KAZALO - Osnovna šola Majšperk

KAZALO
KAZALO...................................................................................................................... 1
1. OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA ....................................................................... 3
2. OPREDELITEV POMENA DOKUMENTA ........................................................... 4
3. TEMELJNA USMERITEV IN PREDNOSTNE NALOGE...................................... 5
3.1 Prednostne naloge: ...................................................................................... 5
3.2 Vzgojni načrt šole ......................................................................................... 6
3.3 Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.................................. 6
3.4 Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci ....................................................... 6
3.5 Eko šola kot način življenja........................................................................... 6
3.6 Projekt e-šola................................................................................................ 7
3.7 Projekt -Rrastem s knjigo.............................................................................. 7
3.8 Mednarodni projekt Nasilje je out mi smo in ................................................. 7
3.9 projekt Knjigobube....................................................................................... 7
3.10 učitelj - svetovalec učencem......................................................................... 7
3.11 Zlati sonček ................................................................................................. 7
3.12 Krpan –......................................................................................................... 7
3.13 Turizmu pomaga lastna glava.................................................................... 7
3.14 Razni literarni, likovni, jezikovni in ostali natečaji ...................................... 7
3.15 Nacionalno preverjanje znanja.................................................................. 8
3.16 Projekt postopnega uvajanja drugega tujega jezika v sedmi razred OŠ....... 8
3.17 Projekt policist Leon svetuje...................................................................... 8
3. 18 Projekt - Dan šole, Pod lipco domačo ........................................................... 8
3. 19 Projekt – Dan šole, Basni in živalske pravljice............................................... 8
3.20 Koncert zavodovih pevskih zborov ................................................................. 8
3.21 Projekt – Rad berem knjige ............................................................................ 8
3.22 Projekt – ŠKL ................................................................................................. 9
3.23 Srednjeročni razvojni načrt ........................................................................... 9
3.24 Dolgoročna vizija razvoja.............................................................................. 9
4. DEJAVNOSTI ZAVODA IN ORGANI ZAVODA ................................................... 9
4.1 Dejavnosti zavoda ........................................................................................ 9
4.2 ORGANI ZAVODA...................................................................................... 10
4.3 Ustanovitelj................................................................................................. 10
4.3.1 Ime in sedež šole ................................................................................ 10
4.3.2 Organi upravljanja so........................................................................... 11
4.3.3 Svet zavoda......................................................................................... 11
4.3.4 Ravnatelj ............................................................................................. 12
4.3.5 Delo pomočnice ravnatelja .................................................................. 13
4.3.6 Delo pedagoškega vodje podružnične šole......................................... 14
4.3.7 Delo vodje vrtca................................................................................... 14
4.3.8 Svet staršev......................................................................................... 14
4.4 Organiziranost ............................................................................................ 14
4.4.1 Šolski okoliš......................................................................................... 14
4.4.2 Prevoz v šolo....................................................................................... 15
4.4.3 Varna pot v šolo .................................................................................. 15
4.5 STROKOVNI ORGANI ............................................................................... 15
4.5.1 Učiteljski in vzgojiteljski zbor ............................................................... 16
4.5.2 Oddelčni učiteljski zbor........................................................................ 16
4.5.3 Strokovni aktivi .................................................................................... 16
1

4.5.4 Sestava strokovnih aktivov .................................................................. 17
4.5.5 Razrednik ............................................................................................ 18
5. OSNOVNA ORGANIZACIJA POUKA ................................................................... 18
5.1 OSNOVNI PODATKI O ODDELKIH IN UČENCIH ..................................... 19
5.2 Podatki o delavcih in njihovi delovni obveznosti ......................................... 20
5.2.1 Vloga in naloge učitelja........................................................................ 20
5.2.2 Kdo poučuje v oddelku posamezne predmet....................................... 22
5.2.3 Spremljava pouka - hospitacije............................................................ 23
5.2.4 Učitelji za dodatno strokovno pomoč ........................................................ 24
5.2.5 Svetovalna služba..................................................................................... 24
5.2.6 Program vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi učenci .................. 25
5.2.7 Knjižnica ................................................................................................... 25
5.2.8 Otroški parlament ..................................................................................... 26
6. PREDSTAVITEV PROGRAMA............................................................................. 32
6.1 Obvezni predmetnik za devetletno osnovno šolo ....................................... 32
6.2 OBLIKE DIFERENCIACIJE V ŠOLSKEM LETU 2009/10 ............................... 33
7. RAZŠIRJENI PROGRAM OSNOVNE ŠOLE ................................................. 33
7.1 ODDELKI JUTRANJEGA VARSTVA IN PODALJŠANEGA BIVANJA ...... 33
7.2 DODATNI POUK ............................................................................................. 34
7.3 DOPOLNILNI POUK ....................................................................................... 34
7.4 ŠOLA V NARAVI, CENTRI ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI IN
PLAVALNI TEČAJI................................................................................................ 35
7.4.1 Zimska šola v naravi ................................................................................. 35
7.4.2 Poletna šola v naravi ................................................................................ 36
7.4.3 Center šolskih in obšolskih dejavnosti ...................................................... 36
7.4.4 Plavalni tečaji............................................................................................ 37
7.5 NADSTANDARDNI PROGRAMI NAŠIH ŠOL................................................. 37
7.5.1 Zgodnje uvajanje tujega jezika »Jezikovna kopel«, Fakultativni pouk
tujega jezika....................................................................................................... 37
7.5.2 Računalniško opismenjevanje, ............................................................ 37
8. PRIKAZ ORGANIZACIJE IZ ŠOLSKEGA KOLEDARJA 2009/10 .................. 39
8.1 ŠOLSKI KOLEDAR ......................................................................................... 39
8.2 OCENJEVALNA OBDOBJA IN OCENJEVALNE KONFERENCE .................. 50
8.3 NACIONALNO PREVERJANJE ZANJA..................................................... 51
8.4 VLOGA IN NALOGE UČENCEV ..................................................................... 51
8.4.1 Zagotavljanje varnosti............................................................................... 53
8.5 DNEVI DEJAVNOSTI...................................................................................... 54
8.5.1 Cilji posameznih dni dejavnosti................................................................. 54
9. DELAVCI ŠOLE.................................................................................................... 62
9. 1 Izobraževanje delavcev šole .......................................................................... 64
LETNI DELOVNI NAČRT VRTCA MAJŠPERK ........................................................ 65
2

1. OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA
Smernice, ki nas vodijo h kakovostnemu vzgojno-izobraževalnemu delu .
Temeljni cilji današnje osnovne šole so zagotavljati splošno izobrazbo, vzpodbujati skladen,
spoznaven, čustven, duhovni in socialni razvoj posameznika, spodbujati zavest o integriteti
posameznika, razvijati pismenost, sposobnost za razumevanje, sporočanje in izražanje,
razvijati zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti, spoznati zgodovino Slovenije
in sveta, vzgajati za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije,
oblikovati in spodbujati zdrav način življenja, usposabljati za vseživljenjsko učenje in
odgovoren odnos do narave.
Zastavljeni cilji so ambiciozni, a le tako bomo boljši in bolj prepoznavni tako v svojem kot v
širšem okolju - pa naj bo to v domovini ali izven nje.
Osnovni cilj vsake vzgojno-izobraževalne organizacije, tudi naše, je kakovostno delo v
razredu, ki bo dalo učencem dovolj znanja za uspešno nadaljevanje šolanja. Poleg
kvalitetnega znanja, ki ga učenci pridobivajo tudi v okviru dodatnega pouka, interesnih
dejavnosti, projektov, šol v naravi, obveznih izbirnih predmetov, raziskovalnih nalog,
učencem pomagamo tudi pri oblikovanju vrednot in razvoju zdrave in samozavestne
osebnosti.
Skupaj odkrivamo učenčeva močna področja, vzpodbujamo njegov raziskovalni duh in ga
učimo odgovornosti za lastno delovanje in učenje. Pomagamo mu odkrivati življenjske cilje
in ga skušamo usmeriti na pot, kjer jih bo lahko našel in uresničeval.
Kakovost šole se kaže tudi v nudenju učne pomoči učencem, ki teže osvajajo učno snov,
preko dopolnilnega pouka in individualne ali skupinske učne pomoč in odkrivanju
nadarjenih, da bi v učencih vzpodbudili razvoj nadarjenosti na intelektualnem, športnem
in umetniškem področju.
Vse te zahtevne naloge lahko resnično dobro opravimo le ob dobrem sodelovanju vseh, ki so
vpeti v šolsko delo: učiteljev in učencev ter njihovih staršev. Le če hodita dom in šola z roko
v roki, lahko pričakujemo napredek in želene rezultate.
V spoštljivih in strpnih medsebojnih odnosih in našem sodelovanju je ključ do prijetne in
ustvarjalne klime, ki je pogoj za aktivno udejstvovanje - vse to pa prinaša veselje do dela,
raziskovanja ter odkrivanja vedno novih znanj. S tem pa oblikujemo pot do uspeha.
Ni dovolj le priložnost za samopotrjevanje, potrebno se je učiti tudi izbirati in odločati, svoj
čas koristno izrabiti, kultivirati svojo osebnost in se naučiti živeti v skupnosti,
sprejemati drugačnost ter iskati dobro v sebi in v drugih. Razvijati je potrebno pravilen odnos
do narave, v zavedanju, da moramo naravo zapustiti zanamcem tako, da bodo lahko še oni
preživeli svoje življenje.
Z odkrivanjem in vzpodbujanjem tistega najboljšega v učencih in v učiteljih se tako
pogumno podajmo na pot v novo šolsko leto in skupaj odkrivajmo vrednote in skrivnosti, ki
nam jih prinaša naše skupno šolsko življenje.
Ravnatelj:
Branko Lah, profesor
3

2. OPREDELITEV POMENA DOKUMENTA
Z letnim delovnim načrtom (LDN) se v skladu z 31. členom Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS,
št. 70/05 in 60/2006 določijo vsebina, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega dela v
skladu s predmetnikom in učnim načrtom ter vsebina, obseg in razporeditev razširjenega
programa, ki ga izvaja šola v šolskem letu 2009/10.
V LDN so določeni tudi: delo svetovalne službe, delo šolske knjižnice, aktivnosti, s katerimi
se šola vključuje v okolje, obseg dejavnosti, s katerimi šola zagotavlja zdrav razvoj učencev,
oblike sodelovanja s starši, strokovno izpopolnjevanje vseh delavcev, sodelovanje z
visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo učitelje, z raziskovalnimi institucijami, vzgojnimi
posvetovalnicami oz. svetovalnimi centri, sodelovanje z zunanjimi sodelavci in druge naloge,
potrebne za uresničitev programa osnovne šole. Pri oblikovanju LDN upoštevamo veljavne
predpise in zakone s področja vzgoje in izobraževanja, normative in standarde ter interese
okolja, kolikor jih šola lahko uresničuje. Ob zaključku preteklega šolskega leta in na
začetku novega skupno oblikujemo osnove in usmeritve, ob katerih opredelimo svoje
aktivnosti vsi nosilci načrtovanja, posamezniki in skupine.
Letni delovni načrt je oblikovan v skladu z dosežki preteklega leta in cilji v novem šolskem
letu. Pogovori o osnutku programa dela naše šole so se pričeli že v mesecu maju, se
intenzivneje nadaljevali v juniju in še bolj v avgustu. Pri načrtovanju našega dela smo
upoštevali kadrovske in prostorske pogoje, ki jih ima šola. LDN je torej vsestransko pretehtan
dokument, ker vsebuje naloge, ki so tako ali drugače pomembne za šolo v tem šolskem letu.
Predlog LDN se je po delih obravnaval na sestankih strokovnih aktivov, v celoti pa na
pedagoški konferenci ob koncu meseca avgusta. O njem bo nato razpravljal svet staršev kot
posvetovalni organ, dokončno pa ga bo potrdil in sprejel Svet šole OŠ Majšperk ob koncu
meseca septembra.
Vodstvo šole, vodje aktivov in drugi strokovni delavci šole so dolžni spremljati in vrednotiti
načrtovano delo. Na predlog učiteljskega zbora, sveta šole in na predlog vodstva šole se lahko
LDN med letom dopolni oziroma spremeni.
K LDN sodijo naslednji dokumenti:
• program dela strokovnih aktivov (vodje aktivov),
• program stalnega strokovnega izpopolnjevanja (ravnatelj s sodelavci),
• letne priprave na pouk (vsi učitelji),
• program dela za oddelčno skupnost (razredniki),
• program interesnih dejavnosti (nosilci),
• program svetovalnega dela (socialna delavka),
• program dela knjižnice (knjižničar),
• program dela vodja šolske prehrane (zadolžena oseba).
Programi se oddajo ravnatelju v elektronski obliki najkasneje do 15.09. 2009.
4

3. TEMELJNA USMERITEV IN PREDNOSTNE NALOGE
Želimo, da bi bila naša šola sodobna, aktualna in vsebinsko bogata. Temeljna usmeritev OŠ
Majšperk je tradicionalno kakovostno poučevanje z uporabo sodobnih oblik in metod dela pri
učenju. Učence želimo opremiti z dobrim, osmišljenim znanjem za življenje, kar jim bo
omogočalo uspešno nadaljevanje šolanja v hitro se spreminjajoči in zahtevni družbi. OŠ
Majšperk se na različnih področjih tesno povezuje z okoljem, v katerem živi in dela, s
svojimi aktivnostmi ter dosežki pa želi biti vse bolj prepoznavna tudi v slovenskem
merilu.
V tem letu smo si zadali nalogo, da si pridobimo status EKO ŠOLA, saj z načinom
delovanja in razmišljanjem vsekakor to smo. Prizadevali si bomo zagotavljati čim bolj zdrav
razvoj vsakega posameznika ter vzgajali učence za ozaveščeno ravnanje z odpadki in čutom
odgovornosti odnosa do okolja -narave.
Tako kot do sedaj, bomo tudi v bodoče sprejeli vse študente na njihovo obvezno prakso, kjer
bodo pod vodstvom naših mentorjev pridobivali izkušnje in znanja iz določenih področij.
Učencem želimo ponuditi več, kot jim zagotavlja obvezni program, zato na šoli poleg
razširjenega programa (dodatni in dopolnilni pouk, individualna in skupinska pomoč,
ekskurzije, interesne dejavnosti) želimo izvajati tudi nadstandardni program: uvajanje
zgodnjega učenja tujega jezika v prvem razredu, fakultativni pouk tujega jezika v tretjem in
računalništva v drugem razredu, raziskovalne naloge, interesne dejavnosti zunanjih
mentorjev, šole v naravi, plavalne tečaje in tečaj prve pomoči, delo v različnih projektih,
nastope in prireditve, z učenci se pripravljamo in sodelujemo na številnih tekmovanjih iz
različnih področij.
Temeljna in prednostna naloga v šolskem letu 2009/2010 bo dvig bralne pismenosti,uvajanje
IK tehnologije in drugačnih metodičnih in didaktičnih pristopov k pouku, z namenom
postaviti v ospredje pomembnost vseživljenjskega učenja, skrb za učence z učnimi težavami,
ob tem pa tudi nadarjenim ponuditi,ob rednem delu, še čim več drugih aktivnosti. Strokovni
delavci pa bodo aktivno sodelovali pri nadaljevanju prenove učnih načrtov, kljub temu da je
proces trenutno zaustavljen.
Posebno pozornost bomo posvetili spremljanju izvedbe programov, pravočasnemu
ugotavljanju pomanjkljivosti, intenzivnemu sodelovanju s starši, delu s kolektivom ter
širšim okoljem.
3.1 Prednostne naloge:
• zagotavljanje ustreznih materialnih in varnostnih pogojev za delo v šoli,
• izvajanje sodobnih metod in oblik poučevanja znotraj vseh predmetnih področij,
• ustvarjanje spodbudnega učnega okolja,
• skrb za dobre medsebojne odnose z manj nasilja in veliko strpnosti in spoštovanja,
• razvijati odgovornost pri učencih za delo v šoli in doma in dajati poudarek
pomembnosti vseživljenjskega učenja (naučiti, kako se učiti),
• razvijati odgovornost do lastnega zdravja in zdravega okolja,
• posebna skrb za učence s posebnimi potrebami in skrb za nadarjene učence,
• aktivno vključevanje v različne projekte, programe, natečaje (pridobiti status
Eko šole),
• osvestiti učence o pomenu gibanja za zdrav razvoj posameznika,
5

• izvajanje izobraževanja in spodbujanje samoizobraževanja vseh strokovnih in
drugih delavcev,
• nadaljnje usposabljanje strokovnih delavcev za uporabo sodobne informacijske
tehnologije,
• spodbujati pomen branja,
• sodelovanje z Zavodom za šolstvo, MŠŠ ter z ostalimi institucijami s področja vzgoje
in izobraževanja,
• sodelovanje z drugimi strokovnimi institucijami v občini in izven nje (CSD Ptuj,
Zavod za zaposlovanje Ptuj, Zdravstveni dom Ptuj in Maribor, Policijska postaja
Podlehnik, srednje šole in delovne organizacije
• kvalitetna priprava na nacionalno preverjanje znanja v okviru pouka v 6. in 9. razredu,
• priprava in vključevanje učencev v različna tekmovanja z različnih področij,
• priprava vseh potrebnih internih aktov (popraviti ali dopolniti), s poudarkom na
sprejetem Vzgojnem načrtu šole s Pravili šolskega reda,
• prizadevali si bomo, da bodo naši učenci in učenke prijazni, samostojni, kritični,
prijateljski, solidarni, iznajdljivi, razmišljujoči, kreativni, inovativni, delovni,
predvsem pa zadovoljni s seboj in uspešni v vsakdanjem življenju.
3.2 Vzgojni načrt šole
V sodelovanju s starši in učenci bomo izvajali, evalvirali in dopolnjevali vsebino vzgojnega
načrta šole.
3.3 Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami - temelji na
predpisih in sprejetem konceptu. Učenci s posebnimi potrebami imajo v skladu z
individualnim programom dela zagotovljeno dodatno strokovno pomoč. Zagotovljene so jim
prilagoditve pri učenju in preverjanju ter ocenjevanju znanja, s čimer učencem
omogočamo pogoje za doseganje predpisanih standardov znanja. Pri pripravi programa
sodelujejo tudi starši. Razvoj in napredek otroka spremlja šolska strokovna komisija, ki jo
sestavljajo koordinatorica dela z učenci s posebnimi potrebami (specialna pedagoginja),
socialna delavka ter učitelji, ki otroka poučujejo.
3.4 Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci - izhaja iz sodobnega pojmovanja
nadarjenosti. Šola v sodelovanju s starši opravi najprej evidentiranje, kasneje pa še
identificiranje nadarjenih učencev. Nato se izdelajo individualizirani programi za vsakega
učenca posebej, ti se realizirajo preko notranje in zunanje diferenciacije, kasneje pa še preko
drugih številnih aktivnosti, ki jih šola organizira: dodatni pouk, interesne dejavnosti, kreativne
delavnice, raziskovalne naloge, priprave na tekmovanja in natečaje, preko izbirnih
predmetov …
3.5 Eko šola kot način življenja - gre za nacionalni projekt kot način življenja,
katerega glavni namen in cilj je izobraževanje in vzgajanje mladih v odgovorne prebivalce
našega planeta, ki se zavedajo, kako pomembno je uresničevanje sonaravnega razvoja.
Predvsem gre za vzpodbujanje h kritičnemu razmišljanju o odnosu do narave. Vse to pa se
kaže skozi cilje projekta, ki so:
• priprava in predstavitev celoletnega projekta,
• zbiranje odpadnega papirja,
• ločeno zbiranje odpadkov,
• zbiranje starih baterij, tonerjev in kartuš,
• skrb za zelenice v okolici šole in skrb za čisto okolje,
6

