program dela za leti 2007 in 2008 - Centralna tehniÅ¡ka knjiÅ¾nica ...

Centralna tehniška knjižnica 

Univerze v Ljubljani 

Trg republike 3, 1000 Ljubljana, p.p. 90/II, Slovenija 

telefon: (01) 2514 072, faks: (01) 425 66 67, E-pošta: post@ctk.uni-lj.si 

PROGRAM DELA ZA LETI 2007 IN 2008 

Spremenjen po Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2007 in 2008 

(Uradni list RS 126/2006) 

Direktor: dr. Matjaž Žaucer 

PROGRAM DELA SO PRIPRAVILI: 

- splošni del dr. Matjaž Žaucer na osnovi programov dela oddelkov, ki so jih pripravili 

Smilja Pejanovič, Erika Maver, Vida Močnik, mag. Matjaž Eržen, Iztok Skulj, Brane 

Čop, Miro Pušnik, dr. Uroš Kunaver, Marija Slana in Robert Razboršek 

- kadrovski načrt Robert Razboršek 

- finančni načrt Marija Slana 

- načrt nakupa opreme dr. Uroš Kunaver 

Sprejet je bil na 15. seji Sveta CTK, dne 29.1.2007. 

Ljubljana, januar 2007

Program dela CTK 

1 POSLANSTVO IN VIZIJA .................................................................................................................. 1 

1.1 Izjava o poslanstvu Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani 1 

1.2 Vizija CTK 1 

2 PREDSTAVITEV ZAVODA ................................................................................................................. 1 

2.1 Kratek opis dejavnosti CTK 1 

2.2 Zbirka knjižničnega gradiva 2 

2.3 Prostori in oprema knjižnice 2 

2.4 Sredstva, s katerimi zavod razpolaga 3 

2.5 Opis organiziranosti CTK 3 

2.5.1 Organi CTK.............................................................................................................................................. 3 

2.5.2 Notranja organizacija CTK ....................................................................................................................... 4 

2.5.3 Pravice, obveznosti in odgovornosti javnega zavoda v pravnem prometu ter zastopanje......................... 6 

2.5.4 Število zaposlenih in organizacijska struktura zavoda.............................................................................. 6 

2.6 Analiza poslovnega okolja 7 

2.6.1 Analiza mednarodnega okolja.................................................................................................................. 7 

2.6.2 Analiza slovenskega okolja...................................................................................................................... 8 

2.6.3 Raziskovalno okolje................................................................................................................................. 8 

2.6.4 Visokošolsko okolje................................................................................................................................. 9 

2.6.5 Okolje Univerze v Ljubljani................................................................................................................... 10 

2.6.6 Značilnosti slovenskega knjižničarstva.................................................................................................. 10 

2.6.7 Okolje uporabnikov................................................................................................................................ 10 

3 USMERITVE IN CILJI ....................................................................................................................... 11 

3.1 Zakonske in druge pravne podlage 11 

3.2 Dolgoročni cilji 11 

3.3 Kratkoročni cilji in naloge za leto 2007 13 

3.3.1 Knjižnična dejavnost.............................................................................................................................. 13 

3.3.2 Mednarodna dejavnost ........................................................................................................................... 16 

3.3.3 Upravne naloge ...................................................................................................................................... 16 

3.3.4 Druge naloge CTK ................................................................................................................................. 20 

3.3.5 Kadrovska politika in kadrovski načrt.................................................................................................... 21 

3.3.6 Investicije............................................................................................................................................... 26 

3.3.7 Investicijsko vzdrževanje....................................................................................................................... 26 

3.3.8 Oprema................................................................................................................................................... 26 

3.3.9 Izhodišča in kazalci, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev..................................... 26 

3.4 Kratkoročni cilji in naloge za leto 2008 27 

3.4.1 Knjižnična dejavnost.............................................................................................................................. 27 

3.4.2 Mednarodna dejavnost ........................................................................................................................... 29 

3.4.3 Upravne naloge ...................................................................................................................................... 29 

3.4.4 Druge naloge CTK ................................................................................................................................. 32 

3.4.5 Kadrovska politika in kadrovski načrt.................................................................................................... 33 

3.4.6 Investicije............................................................................................................................................... 36 

3.4.7 Investicijsko vzdrževanje....................................................................................................................... 36 

3.4.8 Oprema................................................................................................................................................... 36 

3.4.9 Izhodišča in kazalci, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev..................................... 37 

4 KADROVSKI NAČRT, FINANČNI NAČRT ...................................................................................... 37 

ii


1 POSLANSTVO IN VIZIJA 

1.1 Izjava o poslanstvu Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani 

(sprejeta na Svetu knjižnice 27.5.2004) 

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani kot visokošolska knjižnica zagotavlja 

informacijske in knjižnične storitve s področij tehnike in naravoslovja študentom in zaposlenim 

na Univerzi v Ljubljani kot podporo visokošolskemu in podiplomskemu študiju študentov ter 

pedagoškemu in raziskovalnemu delu visokošolskih strokovnjakov. V manjšem obsegu nudi 

nekatere storitve tudi študentom in strokovnjakom z drugih šol in univerz ter zaposlenim v 

pridobitnih in nepridobitnih organizacijah. Storitve knjižnice temeljijo na strokovnosti, kakovosti, 

prijaznosti do uporabnikov in sodobni tehnologiji. S povezavami z drugimi knjižnicami, 

knjižničnimi mrežami in informacijskimi sistemi zagotavlja svojim uporabnikom dostop do 

informacij in gradiv z vsega sveta. 

