Gradivo - ObÄina IvanÄna Gorica
Gradivo - ObÄina IvanÄna Gorica
Gradivo - ObÄina IvanÄna Gorica
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
3<br />
OBČINA IVANČNA GORICA<br />
OBČINSKA UPRAVA<br />
Sokolska ulica 8<br />
1295 Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
Tel: 78 12 100, fax: 78 12 120<br />
e-mail: obc.ivancna.gorica@siol.net<br />
http://www.ivancna-gorica.si<br />
Datum: 23.11.2011<br />
STATUS DOKUMENTA: Osnutek<br />
ZADEVA: Lokalni razvojni program Občine Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
1. Predlog besedila sklepov občinskega sveta:<br />
Občinski svet Občine Ivančna <strong>Gorica</strong> sprejme osnutek Lokalnega razvojnega programa Občine<br />
Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
2. Predlagatelj: Dušan Strnad, župan Občine Ivančna <strong>Gorica</strong>.<br />
3. Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva: Tomaž Smole, podžupan.<br />
4. Izjava, da je gradivo obravnaval pristojni odbor ali komisija občinskega sveta ali Nadzorni<br />
odbor Občine<br />
/<br />
5. Predlog morebitnega skrajšanja poslovniških rokov za obravnavo:<br />
/<br />
6. Ocena finančnih posledic sklepov:<br />
/<br />
7. Kratek povzetek gradiva:<br />
Osnutek Lokalnega razvojnega programa Občine Ivančna <strong>Gorica</strong> zajema obdobje 2012 – 2018.<br />
Izvedbeni del pa se osredotoči na obdobje 2012-2014. Za pripravo je bil izbran participativni model in<br />
skozi različne delavnice in ankete smo vključevali širšo javnost in ožji krog kompetentnih<br />
posameznikov. Osnutek zajema analitični del, vizijo poslanstvo in ključne strateške cilje, v<br />
nadaljevanju pa še strategije in cilje povezane v mrežo na področju družbenega okolja, gospodarstva<br />
in urejanju prostora in varovanju okolja. Izdelan je bil tudi nabor konkretnih projektov, ki bodo podlaga<br />
za pridobivanje sredstev in bodo umeščeni v proračun. Predstavljeni bodo neposredno na seji.<br />
Župan<br />
Dušan Strnad<br />
Priloge:<br />
- Osnutek Lokalnega razvojnega programa Občine Ivančna <strong>Gorica</strong>
KAZALO<br />
1. UVOD............................................................................................................................ 4<br />
2. PODLAGE ZA PRIPRAVO LOKALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA .................................... 6<br />
2.1. ZAKONSKE OSNOVE, NAMEN IN CILJ ....................................................................................... 6<br />
2.2. KONCEPTI IN MODELI ............................................................................................................. 6<br />
Participativni model ....................................................................................................................... 6<br />
Model trajnostnega sobivanja ........................................................................................................ 7<br />
Koncept inovativnih lokalnih skupnosti .......................................................................................... 7<br />
Evolucija sistemov ........................................................................................................................ 10<br />
Ciljno vodenje ............................................................................................................................... 11<br />
Model planiranja .......................................................................................................................... 12<br />
2.3. VSEBINA LOKALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA IN METODOLOGIJA DELA ........................... 13<br />
2.4. POTEK PRIPRAVE LOKALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA ..................................................... 13<br />
3. ANALIZA STANJA ......................................................................................................... 15<br />
3.1. OKOLJE, PROSTOR IN INFRASTRUKTURA ............................................................................... 15<br />
3.1.1. Lega občine Ivančna <strong>Gorica</strong> ........................................................................................................... 15<br />
3.1.2. Geološka zgradba .......................................................................................................................... 15<br />
3.1.3. Tektonika ....................................................................................................................................... 18<br />
3.1.4. Potresi ........................................................................................................................................... 19<br />
3.1.5. Relief ............................................................................................................................................. 19<br />
3.1.6. Vodne razmere .............................................................................................................................. 20<br />
3.1.7. Podnebje ....................................................................................................................................... 21<br />
3.1.8. Okolje – stanje sestavin okolja ...................................................................................................... 22<br />
3.1.9. Ravnanje z odpadki ....................................................................................................................... 23<br />
Zbiranje in odvoz odpadkov ......................................................................................................... 23<br />
Mešani komunalni odpadki .......................................................................................................... 24<br />
3.1.10. Komunalna in energetska infrastruktura .................................................................................... 25<br />
Sistemi vodopreskrbe ................................................................................................................... 25<br />
Kanalizacijski sistemi .................................................................................................................... 26<br />
3.1.11 Hrup ............................................................................................................................................. 27<br />
3.1.12. Prostor ......................................................................................................................................... 29<br />
3.1.13. Prometna infrastruktura ............................................................................................................. 32<br />
3.3. DRUŽBENO OKOLJE .............................................................................................................. 35<br />
3.3.1. Glavne demografske značilnosti ................................................................................................... 35<br />
3.3.2. Vzgoja in izobraževanje ................................................................................................................. 35<br />
Izobrazba prebivalcev ................................................................................................................... 35<br />
Predšolska vzgoja ......................................................................................................................... 36<br />
Osnovno in srednje šolstvo .......................................................................................................... 37<br />
Terciarno izobraževanje ............................................................................................................... 37<br />
3.3.3. Zdravstvo in sociala ....................................................................................................................... 38<br />
2
3.3.4. Varnost .......................................................................................................................................... 38<br />
3.3.5. Društveno delovanje, kultura in šport .......................................................................................... 39<br />
3.4. GOSPODARSTVO .................................................................................................................. 42<br />
Aktivno in delovno aktivno prebivalstvo ...................................................................................... 42<br />
Brezposelnost, izobrazbena raven delovno aktivnega prebivalstva in plače ............................... 43<br />
Podatki o gospodarskih družbah .................................................................................................. 44<br />
3.4.1. Kmetijstvo ..................................................................................................................................... 45<br />
Družinske kmetije ......................................................................................................................... 45<br />
Kmečki gospodarji ........................................................................................................................ 47<br />
3.4.2. Turizem ......................................................................................................................................... 48<br />
3.5. POTREBE, OBNAŠANJA, VIR PONOSA IN MOČI ...................................................................... 51<br />
3.5.1. Nova identiteta občine »Prijetno domače« .................................................................................. 52<br />
3.5.2. Povzetek vprašalnikov za občane .................................................................................................. 52<br />
3.6. MODEL DELEŽNIKOV ............................................................................................................ 54<br />
3.7. SWOT ANALIZA .................................................................................................................... 55<br />
4. LOKALNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE IVANČNA GORICA – STRATEŠKI DEL ................. 59<br />
4.1. VSEBINSKI POVZETEK ........................................................................................................... 59<br />
4.1.1. Vizija .............................................................................................................................................. 62<br />
4.1.2. Poslanstvo ..................................................................................................................................... 64<br />
4.1.3. Vrednote ....................................................................................................................................... 65<br />
4.1.4. Ključni cilji in strategije.................................................................................................................. 66<br />
4.2. MODEL LOKALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA OBČINE ....................................................... 74<br />
4.3. SOODVISNOST MED CILJI IN STRATEGIJAMI .......................................................................... 75<br />
4.3.1. Model soodvisnosti strateških in podrejenih ciljev ....................................................................... 75<br />
4.3.2. Modeli soodvisnosti ciljev in strategij po področjih ...................................................................... 77<br />
4.3.3. Faktorji tveganja pri uresničevanju ciljev ...................................................................................... 82<br />
5. PRILOGE ...................................................................................................................... 84<br />
5.1. POVZETEK ANALIZE VPRAŠALNIKOV ZA JAVNOST ................................................................. 84<br />
5.2. SLOVAR IZRAZOV ................................................................................................................. 88<br />
6. VIRI IN LITERATURA..................................................................................................... 89<br />
3
1. UVOD<br />
Priprava lokalnega razvojnega programa za občino Ivančna <strong>Gorica</strong> predstavlja proces, v<br />
katerem se vzpostavljajo programski in institucionalni okvirji za oblikovanje in izvajanje<br />
politike skladnega razvoja na lokalni ravni, ki sledi smernicam subregijskega, regijskega,<br />
nacionalnega in evropskega razvoja.<br />
V pripravo dokumenta smo v skladu z Uredbo o regionalnih razvojnih programih vključili<br />
različne ciljne skupine iz lokalne skupnosti, ki so prispevale svoja mnenja, ideje in predloge,<br />
in sicer:<br />
strokovne delavce občinske uprave, zadolžene za različna delovna področja,<br />
predstavnike javnih institucij, ki delujejo na lokalnem nivoju,<br />
predstavnike nevladnega sektorja (predvsem društva in njihove zveze),<br />
predstavnike ekonomskega sektorja (podjetja, podjetnike, kmete)<br />
ostalo zainteresirano javnost<br />
Pri nastanku LRP je sodelovalo skupaj približno 90 ljudi, ki so bili o samem poteku priprave<br />
sproti obveščeni z objavami v lokalnem časopisu in na spletni strani Občine Ivančna <strong>Gorica</strong>.<br />
Za samo pripravo dokumenta je bil zadolžen Center za razvoj Litija, ki je pri tem sodeloval z<br />
zunanjimi strokovnjaki in Razvojno akcijsko skupino, imenovano s strani Občine Ivančna<br />
<strong>Gorica</strong>.<br />
Lokalni razvojni program (v nadaljevanju: LRP) je eden temeljnih instrumentov izvajanja<br />
lokalne politike. Predstavlja osnovni lokalni dokument, ki je podlaga za uspešno in ciljno<br />
usmerjeno vključevanje v regionalne razvojne programe (RRP) in v območne razvojne<br />
programe (ORP).<br />
Občina Ivančna <strong>Gorica</strong> se vključuje v RRP Ljubljanske urbane regije, pripravljalec LRP občine<br />
Ivančna <strong>Gorica</strong> pa je tudi koordinator in izvajalec ORP Razvojnega partnerstva središča<br />
Slovenije. V Razvojno partnerstvo središča Slovenije je bila občina Ivančna <strong>Gorica</strong> sprejeta s<br />
sklepom Območnega sveta RPSS 20. maja 2011, formalno pa se je vključila s podpisom<br />
aneksa 7. novembra 2011.<br />
Lokalni razvojni program občine Ivančna <strong>Gorica</strong> sestavljata strateški in izvedbeni del.<br />
Strateški del se nanaša na obdobje od leta 2011 do leta 2018, izvedbeni del pa na obdobje<br />
od leta 2011 do 2014, vendar bodo nekateri projekti ta časovni okvir zaradi obsega in<br />
kompleksnosti tudi presegli. V prvi fazi je nastal strateški del LRP, ki smo ga v drugi fazi<br />
nadgradili z izvedbenim delom.<br />
Časovno zelo obsežen del je bila priprava analiza stanja občine, ki temelji na obdelavi<br />
različnih baz podatkov: podatki Občine Ivančna <strong>Gorica</strong>, Statistični urad RS, AJPES, podatki<br />
posredovani s strani različnih lokalnih institucij, podatki iz različnih tiskanih in spletnih virov<br />
idr. Analitični del dopolnjujejo podatki, pridobljeni s strani udeležencev na prvih dveh<br />
4
delavnicah (potrebe, vir ponosa in moči) ter rezultati anketiranja javnosti preko ankete v<br />
občinskem glasilu. Zbrani podatki so bili osnova za analizo prednosti, slabosti, priložnosti in<br />
nevarnosti (SWOT analizo) in za oblikovanje vizije razvoja.<br />
Pri določanju strateških in podrejenih ciljev, strategij, programov in projektov smo sledili<br />
trenutnim evropskim, nacionalnim in regionalnim usmeritvam, kakor tudi potrebam,<br />
izraženih na več delavnicah: 5 delavnicah za strateški del in 4 delavnicah za izvedbeni del. Vsi<br />
cilji sledijo cilju trajnostnega razvoja občine Ivančna <strong>Gorica</strong>. LRP je usklajen oziroma se<br />
dopolnjuje tudi z drugimi razvojnimi dokumenti, ki nastajajo hkrati z njim oziroma so že<br />
dokončani na občinski in subregijski ravni (Občinski prostorski načrt, Lokalni energetski<br />
koncept, Strategija za medgeneracijsko sodelovanje in starejšim prijazno občino, Strategija<br />
razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije, subregijski projekt Lokalna<br />
samooskrba v Srcu Slovenije).<br />
V okviru strateškega dela LRP je bilo opredeljenih več glavnih strateških ciljev in podrejenih<br />
ciljev, v katerih so zajeta vsa področja, pomembna za razvoj občine. Znotraj teh ciljev je bilo<br />
določenih več strategij za doseganje ciljev, v okviru posameznih strategij pa je bil oblikovan<br />
nabor konkretnih projektnih idej. Le-te so konkretizirane v izvedbenem delu LRP v obliki<br />
akcijskega načrta z nazivom projekta, potrebo, ki jo projekt nagovarja, določenimi nosilci in<br />
partnerji, terminskim načrtom izvedbe, ključnimi fazami, vrednostjo in predvidenimi viri<br />
financiranja. Naj ob tem opozorimo, da je LRP živ dokument, ki raste in se dopolnjuje z<br />
vključevanjem novih projektov in nalog ob upoštevanju novih razvojnih trendov in potreb<br />
občine.<br />
Pripravljalci Lokalnega razvojnega programa za občino Ivančna <strong>Gorica</strong> verjamemo, da se bo<br />
proces mreženja in povezovanja med akterji, ki se je pričel oziroma okrepil med pripravo<br />
LRP, nadaljeval tudi v prihodnjem obdobju, doseganje opredeljenih ciljev pa bo odvisno<br />
predvsem od zavzetosti nosilcev posameznih projektov, od sodelovanja ostalih partnerjev in<br />
spodbud Občine. Načrtovanje je vsekakor pomemben del varne prihodnosti, zato smo<br />
prepričani, da se bo s pomočjo LRP veliko razvojnih teženj občine tudi dejansko uresničilo.<br />
Na tem mestu se želimo zahvaliti vsem sodelujočim pri pripravi Lokalnega razvojnega<br />
programa za konstruktivno sodelovanje pri posredovanju in skupnem oblikovanju predlogov,<br />
članom Razvojne akcijske skupine na čelu s podžupanom Tomažem Smoletom za vsebinsko<br />
usmerjanje dela in konzultacije, delavcem občinske uprave, predstavnikom strokovnih<br />
institucij pa tudi vsem drugim občanom, ki so se aktivno vključevali v organizirane delavnice.<br />
5
2. PODLAGE ZA PRIPRAVO LOKALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA<br />
2.1. ZAKONSKE OSNOVE, NAMEN IN CILJ<br />
Pri pripravi lokalnega razvojnega programa smo izhajali iz naslednjih zakonskih osnov:<br />
Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993; 21. člen)<br />
Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/2011)<br />
Uredba o regionalnih razvojnih programih (Uradni list RS, št. 31/2006)<br />
Namen lokalnega razvojnega programa<br />
Razvojni program občine je temeljni programski in izvedbeni dokument na lokalni ravni, ki<br />
vsebuje razvojne prednosti območja občine ter finančno ovrednotene programe in projekte,<br />
pomembne za občino in njene prebivalce.<br />
Cilj priprave lokalnega razvojnega programa<br />
Dolgoročni cilj LRP je doseganje skladnega razvoja celotne občine za zagotavljanje kakovosti<br />
življenja njenih prebivalcev na vseh področjih delovanja.<br />
2.2. KONCEPTI IN MODELI<br />
Pri pripravi lokalnega razvojnega programa smo izhajali iz različnih uveljavljenih konceptov in<br />
modelov, ki se uporabljajo pri načrtovanju tako v lokalnih skupnostih kot v podjetjih in<br />
drugih oblikah organizacij.<br />
Participativni model<br />
Bistvo participativnega modela je v aktiviranju čim večjega števila zainteresirane javnosti na<br />
nivoju sistema (skupnost, organizacija, tim) za pripravo izhodišč in vsebin, po katerih naj bi<br />
sistem deloval.<br />
Njegova moč je pri ustvarjanju kritične mase ambasadorjev sprememb. To so ljudje, ki ves<br />
čas sodelujejo pri ustvarjanju razvojnih zgodb podjetja in pomagajo njene posamezne dele<br />
sistematično vpeljati v delovno prakso. Ker so sami soustvarjalci razvojnih vsebin in dobro<br />
poznajo vse njene elemente, v svojih sredinah nastopajo samozavestno in prepričevalno.<br />
6
Pristop<br />
Participativni model<br />
Ključni<br />
Ljudje<br />
Projektna<br />
skupina<br />
Delo po<br />
skupinah<br />
Delo po<br />
skupinah<br />
Razvojni<br />
načrt po<br />
posamez<br />
nih<br />
sklopih<br />
*intelektualna lastnina Vibacom d.o.o.<br />
Model trajnostnega sobivanja<br />
6<br />
Model trajnostnega sobivanja razume skupnost v prostoru in času v soodvisnosti od drugih<br />
struktur in deležnikov, ki soustvarjajo družbeni razvoj. Model vabi, da se pri oblikovanju<br />
strategij razvoja občine/skupnosti upošteva absorbcijska razvojna sposobnost posameznikov<br />
(občanov) in ostalih struktur v skupnosti. Z drugimi besedami, da se najprej oceni evolucijski<br />
razvoj nekega okolja in v skladu z ambicijami in vizijo razvoja oblikuje izvedbeni načrt, ki bo<br />
skupnost pripeljal iz dejanskega razvojnega momenta v zaželjeno stanje. To je ključni proces,<br />
ki ga je potrebno sistematično in pazljivo upravljati, če želimo doseči trajnostni razvoj in širšo<br />
blaginjo. Slednje je bistvenega pomena tudi za uspešno postavljanje izvedbenih rokov za<br />
posamezne strategije in projekte.<br />
Model trajnostnega sobivanja<br />
USTVARJALNOST<br />
INVENTIVNOST<br />
INOVATIVNOST<br />
TRAJNOST<br />
ČLOVEK<br />
TIM<br />
ORGANIZACIJA<br />
SKUPNOST<br />
/DRUŽBA<br />
PLANET<br />
GOSTOTA ZAVESTI<br />
Koncept inovativnih lokalnih skupnosti<br />
9<br />
Lokalne skupnosti so izvorno jedro povezovanja, ustvarjanja, razvoja posameznikov, timov,<br />
organizacij. Predstavljajo poligon, kjer razvijamo svoj osnovni intimni odnos z okoljem,<br />
7
ljudmi, naravo, samim sabo. So celice, kjer se odvijajo, spontano ali organizirano,<br />
medgeneracijska sodelovanja, solidarnost, samopomoč. Razvija se socialni kapital, ki<br />
omogoča proces vzajemnega učenja, sodelovanja in neposrednega kontakta.<br />
Dvigovanje socialnega kapitala pomeni povečevanje polja varnosti in zaupanja, ki pa sta dva<br />
ključna vzvoda trajnostnega in stabilnega razvoja. Hkrati pa tudi ključna pogoja za razcvet<br />
inovativnosti. Močan socialni kapital in razvita inovativnost pa sta zdrava temelja za stabilen<br />
razvoj podjetništva. Zato ni presenetljivo, da Evropska Unija postavlja lokalne skupnosti kot<br />
ključno celico uspešnega razvoja in prenaša na regionalni nivo in višje le tiste zadeve, ki jih ne<br />
morejo razrešiti ljudje na lokalnem nivoju.<br />
V Sloveniji lokalne skupnosti ponovno pridobivajo na pomenu. Župani se vse bolj zavedajo,<br />
da je veliko moči in odgovornosti prav na lokalnem nivoju, saj predstavljajo posameznikovo<br />
primarno okolje, v katerem se lahko razvija njegova ustvarjalnost, odprtost, drznost, pogum<br />
in želja po novem in drugačnem. Hkrati lahko lokalne skupnosti posamezniku zagotavljajo<br />
povezovanje z ostalimi posamezniki kot tudi organizacijami (društvi, institucijami ...) znotraj<br />
skupnosti ali izven nje.<br />
Pri nastajanju vsebin razvojnega programa občine Ivančna <strong>Gorica</strong> se je upošteval model, ki v<br />
svoji osnovi nakazuje vzajemno soodvisnost 4 ključnih elementov vsake družbe: ljudi,<br />
gospodarstva, politike in civilne iniciative. Ravno na ravnotežju teh štirih elementov stoji tudi<br />