• ureditev učilnice v naravi,
• skrb za ptice,
• pomen vode in posledično varčevanje z njo,
• zdrav duh v zdravem telesu (zdrava prehrana, pomen gibanja),
• moralne in etične vrednote.
Ker veliko aktivnosti že izvajamo, si v tem letu želimo pridobiti eko zastavo, svoje
dejavnosti pa skupaj z lokalno skupnostjo predstaviti tudi navzven. Koordinatorica Eko
šole je učiteljica Tatjana Peršuh, pri izvajanju programa pa ji bo stal ob strani celoten
kolektiv, kakor tudi učenci.
3.6 Projekt e-šola
Na šoli želimo imeti javno dostopno točko do interneta. Pri vhodu v šolo, v avli, želimo
postaviti računalniški kotiček, ki bi bil dostopen vsak delovni dan vsem učencem, krajanom in
vsem ostalim; in sicer od 7.00 - 20.00 . Vsi omenjeni bodo lahko v tem času brezplačno
uporabljali internet.
3.7 Projekt -Rrastem s knjigo - projekt poteka v okviru MŠŠ,
Ministrstva za kulturo ter Zvezo splošnih knjižnic Slovenije. Namen je predvsem dvigniti
bralno kulturo osnovnošolcev, ti dobijo v 7. razredu v lokalni knjižnici eno knjigo brezplačno.
3.8 Mednarodni projekt Nasilje je out mi smo in
Nadaljujemo z mednarodnim projektom, v katerega je vključenih 10 šol ptujskega območja.
Nosilec projekta je OŠ Cirkovce. Z vsemi nalogami bomo sproti obveščali učence, učenke in
starše naše šole. Za našo šolo projekt koordinira Marija Pernek.
3.9 projekt Knjigobube - je namenjen učencem prvih in drugih razredov, s
ciljem, vsem čim bolj približati knjigo predvsem kot množični medij pridobivanja znanja.
3.10 učitelj - svetovalec učencem - učitelji bodo imeli pogovorne ure za učence,
kjer bodo učenci lahko dobili dodatna pojasnila, razlago ali nasvet.
3.11 Zlati sonček - v okviru tega projekta učenci prve triade pridobivajo
določene sposobnosti, znanja in spretnosti s področja športne vzgoje. Za uspešno opravljene
naloge dobijo medaljo oziroma priznanje.
3.12 Krpan –
v okviru tega projekta učenci v 4., 5. in 6. razredu nadgrajujejo znanja na športnem
področju, za značko Krpan morajo opraviti določene naloge na športnem področju.
3.13 Turizmu pomaga lastna glava - v okviru tega projekta, ki ga organizirata
MŠŠ in TZS, učenci na osnovi raziskovalnega pristopa obdelajo in prikažejo določeno
področje, ki je značilnega pomena za turizem.
3.14 Razni literarni, likovni, jezikovni in ostali natečaji - ki so stalnica ali pa se
pojavijo na novo tekom šolskega leta. Naša šola bo sodelovala na številnih omenjenih
natečajih (naravne in druge nesreče, literarni natečaj Slovenskih železnic, Planica, Bučna
7

dežela, Dišiš mi po pomladi, natečaj DARS-a, Petrola …), na katerih si učenci pridobivajo
določena nova znanja, se primerjajo in tekmujejo z ostalimi sovrstniki v Sloveniji, kot
potrdilo, da so dobri, pa dobijo tudi številna priznanja in nagrade.
3.15 Nacionalno preverjanje znanja
Učenci 6. razreda bodo v mesecu maju 2010 s pisnimi preizkusi preverjali znanje iz
slovenščine, matematike in tujega jezika. Rezultat preizkusa bo služil izključno kot
informacija učencu o doseženem znanju, starši pa bodo o številu zbranih točk obveščeni
pisno. Preverjanje je prostovoljno.
Učenci 9. razreda bodo preverjali svoje znanje z nacionalnimi preizkusi iz slovenščine,
matematike in tretjega predmeta, ki ga bo v mesecu marcu 2010 določil minister. Znanje bodo
preverjali prav tako v mesecu maju 2010. Doseženi rezultati preverjanja bodo vpisani v
zaključno spričevalo kot število točk in dosežen odstotek.
O vseh postopkih in časovni razporeditvi bodo starši učencev šestih in devetih razredov
podrobno seznanjeni na roditeljskem sestanku v mesecu septembru in februarju.
3.16 Projekt postopnega uvajanja drugega tujega jezika v sedmi razred OŠ
V okviru tega projekta, ki je pod okriljem MŠŠ, bi se v naslednjem šolskem letu želeli
prijaviti na razpis ministrstva in vstopiti v tretji krog eksperimentalnega programa. Do takrat
(mesec februar) bodo pripravljene vse strokovne podlage strokovnega aktiva učiteljev tujega
jezika na šoli, opravljene pa bodo tudi evalvacije šol, ki so vstopile v projekt v prvem in
drugem krogu.
3.17 Projekt policist Leon svetuje
Projekt poteka v okviru MNZ in je namenjen učencem petih razredov. Namen projekta je
spoznati vso preventivno delo policije.
3. 18 Projekt - Dan šole, Pod lipco domačo
Projekt se pripravlja v okviru dneva šole na podružnični šoli Ptujska Gora
3. 19 Projekt – Dan šole, Basni in živalske pravljice
Projekt se pripravlja v okviru dneva šole na podružnični šoli Stoperce
3.20 Koncert zavodovih pevskih zborov.
V organizaciji Podružnične šole Ptujska Gora bo 18. 12. 2009 izveden koncert zavodovih
pevskih zborov.
3.21 Projekt – Rad berem knjige
Učenci tretjih in četrtih razredov obeh podružničnih šol pripravljajo projekt Rad berem
knjige.
8

3.22 Projekt – ŠKL
V tem šolskem letu se bomo na področju športa vključili v šolsko košarkarsko ligo. Projekt
nam omogoča promoviranje šole v širšem okolju. Projekt vodi Učitelj Darko Kafel.
3.23 Srednjeročni razvojni načrt
• zagotovitev široke podpore informacijsko komunikacijske tehnologije,
• zagotavljanje osebnostne rasti strokovnih delavcev,
• redna materialna rast,
• rekonstrukcija vrtca Majšperk.
3.24 Dolgoročna vizija razvoja
• prepoznavna pedagoška kakovost,
• inovativna in odprta šola.
4. DEJAVNOSTI ZAVODA IN ORGANI ZAVODA
4.1 Dejavnosti zavoda
Po standardu klasifikacije so dejavnosti zavoda:
• M/80.101 dejavnost vrtcev in predšolska vzgoja,
• M/80.102 osnovnošolsko splošno izobraževanje,
• O/92.511 dejavnost knjižnic,
• O/92.61 obratovanje športnih objektov,
• O/70.20 oddajanje lastnih nepremičnin,
• H/55.51 storitev menz
Dejavnost zavoda se šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu. Zavod
opravlja javno veljavni izobraževalni program, ki je sprejet na način in po postopku, kot
zahteva zakon.
Zavod izvaja program devetletne osnovne šole in opravlja vzgojno-izobraževalno dejavnost
od 1. do 9. razreda OŠ. Izdaja spričevala in o izobrazbi, ki šteje kot javna listina.
Oddelki vrtca pri OŠ Majšperk izvajajo vzgojno-varstveno delo za predšolske otroke od 11.
meseca starosti do vstopa v šolo in pripravo na šolo.
9

4.2 ORGANI ZAVODA
ORGANI
UPRAVLJANJA
SVET ZAVODA
RAVNATELJ
g. Branko Lah
Pomočnica
ravnatelja
ga.Terezija Pintar
SVET STARŠEV
STROKOVNI ORGANI
Pedagoški zbor
-učiteljice 1. triade,
- učitelji 2. triade,
- učitelji 3. triade,
- svetovalna služba
TAJNIŠTVO
ga. Branka Žnidarko
RAČUNOVODSTVO
ga. Magda Lorber
ga. Silva Gorišek
Knjižnica
g. Milan Kumer
TEHNIČNO IN
VZDRŽEVALNO
OSEBJE
SPREMLJEVALKA
GIBALNO
OVIRANEGA
OTROKA
ga. Marjeta
Kozoderc
4.3 Ustanovitelj
Ustanovitelj zavoda je Občina Majšperk, ki je na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih
(Uradni list RS,št. 12/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00, 36/00 in 127/06),
40. in 41. člen zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS,
št. 16/7-UPB5 in 118/06 ZUOPP-A) in 17. člena Statuta Občine Majšperk (Uradni list RS, št.
23/99 in 92/03), sprejel odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda
Osnovna šola Majšperk.
4.3.1 Ime in sedež šole
Javni zavod OŠ Majšperk ima sedež v Majšperku 2322, Majšperk 32B.
V sklop javnega zavoda sodijo:
- OŠ Majšperk,
- podružnična šola Ptujska Gora, Ptujska Gora 74,
- podružnična šola Stoperce, Stoperce 12,
- enota Vrtec Majšperk, Breg 6/a.
10

4.3.2 Organi upravljanja so
• svet zavoda,
• ravnatelj,
• svet staršev in
• strokovni organi.
4.3.3 Svet zavoda
Zavod OŠ Majšperk upravlja svet zavoda. Sestavlja ga devet članov:
• trije predstavniki ustanovitelja,
• trije predstavniki delavcev zavoda,
• trije predstavniki staršev.
Predstavnike staršev izvolijo starši izmed članov sveta staršev. Predstavnike delavcev zavoda
volijo delavci izmed strokovnih, upravno – administrativnih in tehničnih delavcev.
Predstavnike zaposlenih izvolijo delavci zavoda neposredno na tajnih volitvah in po postopku
in načinu, ki ga določajo zakon in pravila zavoda. Predstavnike ustanovitelja imenuje
Občinski svet Občine Majšperk.
Člani sveta na konstituitivni seji izvolijo predsednika in namestnika predsednika. Svet na
sejah veljavno odloča z večino glasov svojih članov. Mandat sveta traja štiri leta. Za člana
sveta zavoda je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma. Mandat predstavnikov
staršev v svetu zavoda je povezan s statusom njihovih otrok v zavodu.
V.D. predsednice Sveta zavoda je ga. Barbara Vedlin.
Naloge sveta zavoda so:
• imenuje in razrešuje ravnatelja (s soglasjem ministra),
• sprejema programe razvoja zavoda,
• sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi,
• odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov,
• obravnava poročila o izobraževalni problematiki,
• odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca,
• odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, z obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz
delovnega razmerja,
• sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, ki jih določa ta odlok ali drugi splošni
akti zavoda,
• določa finančni načrt in sprejema zaključne račune,
• predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti,
• daje ustanovitelju in ravnatelju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,
• razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda,
• razpisuje delovno mesto ravnatelja zavoda,
• sprejema program razreševanja presežnih delavcev,
• odloča o najemanju kreditov,
• imenuje predstavnike zavoda v drugih asociacijah
• odloča o povezovanju v skupnost zavodov za opravljanje skupnih administrativnih in
računovodskih nalog in za opravljanje drugih skupnih del v soglasju z ustanoviteljem,
• opravlja druge z zakonom in drugimi splošnimi akti določene naloge.
11

4.3.4 Ravnatelj
Zavod zastopa in predstavlja ravnatelj in je odgovoren za zakonitost njegovega dela. Je
pedagoški in poslovodni organ šole. Naloge, ki jih mora opravljati, podrobneje določa 49.
člen ZOFVI.
Dela in naloge ravnatelja:
• organizira, načrtuje in vodi delo zavoda,
• pripravlja program razvoja zavoda,
• pripravlja predlog letnega delovnega načrta in odgovarja za njegovo izvedbo,
• uresničuje pravice in dolžnosti učencev,
• vodi delo učiteljskega zbora,
• oblikuje predlog nadstandardnih programov,
• spodbuja strokovno izobraževanje in spopolnjevanje strokovnih delavcev,
• organizira mentorstvo za pripravnike,
• prisostvuje vzgojno-izobraževalnemu delu učiteljev, spremlja njihovo delo in jim
svetuje
• predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive in odloča o napredovanju
delavcev v plačilne razrede v skladu s pravilniki in uredbami,
• spremlja delo svetovalne in strokovne službe,
• skrbi za sodelovanje zavoda s starši,
• obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pravic otrok in obveznosti učencev,
• odloča o vzgojnih ukrepih,
• določa kadrovsko politiko,
• odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,
• imenuje in razrešuje svojega pomočnika in vodje podružnic,
• skrbi za sodelovanje zavoda z zdravstveno službo in
• opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
Pedagoško delo ravnatelja
Pedagoško in svetovalno delo
Spremlja delo učiteljev pri pouku, dodatnem in dopolnilnem pouku, interesnih dejavnostih in
v oddelkih podaljšanega bivanja. Pregleduje šolsko dokumentacijo in usmerja delo
pripravnikov in razrednikov.
Svetovalno delo s starši
Organizira in vodi zbore staršev in omogoča staršem individualne razgovore.
Skupinske oblike instruktivno-svetovalnega dela z učitelji:
• pedagoške in redovalne konference učiteljskih zborov,
• pomoč pri načrtovanju dela šolskih strokovnih aktivov,
• oblikovanje tima za pripravo športnih, naravoslovnih, kulturnih in tehniških dnevov
dejavnosti,
• pomoč in svetovanje pedagoškim delavcem pri izdelavi letne priprave na vzgojnoizobraževalno
delo.
Analitično in študijsko delo
Evalvira delovne načrte učiteljev z realizacijo v dnevnikih, s poročili učiteljev in lastnimi
opažanji.
Programiranje dela
• usmerja priprave na letni delovni načrt šole,
• predstavitev letnega delovnega načrta šole na svetu zavoda in svetu staršev,
12

• seznanitev staršev na roditeljskih sestankih z bistvenimi usmeritvami iz LDN in vlogo
staršev v vzgojo-izobraževalnem procesu.
Organizacijske in materialne naloge:
• organizacija pouka in drugega dela ob pouku,
• organizacija dela delavcev šole,
• skrb za sprotna popravila in nabavo učnih in didaktičnih sredstev,
• skrb za redno nagrajevanje delavcev šole (finančne nagrade, Žgečeve nagrade …).
Sodelovanje s strokovnimi delavci
Sodelovanje s socialno delavko in mobilno pedagoginjo pri reševanju vzgojnih, socialnih in
učnih težavah učencev.
Sodelovanje z drugimi institucijami in organizacijami
• MŠŠ
• ZRSŠ,
• Z županjo Občine Majšperk in Občinskim svetom občine,
• Zdravstvene organizacije, CSD, druge šole, društva v občini …
Delo s pedagoško dokumentacijo
• skrb za redno in pravilno izpolnjevanje šolske dokumentacije.
Usmerjanje medsebojnih odnosov:
• v učiteljskem zboru vseh treh šol,
• med učenci, učitelji in učenci in učenkami,
• med delavci šole,
• med šolo in starši.
Načrtovanje in evidentiranje dela
• skrb, da vsi delavci šole poznajo svoje delo, ga opravijo in ustrezno evidentirajo.
4.3.5 Delo pomočnice ravnatelja
Pomoč ravnatelju pri organiziranju poslovanja zavoda in pedagoškega dela
• izdelava strokovnih statističnih poročil,
• pripravljanje navodil o hišnem redu za učence in učitelje in spremljanje izvajanja,
• načrtovanje in spremljanje realizacije finančnega načrta šole (v sodelovanju z
računovodstvom šole in ravnateljem),
• občasno nadomeščanje odsotnih pedagoških delavcev,
• sodelovanje v strokovnem timu, ki ga sestavljajo ravnatelj, pom. ravnatelja, svetovalna
delavka, mobilni pedagog in usposobljeni učiteljici za izvajanje DSP,
• sodelovanje v kolegiju ravnatelja, ki ga sestavljajo ravnatelj, pom. ravnatelja, vodji
podružnic in vodja vrtca,
• skrb za pripravo letnega načrta šole in izdajo šolske publikacije,
• skrb za pripravo pedagoškega poročila šole,
• pisanje šolske kronike,
• sodelovanje v organih upravljanja zavoda,
• nadomeščanje ravnatelja v času njegove odsotnosti.
Analitično in študijsko delo
• analiza učnega uspeha in stopnja realizacije delovnega načrta,
• primerjava delovnih načrtov učiteljev z realizacijo v dnevnikih, s poročili učiteljev in
lastnimi opažanji,
• analiza letnih in sprotnih priprav učiteljev,
• analiza programov dela interesnih dejavnosti,
13

