetijah (vse višje cene surovin in nižje cene mleka in mesa) mnogi rejci izgubljajo v teh neurejenih tržnih razmerah optimizem. Slovenske živinorejske kmetije še zdaleč nimajo enakih tržnih razmer, tako pri prodaji mleka kot pri nabavi repromaterialov (krmil in drugo). Pogosto smo na strokovnih obiskih v tujini, kjer dobimo podatke direktno od rejca zelo presenečeni, nad precej višjo ceno mleka in nad nižjimi cenami surovin (npr. soje, repičnih tropin). Neorganiziranost rejcev na državnem nivoju že kaže negativne posledice. Rejcev, kljub slabšim naravnim pogojem ni strah enakih tržnih razmer, kot so npr. v Avstriji ali Nemčiji, strah nas je tekmovanja z viški mleka iz Evropskih držav, ki jih mlekarne ponujajo po nižjih cenah. To smo spoznali na številnih obiskih po Evropi. Evropa še zdaleč ni trg, ki je enak za vse. Zato je skrajni čas, da tudi v Sloveniji naredimo resnično konkretne korake v smeri promocije slovenskega kmetijstva in se organiziramo pri nabavi repromaterialov, Živinorejska razstava 2012 - Slovenska Bistrica, 7. september 2012 13
- Page 1 and 2: ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA 2012 Slovens
- Page 3 and 4: ORGANIZATORJI KMETIJSKO DRUŠTVO SL
- Page 5 and 6: ODBIRA ŽIVALI IN PRIPRAVA PODATKOV
- Page 7 and 8: Imejmo cilj: Kakovost, varnost, bla
- Page 9 and 10: Medobčinska živinorejska razstava
- Page 11: Pomen živinoreje Kmetijstvo je v o
- Page 15 and 16: mi zemljišči, ki jih nujno potreb
- Page 17 and 18: 26. Perko Dejan, Frajhajm 80, Šmar
- Page 19 and 20: PLEMENSKI BIK LISASTE PASME 1. 1215
- Page 21 and 22: 5. SI 83694905 TABLA Rojena: 20. 06
- Page 23 and 24: 13. SI 63842777 MIA Rojena: 18. 04.
- Page 25 and 26: 17. SI 43617113 TANČI 6 Rojena: 01
- Page 27 and 28: 25. SI 23835744 ZEBA Rojena: 15. 01
- Page 29 and 30: 32. SI 93358035 SRNA Rojena: 01. 07
- Page 31 and 32: MLAJŠE KRAVE ČRNO-BELE PASME - dv
- Page 33 and 34: 46. SI 63452950 SREČA Rojena: 23.
- Page 35 and 36: STAREJŠE KRAVE LISASTE PASME - št
- Page 37 and 38: 56. SI 13096263 ZORA Rojena: 23. 12
- Page 39 and 40: BIKI PITANCI 61. SI 63951868 Rojen:
- Page 41 and 42: Občina Poljčane Živinorejska raz
- Page 43 and 44: Utrinki s prešnjih razstav Živino
Praznik govedorejcev v Slovenski Bistrici<br />
Po šestih letih se ponovno srečujemo na živinorejski razstavi v Slovenski Bistrici. V človeškem<br />
življenju se v šestih letih lahko zgodi mnogo sprememb. Kljub temu, da je živinoreja<br />
delo na dolgi rok, je v šestih letih na slovensko-bistriškem območju napredek<br />
opazen. V preglednici so predstavljeni podatki o napredku v govedoreji v času od živinorejske<br />
razstave leta 2006:<br />
Št. I. Krav v Krav v kg mleka % m.m. %<br />
Leto osem. kontroli čredi<br />
belj.<br />
2006 6554 3143 20,4 5954 4,04 3,26<br />
2007 6698 3172 20,6 6251 3,99 3,25<br />
2008 6472 3225 20,3 6215 3,96 3,25<br />
2009 6427 3250 21,2 6148 3,97 3,33<br />
2010 6547 3203 21,5 6247 3,95 3,35<br />
2011 6515 3235 23,2 6344 3,99 3,38<br />
Na razstavi se predstavljajo rejci z območja štirih občin: Slovenska Bistrica, Oplotnica,<br />
Makole in Poljčane. V obdobju 6 let se je povečala velikost čred, izboljšali so<br />
se tudi proizvodni podatki. Z več kot 23 kravami po čredi v kontroli prireje se območje<br />
uvršča v Sloveniji med najbolj intenzivne. Vsem je poznano dejstvo, da se večje reje lažje<br />
spoprimejo z novimi investicijami, večja čreda pomeni tudi zagotovilo večjega pretoka<br />
financ, kar prav tako olajšuje gospodarjenje. Ob zaostrenih pogojih kmetovanja je to še<br />
kako pomembno. Povečanje mlečnosti za slabih 400 kg v šestih letih je pomemben in<br />
zavidanja vreden dosežek. Najbolj pozitiven je napredek pri povečanju vsebnosti beljakovin<br />
v mleku – povečanje za 0,12% je z dohodkovnega vidika zelo pomembno.<br />
Na razstavi bo glavno vlogo odigralo govedo, v ospredju seveda krave s svojimi rejci. Še<br />
vedno premalo poudarjamo, da je govedoreja v Sloveniji kmetijska panoga številka ena.<br />
Največji napredek v zadnjih desetletjih so naredile kmetije, usmerjene v prirejo mleka.<br />
Mogoče se opazovalcu od daleč zdi, da je prireja mleka enostavno opravilo. Tisti, ki se s<br />
to dejavnostjo ukvarjajo, vedo, da je za vrhunske rezultate potrebna doslednost, natančnost<br />
in zvrhana mera znanja. Le rejec, opremljen z znanjem ima možnost preživetja in<br />
napredka kmetije v prihodnosti.<br />
V prihodnjih letih čaka rejce še kar nekaj preizkušenj. Izredno pomembno je, ali se bo<br />
domača živilsko predelovalna industrija uspela dvigniti iz krize, ali je sposobna prestrukturiranja<br />
v sodobno industrijsko panogo. Močna predelovalna industrija z roko v roki z<br />
močnim kmetom je zagotovilo za nadaljnji napredek in stabilen položaj kmetij. Do sedaj<br />
nismo bili priča takega sodelovanja, ali ga lahko pričakujemo v prihodnosti?<br />
Kljub opravičeni zaskrbljenosti ob pogledu v prihodnost, želim rejcem s slovensko-bistriškega<br />
še obilo rejskih uspehov v prihodnje. Čez šest let se pa ponovno srečamo ob<br />
cerkvi svetega Jerneja!<br />
Daniel Skaza, Oddelek za živinorejo pri <strong>KGZ</strong> <strong>Ptuj</strong><br />
12<br />
Živinorejska razstava <strong>2012</strong> - Slovenska Bistrica, 7. september <strong>2012</strong>
Change language