etični model družbe. Le-ta pravi, da je etični ustroj posameznika/ljudi tisti, ki vpliva na etični<br />
ustroj gospodarstva. Etični ustroj gospodarstva vpliva na etični ustroj politike. Etični ustroj<br />
politike pa vpliva na etični ustroj civilne družbe, ki neposredno vpliva na etični ustroj<br />
posameznika/ljudi. Prav ta model kaže na še eno pomembno vlogo lokalnih skupnosti, in<br />
sicer, vzdrževanje ravnotežja med ključnimi področji naše družbe v dobro celote. Prav na<br />
lokalnem nivoju geslo «Dam, da lahko dobim« dobi prvi pravi zagon. Če je sproženo dovolj<br />
zgodaj v našem procesu odraščanja in zorenja, se za vedno integrira v našo kodo obnašanja<br />
in ravnanja. Zato se štirim omenjenim deležnikom pridružuje še peti: prostor. Lokalne<br />
skupnosti tu ponovno lahko odigrajo ključno vlogo, in sicer z dvigovanjem zavesti občanov, z<br />
odprtim in argumentiranim dialogom, s strokovnimi podlagami pri oblikovanju prostorskih<br />
predlogov in z jasno vpetostjo razvojnih strategij in ciljev v prostorske rešitve.<br />
8
Inovativna lokalna skupnost<br />
Kulturni<br />
kapital<br />
gospodarstvo<br />
Človeški<br />
kapital<br />
ljudje<br />
InLoCom<br />
(Innovativna<br />
lokalna<br />
skupnost)<br />
politika<br />
Naravni<br />
kapital<br />
civilna družba<br />
prostor<br />
Spremljanje<br />
uspešnosti<br />
Analiza<br />
potencialov<br />
Evolucijska<br />
dimenzija<br />
Razvojne<br />
strategije<br />
Inovativne lokalne skupnosti<br />
Izvedbeni<br />
načrti<br />
Pobude in<br />
predlogi<br />
10<br />
Inovativna družba<br />
Blaginja<br />
Kulturni<br />
kapital<br />
gospodarstvo<br />
Sonaravna družba<br />
Človeški<br />
kapital<br />
ljudje<br />
InLoCom<br />
politika<br />
Naravni<br />
kapital<br />
civilna družba<br />
prostor<br />
Vključujoča družba<br />
Pobude in<br />
predlogi<br />
Analiza<br />
potencialov<br />
Evolucijska<br />
dimenzija<br />
Razvojne<br />
strategije<br />
Spremljanje<br />
uspešnosti<br />
Izvedbeni<br />
načrti<br />
Odprta družba<br />
Varnost<br />
11<br />
9
Inovativne lokalne skupnosti<br />
Samooskrba<br />
-energija<br />
-hrana, voda<br />
-ljudje<br />
Človeški<br />
kapital<br />
(socialno) Podjetništvo<br />
ljudje<br />
Kulturni<br />
kapital<br />
gospodarstvo<br />
InLoCom<br />
politika<br />
Naravni<br />
kapital<br />
Primarna<br />
Dejavnost<br />
(kmetijstvo, turizem,<br />
obrtništvo, industrija)<br />
civilna družba<br />
prostor<br />
Družbena<br />
infrastruktura<br />
Pobude in<br />
predlogi<br />
Analiza<br />
potencialov<br />
Evolucijska<br />
dimenzija<br />
Razvojne<br />
strategije<br />
Spremljanje<br />
uspešnosti<br />
Izvedbeni<br />
načrti<br />
Organizacija, odločanje<br />
in vodenje<br />
Fizična<br />
infrastruktura<br />
12<br />
Kot najpogostejše vsebine lokalnega razvoja se v Sloveniji kažejo:<br />
1. Razvoj lokalne samooskrbe, ki je vezana na samooskrbo s hrano, vodo, energijo in<br />
ljudmi: predstavlja enega pomembnih družbeno odgovornih in gospodarskih<br />
konceptov v našem času. Sledi politikam trajnostnega razvoja, sonaravnega delovanja<br />
in ekološke osveščenosti;<br />
2. Razvoj fizične infrastrukture: komunikacijske poti (ceste, železnice, rekreacijske poti:<br />
kolesarske, peš, konjeniške), komunalna omrežja;<br />
3. Razvoj turizma oziroma izbrane temeljne dejavnosti v občini, ki temelji na kulturni<br />
dediščini, naravnih danostih in gospodarski moči: še vedno speči potencial, ki pa za<br />
poln razcvet potrebuje močno vpetost in soustvarjanje z ostalimi segmenti družbe;<br />
4. Razvoj družbene infrastrukture: komunikacijske točke (družabni prostori, e-točke,<br />
spletne strani, e-skupnosti), knjižnice, čitalnice, prostor za vse vrst delavnic, športni in<br />
kulturni objekti), prireditve, organizirana srečanja, zavesten razvoj kulturnega<br />
kapitala.<br />
Evolucija sistemov<br />
Praksa je pokazala, da lahko na osnovi razumevanja virov in vzvodov ustvarjanja dodane<br />
vrednosti v kakršnem koli sistemu (organizacija, skupnost, projekt, ipd.) ločimo razvoj okolja<br />
na različne evolucijske faze, in sicer: faza delavnega okolja, učečega okolja, mislečega okolja<br />
in ozaveščenega okolja. Zakaj je to pomembno? Zato ker vsaka evolucijska faza zahteva<br />
različna orodja, metodologije in prijeme za uspešno vodenje podjetja v tej fazi oziroma za<br />
prehod iz ene razvojne faze v drugo.<br />
Med posameznimi evolucijskimi fazami obstaja logično zaporedje. Vsaka nova faza za svoj<br />
obstoj nujno potrebuje vitalne sile svojih predhodnic. Tako si, na primer, ne moremo<br />
10
predstavljati uspešnega inovativnega okolja brez obvladovanja produktivnosti in kakovosti, ki<br />
pa v odnosu do trga danes predstavljata vhodna faktorja uspeha, inovativnost pa<br />
zmagovalnega.<br />
Pri razvojnih načrtih je zato pomembno, da poskrbimo za stabilno rast vseh vzvodov in virov,<br />
ki so v družbi prepoznani kot ključni in potrebni.<br />
Evolucija sistemov<br />
Faze evolucijskega razvoja sistemov<br />
Delavnost<br />
Znanje<br />
Ustvarjalnost<br />
Modrost<br />
Delovno<br />
okolje<br />
Učeče<br />
okolje<br />
Misleče<br />
okolje<br />
Ozaveščeno<br />
okolje<br />
Produktivnost<br />
Kakovost<br />
Inovativnost<br />
Intuicija<br />
Sedanjost<br />
Prihodnost<br />
*intelektualna lastnina Vibacom d.o.o.<br />
Ciljno vodenje<br />
13<br />
Ko imamo jasno opredeljen vsebinski okvir in vsebinsko določene politike razvoja ključnih<br />
področij dela, potrebujemo učinkovito orodje za spremljanje uresničevanja pričakovanih<br />
rezultatov (ciljev, strategij, projektov, aktivnosti).<br />
V slovenskem prostoru je potreba po sistematičnem spremljanju finančnih in materialnih<br />
kazalcev prepoznana in ustrezno podprta (finančni kontroling). Vendar je vedno usmerjena<br />
na preteklost, razpolaga že z dejstvi in nas sili v reakcijo na ugotovljeno stanje. Vse premalo<br />
pa se poslužujemo orodij za sistematično spremljanje uresničevanja vizije in strateških<br />
usmeritev, ki bi nam omogočali proaktivno delovanje na osnovi zaznanih signalov iz okolja ali<br />
znotraj organizacije ali skupnosti. Eno takih orodij je metoda “ciljnega vodenja”, ki ponuja<br />
odlično orodje za učinkovito spremljanje uresničevanja začrtanih strateških načrtov in<br />
omogoča sprotno in pregledno prilagajanje le-teh tekočim razmeram in pogojem delovanja. .<br />
11
Projekti<br />
Postavljanje ciljev - model<br />
Ciljno vodenje<br />
vizija<br />
Strateški cilj<br />
1<br />
Strateški cilj<br />
2<br />
…<br />
Strateški cilj<br />
n<br />
Strategija<br />
1<br />
Strategija<br />
2<br />
…<br />
Strategija<br />
n<br />
Strategija<br />
n+1<br />
Strategija<br />
n+2<br />
aktivnost<br />
1<br />
aktivnost<br />
2<br />
aktivnost<br />
3<br />
aktivnost<br />
4<br />
…<br />
aktivnost<br />
n<br />
aktivnost<br />
n+1<br />
Nosilec, rok, kriterij<br />
Nosilec,<br />
uspešnosti,<br />
rok, kriterij<br />
učinek<br />
uspešnosti, učinek<br />
aktivnost<br />
n+2<br />
Poleg samega modela ciljev in strategij se bo za uspešno spremljanje uresničevanja načrta<br />
*intelektualna lastnina Vibacom d.o.o.<br />
uporabljal tudi model akcijskega načrta, ki podrobneje opredeli nosilce 37<br />
posameznih<br />
aktivnosti, rok izvedbe in pričakovan rezultat ob koncu uspešne implementacije.<br />
Model planiranja<br />
Model planiranja, ki se ga je upoštevalo pri nastajanju razvojnega programa, upošteva<br />
tristopenjski pristop. Pri tem se najprej opredeli dolgoročni okvir občine, potem se začrta<br />
gospodarski razvoj, nato družbene dejavnosti in nato še okolje in prostor. Ko se utrdijo cilji in<br />
strategije vseh naštetih stebrov, se pripravi še izvedbeni načrt, kjer je poudarek na projektih<br />
in posameznih aktivnostih, ki jih je potrebno izpeljati za uresničitev začrtanih strategij in<br />
Model planiranja<br />
ciljev.<br />
Vizija, poslanstvo, vrednote, ključne sposobnosti<br />
Ključni cilji in strategije (dolgoročni)<br />
Cilji in strategije stebrov<br />
(gospodarstvo, družbeno okolje)<br />
Podporni cilji in strategije občinske uprave<br />
(okolje in prostor, občinska struktura)<br />
Interesi in potrebe lokalne skupnosti<br />
Izvedbeni načrt<br />
12
2.3. VSEBINA LOKALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA IN METODOLOGIJA DELA<br />
Lokalni razvojni program občine Ivančna <strong>Gorica</strong> sestavljata strateški in izvedbeni del.<br />
Strateški del vsebuje naslednje sklope:<br />
Analiza stanja za tri ključna področja:<br />
- okolje, prostor in infrastruktura<br />
- družbeno okolje<br />
- gospodarstvo<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Analiza potreb, virov ponosa in moči<br />
Model deležnikov<br />
SWOT analiza<br />
Vizija<br />
Poslanstvo<br />
Vrednote<br />
Ključni strateški cilji, podrejeni cilji in strategije za vsa tri področja (gospodarstvo,<br />
družbeno okolje, okolje, prostor in infrastruktura)<br />
Izvedbeni del vsebuje skupine glavnih programov in projektov po treh ključnih področjih, ki<br />
so usklajeni s cilji in strategijami strateškega dela razvojnega programa.<br />
Vsak projekt v izvedbenem delu vsebuje naziv, opis potrebe, ki jo projekt nagovarja,<br />
terminski načrt izvedbe, nosilce in partnerje, vrednost projekta ter predvidene vire<br />
financiranja.<br />
Priprava lokalnega razvojnega programa je potekala s kombinacijo različnih metod dela:<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
delo v pisarni (analiza stanja, zapis rezultatov delavnic, zapis osnutkov in usklajenega<br />
dokumenta)<br />
izvedba delavnic za strateški in izvedbeni del z aktivnim sodelovanjem udeležencev<br />
(delo po skupinah) ob moderiranju izvajalke<br />
terensko delo – individualni razgovori z nosilci izbranih projektov za izvedbeni del LRP<br />
delovni sestanki za predstavitev osnutkov dokumenta in nadaljnje usmerjanje s<br />
predstavniki Občine in Razvojne akcijske skupine<br />
anketiranje javnosti z anketo v občinskem glasilu za pridobitev mnenj<br />
2.4. POTEK PRIPRAVE LOKALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA<br />
Faze priprave lokalnega razvojnega programa:<br />
<br />
Definiranje potreb, virov ponosa in moči, vizije, poslanstva, vrednot in prvega<br />
predloga strateških ciljev na 3 delavnicah za delavce Občinske uprave in nosilce<br />
ključnih institucij v občini: 5. maj 2011, 6. maj 2011 in 12. maj 2011<br />
13
Definiranje ključnih strateških ciljev, podrejenih ciljev in strategij na 4 delavnicah za<br />
posamezna področja: 18. maj 2011 (družbeno okolje), 27. maj 2011 (gospodarstvo),<br />
31. maj 2011 (okolje, prostor in infrastruktura), 29. avgust (kmetijstvo)<br />
Analiza stanja: maj – junij 2011, vključeno anketiranje javnosti z anketo v občinskem<br />
glasilu v mesecu juniju<br />
Delovni sestanki z Razvojno akcijsko skupino in županom z namenom obravnave,<br />
usklajevanja in potrjevanja vsebin<br />
Zapis prvega osnutka strateškega dela LRP: 22. junij 2011<br />
<br />
Predstavitev osnutka strateškega dela dokumenta Razvojni akcijski skupini in županu<br />
za pridobitev povratne informacije: 28. junij 2011<br />
Zapis usklajenega strateškega dela LRP: 10. julij 2011<br />
Individualni razgovori z nosilci projektov (občinska uprava): avgust-september 2011<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Predlog nabora izvedbenih projektov kot izhodišče za delavnice v izvedbenem delu:<br />
september 2011<br />
Nabor izvedbenih projektov na 4 delavnicah za posamezna področja: 20. september<br />
2011 (turizem in kmetijstvo), 28. september 2011 (podjetništvo), 5. oktober 2011<br />
(okolje, prostor in infrastruktura), 6. oktober 2011 (družbeno okolje).<br />
Predstavitev dopolnjenega strateškega dela in osnutka akcijskega načrta za izvedbeni<br />
del Razvojni akcijski skupini in županu za pridobitev povratne informacije: 27. oktober<br />
2011<br />
Zapis celotnega dokumenta LRP (strateški del z izvedbenim delom v obliki enotnega<br />
dokumenta) ter posredovanje Razvojni akcijski skupini in županu v potrditev oz.<br />
eventualno dopolnitev: 30. november 2011<br />
Predstavitev dokumenta LRP na seji Občinskega sveta: 30. november 2011<br />
Zapis končnega usklajenega dokumenta LRP in javna objava: 15. december 2011<br />
14
3. ANALIZA STANJA<br />
Lokalne skupnosti lahko opredelimo kot vse močnejši vir razvoja države, ki se aktivno<br />
udejstvujejo zlasti na treh področjih: družbeno okolje (delovanje NVO sektorja, izvajanje<br />
kulturnih in športnih dejavnosti, sociala, zdravstvo, šolstvo itd.), gospodarstvo (podjetništvo,<br />
kmetijstvo, turizem itd.) ter okolje, prostor in infrastruktura (odpadki, cestna, komunalna in<br />
ostala infrastruktura, urejanje prostora itd.). Njihova vloga je še posebej pomembna v<br />
Sloveniji, kjer pokrajine kot samostojne enote upravljanja še niso vzpostavljene.<br />
3.1. OKOLJE, PROSTOR IN INFRASTRUKTURA<br />
3.1.1. Lega občine Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
Center občine Ivančna <strong>Gorica</strong> je okoli 30 km jugovzhodno od Ljubljane. Občina obsega južne<br />
obronke Posavskega hribovja, osrednji del predstavlja zahodni del Dolenjskega podolja, južni<br />
del občine pa pripada Suhi Krajini. Na zahodu občina meji na občini Grosuplje in Dobrepolje,<br />
na jugu na občino Žužemberk, na vzhodu Trebnje, na severu in severovzhodu na Litijo, na<br />
severozahodnem delu pa v manjšem delu meji tudi na občino Ljubljana. Občina je s 134<br />
naselji v 12 krajevnih skupnostih zelo razdrobljeno poseljena. Glavnina prebivalstva živi v<br />
ravninskem Dolenjskem podolju, večji kraji pa so še v dolini reke Krke.<br />
3.1.2. Geološka zgradba<br />
Geološka zgradba površja občine opredeljuje vodne tokove v občini, saj severni del<br />
predstavljajo večinoma vododržne in delno prepustne kamnine, ki se preko Dolenjskega<br />
podolja stikajo z južnim kraškim površjem občine. Gre za širok stik predalpskega fluvialnega<br />
sveta na severu z večinoma apnenčastim kotanjasto kraškim površjem na jugu.<br />
Paleozoik<br />
Kamenine iz obdobja paleozoika so v občini zelo redke in predstavljajo le posamezne zaplate<br />
sivega glinastega skrilavca, peščenjaka in konglomerata iz podobdobij perma in karbona. Te<br />
najdemo v okolici Poljan nad Stično, Debeč pri Višnji Gori ter na višnjegorskem klancu v smeri<br />
proti Ljubljani.<br />
Mezozoik<br />
Na območju občine Ivančna <strong>Gorica</strong> so prevladujoče kamnine iz obdobja mezozoika, ki<br />
predstavljajo več kot 80 % kamninske podlage. Kamnine iz triasa, jure in krede si sledijo od<br />
severa proti jugu. Gre za mešanico dolomitno-apnenčastih kamnin, pri čemer je več dolomita<br />
v severnih delih občine, apnenec pa prevladuje v južnem delu občine. Na Polževem, obronkih<br />
Dolenjskega podolja in severno od njega najdemo večinoma triasne kamnine, v osrednjem<br />
delu južno od Polževega in Doba so predvsem kamnine jurske starosti, v Suhi Krajini pa<br />
najdemo tudi kamnine kredne starosti. Triasne kamnine so podlaga tudi v dolini reke Krke.<br />
15
Skladi triasne anizijske stopnje se vlečejo od Velikih Lipljen, vzhodno od Lipoglava, na<br />
območju Kuclja, v okolici Poljan pri Stični proti severovzhodnem delu občine. V okolici Višnje<br />
Gore in na Kuclju so v spodnjem delu zelenkasti tufi, nad njimi leži ponekod dolomitni<br />
konglomerat ali črn ploščat in gomoljast apnenec. Zgornji del teh skladov zaključujejo lepo<br />
skladoviti temno sivi do rožnati dolomiti s plastmi dolomitnega laporja. Debelina omenjenih<br />
skladov je na tem območju do 150m. Plasti iz zgornjega dela ladinijske dobe imajo večji<br />
obseg med Višnjo Goro, Polico in Lipoglavom, zasledimo pa jih tudi v najsevernejšem delu<br />
občini zahodno od Temenice. Dolomit je večinoma masiven, ponekod so dolomitna zrna v<br />
dolomitu rahlo vezana in dobimo med trdnimi dolomiti sipke plasti peska.<br />
V okolici Stične in Šentvida pri Stični so nad dolomitom norijske in retijske stopnje razviti<br />
sivkasti apnenci, ki se menjavajo s plastmi apnenčevih breč – debelina teh plasti je 200 m. Te<br />
plasti so tudi v nižjih predelih doline reke Krke.<br />
Iz obdobja spodnjega in srednjega liaškega obdobja jure so razvite plasti južno od doline<br />
Krke, severni pas pa se vleče od Luč in Ilove Gore v grosupeljski občini severno od Krke,<br />
preko Muljave do višjega hribovitega dela med dolenjskim podoljem in dolino Krke. Na<br />
območju Ivančne Gorice in severovzhodno od Muljave so te plasti razvite v obliki belo sivega<br />
do sivega gostega skladovitega apnenca, ki se menjava z debelimi plastmi apnenčevih breč in<br />
konglomeratov. Med Krko in Žužemberkom so v spodnjem liasu razviti svetlo sivi gosti<br />
apnenci , ki se v spodnjem delu menjavajo s pasovitim dolomitom, navzgor pa sledi temno<br />
siv apnenec. Na območju Krke nastopajo med temi plastmi precej debeli vložki temno sivega<br />
zrnatega masivnega dolomita. Skladi spodnjega dela malma predstavljajo kamninsko<br />
podlago večjega dela hribovja južno od reke Krke do Ambrusa. Skladi spodnjega malma pa so<br />
v severnem delu so razširjeni na območju med Ivančno Gorico, Dobom in Lučarjevim Kalom.<br />
Kamnina je bel grebenski apnenec, ki je poln fosilnih ostankov. Pri Rdečem Kalu in Orlaki je<br />
pod tem apnencem razvit 40 m debel horizont sivkastih apnencev, ki vsebuje gomolje<br />
rožencev. Skladi iz zgornjega malma se pojavljajo v obliki velike krpe v okolici Sel pri<br />
Šumberku.<br />
Kamnine iz najmlajšega obdobja mezozoika, krede, so razviti jugovzhodno od Ambrusa in se<br />
nadaljujejo preko meja občine proti Žvirčam in Hinjam v občini Žužemberk. Prevladujoča<br />
kamnina je svetlo siv porozen apnenec v menjavi z dolomitom, bolj proti Hinjam pa je razvit<br />
debeloskladovit svetlo siv apnenec iz obdobja turonija.<br />
Kenozoik<br />
Geološka podlaga iz najmlajšega obdobja zemeljske zgodovine je prisotna predvsem v nižjih<br />
predelih občine, t. j. Dolenjskem podolju. Manjša zaplata je še ob izviru reke Krke, ki je<br />
ustvarila aluvialni nanos v začetnem širšem delu doline.<br />
Rdeče in rjave gline iz terciarja (pliocen) in kvartarja pokrivajo predvsem večje doline in<br />
kotline od Grosuplje preko višnjegorskega klanca, Ivančne Gorice, Šentvida, Radohove vasi,<br />
Velike Loke in Hrastovega Dola. Največje zaplate gline so v okolici Radohove vasi. Debelina<br />
16
glina je med 0,5 m do 10 m. Glina je po svojih lastnostih podobna kraški prsti jerini (terra<br />
rossa). Za zaplate preperine karbonatov med Šmarjem in Trebnjem strokovnjaki domnevajo,<br />
da bi lahko bile prinesene tudi iz okoliškega karbonatnega ozemlja.<br />
Po trditvah Kranjca je »rdečkasta rjava prst v okviru slovenskega krasa še posebej značilna za<br />
dolenjski kras, kjer se je, najbrž zaradi ugodnejših klimatskih razmer, obdržala v večjih<br />
količinah kot na notranjskem krasu. Posebno nižji deli reliefa in depresije (grosupeljska<br />
kotlina, dolenjsko podolje, suhokrajinske uvale) imajo pogosto debele plasti te rdeče prsti ali<br />
ilovice« (Kranjc, 1990, str. 14). Ton barve ilovice ni vedno isti, kar strokovnjaki pripisujejo<br />
vplivu humusa zaradi gnojenja njiv. Na barvo pa zelo vpliva tudi vlaga. Na bolj vlažnih mestih<br />
je razvita glina le rumenih do rjavih odtenkov (Hrovat, 1953). Mnenja o izvoru rdeče rjavih<br />
glin so deljena, saj nekateri menijo, da so preperina, ki je nastala na mestu karbonatne<br />
podlage ali drugi pa domnevajo, da so prinesene od drugod.<br />
Površje iz obdobja kvartarja predstavljajo aluvialni nanosi rek in potokov, zato so omejene le<br />
na stroga dna dolin in bližino vodotokov. V občini Ivančna <strong>Gorica</strong> jih najdemo ob Višnjici,<br />
Stiškem potoku južno od Stične, v lučki in dobski uvali ter v dolini Temenice. Manjša zaplata<br />
je tudi ob izviru reke Krke. Največji del površja je ob Višnjici med Ivančno Gorico in Muljavo.<br />
Glinaste plasti iz pliocena so debelejše in ne vsebujejo proda, medtem ko nad njo ležeče<br />
aluvialne naplavine vsebujejo večjo količino dolomitnega proda in peska, ki je prinesen iz<br />
severnih delov občine, kjer vodotoki izvirajo. Na reki Krki med Zagradcem in Dvorom so<br />
številna nahajališča lehnjaka, ki sestavlja nizke pragove, za katerimi je voda zelo plitva. Večje<br />
količine lehnjaka so še pri Izirku ob Stiškem potoku ter ob levih pritokih Višnjice (Kosca,<br />
Trsteniščica).<br />
Glede na litološke razmere so razviti tudi kraški pojavi, ki so najbolj pogosti na čistejših<br />
apnencih, zato se kvantiteta povečuje proti jugu občine.<br />
Karta 1: Geološka zgradba občine Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
17
Vir: Geološka karta 1 : 100.000, list Ribnica 33-76; Beograd 1974.<br />
3.1.3. Tektonika<br />
Občina Ivančna <strong>Gorica</strong> leži na stiku dveh večjih tektonskih enot: Posavske gube in Dolenjskonotranjsko<br />
mezozoiske grude. Posavske gube segajo na območje le s svojimi najjužnejšimi<br />
deli in imajo strukturni elementi prevladujoče smer vzhod – zahod, v južnem delu občine pa<br />
imajo slemena prevladujočo dinarsko smer (severozahod – jugovzhod). Meja med enim in<br />
drugim je postopna (Dolenjsko podolje) in ne predstavlja ostre ravne črte. Za ozemlje<br />
mezozoiskih grud je značilno, da je razrezano s številnimi prelomi v dinarski smeri. Ob<br />
prelomih se je ozemlje stopničasto dvigalo ali spuščalo. Tu so razviti vsi skladi od perma<br />
navzgor preko triasa, jure in krede. Eden najdaljših in najbolj izrazitih prelomov je<br />
žužemberški prelom, ki poteka po severni strani doline Krke od Ljubljane do Črnomlja. Na ta<br />
prelom se navezuje veliko število manjših prelomov v mezozoiskih grudah. Grezanje kotanje<br />
pri izviru reke Krke dokazuje nadaljevanje predjamske prelomnice vzhodno od Cerknice<br />
(Gams, 1998). Ob dviganju površja ob tektonskih prelomih ne celotnem območju Dolenjske<br />
so se Posavsko hribovje in visoke kraške planote močno dvigale, Suha krajina pa je nekoliko<br />
zaostajala. Po Buserju se je v pliocenu izvršil veliki nariv Posavskih gub na zahodni del<br />
Dolenjsko – notranjskih mezozoiskih grud. Dolenjsko podolje predstavlja morfološko zanimiv<br />
prehodni pas ob stiku alpskih in dinarskih struktur. To je nizek svet s kraškimi in fluviokraškimi<br />
potezami, ki je v tektonskem smislu zaostajal za dviganjem Posavskih gub in Suhe<br />
Krajine. Zaradi tega so se na tem površju ohranile debelejše preperline.<br />
18
3.1.4. Potresi<br />
Slovenija je država s srednjo potresno nevarnostjo. Čeprav potresi ne dosegajo prav velikih<br />
vrednosti magnitude, so lahko njihovi učinki dokaj hudi zaradi razmeroma plitvih žarišč. Pas<br />
večje potresne nevarnosti poteka po osrednjem delu Slovenije od severozahoda proti<br />
jugovzhodu države. Z oddaljevanjem od tega pasu proti severovzhodu in jugozahodu se<br />
potresna nevarnost vidno zmanjšuje. Izstopajo tri območja z največjo potresno nevarnostjo:<br />