• analiza stopnje realizacije predmetnika in učnih načrtov,
• izdelava poročil za ZRSS, ustanovitelja ter drugih poročil o delu šole.
Opravljanje drugih del po navodilih ravnatelja.
4.3.6 Delo pedagoškega vodje podružnične šole
Delo pedagoških vodij podružničnih šol Ptujska Gora in Stoperce je enako kot pedagoške
naloge ravnatelja. Vodi kroniko šole in skrbi za šolsko dokumentacijo. Izvršuje sklepe sveta
šole, ki se nanašajo na delo podružnične šole in skrbi za zakonitost dela.
4.3.7 Delo vodje vrtca
Delo pedagoške vodje vrtca je enake kot pedagoške naloge ravnatelja. Vodi kroniko vrtca in
skrbi za dokumentacijo vrtca. Izvršuje sklepe sveta šole, ki se nanašajo na delo vrtca in skrbi
za zakonitost dela.
4.3.8 Svet staršev
Za organizirano uresničevanje interesa staršev je v zavodu oblikovan svet staršev šole.
Njegov sestav je takšen, da ima v njem vsak oddelek enega predstavnika, ki ga starši izvolijo
na 1. roditeljskem sestanku oddelka v tekočem šolskem letu. Svet staršev imata tudi
podružnični šoli Ptujska Gora in Stoperce ter vrtec Majšperk. Svet staršev ima toliko članov,
kolikor je oddelkov na šoli plus štirje predstavniki vrtca.
Svet staršev razpravlja o vseh vprašanjih iz življenja in dela zavoda ter oblikuje stališča, ki
jih zastopajo starši na roditeljskih sestankih. Daje predloge in pobude učiteljskemu in
vzgojiteljskemu zboru zavoda.
Prvi sklic sveta staršev opravi ravnatelj.
Predsednik sveta starše je ga. Valerija Grobelšek.
Dela in naloge sveta staršev
• predlaga soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,
• predlaga nadstandardne programe,
• daje mnenje o programu razvoja zavoda in letnem delovnem načrtu,
• razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,
• obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,
• voli predstavnika v svet zavoda,
• opravlja naloge v skladu z zakonom.
4.4 Organiziranost
4.4.1 Šolski okoliš
V OŠ Majšperk se vključujejo učenci in učenke iz območja Občine Majšperk. V matično šolo
Majšperk se vključujejo učenci iz vasi oziroma naselij: Majšperk, Breg, Jelovice, Koritno,
Lešje, Medvedce, Sestrže, Naraplje, Planjsko, Preša, Sitež, Skrblje, Stanečka vas in Spodnja
Sveča.
Podružnično šolo Ptujska Gora obiskujejo učenci in učenke iz Doklec, Janškega Vrha,
Podlož, Ptujske Gore, Slap, Bolečke vasi in Stogovc.
14

Podružnična šola Stoperce zajema naslednje vasi: Grdina, Stoperce, Dol pri Stopercah,
Kupčinji Vrh in Zgornja Sveča.
4.4.2 Prevoz v šolo
Učenci, ki so od šole oddaljeni več kot 4 km, imajo zagotovljen prevoz v šolo in iz nje.
Zagotovljen prevoz imajo tudi učenci, ki imajo do šole manj kot 4 km, vendar nimajo varne
poti.
4.4.3 Varna pot v šolo
Otroci in mladostniki v cestnem prometu sodelujejo kot pešci, kolesarji, potniki v osebnih
vozilih in avtobusih, kasneje pa tudi kot vozniki koles z motorjem.
Razredniki so na roditeljskih sestankih dolžni opozoriti starše, naj vzpodbujajo otroke k
pravočasnemu odhodu v šolo, hodijo naj po pločniku, sicer pa po levi strani vozišča (v
nasprotni smeri kot poteka promet).
Prvošolčka naj starši pospremijo vsaj do šolskih vrat in ga vedno znova podučujejo o
nevarnostih v cestnem prometu. Pokažejo naj mu, kje in kako varno prečka cesto. Prvošolčki
naj v šolo nosijo rumeno rutico in po potrebi tudi kresničko.
Ne pozabimo
• varnost v prometu ni le en nasvet ali opozorilo, ampak pomeni način življenja. Šola in
starši s svojim ravnanjem, zgledom in s prometno vzgojo skupaj oblikujemo varne
oblike ravnanja v prometu;
• starši skupaj z otrokom načrtujte pot v šolo. Vedno izberite najvarnejšo in ne najkrajšo
pot;
• starši morajo poskrbeti, da bo otrok do sedmega leta imel ustrezno spremstvo na poti v
šolo in iz nje. Spremljevalci so lahko tudi otroci starejši od 10 let, če soglašajo starši
prvošolca in starši otroka – spremljevalca.
Obvestilo o izvajanju pouka izven šolskega prostora (na drugi lokaciji)
Na podlagi Pravilnika o dokumentaciji v devetletni osnovni šoli (Uradni list RS, št.64/99) v
skladu z 8 alinejo 13. člena, starše vsako leto z obvestilom obveščamo, da pri posameznih
predmetih nekatere učne enote (ure pouka) izpeljemo izven šolskega prostora.
V skladu s cilji učnih načrtov, ki jih učenci usvajajo pri posameznem predmetu, učitelji/-ice
načrtujejo v svojih letnih pripravah na pouk takšne didaktične in metodične prijeme, ki učence
in učenke motivirajo k aktivnosti in s tem zagotavljajo možnost za učenje učencev in učenk,
ki imajo pri le-teh aktivno in odgovorno vlogo:
• raziskovalno učenje,
• reševanje problemov,
• terensko delo,
• učni sprehodi,
• ogledi krajevnih razstava, znamenitosti, posebnosti …
V zvezek posameznega predmeta učenec/-ka na pobudo učitelja/-ice zapiše: dan, predmet in
vsebino učne enote, ki se bo izvajala izven šolskega prostora.
Starši ste dolžni poskrbeti, da bo vaš otrok vremenu in vsebini primerno obut in
oblečen
4.5
15

STROKOVNI ORGANI
Strokovni organi so:
• učiteljski zbor,
• vzgojiteljski zbor,
• oddelčni učiteljski zbor,
• strokovno aktivi in
• razrednik.
4.5.1 Učiteljski in vzgojiteljski zbor
Sestavljajo ga strokovni delavci zavoda in
• obravnavajo ter odločajo o strokovnih vprašanjih povezanih z vzgojno-izobraževalnim
delom,
• dajejo mnenje o Letnem delovnem načrtu,
• predlagajo uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti,
• odločajo o posodobitvi programov vzgoje in izobraževanja ter njihovi izvedbi v skladu
s predpisi,
• dajejo mnenje o predlogu za ravnatelja in pomočnika ravnatelja,
• odločajo o vzgojnih ukrepih,
• opravljajo druge naloge v skladu z zakonom.
Sklic učiteljskega ali vzgojiteljskega zbora opravi ravnatelj, tudi na pobudo učiteljev oziroma
vzgojiteljic.
4.5.2 Oddelčni učiteljski zbor
Sestavljajo ga učitelji/-ice, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v oddelku:
• obravnavajo vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku,
• oblikujejo program dela z nadarjenimi učenci in tistimi, ki teže napredujejo,
• odločajo o vzgojnih ukrepih,
• opravljajo druge naloge v skladu z zakonom.
Sklic oddelčnega ali razrednega učiteljskega zbora opravi razrednik na pobudo učiteljev.
4.5.3 Strokovni aktivi
Sestavljajo ga učitelji istega predmeta oziroma učitelji sorodnih predmetnih področij.
Obravnavajo:
• problematiko predmeta oziroma predmetnega področja,
• usklajujejo merila za ocenjevanje,
• dajejo učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno izobraževalnega dela,
• obravnavajo pripombe staršev in učencev,
• opravljajo druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom šole.
Strokovni aktiv v vrtcu sestavljajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic.
Obravnavajo:
• vzgojno delo,
• dajejo ravnatelju predloge za izboljšanje vzgojnega dela,
• obravnavajo pripombe staršev,
• opravljajo druge strokovne naloge, določene v letnem delovnem načrtu.
Organizacijske naloge aktiva:
• izdelajo program dela šolskih aktivov,
16

• pripravijo mrežni načrt za usklajeno in z zakonom opredeljeno ocenjevanje pisnih
izdelkov za obe ocenjevalni obdobji,
• zadolžitve ob prireditvah in tekmovanjih.
Študijsko analitične naloge:
Opravijo analizo:
• učnega uspeha ob vsaki redovalni konferenci,
• vzgojne dejavnosti šole – vsak mesec
• ocenjevanja na šoli – ob ocenjevalnih obdobjih,
• realizacijo kulturnih, naravoslovnih in športnih dni,
• poklicnega usmerjanja in svetovanja – zadolžena - socialna delavka,
• prometne varnosti.
4.5.4 Sestava strokovnih aktivov
I. triada II. triada III. triada
Jelka Trafela – vodja Sonja Šterbal - vodja Danica Lorber - vodja
SLO
Milena Širec
Draga Krošel
Marjetka Kotnik
Jadranka Frlež Mirica Marinič Damjana Brglez
Andrejka Nemec Barbara Rajh Martina Grobelnik
Jelka Rakovec Vesna Korže TJ Katarina Žebavec
Barbara Rajh Barbara Vedlin Liljana Kamenšek
Barbara Vedlin Ida Žunkovič
Marjetka Kotnik
Vesna Korže
Evelin Brglez - vodja
Ida Žunkovič
MAT Terezija Pintar
Danica Pompe
Marta Mlakar
OPB NIT Tatjana Peršuh – vodja
Andrejka Nemec - vodja
Nada Planinc
Liljana Kamenšek
Sonja Šterbal
Rajo Jurgec
Draga Krošel
Marija Vuzem
Jože Režek
Stanka Erjavec
Evelin Brglez
Sandra Pišek ŠVZ Darko Kafel – vodja
Marija Vuzem
Sandra Pišek
Strokovno svetovalni delavci
Barbara Rajh
Tadeja Lesjak - vodja
Vesna Korže
Marija Pernek
DinU Darko Supančič- vodja
Milenka Kovačec
Milenka Kovačec
Tatjana Peršuh
Aljoša Pižmoht
Stanak Erjavec
Danica Lorber
Koordinator med aktivi I. II. In III. triade je
Milan Kumer
17

4.5.5 Razrednik
Razrednik usklajuje delo v oddelčni skupnosti, sodeluje z vsemi strokovnimi delavci, starši in
drugimi.
V svojem letnem delovnem načrtu načrtuje spremljanje pouka in drugega dela z učenci v
oddelku. Načrtuje vodi in usmerja razredne ure, skupne in individualne razgovore s starši in
učenci, oddelčne ali razredne roditeljske sestanke in spremlja realizacijo sprejetih sklepov. Pri
načrtovanju upošteva posebnosti razvoja in kolektivnega dela učencev in učenk. Usklajuje
vzgojne usmeritve z vzgojnim načrtom šole.
Naloge razrednika
• sodeluje pri konstituiranju oddelčne skupnosti,
• ureja pedagoško dokumentacijo in jo vestno, sproti ter pravilno izpolnjuje – dnevnik,
redovalnica, matični knjiga, matični list, imenik …
• upošteva dogovorjene roke za izdelavo poročil, programov,
• izdela in realizira vzgojni načrt oddelka,
• spremlja učence na ekskurzije, delovne akcije dneve dejavnosti ter realizira naloge, za
katere je zadolžen,
• analizira učni uspeh v oddelku in predlaga ukrepe za izboljšanje,
• sodeluje in pripravlja individualne programe za učence s posebnimi potrebami.
5. OSNOVNA ORGANIZACIJA POUKA
V šolskem letu 2009/2010 obiskuje OŠ Majšperk 308 učencev v 18 oddelkih po programu
devetletne osnovne šole. Pouk na podružničnih šolah Ptujska Gora in Stoperce poteka v dveh
kombiniranih oddelkih. Podaljšano bivanje je organizirano za učence od 1.-5. razreda tako na
matični šoli kot na obeh podružnicah, v 5,2 oddelkih (glede na normativ skupaj 61 ur oziroma
2,1 delovnega mesta učitelja podaljšanega bivanja).
Jutranje varstvo imamo organizirano za učence 1. in delno tudi 2. razreda, dve uri na dan od
ponedeljka do petka, (od 6.20 do 8.20) na matični šoli Majšperk in podružnični šoli Ptujska
Gora, na podružnični šoli Stoperce pa od 7. do 8. ure in 20 minut. Na šoli je zaposlenih 33
strokovnih delavcev in mobilni specialni pedagog iz OŠ Ljudevita Pivka. Šolo vodi ravnatelj
Branko Lah.
Večina učencev sodi v naš šolski okoliš
Pouk je enoizmenski in se začne s prvo uro ob 8.20, zaključi pa s šesto uro ob 13.45 oziroma
sedmo uro ob 14.20. Za učence od 6. do 9. razreda je do začetka pouka zjutraj in do razvoza
domov organizirano varstvo vozačev, učenci od 1. do 5. razreda pa ostanejo v oddelkih
podaljšanega bivanja. Dodatni in dopolnilni pouk ter obvezni izbirni predmeti se
izvajajo večinoma sedmo šolsko uro ali pa v času predure od 7. 30 do 8.15, kakor tudi ure
oddelčne skupnosti, pevskega zbora ali zaradi zapolnitve urnika izbirni predmeti. V prvih
razredih bo poleg učiteljic razredničark pri polovici ur (10 urah) prisotna še druga strokovna
delavka.
Za učence 1. razreda je organizirano tudi JUV; in sicer od 6.20 do 8.20. Če pa bo kateri od
učencev 2. razreda potreboval JUV, se bo lahko pridružil skupini JUV. Poleg tega imamo še
organizirane oddelke (5) podaljšanega bivanja (tri čiste in 2,2 kombinirana oddelka) za
učence od prvega do petega razreda; in sicer v tedenskem obsegu 61 ur. OPB bo organiziran
do 14.45. Za učence prvih razredov pa do 16. ure V času podaljšanega bivanja se učenci poleg
samostojnega učenja in opravljanja domačih nalog udeležujejo tudi različnih aktivnosti, ki jih
vodijo naši učitelji, nekatere pa tudi zunanji (interesne dejavnosti, pevski zbor, plesne vaje …)
Interesne dejavnosti (ID) potekajo večinoma po pouku, učenci od 1. do 5. razreda pa
obiskujejo ID v času podaljšanega bivanja.
18

Delovni urnik
Delovni urnik podaljšanega bivanja
Ura Od do Od Do Učnovzgojna aktivnost
predura 7. 30 8.15 11. 50 12. 40 Neusmerjen prosti čas
1. 8. 20 9. 05 malica 12. 40 13. 00 Kosilo, neusmerjen prosti čas
2. 9. 25 10. 10 13. 00 13.50 Neusmerjen prosti čas
3. 10. 15 11. 00 13. 50 14.40 Samostojno učenje
4. 11. 05 11. 50 14. 40 15.30 Samostojno učenje
5. 11. 55 12. 40 kosilo 15. 30 16. 00 Neusmerjen prosti čas
6. 13. 00 13. 45
7. 13.50 14. 35
8. 14. 40 15. 25
5.1 OSNOVNI PODATKI O ODDELKIH IN UČENCIH
Oddelki na OŠ Majšperk v šolskem letu 2009/10:
1. triada
razred razrednik učenci
M Ž ∑ učilnica
1. a Jadranka Frlež 12 7 19 UP/1
2. a Jelka Rakovec 10 9 19 UP/2
3. a Andrejka Nemec 10 11 21 UP/3
∑ 32 27 59
2. triada
razred razrednik učenci
M Ž ∑ učilnica
4. a Mira Marinič 13 8 21 UN/20
5. a Draga Krošel 10 9 19 UN/17
5. b Sonja Šterbal 9 9 18 UN/19
6. a Marjetka Kotnik 8 8 16 UN/
6. b Tatjana Peršuh 6 10 16 UN/18
∑ 47 43 90
3. triada
razred razrednik učenci
M Ž ∑ učilnica
7. a Nada Planinc 12 9 22 UN/8
7. b Jože Režek 11 10 21 UP/
8. a Evelin Brglez 8 8 16 UN/13
8. b Damjana Brglez 5 9 15 UN/16
9. a Milenka Kovačec 8 7 15 UN/11
9. b Darko Supančič 6 9 16 UN15
∑ 3. triada 50 52 102
OŠ Majšperk
∑ 1., 2. in 3. triada
M Ž ∑
129 122 251
19

Podružnična šola Ptujska Gora
razred razrednik učenci
M Ž ∑ učilnica
1. c Jelka Trafela 5 4 9 4
2. c Jelka Trafela 6 1 7 4
3. c Barbara Rajh 5 2 7 5
4. c Barbara Rajh 3 3 6 5
∑ Ptujska Gora 19 10 29
Podružnična šola Stoperce
razred razrednik učenci
M Ž ∑ učilnica
1. d Milena Širec 3 2 5 4
2. d Milena Širec 4 4 8 4
3. d Vesna Korže 3 3 6 5
4. d Vesna Korže 5 4 9 5
∑ Stoperce 14 13 28
OŠ Majšperk
M Ž ∑
128 124 252
∑ VSI
19 10 29
14 13 27
161 147 308
Natančen razpored števila ur, učencev ter učiteljev v OPB in JUV po dnevih v tednu je možno
videti v prilogi LDN, kakor tudi v katerih učilnicah bo v določeni uri posamezni oddelek
oziroma skupina. Sama organizacija dela v omenjenih dejavnostih pa je natančneje
opredeljena v letnih delovnih pripravah vsakega učitelja posebej.
5.2 Podatki o delavcih in njihovi delovni obveznosti
5.2.1 Vloga in naloge učitelja
119. člen ZOFVI pravi: Delovna obveznost učitelja obsega pouk in druge oblike
organiziranega dela z učenci (v nadaljnjem besedilu – učna obveznost), pripravo na pouk,
popravljanje in ocenjevanje izdelkov in drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega
programa.
Priprava na pouk obsega
• sprotno vsebinsko in metodično pripravo,
• pripravo didaktičnih pripomočkov.
Drugo delo obsega:
• sodelovanje s starši,
• sodelovanje v strokovnih organih šole,
• opravljanje nalog razrednika,
• organizirano strokovno izobraževanje,
• zbiranje in obdelavo podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega dela in
drugega dela,
• mentorstvo pripravnikom,
• urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic,telovadnic, igrišč, nasadov ipd…,
20