1.2 Vizija CTK 

(v Načrtu razvoja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani za obdobje 2005-2009, 

sprejetem na 9. seji Sveta CTK dne 23.12.2004) 

CTK bo inovativna univerzitetna knjižnica, ki bo skrbela za dostopnost svojih in tujih gradiv ter 

virov informacij predvsem za uporabnike s področij tehnike in naravoslovja. 

Prilagajala se bo spremenjenim potrebam uporabnikov, ki nastajajo s spremembami v 

znanstvenem komuniciranju in spremembami v izobraževanju. V podporo izobraževalnemu in 

raziskovalnemu delu na univerzi in raziskovalnih zavodih bo knjižnica dolgoročno omogočala 

lažje, hitrejše in širše poti do znanja zlasti s preobrazbo v digitalno knjižnico. Delovno in 

organizacijsko se bo prilagajala Univerzi v Ljubljani ter se povezovala s knjižnicami njenih 

članic in drugimi knjižnicami ali sorodnimi organizacijami. 

Zato bo skrbela za primerno strokovnost knjižničnega in informacijskega dela, za primerno 

kadrovsko zasedenost in sodobno tehnološko opremljenost. Zasledovala bo razvoj 

knjižničarske in informacijske dejavnosti in prevzemala nova spoznanja, ugotavljala želje in 

potrebe uporabnikov in stalno ocenjevala uspešnost in učinkovitost svojega dela. Z 

ustvarjalnostjo v iskanju novih rešitev in usmeritvah delovanja si bo prizadevala razviti sodoben 

kooperativen knjižnični informacijski sistem. Prizadevala si bo pridobiti namensko zgrajene 

prostore. 

2 PREDSTAVITEV ZAVODA 

2.1 Kratek opis dejavnosti CTK 

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) je javni zavod. Ustanoviteljske pravice in 

obveznosti do CTK izvršuje Vlada Republike Slovenije (Sklep o ustanovitvi javnega zavoda 

Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, Uradni list RS 60/03). CTK je visokošolska 

knjižnica in po 6. členu Sklepa o ustanovitvi opravlja naslednje dejavnosti: 

a) kot javno službo: 

• sistematično zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva 

(knjige, revije, disertacije, raziskovalne naloge, standarde, patente, zbirke podatkov) v 

tiskani in elektronski obliki, 

• zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij, 

• izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov, 

• posredovanje informacij s tehniškega in naravoslovnega področja iz domačih in 

svetovnih virov, 

• pridobivanje in izobraževanje uporabnikov, 

1


• organiziranje seminarjev ter strokovnega izpopolnjevanja knjižničarjev, študentov ter 

drugih uporabnikov, 

• informacijsko opismenjevanje, 

• medknjižnično izposojo ter posredovanje člankov in informacij, 

• drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo. 

b) poleg javne službe javni zavod še: 

• opravlja druge informacijske storitve, 

• zalaga, izdaja, tiska ter prodaja knjige in druge publikacije s področja svoje 

dejavnosti, 

• organizira posvetovanja, 

• fotokopira in opravlja druge oblike razmnoževanja, 

• nudi zainteresiranim storitve v okviru svoje dejavnosti. 

2.2 Zbirka knjižničnega gradiva 

Preglednica 1: Knjižnična zbirka CTK-ja (brez Nemške čitalnice) 

VRSTA GRADIVA 

Stanje 31. 

12. 2004 

Prirast 2005 

2 

Odpis 

2005 

Stanje 

31. 12. 2005 

Indeks 

05/04 

Monografije skupaj 151.875 3.150 11.631 143.394 94 

Periodične publikacije – 

59.130 703 20.655 39.178 66 

letniki 

Standardi 78.636 4.012 9.980 72.668 92 

Neknjižno gradivo skupaj 1.151 384 0 1.535 133 

Skupaj 290.792 8.249 42.266 256.775 88 

TISKANE PERIODIČNE PUBLIKACIJE (naslovi revij) 

V letu 2005 smo v CTK prejemali 578 naslovov revij, od tega 448 tujih in 130 slovenskih: 

• nakup: 521 naslovov periodičnih publikacij (405 tujih in 116 slovenskih), 

• dar: 57 naslovov periodičnih publikacij (43 tujih in 14 slovenskih). 