območje zahodne Slovenije, območje Ljubljane in okolice ter območje Brežic.<br />
Občina Ivančna <strong>Gorica</strong> spada v širše območje Ljubljane z okolico. Šibkejši potresi so tu<br />
razmeroma pogosti, ravno tako pa tudi nekoliko močnejši potresi niso redkost. Največji znani<br />
potres na tem območju je bil veliki ljubljanski potres leta 1895. Na Bogenšperku je<br />
seizmološka postaja za merjenje močnejših potresov, v vasi Višnje v Suhi Krajini pa je od leta<br />
2003 potresna opazovalnica z dvema jaškoma. Podatki se pošiljajo v zbirni center v Ljubljano.<br />
(Vir: ARSO, 2011)<br />
3.1.5. Relief<br />
Površje občine Ivančna <strong>Gorica</strong> je zelo neenotno, sestavljeno iz treh večjih<br />
naravnogeografskih enot: Posavsko hribovje na severu, Dolenjsko podolje v smeri vzhodzahod<br />
v osrednjem delu ter Suha krajina na jugu. Severno del občine predstavlja razgibano<br />
Posavsko hribovje, kjer je večina izvirov vodotokov v občini: Višnjica, Kosca, Trsteniščica,<br />
Stiški potok, Bukovica, Temenica. Med globokimi dolinami vodotokov so višje uravnave, ki<br />
so primerne za razvoj strjenih naselij, med katerimi prevladujejo gručaste vasi. Dolenjsko<br />
podolje predstavlja prehod iz predalpskega sveta v južni dinarski svet nizkega kraškega sveta.<br />
Zaradi ravnega sveta je gosto poseljeno in podrobneje razdeljeno na dolino Višnjice, Stiški<br />
kot (od Stične do Muljave) ter Šentviški ravnik (Boljka, 1997). Nižinski svet Dolenjskega<br />
podolja je trasa tudi za avtocesto in železniško povezavo Ljubljane z jugovzhodnim delom<br />
Slovenije. V tem delu so zaradi reliefnih uravnav tudi najkvalitetnejša kmetijska zemljišča.<br />
Grafikon 1: Nadmorske višine občine Ivančna <strong>Gorica</strong> po 50 m razredih<br />
19
30<br />
25<br />
20<br />
15<br />
%<br />
10<br />
5<br />
0<br />
200-250<br />
300-350<br />
400-450<br />
500-550<br />
600-650<br />
700-750<br />
Vir: Analiza stanja kmetijstva …, 2006)<br />
nadmorska višina (m)<br />
Največji del občine pripada Suhi krajini. Širi se na obeh straneh reke Krke, ki jo razdeli v smeri<br />
severozahod – jugovzhod na vzhodni in zahodni del. Izvir Krke je v zatrepni dolini pod<br />
planoto Polževo, ki jo sestavljajo vodoprepustne kamnine, ki so močno podvržene<br />
zakrasevanju. Prvih nekaj sto metrov od izvira reka še vijuga po lastni aluvialni ravnici, zatem<br />
pa se prične vrezovati v kanjon. Voda je bogata z apnencem, ki se v strugi izloča v obliki<br />
lehnjakovih pragov. Površje v Suhi krajini je povsod razjedeno z neštetimi vrtačami in drugimi<br />
raznovrstnimi kraškimi oblikami. Za površje na desni strani toka Krke so značilne velike uvale,<br />
ki so glavni reliefni element med vrhovi. Levo od Krke so uvale in vrtače manj pogoste,<br />
pogosti pa so obsežni visoki hrbti porasli z gozdom (Boljka, 1997).<br />
V študiji Analize stanje kmetijstva analiza nadmorskih višin pokaže po 50 m razredih, da<br />
prevladujeta višinska razreda od 300 do 400 m (Analiza stanja kmetijstva …, 2006).<br />
Najvišja točka občine je vrh Obolno s 776 metri nadmorske višine na meji z občino Šmartno<br />
pri Litiji, najnižja točka pa je na gladini reke Krke z 221 m.<br />
3.1.6. Vodne razmere<br />
Vodne razmere v občini Ivančna <strong>Gorica</strong> so odraz kamninske podlage. Na severnem delu, kjer<br />
je vododržna geološka podlaga, izvira veliko število krajših vodotokov, ki se v<br />
severovzhodnem in severnem delu izlivajo v Višnjico, ki se edina uspe prebiti do Krke na<br />
južnem delu občine. Vodotoki izvirajo izpod leskovške planote v krajših zatrepnih dolinah,<br />
pomembnejša sta Kosca z lehnjakovim slapiščem in Trsteniščica. Izpod Polževega je izviral<br />
krajši vodotok Drmožnik, ki je bil zajet za vodooskrbo v občini. V Ivančni Gorici se v Višnjico<br />
20
izlije daljši vodotok Stiški potok, ki izvira severno od Leskovca in teče po globoki tektonski<br />
dolini v smeri severozahod – jugovzhod do Stične, kjer se dolina razširi. V delu od Stične do<br />
Ivančne Gorice je potok naplavil višje aluvialne nanose, na katerih so razvite kvalitetne<br />
kmetijske površine. Višnjica se pri Ivančni Gorici usmeri proti jugu, proti Krki, ki pa jo zaradi<br />
ponikanja (Polje, Sušica) doseže le ob višjih vodah.<br />
Na območju Šentviškega ravnika so krajši vodotoki (Virski potok, Šentviški potok in<br />
Šentpavelščica), ki ponikajo, ko dosežejo Dolenjsko podolje. Ob višjih vodah ti potoki<br />
poplavljajo travnike ob trasi avtoceste. V vzhodnem delu občine je glavni vodotok Temenica,<br />
ki združuje potoke Bukovica, Temenica in Mišnica. Reka Temenica do izliva v Krko teče po<br />
Dolenjskem podolju in vmes dvakrat ponikne. Prvič pri Dolenjih Ponikvah pri Trebnjem in<br />
drugič pri Mirni Peči. Po zadnjem izviru pred izlivom v Krko se preimenuje v Prečno.<br />
Največji vodotok na ozemlju je reka Krka. Njeno zaledje je podzemno, več izvirov pa zbira<br />
vode iz Radenskega polja, Lučke uvale, Dobrepolja, Velikolaščanske pokrajine in tudi iz<br />
Ribniškega polja. Nad glavnim izvirom je tudi Krška jama, iz katere pa ob višjih vodostajih<br />
dere voda. V začetnem delu doline je aluvialna ravnica, kjer voda meandrira, vendar človek z<br />
melioracijiskimi posegi uničuje vodni režim. Spreminjanje toka reke vpliva na mikroklimo in<br />
favno, ravno tako pa v nižjem delu ogroža lehnjakove pragove, saj mora biti za njihov<br />
nastanek in obstoj tok reke umirjen in ustaljen. Krka ima aluvialno ravnico le v začetnem<br />
delu, kasneje je struga zarezana v kanjon. Daljših pritokov v tem delu Krka nima, saj so vsi<br />
površinski vodotoki v kraški Suhi Krajini omejeni le na krajše studence. Kraški izviri so<br />
omejeni le na ozek pas ob Krki, od katerih je največji izvir Globočec. Ta je zajet za potrebe<br />
vodovodne oskrbe.<br />
Vodostaj Krke je najvišji marca in aprila zaradi topljenje snega in hkratnega naraščanja<br />
količine padavin. Drugi višek je v času jesenskega deževja v novembru. Voda je najnižja<br />
avgusta, ko je zaradi višjih temperatur, večjega izhlapevanja ter evapotranspiracije manjši<br />
dotok iz zaledja. Drugi nižek je januarja, ko je voda zadržana zaradi snežne retinence<br />
(zadrževanje vode na površju v obliki snega). Ker je reka Krka kraška, je pomemben tudi<br />
pojav kraške retinence (časovni zamik za ostalimi nekraškimi rekami v Sloveniji zaradi<br />
zadrževanja vode v podzemlju).<br />
Na reki Krki so bili v preteklosti številnimi mlini in drugi vodni objekti, ki so zaradi<br />
elektrifikacije in industrializacije večinoma zaprli svoja vrata.<br />
3.1.7. Podnebje<br />
Občina Ivančna <strong>Gorica</strong> spada v območje zmerno celinskega podnebja osrednje Slovenije<br />
Glavne značilnosti podnebja:<br />
• povprečne oktobrske temperature so višje od aprilskih,<br />
• povprečne temperature najhladnejšega meseca so med 0 in -3 ºC,<br />
• povprečne temperature najtoplejšega meseca so med 15 in 20 ºC in<br />
• letna količina padavin se giblje med 1000 in 1300 mm (Ogrin 1998)<br />
Na danem območju je omiljen celinski padavinski režim, za katerega je značilna rast padavin<br />
v pomladnem času od februarja do julija ter jesenski višek novembra. Najmanj padavin je v<br />
21
zimskem času. Količina padavin na območju občine je zadostna, vendar zaradi večinoma<br />
karbonatne podlage hitro ponikne v tla. Razgibano površje spreminja smeri splošnih<br />
krajevnih vetrov, njihovo moč in gibanje. Vse to vpliva na temperature in padavine.<br />
Najhladneje je v severnem hribovitem pasu, najtopleje v nižjih predelih občine. Povprečna<br />
letna temperatura za meteorološko postajo Ambrus med leti 1960 in 1990 je bila 8,0°C,<br />
januarska -2,4°C ter julijska 17,6°C. (Analiza stanja kmetijstva …, 2006)<br />
3.1.8. Okolje – stanje sestavin okolja<br />
Zrak<br />
Meritve koncentracij različnih snovi v zraku so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti<br />
zunanjega zraka na določenem območju. Agencija RS za okolje v okviru državne mreže izvaja<br />
meritve kakovosti zunanjega zraka na različnih merilnih mestih po Sloveniji. Opravlja meritve<br />
sledečih onesnaževal: žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona,<br />
organskih spojin ter delcev PM10 in PM2,5. V okviru državne mreže potekajo tudi meritve<br />
kakovosti padavin.<br />
Najbližja merilna postaja občini Ivančna <strong>Gorica</strong> je Ljubljana - Bežigrad, ki pa ne more biti<br />
popolnoma reprezentativna, saj je v Ljubljani na manjšem območju zgoščeno večje število<br />
onesnaževalcev: promet, toplarna, privatno ogrevanje, vendar gre za najbližjo postajo, ki tudi<br />
meri vse parametre.<br />
Po podatkih Hidrometeorološkega zavoda RS za opazovalnico Ljubljana - Bežigrad, kjer<br />
merijo onesnaževalce SO2, O3, NOx, CO, BTX ter PM10, se kakovost zraka vsako leto<br />
izboljšuje.<br />
Vendar je lahko ta podatek tudi zavajajoč, saj vemo, da se gostota prometa stalno povečuje<br />
in da velja nasploh za Slovenijo in Evropo ravno zaradi teh vzrokov trend rasti onesnaženosti<br />
ozračja.<br />
Žveplov dioksid SO2<br />
Največja izvora žveplovega dioksida v Sloveniji sta termoelektrarni Šoštanj in Trbovlje, ki<br />
uporabljata za gorivo premog. Precej manjši izvori so kotlovnice, ki uporabljajo za gorivo<br />
predvsem kurilno olje s precej manjšo vsebnostjo žvepla kot premoga. Mejna letna emisijska<br />
vrednost za SO2 je 50 μg/m³, v letu 2003 pa je bila izmerjena povprečna letna vrednost<br />
koncentracije SO2 11 μg/m³ (leta 1997 je bila vrednost 34 μg/m³, leta 1998 pa 27 μg/m³).<br />
Dušikovi oksidi<br />
Največji vir dušikovih oksidov je promet. V izpušnih plinih znaša delež NO med 80 in 90 %, v<br />
zraku pa NO oksidira v NO2. Merilna mesta so različno oddaljena od izvora (prometnic), zato<br />
prihaja do različnih stopenj oksidacije. Da so podatki iz različnih merilnih mest med seboj<br />
primerljivi, so podane tudi skupne vrednosti NOx.<br />
Stopnja oksidacije dušikovega monoksida, emitiranega iz prometa v višje okside, raste z<br />
oddaljenostjo od izvora (koncentracija zaradi razredčenja pada). Odvisna je tudi od<br />
meteoroloških razmer, predvsem od sončnega sevanja in temperature, letnega obdobja in<br />
22
seveda lokacije. Dopustne letne vrednosti NO2 so 54 μg/m³, NOx pa 30 μg/m³. Na merilni<br />
postaji Ljubljana-Bežigrad je bila povprečna letna koncentracija NO2 v letu 2003 32 μg/m³,<br />
kar je pod mejno vrednostjo, povprečna letna koncentracija NOx pa 49 μg/m³, kar je nad<br />
mejno vrednostjo.<br />
Ogljikov monoksid<br />
Zrak je bil z ogljikovim monoksidom malo onesnažen. 8-urna dopustna oziroma mejna<br />
vrednost nista bili v letu 2003 nikjer preseženi. Najvišje maksimalne dnevne 8-urne<br />
koncentracije so dosegle tretjino dopustne vrednosti 14 mg/m³ oziroma polovico mejne<br />
vrednosti 10 mg/m³, ki je začela veljati leta 2005. Glede na povečano gostoto cestnega<br />
prometa so se lahko vrednosti kazalcev onesnaženosti zraka in hrupa ob avtocesti zvišali.<br />
Ozon<br />
Ozona je najmanj tik ob prometnih cestah. Zaradi emisij iz prometa tam namreč potekajo<br />
reakcije med ozonom in ogljikovodiki in dušikovimi oksidi. V naseljenih območjih ima dnevni<br />
hod koncentracije ozona dobro izražen maksimum. Maksimum je v zgodnjih popoldanskih<br />
urah, pred sončnim vzhodom pa minimum. Vzrok je v razmerju koncentracij predhodnikov<br />
ozona, ki so antropogenega izvora (dušikovi oksidi, ogljikovodiki, ogljikov monoksid), v<br />
intenziteti sončnega sevanja in v višini dnevne temperature. Podoben je dnevni hod v<br />
podeželskih krajih. Po podatkih avtomatske merilne postaje Ljubljana-Bežigrad povprečne<br />
letne koncentracije ozona naraščajo. Povprečne letne koncentracije ozona (48 μg/m³) so bile<br />
v letu 2003 na račun dolgega in vročega poletja višje kot leta 2001 (43 μg/m³). Urna<br />
opozorilna koncentracija ozona 180 μg/m³ je bila v letu 2003 na merilnem mestu Ljubljana-<br />
Bežigrad prekoračena 18 krat (v juniju, juliju in v avgustu), na merilnem mestu Vnajnarje pa<br />
ni bila prekoračena. Prekoračitev 8-urne ciljne koncentracije ozona 120 μg/m³ v letu 2003 je<br />
bilo na merilnem mestu Ljubljana-Bežigrad 81, na merilnem mestu Vnajnarje pa 57.<br />
3.1.9. Ravnanje z odpadki<br />
Zbiranje in odvoz odpadkov<br />
V občini Ivančna <strong>Gorica</strong> izvaja zbiranje in odvoz odpadkov Javno komunalno podjetje<br />
Grosuplje. Poleg občine Ivančna <strong>Gorica</strong> JKPG izvaja službo tudi v občinah Dobrepolje in<br />
Grosuplje. Na območju občine Ivančna <strong>Gorica</strong> ponudnik ravna z odpadki na podlagi Odloka o<br />
ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Ivančna <strong>Gorica</strong> (Uradni vestnik Občine Ivančna<br />
<strong>Gorica</strong> št. 3/02) in Pravilnika o načinu odvoza in odstranjevanja komunalnih odpadkov na<br />
območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna <strong>Gorica</strong>. Odpadki se odvažajo v Center za<br />
ravnanje za odpadki Špaja dolina, ki je na meji med občino Ivančno <strong>Gorica</strong> in Grosuplje in je<br />
bila odprta leta 2001. Pred tem so se odpadki vozili na deponijo Stehan.<br />
Fotografija 1: Center za ravnanje z odpadki Špaja dolina po izgradnji leta 2001<br />
23
Vir: JKPG<br />
Mešani komunalni odpadki<br />
Odvoz mešanih komunalnih odpadkov na zbirnih mestih se izvaja v vseh naseljih v občini<br />
razen v Polju pri Višnji Gori.<br />
Javno komunalno podjetje Grosuplje je z individualnim odvozom se je najprej pričelo v<br />
Količine odpadkov po občinah zbrane z javnim odvozom (tone), letno<br />
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />
Ivančna <strong>Gorica</strong> 3.952 4.225 4.474 4.759 4.386 5.180 5.162 5.075<br />
Ivančni Gorici, v letu 1989 v naseljih Šentvid pri Stični, Stična in Vir pri Stični, v letu 1990 v<br />
naselju Višnja Gora, danes pa je individualni odvoz zajema že 43% vseh občanov občine<br />
Ivančna <strong>Gorica</strong>.<br />
Leta 2011 je individualni odvoz v občini Ivančna <strong>Gorica</strong> organiziran v naseljih: Ivančna <strong>Gorica</strong>,<br />
Višnja Gora, Šentvid pri Stični, Stična, Vir pri Stični, Ambrus, Brezovi dol, Dedni dol, Fužina,<br />
Gabrovčec, Gorenja vas, Hrastov dol, Krka, Krška vas, Lučarjev Kal, Marinča vas, Mekinje nad<br />
Stično, Metnaj, Mleščevo, Mrzlo Polje, Petrušnja vas, Primča vas, Radohova vas, Škrjanče,<br />
Velike Lese, Veliko Črnelo, Zagradec, Znojile pri Krki, Dečja vas pri Zagradcu, Gradiček, Kriška<br />
vas, Male Lese, Mali Kal, Podbukovje, Spodnje Brezovo, Peščenik, Veliki Kal, Višnje.<br />
Sistem ravnanja z odpadki se vseskozi dopolnjuje:<br />
z uvajanjem individualnega odvoza mešanih komunalnih odpadkov,<br />
s postavitvijo ekoloških otokov za namen ločenega zbiranja odpadkov,<br />
z uvajanjem ločenega individualnega odvoza organskih odpadkov.<br />
Tabela 1:: Količine odpadkov v občini Ivančna <strong>Gorica</strong> zbrane z javnim odvozom<br />
Vir: SURS<br />
Iz tabele je razvidno, da se je količina odpadkov od leta 2002 do 2009 povečala za 1.123 ton.<br />
24
3.1.10. Komunalna in energetska infrastruktura<br />
Podatki o komunalni in energetski infrastrukturi so povzeti po spletni strani Javnega<br />
komunalnega podjetja Grosuplje.<br />
Osnovni cilj sektorja vodopreskrbe je občanom občin Grosuplje, Ivančna <strong>Gorica</strong> in<br />
Dobrepolje nenehno zagotavljati zadostno količino pitne vode. Zbiranje, čiščenje in<br />
distribucija vode je tako osnovna dejavnost javnega komunalnega podjetja in predstavlja kar<br />
40 % prihodkov podjetja.<br />
Dejavnost oskrbe z vodo obsega vzdrževanje vodovodnih sistemov, vodohranov, črpališč in<br />
vseh ostalih objektov, izgradnjo novih oziroma rekonstrukcijo starih sistemov, odpravo okvar<br />
na omrežju, kontroliranje kakovosti pitne vode, izgradnjo oziroma rekonstrukcijo hišnih<br />
priključkov ter ciklično menjavo vodomerov.<br />
Sistemi vodopreskrbe<br />
Območje oskrbe s pitno vodo zajema območje občin Grosuplje, Ivančna <strong>Gorica</strong> in<br />
Dobrepolje, posredno pa podjetje dobavlja vodo za posamezna območja tudi Občini Velike<br />
Lašče in Komunali Novo Mesto. V sistem vodopreskrbe je na območju vseh treh občin<br />
priključeno 9.760 odjemnih mest opremljenih z merilnimi napravami (vodomeri).<br />
Vodopreskrbno območje je razmeroma veliko, gostota poseljenosti izrazito nizka, relief<br />
pokrajine pa hribovit, zato je za nemoteno dobavo pitne vode potrebno nenehno<br />
prečrpavanje le te, kar pa posledično povzroča visoke stroške.<br />
Tabela 2: Javni vodovodni sistemi v občini Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
Javni vodovodni sistem Število priključkov Število uporabnikov<br />
Stična 3532 11171<br />
Globočec 285 999<br />
Metnaj 162 423<br />
Radanja vas 158 395<br />
Vir: JKGP, 2011<br />
Tabela 3: Tehnični podatki o vodovodnem sistemu Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
Občina<br />
Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
Dolžina omrežja v m 230.996<br />
Število črpalnih postaj 16<br />
Število vodohramov 14<br />
25
Število razbremenilnikov 14<br />
Število hidrantov 631<br />
Vir: JKGP, 2011<br />
Lokalni vodovodni sistemi<br />
Poleg javnih vodovodnih sistemov obratuje na vodooskrbnem območju javnega podjetja tudi<br />
kar nekaj lokalnih vodovodnih sistemov in sicer v občini Ivančna <strong>Gorica</strong>: Višnja Gora, Spodnje<br />
Brezovo, Peščenik, Velika Dobrava, Leskovec, Mevce in Bukovica.<br />
Kanalizacijski sistemi<br />
Na območju občine Ivančna <strong>Gorica</strong> je zgrajen kanalizacijski sistem (fekalna in meteorna<br />
kanalizacija) Ivančna <strong>Gorica</strong> - Stična, dolžine 27.528 m, ki je speljan na čistilno napravo<br />
locirano v bližini vasi Škrjanče, ki ima urejeno mehansko in biološko stopnjo čiščenja. V letu<br />
2007 se je dogradil kanalizacijski sistem Petrušnja vas - Šentvid pri Stični, ki ga zaključuje<br />
čistilna naprava Šentvid pri Stični.<br />
Tabela 4: Tehnični podatki za kanalizacijske sisteme v občini Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
Oznaka Vrsta kanal. sistema Dolžina kanal. sistema<br />
FE fekalna 2.056 m<br />
MT meteorna 2.213 m<br />
MS mešano 23.259 m<br />
SKUPAJ<br />
27.528 m<br />
Vir: JKGP<br />
Na čistilno napravo v Ivančni Gorici so priključena naselja Gabrje pri Stični, Ivančna <strong>Gorica</strong>,<br />
Malo Hudo, Mleščevo, Mrzlo Polje, Stična, Vir pri Stični, Zgornja Draga, Škrjanče in Stranska<br />
vas pri Višnjici. Čistilna naprava v Šentvidu pri Stični odvaja odpadne in padavinske vode iz<br />
naselij Petrušnja vas in Šentvid pri Stični.<br />
Velik del sredstev za izgradnjo novih kanalizacijskih sistemov se zbere z Okoljsko dajatvijo za<br />
obremenjevanje voda, ki jo plačujejo uporabniki ob ceni vode.<br />
Čistilna naprava Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
Mehansko – biološka čistilna naprava Ivančna <strong>Gorica</strong> je bila zgrajena leta 1985. Nanjo je bilo<br />
v začetku delovanja priključeno le naselje Ivančna <strong>Gorica</strong>. Sedaj pa je zgrajen kanalizacijski<br />
sistem, ki zajema in odvaja odplake iz naselij Ivančna <strong>Gorica</strong>, Gabrje pri Stični, Stična,<br />
Škrjanče, Malo Hudo, Mleščevo, Mrzlo polje, Vir pri Stični in Zgornja Draga.<br />
V preteklih letih se je blato iz ČN Ivančna <strong>Gorica</strong> razvažalo na kmetijske površine. Po sedaj<br />
26
veljavni zakonodaji, se občina Ivančna <strong>Gorica</strong> nahaja na občutljivem območju, zato je<br />
potrebno, na zahtevo inšpektorja za okolje, blato iz čistilne naprave dehidrirati in odvažati na<br />
deponijo komunalnih odpadkov. Dehidracija blata poteka z dodatkom apna in ferikola v<br />
premični filtrski stiskalnici, ki jo upravlja zunanji izvajalec.<br />
To je naprava z zmogljivostjo 15.000 populacijskih enot (PE) in je na občutljivem območju.<br />
Čistilna naprava obratuje s primarno in sekundarno stopnjo čiščenja (mehanska in biološka<br />
stopnja). V letu 2010 se je na KČN Ivančna <strong>Gorica</strong> očistilo 545.000 m3 odpadnih voda. Poleg<br />
tega je bilo sprejetih in očiščenih tudi 1.155 m3 odpadnih vod in gošč iz greznic oziroma<br />
malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN).<br />
Pri obratovanju ČN Ivančna gorica se pojavljajo tehnološki problemi, ki se odražajo predvsem<br />
v slabši kakovosti parametrov onesnaževanja pri iztoku. Učinek čiščenja naprave se pogosto<br />
spreminja, od zadovoljenega do popolnoma neustreznega.<br />
Čistilna naprava Šentvid pri Stični<br />
Čistilna naprava v Šentvidu pri Stični je mehansko biološka čistilna naprava v kompaktno<br />
armirano betonskem bloku, ki deluje po principu zaporednih faz procesov v ciklu (t.i. SBR<br />
tehnologiji). Sestavni deli čistilne naprave so razbremenilnik z zadrževalnim bazenom,<br />
upravni objekt, merilnik pretoka, peskolov, SBR bazen, zalogovnik blata ter merilno mesto.<br />
3.1.11 Hrup<br />
Hrup je vsak zvok, ki vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju in<br />
škodljivo vpliva na okolje. Zaradi vse večjega števila virov hrupa, ki naraščajo z vsakim dnem,<br />
in zaradi naraščajoče skrbi družbe za te probleme, je postal hrup integralen del okoljske<br />
zaščite tudi v Sloveniji. Po ocenah hrup narašča sorazmerno z naraščajočo urbanizacijo in<br />
hitreje od rasti populacije, saj število virov hrupa narašča hitreje od števila prebivalstva.<br />
Najpogostejši dejavnik okoljskega hrupa je cestni promet, saj se število registriranih vozil<br />
Sloveniji povečuje. Dodaten hrup v cestnem prometu povzroča tudi transport s kamioni.<br />
Železniški promet ima pomemben vpliv predvsem na prebivalstvo v bližini železniške trase.<br />
Delež železniškega prometa se v primerjavi s cestnim prometom ne povečuje, saj razlika v<br />
ceni med enim in drugim načinom prevoza ni zadostna.<br />
Na spletni strani ARSO so objavljene tudi karte hrupa kot posledico emisij prometa na<br />
pomembnih cestah. Ne glede na to, da izdelava kart hrupa predstavlja izpolnjevanje<br />
obveznosti iz naslova določil zakonodaje, je bil z izdelavo kart hrupa dosežen njihov primarni<br />
namen, to je pridobitev podatkov o oceni stanja obremenitve okolja s hrupom. Karte hrupa<br />
so bile izdelane za uporabo na strateškem nivoju in temu primerno zagotavljajo sprejemljivo<br />
raven natančnosti le za te namene. Raven hrupa na določenem območju ni odsev trenutnih<br />
razmer, temveč predstavlja dolgoročno povprečno raven hrupa tekom celega leta.<br />
Strateške karte za pomembne ceste in železniške proge so bile narejene na osnovi<br />
razpoložljivih prometnih podatkov o številu prevozov posameznih kategorij vozil.<br />
27
Kljub temu, da uvrščamo med pomembne ceste odseke avtocest, hitrih cest, glavnih cest I. in<br />
II. reda in regionalnih cest I., II. in III. reda, na katerih letni pretok vozil presega tri milijone<br />
milijonov vozil letno, so bile skladno z zakonodajo v prvi fazi kartiranja izdelane le karte<br />