• organiziranje kulturnih, športnih in drugih splošno koristnih in humanitarnih akcij, pri
katerih sodelujejo otroci,
• pripravo in vodstvo ekskurzij, izletov, tekmovanj, šole v naravi, letovanj, taborjenj, ki
jih organizira šola in
• opravljanje drugih nalog določenih z letnim delovnim načrtom.
Naloge učitelja, določene z LDN so:
• vodi učno-vzgojni proces,
• pripravlja letne in sprotne učno-vzgojne programe,
• spremlja, vrednoti in ocenjuje uspešnost učencev,
• pripravlja in vodi razredne roditeljske sestanke ter govorilne ure,
• se nenehno samoizobražuje in izpopolnjuje,
• pripravlja analize, poročila, statistike,
• skrbi za estetski videz učilnice in šole v celoti,
• predstavlja svoje delo širši javnosti,
• vodi interesne dejavnosti,
• je mentor mladim raziskovalcem,
• vodi dneve dejavnosti,
• pripravlja razredne sestanke in okrogle mize,
• skupaj z učenci pripravlja odprte roditeljske sestanke in govorilne ure, sodeluje s
šolsko svetovalno službo,
• sodeluje z ravnateljem šole,
• udeležuje se vseh učiteljskih sej in konferenc, delovnih sestankov, aktivov,
• predlaga organizacijske in vsebinske spremembe,
• je mentor študentu,
• je mentor pripravniku,
• da letni delovni načrt na vzgojno-izobraževalni delo izdela do 15. septembra tekočega
šolskega leta, in na njegovi osnovi oblikuje vsebinsko in metodično pripravo na pouk
in drugo delo,
• da priprava na pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti v obsegu učnega
sklopa, teme ali enote, vsebuje operacionalizirane cilje in naloge, vsebinsko
razčlenitev učne snovi, utrjevanje in preverjanje, nove pojme, oblike in metode dela,
aktivnost učencev in učitelja, učna sredstva in pomagala, ki so potrebni za notranjo
diferenciacijo vzgojno-izobraževalnega dela,
• pedagoški delavci pišejo sprotne priprave na pouk za vse ure neposrednega vzgojnoizobraževalnega
dela. Pri redni ali izredni hospitaciji so jih dolžni predložiti ravnatelju
šole, inšpektorju ali svetovalcu.
• po nalogu ravnatelja opravlja dela in naloge vezane na vzgojno-izobraževalno delo.
21

5.2.2 Kdo poučuje v oddelku posamezne predmet
l. triada
Razred/predmet SLJ MAT GVZ LVZ SPO ŠVZ
1.a Jadranka
Frlež
Jadranka
Frlež
Jadranka
Frlež
Jadranka
Frlež
Jadranka
Frlež
Jadranka
Frlež
1. c Jelka Trafela Jelka Trafela Jelka Trafela Jelka Trafela Jelka Trafela Jelka Trafela
1.d Milena Širec Milena Širec Milena Širec Milena Širec Milena Širec Milena Širec
2.a Jelka Jelka Trafela Jelka Trafela Jelka Trafela Jelka Trafela Jelka Trafela
Rakovec
2.c Jelka Trafela Jelka Trafela Jelka Trafela Jelka Trafela Jelka Trafela Jelka Trafela
2.d Milena Širec Milena Širec Milena Širec Milena Širec Milena Širec Milena Širec
3.a Andrejka
Nemec
Andrejka
Nemec
Andrejka
Nemec
Andrejka
Nemec
Andrejka
Nemec
Andrejka
Nemec
3.c Barbara Rajh Barbara Rajh Barbara Rajh Barbara Rajh Barbara Rajh Barbara
Vedlin
3.d Vesna Korže Vesna Korže Vesna Korže Vesna Korže Vesna Korže Vesna Korže
ll. triada
Razred
Predmet
Slo
Mat
Tja
Lvz
Gvz
Dru
Nit
Go
4.a 4.c 4.d 5.a 5.b 6.a 6.b
Mira
Marinič
Mira
Marinič
Martina
Grobelnik
Mira
Marinič
Mira
Marinič
Mira
Marinič
Mira
Marinič
Barbara
Rajh
Barbara
Rajh
Damjana
Brglez
Barbara
Rajh
Barbara
Rajh
Barbara
Rajh
Barbara
Rajh
Švz Darko Kafel Barbara
Vedlin
Geo
Zg
Nar
Vesna
Korže
Vesna
Korže
Martina
Grobelnik
Vesna
Korže
Vesna
Korže
Vesna
Korže
Vesna
Korže
Vesna
Korže
Draga
Krošel
Draga
Krošel
Martina
Grobrlnik
Draga
Krošel
Draga
Krošel
Draga
Krošel
Draga
Krošel
Draga
Krošel
Darko Kafel
Sonja
Šterbal
Sonja
Šterbal
Damjana
Brglez
Janko
Marinič
Sonja
Šterbal
Sonja
Šterbal
Sonja
Šterbal
Sonja
Šterbal
Sonja
Šterbal
Danica
Lorber
Evelin
Brglez
Martina
Grobelmik
Janko
Marinič
Stanak
Erjavec
Tatjana
Peršuh
Darko Kafel
Sandra Pišek
Darko
Supančič
Darko
Supančič
Tatjana
Peršuh
Marjetka
Kotnik
Marta
Mlakar
Damjana
Brglez
Janko
Marinič
Stanka
Erjavec
Tatjana
Peršuh
Darko
Kafel
Sandra
Pišek
Darko
Supančič
Darko
Supančič
Nada
Planinc
Tit Jože Režek Jože Režek
¼ ur nivojskega pouka pri matematiki in slovenščini v petih razredih poučuje Mira Marinič.
22

lll. Triada
Razred
7.a 7.b 8.a 8.b 9.a 9.b
Predmet
Slo
Danica
Lorber
Marjetka
Kotnik
Danica
Lorber
Marjetka
Kotnik
Danica
Lorber
Marjetka
Kotnik
Mat Evelin Brglez Zinka Pintar Evelin Brglez Marta Evelin Brglez Zinka Pintar
Mlakar
Tja
Martina
Grobelnik
Damjana
Brglez
Martina
Grobelnik
Damjana
Brglez
Martina
Grobelnik
Damjana
Brglez
Lvz
Janko
Marinič
Janko
Marinič
Janko Marinič Janko
Marinič
Janko
Marinič
Janko
Marinič
Gvz
Stanka
Erjavec
Stanka
Erjavec
Stanka
Erjavec
Stanka
Erjavec
Stanka
Erjavec
Stanka
Erjavec
Geo
Darko
Supančič
Darko
Supančič
Milenka
Kovačec
Milenka
Kovačec
Milenka
Kovačec
Milenka
Kovačec
Zgo
Darko
Supančič
Darko
Supančič
Darko
Supančič
Darko
Supančič
Darko
Supančič
Darko
Supančič
Dde
Milenka
Kovačec
Milenka
Kovačec
Milenka
Kovačec
Milenka
Kovačec
fiz Jože Režek Jože Režek Jože Režek Jože Režek
kem Nada Planinc Nada
Planinc
Nada Planinc Nada
Planinc
Bio Nada Planinc Nada
Planinc
Nada Planinc Nada
Planinc
Nar Nada Planinc Tatjana
Peršuh
Tit Jože Režek Jože Režek Jože Režek Jože Režek
Tatjana
Peršuh Gos
Švz
Darko Kafel
Sandra Pišek
Darko Kafel
Sandra Pišek
Tatjana
Peršuh
Darko Kafel
Sandra Pišek
Tatjana
Peršuh
Darko Kafel
Sandra Pišek
Tatjana
Peršuh
Darko Kafel
Sandra Pišek
1. uro nivojskega pouka v 7. razredu, pri predmetu matematike poučuje Marta Mlakar.
Učiteljice na porodniškem dopustu:
Martina Grobelnik, nastop dela: november 2009.
Sodelavci, ki bodo odšli v pokoj:
Aljoša Pižmoht, 12. november, 2009
Tatjana
Peršuh
Darko Kafel
Sandra Pišek
5.2.3 Spremljava pouka - hospitacije
V šolskem letu 2009/10 bodo hospitacije pri pouku potekale vse šolsko leto. Vsak teden od
meseca oktobra naprej bodo ravnatelj in drugi strokovni delavci aktiva učiteljev,
prisostvovali pouku pri najmanj dveh učiteljih po mesečnem razporedu (seznam za tekoči
mesec bo visel na tabli v zbornici). Pogosteje in večkrat bo ravnatelj hospitiral pri učiteljih
začetnikih in mlajših, pa tudi tam, kjer se bodo pojavile kakšne težave in problemi. Po potrebi
lahko ravnatelj pride v razred kadarkoli - izredni obisk v razredu.
Poudarek pri letošnjih hospitacijah bodo obiski pri izbirnih predmetih, dopolnilnem pouku,
interesnih dejavnostih, dodatni strokovni pomoči in oddelkih podaljšanega bivanja. Po
hospitaciji se bo pregledala tudi zakonsko opredeljena dokumentacija učitelja,
vključevanje sodobnih-predvsem aktivnih oblik in metod dela pri pouku ter skrb za
učence z učnimi težavami.
Strokovni aktivi tekom leta pripravijo medsebojne hospitacije - vsak učitelj vsaj eno uro za
kolege ali kolega, odvisno od urnika učiteljev.
23

5.2.4 Učitelji za dodatno strokovno pomoč
V šolskem letu 2009/10 bomo za opravljanje dodatne strokovne pomoči (zaradi velikega
obsega ur), pri predmetih slovenščine, matematike in angleščine izkoristili možnost
sodelovanja z učitelji iz drugih zavodov. Tako bosta izvajali dodatno strokovno pomoč,
učencem s posebnimi potrebami, pri matematiki, slovenščini in angleščini, profesorici
Maruška Vekjed in Slavica Taciga. Maruška Vekjed v obsegu 10,5 ur in Slavica Taciga v
obsegu 9,5 ur. Ves preostali fond ur pa bodo opravili naši učitelji.
Pripravlja se na vzgojno-izobraževalno delo
• izvaja priprave na individualno delo;
• pripravlja didaktične pripomočke za delo z učenci v skladu s pravili stroke.
Neposredno izvaja vzgojno-izobraževalno delo
• sodeluje pri pripravi, spremljanju in evalvaciji individualiziranega programa;
• individualno in skupinsko pomaga otrokom pri izvajanju programa;
• prepoznava in razvija otrokova močna področja;
• opazuje in spremlja otroka v smeri prepoznavanja njegovega učnega stila;
• pripravlja odprte učne ure za starše;
• izbira posebne metode dela in pomoči pri obvladovanju učne snovi;
• pomaga pri usmerjanju v aktivnost, otrokom zagotavlja neposredno učno pomoč;
• dodatno razlago, spodbudo, pohvalo, pomoč pri krepitvi samozaupanja, pri razvijanju
pozitivne samo podobe, pomaga jim pri lažji vključitvi v razredno skupnost.
Opravlja drugo delo v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom
• sodeluje z učitelji in razredniki obravnavanih otrok;
• sodeluje s starši;
• sodeluje s šolsko svetovalno službo in vodstvom šole;
• sodeluje z drugimi ustreznimi ustanovami;
• sodeluje v strokovnih in drugih organih zavoda.
5.2.5 Svetovalna služba
Svetuje učencem in staršem ter sodeluje z učitelji in vodstvom zavoda pri načrtovanju,
spremljanju in evalvaciji razvoja zavoda, pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela in
poklicnem svetovanju.
Vloga in naloge svetovalne delavke:
Temeljna področja dela:
• delo s šolskimi novinci, učenci s posebnimi potrebami in z nadarjenimi učenci ter
poklicno usmerjanje,
• osebno in skupinsko svetovanje učencem in staršem,
• obravnava učne vedenjske in socialne problematike,
• odkrivanje in spremljanje učencev s posebnimi potrebami (nadarjeni učenci, učenci z
učnimi težavami …),
• predavanja in delavnice za starše,
• sodelovanje z učitelji,
• sodelovanje pri individualnih in skupinskih pogovorih z učenci in starši,
• sodelovanje z vodstvom šole,
- pri novih oblikah in metodah dela,
- na strokovnih srečanjih,
- na redovalnih konferencah,
24

• sodelovanje z vodstvom šole,
- pri vseh oblikah dela
- pri uvajanju novih oblik in metod dela,
• povezovanje z drugimi institucijami,
• analiza aktualnih pojavov na šoli (nasilje, disciplina),
• preventivno delo s starši in učenci,
• koordinacija okroglih miz, šolskega parlamenta, mladinskih delavnic,
• razvojni in sleditveni študij: sodelovanje na seminarjih in posvetih, študij strokovne
literature, analiza šolskega svetovalnega dela, sodelovanje na študijskih skupinah in
šolskem strokovnem aktivu, vodenju dnevnika dela, vodenje zbirk osebnih podatkov,
sestava dopisov, poročil seznamov, vabil, statistik in drugih del po nalogu ravnatelja.
5.2.6 Program vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi učenci
Učenci, ki so s postopkom indentificirani kot nadarjeni učenci, imajo individualizirane
programe vzgoje in izobraževanja. Takih učencev in učenk je v letošnjem šolskem letu 24.
Dela in naloge, ki se vežejo na delo z nadarjenimi učenci vodi ga Marija Pernek
5.2.7 Knjižnica
Zbira knjižnična gradiva, jih strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja
informacijsko-dokumentacijsko delo kot del vzgojno-izobraževalnega dela na šoli.
Vodi učbeniški sklad.
Vloga in naloge knjižničarja
Strokovno delo v knjižnici:
• nabava knjig,
• strokovna obdelava knjižničnega gradiva,
• seznanjanje učiteljev z novostmi v strokovni literaturi,
• predstavitev leposlovne in strokovne literature učencem,
• statistika knjižničnega gradiva,
• odpis knjižničnega gradiva in inventura,
• izposoja knjižničnega gradiva, učencem in učiteljem,
• knjižne razstave,
• ure pravljic in literarni večeri,
• skrb za učbeniški sklad,
• priprava učencev na sodelovanja v kvizih ali tekmovanjih,
• sovodenje bralne značke,
• sodelovanje v različnih projektih šole,
• izdaja šolskega glasila.
Pedagoško delo v knjižnici
Med temeljne cilje vzgojno-izobraževalnega dela spadajo tudi poznavanje knjižnično
informacijskih znanj. Znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih učenec razvije v osnovni šoli, so
tiste kompetence, ki mu omogočajo vseživljenjsko učenje, kritično in ustvarjalno
razmišljanje, izražanje čustev, misli in zaznav.
Knjižnično informacijska znanja zajemajo vse elemente informacijske pismenosti s
poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij. Informacijska
pismenost je sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabite informacije iz različnih virov.
Cilji in vsebine knjižničnih informacijskih znanj so vpeti v obdobje od 1. do 9. razreda
osnovne šole. Njihovemu izvajanju so namenjene štiri pedagoške ure na leto.
25

Knjižnično informacijska znanja izvaja knjižničar skupaj z učitelji drugih predmetnih
področji.
Splošni cilji
• navajati učence na knjižnično okolje in vzdušje knjižničnega prostora ter zavzemati
pozitiven odnos do knjižnice, njenega gradiva, s posebnim poudarkom na vzgoji za
knjigo, motivaciji za branje in estetiko,
• učiti učence uporabiti knjižnično gradivo in druge informacijske vire kot učinkovito
strategijo za reševanje problemov,
• razvijati različne spretnosti in sposobnosti, ki vodijo v knjižnično kompetentnost.
Individualno delo z uporabniki knjižnice
Individualno bibliopedagoško delo poteka vsak dan od 7. 30 do 8. 15 in od 12. 00 do 14. 15
za učence. Za potrebe pouka lahko učenci in učenke ter učitelji uporabljajo knjižnico od 7. 30
do 14. 00.
Bibliopedagoško delo obsega:
• individualno svetovanje učencem in učiteljem za učinkovito izrabo knjižničnega
gradiva,
• pomoč učencem in učiteljem ob iskanju literature za individualno uporabo, iskanje
informacij za izdelavo domačih nalog, seminarskih nalog, priprav na pouk in drugih
oblik strokovnega dela.
• skupinsko bibliopedagoško svetovanje, kjer učenci spoznavajo knjižnični fond in
druge informacijske vire v šolski knjižnici, se seznanjajo z bibliografskimi podatki
knjižničnega gradiva in posredno spoznavajo bibliografijo kot znanstveno vedo,
spoznavajo primarne in sekundarne informacijske vire ter uporaba globalnega
informacijskega omrežja kot orodja za pridobivanje informacij in podatkov.
5.2.8 Otroški parlament
V šolskem letu bo ob ustaljenih vseslovenskih aktivnostih otroški parlament našega zavoda,
ki ga vodi in usmerja učiteljica Marjeta Kotnik, razpravljal o aktualni temi:
TIM:
- Marjetka Kotnik – mentorica na OŠ Majšperk,
- Barbara Rajh – mentorica na OŠ Ptujska Gora,
- Vesna Korže – mentorica na OŠ Stoperce.
Program dela Šolske skupnosti temelji na:
- 7. členu, II. Uveljavljanja pravic in izpolnjevanja dolžnosti učenca, kar je zapisano v
Pravilniku o pravicah in dolžnostih učencev v Osnovni šoli, objavljeno v Šolskih
pravilih, Ljubljana, 1996,
- Vzgojnem načrtu Osnovne šole Majšperk, september 2009,
- predlogih in novih idejah oddelčnih skupnosti.
26

Cilji delovanja Šolske skupnosti:
1. Znanje je naša največja vrednota. Zato ga bomo pridobivali, razvijali in spreminjali v
ustvarjalno delo in čim večje in boljše ocene. Tekmoval bo vsak sam s seboj, izboljšal
bo svoje lanske ocene in dosežke na tekmovanjih.
2. Vse učitelje in delavce šole ter vse učence bomo spoštovali in bomo strpni do
drugačnih od nas. Vsak ima na svetu svoj košček prostora in na vsakega sonce enako
sije. Vsak ima na svetu svoje poslanstvo.
3. Z vsemi učenci JZ OŠ Majšperk bomo sodelovali pri projektih, prostovoljnih akcijah,
pri proslavah, mladinskih srečanjih, različnih prireditvah in razvijali bomo
prijateljstva.
4. Povezali se bomo s tremi sosednjimi šolami in si v obliki mladinskih srečanj izmenjali
mnenja in utrdili prijateljstva.
5. Teoretična izhodišča Vzgojnega načrta JZ OŠ Majšperk bomo izvedli v praktičnem
šolskem življenju.
6. Veseli bomo vseh idej učencev, katere bodo izboljšale in polepšale naše šolsko
sobivanje.
7. Obravnavali bomo razpisano temo na Šolskem, Občinskem in Državnem otroškem
parlamentu.
8. Podružnični šoli bosta delali po svojem specifičnem programu in s pomočjo svojih
mentoric.
9. Sestanki predstavnikov Šolske skupnosti bodo potekali 1 x mesečno.
27

PROGRAM DELA:
IZVAJALCI:
SEPTEMBER
OKTOBER
1. Zbrati pripombe in predloge oddelčnih
skupnosti v zvezi s programom šolskega
življenja.
2. Učenci šole pregledajo idejni program dela
Šolske skupnosti in ga dopolnijo s svojimi
idejami.
____________________________________
3. Prvi sestanek Šolske skupnosti.
____________________________________
4. Informirati učence o delu Šolske skupnosti.
____________________________________
5. Učenci predlagajo izboljšave bivalnega
okolja in sodelujejo pri uresničitvi idej (2
vhodni avli in 2 avli v 1. nadstropju, jedilnica).
1. DELOVNA AKCIJA
6. Teden otroka: znanje je naša največja
vrednota,
zato ga bomo razvijali in spreminjali v
ustvarjalno delo in čim večje in boljše ocene.
Tekmoval bo vsak s seboj. Načrtujemo in
organiziramo skupno akcijo, katera spremlja
uresničevanje dolžnosti učencev.
2. UČNA AKCIJA: ZNANJE JE NAŠA
NAJVEČJA VREDNOTA IN NAJVEČJI
ZAKLAD (CELOLETNA AKCIJA).
____________________________________
7. Šolska skupnost oblikuje predloge za
pohvale, nagrade in priznanja učencem. Šolska
skupnost načrtuje in organizira zbiralne akcije.
3. AKCIJA:KRAMARSKI SEJEM (ZBIRALNA
AKCIJA) (predlog: doma pospravimo kleti in
podstrešja, najdemo predmete, katerih ne
1. in 2. mentorica pripravi in
razmnoži anketo ter program dela,
razredniki jo razdelijo učencem
pri 1. ali 2. razredni uri. Anketo
rešujejo 10 minut.
Razredniki oddajo mentorici
ankete, ona izvede obdelavo
podatkov. Gradivo je pripravljeno
za prvi sestanek Šolske
skupnosti.__________________
3. Pri razredni uri učenci izvolijo
predstavnike razreda za Šolski
otroški parlament in Šolsko
skupnost.__________________
4. Mentorica in predstavniki
urejajo vitrino Šolske skupnosti v
glavni avli šole, odprli pa bomo
tudi svojo stran na spletni strani
šole. Aktivirali bomo tudi bloge
na temo: Kako se hitro in
učinkovito učiti, nove ideje za
naše delo, moja najljubša knjiga
in komu jo
priporočam…_________
5. 14-dnevna akcija ZBIRANJA
IDEJ za ureditev kotičkov.
14-dnevna akcija UREJANJA
KOTIČKOV.
6. Razredniki izpišejo iz Lopolisa
lanske ocene, ob koncu šolskega
leta jih bomo primerjali z dosežki
učencev. Razred bo določil
zmagovalca ali več zmagovalcev.
_________________________
7. Oddelčne skupnosti
bodo v zbiralni akciji zbrale
dovolj finančnih sredstev, da
bodo zmagovalci nagrajeni z
zabavno ali sprostilno nagrado.
Oddelčne skupnosti bodo same
določile nagrade, ker bodo imele
28

omo več nikoli potrebovali, prodamo jih na
šolskem kramarskem sejmu, z dovoljenjem
staršev ob kostanjevem pikniku). Vsak razred
ima svoj fond denarja, koliko bodo prodali,
toliko bodo imeli.
NOVEMBER 8. Oddelčne skupnosti obravnavajo temo
OTROŠKEGA PARLAMENTA. (4. AKCIJA)
Šolska skupnost zbere pripombe in predloge
vseh učencev šole.
DECEMBER
_____________________________________
9. Opravljamo naloge, za katere se dogovorijo
učenci. Komemoracija ob dnevu spomina na
umrle.
10. Zbiramo pripombe in predloge oddelčnih
skupnosti in predlagamo izboljšave šolskega
življenja.
Bonton: diskusije in izdelava plakatov v obliki
delavnic. (5. AKCIJA: BONTON JE GLAVNI
POMOČNIK DO USPEHA).
Oblikovanje razrednih pravil obnašanja pri
pouku in v odmorih ter pravil kulturnega
prehranjevanja.
______________________________________
11. Načrtujemo in organiziramo solidarnostne
akcije.
Izdelava voščilnic in daril za prodajo v
adventnem času. 6. AKCIJA: JAZ BOM
NEKOGA OSREČIL.
12. Mladinsko srečanje s štirimi učenci OŠ
Cirkovce: tema: Prijateljstvo in veseli
december.
(7. AKCIJA: NAŠI SOSEDJE)
______________________________________
13. Božično-novoletna okrasitev šole in
izdelava voščilnic za učitelje in delavce šole.
Novoletno drevo želja: zapišemo svoje želje,
zavijemo jih v malo škatlico in obesimo na
drevo.
8. AKCIJA: DREVO ŽELJA
14. Prodajamo novoletne voščilnice (UNICEF,
svoj fond sredstev.
KOSTANJEV PIKNIK IN
ŠOLSKI KRAMARSKI SEJEM.
8. Mentorica posreduje gradivo
razrednikom za razredne ure.
Oddelek napiše povzetek.
Predstavniki Otroškega
parlamenta se pripravijo na
srečanje na OBČINSKEM
PARLAMENTU.
_______________________
9. S predstavniki oddelčnih
skupnosti prižgemo svečke rajnim
učiteljem šole.
________________________
10. V času govorilnih ur ali
roditeljskih sestankov pripeljejo
starši svoje učence s seboj,
organiziramo se v delavnice.
Pripravimo čajanko. Sodelujejo
tudi starši. Izkušnje in plakate
predstavimo vsem prisotnim na
zaključku v telovadnici.
_________________________
11. Učenci izdelujejo voščilnice in
darilca v času, ko čakajo na
avtobus ali ko se ne udeležijo
določenega dneva dejavnosti ali
pri dežuranju ali nekaj
prostovoljno doma. Ko določene
dneve ne telovadijo zaradi ovir ali
poškodb, ko imajo proste ure in
čakajo na pouk. Ko se zadržujejo
v avli ali pa v jedilnici.
12. Mentorica izvede mladinsko
srečanje devetošolcev OŠ
Majšperk s štirimi devetošolci
OŠ Cirkovce, teoretični del: tema
prijateljstvo, zabavni del: socialne
igre in ples._________________
13. Predstavniki šolske skupnosti
krasijo 2 vhoda in še 2 avli.
Izdelamo 60 voščilnic in jih na
zanimiv, z glasbeno spremljavo,
pripravljen način izročimo vsem.
14. Prodaja jih dežurni učenec, ko
pridejo vsi v šolo. Prodaja se
izvede tudi v času razrednih ur.
29

RK, SONČEK, EKO-VOŠČILNICE …) Prodajajo predstavniki Šolske
skupnosti in prostovoljci. (akcija
se bo začela že v sredini
novembra).
JANUAR
FERBRUAR
MAREC
APRIL
15. Občinski šolski parlament.
_____________________________________
16. Mladinsko srečanje z učenci OŠ Kidričevo:
tema: Mladi in prosti čas.
9. AKCIJA: PROSTI ČAS.
17. Regijski otroški parlament.
_____________________________________
18. Valentinova pošta: 10. AKCIJA:
LJUBEZEN JE V ZRAKU. Opravljamo
naloge, za katere se dogovorijo učenci.
_____________________________________
19. Mladinsko srečanje s 4 učenci OŠ Makole.
11. AKCIJA: PUSTNO RAJANJE V
MASKAH
Z OŠ MAKOLE.
20. Državni otroški parlament.
_____________________________________
21. Organiziramo in načrtujemo skupne akcije.
12. AKCIJA: JURIŠ NA BRALNO ZNAČKO
_____________________________________
22. Načrtujemo in organiziramo solidarnostne
akcije.
13. AKCIJA: UČNI KLUB
23. Zaključek Bralne značke in akcije Juriš na
knjigo.
24. Mednarodni dan knjige.
15. Predstavniki se pripravijo na
določeno temo.______________
16. Mentorica izvede mladinsko
srečanje osmošolcev OŠ
Majšperk s štirimi osmošolci OŠ
Kidričevo.
17. Predstavniki se pripravijo za
udeležbo na regijskem
parlamentu.
__________________________
18. 14. februarja bo mentorica
sprejela pošto in jo razdelila v
škatle po razredih. 3 predstavniki
Šolske skupnosti jo bodo v
glavnem odmoru razdelili
naslovnikom.____
19. Mentorica izvede mladinsko
srečanje s sedmošolci OŠ
Majšperk in štirimi ali osmimi
sedmošolci OŠ Makole, izdelamo
si preproste maske ali obrazne
poslikave in zaplešemo.
Predstavimo lokalne tradicionalne
maske.
20. Predstavniki se pripravijo za
udeležbo na državnem otroškem
parlamentu.__________________
21. Vse učence prepričati, da je
branje pot do znanja. Med letom
pišemo v blog najljubše knjige,
knjige predstavljamo pri
razrednih urah.
_________________________
22. PROSTOVOLJCI bodo v
oddelčnih skupnostih pomagali
učno šibkejšim učencem. Delo bo
potekalo 3 mesece zjutraj pred
poukom pod nadzorom mentorice
Šolske skupnosti v praznih
učilnicah ali do izboljšanja
znanja.
30

MAJ 25. Šolska skupnost organizira šolsko
zaključno prireditev.
JUNIJ 26. Zaključek celoletne akcije Znanje je
vrednota.
14. AKCIJA: ŽIVLJENJE NOSIM V
NAROČJU
27. Mladinsko srečanje vseh predstavnikov
Šolske skupnosti in prostovoljcev.
26. V oddelčnih skupnostih
pregledajo rezultate učenja in
dosežke tekmovanj. Določijo
najboljše in jim pripravijo
nagrade. Najboljše predstavimo
tudi na zaključni prireditvi.
___________
27. Ob zaključku šolskega leta
bomo pogledali naše delo in se
poveselili ob dosežkih. Mentorica
organizira piknik v naravi ali pa
se upoštevajo predlogi
predstavnikov.
OPOMBE:
Idejni načrt dela se bo dopolnjeval še s
predlogi oddelčnih skupnosti.
Načrt dela bo ostal odprt za vse ideje in akcije,
ki se bodo dogodile med šolskim letom.
31

6. PREDSTAVITEV PROGRAMA
6.1 Obvezni predmetnik za devetletno osnovno šolo
A OBVEZNI PROGRAM
skupaj ur predmeta
predmeti / število ur tedensko 1. r. 2. r. 3. r. 4. r. 5. r. 6. r. 7. r. 8. r. 9. r.
SLOVENŠČINA 6 7 7 5 5 5 4 3,5 4,5 1.631,5
MATEMATIKA 4 4 5 5 4 4 4 4 4 1.318,0
TUJI JEZIK 2 3 4 4 3 3 656,0
LIKOVNA VZGOJA 2 2 2 2 2 1 1 1 1 487,0
GLASBENA VZGOJA 2 2 2 1,5 1,5 1 1 1 1 452,0
DRUŽBA 2 3 175,0
GEOGRAFIJA 1 2 1,5 2 221,5
ZGODOVINA 1 2 2 2 239,0
DRŽAVLJANSKA IN DOMOVINSKA VZGOJA TER ETIKA 1 1 70,0
SPOZNAVANJE OKOLJA 3 3 3 315,0
FIZIKA 2 2 134,0
KEMIJA 2 2 134,0
BIOLOGIJA 1,5 2 116,5
NARAVOSLOVJE 2 3 175,0
NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 3 3 210,0
TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 2 1 1 140,0
GOSPODINJSTVO 1 1,5 87,5
ŠPORTNA VZGOJA 3 3 3 3 3 3 2 2 2 834,0
IZBIRNI PREDMETI * 2/3 2/3 2/3 204/306
skupaj vseh ur 7.600 / 7.702
število predmetov 6 6 6 8 9 11 12/13/14 14/15/16 12/13/14
število ur tedensko 20 21 22 23,5 25,5 25,5 27/28 27,5/28,5 27,5/28,5
število tednov pouka 35 35 35 35 35 35 35 35 32
ODDELČNA SKUPNOST 0 0 0 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 103,5
dnevi dejavnosti / število dni letno
skupaj ur dejavnosti
KULTURNI DNEVI 4 4 4 3 3 3 3 3 3 150,0
NARAVOSLOVNI DNEVI 3 3 3 3 3 3 3 3 3 135,0
TEHNIŠKI DNEVI 3 3 3 4 4 4 4 4 4 165,0
ŠPORTNI DNEVI 5 5 5 5 5 5 5 5 5 225,0
skupaj vseh ur 675,0
število tednov dejavnosti 3 3 3 3 3 3 3 3 3
B RAZŠIRJENI PROGRAM
INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5
UČENCEM Z UČNIMI TEŽAVAMI
DOPOLNILNI IN DODATNI POUK 1 1 1 1 1 1 1 1 1
INTERESNE DEJAVNOSTI 2 2 2 2 2 2 2 2 2
PODALJŠANO BIVANJE, JUTRANJE VARSTVO
ŠOLA V NARAVI
Minimalno število ur, potrebnih za uresničevanje učnega načrta, je 95 %.
* Učenec izbere 2 uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi 3 ure, če s tem soglašajo njegovi starši.
Predmetnik je bil sprejet na 19. seji SSSI, dne 15. 10. 1998 in usklajen s spremembami ZOŠ na 111.
seji SSSI, dne 28. 2. 2008.
32

6.2 OBLIKE DIFERENCIACIJE V ŠOLSKEM LETU 2009/10
Na podlagi 40. člena Zakona o osnovni šoli (UL RS št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo in
60/60) in pravilnika o izvajanju diferenciacije pri pouku v osnovni šoli (UL RS 63/06) ter na
predlog ravnatelja zavoda OŠ Majšperk, je svet zavod, na svoji 18. redni seji, 19. 06. 2009
soglasno sprejel
SKLEP O IZVAJANJU OBLIK DIFERENCIACIJE PRI POSAMEZNIH PREDMETIH
Predmet Oblika diferenciacije Razred in oddelek Št. ur nivojskega pouka
4. a 1 (od aprila)
5. a 1
SLOVENŠČINA
MATEMATIKA
ANGLEŠČINA
Nivojski pouk v
homogenih skupinah
Nivojski pouk v
homogenih skupinah
5. b 1
6. a 1
6. b 1
7. ab 1
8. ab 3,5
9. ab 4,5
4. a 1 (od aprila)
5. a 1
5. b 1
6. a 4
6. b 4
7. ab 4
8. ab 4
9. ab 4
Notranja diferenciacija 4. a 2
Notranja diferenciacija 5. a 3
Notranja diferenciacija 5. b 3
Notranja diferenciacija 6. a 4
Notranja diferenciacija 6. b 4
7. ab 4
Nivojski pouk v
homogenih skupinah
8. ab 3
9. ab 3
7. RAZŠIRJENI PROGRAM OSNOVNE ŠOLE
Razširjeni program obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk,
interesne dejavnosti in šole v naravi. V razširjeni program se učenci vključujejo prostovoljno.
7.1 ODDELKI JUTRANJEGA VARSTVA IN PODALJŠANEGA
BIVANJA
Urnik jutranjega varstva
OŠ Majšperk
dan ura učiteljica
Od ponedeljka do petka 6. 30 – 8. 20 Danica Pompe
Podružnična šola Ptujska Gora
33

dan ura učitelja
Od ponedeljka do petka 6. 20 – 8. 20 Milan Kumer in Jelka Trafela
Podružnična šola Stoperce
dan ura učiteljica
Od ponedeljka do petka 7. 00 – 8. 20 Ida Žunkovič
Urnik oddelkov podaljšanega bivanja
OŠ Majšperk
Dan Ura Skupina učitelj
Ponedeljek - petek 11.50 – 16.00 1. Rajko Jurgec
Ponedeljek - petek 11.50 – 14.40 2. Lili Kamenšek, Jože Režek, Nada Planinc
Ponedeljek - petek 11.50 – 14.40 3. Sandra Pišek, Milenka Kovačec, Danica
Pompe, Tatjana Peršuh
OŠ Ptujska Gora
Dan Ura Skupina učitelj
Ponedeljek - petek 11.50 – 16.00 1. Marija Vuzem, Lili Kamenšek, Barbara
Rajh
OŠ Stoperce
Dan Ura Skupina učitelj
Ponedeljek - petek 11.50 – 15.20 1. Stanka Erjavec, Jerica Babulč, Milena Širec
7.2 DODATNI POUK
Učencem z boljšim učnim uspehom in nadarjenim učencem, ki pri posameznih predmetih
presegajo standarde znanja, je namenjen dodatni pouk, s poglobljenimi in razširjenimi
vsebinami ter z različnimi didaktičnimi pristopi omogoča učencem doseganje višjih učnih
ciljev. Pouk poteka po urniku, dogovorjenem v septembru.
Dodatni pouk se organizira tako, da se vanj vključujejo vsi indentificirani nadarjeni učenci.
Skupina se oblikuje in deluje, če je vanjo vključenih vsaj 8 učencev in učenk.
7.3 DOPOLNILNI POUK
Učencem, ki ob rednem pouku potrebujejo še dopolnilno razlago snovi in pomoč učitelja, je
namenjen dopolnilni pouk. Z drugačnim načinom dela učenci laže osvojijo temeljne učne cilje
in standarde znanja. Pouk poteka po urniku, objavljenem v septembru.
Glede na to, da imamo na šoli:
• 30 učencev in učenk, ki imajo status učenca s posebnimi potrebami, in s tem pravico
do dodatnih ur individualne pomoči,
• da se učenci, ki imajo specifične učne težave, povežejo v skupine, katerim se
zagotavlja skupinska pomoč učiteljev različnih predmetnih področij,
• da so učitelji pri pouku dolžni delo v razredu diferencirati glede na zmožnosti
učencev (notranja diferenciacija),
• da se v 4., 5. in 6., razredu delo pri pouku matematike in slovenščine organizira kot
temeljni in nivojski pouk (sicer pa se izvaja notranja diferenciacija),
34