hrupa za tiste pomembne ceste, ki so imele v letu 2006 več kot šest milijonov prevozov vozil.<br />
V občini Ivančna <strong>Gorica</strong> je hrup merjen le na območju trase avtoceste, kjer na območju<br />
naselij Višnja Gora in Ivančna <strong>Gorica</strong> dosega stalno ravni povprečnega hrupa med 50 in 60dB.<br />
V teh naseljih so ob avtocesti postavljene tudi protihrupne ograje.<br />
Karta 2: Jakost hrupa ob dolenjskem kraku avtoceste<br />
Vir: ARSO<br />
28
3.1.12. Prostor<br />
Občina Ivančna <strong>Gorica</strong> ima površino 227 km 2 in 15.440 prebivalcev v 137 naseljih, ki so<br />
administrativno razdeljena v 12 krajevnih skupnosti. Povprečno število prebivalcev na<br />
kvadratni kilometer je pod slovenskim povprečjem (101 prebivalec/km 2 ) in znaša 68<br />
prebivalcev/km 2 .<br />
Raba tal<br />
Rabo zemljišč pogojujejo naravne razmere, predvsem relief, ki pa je odraz geološke podlage.<br />
Zaradi razgibanega reliefa in kraškega površja je večina površine občine poraščene z gozdom,<br />
ki predstavlja 61 % površine občine. V primerjavi s podatki za celotno Slovenijo je ta odstotek<br />
nižji, kar pa se odraža v večjemu deležu kmetijskih in pozidanih površin, ki so se kmetijske<br />
površine prisotne predvsem v osrednjem, nižjem delu, kjer so nakloni površja nižji. Odstotek<br />
pozidanih zemljišč v občini je že preko 5 % in v prihodnje se zaradi suburbanizacije v okolici<br />
Ljubljane pričakuje počasno rast pozidanih zemljišč.<br />
»Za kmetijstvo najugodnejše se kažejo naravne razmere v osrednjem delu občine, kjer je<br />
delež vseh kmetijskih zemljišč dobrih 40 %, gozda pa temu primerno manj, le dobrih 50 %. V<br />
tej naravni enoti se križanje interesov različnih dejavnosti odraža tudi v visokem deležu<br />
pozidanih in sorodnih površin, ki predstavljajo skoraj 7 %.« (Analiza stanja kmetijstva …,<br />
2006)<br />
Poleg stopnje intenzivnosti in usmeritve kmetijstva pa lahko iz strukture rabe zemljišč na<br />
ravni celotne občine in ožje, po posameznih naravnih enotah, ugotovimo (ali sklepamo)<br />
prisotnost drugih dejavnosti v prostoru, ki opozarjajo na potencialna neskladja med<br />
različnimi dejavnostmi/rabami. V občini Ivančna <strong>Gorica</strong> nekoliko izstopa konflikt med<br />
kmetijstvom in razpršeno poselitvijo. (Analiza stanja kmetijstva …, 2006)<br />
Tabela 5: Površina ozemlja in raba tal v Sloveniji in Ivančni Gorici<br />
Kategorija pokrovnosti tal Slovenija odstotek Ivančna <strong>Gorica</strong> odstotek<br />
km2 % km2 %<br />
Gozdne površine 13.387,00 66,8 138,30 60,9<br />
Vse kmetijske površine 5.628,00 28,1 76,75 33,8<br />
Odprte površine 318,00 1,6 0,00 0,0<br />
Vode 135,00 0,7 0,45 0,2<br />
Pozidane površine 571,00 2,8 11,50 5,1<br />
SKUPAJ 20.039,00 100,0 227,00 100,00<br />
Vir: (SURS, 2011 Analiza stanja kmetijstva …, 2006)<br />
29
Karta 3: Raba tal v občini Ivančna <strong>Gorica</strong>.<br />
30
Število stanovanj<br />
Površina stanovanj (1000<br />
m2)<br />
Število stanovanj<br />
Površina stanovanj (1000<br />
m2)<br />
Število stanovanj<br />
Površina stanovanj (1000<br />
m2)<br />
Število stanovanj<br />
Površina stanovanj (1000<br />
m2)<br />
Število stanovanj<br />
Površina stanovanj (1000<br />
m2)<br />
Število stanovanj<br />
Površina stanovanj (1000<br />
m2)<br />
Vir: Analiza stanja kmetijstva …, 2006<br />
V celotni Sloveniji se pojavlja problem povečevanja gozdnatih površin in zmanjševanje<br />
kmetijskih površin. Po podatkih Statističnega urada se je v letih 1993 – 2003 delež gozdnatih<br />
površin najbolj povečal v obalno-kraški statistični regiji (za 40,7 %) in najmanj v koroški<br />
statistični regiji (za 3,9 %). Najbolj so se zmanjšale kmetijske površine v goriški statistični<br />
regiji (za 51,0 %), najmanj pa v pomurski statistični regiji (za 9,2 %) (SURS, 2011).<br />
V občini Ivančna <strong>Gorica</strong> je bilo v letu 2003 3,2 km 2 kmetijskih zemljišč v zaraščanju ali je bila<br />
mešana raba zemljišč – kmetijska zemljišča in gozd.<br />
Ta delež je največji na območju južnega kraškega gričevja in ponekod v vzpetem severnem<br />
delu občine. Prav procesi zaraščanja postajajo v kontekstu razvoja podeželja in ohranjanja<br />
kulturne pokrajine na nacionalnem nivoju vse večji problem. (Analiza stanja kmetijstva …,<br />
2006)<br />
Število in površine stanovanjskih enot<br />
Občina Ivančna <strong>Gorica</strong> pri vseh velikostih stanovanj od slovenskega povprečja odstopa<br />
navzgor v povprečni kvadraturi, kar pomeni, da je enosobno stanovanje v Ivančni Gorici v<br />
povprečju večje za 2 m 2 v primerjavi s slovenskim povprečjem, pet ali večsobna pa kar za 15<br />
m 2 . Razlog je v tem, da v sklop pet- in večsobnih stanovanj uvrščamo predvsem individualne<br />
hiše, ki imajo zelo veliko kvadraturo.<br />
Nakazan je tudi manjši odstotek enosobnih stanovanj in večji pet- in večsobnih stanovanja,<br />
čemur je razlog večje število individualnih hiš, ki imajo tudi večjo kvadraturo.<br />
Tabela 6: Stanovanja po površini in številu sob v Sloveniji in Ivančni Gorici (SURS 2009)<br />
Stanovanja po<br />
številu sob - SKUPAJ<br />
Enosobna Dvosobna Trisobna Štirisobna Pet- in večsobna<br />
SLOVENIJA 838.252 64.812,5 118.973 4.420,1 259.218 15.423,5 252.841 20.320,1 124.278 12.903,4 82.942 11.745,4<br />
povprečna<br />
kvadratura<br />
37,2 59,5 80,4 103,8 141,6<br />
relativni delež 14,19 30,92 30,16 14,83 9,89<br />
Ivančna <strong>Gorica</strong> 6100 508,2 701 27,5 1895 115,5 1869 156,2 905 94,6 730 114,5<br />
povprečna<br />
kvadratura<br />
39,2 60,9 83,6 104,5 156,8<br />
relativni delež 11,49 31,07 30,64 14,84 11,97<br />
Vir: SURS<br />
31
Tabela 7: Stanovanja po letu zgraditve v Sloveniji in občin Ivančna <strong>Gorica</strong> v letu 2009<br />
Leto SLOVENIJA Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
do 1918 119.817 14,3 968 15,9<br />
1919 - 1945 61.332 7,3 371 6,1<br />
1946 - 1960 87.871 10,5 492 8,1<br />
1961 - 1970 132.364 15,8 730 12,0<br />
1971- 1980 185.340 22,1 1.246 20,4<br />
1981 - 1990 127.494 15,2 1.013 16,6<br />
1991 - 2000 54.946 6,6 583 9,6<br />
2001 - 2009 69.088 8,2 697 11,4<br />
838.252 100,0 6.100 100,0<br />
Vir: SURS<br />
Večina stanovanj je bila v občini Ivančna <strong>Gorica</strong> zgrajenih v obdobju med drugo svetovno<br />
vojno in osamosvojitvijo (57,1%). Po osamosvojitvi je bil upad gradnje stanovanj, vendar<br />
manjši kot na državnem nivoju. Razlog je proces suburbanizacije in izseljevanje mestnega<br />
prebivalstva v suburbano območje mest, v Sloveniji predvsem Ljubljane, kar je občina<br />
Ivančna <strong>Gorica</strong> z izboljšanimi cestnimi povezavami vsekakor postala.<br />
3.1.13. Prometna infrastruktura<br />
Glavna prometna os v občini Ivančna <strong>Gorica</strong> je dolenjski krak avtoceste, katerega trasa<br />
poteka po Dolenjskem podolju. Nanj se proti jugu navezuje regionalna cesta I. reda po dolini<br />
reke Krke proti Novem mestu in Beli Krajini ter regionalna cesta II. reda proti od Trebnja<br />
preko Radohove vasi proti severu po dolini Temenice in preko Bogenšperka v dolino Save.<br />
Med regionalne ceste III. reda sodijo tudi avtocesti vzporedna povezava v smeri vzhod –<br />
zahod od Peščenika preko Višnje Gore, Ivančne Gorice in Radohove vasi do Pluske,<br />
32
makadamska pot iz občine Grosuplje preko Luč do Krške vasi ter cesta od Zagradca preko<br />
Ambrusa do Žvirč.<br />
Tabela 8: Dolžine cest po kategorijah<br />
Kategorija ceste<br />
Dolžina v km<br />
Slovenija<br />
Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
Avtoceste 657 15<br />
Hitre ceste 89 0<br />
Hitre ceste – dvopasovne 16 0<br />
Glavne ceste 819 0<br />
Regionalne ceste 5.120 54<br />
Lokalne ceste 13.837 127<br />
Javne poti 18.383 215<br />
SKUPAJ: 38.921 411<br />
Vir:<br />
DRSC<br />
Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
Dolžina vseh cest v občini Ivančna <strong>Gorica</strong> je 411 km, od tega 15 km avtocest, 54 km<br />
regionalnih cest in 342 km lokalnih in javnih poti.<br />
Po Odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ivančna <strong>Gorica</strong> in Odloku o spremembi<br />
odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ivančna <strong>Gorica</strong> (Uradni list RS št. 53/2002)<br />
občina Ivančna <strong>Gorica</strong> upravlja z 127,13 km lokalnih cest, 4,30 km zbirnih krajevnih cest v<br />
naselju Ivančna <strong>Gorica</strong> ter 210,46 km javnih poti med in v naseljih.<br />
Analiza prometa na obstoječih AC med leti 2008 in 2009<br />
Glede na leto 2008 se je promet vseh motornih vozil v letu 2009 na avtocestah in hitrih<br />
cestah povečal za 8,1 odstotka (leta 2008 se je v primerjavi z letom 2007 povečal za 21,2<br />
odstotka).<br />
Indeksna stopnja rasti motorizacije v Sloveniji se je pri tovornjakih v obdobju 1992-2009<br />
povzpela na 243 (leta 2008 je bila 242, leta 2007 pa 224). Delež prevoženih kilometrov na<br />
avtocestah in hitrih cestah z osebnimi vozili se je iz leta v leto zmanjševal (na primer z 81<br />
odstotkov v letu 2006 na 78,3 odstotka v letu 2007 ter na 77,3 odstotka v letu 2008) zaradi<br />
večje rasti tovornega prometa (lahkih, srednjih in težkih tovornih vozil ter tovornih vozil s<br />
priklopniki in vlačilcev), ki je v letu 2009 dosegel 20,7-odstotni delež (leta 2008 je znašal 21,8<br />
odstotka).<br />
Tabela 9: Prometne obremenitve na dolenjskem avtocestnem kraku<br />
33
Leto<br />
Števno mesto<br />
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />
Šmarje Sap AC 34.072 36.480 38.428 41.216 42.427 42.710 47.654 47.919<br />
CP Dob 14.228 14.775 15.424 16.008 16.052 16.687 24.000 24.432<br />
CP Drnovo / / / 9.035 9.391 10.145 10.841 11.528<br />
Vir: DARS, 2011<br />
Izračuni so narejeni na podlagi publikacije Promet 2009, Podatki o štetju prometa na<br />
državnih cestah v Republiki Sloveniji, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Ljubljana, 2010.<br />
Iz tabele je razvidno naraščanje prometne obremenitve avtoceste, kar vpliva predvsem na<br />
njeno pretočnost in v konicah celo zastoje v smeri Ljubljane na priključkih pri Grosupljem.<br />
Med leti 2002 in 2009 se je promet na števnem mestu Dob povečal z 14.228 na 24.432 ali kar<br />
predstavlja 71,7 % povečanje glede na leto 2002. Pomembna je tudi razlika med števnima<br />
mestoma Šmarje Sap in Cestninska postaja Dob, ki nakazuje število vozil, ki avtocesto<br />
zapustijo na 4 izvozih, od katerih sta dva v občini Ivančna <strong>Gorica</strong>. Ta razlika je leta 2009<br />
znašala 23.487 vozil ali skoraj enako število vozil, ki nadaljujejo pot naprej proti Novem<br />
mestu.<br />
Glavna železniška povezava ravno tako poteka po Dolenjskem podolju s postajami Višnja<br />
gora, Zg. Draga, Ivančna <strong>Gorica</strong> in Radohova vas.<br />
34
3.3. DRUŽBENO OKOLJE<br />
3.3.1. Glavne demografske značilnosti<br />
Po podatkih Statističnega urada RS je v občini Ivančna <strong>Gorica</strong> na začetku leta 2011 živelo<br />
skupno 15.440 prebivalcev in sicer 7.781 (50,4%) moških in 7.659 (49,6%) žensk. Gostota<br />
naseljenosti znaša 68 prebivalcev na km 2 , kar je precej pod slovenskim povprečjem (101,1).<br />
Delež tujcev med prebivalci občine znaša 2,5%, kar je pod slovenskim povprečjem (4,0%).<br />
Starostna struktura prebivalstva v občini je ugodna, saj je prebivalstvo relativno mlajše kot<br />
znaša povprečje v Sloveniji: povprečna starost prebivalstva v občini je 39 let, v Sloveniji pa<br />
41,7 let. Tako za občino kot za državo pa velja, da je povprečna starost žensk višja kot<br />
moških, v občini Ivančna <strong>Gorica</strong> znaša ta razlika 2,4 leta.<br />
Indeks staranja za občino Ivančna <strong>Gorica</strong> znaša 86,8, kar pomeni, da je med skupnim<br />
prebivalstvom več mladih do 14 let kot starejših od 65 let. Za Slovenijo ta indeks znaša 116,5.<br />
V spodnji tabeli je razvidno število in delež prebivalcev občine po glavnih starostnih skupinah<br />
in spolu:<br />
Tabela 10: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1.1.2011 (SURS, MNZ)<br />
Skupaj Moški Ženske Skupaj (%) Moški<br />
(%)<br />
Ženske (%)<br />
0-14 let 2.545 1.304 1.241 16,5 16,8 16,2<br />
15-64 let 10.685 5.581 5.104 69,2 71,7 66,6<br />
65+ let 2.210 896 1.314 14,3 11,5 17,2<br />
Skupaj 15.440 7.781 7.659 100 100 100<br />
Vir: SURS, 2011<br />
Demografski trend v občini je pozitiven, saj se je med letoma 2007 in 2011 število<br />
prebivalcev povečalo za 1.070 oseb (7,4%). Povečalo se je tako število mladih do 14 let (za<br />
6,3%), kot tudi starejših od 65 let (za 3,2%).<br />
Naravno gibanje prebivalstva občine je pozitivno, saj je leta 2009 znašalo število živorojenih<br />
200, število umrlih pa 119, kar pomeni pozitiven naravni prirast (81).<br />
Po kazalcih selitvenega gibanja prebivalstva je leta 2009 skupni selitveni prirast s tujino<br />
znašal 42, selitveni prirast med občinami pa 139, kar pomeni skupni selitveni prirast 181.<br />
3.3.2. Vzgoja in izobraževanje<br />
Izobrazba prebivalcev<br />
Izobrazba delovno sposobnega prebivalstva je pomemben kazalnik kakovosti človeškega<br />
kapitala v občini. V občini Ivančna <strong>Gorica</strong> je izobrazbena raven prebivalstva nižja v primerjavi<br />
35
s povprečjem v Sloveniji; največ prebivalstva ima doseženo srednjo izobrazbo (54,3%), sledi<br />
osnovna izobrazba (25,5%) in nepopolna osnovna izobrazba (10,6%), visoko dodiplomsko<br />
izobrazbo ima 4,7% vseh prebivalcev, višjo 3,6%, brez izobrazbe in visoko podiplomsko<br />
izobrazbo pa ima manj kot 1% prebivalcev občine. V primerjavi s slovenskim povprečjem je v<br />
občini relativno več prebivalcev z nepopolno osnovno izobrazbo, relativno manj pa višje in<br />
visoko izobraženih, medtem ko je delež prebivalcev s srednjo izobrazbo in brez izobrazbe<br />
približno enak.<br />
Tabela 11: Prebivalstvo, staro 15 let ali več, po izobrazbi, 2002<br />
Izobrazbena raven<br />
Število<br />
prebivalcev<br />
Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
Delež<br />
prebivalcev<br />
Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
(%)<br />
Delež<br />
prebivalcev<br />
Slovenije<br />
(%)<br />
Relativna<br />
razlika<br />
Brez izobrazbe 93 0,8 0,7 0,1<br />
Nepopolna osnovna<br />
izobrazba<br />
1.162 10,6 6,3 4,3<br />
Osnovna izobrazba 2.808 25,5 26,1 -0,6<br />
Srednja izobrazba 5.970 54,3 54,1 0,2<br />
Višja izobrazba 393 3,6 5,1 -1,5<br />
Visoka dodiplomska<br />
izobrazba<br />
Visoka podiplomska<br />
izobrazba<br />
513 4,7 6,9 -2,2<br />
57 0,5 0,9 -0,4<br />
Vir: SURS - Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002<br />
Predšolska vzgoja<br />
V letu 2009 je bilo v občini skupaj 6 izvajalcev predšolske vzgoje v obliki javnih vrtcev:<br />
matični vrtec Marjetica in vrtec Pikapolonica v Ivančni Gorici, vrtec Čebelica v Šentvidu pri<br />
Stični, vrtec Miška v Stični, vrtec Polžek v Višnji Gori in vrtec Sonček v Zagradcu. V občini ni<br />
nobenega zasebnega vrtca s koncesijo. V vse vrtce skupaj je bilo vpisanih 413 otrok v 22<br />
oddelkih. Število otrok v vrtcih se je od leta 2006 do 2009 povečalo za 147 otrok. Po podatkih<br />
za šolsko leto 2008/2009 je bilo v vseh vrtcih skupaj odklonjenih 122 otrok, število<br />
odklonjenih otrok se je od leta 2006 malo zmanjšalo. V letu 2011 naj bi bila dokončana dva<br />
nova vrtca, kar bo problem z vpisom zainteresiranih otrok zmanjšalo.<br />
Tabela 12: Število otrok, vključenih v vrtce, po občini stalnega prebivališča ter število<br />
odklonjenih otrok v preteklem šolskem letu, 2006-2009<br />
36
Leto Število otrok Število odklonjenih otrok<br />
2006 348 133<br />
2007 426 173<br />
2008 500 160<br />
2009 495 122<br />
Vir: SURS, 2011<br />
Osnovno in srednje šolstvo<br />
Leta 2010 je bilo na območju občine skupaj 11 osnovnih šol, ki jih je obiskovalo 1.402<br />
učencev: OŠ Stična, POŠ Višnja Gora, POŠ Ambrus, POŠ Zagradec, POŠ Krka, POŠ Muljava,<br />
POŠ Stična, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, POŠ v Centru za zdravljenje bolezni otrok<br />
Šentvid pri Stični, POŠ Temenica.<br />
Število otrok v vseh osnovnih šolah skupaj se od leta 2006 dalje počasi zmanjšuje (za 65<br />
otrok do leta 2010).<br />
V občini imajo tudi Srednjo šolo Josipa Jurčiča s 60 letno tradicijo, ki kot enovit vzgojnoizobraževalni<br />
zavod opravlja javno službo na področju srednješolskega splošnega<br />
izobraževanja in na področju srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja v<br />
naslednjih programih: splošna gimnazija, ekonomski tehnik, trgovec, ekonomsko-komercialni<br />
tehnik in maturitetni tečaj. Večina dijakov je domačinov, prihajajo pa tudi iz drugih krajev:<br />
Žužemberka, Grosupljega, Novega mesta, Trebnjega in Ljubljane. Srednjo šolo v letošnjem<br />
šolskem letu obiskuje skupaj 545 dijakov v 21 razredih, v šolskem letu 2009/2010 je bilo 623<br />
dijakov v 24 razredih, v šolskem letu 2008/2009 je bilo 682 dijakov v 25 razredih, leto prej<br />
700 dijakov v 26 razredih in v šolskem letu 2006/2007 802 dijaka v 29 razredih. Upadanje<br />
števila dijakov sovpada z upadanjem generacij v Sloveniji. Načrtujejo uvedbo novega<br />
programa predšolska vzgoja, za katerega imajo kadrovske in materialne pogoje pa tudi<br />
precejšnje zanimanje okoliških osnovnošolcev.<br />
V občini se nahaja tudi Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja Gora, namenjen vzgoji in<br />
izobraževanju mladostnikov med 14 in 18 letom s težavami v odraščanju in razvoju (5<br />
vzgojnih skupin v Višnji Gori in 1 stanovanjska skupina v Ljubljani). Zavod izvaja tudi<br />
programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja – kot dislocirane enote drugih<br />
srednjih in poklicnih šol.<br />
V letu 2009 je bilo v občini 40 dijakov, ki so bivali izven kraja stalnega bivališča in 573 dijakov<br />
vozačev.<br />
Terciarno izobraževanje<br />
Leta 2009 je bilo skupaj v vseh programih terciarnega izobraževanja vpisanih 896 študentov s<br />
stalnim bivališčem v občini Ivančna <strong>Gorica</strong>. Vseh diplomantov terciarnega izobraževanja s<br />
37
stalnim bivališčem v občini pa je bilo tega leta 143. Število diplomantov na 1000 prebivalcev<br />
je znašalo 9,45, kar je nad slovenskim povprečjem (8,86).<br />
Skupaj je različne vrste štipendije v letu 2009 prejemalo 301 dijakov in 241 študentov (slabih<br />
27% vseh študentov).<br />
3.3.3. Zdravstvo in sociala<br />
Osnovne zdravstvene storitve v občini Ivančna <strong>Gorica</strong> zagotavlja več ustanov: Zdravstveni<br />
dom Ivančna <strong>Gorica</strong> z zdravstveno postajo Zagradec, Center za zdravljenje bolezni otrok<br />
Šentvid pri Stični in dve privatni ustanovi s koncesijo na področju fizioterapije, kozmetike in<br />
pedikure.<br />
V občini deluje več humanitarnih organizacij: krajevna organizacija (KO) Rdečega križa<br />
Ivančna <strong>Gorica</strong>, KO Rdečega križa Šentvid pri Stični, KO Rdečega križa Muljava, dve enoti<br />
Škofijske Karitas Ljubljana (Ivančna <strong>Gorica</strong> in Stična).<br />
Območje občine Ivančna <strong>Gorica</strong> pokriva Center za socialno delo Grosuplje. Občina ima<br />
sprejet odlok o enkratnih denarnih pomočeh, ki se izplačujejo iz občinskega proračuna: v letu<br />
2010 je bilo izplačanih 85 pomoči, v letu 2009 75, v letu 2008 66 in v letu 2007 57 pomoči,<br />
kar kaže na stalen porast števila upravičencev do omenjene pomoči.<br />
V občini ni doma za starejše občane, domovi se nahajajo v sosednjih občinah (Trebnje,<br />
Grosuplje, Šmartno pri Litiji, Dobrepolje). V različnih domovih je po zadnjih podatkih 40<br />
občanov Ivančne Gorice, za katere občina plačuje ali doplačuje oskrbnino, od tega jih je v<br />
domovih za starejše 14, v stanovanjskih skupinah 2, v posebnih socialnih zavodih 17 in v<br />
varstveno delovnih centrih 7.<br />
Pomoč družini na domu od 1.7.2001 za občino Ivančna <strong>Gorica</strong> izvaja Dom starejših občanov<br />
Grosuplje na podlagi Sklepa o opravljanju storitev pomoči družini na domu – socialna oskrba<br />
na domu. V letu 2010 je bilo v storitev pomoč družini na domu povprečno vključeno 50-55<br />
uporabnikov, od tega največji delež predstavlja gospodinjska pomoč v obliki prinašanja<br />
toplega obroka s socialnim stikom. Storitev se izvaja pet dni na teden s tremi socialnimi<br />
oskrbovalkami.<br />
3.3.4. Varnost<br />
Občina Ivančna gorica spada pod območje operativnega delovanja Policijske postaje<br />
Grosuplje. Policijska postaja Grosuplje ima v Ivančni Gorici na Sokolski ulici 8 policijsko<br />
pisarno. V policijski pisarni službujejo tri Vodje policijskih okolišev. Vodja policijskega okoliša<br />
Ivančna <strong>Gorica</strong> pokriva krajevne skupnosti Ivančna <strong>Gorica</strong>, Stična, Metnaj in Višnja Gora,<br />
vodja policijskega okoliša Šentvid pokriva krajevne skupnosti Šentvid, Dob pri Šentvidu,<br />
Temenica in Sobrače, vodja policijskega okoliša Zagradec pa pokriva krajevne skupnosti<br />
Zagradec, Krka, Muljava in Ambrus.<br />
38
Podatki o kriminaliteti, kršitvah zoper javni red in mir in prometni varnosti, ki so jih policisti<br />
obravnavali na območju občine Ivančna <strong>Gorica</strong>:<br />
Področje kriminalitete: v letu 2010 so policisti obravnavali 733 kaznivih dejanj, od tega je bilo<br />
na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani (v nadaljevanju ODT) podanih 680 kazenskih ovadb,<br />
v 53 primerih so policisti pisno poročali na ODT, od skupno 680 podanih kazenskih ovadb, so<br />
policisti na ODT podali 254 kazenskih ovadb zoper znane storilce. V letu 2009 so policisti<br />
obravnavali 825 kaznivih dejanj, od tega je bilo na ODT podanih 765 kazenskih ovadb in v 60<br />
primerih so policisti pisno poročali na ODT, od skupno 765 podani kazenskih ovadb, so<br />
policisti zoper znane storilce podali 373 kazenskih ovadb.<br />
Področje javnega reda in miru: v letu 2010 so policisti obravnavali skupno 171 prekrškov<br />
(leta 2009: 202), v 11 (leta 2009: 12) primerih so izrekli za prekršek opozorilo. Po posameznih<br />
področjih so policisti obravnavali dva prekrška (leta 2009: 0) po Zakonu o eksplozivnih in<br />
pirotehničnih izdelkih, štiri prekrške (leta 2009: en) po Zakonu o javnih zbiranjih, en prekršek<br />
(leta 2009: štiri) po Zakonu o omejevanju porabe alkohola, sedem prekrškov (leta 2009: pet)<br />
po Zakonu o orožju, en prekršek (leta 2009: 0) po Zakonu o osebnem imenu, 10 prekrškov<br />
(leta 2009: 10) po Zakonu o osebni izkaznici, dva prekrška (leta 2009: pet) po Zakonu o prijavi<br />
prebivališča, 11 prekrškov (leta 2009: 11) po Zakonu o proizvodnji in prometu s<br />
prepovedanimi drogami, 12 prekrškov (leta 2009: 12) po Zakonu o tujcih, 127 prekrškov (leta<br />
2009: 163) po Zakonu o varstvu javnega reda in miru in pet prekrškov (leta 2009: štiri) po<br />
Zakonu o zaščiti živali.<br />
Področje prometne varnosti: v letu 2010 so policisti obravnavali 2920 prekrškov zoper<br />
prometno varnost, od tega 2843 kršitev Zakona o varnosti cestnega prometa, tri kršitve<br />
Zakona o obveznih zavarovanjih v cestnem prometu, 37 kršitev Zakona o javnih cestah in 37<br />
kršitev Zakona o delovnem času in obveznih počitkih. Prav tako so obravnavali 161<br />
prometnih nesreč, od tega so bili pri 59 prometnih nesrečah udeleženci telesno poškodovani<br />
in v enem primeru je udeleženec prometne nesreče umrl. V letu 2009 so policisti obravnavali<br />
3617 prekrškov zoper prometno varnost, od tega 76 kršitev Zakona o delovnem času in<br />
obveznih počitkih, 72 kršitev Zakona o javnih cestah, štiri kršitve Zakona o prevozih v<br />
cestnem prometu, pet kršitev Zakona o prevozu nevarnega blaga, 3459 kršitev Zakona o<br />
varnosti cestnega prometa. Na tem območju so v opisanem času policisti obravnavali 140<br />
prometnih nesreč, pri 53 prometnih nesrečah so bili udeleženci telesno poškodovani, v dveh<br />
primerih pa sta dva udeleženca prometne nesreče umrla.<br />
3.3.5. Društveno delovanje, kultura in šport<br />
Po podatkih AJPES ima v občini Ivančna <strong>Gorica</strong> sedež kar 134 različnih društev in zvez<br />
društev, kar govori o izjemno pestrem društvenem delovanju na različnih področjih: turizem,<br />
kultura, šport in rekreacija, kmetijstvo, gasilstvo, (podeželska) mladina, upokojenci, kakovost<br />
življenja, ekologija, dediščina, prosti čas itd.<br />
39
Med temi velja izpostaviti kar 17 prostovoljnih gasilskih društev, ki so razporejena po vseh<br />
večjih krajih v občini, ustanovljena pa je tudi Gasilska zveza Ivančna <strong>Gorica</strong>. Poleg njih deluje<br />
v občini kar 9 turističnih društev in Občinska turistična zveza Ivančna <strong>Gorica</strong> ter 18 kulturnih<br />
in kulturno-umetniških društev, ki pokrivajo skoraj vse večje kraje občine. V občini deluje<br />
tudi Zveza kulturnih društev občine Ivančna <strong>Gorica</strong>. Upokojenci so včlanjeni v štiri društva<br />
upokojencev: Šentvid, Ivančna <strong>Gorica</strong>, Višnja Gora in Stična. Področje športa pokriva preko<br />
20 športnih društev in Zveza športnih organizacij Ivančna <strong>Gorica</strong>, s specifičnimi športi pa se<br />
ukvarja še množica različnih klubov.<br />
Društva so organizatorji večine prireditev v občini, ki je znana po množici tradicionalnih<br />
prireditev.<br />
Občina je v okviru svojega proračuna namenila za programe kulturnih društev 97.000 EUR v<br />
letu 2010, 95.400 EUR v 2009 in 89.925 EUR v letu 2008. Za programe športnih društev pa je<br />
bilo namenjeno 275.400 EUR v letu 2010, 256.000 EUR v 2009 in 257.629 EUR v letu 2008.<br />
Za potrebe kulturne dejavnosti se uporabljajo naslednji objekti javne infrastrukture:<br />
KD Muljava<br />
KD Šentvid pri Stični<br />
KD Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
KD Stična<br />
Družbeni center Krka<br />
Zadružni dom Muljava<br />
Jurčičeva domačija na Muljavi<br />
Knjižnica-izposojevalnica Stična<br />
Knjižnica-izposojevalnica Šentvid pri Stični<br />
Knjižnica-izposojevalnica Višnja Gora<br />
Knjižnica-izposojevalnica Krka<br />
V okviru Mestne knjižnice Grosuplje od leta 1998 deluje Enota Ivančna <strong>Gorica</strong>. Občinsko<br />
območje pokrivajo še s štirimi izposojevališči: Višnja Gora, Stična, Šentvid pri Stični in Krka. V<br />
knjižnico je včlanjenih 25,9% občanov, trend vpisa raste in je višji od slovenskega povprečja.<br />
Knjižnica ima v svoji zalogi 3.829 enot neknjižnega gradiva, 480 enot serijskih publikacij ter<br />
58.473 enot monografij. Z matično knjižnico v Grosupljem poteka medoddelčna in<br />
medknjižnična izposoja. Knjižnični računalniški sistem COBISS pa omogoča povezavo z vsemi<br />
ostalimi slovenskimi knjižnicami. Preko leta se v knjižnici odvijajo tudi različne<br />
bibliopedagoške dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, v letu 2010 jih je bilo skupaj 107.<br />
Po podatkih za leto 2009 je bilo v občini skupaj pet stalnih in občasnih razstav, ki jih je<br />
obiskalo 19.330 obiskovalcev, od tega 1.411 tujih.<br />
Glavna športna infrastruktura v občini je naslednja:<br />
<br />
<br />
športna dvorana<br />
nogometni stadion<br />
40
športno letališče Šentvid pri Stični<br />
smučišče<br />
motokros dirkališče Šentvid pri Stični<br />
balinišče<br />
teniška igrišča (Vir pri Stični, Griže)<br />
športna igrišča (v okviru Šolskega centra Josipa Jurčiča, VIZ Višnja Gora, OŠ Višnja<br />
Gora)<br />
Tabela 13: Seznam tradicionalnih prireditev v občini Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
Naziv Lokacija Datum Organizator<br />
Pohod po Jurčičevi poti Višnja Gora-Muljava 1. sobota v marcu Občina Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
Viridin pohod<br />
KS Metnaj<br />
Zadnja nedelja v<br />
marcu<br />
KS Metnaj<br />
Občinsko kresovanje Gradišče nad Stično 30. april PD Šentvid pri Stični<br />
Mednarodni folklorni<br />
festival SloFolk<br />
Šentvid pri Stični 1. maj KD Vidovo<br />
Romanov pohod Stična 1. maj PD Polž<br />
Kajakaški spust po Krki Krka Zadnja nedelja v maju Kajak kanu klub Krka<br />
Ex tempore Muljava Zadnji vikend v maju KD Kresnička<br />
Praznik občine Ivančna<br />
<strong>Gorica</strong><br />
Ivančna <strong>Gorica</strong> 29. maj Občina Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
Pohod po rimski cesti Ivančna <strong>Gorica</strong> 1. nedelja v juniju TD Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
Kulturni teden in tabor<br />
pevskih zborov<br />
Prireditev ob dnevu<br />
državnosti<br />
Letno gledališče na<br />
Muljavi<br />
Občinsko tekmovanje<br />
koscev<br />
Šentvid pri Stični<br />
3. vikend v juniju<br />
KD Tabor slovenskih<br />
pevskih zborov<br />
Polževo 24. ali 25. junij Občina Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
Muljava<br />
Zadnji vikends v juniju<br />
in prvi vikend v juliju<br />
KD Muljava<br />
Lučarjev Kal Začetek junija TD Grča<br />
Žetev na Kitnem vrhu Kitni vrh Konec junija TD Zagradec<br />
Anin sejem Višnja Gora Zadnja nedelja v juliju<br />
Državno prvenstvo v<br />
motokrosu<br />
Šentvid pri Stični<br />
1. nedelja v<br />
septembru<br />
TD Višnja Gora, KS<br />
Višnja Gora<br />
AMD Šentvid pri Stični<br />
Srečanje slovenske verne Stična September Društvo SKAM,<br />
41
mladine v samostanu<br />
Stična<br />
Dan jeseni in zbiranje naj<br />
pridelkov<br />
Tekmovanje sekačev in<br />
podelitev nagrad za naj<br />
pridelke<br />
Samostan Stična<br />
Ivančna <strong>Gorica</strong> Začetek oktobra DPŽ, KZ Stična, TD Grča<br />
Lučarjev Kal Oktober KZ Stična, TD Grča<br />
Pohod po Lavričevi poti Šentvid pri Stični 3. nedelja v oktobru PD Šentvid pri Stični<br />
Tek po Lavričevi poti<br />
Šentvid pri Stični<br />
Zadnja nedelja v<br />
septembru<br />
Festival Stična Stična Konec novembra KD Stična<br />
Ta veseli dan kulture Ivančna <strong>Gorica</strong> 3. december<br />
Proslava ob dnevu<br />
samostojnosti in<br />
podelitev priznaj za<br />
športnika leta<br />
PD Šentvid pri Stični<br />
JSKD OI, ZKD Ivančna<br />
<strong>Gorica</strong><br />
Ivančna <strong>Gorica</strong> December Občina Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
Božični pohod z baklami Zagradec Konec decembra TD Zagradec<br />
Božični odmev v Krški<br />
jami<br />
Krka 26. december TD Krka<br />
Občinsko silvestrovanje Gradišče nad Stično 31. december PD Šentvid pri Stični<br />
Vir: Spletna stran občine Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
3.4. GOSPODARSTVO<br />
Aktivno in delovno aktivno prebivalstvo<br />
Tabela 14: Delovno aktivno prebivalstvo po občini delovnega mesta, 2007-2011 (SURS)<br />
Leto<br />
Delovno aktivno<br />
prebivalstvo -<br />
skupaj<br />
Zaposlene<br />
osebe -<br />
skupaj<br />
Samozaposle<br />
ne osebe -<br />
skupaj<br />
Samozaposlen<br />
e osebe brez<br />
kmetov<br />
Samozaposlene<br />
osebe - kmetje<br />
2007 3.736 2.810 926 330 596<br />
2008 4.110 3.185 925 346 579<br />
2009 4.130 3.222 908 376 532<br />
2010 4.021 3.219 802 394 408<br />
2011 4.169 3.180 989 416 573<br />
Vir: SURS, 2011<br />
Leta 2011 je bilo skupno število delovno aktivnega prebivalstva s sedežem delovnega mesta<br />
v občini Ivančna <strong>Gorica</strong> 4.169 oseb. Število delovno aktivnega prebivalstva se je od leta 2007<br />
povečalo za 10,4%. Največji delež delovno aktivnega prebivalstva predstavljajo zaposlene<br />
osebe v podjetjih (76,3%), samozaposlenih oseb je skupaj 23,7%, od tega 13,7% kmetov,<br />
42
slabih 10% pa je samostojnih podjetnikov in oseb s poklicno dejavnostjo. Od leta 2007 je<br />
najbolj naraščalo število samozaposlenih oseb, ki niso kmetje (za 20,7%), nato število<br />
zaposlenih v podjetjih (za 11,6%), upadlo pa je število samozaposlenih oseb s statusom<br />
kmeta (za 4%).<br />
Tabela 15: Delovno aktivno prebivalstvo po občini prebivališča, 2007-2011 (SURS)<br />
Leto<br />
Delovno aktivno<br />
prebivalstvo - skupaj<br />
2007 6.502<br />
2008 6.830<br />
2009 6.887<br />
2010 6.861<br />
2011 7.103<br />
Vir: SURS, 2011<br />
Število delovno aktivnega prebivalstva s stalnim prebivališčem v občini je leta 2011 znašalo<br />
7.103 oseb in je glede na leto 2007 poraslo za 8,5%.<br />
Število aktivnega prebivalstva s stalnim prebivališčem v občini, ki ga sestavljajo delovno<br />
aktivni in brezposelne osebe, je leta 2011 znašalo 7.682 oseb, kar je za 11,1% več kot leta<br />
2007. Za aktivno prebivalstvo je značilna velika dnevna migracija, saj se kar okoli 60% oseb<br />
dnevno vozi na delo izven občine, od teh največ v Ljubljano in Grosuplje.<br />
Brezposelnost, izobrazbena raven delovno aktivnega prebivalstva in plače<br />
Število registriranih brezposelnih oseb s stalnim prebivališčem v občini je marca leta 2011<br />
znašalo 579 oseb, kar pomeni 7,5% stopnjo registrirane brezposelnosti. Stopnja registrirane<br />
brezposelnosti je precej pod slovenskim povprečjem (12,2%). Od marca 2007 se je število<br />
brezposelnih oseb povečalo za 253 oseb ali 77,6%, najnižje je bilo leta 2008, nato pa je ves<br />
čas raslo. Stopnja registrirane brezposelnosti se je od leta 2007 povečala za 2,7%, v Sloveniji<br />
pa za 4,1%.<br />
Glede na stanje dne 30.4.2011 je bilo skupaj 581 registriranih brezposelnih oseb, od tega 240<br />
žensk (41,3%). Po stopnji izobrazbe je bilo največ brezposelnih s I. in II. stopnjo (36,5%),<br />
sledijo brezposelni s III. in IV. stopnjo (30,6%), V. stopnjo (24,3%), VII. in VIII. stopnjo (6,2%)<br />
in VI. stopnjo izobrazbe (2,2%).<br />
Tabela 16: Registrirane brezposelne osebe in stopnje registrirane brezposelnosti po občini<br />
prebivališča, 2007-2011<br />
Leto<br />
Registrirane<br />
brezposelne osebe<br />
Stopnja registrirane<br />
brezposelnosti<br />
Stopnja registrirane<br />
brezposelnosti -<br />
Slovenija<br />
2007 326 4,8 8,1<br />
43
2008 298 4,2 6,9<br />
2009 384 5,3 8,4<br />
2010 542 7,3 10,6<br />
2011 579 7,5 12,2<br />
Vir: SURS, 2011<br />
Izobrazbena raven delovno aktivnega prebivalstva s stalnim ali začasnim prebivališčem v<br />
občini Ivančna <strong>Gorica</strong> za leto 2009 prikazuje naslednje stanje: 15,2% z osnovnošolsko<br />
izobrazbo ali manj, 63,3% s srednješolsko izobrazbo, 20,5% z višje in visokošolsko izobrazbo,<br />
1% pa predstavlja kategorija neznano.<br />
Povprečna mesečna plača za vse dejavnosti skupaj (po SKD 2008) je v drugem mesecu leta<br />
2011 znašala 1.373,60 EUR bruto oziroma 909,42 EUR neto, kar je za 8,1% oziroma 6,3%<br />
nižje od slovenskega povprečja. Glede na leto 2010 se je povprečna mesečna bruto plača<br />
povečala za 124,87 EUR, neto plača pa za 79,46 EUR.<br />
Podatki o gospodarskih družbah<br />
Po podatkih SURS je bilo v občini leta 2009 skupaj 954 podjetij, registriranih kot pravna ali<br />
fizična oseba, ki so v tem letu izkazala prihodek ali imela zaposlene osebe. V teh podjetjih je<br />
delalo skupaj 4.009 zaposlenih ali samozaposlenih, skupen prihodek pa je znašal 250.405.000<br />
EUR.<br />
Tabela 17: Izbrani kazalniki uspešnosti poslovanja gospodarskih družb v letu 2009<br />
Kazalnik Ivančna <strong>Gorica</strong> Slovenija<br />
Sredstva na podjetje (v 1.000 €) 1.072 1.935<br />
Število zaposlenih na podjetje 8,3 8,9<br />
Neto čisti dobiček/neto čista izguba (v<br />
1.000 €)<br />
-27.044 549.426<br />
Poslovni prihodki/poslovni odhodki 1,00 1,03<br />
Donosnost sredstev -8,5 0,5<br />
Dodana vrednost na zaposlenega (v €) 24.274 34.168<br />
Stroški dela na zaposlenega (v €) 17.859 21.674<br />
Plače na zaposlenega (v €) 991 1.310<br />
Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem<br />
trgu v celotnih čistih prihodkih od prodaje<br />
(%)<br />
37,2 28,0<br />
Dodana vrednost na prebivalca (v €) 3.712 8.028<br />
Vir: Delovni zvezek UMAR, št. 1/2011<br />
44
Kazalnika velikosti gospodarskih družb kažeta, da so gospodarske družbe v občini manjše kot<br />
je slovensko povprečje; povprečna sredstva na podjetje v občini znašajo 1.072 EUR, kar je<br />
pod slovenskim povprečjem (1.935 EUR), povprečno število zaposlenih na podjetje je 8,3, v<br />
Sloveniji pa 8,9.<br />
Kazalnik poslovnega izida v občini je negativen, saj je razlika med neto čistim dobičkom in<br />
neto čisto izgubo -27.044.000 EUR, za Slovenijo je ta kazalnik pozitiven in znaša skoraj 550<br />
mio EUR.<br />
Gospodarnost poslovanja prikazuje kazalnik poslovni prihodki/poslovni odhodki, ki v občini<br />
znaša 1,00, za Slovenijo pa 1,03.<br />
Kazalnik donosnosti sredstev (neto čisti dobiček/izguba v razmerju do povprečnih sredstev)<br />
je v občini negativen (-8,5), slovensko povprečje pa je 0,5.<br />
Kazalnik dodane vrednosti na zaposlenega, ki prikazuje produktivnost, za občino znaša<br />
24.274 EUR, za Slovenijo pa 34.168 EUR, kar pomeni podpovprečno dodano vrednost na<br />
zaposlenega.<br />
Stroški dela na zaposlenega, ki prikazujejo delovno stroškovnost, v občini znašajo 17.859<br />
EUR, v Sloveniji so povprečno ti stroški višji (21.674 EUR). Drugi kazalnik delovne<br />
stroškovnosti so plače na zaposlenega, ki so v občini 991 EUR, za Slovenijo pa 1.310 EUR.<br />
Glede na kazalnik izvozne usmerjenosti so gospodarske družbe v občini Ivančna <strong>Gorica</strong> nad<br />
slovenskim povprečjem, saj znaša delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu glede na<br />
celotne čiste prihodke od prodaje 37,2% (za Slovenijo 28,0%).<br />
Dodana vrednost na prebivalca občine Ivančna <strong>Gorica</strong> znaša 3.712 EUR, kar je znatno pod<br />
slovenskim povprečjem, kjer znaša 8.028 EUR.<br />
3.4.1. Kmetijstvo<br />
V občini Ivančna <strong>Gorica</strong> je bilo po podatkih Popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 v<br />
uporabi 6.587,67 ha vseh kmetijskih zemljišč.<br />
Družinske kmetije<br />
Tabela 18: Družinske kmetije po rabi KZU, 2000<br />
Število družinskih kmetij<br />
Površina (ha)<br />
Vsa kmetijska zemljišča v uporabi 1.070 6.442<br />
Njive in vrtovi 1.056 1.709<br />
Kmečki sadovnjaki 682 86<br />
Intenzivni sadovnjaki z z<br />
Vinogradi 259 26<br />
Travniki in pašniki 1.055 4.617<br />
Vir: SURS-Popis kmetijskih gospodarstev<br />
Od skupaj 1.070 družinskih kmetij v občini Ivančna <strong>Gorica</strong> jih je bilo glede na kmetijska<br />
zemljišča v uporabi največ z njivami in vrtovi (skoraj 99% kmetij) ter travniki in pašniki<br />
(98,6%), kmečke sadovnjake je imelo slabih 64% vseh kmetij, vinograde pa dobrih 24%<br />
45
kmetij. Največ površine so zavzemali travniki in pašniki (72% vseh kmetijskih zemljišč v<br />
uporabi), nato pa njive in vrtovi (26,5%), kmečkih sadovnjakov je bilo samo 1,3%, vinogradov<br />
pa 0,4% vseh kmetijskih zemljišč.<br />
Tabela 19: Družinske kmetije po rabi njiv, 2000<br />
Število družinskih kmetij<br />
Površina (ha)<br />
Njive in vrtovi skupaj 1.056 1.709<br />
Žita za pridelavo zrnja 913 768<br />
Krompir 933 285<br />
Industrijske rastline z z<br />
Krmne rastline 671 614<br />
Zelenjava 770 32<br />
Vir: SURS-Popis kmetijskih gospodarstev<br />
Največ družinskih kmetij je na njivah pridelovalo krompir (88% vseh kmetij) in žita za<br />
pridelavo zrnja (86%), zelenjavo je pridelovalo 73% kmetij, krmne rastline pa 63,5% vseh<br />
kmetij. Največje površine so zavzemale njive z žiti za pridelavo zrnja (45% vseh površin njiv)<br />
in njive s krmnimi rastlinami (36%), manj njive s krompirjem (17%) in najmanj njive z<br />
zelenjavo (samo 1,8%).<br />
Tabela 20: Družinske kmetije po velikostnih razredih, 2000<br />
Velikost<br />
Število družinskih kmetij<br />
Do 2 ha 147<br />
2-5 ha 369<br />
5-10 ha 396<br />
Nad 10 ha 158<br />
Skupaj 1.070<br />
Vir: SURS-Popis kmetijskih gospodarstev<br />
Velikostna struktura družinskih kmetij kaže, da je bilo največ kmetij v kategoriji 5-10 ha<br />
(37%), nato v kategoriji 2-5 ha (34%), v ostalih kategorijah (do 2 ha in nad 10ha), je bilo po<br />
približno 14% kmetij.<br />
Tabela 21: Družinske kmetije po tipu kmetovanja, 2000<br />
Tip kmetovanja<br />
Število družinskih kmetij<br />
Poljedelstvo 7<br />
Vrtnarstvo 3<br />
Trajni nasadi 4<br />
Pašna živina 432<br />
46
Prašiči in perutnina 3<br />
Mešana rastlinska pridelava 54<br />
Mešana živinoreja 385<br />
Mešana rastlinska pridelava in živinoreja 182<br />
Skupaj 1.070<br />
Vir: SURS-Popis kmetijskih gospodarstev<br />
Glede na tip kmetovanja je največ kmetij redilo pašno živino (40%) oziroma mešano<br />
živinorejo (36%), nekaj manj se je ukvarjalo z mešano rastlinsko pridelavo in živinorejo ter<br />
mešano rastlinsko pridelavo, s poljedelstvom, vrtnarstvom, trajnimi nasadi ter prašičerejo in<br />
perutninarstvom pa se je ukvarjalo skupaj samo 1,6% kmetij.<br />
Kmečki gospodarji<br />
Tabela 22: Gospodarji na družinskih kmetijah po starostnih skupinah, 2000<br />
Starost<br />
Število gospodarjev<br />
Pod 35 let 70<br />
35-44 let 147<br />
45-54 let 184<br />
55-64 let 255<br />
Nad 64 let 414<br />
Skupaj 1.070<br />
Vir: SURS-Popis kmetijskih gospodarstev<br />
Starostna struktura kmečkih gospodarjev v občini Ivančna <strong>Gorica</strong> je izrazito neugodna, saj je<br />
kar 39% gospodarjev starejših od 64 let. V skupini od 55-64 let je 24% gospodarjev, od 45-55<br />
let 17% gospodarjev, medtem ko je mladih gospodarjev do 35 let samo 6,5%.<br />
Tabela 23: Družinske kmetije po šolski izobrazbi gospodarjev, 2000<br />
Izobrazba<br />
Število gospodarjev<br />
Brez izobrazbe, nepopolna osnovnošolska izobrazba 251<br />
Osnovnošolska izobrazba 475<br />
Poklicna izobrazba 244<br />
Srednješolska izobrazba 82<br />
Višja, visoka ali podiplomska izobrazba 17<br />
Skupaj 1.070<br />
Vir: SURS-Popis kmetijskih gospodarstev<br />
47
Prav tako neugodna je izobrazbena struktura kmečkih gospodarjev; kar 23% jih je brez<br />
izobrazbe ali z nepopolno osnovnošolsko izobrazbo, 44% pa jih ima samo osnovnošolsko<br />
izobrazbo. Samo 9% jih ima srednješolsko, višjo, visoko ali podiplomsko izobrazbo.<br />
Tabela 24: Družinske kmetije po kmetijski izobrazbi gospodarjev, 2000<br />
Izobrazba<br />
Število gospodarjev<br />
Samo praktične izkušnje 984<br />
Tečaji iz kmetijstva 43<br />
Poklicna kmetijska izobrazba 22<br />
Srednja, višja, visoka ali podiplomska kmetijska<br />
izobrazba<br />
Skupaj 1.070<br />
Vir: SURS-Popis kmetijskih gospodarstev<br />
Kazalec kmetijske izobrazbe gospodarjev kaže, da jih ima največ (92%) samo praktične<br />
izkušnje, 4%jih ima opravljene tečaje iz kmetijstva, 2% poklicno kmetijsko izobrazbo in samo<br />
dober odstotek srednjo, višjo, visoko ali podiplomsko kmetijsko izobrazbo.<br />
3.4.2. Turizem<br />
Tabela 25: Prenočitvene zmogljivosti, prihodi in prenočitve turistov, 2008-2011<br />
Prenočitvene<br />
zmogljivosti<br />
Leto Št. sob Št. ležišč<br />
Prihodi turistov<br />
Št.<br />
prihodovskupaj<br />
Št.<br />
prihodovtuji<br />
14<br />
Prenočitve turistov<br />
Št.<br />
prenočitevskupaj<br />
Št.<br />
prenočitevtuji<br />
2008 33 64 64 52 147 120<br />
2009 40 78 33 26 88 71<br />
2010 29 54 22 14 68 50<br />
2011 29 54 12 10 37 33<br />
Vir: SURS<br />
Po podatkih Statističnega urada prenočitvene zmogljivosti v občini Ivančna <strong>Gorica</strong> od leta<br />
2008 dalje upadajo: število sob se je zmanjšalo za 4, število ležišč pa za 10. Še bolj upada<br />
število prihodov turistov; s 64 prihodov v letu 2008 je število upadlo na samo 12 prihodov v<br />
letu 2011, pri čemer tuji turisti predstavljajo 83% vseh turistov. Število prenočitev je upadlo<br />
za 110 ali 75%, pri čemer prenočitve tujih turistov predstavljajo 89% vseh prenočitev.<br />
V občini se po podatkih,, dostopnih na spletni strani občine, nahaja šest gostišč in kmečkih<br />
turizmov s prenočišči, ki skupaj nudijo 86 postelj (v Prapročah, Selu pri Radohovi vasi,<br />
48
Zagradcu, Krki, Viru pri Stični in na Obolnem). Turističnih in izletniških kmetij brez prenočišč<br />
je pet (v Temenici, dve na Krki, Metnaju in Pristavi nad Stično).<br />
V občini je skupaj 19 gostinskih ponudnikov, od tega 9 gostišč oz. gostiln, 8 turističnih kmetij,<br />
izletniških kmetij oziroma kmetij odprtih vrat ter 2 restavraciji oz. pizzeriji.<br />
V občini deluje Občinska turistična zveza Ivančna <strong>Gorica</strong> s sedežem v Ivančni Gorici ter devet<br />
turističnih društev: TD Grča, TD Ivančna <strong>Gorica</strong>, TD Krka, TD Muljava, TD Polževo, TD Stična,<br />
TD Šentvid pri Stični, TD Višnja Gora in TD Zagradec. Društva skrbijo za organizacijo<br />
turističnih prireditev in druge promocijske aktivnosti.<br />
Seznam glavnih naravnih vrednot v občini Ivančna <strong>Gorica</strong> (Pregled turistične ponudbe po<br />
občinah, Strategija razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije 2011-<br />
2018):<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
reki Krka in Temenica<br />
Krška jama<br />
Jama Poltarica<br />
Lavričeva jama<br />
Planinska točka Gradišče nad Šentvidom<br />
Gozdna učna pot po sledeh Višnjanskega polža<br />
Priložnosti za valorizacijo omenjenih in ostalih naravnih vrednot občina vidi v razvoju<br />
izletniškega turizma, oblikovanju turističnih paketov in razvoju vodnih športov in tematskih<br />
poti.<br />
Seznam glavnih točk kulturne dediščine (Pregled turistične ponudbe po občinah, Strategija<br />
razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije 2011-2018):<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Cistercijanska opatija Stična<br />
Jurčičeva domačija<br />
Cerkev Marijinega Vnebovzetja na Muljavi<br />
Stari grad z mestnim jedrom Višnje Gore<br />
Grad Podsmreka<br />
Arheološko najdišče Vir pri Stični in Veliki Korinjski hrib<br />
Arheološka kulturna dediščina predstavlja potencial za oblikovanje destinacije za arheološko<br />
stroko, grad Podsmreka pa za vzpostavitev protokolarnega objekta.<br />
Najbolj razviti obstoječi turistični produkti po mnenju občine so:<br />
- ponudba samostana Stična z Muzejem krščanstva na Slovenskem<br />
- ponudba Jurčičeve domačije<br />
- vodni športi na Krki.<br />
49
Obstoječe turistične publikacije na ravni občine:<br />
- turistična karta<br />
- prospekt Občina Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
- prospekti posameznih krajev in turističnih ponudnikov<br />