• da v III. triadi poteka nivojski pouk,
• da je povprečno število učencev v oddelkih 17 učencev in učenk in da so učne
skupine, ko se izvaja nivojski pouk majhne, se skupina dopolnilnega pouka organizira
izjemoma, in sicer, če ja vanjo vključenih vsaj 8 učencev in učenk.
7.4 ŠOLA V NARAVI, CENTRI ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI
IN PLAVALNI TEČAJI
Za učence organiziramo šole v naravi in dejavnosti v CŠOD. O morebitnih spremembah
načrtovanih terminov, o vsebini in možnostih obročnega plačevanja se starši in razredniki
dogovorijo na 1. roditeljskem sestanku
7.4.1 Zimska šola v naravi
Učenci 6. razredov bodo v zimsko šolo v naravi, ki bo na Lukovem domu na Kopah
(slovenjegraško Pohorje) odšli 22. 2. in se vrnili 26. 2. 2010. Okvirna cena na učenca znaša
105 €, brez avtobusnega prevoza in smučarske vozovnice.
V ZŠN bodo v skladu z 32., 33. in 34. členom Odredbe o normativih in standardih ter
elementih za sistematizacijo delovnih mest v OŠ (UL RS št. 81/2004) odšli trije učitelji -
vaditelji smučanja, ki so tudi vaditelji smučanja, ter dva razrednika , saj je normativ za
oblikovanje skupine pri tečajnem pouku smučanja 12 učencev oziroma 10 za začetnike
smučanja. Vodja ZŠN je učitelj Darko Kafel, prof.
Splošni podatki:
Oddelek Št. učencev Razredničarke Učiteljica v ZNŠ Smučarski vaditelji
6. a 16 Marjetka Kotnik Marjetka Kotnik Barbara Vedlin
6. b 16 Tatjana Peršuh Tatjana Peršuh Darko Kafel
∑ 32 Sandra Pišek
31 udeležencev 5 spremljevalcev
Ekonomska cena
4-krat polni penzion na učenca + stroški učiteljev in
vaditeljev
96,00€
Plačilo za starše - 5 obrokov 19,20€
Smučarska karta in prevoz nista vračunana v ceno
sofinanciranje
MŠŠ na učenca 56,00€
35

7.4.2 Poletna šola v naravi
Učenci 4. razredov bodo v poletno šolo v naravi, ki bo na Debelem Rtiču, odšli od 16. 6. in se
vrnili 20. 6. 2010. Okvirna cena na učenca znaša 105 €, brez avtobusnega prevoza.
V PŠN bodo v skladu z 32., 33. in 34. členom Odredbe o normativih in standardih ter
elementih za sistematizacijo delovnih mest v OŠ (UL RS št. 81/2004) odšli trije učitelji -
vaditelji plavanja, ki sotudi vaditelji plavanja ter tri razredničarke. Normativ za oblikovanje
skupine pri tečajnem pouku plavanja je 12 učencev oziroma 8 za neplavalce. Vodja PŠN je
učiteljica Mirica Marinič.
Splošni podatki:
Oddelek Št. učencev Razredničarke Učiteljica v PNŠ Smučarski vaditelji
4. a 21 Mirica Marinič Mirica Marinič Barbara Vedlin
4. c 6 Barbara Rajh Barbara Rajh Barbara Rajh
4. d 9 Vesna Korže Vesna Korže Sandra Pišek
∑ 36
31 udeležencev 4 spremljevalci
Ekonomska cena
sofinanciranje
7.4.3 Center šolskih in obšolskih dejavnosti
Učenci petih razredov se bodo v mesecu aprilu udeležili naravoslovnega izobraževanja v
centru CŠOD, Rak v Škocjanu. Okvirna cena na udeleženca je 80 €
Splošni podatki:
Oddelek Št. učencev Razredničarka Dodatni Spremljevalec/-ka
5. a 19 Draga Krošel Določimo po urniku
5. b 18 Sonja Šterbal
∑ 37
37 udeležencev 3 spremljevalci
Ekonomska cena
36

sofinanciranje
7.4.4 Plavalni tečaji
Kakor v prejšnjih letih bomo tudi v tem šolskem letu pripravili tečaje plavanja v Termah Ptuj
z namenom odpravljanja plavalne nepismenosti pri osnovnošolski mladini. Plavalni tečaji
bodo potekali v obsegu 20- urnih tečajev. Cene tečajev bodo znane, ko bomo dobili potrjen
termin izvajanja plavalnih tečajev.
7.5 NADSTANDARDNI PROGRAMI NAŠIH ŠOL
7.5.1 Zgodnje uvajanje tujega jezika »Jezikovna kopel«, Fakultativni pouk
tujega jezika
Zavedamo se, da je znanje tujih jezikov danes vse pomembnejše, saj nas globalizacija in
usmeritve EU enostavno silijo v to, da postanemo čim bolj široko izobraženi. Naši učenci so v
šolskem letu 2009/10 izkoristili možnost uvajanja fakultativnega pouka tujega jezika v
najstarejšo skupino vrtca ter v 1. in 3. razredu. Učenci in učenke so se 100% vključili v
ponujeni projekt uvajanja tujega jezika. Glavni cilj ponujenega projekta »Jezikovna kopel« je
usposobiti učence, da znajo samozavestno in suvereno uporabiti znanje tujega jezika v vseh
življenjskih situacijah zasebnega okolja in da na koncu svojega osnovnošolskega
izobraževanja aktivno govorijo angleški jezik.
7.5.2 Računalniško opismenjevanje,
katerega namen je računalniško opismeniti učence I. triade, da bodo pridobili osnovna znanja
za obvladovanje IKT in si bodo pridobili temeljne kompetence za vseživljenjsko učenje.
7.5.3 Interesne dejavnosti
INTERESNA
Št. vključenih ŠT IZVAJALEC
DEJAVNOST
učencev
UR
Cankarjevo tekmovanje 41 1 Danica Lorber
Zgodovinski krožek 13 1 Darko Supančič
Šport (fantje) 52 2 Darko Kafel
Šport (dekleta) 51 2 Sandra Pišek
Dramski krožek 37 2 Draga Krošel
Logika 22 1 Evelin Brglez
37

Krožek RK 35 1 Marija Pernek
Mladinske delavnice 35 zun Zunanji sodelavci (CSD)
Računalništvo 38 V okviru OPB
Milenka Kovačec in Jože Režek
Čebelarski 26 zun
Šahovski krožek 15 1 Darko Supančič
Prometni krožek 8 1 Jože Režek
Mladinski pevski zbor 32 4 Stanka Erjavec
Otroški pevski zbor 22 2 Stanka Erjavec
Športni mlajši 1 19 1 Jadranka Frlež
Športni mlajši 2 1 Jelka Rakovec
Športni mlajši 3 1 Andrejka Nemec
Oblikovalni 19 1 Danica Pompe
Naravoslovni 17 1 Nada Planinc
Bralna značka 134 2 Danica Lorber in Marjetka
Kotnik
Mladi radioamaterji
zun
Kulturni 28 1 Danica Lorber
Tehniški 28 1 Jože Režek
Kulturno, tehniški 0,5 Jelka Trafela
Kulturno, tehniški 0,5 Milena Širec
38

8. PRIKAZ ORGANIZACIJE IZ ŠOLSKEGA KOLEDARJA 2009/10
8.1 ŠOLSKI KOLEDAR
september 09
1 Začetek pouka
Objava 4-ih predmetov za NPZ
16 RS/Stoperce
2 17
3 18
4 19
5 20
6 21
7 22 Pričetek jeseni
8 Svetovni dan pismenosti 23
9 24
10 25
11 Svetovni dan prve pomoči 26 Svetovni dan jezikov
12 Praznik Občine Majšperk 27 Svetovni dan turizma
13 28
14 RS/Ptujska Gora 29
15 RS/Majšperk
30 Svetovni dan srca
Pedagoška konferenca
39

oktober 09
1 17 Mednarodni dan boja proti
revščini
2 18
3 Svetovni dan otroka 19 GU/Ptujska Gora
4 Svetovni dan varstva živali 20 GU/Majšperk
5 Svetovni dan učiteljev 21 GU/Stoperce
6 22
7 23
8 24 Dan OZN
9 Dan duševnega zdravja 25
10 26 Jesenske počitnice
Pedagoška konferenca
11 27 Jesenske počitnice
12 28 Jesenske počitnice
13 29 Jesenske počitnice
14 30 Jesenske počitnice
15 Svetovni dan hoje 31 Dan reformacije
Svetovni dan varčevanja
16 Svetovni dan hrane
40

november 09
1 Dan spomina na mrtve 16 Mednarodni dan strpnost
GU/Ptujska Gora
2 17 GU/Majšperk
Pedagoška konferenca
3 18 GU/Stoperce
4 19
5 20 Mednarodni dan otrokovih
pravic
6 21 Svetovni dan pozdrava
7 22
8 23
9 24
10 25
11 Svetovni dan mladine 26
12 27
13 28
14 Svetovni dan diabetesa 29
15 30 Zadnji rok za posredovanje
podatkov o učencih za NPZ
41

december 09
1 Svetovni dan boja proti AIDS-u 17
2 18
3 Svetovni dan invalidov
Dan šole Majšperk
19
4 20
5 21
6 22 Začetek zime
7 23
8 24
9 25 Božič
10 Mednarodni dan človekovih
pravic
26 Dan samostojnosti in enotnosti
11 27
12 28 Novoletne počitnice
13 29 Novoletne počitnice
14 RS/Ptujska Gora 30 Novoletne počitnice
15 RS/Majšperk 31 Novoletne počitnice
16 RS/Stoperce
42

januar 10
1 Novo leto 16
2 Praznik
Svetovni dan miru
17
3 18 GU/Ptujska Gora
4 19
GU/Majšperk
5 20 GU/Stoperce
6 21
7 22
8 23
9 24
10 25
11 26
12 27
13 28
14 29 Zaključek 1. ocenjevalnega
obdobja
Pedagoška konferenca
15 30
31 Svetovni dan brez cigarete
43

februar 10
1 15 Zimske počitnice
2 16 Zimske počitnice
Pust
3 17 Zimske počitnice
4 18 Zimske počitnice
5 19 Zimske počitnice
6 20
7 21 Mednarodni dan materinega
jezika
8 Slovenski kulturni praznik 22 RS/Ptujska Gora
9 23 RS/Majšperk
Pedagoška konferenca
10 24 RS/Stoperce
11 25
12 Informativni dan v srednjih šolah 26
13 Informativni dan v srednjih šolah 27
14 Valentinovo 28
44

marec 10
1 Objava 3. predmeta za NPZ
Mednarodni dan civilne zaščite
17 GU/Stoperce
2 18
3 19
4 20 Pričetek pomladi
5 21 Svetovni dan boja proti rasizmu
6 22 Svetovni dan voda
7 23
8 Mednarodni dan žena 24
9 25 Materinski dan
10 26
11 27
12 Gregorjevo 28
13 29
14 30
15 GU/Ptujska Gora 31
16 GU/Majšperk
45

april 10
1 16
2 Svetovni dan mladinske
književnosti
17
3 18
4 Velika noč 19 GU/Ptujska Gora
5 Velikonočni ponedeljek 20 Dan slovenske knjige
GU/Majšperk
6 21 GU/Stoperce
7 Svetovni dan zdravja 22 Dan Zemlje
8 Svetovni dan Romov 23 Svetovni dan knjige
Dan šole Ptujska Gora
9 24
10 Pouk: nadomeščanje 26. 4.
2010
Pedagoška konferenca
11 26 Pouka prosti dan:
nadomeščanje v soboto 10. 4.
2010
12 27 Dan upora proti okupatorju
25
13 28 Prvomajske počitnice
14 29 Prvomajske počitnice
15 30 Prvomajske počitnice
46

maj 10
1 Praznik dela 16
2 Praznik 17 RS/Ptujska Gora
3 18 RS/Majšperk
4
5
NPZ: matematika 6. in 9. razred
NPZ: tretji predmet 9. razred
19 RS/Stoperce
20
6 21
7 22
8 23
9 24
10
11
NPZ: slovenščina 6. in 9. razred
NPZ: angleščina 6. razred
25
26 NPZ: posredovanje rezultatov 9.
razred
12 27 NPZ: seznanitev učencev in
staršev z dosežki 9. razred
13 NPZ: prijava za naknadni rok, 9.
razred
14 29
28 NPZ: matematika, naknadni rok
za 9. razred
Dan šole Stoperce
15 Svetovni dan družine 30
31 NPZ: tretji predmet, naknadni
rok za 9. razred
Svetovni dan športa
47

junij 10
1 NPZ: slovenščina, naknadni rok
za učence 9. razreda
16
2 17
3 18
4 Dan vrtca 19
5 Mednarodni dan okolja 20
6 21 Pričetek poletja
Zaključna redovalna konferenca
7 22
8 23
9 24 Zaključek pouka: 1.-8. razred
10 25 Dan državnosti
11 26
12 Zaključna redovalna konferenca
za deveto šolce
27
13 28
14 29
15 Zaključek pouka za učence 9.
razreda
30
48

julij 10
1 16
2 zaključna pedagoška
konferenca
17
3 18
4 19
5 20
6 21
7 22
8 23
9 24
10 25
11 Svetovni dan prebivalstva 26
12 27
13 28
14 29
15 30
31
49

avgust 10
1 17
2 18
3 19
4 20
5 21
6 22
7 23
8 24
9 25
10 26
11 27
uvodna pedagoška konferenca
za šol. l. 2010/11
12 28
13 29
14 30
15 31
16 1. 9.
sreda
8.2 OCENJEVALNA OBDOBJA IN OCENJEVALNE KONFERENCE
Vzgojno-izobraževalno delo po obveznem predmetniku osnovna šola izvaja v dveh
ocenjevalnih obdobjih:
• prvo ocenjevalno obdobje traja od 1. septembra do 29. januarja,
50

• drugo ocenjevalno obdobje od 30. januarja do 24. junija, razen za učence devetih
razredov, za katere traja do 15. junija.
OCENJEVALNO
OBDOBJE
TRAJANJE
OCENJEVALNA
KONFERENCA
Prvo Od 1. 9. do 30. 1. četrtek, 23. januar
Drugo
Od 1. 2. do 15. 6. deveti razredi četrtek, 12. junij
Od 1. 2. do 24. 6. ostali razredi četrtek, 19. junij
V skladu z 12. členom Pravilnika o napredovanju in ocenjevanju učencev v devetletni šoli, 5
dni pred ocenjevalno konferenco učenci ne pišejo pisnih izdelkov za oceno.
V skladu s predmetnikom učenci od 1. do 8. razreda opravijo 35 tednov pouka in opravijo
približno 190 delovnih dni, 9. razredi pa opravijo 32 tednov pouka in približno 180 delovnih
dni.
8.3 NACIONALNO PREVERJANJE ZANJA
Tudi v tem šolskem letu bo potekalo nacionalno preverjanje znanja za devetošolce in
šestošolce. V tem šolskem letu bomo dali poudarek pomembnosti nacionalnega preverjanja
znanja, saj ima ta oblika povratne informacije za naše strokovne delavce velik pomen. Vse
aktivnosti bomo peljali v soglasju in urnikom ric-a tako, da bodo starši in učenci pravočasno
obveščeni o vseh aktivnostih.
8.4 VLOGA IN NALOGE UČENCEV
so:
• aktivno sodelovanje pri pouku,
• redno prihajanje k pouku,
• podajanje predlogov in pobud o organizaciji dela, o vsebinah dni dejavnosti, izletov,
ekskurzij, okroglih miz, tečajev …,
• aktivno sodelovanje v:
- interesnih dejavnostih,
- projektih in raziskovalnih nalogah,
- fakultativnem pouku,
- razrednih in oddelčnih skupnostih,
- šolski skupnosti;
• organizaciji družabnega življenja na šoli,
• izdajanje šolskega glasila,
• biti izvoljen in voditi oddelčno, šolsko skupnost, šolski parlament,
• predstavljanje in zastopanje šole,
• sodelovanje na govorilnih urah, roditeljskih sestankih,
• aktivno sodelovanje na vseh prireditvah šole,
• vsakodnevno sprotno, poglobljeno delo v šoli in doma, kar je pogoj za dobre rezultate,
• krojiti življenje in delo v šoli ne pomeni samo soustvarjati, temveč tudi prevzemati
odgovornosti za rezultate tako na vzgojnem kot izobraževalnem področju.
Pri tem pa se moramo vsi zaposleni v našem zavodu zavedati dejstva, da je:
• osnova vzgojnega dela v šoli nadgradnja vzgojnega dela v družini,
51

• temelj vzgojnega dela v zavodu je demokratična vzgoja, ki jo razvijamo:
- s posluhom za potrebe, interese in želje vsakega otroka,
- s spodbujanjem sprejemljivega vedenja, ki omogoča življenje in nemoteno delo v
socialnih
skupinah,
- s spoštovanjem dogovorjenih pravil in realizacijo sprejetih dogovorov,
- z usklajevanjem lastnih interesov, z interesi drugih,
- z občutljivostjo za potrebe, interese in želje drugih.
Zgoraj opisano razvijamo pri vsakodnevnem stiku z učenci in učenkami na vseh področjih
dela, predvsem pa pri:
• razrednih urah,
• interesnih dejavnostih,
• šolski skupnosti in
• šolskem parlamentu.
Naše skupne interese bomo oblikovali v šolski red, ki omogoča moralni in socialni razvoj
posameznika ter dobro in varno počutje v skupnosti. S skupnimi usmeritvami bomo
oblikovali skupna stališča strokovnih delavcev z upoštevanjem oblikovanih stališč učencev in
učenk naših šol. Le tak način nam omogoča, da bomo vrednote iz vzgojnega načrta uspešno
osmislili. To pomeni, da bomo vzgojne probleme reševali s pogovorom, brez klasičnih
(deklariranih) kazni.
Do prijetnega počutja v šoli naj nas pripeljejo skupni dogovori nas vseh:
PRED PPOUKOM
- svoj mobilni telefon pustim v
omarici,
- imam dobre odnose s sošolci in
učitelji,
- skrbim za lep videz učilnice,
- v šolo prihajam točno.
MED POUKOM
- sem pozoren/-a, sodelujem,
- postavljam vprašanja,
dobivam odgovore
- sem upoštevan.
NA HODNIKU
- skrbim za urejenost garderobne omarice,
- smeti odmetavam izključno v koše,
- sem v copatih,
- mirno menjavam učilnice,
- preberem obvestila,
- cenim razstavljene izdelke sošolcev,
- upoštevam mlajše učence in učenke,
- sprostim se ob glasbi šolskega radia.
PO POUKU
- svoj delovni prostor zapustim urejen,
- s prijatelji odidem domov v prijetnem
razgovoru,
- sem prijazen do starejših (nasmeh dela
čudeže),
- pazim na svojo in varnost drugih v
prometu.
Do sošolcev; skratka do vseh učencev in učenk na naši šoli se vedem tako, kot bi želel/-a,
da se oni vedejo do mene.
Ker želim imeti svoje predmete zaščitene, ne bom kratil/-a te pravice svojim sošolcem in
sošolkam.
52