Tabela: SWOT analiza z vidika turizma (Pregled turistične ponudbe po občinah, Strategija<br />
razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije 2011-2018)<br />
Prednosti<br />
<br />
<br />
<br />
Priložnosti<br />
<br />
<br />
<br />
lega in ugodne naravne danosti<br />
bogata kulturna in naravna dediščina<br />
bližina LJ in NM<br />
zeleni turizem<br />
kongresni turizem<br />
oblikovanje privlačnih enodnevnih<br />
izletniških paketov<br />
Slabosti<br />
<br />
<br />
<br />
slaba turistična infrastruktura<br />
propadanje nekaterih zgodovinskih<br />
objektov<br />
nepovezano delovanje turističnih<br />
ponudnikov<br />
nezadostno izkoriščanje turističnih<br />
potencialov<br />
Nevarnosti<br />
<br />
<br />
ekološka preobremenitev dokaj<br />
neokrnjene narave<br />
nekontrolirani posegi v kulturno<br />
krajino<br />
Občina smatra turizem kot velik potencial, glavni izziv vidi v vzpostavitvi turistično<br />
informacijskega centra (TIC), ki bi koordiniral in usklajeval promocijske aktivnosti vseh<br />
turističnih ponudnikov v občini, hkrati pa bi skrbel za trženje turističnih programov. Ključne<br />
omejitve na področju turizma pa so neusklajeno in nepovezano nastopanje posameznih<br />
turističnih ponudnikov. Občina želi razvijati predvsem turizem na osnovi kulturnozgodovinske<br />
dediščine, aktivnih počitnic ter »zeleni« turizem. Želi, da bi bila občina<br />
prepoznana kot destinacija, v kateri bi lahko turist aktivno preživel ves dan, prenočil in nato<br />
nadaljeval svojo pot. Neformalno se za občino uporablja ime »Dežela desetega brata«<br />
oziroma »Krjavljeva dežela«, v letu 2011 pa je bila oblikovana tudi nova lokalna znamka<br />
»Prijetno domače«, ki predstavlja novo celostno identiteto občine.<br />
50
3.5. POTREBE, OBNAŠANJA, VIR PONOSA IN MOČI<br />
Na prvih dveh delavnicah so udeleženci definirali ključne potrebe in obnašanja, ki jih<br />
zaznavajo v svojem okolju ter na drugi strani vse, kar jih navdaja s ponosom, da so občani<br />
Ivančne Gorice.<br />
Potrebe lahko razdelimo v tri sklope:<br />
Družbeno življenje, sociala:<br />
- skrb za starejše<br />
- kulturna in društvena dejavnost<br />
- povezovanje med Občino in društvi/občani<br />
- medgeneracijsko sodelovanje<br />
- kulturno-poslovni center<br />
- lokacije za srečevanja<br />
- komunikacija<br />
- povečanje družabnosti, povezanosti med občani<br />
- varnost<br />
Podjetništvo, storitve, samooskrba<br />
- nova delovna mesta<br />
- posluh za podjetništvo<br />
- samooskrba<br />
- razvoj kmetijstva – pridelava zelenjave<br />
- razvoj turizma<br />
- prenočitvene zmogljivosti<br />
- odnos do kulturne dediščine<br />
Okolje, prostor, infrastruktura<br />
- posluh za urbanizem<br />
- odnos do kmetijskih površin prve kategorije<br />
- ureditev kanalizacije<br />
- odnos do okolja<br />
- urejenost javnega prostora<br />
- spalno naselje – priložnost ali ovira?<br />
Med tipična obnašanja občanov Ivančne Gorice so uvrstili tako pozitivna (solidarnost,<br />
prostovoljstvo, odgovoren odnos do svoje lastnine) kot tudi številna negativna (nestrpnost,<br />
nekonstruktivno kritiziranje, neodgovoren odnos do družbene lastnine, nepripadnost<br />
skupnosti in domačemu kraju, individualizem, nezainteresiranost za povezovanje in<br />
udejstvovanje v društvih).<br />
Med vire ponosa in moči pa so umestili naslednje:<br />
Ljudje in tradicija<br />
- ljudje in njihova volja, spodbujanje pozitivnih idej, sodelovanje v skupno dobro<br />
51
- uspešni posamezniki in podjetja, pridni in delavni ljudje<br />
- iskrenost, optimizem<br />
- ljudje predani tradiciji, spoštovanje tradicije<br />
- odmevni dogodki, društvene dejavnosti<br />
- srednja šola<br />
Lega, položaj<br />
- prometna lega<br />
- geografska lega<br />
Kulturna in naravna dediščina<br />
- naravne danosti in lepote<br />
- kulturna dediščina, kultura<br />
- turizem<br />
- zgodovinska dediščina, prednamci<br />
3.5.1. Nova identiteta občine »Prijetno domače«<br />
V času priprave lokalnega razvojnega programa je občina pristopila k zasnovi nove enotne<br />
lokalne blagovne znamke, ki hkrati predstavlja svežo identiteto občine in njenih krajevnih<br />
skupnosti. Sveža identiteta s sloganom »Prijetno domače« predstavlja simbol in gonilo novih<br />
razvojnih načrtov občine. Nova znamka in slogan povezujeta dosedanje posamične identitete<br />
krajevnih skupnosti v smiselno in estetsko celoto.<br />
Znamka ima naslednja vsebinska ozadja:<br />
- koncept značaja destinacije kot območja slovenske izvornosti<br />
- destinacija prijetno sproščujoče narave in neekstremnih aktivnosti<br />
- poslovno (lega, pogoji) in turistično prijazna destinacija<br />
- primerna kombinacija podeželja z mestnim okoljem<br />
- urejeno naravno sobivanje in pristnost<br />
- asociacija na nacionalni simbol (Triglav) v prilagojeni maniri<br />
- skladnost vsebine s simboliko poddestinacij občine<br />
3.5.2. Povzetek vprašalnikov za občane<br />
Z namenom pridobiti odprta mnenja prebivalcev občine Ivančna <strong>Gorica</strong> o prepoznavnosti<br />
občine, njeni viziji, ključnih problemih, zaviralnih elementih za gospodarski razvoj in<br />
potrebnih investicijah, smo v junijski številki občinskega glasila Klasje objavili anketni<br />
vprašalnik. Odziv prebivalcev je bil nad našimi pričakovanji, saj smo do konca julija prejeli kar<br />
77 izpolnjenih vprašalnikov. Vse vprašalnike smo analizirali po posameznih vprašanjih ter<br />
pripravili skupen povzetek, ki se nahaja v prilogi tega dokumenta. Na tem mestu podajamo<br />
ključne ugotovitve iz omenjenega povzetka.<br />
52
Obiskovalci najbolj prepoznavajo občino po samostanu Stična, Jurčičevi domačiji na<br />
Muljavi, reki Krki in njenem izviru, taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični,<br />
podjetju Akrapovič, Višnji Gori in njenem polžu.<br />
Vizija občine je usmerjena predvsem v turistično prepoznavnost in malo podjetništvo,<br />
kulturno zanimivost, naravne danosti, ekologijo in sožitje z naravo ter kakovost<br />
življenja za domačine in obiskovalce.<br />
Med najbolj perečimi problemi, vezanimi na prostor in infrastrukturo, so izpostavljeni<br />
kanalizacija, slaba cestna infrastruktura, pomanjkljivi prostorski akti, premajhne<br />
kapacitete v vrtcih idr.<br />
Prednostne naložbe v infrastrukturo po mnenju občanov so kanalizacija oziroma<br />
odvajanje in čiščenje odpadne vode, vzdrževanje (vaških) cest, čiščenje in vzdrževanje<br />
javnih površin, javna razsvetljava, oskrba s pitno vodo, ločen odvoz odpadkov in dom<br />
za ostarele oziroma varovana stanovanja.<br />
Na področju zdravstva, socialnega varstva in izobraževanja izstopa problem<br />
zdravstvenega doma, ki je po mnenju občanov premajhen in slabo organiziran, ima<br />
dolge čakalne dobe in premalo zdravnikov, potrebna je tudi izgradnja doma za<br />
ostarele in razširitev kapacitet v vrtcih.<br />
Z obstoječimi programi za preživljanje prostega časa in rekreacije so občani večinoma<br />
zadovoljni, precej pobud pa se nanaša na povečanje rekreacijske infrastrukture<br />
(različna igrišča, kolesarske in trim steze, idr.). Izpostavljeno je tudi pomanjkanje<br />
programov po krajevnih skupnostih izven KS Ivančna <strong>Gorica</strong>.<br />
Med zaviralnimi elementi za gospodarski razvoj občine občani navajajo premajhno<br />
angažiranost za črpanje različnih finančnih virov, pridobitniške posameznike, preveč<br />
birokracije oziroma administracije, premalo posluha za gospodarstvo/podjetništvo<br />
idr.<br />
Tri najbolj perspektivne dejavnosti za občino Ivančna <strong>Gorica</strong> po mnenju anketirancev<br />
so turizem, malo podjetništvo in kmetijstvo.<br />
53
Model deležnikov občine<br />
3.6. MODEL DELEŽNIKOV<br />
Javne institucije: vrtci, OŠ,<br />
SŠ, zdravstveni dom, KSP,<br />
Policija,…<br />
Gasilci<br />
Javni sektor<br />
Občani<br />
Ekonomski<br />
sektor<br />
Podjetniki, obrtniki<br />
Podjetja (Livar, Akrapovič,…)<br />
Kmetje, kmečki turizmi<br />
Zadruga<br />
Športna društva<br />
Mladinski svet<br />
Društvo upokojencev<br />
Cerkev, samostan Stična<br />
NVO<br />
sektor<br />
Občina<br />
Ivančna<br />
<strong>Gorica</strong><br />
Organi lokalne<br />
samouprave<br />
Krajevne skupnosti<br />
Občinska Uprava<br />
Ekologi<br />
Kulturno-družbeni delavci<br />
Humanitarne organizacije<br />
Politične stranke<br />
Država<br />
Partnerji<br />
Občina naj spodbuja<br />
sodelovanje med temi<br />
deležniki.<br />
Turistična zveza<br />
Lovska, ribiška,<br />
čebelarska društva<br />
V lokalnih skupnostih obstajajo in delujejo različni deležniki, ki vsak na svoj način prispevajo k<br />
razvoju teh skupnosti. V občini Ivančna <strong>Gorica</strong> smo na uvodnih delavnicah identificirali<br />
naslednje skupine deležnikov in njihovo vlogo:<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
javni sektor, ki ga predstavljajo različne javne institucije (vrtci, osnovne in srednje<br />
šole, zdravstveni dom, center za socialno delo, javno komunalno podjetje, policija<br />
idr.), izvaja javne funkcije, ki so pomembne za vsakodnevno življenje občanov.<br />
nevladni sektor, kamor sodijo različna društva (športna, kulturna, gasilska,<br />
upokojenska, ekološka idr.), zveze društev, politične stranke, Cerkev itd., je<br />
pomemben soustvarjalec razvoja občine na različnih področjih, saj skrbi za<br />
neposredno izvajanje aktivnosti, dogodkov, prireditev itd., kar dviguje kakovost<br />
življenja v občini.<br />
ekonomski sektor, ki ga predstavljajo podjetja, podjetniki, kmetje, zadruga, turistični<br />
ponudniki idr., zagotavlja gospodarsko rast občine preko ustvarjanja delovnih mest in<br />
prihodkov zaposlenih.<br />
organi lokalne samouprave, kamor sodijo krajevne skupnosti in občinska uprava,<br />
skrbijo za izvajanje nalog, za katere je občina zadolžena po Zakonu o lokalni<br />
samoupravi (npr. upravljanje občinskega premoženja, upravljanje in skrb za lokalne<br />
javne službe, urejanje in vzdrževanje komunalnih objektov, pospeševanje vzgojno<br />
izobraževalne, informacijske, društvene, kulturne idr. dejavnosti na svojem območju,<br />
organizacija komunalne službe, omogočanje pogojev za gospodarski razvoj občine<br />
itd.).<br />
država, ki občini z zakonom nalaga opravljanje lokalnih zadev javnega pomena, s<br />
soglasjem občine pa tudi opravljanje posameznih nalog iz njene pristojnosti.<br />
19<br />
54
partnerji na različnih projektih, v katerih sodeluje občina (npr. ostale občine<br />
Razvojnega partnerstva središča Slovenije).<br />
občani, ki imajo na območju lokalne skupnosti stalno prebivališče in predstavljajo<br />
bistveni element obstoja občine.<br />
3.7. SWOT ANALIZA<br />
Tako imenovana SWOT analiza (Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threaths) opredeljuje<br />
prednosti in slabosti določenega območja, ki predstavljajo notranji vidik (to pomeni, da gre<br />
za dejstvo, ki obstaja znotraj območja) ter priložnosti in nevarnosti, ki predstavljajo zunanji<br />
vidik, torej nekaj, kar prihaja od zunaj in na to nimamo vpliva.<br />
SWOT analiza<br />
Notranji vidik<br />
prednosti<br />
slabosti<br />
Zunanji vidik<br />
priložnosti<br />
nevarnosti<br />
Ključne sposobnosti<br />
Na delavnicah so udeleženci opredelili naslednje ključne prednosti, slabosti, priložnosti in<br />
nevarnosti za občino Ivančna <strong>Gorica</strong>:<br />
20<br />
Prednosti<br />
Ugodna geografska in prometna lega<br />
- bližina Ljubljane in središč na Dolenjskem<br />
- dobre cestne povezave (skozi občino poteka avtocesta Ljubljana-Novo mesto)<br />
- prostor za razvoj, ki nudi številne možnosti<br />
Naravne danosti<br />
- reka Krka z izvirom<br />
- dobri viri pitne vode<br />
55
- kakovostna kmetijska zemljišča<br />
- velike površine z gozdovi<br />
Kulturna dediščina in tradicija<br />
- bogata kulturna dediščina (samostan Stična, mestno jedro Višnje Gore, Muljava, grad<br />
Podsmreka,…)<br />
- množične prireditve in dogodki<br />
Prebivalci in delo<br />
- ugodna demografska gibanja (pozitiven naravni in selitveni prirast, relativno mlado<br />
prebivalstvo)<br />
- dobro razvito šolstvo (vsi nivoji - od vrtca do srednje šole)<br />
- razvejana društvena dejavnost (množica aktivnih društev)<br />
- osveščeni posamezniki<br />
- uspešni posamezniki<br />
- pridni in delovni občani<br />
- razpršena delovna mesta<br />
Slabosti<br />
Urejanje prostora in zemljišča<br />
- ogroženost dobrih kmetijskih zemljišč<br />
- zemljišča z omejitvami<br />
- investicijsko zanimiva zemljišča so tudi najboljša kmetijska zemljišča<br />
- zaraščanje kulturne krajine<br />
- tranzitni tovorni promet po lokalnih cestah<br />
Kraji in središča<br />
- geografska razdrobljenost (veliko krajev in krajevnih skupnosti, kar pomeni visoke stroške<br />
investicij)<br />
- več središč oz. centrov v občini (Ivančna <strong>Gorica</strong>, Šentvid pri Stični, Stična, Krka, Višnja Gora,<br />
Zagradec,…)<br />
- pomanjkanje ustreznega centra občine<br />
- pomanjkanje upravnih prostorov<br />
Turizem in danosti<br />
- pomanjkanje namestitvenih kapacitet<br />
- neizkoriščene nekatere danosti<br />
- opuščanje mlinov na rekah<br />
Razvoj in pripadnost<br />
- ni strategije razvoja občine<br />
- šibko poistovetenje in pripadnost kraju, občini<br />
- zaprtost vase<br />
Priložnosti<br />
56
Kmetijstvo<br />
- ohranjanje in širjenje kmetijskih površin<br />
- lokalna samooskrba<br />
- sonaravna pridelava<br />
Razvoj turizma in podjetništva<br />
- kmečki, kulturni (gledališki), športni (pohodništvo, konjeništvo, kolesarstvo) turizem<br />
- povečanje in trženje prenočitvenih kapacitet<br />
- izkoriščanje obnovljivih virov energije (reke Krka, Temenica)<br />
- ohranjanje rokodelstva in obrti za razvoj podjetništva<br />
- obrtno-industrijska cona<br />
Sociala<br />
- nov koncept dela s starejšimi<br />
- izboljšanje zdravstvenega varstva<br />
Povezovanje<br />
- povezovanje občine na regijski, nacionalni in mednarodni ravni (Srce Slovenije, evropska<br />
partnerstva,…)<br />
Nevarnosti<br />
Okolje in prostor<br />
- ogrožanje virov pitne vode<br />
- možnost ekoloških katastrof<br />
- nekontrolirani posegi v okolje (razpršena gradnja itd.)<br />
- nenačrtno povečanje priseljevanja<br />
- neposluh lastnikov zemljišč za sodelovanje<br />
- neurejeno čiščenje odpadnih voda<br />
- ostane spalno naselje<br />
Prebivalstvo<br />
- zmanjšanje vpisa v srednjo šolo<br />
- staranje prebivalstva<br />
- nestrpnost<br />
- negativizem – vandalizem<br />
- pomanjkanje energije<br />
- strah pred spremembami<br />
Gospodarstvo<br />
- propad podjetij (dnevne migracije delovne populacije v druge občine)<br />
- »beg možganov«<br />
- propad kmetij<br />
- neživljenjska zakonodaja<br />
- neusklajen razvoj med EU, državo in regijo<br />
57
4. LOKALNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE IVANČNA GORICA – STRATEŠKI DEL<br />
4.1. VSEBINSKI POVZETEK<br />
Iz skupne potrebe občine Ivančna <strong>Gorica</strong> – okrepiti moč lokalne samouprave v 12 krajevnih<br />
skupnostih »Dežele desetega brata« izhaja vizija občine, njeno poslanstvo in izbrane<br />
vrednote.<br />
Vizija:<br />
S podjetnostjo, znanjem in tradicijo do skupne blaginje.<br />
Poslanstvo:<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Samostojno upravljanje in urejanje javnih zadev lokalnega pomena.<br />
Zagotavljanje pogojev in okvirov za trajnostni razvoj.<br />
Negovanje dediščine in naravnih danosti.<br />
Zagotavljanje enakih možnosti za vse in krepitev socialnega kapitala.<br />
Vrednote:<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
pripadnost<br />
poštenost<br />
podjetnost<br />
ustvarjalnost<br />
socialna strpnost<br />
odprtost<br />
Na osnovi opredeljene vizije, poslanstva in vrednot so bili definirani štirje ključni strateški<br />
cilji, 14 podrejenih ciljev po treh ključnih področjih ter 43 strategij in podstrategij za<br />
doseganje ciljev.<br />
Ključni strateški cilji:<br />
I. Ivančna <strong>Gorica</strong> umeščena med 30 gospodarsko najmočnejših slovenskih občin<br />
II. Izboljšanje kazalcev za merjenje socialnega kapitala glede na slovensko povprečje<br />
III. Pridobitev 5 mio EUR evropskih razvojnih sredstev<br />
IV. Sprejem občinskega prostorskega načrta<br />
Podrejeni cilji po 3 področjih:<br />
GOSPODARSTVO<br />
59
1. Povečanje števila novih delovnih mest za 500<br />
2. Povečanje števila novo ustanovljenih podjetij za 5/leto<br />
3. 80 ton organiziranega odkupa ter 10% kmetov in vsi javni zavodi vključeni v sistem<br />
lokalne samooskrbe<br />
4. Povečanje števila aktivnih kmetij za 5%<br />
5. Povečanje deleža turizma v gospodarski strukturi občine za 3%<br />
a. Vključitev tematskih poti v zemljevide Srca Slovenije<br />
b. Razvoj 5 turističnih programov (zgodovinski, literarni, naravni, verski, kulinarični)<br />
c. Zagon enotne blagovne znamke za lokalne produkte<br />
d. Povečanje števila turističnih namestitev za 100<br />
OKOLJE, PROSTOR IN INFRASTRUKTURA<br />
6. 1500 KW energetske samooskrbe za javne objekte<br />
7. Ivančna <strong>Gorica</strong> postane moderno občinsko središče z razvitimi ostalimi lokalnimi središči<br />
8. Povečanje ločenega zbiranja odpadkov in sortiranja za 70%<br />
9. Vključitev vseh gospodinjstev v sistem odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda<br />
10. Povečanje rabe obnovljivih virov energie (OVE) za 25% in delež OVE v celoti na 10% do<br />
leta 2015 glede na leto 2010<br />
DRUŽBENO OKOLJE<br />
11. Vključitev v shemo starosti prijazna občina<br />
12. Ohranjanje deleža vključenih občanov, še posebej mladih in žensk, v družbene<br />
dejavnosti<br />
13. Povečanje števila priseljencev v občino vključenih v družbene dejavnosti, skladno s<br />
stopnjo priseljevanja<br />
14. Vključitev vseh zainteresiranih otrok v predšolsko vzgojo<br />
Strategije in podstrategije za doseganje ciljev:<br />
a) Razvijanje novih privlačnih programov za potrebe različnih interesnih skupin z višjo<br />
dodano vrednostjo<br />
a.i) organizacija povezovalnih športno-rekreativnih-kulturnih dogodkov za množično<br />
udeležbo<br />
a.ii) redefinicija krovnih zvez in društev<br />
b) Sistematično komuniciranje vsebin in rezultatov<br />
c) Načrtno vlaganje v socialni kapital občanov<br />
č) Sistematičen razvoj infrastrukture in podpornih storitev<br />
č.i) razvoj infrastrukture in podpornih storitev za razvoj novih delovnih mest<br />
60
č.ii) razvoj družbene infrastrukture in storitev<br />
č.iii) izboljšanje bivalnega okolja<br />
č.iiii) preoblikovanje spalnih naselij v naselja z identiteto<br />
d) Medgeneracijsko in medsekcijsko povezovanje<br />
e) Mreženje z različnimi deležniki na lokalnem in regionalnem nivoju (RP Srca Slovenije)<br />
f) Ustvarjanje pogojev za dvig izobrazbene strukture<br />
g) Vzpodbujanje k samozaposlovanju (še posebej kmetov)<br />
h) Zagotovitev podpornega okolja za razvoj novih podjetij<br />
h.i) informiranje in pomoč pri iskanju novih trgov<br />
i) Krepitev lokalne identitete za razvoj turističnih programov<br />
i.i) sistematično spremljanje stanja in potreb turističnega trga<br />
i.ii) promocija občine na lokalnem, regijskem in globalnem nivoju<br />
i.iii) povezovanje in izobraževanje akterjev s področja turizma<br />
j) Razvoj turistične infrastrukture in vključitev v mrežno turistično ponudbo<br />
j.i) ureditev prostorskih pogojev za razvoj turistične infrastrukture<br />
k) Izgradnja potrebne infrastrukture za razvoj modernega občinskega središča<br />
k.i) umik tranzitnega prometa<br />
k.ii) zagotavljanje učinkovitega potniškega prometa<br />
l) Krepitev pomembnih lokalnih središč<br />
m) Zagotavljanje ločenega zbiranja odpadkov na izvoru<br />
m.i) osveščanje uporabnikov o sortiranju in reciklaži<br />
m.ii) organizacija akcij za pridobivanje neposrednih izkušenj čiščenja<br />
m.iii) ureditev potrebne infrastrukture<br />
n) Posodabljanje komunalne infrastrukture<br />
o) Sistematično dolgoročno načrtovanje in spremljanje doseganja ciljev<br />
p) Spodbujanje razvoja samooskrbe z obnovljivimi viri energije<br />
r) Spodbujanje večje energetske učinkovitosti<br />
r.i) sanacija starih energetsko neučinkovitih objektov<br />
s) Spodbujanje preventivnih in kurativnih aktivnosti v gospodinjstvih, javnih institucijah in<br />
poslovnih subjektih za zmanjšanje CO2 odtisa in hrupa<br />
t) Spodbujanje razvoja lesnopredelovalne industrije in proizvodnje biomase<br />
u) Revitalizacija vloge kmetijske zadruge pri razvoju kmetijskih produktov in prodajnih<br />
kanalov<br />
v) Pospeševanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter spodbujanje in osveščanje<br />
kmetij o dopolnilnih dejavnostih<br />
z) Okrepitev delovanja socialne službe v občini<br />
ž) Izboljšanje sodelovanja med formalnimi in neformalnimi službami s področja sociale<br />
y) Posodabljanje lokalne cestne infrastrukture<br />
w) Pridobivanje nepovratnih sredstev in/ali zagotavljanje ustreznih sredstev v občinskem<br />
proračunu<br />
61
4.1.1. Vizija<br />
Razlaga pojma<br />
Vizija je manifestacija poslanstva in predstavlja integracijski element med zunanjim in<br />
notranjim svetom projektne skupine/območja/skupnosti. Navdihuje in vzpodbuja projektni<br />
tim, hkrati pa vsem javnostim enostavno predstavi osredotočenje in filozofijo poslovanja na<br />
dolgi rok.<br />
Pojasnilo izbora vizije občine<br />
Na uvodnih delavnicah so udeleženci opredelili izhodišča za izbrano vizijo, ki jih opredeljujejo<br />
naslednji pojmi:<br />
- Z ljudmi za ljudi<br />
- Občina zadovoljnih ljudi<br />
- Uspešna občina – srečni, zadovoljni ljudje, zadovoljene potrebe<br />
- Ravnovesje med segmenti (ljudje, delovna mesta, narava,…) – “obljubljena dežela”<br />
- 500 novih delovnih mest<br />
- Turizem<br />
- Mladim prijazna občina-spodbujanje k sodelovanju<br />
- Sonaravna in trajnostna občina<br />
- Varnost, gostoljubje<br />
- Odprta do občanov, za novosti<br />
- Dom<br />
Na tej osnovi so se oblikovali predlogi za vizijo občine:<br />
Dežela sonaravnega razvoja in veselih/podjetnih ljudi.<br />
Trajnostni razvoj na temelju kulturne (zgodovinske) in naravne dediščine.<br />
Podjetna dežela desetega brata. – za turizem<br />
Stičišče bogate preteklosti in sodobne/varne prihodnosti.<br />
S sonaravnim razvojem in podjetnimi ljudmi do trajnostne blaginje.<br />
Z našim bogastvom do lepšega jutri.<br />
Po razpravi je bil dosežen konsenz o izbrani viziji, ki vsebuje ključne komponente za bodoči<br />
razvoj občine: podjetnost, znanje in tradicijo.<br />
Vizija se tako glasi:<br />
»S podjetnostjo, znanjem in tradicijo do skupne blaginje«.<br />
62
4.1.2. Poslanstvo<br />
Razlaga pojma<br />
Poslanstvo predstavlja širšo družbeno vlogo v prostoru in definira, katere kvalitete se s<br />
projektom vnaša v prostor.<br />
Pojasnilo izbora poslanstva občine<br />
Na uvodnih delavnicah so udeleženci opredelili izhodišča za poslanstvo občine, ki izhaja iz<br />
njenih z zakonom določenih nalog:<br />
- Samostojno urejanje javnih zadev lokalnega pomena<br />
- Zagotavljanje infrastrukturnih pogojev za razvoj občine<br />
- Negovanje tradicije/dediščine (kulturne, zgodovinske, naravne)<br />
- Skrb za pomoči potrebne<br />
- Spodbujanje podjetništva<br />
Na tej osnovi se je oblikovalo naslednje poslanstvo občine:<br />
»Samostojno upravljanje in urejanje javnih zadev lokalnega pomena.<br />
Zagotavljanje pogojev in okvirov za trajnostni razvoj.<br />
Negovanje dediščine in naravnih danosti.<br />
Zagotavljanje enakih možnosti za vse in krepitev socialnega kapitala.«<br />
64
4.1.3. Vrednote<br />
Razlaga pojma<br />
Vrednote so tisti poslovni element, ki se najpočasneje spreminja in je skoraj neodvisen od<br />
zunanjega dogajanja. Projektni skupini vrednote pomenijo ključno stično točko s projektom,<br />
saj preko njih začutijo, kaj se opazi, ceni, potrebuje in nagrajuje - kdo je sploh primeren in<br />
sposoben, da vizijo in poslanstvo spelje (tako projektna skupina kot drugi, zunanji deležniki).<br />
Pojasnilo izbora vrednot občine<br />
Z delom po skupinah so udeleženci uvodnih delavnic izdelali nabor potencialnih vrednot, ki<br />
so se v nadaljevanju točkovale v dveh krogih:<br />
Ustvarjalnost 13/11 Ozaveščenost 0<br />
Inovativnost 5/3 Prijaznost 0<br />
Delavnost 3/1 Poštenost 4/5<br />
Odprtost 3/2 Empatija 0<br />
Socialna strpnost 5/3 Vseživljenjsko izobraževanje 0<br />
Ponos na uspeh 0 Pozitiven odnos do razvoja 3/1<br />
Ambicioznost 9/3 Ljubezen do kulture 2/1<br />
Podjetnost 11/5<br />
Pripadnost 12/10<br />
Solidarnost 0<br />
Vrednote, ki so na koncu dosegle največje število točk, so bile prepoznane kot izbrane<br />
vrednote občine (priporočljivo je imeti od 4-5 vrednot):<br />
pripadnost<br />
poštenost<br />
podjetnost<br />
ustvarjalnost<br />
socialna strpnost<br />
odprtost<br />
65
4.1.4. Ključni cilji in strategije<br />
Razlaga pojma<br />
Ključni cilji so merljivi mejniki, s katerimi bomo preverjali, ali smo projekt ustrezno prilagajali<br />
za uresničitev pričakovanj iniciatorja, vodstva in članov projekta. Odgovarjajo na vprašanje<br />
KAJ. Običajno se definira 3-5 ključnih ciljev.<br />
Ključne strategije so osnovni sklopi aktivnosti, ki odgovarjajo na vprašanje, KAKO bomo<br />
dosegli začrtane cilje. Predstavljajo poti do cilja. Običajno se za vsak cilj definira 3-5 ključnih<br />
strategij.<br />
Pojasnilo izbora ciljev in strategij občine<br />
Izhodišča za ključne in podrejene cilje ter strategije so bila definirana na uvodnih delavnicah<br />
in na treh področnih delavnicah v sklopu priprave strateškega dela dokumenta. Izbor ciljev je<br />
izhajal iz obstoječih strategij in dokumentov, SWOT analize, hkrati pa se je naslanjal na vizijo,<br />
poslanstvo in vrednote občine. Določeni cilji in strategije so se še usklajevali in dopolnjevali<br />
na delavnicah za izvedbeni del dokumenta, saj je bilo potrebno doseči logično povezavo med<br />
cilji, strategijami in predlaganimi projekti.<br />
Pregled ključnih strateških ciljev ter povezave med podrejenimi cilji in strategijami<br />
Izbrani štirje ključni strateški cilji občine Ivančna <strong>Gorica</strong> do leta 2018 so:<br />
I. Ivančna <strong>Gorica</strong> umeščena med 30 gospodarsko najmočnejših slovenskih občin<br />
II. Izboljšanje kazalcev za merjenje socialnega kapitala glede na slovensko povprečje<br />
III. Pridobitev 5 mio EUR evropskih razvojnih sredstev<br />
IV. Sprejem občinskega prostorskega načrta<br />
Vsakega od 14 podrejenih ciljev opredeljuje več strategij za doseganje ciljev:<br />
1. Povečanje št. novih delovnih mest za 500<br />
STRATEGIJE:<br />
a) Razvijanje novih privlačnih programov za potrebe različnih interesnih skupin z<br />
višjo dodano vrednostjo<br />
b) Sistematično komuniciranje vsebin in rezultatov<br />
č) Sistematičen razvoj infrastrukture in podpornih storitev<br />
č.i) razvoj infrastrukture in podpornih storitev za razvoj novih delovnih mest<br />
f) Ustvarjanje pogojev za dvig izobrazbene strukture<br />
g) Vzpodbujanje k samozaposlovanju (še posebej kmetov)<br />
h) Zagotovitev podpornega okolja za razvoj novih podjetij<br />
h.i) Informiranje in pomoč pri iskanju novih trgov<br />
t) Spodbujanje razvoja lesnopredelovalne industrije in proizvodnje biomase<br />
o) Sistematično dolgoročno načrtovanje in spremljanje doseganja ciljev<br />
66
w) Pridobivanje nepovratnih sredstev in/ali zagotavljanje ustreznih sredstev v<br />
občinskem proračunu<br />
67
2. Povečanje št. novo ustanovljenih podjetij za 5/leto<br />
STRATEGIJE<br />
a) Razvijanje novih privlačnih programov za potrebe različnih interesnih skupin z<br />
višjo dodano vrednostjo<br />
b) Sistematično komuniciranje vsebin in rezultatov<br />
č) Sistematičen razvoj infrastrukture in podpornih storitev<br />
č.i) razvoj infrastrukture in podpornih storitev za razvoj novih delovnih mest<br />
f) Ustvarjanje pogojev za dvig izobrazbene strukture<br />
h) Zagotovitev podpornega okolja za razvoj novih podjetij<br />
h.i) Informiranje in pomoč pri iskanju novih trgov<br />
o) Sistematično dolgoročno načrtovanje in spremljanje doseganja ciljev<br />
w) Pridobivanje nepovratnih sredstev in/ali zagotavljanje ustreznih sredstev v<br />
občinskem proračunu<br />
3. 80 ton organiziranega odkupa ter 10% kmetov in vsi javni zavodi vključeni v sistem<br />
lokalne samooskrbe<br />
STRATEGIJE<br />
b) Sistematično komuniciranje vsebin in rezultatov<br />
č) Sistematičen razvoj infrastrukture in podpornih storitev<br />
f) Ustvarjanje pogojev za dvig izobrazbene strukture<br />
g) Vzpodbujanje k samozaposlovanju (še posebej kmetov)<br />
e) Mreženje z različnimi deležniki na lokalnem in regionalnem nivoju (RP Srca<br />
Slovenije)<br />
u) Revitalizacija vloge kmetijske zadruge pri razvoju kmetijskih produktov in<br />
prodajnih kanalov<br />
o) Sistematično dolgoročno načrtovanje in spremljanje doseganja ciljev<br />
w) Pridobivanje nepovratnih sredstev in/ali zagotavljanje ustreznih sredstev v<br />
občinskem proračunu<br />
4. Povečanje števila aktivnih kmetij za 5%<br />
STRATEGIJE<br />
b) Sistematično komuniciranje vsebin in rezultatov<br />
č) Sistematičen razvoj infrastrukture in podpornih storitev<br />
f) Ustvarjanje pogojev za dvig izobrazbene strukture<br />
v) Pospeševanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter spodbujanje in<br />
osveščanje kmetij o dopolnilnih dejavnostih<br />
w) Pridobivanje nepovratnih sredstev in/ali zagotavljanje ustreznih sredstev v<br />
občinskem proračunu<br />
g) Vzpodbujanje k samozaposlovanju (še posebej kmetov)<br />
68
o) Sistematično dolgoročno načrtovanje in spremljanje doseganja ciljev<br />
5. Povečanje deleža turizma v gosp. strukturi občine za 3%<br />
a. Vključitev tematskih poti (P, K, K) v zemljevide Srca Slovenije<br />
b. Razvoj 5 turističnih programov (zgodovinski, literarni, naravni, verski,<br />
kulinarični)<br />
c. Zagon enotne blagovne znamke za lokalne produkte<br />
d. Povečanje števila turističnih namestitev za 100<br />
STRATEGIJE:<br />
a) Razvijanje novih privlačnih programov za potrebe različnih interesnih skupin z<br />
višjo dodano vrednostjo<br />
b) Sistematično komuniciranje vsebin in rezultatov<br />
č) Sistematičen razvoj infrastrukture in podpornih storitev<br />
e) Mreženje z različnimi deležniki na lokalnem in regionalnem nivoju (RP Srca<br />
Slovenije)<br />
f) Ustvarjanje pogojev za dvig izobrazbene strukture<br />
i) Krepitev lokalne identitete za razvoj turističnih programov<br />
i.i) sistematično spremljanje stanja in potreb turističnega trga<br />
i.ii) promocija občine na lokalnem, regijskem in globalnem nivoju<br />
i.iii) povezovanje in izobraževanje akterjev s področja turizma<br />
j) Razvoj turistične infrastrukture in vključitev v mrežno turistično ponudbo<br />
j.i) ureditev prostorskih pogojev za razvoj turistične infrastrukture<br />
6. 1500 KW energetske samooskrbe za javne objekte<br />
STRATEGIJE:<br />
b) Sistematično komuniciranje vsebin in rezultatov<br />
č) Sistematičen razvoj infrastrukture in podpornih storitev<br />
o) Sistematično dolgoročno načrtovanje in spremljanje doseganja ciljev<br />
w) Pridobivanje nepovratnih sredstev in/ali zagotavljanje ustreznih sredstev v<br />
občinskem proračunu<br />
p) Spodbujanje razvoja samooskrbe z obnovljivimi viri energije<br />
7. Ivančna <strong>Gorica</strong> postane moderno občinsko središče z razvitimi ostalimi lokalnimi<br />
središči<br />
STRATEGIJE:<br />
b) Sistematično komuniciranje vsebin in rezultatov<br />
k) Izgradnja potrebne infrastrukture za razvoj modernega občinskega središča<br />
k.i) umik tranzitnega prometa<br />
k.ii) zagotavljanje učinkovitega potniškega prometa<br />
l) Krepitev pomembnih lokalnih središč<br />
69
č) Sistematičen razvoj infrastrukture in podpornih storitev<br />
č.iii) izboljšanje bivalnega okolja<br />
č.iiii) preoblikovanje spalnih naselij v naselja z identiteto<br />
s) Spodbujanje preventivnih in kurativnih aktivnosti v gospodinjstvih, javnih<br />
institucijah in poslovnih subjektih za zmanjšanje CO2 odtisa in hrupa<br />
y) Posodabljanje lokalne cestne infrastrukture<br />
o) Sistematično dolgoročno načrtovanje in spremljanje doseganja ciljev<br />
w) Pridobivanje nepovratnih sredstev in/ali zagotavljanje ustreznih sredstev v<br />
občinskem proračunu<br />
8. Povečanje ločenega zbiranja odpadkov in sortiranja za 70%<br />
STRATEGIJE:<br />
b) Sistematično komuniciranje vsebin in rezultatov<br />
č) Sistematičen razvoj infrastrukture in podpornih storitev<br />
m) Zagotavljanje ločenega zbiranja na izvoru<br />
m.i) osveščanje uporabnikov o sortiranju in reciklaži<br />
m.ii) organizacija akcij za pridobivanje neposrednih izkušenj čiščenja<br />
m.iiii) ureditev potrebne infrastrukture<br />
o) Sistematično dolgoročno načrtovanje in spremljanje doseganja ciljev<br />
w) Pridobivanje nepovratnih sredstev in/ali zagotavljanje ustreznih sredstev v<br />
občinskem proračunu<br />
70
9. Vključitev vseh gospodinjstev v sistem odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih<br />
voda<br />
STRATEGIJE:<br />
b) Sistematično komuniciranje vsebin in rezultatov<br />
č) Sistematičen razvoj infrastrukture in podpornih storitev<br />
n) Posodabljanje komunalne infrastrukture<br />
o) Sistematično dolgoročno načrtovanje in spremljanje doseganja ciljev<br />
w) Pridobivanje nepovratnih sredstev in/ali zagotavljanje ustreznih sredstev v<br />
občinskem proračunu<br />
10. Povečanje rabe obnovljivih virov energije (OVE) za 25% in delež OVE v celoti na 10%<br />
do leta 2015 glede na leto 2010<br />
STRATEGIJE:<br />
b) Sistematično komuniciranje vsebin in rezultatov<br />
č) Sistematičen razvoj infrastrukture in podpornih storitev<br />
o) Sistematično dolgoročno načrtovanje in spremljanje doseganja ciljev<br />
p) Spodbujanje razvoja samooskrbe z obnovljivimi viri energije<br />
r) Spodbujanje večje energetske učinkovitosti<br />
r.i) sanacija starih energetsko neučinkovitih objektov<br />
t) Spodbujanje razvoja lesnopredelovalne industrije in proizvodnje biomase<br />
w) Pridobivanje nepovratnih sredstev in/ali zagotavljanje ustreznih sredstev v<br />
občinskem proračunu<br />
11. Vključitev v shemo starosti prijazna občina<br />
STRATEGIJE:<br />
Strategije za ta cilj bodo izhajale iz strateškega dokumenta za medgeneracijsko<br />
sodelovanje in starejšim prijazno občino, ki jo pripravlja Gerontološki inštitut Antona<br />
Trstenjaka.<br />
71
12. Ohranjaje deleža vključenih občanov, še posebej mladih in žensk, v družbene<br />
dejavnosti<br />
STRATEGIJE:<br />
a) Razvijanje novih privlačnih programov za potrebe različnih interesnih skupin z višjo<br />
dodano vrednostjo<br />
a.i) organizacija povezovalnih športno-rekreativnih-kulturnih dogodkov za<br />
množično udeležbo<br />
a.ii) redefinicija krovnih zvez in društev<br />
b) Sistematično komuniciranje vsebin in rezultatov<br />
c) Načrtno vlaganje v socialni kapital občanov<br />
č) Sistematičen razvoj infrastrukture in podpornih storitev<br />
č.ii) razvoj družbene infrastrukture in storitev<br />
č.iii) izboljšanje bivalnega okolja<br />
č.iiii) preoblikovanje spalnih naselij v naselja z identiteto<br />
d) Medgeneracijsko in medsekcijsko povezovanje<br />
e) Mreženje z različnimi deležniki na lokalnem in regionalnem nivoju (RP Srca<br />
Slovenije)<br />
o) Sistematično dolgoročno načrtovanje in spremljanje doseganja ciljev<br />
w) Pridobivanje nepovratnih sredstev in/ali zagotavljanje ustreznih sredstev v<br />
občinskem proračunu<br />
13. Povečanje števila priseljencev v občino vključenih v družbene dejavnosti, skladno s<br />
stopnjo priseljevanja<br />
STRATEGIJE:<br />
a) Razvijanje novih privlačnih programov za potrebe različnih interesnih skupin z višjo<br />
dodano vrednostjo<br />
a.i) organizacija povezovalnih športno-rekreativnih-kulturnih dogodkov za<br />
množično udeležbo<br />
a.ii) redefinicija krovnih zvez in društev<br />
b) Sistematično komuniciranje vsebin in rezultatov<br />
c) Načrtno vlaganje v socialni kapital občanov<br />
č) Sistematičen razvoj infrastrukture in podpornih storitev<br />
č.ii) razvoj družbene infrastrukture in storitev<br />
č.iii) izboljšanje bivalnega okolja<br />
č.iiii) preoblikovanje spalnih naselij v naselja z identiteto<br />
d) Medgeneracijsko in medsekcijsko povezovanje<br />
e) Mreženje z različnimi deležniki na lokalnem in regionalnem nivoju (RP Srca<br />
Slovenije)<br />
o) Sistematično dolgoročno načrtovanje in spremljanje doseganja ciljev<br />
72
w) Pridobivanje nepovratnih sredstev in/ali zagotavljanje ustreznih sredstev v<br />
občinskem proračunu<br />
14. Vključenost vseh zainteresiranih otrok v predšolsko vzgojo<br />
STRATEGIJE:<br />
b) Sistematično komuniciranje vsebin in rezultatov<br />
č) Sistematičen razvoj infrastrukture in podpornih storitev<br />
č.ii) razvoj družbene infrastrukture in storitev<br />
č.iii) izboljšanje bivalnega okolja<br />
č.iiii) preoblikovanje spalnih naselij v naselja z identiteto<br />
o) Sistematično dolgoročno načrtovanje in spremljanje doseganja ciljev<br />
w) Pridobivanje nepovratnih sredstev in/ali zagotavljanje ustreznih sredstev v<br />
občinskem proračunu<br />
73
Ključne vsebine razvojnega načrta<br />
4.2. MODEL LOKALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA OBČINE<br />
Lokalni razvojni program občine<br />
Medgeneracij<br />
sko<br />
sodelovanje<br />
Turizem<br />
Lokalna<br />
samooskrba<br />
Energetika<br />
Prostorski<br />
razvoj<br />
Družbeno okolje<br />
Gospodarstvo<br />
Okolje in prostor<br />
Lokalni razvojni program občine Ivančna <strong>Gorica</strong> temelji na petih bistvenih področjih življenja<br />
in dela, ki jih podpirajo obstoječi oziroma načrtovani strateški dokumenti in jih hkrati<br />
horizontalno povezuje med seboj:<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
medgeneracijsko sodelovanje (Strategija za medgeneracijsko sodelovanje in starejšim<br />
prijazno občino; Gerontološki inštitut Antona Trstenjaka)<br />
turizem (Strategija razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije<br />
2011-2018; Center za razvoj Litija)<br />
lokalna samooskrba (subregijski program Lokalna samooskrba v Srcu Slovenije;<br />
Center za razvoj Litija)<br />
energetika (Lokalni energetski koncept občine Ivančna <strong>Gorica</strong>; Energen)<br />
prostorski razvoj (strateški del Občinskega prostorskega načrta; Locus)<br />
Vsa omenjena področja so del enega ali več ključnih področij občine: družbeno okolje,<br />
gospodarstvo ter okolje, prostor in infrastruktura.<br />
74
4.3. SOODVISNOST MED CILJI IN STRATEGIJAMI<br />
4.3.1. Model soodvisnosti strateških in podrejenih ciljev<br />
S podjetnostjo, znanjem in tradicijo do skupne blaginje<br />
I. Ivančna <strong>Gorica</strong> umeščena<br />
med 30 gospodarsko<br />
najmočnejših slovenskih občin<br />
II. Izboljšanje kazalcev za<br />
merjenje socialnega kapitala<br />
glede na slovensko<br />
povprečje<br />
III. Pridobitev 5 mio €<br />
EU razvojnih<br />
sredstev<br />
IV. Sprejem<br />
občinskega<br />
prostorskega načrta<br />
DRUŽBENO OKOLJE<br />
11. Vključitev v<br />
shemo starosti<br />
prijazna občina<br />
12. Ohranjanje deleža<br />
vključenih občanov, še<br />
posebej mladih in<br />
žensk, v družbene<br />
dejavnosti<br />
13. Povečanje števila<br />
priseljencev v občino<br />
vključenih v družbene<br />
dejavnosti, skladno s<br />
stopnjo priseljevanja<br />
14. Vključenost vseh<br />
zainteresiranih otrok v<br />
predšolsko vzgojo<br />
GOSPODARSTVO<br />
1. Povečanje<br />
št. novih del.<br />
mest za 500<br />
2. Povečanje št.<br />
novo<br />
ustanovljenih<br />
podjetij za 5/leto<br />
3. 80 ton organiziranega<br />
odkupa ter 10% kmetov<br />
in vsi javni zavodi<br />
vključeni v sistem lokalne<br />
samooskrbe<br />
4. Povečanje<br />
števila aktivnih<br />
kmetij za 5%<br />
5. Povečanje<br />
deleža turizma v<br />
gosp. strukturi<br />
občine za 3%<br />
OKOLJE IN PROSTOR<br />
6. 1500 KW<br />
energetske<br />
samooskrbe<br />
za javne<br />
objekte<br />
7. IG moderno<br />
občinsko središče z<br />
razvitimi lokalnimi<br />
središči<br />
8. Povečanje<br />
ločenega zbiranja<br />
odpadkov in<br />
sortiranja za 70%<br />
9. Vključitev vseh<br />
gospodinjstev v sistem<br />
odvajanja in čiščenja<br />
komunalnih odpadnih<br />
voda<br />
10. Povečanje rabe<br />
OVE za 25% in delež<br />
OVE v celoti na 10%<br />
(do leta 2015 glede na<br />
2010)<br />
Iz sheme je razvidno, da ima med primarnimi strateškimi cilji največjo težo prvi cilj:<br />
I. Ivančna <strong>Gorica</strong> umeščena med 30 gospodarsko najmočnejših slovenskih občin<br />
Vsi ostali primarni strateški cilji se logično vpenjajo v prvega in ga dopolnjujejo.<br />
Iz nadaljnje razgradnje je prav tako razvidno, da je nekaj strategij skupnih vsem strateškim<br />
ciljem oziroma se izvajajo v okviru vsaj dveh vsebinskih področij. Le-te so naslednje:<br />
b) Sistematično komuniciranje vsebin in rezultatov<br />
č) Sistematičen razvoj infrastrukture in podpornih storitev<br />
f) Ustvarjanje pogojev za dvig izobrazbene strukture<br />
o) Sistematično dolgoročno načrtovanje in spremljanje doseganja ciljev<br />
w) Pridobivanje nepovratnih sredstev in/ali zagotavljanje ustreznih sredstev v občinskem<br />
75
proračunu<br />
Za strategije skupnega pomena je dobro, da zanje skrbi nosilec lokalnega razvojnega<br />
programa, saj so povezovalnega in usklajevalnega značaja, hkrati pa vršijo vlogo<br />
spremljevalca uspešnosti in katalizatorja potrebnih sprememb oziroma prilagoditev<br />
razvojnega programa.<br />
76
4.3.2. Modeli soodvisnosti ciljev in strategij po področjih<br />
DRUŽBENO OKOLJE<br />
S podjetnostjo, znanjem in tradicijo<br />
do skupne blaginje<br />
I. Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
umeščena med 30<br />
gospodarsko<br />
najmočnejših slovenskih<br />
občin<br />
II. Izboljšanje kazalcev za<br />
merjenje socialnega<br />
kapitala glede na<br />
slovensko povprečje<br />
III. Pridobitev 5 mio<br />
€ EU razvojnih<br />
sredstev<br />
IV. Sprejem<br />
občinskega<br />
prostorskega načrta<br />
13. Povečanje števila<br />
priseljencev v občino<br />
vključenih v družbene<br />
dejavnosti, skladno s<br />
stopnjo priseljevanja<br />
11. Vključitev v<br />
shemo starosti<br />
prijazna občina<br />
12. Ohranjanje deleža<br />
vključenih občanov, še<br />
posebej mladih in<br />
žensk, v družbene<br />
dejavnosti<br />
14. Vključenost<br />
vseh<br />
zainteresiranih<br />
otrok v<br />
predšolsko<br />
vzgojo<br />
č) Sistematičen razvoj<br />
infrastrukture in<br />
storitev<br />
o) sistematično<br />
dolgoročno načrtovanje<br />
in spremljanje<br />
doseganja ciljev<br />
b) Sistematično<br />
komuniciranje<br />
vsebin in rezultatov<br />
SKUPNE strategije vsem ciljem<br />
družbenega okolja<br />
w) pridobivanje<br />
nepovratnih sredstev<br />
in/ali zagotavljanje<br />
ustreznih sredstev v<br />
občinskem proračunu<br />
a) Razvijanje novih privlačnih<br />
programov za potrebe<br />
različnih interesnih skupin in z<br />
višjo dodanovrednostjo<br />
e) Mreženje z<br />
različnimi deležniki (RP<br />
Srca Slovenije)<br />
Č.i) Izboljšanje<br />
bivalnega okolja<br />
a.i) Organizacija<br />
povezovalnih športnorekreativnih-kulturnih<br />
dogodkov za množično<br />
udeležbo<br />
a.ii) Redefinicija<br />
krovnih zvez in društev<br />
c) Načrtno<br />
vlaganje v socialni<br />
kapital občanov<br />
d) Medgeneracijsko in<br />
medsekcijsko<br />
povezovanje<br />
** Strategije za cilj 11 so opredeljene v<br />
strateškem dokumentu za medgeneracijsko<br />
sodelovanje in starejšim prijazno občino, ki ga<br />
pripravlja Gerontološki inštitut Antona Trstenjaka.<br />
č.ii) razvoj družbene<br />
infrastrukture in<br />
storitev<br />
Č.iii)<br />
Preoblikovanje<br />
spalnih naselij v<br />
naselja z identiteto<br />
77
Iz zgornje sheme je razvidno, da so podrejeni cilji za družbeno okolje neodvisni in<br />
neposredno podprti tako s strategijami skupnega pomena, kot z njimi specifičnimi<br />
strategijami.<br />
Uspešno izvedene aktivnosti s področja družbenih dejavnosti bodo pomembno vplivale na<br />
dva primarna strateška cilja:<br />
I. Ivančna <strong>Gorica</strong> umeščena med 30 gospodarsko najmočnejših slovenskih občin<br />
II. Izboljšanje kazalcev za merjenje socialnega kapitala glede na slovensko<br />
povprečje<br />
Ključni projekti se bodo odvijali v smeri vzpostavitve družbene infrastrukture, rešitev za<br />
podporo najmlajšim in starostnikom ter vključevanja priseljencev v aktivno družbeno<br />
udejstvovanje.<br />
Strategije skupnega pomena za cilje družbenega okolja so:<br />
b) Sistematično komuniciranje vsebin in rezultatov<br />
č) Sistematičen razvoj infrastrukture in podpornih storitev<br />
o) Sistematično dolgoročno načrtovanje in spremljanje doseganja ciljev<br />
w) Pridobivanje nepovratnih sredstev in/ali zagotavljanje ustreznih sredstev v občinskem<br />
proračunu<br />
78
GOSPODARSTVO<br />
S podjetnostjo, znanjem in<br />
tradicijo do skupne blaginje<br />
II. Izboljšanje kazalcev za<br />
merjenje socialnega<br />
kapitala glede na<br />
slovensko povprečje<br />
2. Povečanje<br />
št. novo<br />
ustanovljenih<br />
podjetij za<br />
5/leto<br />
I. Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
umeščena med 30<br />
gospodarsko<br />
najmočnejših slovenskih<br />
občin<br />
1. Povečanje<br />
št. novih del.<br />
mest za 500<br />
3. 80 ton<br />
organiziranega odkupa<br />
ter 10% kmetov in vsi<br />
javni zavodi vključeni v<br />
sistem lokalne<br />
samooskrbe<br />
III. Pridobitev 5<br />
mio € EU<br />
razvojnih sredstev<br />
4.<br />
Povečanje<br />
števila<br />
aktivnih<br />
kmetij za<br />
5%<br />
IV. Sprejem<br />
občinskega<br />
prostorskega načrta<br />
5. Povečanje<br />
deleža turizma v<br />
gosp. strukturi<br />
občine za 3%<br />
5.3. Zagon<br />
enotne blagovne znamke<br />
za lokalne produkte<br />
5.4. Povečanje št.<br />
turističnih namestitev<br />
za 100<br />
5.1. Vključitev tematskih<br />
poti (P, K, K) v zemljevide<br />
Srca Slovenije<br />