8.4.1 Zagotavljanje varnosti
Vsi zaposleni v JZ OŠ Majšperk so po Zakonu o osnovni šoli dolžni poskrbeti za varnost
učencev. S tem namenom:
1. učitelji zagotovijo
• da so objekti, učila, opreme in naprave v skladu z veljavnimi normativi
in standardi ter zagotavljajo varno izvajanje dejavnosti,
• na ekskurzijah, športnih, naravoslovnih, kulturnih dnevih, tečajih
plavanja, smučanja, kolesarjenja ipd., zagotovijo ustrezno število
spremljevalcev v skladu z veljavnimi normativi in standardi ter z
navodili za izvajanje učnih načrtov (o potrebi pravočasno obvestijo
ravnatelja),
• da učenci poznajo, razumejo šolski hišni red, s katerim so urejena
vprašanja, pomembna za življenje in delo v šoli,
• učencem ustrezno opremo, kadar sodelujejo pri urejanju šole in šolske
okolice,
• nadzor v šolskih prostorih v času pouka in drugih dejavnosti, ki jih
organizira šola,
• način informiranja.
2. razredniki s pomočjo svetovalne službe:
• izvajajo ciljne razredne ure, na katerih organizirajo različne aktivnosti
in ukrepe za zagotavljanje varnosti učencev in preprečevanje nasilja, pri
čemer sledijo ciljem in vzgojnemu načrtu šole,
3. šola kot subjekt mora varovati:
• učenke in učence pred nadlegovanjem, trpinčenjem, zatiranjem,
diskriminacijo, nagovarjanje k dejanjem, ki so v nasprotju z zakonom in
splošno sprejetimi civilizacijskimi normami,
• učenke in učence pred tem, da bi jih namerno poniževali drugi učenci,
delavci šole in druge osebe, ki vstopajo v šolski prostor.
4. dežurstvo učiteljev
• Seznam dežurstva na OŠ Majšperk pripravi učiteljica Terezija Pintar, na
PŠ Ptujska Gora Jelka Trafela in PŠ Stoperce Milena Širec. Seznam
visi na oglasni deski zbornice in na oglasnih deskah v avlah vseh treh
šol.
• Učitelj na dan dežurstva zagotavlja varstvo učencem vse odmore,
vključno z dežuranjem na šolski avtobusni postaji, ko ni zagotovljena
prisotnost učitelja iz OPB.
• Dežurni učitelj si je v primeru opravičene zadržanosti dolžan
organizirati nadomestno dežuranje sodelavca.
• Dežurni učitelj učence spodbuja k strpnosti in jih z lastnim vzgledom
usmerja k medsebojnemu spoštovanju in mirnemu reševanju sporov.
Vsi delavci šole vedo, da je kajenje in uživanje alkohola in drog v prostorih šole in na šolskih
površinah prepovedano. Če katerikoli delavec ugotovi, da učenec uživa prepovedane
53

substance, poseduje drogo, je dolžan o tem obvestiti razrednika in šolsko svetovalno službo,
ki ustrezno ukrepa.
Razredne ure
So oblika poglobljenega dela oddelčne skupnosti, s katerim navajamo protagoniste na
medsebojno dogovarjanje, zrelo in odgovorno sodelovanje z razrednikom, učitelji in ostalimi
sošolci. Razredne ure se bodo izvajale po urniku, nanje pa se bodo učenci in razredniki skrbno
pripravili.
Okvirne vsebine razrednih ur:
• volitve oddelčnih predstavnikov,
• izdelava podrobnega programa razrednih ur,
• seznanitev s cilji šolskega dela in vzgojnim načrtom šole,
• sodelovanje v šolski skupnosti,
• pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev,
• pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja,
• pravila hišnega reda,
• načrtovanje o temah meseca,
• praznovanja, izleti dejavnosti,
• razredna klima, prosti čas,
• druge vsebine po izboru učencev in učenk.
8.5 DNEVI DEJAVNOSTI
Dnevi dejavnosti so tisti del obveznega programa osnovne šole, ki medpredmetno povezujejo
predmetna področja, vključene v predmetnik osnovne šole. Mednje sodijo: kulturni,
naravoslovni, tehniški, športni dnevi in delovne akcije.
V šolskem letu je 15 dni dejavnosti, kar v devetih letih šolanja znese 135 dni. Posamezni dan
dejavnosti se izvede v obsegu 5 šolskih ur. Dnevi dejavnosti potekajo po letnem delovnem
načrtu šole, ki določa njihovo vsebino in organizacijsko izvedbo.
Cilji dejavnosti so omogočiti učencem in učenkam utrjevanje in povezovanje znanj,
pridobljenih pri posameznih predmetih in predmetnih področjih, uporabo znanj in njihovo
nadgrajevanje s praktičnim učenjem v kontekstu medsebojnega sodelovanja in odzivanje na
aktualne dogodke v ožjem in širšem družbenem okolju.
8.5.1 Cilji posameznih dni dejavnosti
KULTURNI DNEVI
Učenci in učenke si z dnevi kulturnih dejavnosti razvijajo ustvarjalnost, sposobnost dojemanja
spoznanj družboslovnih ved in jezikoslovja, doživljanje umetniške besede, barv in oblik,
zvoka in giba ter prepoznavanje, razumevanje in vrednotenje pokrajine in njenih sestavnih
delov.
Cilji so dosegljivi z vključevanjem vseh jezikovno-umetnostnih in družboslovnih
področij še posebej področje kulture in medčloveških in družbenih odnosov, slovenski jezik
in književnost kot kulturo izražanja, zgodovinskega spomina in narodne identitete, likovne
glasbene, gledališke in filmske umetnosti ter vključevanjem kulture vedenja in oblačenja.
Predlagane vsebine:
54

- priprava in izvedba srečanja z umetnikom, kulturnim delavcem ali družboslovcem,
- priprava in izvedba ogleda zgodovinskih, spominskih krajev, kulturnih spomenikov in
naravnih ter kulturnih znamenitosti,
- obisk filmskega ali dramskega gledališča, oziroma kulturno-umetniške ustanove,
- raziskovalne dejavnosti v povezavi s spoznavanjem in varovanjem narave in kulturne
dediščine,
- priprava in izvedba literarnega natečaja, srečanje mladih literarnih, likovnih in
glasbenih ustvarjalcev,
- priprava šolskega glasila,
- kako se pripravi likovna ali knjižna razstava,
- priprava prireditve za starše,
- priprava dneva šole, proslav in praznovanj državnih praznikov (Kulturni praznik),
- lutkovno gledališče.
Tim za pripravo kulturnih dni:
Vodja tima: Danica Lorber, jezikovno kulturno področje
člani so: Danica Pompe I. triada
Milan Kumer knjižnica
Aljoša Pižmoht likovno področje
Stanka Erjavec glasbeno področje
Darko Supančič zgodovinsko področje
Mira Marinič II. triada
Barbara Vedlin PŠ Ptujska Gora
Ida Žunkovič PŠ Stoperce
Damjana Brglez tuj jezik
NARAVOSLOVNI DNEVI
Aktivno in sistematično dopolnjevati, poglabljati, uporabiti in povezovati teoretična znanja v
novih okoliščinah in jih povezati v nova spoznanja. Z dejavnostmi spodbuditi k kritičnemu
mišljenju in navajati na timsko delo in medresorsko sodelovanje. Učenke in učence
spodbuditi k intenzivnemu doživljanju narave, spodbujati in odkrivati njene lepote in
oblikovati pozitiven odnosa do nje ter ozavestiti pomen varovanja okolja in zdravja.
Cilji so uresničljivi, če vanje vključimo vsa naravoslovna področja, probleme pa poskušamo
osvetliti interdisciplinarno v povezavi z drugimi predmetnimi področji.
Predlagane vsebine
Biologija:
- polje, narava, vrt, sadovnjak, vinograd, mestni park, kmetija;
- geološka sestava tal in prsti v okolici šole, živi in neživi dejavniki okolja,
onesnaževanje okolja in posledica le-tega;
- ogrožene in zavarovane rastline in živali v šolskem okolju, živalski vrt, botanični vrt,
prirodoslovni muzej, pretok snovi in energije (raziskovanje prehranjevalnih spletov in
verig);
- zdravje in prehrana iz narave, pomen mikroorganizmov v človekovem življenju;
Geografija
- domači kraj (površje, naselje, četrt, raba zemljišč, vaška hiša – spomenik na prostem);
- orientacija v naravi,
- Kras in kraško površje,
- vodni in obvodni svet,
- avtobusna in železniška postaja,
- tipi naselij,
55

- tipi pokrajin (rudarska, industrijska, kmetijska-vinorodna, gozdna, turistična …),
- slovenske pokrajine (alpski, dinarski, panonski, primorski svet);
Gospodinjstvo, zdravje
- skrb za zdrave zobe,
- naše telo in skrb za zdravje,
- zdravo živimo in se lažje učimo v čistih šolskih prostorih,
- zdravje higiena in rekreacija,
- hrana in zdrav način prehranjevanja,
- konzerviranje živil,
- analiza prehrane – uporaba računalnika,
- varujmo srce in ožilje,
- spolna vzgoja in AIDS,
- preprečevanje vseh vrst odvisnosti,
- svetovni dan invalidov.
Tim za pripravo naravoslovnih dni:
Vodja tima: Nada Planinc področje biologije
Člani so: Evelin Brglez področje fizike
Milenka Kovačec geografija
Andrejka Nemec I. triada
Sonja Šterbal II. triada
Vesna Korže PŠ Stoperce
Marija Vuzem PŠ Ptujska Gora
Športni pedagog Koordinator za medpredmetno povezovanje
ŠPORTNI DNEVI
Zadovoljevati potrebe po gibanju, ustvarjalnosti in izražanju z gibi. Osvojiti načine sprostitve
in razvedrila. Razvijati tovarištvo, medsebojno sodelovanje, spoštovati dosežke drugih,
utrjevati samozavest in pridobivati trajne športne navade. Seznaniti učence in učenke z
različnimi in novimi športnimi dejavnostmi in usposabljati za samostojno športno dejavnost.
Področja, vsebinski sklopi športnih dni
Športni dnevi so namenjeni predvsem dejavnostim v naravi, ne pa vsebinam, ki jih je mogoče
opraviti pri rednih urah športne vzgoje v telovadnici. Pri načrtovanju športnih dni športni
pedagog upošteva cilje in vsebine prejšnjega in kasnejšega starostnega obdobja. Vsebine se
lahko ponavljajo, vendar se načrtujejo ciklično tako, da se vsebine vse bolj poglabljajo in
dopolnjujejo.
Predlagane vsebine:
- pohodništvo,
- zimski športi, (smučanje, drsanje, igre na snegu, tek na smučeh),
- aerobne dejavnosti v naravi (kolesarjenje, kajakaštvo in veslanje, orientacija),
- medrazredna tekmovanja v moštvenih igrah,
- atletski mnogoboj,
- seznanjanje s športi (aerobika, ples, jahanje, lokostrelstvo, hokej na travi, softball,…),
- plavanje in druge dejavnosti v vodi,
- kombinacije športnih dejavnosti.
Tim za pripravo športnih dni:
Vodja tima: Darko Kafel športna vzgoja
Člani so: Jelka Rakovec I. triada
Draga Krošl II. triada
Športni pedagog koordinacija
56

TEHNIŠKI DNEVI
Razvijati pozitiven odnos do tehniških dosežkov, raziskati njihov izvor in zgradbo, opaziti
tehnični problem v svojem okolju, zanj oblikovati rešitev in jo preveriti.
Ob oblikovanju razstav izmenjati izkušnje in ideje, skušati izboljšati obstoječe tehnične
rešitve ter uporabljati sodobne informacijske tehnologije.
Vsebinski sklopi tehniških dni
Tehniški dnevi se povezujejo s cilji tehnike in tehnologije ter gospodinjstva. Izbrane vsebine
poglabljajo in dopolnjujejo tako, da učenke in učenci aktivno rešujejo problem.
Predlagane vsebine:
- kako stanujemo (pohištvena oprema in ergonomske zahteve, vrste in izdelava maket),
- tekstil v stanovanju,
- ogrevanje, zračenje, razsvetljava stanovanjskega prostora,
- vzdrževanje in čiščenje,
- čisto okolje, (odpadki, koš za smeti, načrtovanje, izdelava, vzdrževanje),
- raziskovanje tehnične zapuščine: tehnični izdelki naše preteklosti (mlini, mostovi,
žičnice, žage, vozovi, orodja ...),
- priprava razstave izdelkov in demonstracija delovanja izdelka,
- tekmovanja v različnih tehničnih disciplinah,
- promet - kolesarski izpit,
- meteorologija,
- modelarstvo.
Tim za pripravo tehniških dni:
Vodja tima: Jože Režek področje tehnike in tehnologije, fizike
Člani so: Evelin Brglez področje astronomije,
Martina Grobelnik tuj jezik,
Jadranka Frlež I. triada,
Jelka Trafela Koordinacija PŠ Ptujska Gora
Milena Širec Koordinacija PŠ Stoperce
Lili Kamenšek II. triada.
Vključevanje staršev
O vseh oblikah izvajanja dnevov dejavnosti, fakultativnih oblikah pouka, interesnih
dejavnostih, ekskurzijah, šolah v naravi, tečajih …, bodo starši pravočasno obveščeni v pisni
obliki. Starši se bodo neposredno (s soglasji) odločali o udeležbi svojega otroka.
Svetovalna delavka skupaj z razrednikom, staršem s slabšim gmotnim položajem pomaga
zagotoviti manjkajoča sredstva.
Vodstvo šole si bo prizadevalo, da bodo starši lahko vse navedene oblike dela plačali v
obrokih.
Število dni dejavnosti v posameznih razredih je razvidno iz uradnega predmetnika (str 23).
Program dni dejavnosti
1. razred – Majšperk, Ptujska Gora, Stoperce
DEJAVNOST VSEBINA ČAS
varno v prometu
september
KULTURNI DNEVI
filmska predstava
november
novoletno praznovanje
24. december
gledališki dan
maj
NARAVOSLOVNI DNEVI vse o meni
september
ustna higiena in pregled zob
oktober
57

ŠPORTNI DNEVI
TEHNIŠKI DNEVI
vrtnarija
pohod po Haloški planinski poti
športne igre
športno-vzgojni karton
orientacijski pohod
rolkanje, kotalkanje, vožnja s koles.
urejanje učbenikov, spoznajmo se
izdelava pustnih mask, pustovanje
vračanje učbenikov, poslovimo se
marec
september
oktober
april
maj
junij
1. september
februar
24. junij
2. razred – Majšperk, Ptujska Gora, Stoperce
DEJAVNOST VSEBINA ČAS
varno v prometu
september
KULTURNI DNEVI
filmska predstava
november
novoletno praznovanje
24. december
gledališki dan
maj
ustna higiena in pregled zob
oktober
NARAVOSLOVNI
kmetija
april
DNEVI
snovi: mešanje, ločevanje, okusi
junij
pohod po Haloški planinski poti
september
športne igre
oktober
ŠPORTNI DNEVI
športno-vzgojni karton
april
orientacijski pohod
maj
atletski troboj
junij
urejanje učbenikov, spoznajmo se
1. september
TEHNIŠKI
izdelava pustnih mask, pustovanje
februar
DNEVI
vračanje učbenikov, poslovimo se
24. junij
3. razred – Majšperk, Ptujska Gora, Stoperce
DEJAVNOST VSEBINA ČAS
varno v prometu
september
KULTURNI DNEVI
filmska predstava
november
novoletno praznovanje
24. december
gledališki dan
maj, junij
ustna higiena in pregled zob
oktober
NARAVOSLOVNI
gibanje
maj, junij
DNEVI
gozdna učna pot
oktober
pohod po Haloški planinski poti
september
športne igre
oktober
ŠPORTNI DNEVI
športno-vzgojni karton
april
orientacijski pohod
maj, junij
atletika - troboj
april, maj
urejanje učbenikov, spoznajmo se
1. september
TEHNIŠKI DNEVI
izdelava pustnih mask, pustovanje
februar
vračanje učbenikov, poslovimo se
24. junij
58