5.2. Razvoj 5 turističnih<br />
programov (zgodovinski,<br />
literarni, naravni, verski)<br />
č) Sistematičen<br />
razvoj infrastrukture<br />
in storitev<br />
b) Sistematično<br />
komuniciranje<br />
vsebin in rezultatov<br />
o) sistematično<br />
dolgoročno<br />
načrtovanje in<br />
spremljanje<br />
doseganja ciljev<br />
f) Ustvarjanje<br />
pogojev za dvig<br />
izobrazbene<br />
strukture<br />
SKUPNE strategije vsem gospodarskim ciljem<br />
w) pridobivanje<br />
nepovratnih sredstev<br />
in/ali zagotavljanje<br />
ustreznih sredstev v<br />
občinskem proračunu<br />
a) Razvijanje novih privlačnih<br />
programov za potrebe<br />
različnih interesnih skupin in z<br />
višjo dodano vrednostjo<br />
h) Zagotovitev<br />
podpornega okolja za<br />
razvoj novih podjetij<br />
h.i) Informiranje in pomoč<br />
pri iskanju novih trgov<br />
g) Vzpodbujanje k<br />
samozaposlovanju<br />
(še posebej<br />
kmetov)<br />
e) Mreženje z<br />
različnimi deležniki na<br />
lokalnem in<br />
regionalnem nivoju<br />
(RP Srca Slovenije)<br />
u) Revitalizacija<br />
vloge kmetijske<br />
zadruge pri razvoju<br />
kmetijskih produktov<br />
in prodajnih kanalov<br />
v) Pospeševanje<br />
razvoja dopolnilnih<br />
dejavnosti na<br />
kmetijah<br />
t) Spodbujanje razvoja<br />
lesnopredelovalne industrije<br />
in proizvodnje biomase<br />
i) Krepitev lokalne<br />
identitete za razvoj<br />
turističnih programov<br />
v) Pospeševanje<br />
razvoja dopolnilnih<br />
dejavnosti na<br />
kmetijah<br />
79
Iz sheme je razvidno, da sta nosilna podrejena cilja na področju gospodarstva cilja 1 in 2.<br />
Gospodarstvo ima največji vpliv na primarna strateška cilja:<br />
I. Ivančna <strong>Gorica</strong> umeščena med 30 gospodarsko najmočnejših slovenskih občin<br />
III. Pridobitev 5 mio € evropskih razvojnih sredstev<br />
Pomembno vpliva tudi na razvoj socialnega kapitala oziroma drugi primarni strateški cilj.<br />
Pri oblikovanju novih delovnih mest imajo največji vpliv novo ustanovljena podjetja in razvoj<br />
turizma ter lokalne samooskrbe na podeželju.<br />
Strategije skupnega pomena za področje gospodarstva so:<br />
b) Sistematično komuniciranje vsebin in rezultatov<br />
č) Sistematičen razvoj infrastrukture in podpornih storitev<br />
f) Ustvarjanje pogojev za dvig izobrazbene strukture<br />
o) Sistematično dolgoročno načrtovanje in spremljanje doseganja ciljev<br />
w) Pridobivanje nepovratnih sredstev in/ali zagotavljanje ustreznih sredstev v občinskem<br />
proračunu<br />
80
OKOLJE IN PROSTOR<br />
S podjetnostjo, znanjem in<br />
tradicijo do skupne blaginje<br />
II. Izboljšanje kazalcev za<br />
merjenje socialnega<br />
kapitala glede na<br />
slovensko povprečje<br />
I. Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
umeščena med 30<br />
gospodarsko<br />
najmočnejših slovenskih<br />
občin<br />
IV. Sprejem<br />
občinskega<br />
prostorskega načrta<br />
III. Pridobitev 5<br />
mio € EU razvojnih<br />
sredstev<br />
6. 1500 KW<br />
energetske<br />
samooskrbe<br />
za javne<br />
objekte<br />
7. IG moderno<br />
občinsko<br />
središče z<br />
razvitimi<br />
lokalnimi<br />
središči<br />
8. Povečanje<br />
ločenega<br />
zbiranja<br />
odpadkov in<br />
sortiranja za<br />
70%<br />
9. Vključitev vseh<br />
gospodinjstev v<br />
sistem odvajanja in<br />
čiščenja komunalnih<br />
odpadnih voda<br />
10. Povečanje<br />
OVE za 25% in<br />
delež OVE v celoti<br />
na 10% (do leta<br />
‘15 glede na ‘10)<br />
o) sistematično<br />
dolgoročno načrtovanje<br />
in spremljanje doseganja<br />
ciljev<br />
w) pridobivanje<br />
nepovratnih sredstev in/ali<br />
zagotavljanje ustreznih<br />
sredstev v občinskem<br />
proračunu<br />
č) Sistematičen razvoj<br />
infrastrukture in storitev<br />
SKUPNE strategije vsem ciljem vezanim na okolje in prostor<br />
n) Posodabljanje<br />
komunalne infrastrukture<br />
l) Krepitev<br />
pomembnih lokalnih<br />
središč<br />
č.ii) razvoj družbene<br />
infrastrukture in storitev<br />
Č.i) Izboljšanje<br />
bivalnega okolja<br />
r) Spodbujanje večje<br />
energetske učinkovitosti<br />
p) Spodbujanje razvoja<br />
samooskrbe z<br />
obnovljivimi viri energije<br />
k) Izgradnja potrebne<br />
infrastrukture za razvoj<br />
modernega občinskega<br />
središča<br />
m) Zagotavljanje<br />
ločenega zbiranja<br />
na izvoru<br />
r.i) sanacija starih<br />
energetsko neučinkovitih<br />
objektov<br />
k.i) umik tranzitnega<br />
prometa<br />
m.iii) ureditev<br />
potrebne<br />
infrastrukture<br />
t) Spodbujanje razvoja<br />
lesnopredelovalne industrije<br />
in proizvodnje biomase<br />
k.ii) zagotavljanje<br />
učinkovitega<br />
potniškega prometa<br />
y) Posodabljanje<br />
lokalne cestne<br />
infrastrukture<br />
m.i) osveščanje<br />
uporabnikov o<br />
sortiranju in reciklaži<br />
p) Spodbujanje<br />
razvoja samooskrbe z<br />
obnovljivimi viri energije<br />
s) Spodbujanje preventivnih in kurativnih<br />
aktivnosti v gospodinjstvih, javnih<br />
institucijah in poslovnih subjektih za<br />
zmanjšanje CO2 odtisa in hrupa<br />
81
Iz sheme je razvidno, da področje okolja in prostora pomembno vpliva na vse primarne<br />
strateške cilje občine Ivančna <strong>Gorica</strong>.<br />
Pri tem ključno povezovalno vlogo igra podrejeni cilj št. 7, ki povezuje vse ostale podrejene<br />
cilje za to področje.<br />
Strategije skupnega pomena za področje okolje in prostor so:<br />
b) Sistematično komuniciranje vsebin in rezultatov<br />
č) Sistematičen razvoj infrastrukture in podpornih storitev<br />
o) Sistematično dolgoročno načrtovanje in spremljanje doseganja ciljev<br />
w) Pridobivanje nepovratnih sredstev in/ali zagotavljanje ustreznih sredstev v občinskem<br />
proračunu<br />
Pri ostalih strategijah pa je ključen poudarek na zagotavljanju ustrezne infrastrukture,<br />
dvigovanju ekološke zavesti občanov in spodbujanju razvoja identitete lokalnih središč.<br />
4.3.3. Faktorji tveganja pri uresničevanju ciljev<br />
Opredeljeni so bili naslednji faktorji tveganja pri uresničevanju ciljev lokalnega razvojnega<br />
programa:<br />
Finančni:<br />
- zmanjšanje povprečnine<br />
- gospodarska recesija in zmanjšanje prihodkov<br />
Poslovni:<br />
- prostorski špekulanti<br />
- lobiranje za individualne interese<br />
- lastninska pravica<br />
Zakonodajni:<br />
- prenos funkcij z države na občine brez finančnih virov<br />
- zakonske omejitve in nedisciplina<br />
Okoljski:<br />
- zaprtje deponije Špaja dolina<br />
Nabavni:<br />
- propad gradbene industrije in posledično rast cen, nestabilnost pri plačevanju podizvajalcev<br />
Družbeni:<br />
- povečan pritisk na družbeno infrastrukturo zaradi priseljevanja<br />
82
5. PRILOGE<br />
5.1. POVZETEK ANALIZE VPRAŠALNIKOV ZA JAVNOST<br />
Z namenom pridobiti odprta mnenja prebivalcev občine Ivančna <strong>Gorica</strong> o prepoznavnosti<br />
občine, njeni viziji, ključnih problemih, zaviralnih elementih za gospodarski razvoj in<br />
potrebnih investicijah, smo v junijski številki občinskega glasila Klasje objavili anketni<br />
vprašalnik. Skupaj smo dobili vrnjenih 77 izpolnjenih vprašalnikov po pošti oziroma preko<br />
spletne strani Občine Ivančna <strong>Gorica</strong>. V nadaljevanju podajamo skupen povzetek analize<br />
vprašalnikov po posameznih vprašanjih.<br />
1. Po kateri stvari ljudje – obiskovalci najbolj prepoznajo vašo občino oziroma kaj jim<br />
najprej pride na misel ob omembi imena vaše občine?<br />
Najpogosteje naveden odgovor je samostan Stična (38 navedb), sledi Jurčičeva domačija na<br />
Muljavi (27 navedb), reka Krka in njen izvir (19 navedb), tabor pevskih zborov Šentvid pri<br />
Stični (12 navedb), Akrapovič (9 navedb), Višnja Gora in višnjanski polž (9 navedb), Livar (7<br />
navedb).<br />
Ostali odgovori, ki so se pojavljali redkeje (do 3 navedbe): čista in urejena okolica,<br />
kakovostna srednja šola Josipa Jurčiča, pohod po Jurčičevi poti, kulturne in športne<br />
prireditve, slaba cestna infrastruktura, Krška jama, kozlovska sodba v Višnji Gori, kraj ob<br />
avtocesti in železnici, cerkev sv. Jožefa, lepa narava, planota Polževo, Gradišče nad Stično,<br />
toplice itd.<br />
2. Kako bi na kratko definirali vizijo vaše občine (vizija pomeni, kaj naj občina postane<br />
dolgoročno)?<br />
Določeni odgovori na to vprašanje so si bili precej podobni oziroma so se nanašali na enake<br />
vsebine, čeprav niso bili povsem identično zapisani:<br />
- turistično prepoznavna občina z malim gospodarstvom/podjetništvom (8 navedb)<br />
- kulturno in turistično privlačna/zanimiva občina na osnovi naravnih znamenitosti (8<br />
navedb)<br />
- vizualno in ekološko urejena občina (5 navedb)<br />
- občina, ki spodbuja ekološko kmetovanje (5 navedb)<br />
- prebivalcem prijazna občina in v sožitju z naravo (5 navedb)<br />
- občina naj poveča število delovnih mest (5 navedb)<br />
- občina prijazna mladim družinam (4 navedbe)<br />
- prijetna in gostoljubna občina za obiskovalce in domačine (3 navedbe)<br />
- občina, ki omogoča prebivalcem kakovostno življenje (3 navedbe)<br />
Ostali zanimivi odgovori:<br />
- bolj odgovorna do narave<br />
84
- občina blizu Ljubljane, prijazna do ljudi, ki želijo bivati izven glavnega mesta v urejeni<br />
okolici z vso potrebno infrastrukturo<br />
- ekološko ozaveščena občina<br />
- postati odprta za podjetne ljudi, ki bodo prinesli razvoj<br />
- vir ekološko neoporečne hrane za ljubljansko regijo<br />
- gospodarsko in kulturno središče suburbanega tipa z infrastrukturno urejeno<br />
periferijo<br />
- občina obrtnikov in urejenih ekoloških kmetij<br />
- gospodarsko, kulturno in izobraževalno središče s posluhom za starejše in mladino<br />
- ena najbolj razvitih občin v okolici Ljubljane, katere gospodarstvo bi temeljilo na<br />
zelenem turizmu, ekološkem kmetijstvu ter visoko tehnološkem gospodarstvu in<br />
obrti<br />
3. Ali poznate konkretne probleme v občini, povezane s prostorsko problematiko in<br />
infrastrukturo?<br />
Največkrat naveden odgovor je kanalizacija (11 navedb) in slabe lokalne ceste oz. cestna<br />
infrastruktura (11 navedb), sledi odgovor pomanjkljivi/neurejeni prostorski akti (7 navedb),<br />
konkretno zazidljive parcele v OPN oziroma možnost gradnje na lastnih zazidljivih zemljiščih,<br />
premalo kapacitet v vrtcih (6 navedb), železniške zapornice oz. enonivojski prehod čez<br />
železniško progo v centru mesta Ivančna <strong>Gorica</strong> (5 navedb), dom za starejše oziroma socialno<br />
varstveni center (4 navedbe), obnova ceste Ivančna gorica-Višnja Gora (3 navedbe),<br />
neprimerno umeščanje večstanovanjskih objektov v podeželsko okolje, konkretno Muljavske<br />
novogradnje (3 navedbe), optične povezave za internet (3 navedbe), pomanjkanje<br />
vodovodov v določenih zaselkih (3 navedbe), kolesarske steze, konkretno med Ivančno<br />
Gorico in Višnjo Goro (3 navedbe), protihrupna ograja v Višnji Gori (3 navedbe).<br />
Ostali odgovori, ki so se pojavljali redkeje: nedokončana cesta v Višnji Gori, cesta Ivančna<br />
<strong>Gorica</strong>-Radohova vas-Bič, zimsko pluženje snega, novogradnje brez urejenih zelenih površin<br />
in ustrezne komunalne infrastrukture, čistilne naprave, preveč administracije in posledično<br />
predlogi postopki, kulturni dom v mestu Ivančna <strong>Gorica</strong>, pomanjkanje bankomatov in<br />
primernih trgovin v Višnji Gori, pomanjkanje stanovanj za mlade družine, pokopališče v<br />
Ivančni Gorici, premalo javnih parkirišč in neurejeno parkiranje, odsotnost obrtne cone,<br />
občina nima urejenega centra, slabo označene lokalne znamenitosti in gostinski lokali itd.<br />
4. Navedite, katere naložbe v infrastrukturo bi po vašem mnenju morale imeti prednost v<br />
lokalnem razvojnem programu?<br />
Največkrat naveden odgovor je kanalizacija oziroma odvajanje in čiščenje odpadne vode (37<br />
navedb) ter vzdrževanje (vaških) cest (37 navedb), sledi čiščenje in vzdrževanje javnih<br />
85
površin (17 navedb), javna razsvetljava (15 navedb), oskrba s pitno vodo (11 navedb),<br />
konkretno Breg pri Dobu in Stična, ločen odvoz odpadkov (12 navedb), varovana stanovanja<br />
ali dom za ostarele (10 navedb), pločniki, posebej ob lokalnih cestah od okoliških vasi do<br />
centra Ivančne Gorice (6 navedb), pokopališče (6 navedb), čistilne naprave (5 navedb),<br />
povečanje kapacitet v vrtcih (5 navedb), ločevanje odpadkov in dosleden nadzor (4 navedbe),<br />
zimsko pluženje lokalnih cest (4 navedbe).<br />
Ostali odgovori, ki so se pojavljali redkeje (do 3 navedbe): optične povezave za internet do<br />
vseh gospodinjstev, cesta skozi Ivančno Gorico oziroma preusmeritev tovornega prometa na<br />
avtocesto, protihrupna ograja v Višnji Gori, zaščita in reševanje, športni center, vzdrževanje<br />
turističnih, kulturnih in športnih objektov, obnova podružničnih šol, javno parkirišče v Ivančni<br />
Gorici in Višnji Gori, zbirališče za mlade, obrtna cona, adaptacija zdravstvenega doma,<br />
mladinski hotel, prehodi za pešce itd.<br />
5. Kako je poskrbljeno za zdravstveno in socialno varstvo ter izobraževanje v vaši občini;<br />
kaj je pomanjkljivo oziroma potrebno dodatne spodbude?<br />
Največkrat se je pojavljal odgovor, da je zdravstveni dom premajhen, slabo organiziran in<br />
voden (13 navedb), dolge čakalne dobe v ZD (12 navedb), izgradnja doma za ostarele (9<br />
navedb), premalo zdravnikov (7 navedb), premalo mest v vrtcih (7 navedb), osebje v<br />
zdravstvenem domu ni dovolj usposobljeno in/ali prijazno (6 navedb), 5x se je pojavil<br />
odgovor, da je stanje na področju zdravstva in sociale dobro, enako 5x pa, da je zdravstvo<br />
velik problem, 5 odgovorov se je nanašalo na to, da je potrebno aktivirati druge oz.<br />
obstoječe lokacije po krajevnih skupnostih, npr. ambulanta v Zagradcu in Višnji Gori,<br />
nesmiseln sistem naročanja z listki (5 navedb), zdravstveno in socialno varstvo je zadovoljivo<br />
(4 navedbe).<br />
Ostali odgovori: preveč menjav kadrov v ZD, onemogočen razvoj zasebne koncesijske službe,<br />
uvesti nove smeri poklicev na srednji šoli, stanje zdravstva je porazno, premalo obveščanja o<br />
izobraževanjih, izobraževanje in prekvalifikacija brezposelnih, stalna izpostava Centra za<br />
socialno delo Grosuplje v Ivančni Gorici, več izobraževalnih programov/tečajev po dostopnih<br />
cenah za starejše/odrasle, pomanjkanje lekarne in ambulante, nedostopna sociala, podpirati<br />
prostovoljstvo, premalo obšolskih dejavnosti, dostavljanje hrane starostnikom tudi ob<br />
vikendih, subvencije za otroke, ki ne dobijo vrtca itd.<br />
6. Kako ste zadovoljni z obstoječimi programi za preživljanje prostega časa oziroma<br />
rekreacije v vaši občini; kako bi jih lahko obogatili?<br />
Na to vprašanje so bili odgovori precej različni; največkrat je bil odgovor, da je zadovoljivo oz.<br />
sem zadovoljen (18 navedb), 11 odgovorov se je nanašalo na potrebo po več igriščih oz.<br />
rekreacijski infrastrukturi (konkretno: otroška igrišča, igrišča za košarko, odbojko na mivki,<br />
tenis, golf, atletska steza, trim steze, bazen), ureditev kolesarskih stez in poti (9 navedb),<br />
pomanjkanje programov po krajevnih skupnostih oziroma preveč centralizirano izvajanje<br />
programov (9 navedb), konkretna predloga: KS Zagradec in Višnja Gora, slaba informiranost<br />
86
občanov o teh programih (7 navedb), programi so bogati (3 navedbe), več športnih in<br />
kulturnih dejavnosti (3 navedbe).<br />
Ostali odgovori, ki so se pojavljali redkeje: ne poznam teh programov oziroma jih ni,<br />
označitev oz. trasiranje kolesarskih poti izven javnih cest, večji poudarek manjšim krajem,<br />
več dogajanja v centru Ivančne Gorice, večnamenski prostor s čajnico, slaščičarno, čitalnico,<br />
prostorom za literarne večer, razstave in glasbene nastope, večje finančne podpore občine<br />
za te programe, ureditev tematskih poti in muzeja na prostem, več dogodkov kot so<br />
maratoni itd.<br />
7. Kateri so po vašem mnenju zaviralni elementi za gospodarski razvoj vaše občine?<br />
Največkrat naveden odgovor je premajhna angažiranost za črpanje različnih finančnih virov<br />
(6 navedb), pridobitniški posamezniki, ki odločajo o perspektivah za lastno korist (6 navedb),<br />
preveč birokracije oz. administracije (5 navedb), premalo posluha za<br />
gospodarstvo/podjetništvo (4 navedbe), nefleksibilnost in neznanje/nestrokovnost občinskih<br />
služb (4 navedbe), nesprejetje oz. ozko gledanje na OPN (3 navedbe), korupcija (3 navedbe).<br />
Ostali manj pogosti odgovori: na Občini ni oddelka za gospodarski razvoj, premalo vlaganja v<br />
turizem in kulturo, država, ker ne spodbuja malih domačih podjetij, premalo pravih ljudi na<br />
pravih mestih, ista stranka na oblasti, ki zadovoljuje samo svoje člane, premalo nepovratnih<br />
sredstev za spodbujanje podjetništva, brezposelnost, dolgi postopki za pridobitev zazidljivih<br />
parcel, recesija, delo na črno, neperspektiven celosten program razvoja občine oz.<br />
pomanjkljivi razvojni načrti, premalo dobrih inovativnih idej, visoki komunalni prispevki, itd.<br />
8. Navedite tri dejavnosti, ki se vam zdijo za vašo občino najbolj perspektivne?<br />
Na prvem mestu je turizem (60 navedb), sledi malo podjetništvo (54 navedb), kmetijstvo (42<br />
navedb), obrt (34 navedb), ekološko kmetijstvo (10 navedb), (sonaravno) gozdarstvo (9<br />
navedb). Ostale navedene dejavnosti: gostinstvo, turizem na kmetiji, izobraževanje oz.<br />
šolstvo (po 3 navedbe), vrtnarstvo, skrb za starejše, logistika (po 1 navedba).<br />
9. Imate še kakšno sugestijo/predlog za razvoj vaše občine?<br />
Določeni odgovori na to vprašanje so si bili precej podobni oziroma so se nanašali na enake<br />
vsebine, čeprav niso bili povsem identično zapisani:<br />
- črpanje EU sredstev (4 navedbe)<br />
- izkoristiti naravne danosti za razvoj okolju prijaznega malega podjetništva,<br />
eko/zelenega turizma in rekreativnega turizma (4 navedbe)<br />
- posluh za predloge ljudi, da bodo lahko sodelovali pri odločanju oz. vključevanje<br />
občanov v razvoj (4 navedbe)<br />
- javni prevozi in taksi služba (3 navedbe)<br />
- občina naj dela v dobro domačinov, ne samo za krog izbranih posameznikov (3<br />
navedbe)<br />
87
Ostali zanimivi predlogi:<br />
- izkoristiti znanje uspešnih strokovnjakov, ki izhajajo iz občine<br />
- podpora ekološkemu kmetovanju<br />
- vlaganje v razvoj celotne občine, ne samo centra<br />
- ustvariti pogoje za razvoj podjetništva<br />
- odpiranje novih delovnih mest<br />
- boljše načrtovanje občine<br />
- ureditev sistema za zaščito in reševanje na poklicno raven (manjša enota za tri<br />
občine)<br />
- pritegniti ljudi, ki lahko v občino pripeljejo nove programe, jim pomagati pri<br />
pridobivanju dovoljenj, da bodo lahko investirali in zaposlovali<br />
- boljša informiranost v občinskem glasilu o podjetnikih in mojstrih<br />
- objava vprašalnika v občinskem glasilu za posamezne KS o nujnih investicijah za<br />
naslednjih 10 let<br />
- lokalna samooskrba s hrano<br />
- sodelovanje s sosednjimi občinami<br />
- zadržati uveljavljene podjetnike v občini<br />
- prireditve za povezovanje ljudi<br />
- izključiti politiko in podpreti ustvarjalnost<br />
- večja kontrola onesnaževalcev (Livar)<br />
5.2. SLOVAR IZRAZOV<br />
Akcijski načrt… orodje ciljnega vodenja, ki daje neposreden in transparenten pregled nad<br />
projekti in aktivnostmi, ki se dogajajo znotraj organizacije; omogoča učinkovitejše vodenje<br />
(usklajevanje dela, nagrajevanje, prioritizacijo in koordinacijo)<br />
Aktivnost… krajša (kratkoročna) dejavnost/delovanje, ki ima nosilca in rok izvedbe<br />
(aktivnosti izhajajo tako iz strategij kot tudi iz projektov)<br />
Cilj… natančno definirana numerična vrednost (% ali številka ali datum), ki ga želimo doseči v<br />
planskem obdobju (kaj?)<br />
Dogodek… nekaj, kar se zgodi in sproži nadaljnjo aktivnost ali projekt<br />
Faze projekta… časovno in finančno opredeljeni logični vsebinski sklopi, katerih uspešnost se<br />
preverja z vnaprej definiranimi kriteriji uspešnosti. Vsaka faza je podrobneje opredeljena z<br />
aktivnostmi, ki so del akcijskega načrta.<br />
Ideja… nekaj novega (nova zamisel), ki nima še nobene dodane vrednosti<br />
Invencija ... Ideja, ki deluje<br />
Inovacija .... Invencija, ki jo nekdo opazi, ceni in plača<br />
Osebna izkaznica projekta… formular z vsemi obveznimi informacijami o projektu, ki so<br />
opredeljene v Pravilniku o projektnem vodenju in je nujen za vnos projekta v projektno bazo<br />
Program… skupek sorodnih projektov, ki tvorijo logično celoto<br />
88
Projekt… sklop konkretnih aktivnosti z omejenim časom trajanja (kratkoročni ali dolgoročni)<br />
in jasno opredeljenimi viri za njegovo izvedbo (finančnimi, materialnimi, človeškimi). Projekt<br />
je vedno vezan na strategijo v planskem obdobju.<br />
Strategija… je pot, način dela, s pomočjo katere verjamemo, da bomo dosegli začrtani cilj v<br />
planskem obdobju (kako?)<br />
6. VIRI IN LITERATURA<br />
Statistični urad RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2000<br />
Statistični urad RS, Popis kmetijskih gospodarstev 2000<br />
<br />
<br />
Statistični urad RS, SI-STAT podatkovni portal<br />
Občina Ivančna <strong>Gorica</strong> – spletna stran in podatki uslužbencev<br />
Strategija razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije 2011-<br />
2018 (RCL; 2011)<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Mestna knjižnica Grosuplje<br />
Policijska uprava Ljubljana<br />
Srednja šola Josipa Jurčiča<br />
Ministrstvo za kmetijskvo, gozdarstvo in prehrano, Spletni pregledovalnik GERK URL:<br />
http://rkg.gov.si/GERK/<br />
Agencija republike Slovenije za okolje, URL: www.arso.gov.si<br />
Boljka, I., 1997: Geografski oris občine Ivančna <strong>Gorica</strong>, diplomsko delo, 125 str.<br />
Analiza stanja kmetijstva za pripravo programa razvoja kmetijstva v občini Ivančna<br />
<strong>Gorica</strong>, 2006, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 41 str.<br />
Buser, S., Cajhen, J., 1965. Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100 000, list Ribnica 33-<br />
76. Beograd. Zvezni geološki zavod.<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Sabina Miklavčič, Kras severozahodne Dolenjske s poudarkom na občini Ivančna<br />
<strong>Gorica</strong>, diplomsko delo, 106 str.<br />
Direkcija RS za ceste – BCP, Seznam državnih cest in odsekov – stanje na dan<br />
31.12.2005 (www.dc.gov.si/)<br />
ARSO, 2011) Ministrstvo za okolje in prostor URS:<br />
http://www.arso.gov.si/potresi/mre%C5%BEa%20potresnih%20opazovalnic/)<br />
Vprašalniki za občane – Lokalni razvojni program občine Ivančna <strong>Gorica</strong><br />
89
Osebni razgovori z nosilci področij na Občini Ivančna <strong>Gorica</strong>:<br />
- Družbeno okolje (Mojca Globokar Anžlovar)<br />
- Turizem (Matej Šteh, Tomaž Smole)<br />
- Okolje in prostor (Irena Lavrih, Meta Špendal)<br />
- Kmetijstvo (Marija Okorn)<br />
- Investicije (Janez Radoš, Rajko Peterlin)<br />
90
Change language