4. razred – Majšperk, Ptujska Gora, Stoperce
DEJAVNOST VSEBINA ČAS
filmska predstava
november
KULTURNI DNEVI novoletno praznovanje
24. december
zgodovinsko mesto Piran
junij
ustna higiena in pregled zob
oktober
NARAVOSLOVNI
mikroskopiranje
marec
DNEVI
sredozemske drevesne vrste
junij
pohod po Haloški planinski poti
september
prometna slikanica
april
ŠPORTNI DNEVI
atletika - troboj
april, maj
pohodništvo LŠN
junij
plavanje LŠN
junij
urejanje učbenikov, spoznajmo se
1. september
TEHNIŠKI DNEVI
izdelava pustnih mask, pustovanje
februar
vlečem, potiskam izdelek iz lesa
marec
vračanje učbenikov, poslovimo se
24. junij
5. razred
DEJAVNOST VSEBINA ČAS
gledališki dan
maj, junij
KULTURNI DNEVI gledališka predstava
februar
novoletno praznovanje
24. december
Zelške jame
april
NARAVOSLOVNI
presihajoče jezero
april
DNEVI
varno v prometu
april
pohod po Haloški planinski poti
september
ŠPORTNI DNEVI
preživetje v naravi, CŠOD
april
lokostrelstvo, veslanje, pohodništvo
april
atletika - troboj
pril, maj
kolesarjenje
maj, junij
urejanje učbenikov, spoznajmo se
1. september
TEHNIŠKI DNEVI
Ustna higiena in pregled zob
november
izdelava pustnih mask, pustovanje
februar
vračanje učbenikov, poslovimo se
24. junij
6. razred
DEJAVNOST VSEBINA ČAS
gledališka predstava
november
KULTURNI DNEVI Povodni mož
februar
kulturno-zgodovinske znam. kraja
junij
botanični vrt Pohorski dvor
oktober
NARAVOSLOVNI
naravoslovna učna pot
junij
DNEVI
prostornina in obdelava podatkov
junij
ŠPORTNI DNEVI pohod po Haloški planinski poti september
59

športne igre
oktober
zimske aktivnosti
januar
različne športne dejavnosti
maj
plavanje
maj, junij
urejanje učbenikov, spoznajmo se
1. september
DELOVNI DNEVI
izdelava pustnih mask, pustovanje
februar
izdelava poletne dekoracije šole
april
vračanje učbenikov, poslovimo se
24. junij
7. razred
DEJAVNOST VSEBINA ČAS
gledališka predstava
november
KULTURNI DNEVI Povodni mož
februar
rastem s knjigo, filmska predstava
oktober
gozd
november
NARAVOSLOVNI
medovite zdravilne rastline
april
DNEVI
površina in obdelava podatkov
junij
pohod po Haloški planinski poti
september
ŠPORTNI DNEVI
športne igre
oktober
zimske aktivnosti
januar
različne športne dejavnosti
maj
plavanje
maj, junij
urejanje učbenikov, spoznajmo se
1. september
TEHNIŠKI
izdelava pustnih mask, pustovanje
februar
DNEVI
mlinarstvo in mizarstvo
april
vračanje učbenikov, poslovimo se
24. junij
8. razred
DEJAVNOST VSEBINA ČAS
gledališka predstava
november
KULTURNI DNEVI Povodni mož
februar
filmska pred., Miheličeva galerija
oktober
Tehniški muzej Bistra, Vrhnika
16. oktober
NARAVOSLOVNI
zdrava prehrana
december
DNEVI
statistična obdelava geog. podatkov
junij
pohod po Haloški planinski poti
september
športne igre
oktober
ŠPORTNI DNEVI
zimske aktivnosti
januar
različne športne dejavnosti
april, maj
plavanje
maj, junij
urejanje učbenikov, spoznajmo se
1. september
TEHNIŠKI DNEVI
amatersko radiogoniometriranje
oktober
izdelava pustnih mask, pustovanje
februar
vračanje učbenikov
24. junij
9. razred
DEJAVNOST VSEBINA ČAS
gledališka predstava
november
KULTURNI DNEVI Povodni mož
februar
znamenitosti Ljubljane
junij
60

NARAVOSLOVNI
DNEVI
ŠPORTNI DNEVI
TEHNIŠKI DNEVI
proizvodnja in potrošnja
planiranje prehrane z uporabo rač.
bazar, zaposlitveni sejem
pohod po Haloški planinski poti
športne igre
zimske aktivnosti
različne športne dejavnosti
plavanje
urejanje učbenikov, spoznajmo se
izdelava pustnih mask, pustovanje
družina in stanovanje
pohištvena oprema
februar
april
oktober
september
oktober
januar
april, maj
maj, junij
1. september
februar
oktober
december
EKSKURZIJE
RAZRED VSEBINA ČAS
1. a, 2. a Maribor 2. junij
3. a, 4. a Živalski vrt Ljubljana 2. junij
5. a , 5. b Prekmurje 3. junij
6. a, 6. b Dravska dolina, rudnik Velenje 9. junij
7. a, 7. b Kropa, Vintgar, Bled 9. junij
8. a, 8. b Triglavski narodni park 10. junij
9. a, 9. b Adrenalinski park 10. junij
Enoti Stoperce in Ptujska Ptuj
8. junij
Gora
Tekmovanja
Učence bomo vzpodbujali k sodelovanju na različnih tekmovanjih. Tekmovanja na šoli organizirajo mentorji. Glede na
uspešnost na šolskih tekmovanjih, se bodo učenci udeleževali tudi višjestopenjskih tekmovanj.
TEKMOVANJA MENTOR ČAS
Logika Evelin Brglez sep. 2009
Tekmovanje o sladkorni bolezni Tatjana Peršuh okt. 2009
Biologija Nada Planinc okt. 2009
Nemščina Lilijana Kamenšek nov. 2009
Angleščina Damjana Brglez nov. 2009
Slovenščina Danica Lorber dec. 2009
Zgodovina Darko Supančič dec. 2009
Preglovo priznanje (kemija) Nada Planinc januar 2010
Pokal LOGO Marta Mlakar februar 2010
Stefanovo priznanje (fizika) Jože Režek februar 2010
EPI Lesepreis Marjetka Kotnik februar 2010
Angleška bralna značka Martina Grobelnik marec 2010
Geografija Milenka Kovačec marec 2010
Konstruktorstvo in teh.
Jože Režek
obdelave
marec 2010
61

Vegovo
priznanje
Zinka Pintar
(matematika)
marec 2010
Modelarstvo Jože Režek maj 2010
Zlati sonček Barbara Rajh celo leto
Branje in pisanje je igra Rakovec, Rajh, Korže maj 2010
Računanje je igra Rakovec, Rajh, Korže maj 2010
Cici veselošolsko prev. znanja Danica Pompe 2010
Kaj veš o prometu Jože Režek maj 2010
Rokomet Darko Kafel oktober 2009
Odbojka Darko Kafel novem. 2009
Košarka Darko Kafel novem. 2009
Nogomet Darko Kafel decem. 2009
Košarka Darko Kafel decem. 2009
Odbojka Darko Kafel decem. 2009
Košarka Darko Kafel januar 2010
Mala odbojka Darko Kafel marec 2010
Košarka Darko Kafel marec 2010
Nogomet Darko Kafel april 2010
Atletika Darko Kafel maj 2010
Plavanje Darko Kafel junij 2010
9. DELAVCI ŠOLE
Strokovni delavci šole
a) na šoli Majšperk
Ime in
priimek
r. P O U K
BRANKO LAH
ravnatelj
DANICA POMPE
JUV,RP2, vzgojiteljica
MARJETA KOZODERC
spremljevalka otroka
JADRANKA FRLEŽ 1.a razredni pouk
JELKA RAKOVEC 2.a razredni pouk
ANDREJKA NEMEC 3.a razredni pouk
MIRA MARINIČ 4.a razredni pouk
DRAGA KROŠEL 5.a razredni pouk
SONJA ŠTERBAL 5.b razredni pouk
TATJANA PERŠUH 6.a GOS, OPB, NPH
MARJETA KOTNIK 6.b SLJ, NI3
NADA PLANINC 7.a KEM, BIO, NAR
JOŽE REŽEK 7.b TIT, FIZ, OGK
EVELIN BRGLEZ 8.a MAT, SLZ
DAMJANA BRGLEZ 8.b TJA
MILENKA KOVAČEC 9.a DDE, GEO, RDK, TVZ
DARKO SUPANČIČ 9.b GEO, ZGO, ŽČZ
DARKO KAFEL
ŠVZ, ŠZZ, ŠSP, IŠP
STANKA ERJAVEC
GVZ, OPB, OPZ
62

DANICA LORBER
MARTINA GROBELNIK
LILI KAMENŠEK
ALJOŠA PIŽMOHT
MARTA MLAKAR
RAJKO JURGEC
ZINKA PINTAR
TADEJA LESJAK
MILAN KUMER
MARIJA PERNEK
b) na enoti Ptujska gora
SLJ
TJA
OPB, NI1, NI2
LVZ
MAT, ROM, UBE
OPB
MAT
defektologinja
knjižničar
socialna delavka
Ime in
priimek
r. P O U K
JELKA TRAFELA 1,2 razredni pouk 1.+ 2.
BARBARA RAJH 3,4 razredni pouk 3.+ 4.
BARBARA VEDLIN
raz. pouk, OPZ,
MARIJA VUZEM
OPB
c) na enoti Stoperce
Ime in priimek r. P O U K
MILENA ŠIREC 1,2 razredni pouk 1.+ 2.
VESNA KORŽE 3,4 razredni pouk 3.+ 4.
IDA ŽUNKOVIČ 2. str. d razredni pouk, RP2
JERICA BABULČ opb Razredni pouk
d)Administrativno tehnični delavci
Ime in priimek delo enota
BRANKA ŽNIDARKO Poslovna sekretarka OŠ Majšperk
MAGDA LORBER Računovodkinja OŠ Majšperk
SILVA GORIŠEK Admin.-računovod. OŠ Majšperk
VIKTOR KMETEC Hišnik OŠ Majšperk
MARJETA POTOČNIK Kuharica OŠ Majšperk
BISERKA PLANINC Pomočnica kuharice OŠ Majšperk
MILAN ERBUS
Hišnik
OŠ Stoperce, Ptujska Gora,
vrtec
MARINKA HERTIŠ čistilka OŠ Majšperk
DRAGICA KIDRIČ čistilka OŠ Majšperk
DRAGICA LESKOVAR čistilka OŠ Majšperk
DANIJELA POGAČAR čistilka OŠ Majšperk
MARJETA KOZODERC Spremljevalka GOO OŠ Majšperk
ERNA KOLARIČ gospodinja OŠ Stoperce
MARTINA PLOHL gospodinja OŠ Ptujska Gora
Individualne govorilne ure
Zap.štev. Dan in ura Prostor
63

1. BABULČ JERICA Sreda, 11.05 – 11.50 ZBO
2. BRGLEZ DAMJANA Petek, 8.20 – 9.05 KN11
3. BRGLEZ EVELIN Torek, 11.55 – 12.40 KN10
4. ERJAVEC STANKA Četrtek, 9.25 – 10.10 KN10
5. FRLEŽ JADRANKA Ponedeljek, 7.30 – 8.15 KP3
6. GROBELNIK MARTINA
7. JURGEC RAJKO
8. KAFEL DARKO Torek, 11.05 – 11.50 KP7
9. KAMENŠEK LILIJANA
10. KORŽE VESNA Ponedeljek, 11.05–11.50 ZBO
11. KOTNIK MARJETA Četrtek,10.15 – 11.00 UN10
12. KOVAČEC MILENKA Ponedeljek, 8.20 – 9.05 UN11
13. KROŠEL DRAGA Petek, 11.05 – 11.50 KN17
14. LORBER DANICA Ponedeljek, 11.05–11.50 KN11
15. MARINIČ MIRICA Četrtek, 9.15 – 9.50 UN20
16. MLAKAR MARTA Torek, 11.55 – 12.20 KP5
17. NEMEC ANDREJKA Torek,11.55 – 12.40 KP3
18. PERŠUH TATJANA Četrtek, 7.30 – 8.20 KN13
19. PINTAR TEREZIJA Petek, 8.20 – 9.05 PIS.
20. PIŠEK SANDRA Ponedeljek, 7.30 – 8.15 KP7
21. ALJOŠA PIŽMOHT
22. PLANINC NADA Četrtek, 8.20 – 9.05 UN8
23. POMOPE DANICA
24. RAJH BARBARA Sreda, 11.55 – 12.40 ZBOR.
25. RAKOVEC JELKA Sreda, 11.55 – 12.40 KP3
26. REŽEK JOŽE Sreda, 10.15 – 11.00 UP7
27. SUPANČIČ DARKO Ponedeljek, 10,15-11.00 KN11
28. ŠIREC MILENA Sreda, 7.30 – 8.15 ZBOR
29. ŠTERBAL SONJA Četrtek, 9.10 – 9.55 UN19
30. TRAFELA JELKA Ponedeljek, 13.00–13.45 ZBOR.
31. VEDLIN BARBARA Ponedeljek,11.55-12.40 ZBOR:
32. VUZEM MARIJA Petek, 15.00 – 15.45 ZBOR
33. ŽUNKOVIČ IDA Petek, 10.15 – 11.00 ZBOR.
34. TROJNER KVAS SNEŽNA Ponedeljek, 10.15–11.00 KN11
35. JANKO MARINIČ Petek, 7.30 – 8.15 KN9
9. 1 Izobraževanje delavcev šole
V tem šolskem letu je omogočeno vsem delavcem šolo strokovno spopolnjevanje. Delavci si
lahko v obsegu odobrenih finančnih sredstev izberejo seminar, ki jim omogoča v skladu z
LDN strokovno rast.
Izbirajo se seminarji, ki jih v svojih katalogih objavi MŠŠ, ZŠRS, in druge strokovne
institucije na področju izobraževanja in so potrjeni s strani MŠŠ.
64

LETNI DELOVNI NAČRT VRTCA MAJŠPERK
ENOTA VRTEC MAJŠPERK
Enota Vrtec Majšperk je organizirana kot javni vrtec,v sklopu JZ OŠ Majšperk.
1. DNEVNI RED
05 30 – 08 00 - sprejem otrok
08 00 – 08 30 - zajtrk
09 00 – 11 00 - aktivnosti otrok v igralnici in na prostem
11 00 – 11 30 - kosilo
11 30 – 13 30 - počitek, aktivni počitek otrok
13 30 – 14 00 - malica
14 00 – 16 00 - aktivnosti otrok v igralnici in na prostem
2. PROGRAM PREDŠOLSKE DEJAVNOSTI
a) oddelki VRTCA – 10,5-urni poslovni čas
1 oddelek 1.–3. leta 14 otrok
2 oddelka 3.–4. leta 19 otrok
1 oddelek 4.–6. leta 24 otrok
3. KADRI
1–2 vzg. Dragica Klarič pomočnica Cvetka Plajnšek
2–3 vzg. Vera Korže pomočnica Vlasta Polanič
3–4 vzg. Irena Obreht pomočnica Silva Novak
4–5 vzg. Tatjana Bele pomočnica Helena Selinšek
TEHNIČNO OSEBJE
Kuharica - Marija Cvetko
Čistilka - Milica Lipnik
Računovodsko-administrativna delavka: Silva Gorišek
4. SKUPNI PROGRAM AKTIVNOSTI ZA OTROKE
PROGRAM ROK ODDELEK
1. Sprejem otrok; lutkovna igra 1. sept. 1 - 6
2. Ples za občinski praznik; 12. sept. 5 - 6
3. Sadni piknik 23. sept. 1 - 6
65

4. Teden otroka
- tekmovalne igre
- izdelovanje lutk
- pečenje kostanjev
- lutkovna igra: Igrače na
potepu
- iskanje skritega zaklada
28. sep.
– 2. okt.
1 - 6
5. Ogled gasilskega doma okt. 3 - 4
6. Miklavževanje - lutkovna igra dec. vse vzgoj.
Prednovoletni čas
- zgodbica Mojca Pokraculja
- izdelovanje okraskov za
novoletno jelko iz storžev
- zgodbica Ko so snežaki
božič praznovali
- izdelovanje novoletnih
7.
voščilnic
- zgodbica: Božič v hlevu
dec. 1 - 6
- izdelovanje svetilk iz
jogurtove embalaže
- prihod dedka Mraza in
obdaritev otrok
- lutkovna predstava: Sneg
za dedka Mraza
8.
9.
10
.
11
.
12
.
13
.
14
.
15
.
16
.
17
.
Pustovanje – delavnice za starše
in povorka
feb. 1 - 6
Zlati sonček – izleti, rolkanje, vse leto 5 - 6
plavanje, igre z žogo
Zobozdravstvena vzgoja – redno vse leto 1 - 6
umivanje zob
Razstave: MTD, banka vse leto 1 - 6
Obiskujemo potujočo knjižnico vse leto 3 - 6
Projekt - Zdrav vrtec vse leto 1 - 6
Krasitev novoletne jelke december 1 – 6
Koncert pevskih zborov april 3 - 6
Dan vrtca 4. junij 1 - 6
Zaključni izlet 8. maj 1 - 6
66

TEMELJNA NALOGA
Oblikovanje osnove za dojemanje zgodovinskih sprememb, spoznavanje, da se ljudje in
okolje, družba in kultura v času spreminjajo.
5. SODELOVANJE S STARŠI
Roditeljski sestanki, govorilne ure, delavnice za starše, pohodi, …
MEDSEBOJNE OBVEZNOSTI STARŠEV IN VRTCA
So zapisane v zakonodaji, ki ureja področje predšolske vzgoje.
6. SODELOVANJE Z OKOLJEM
a) Sodelovanje z Osnovno šolo Majšperk
• povezovanje vzgojiteljic s strokovnimi delavkami v OŠ,
• sodelovanje vzgojiteljic z učiteljicami 1. triade v OŠ,
• sodelovanje ob različnih priložnostih; šolska knjižnica, kino, 1. šolski dan, teden otroka, zimske urice.
b) Sodelovanje z občino, društvi in ustanovami
• sodelovanje ob raznih prireditvah; občinski praznik, miklavževanje, materinski dan
• gasilsko društvo (ogled gasilskega doma)
• planinsko društvo (pohodi)
• KBM, MTD, ZD
• pošta
• potujoča knjižnica (bibliobus)
c) Sodelovanje z Zdravstvenim centrom
Vsebina: zobozdravstvena preventiva
Obogatitvene dejavnosti
• Pevski zbor
• Plavalni tečaj
• Knjigobube
• Predšolska bralna značka
Tekmovanja, natečaji
• Cicido vesela šola
• Naravne in druge nesreče – Klic v sili 112
67

• Zdravo življenje
• Med letom razpisani natečaji
LETNI DELOVNI NAČRT je bil potrjen na seji sveta zavoda 24. septembra 2009.
Po sklepu zavoda se sprejeti dokument objavi na spletnih straneh zavoda.
Ravnatelj zavoda OŠ Majšperk
Branko Lah
Majšperk, 25. 09. 2009
Priloge k LDN:
- hišni red OŠ Majšperk
- pravila šolskega reda
- hišni red PŠ Ptujska Gora
- hišni red PŠ Stoperce
68