NEKNJIŽNO GRADIVO 

V letu 2005 smo v CTK prejemali 69 naslovov neknjižnega gradiva, od tega 61 tujih in 8 

slovenskih: 

• nakup: 69 naslovov neknjižnega gradiva (61 tujih in 8 slovenskih), 

• dar: 0. 

2.3 Prostori in oprema knjižnice 

Knjižnica domuje od leta 1994 v najetih prostorih na Trgu republike 3 v stolpnici TR3, kamor se 

je preselila, ko je Republika Slovenija prodala njeno nekdanjo vilo na Tomšičevi 7. Prvo 

pogodbo o najemu je sklenil Servis skupnih služb Vlade RS. Površina prostorov v TR 3 znaša 

neto 2528,54 m 2 , od tega 630,58 m 2 skladišč, okrog 1100 m 2 prostega pristopa s čitalnicami, 

okrog 700 m 2 pisarn in dodatno še 92 m 2 Nemške čitalnice. Lokacija knjižnice je zelo dobra, saj 

velik delež obiskovalcev prihaja s fakultet vzdolž Aškerčeve ceste. Prostori so primerni, le 

površina čitalnic in računalniških učilnic je premajhna. Poleg tega ima CTK v lasti še staro 

dotrajano barako za skladišče starejšega gradiva površine okrog 400 m 2 . Ta baraka stoji na 

najetem zemljišču površine 500 m 2 v bližini Akademskega kolegija, ki je v postopku 

denacionalizacije, zato jo bo potrebno v nekaj letih podreti. Knjižnica upravlja še s 

stanovanjem površine približno 56 m 2 na Adamičevi ulici 10 v Ljubljani. 

Knjižnica je primerno opremljena s knjižničnim pohištvom, pa tudi z računalniško, 

komunikacijsko in reprografsko opremo. Računalnikov, ki so na razpolago uporabnikom, je v 

knjižnici 43. Uporabniki, ki na svojih fakultetah dobijo geslo za brezžični priklop, se lahko od 

decembra 2005 brezžično priklopijo na internet tudi v CTK (uporabniki lahko dobijo geslo tudi


v CTK). Zaradi zgostitve postavitve gradiva v skladišču je bil leta 2006 del polic nadomeščenih 

s kompaktnimi premakljivimi policami. 

2.4 Sredstva, s katerimi zavod razpolaga 

V letu 2005 je CTK razpolagal z naslednjimi finančnimi sredstvi: 

Vrsta prihodkov 

Znesek prihodkov (zaokrožen na 

1000 SIT) 

Delež 

(%) 

prihodki iz sredstev javnih financ 2.031.689 EUR (486.874.000 SIT) 89 

drugi prihodki za izvajanje javne službe 84.886 EUR (20.342.000 SIT) 4 

prihodki od prodaje blaga in storitev na 175.371 EUR (42.026.000 SIT) 7 

trgu 

skupaj 2.291.946 EUR (549.242.000 SIT) 100 

2.5 Opis organiziranosti CTK 

2.5.1 Organi CTK 

Organi CTK so določeni v 8. členu Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Centralna tehniška 

knjižnica Univerze v Ljubljani. 

Organi javnega zavoda so: 

• svet zavoda, 

• direktor, 

• strokovni svet, 

• drugi organi, določeni s statutom zavoda. 

Organ upravljanja javnega zavoda je svet zavoda. 

Svet zavoda šteje sedem članov, od tega: 

• trije predstavniki ustanovitelja, 

• dva predstavnika Univerze v Ljubljani, 

• enega predstavnika – študenta uporabnika knjižnice, 

• enega predstavnika delavcev zavoda. 

Svet zavoda: 

1. določa: 

• poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje, 

• finančni načrt javnega zavoda, 

• načrt investicij in investicijskega vzdrževanja; 

2. sprejema: 

• letne in večletne programe dela in poročila o njihovi uresničitvi, 

• statut javnega zavoda, 

• interne akte o delovnih razmerjih, 

• letno poročilo javnega zavoda, 

• cenik storitev javnega zavoda, 

• poročilo direktorja javnega zavoda; 

3. odloča: 

• o prodaji in nabavi osnovnih sredstev; 

4. imenuje in razrešuje: 

• direktorja javnega zavoda; 

5. predlaga: 

• ustanovitelju spremembo dejavnosti; 

6. opravlja druge naloge v skladu s predpisi, tem sklepom in statutom. 

3


Svet zavoda mora pridobiti soglasje ustanovitelja k statutu, letnemu programu dela in 

finančnemu načrtu javnega zavoda. 

Seja sveta zavoda je sklepčna, če je navzoča večina njegovih članov, sklepe pa sprejema z 

večino glasov navzočih članov. Za sprejem statuta in drugih splošnih aktov javnega zavoda, 

letnega programa dela in finančnega načrta je potrebna večina glasov vseh članov sveta 

zavoda. 

Direktor: 

• organizira in vodi delo ter poslovanje javnega zavoda, 

• vodi strokovno delo javnega zavoda, 

• predstavlja in zastopa javni zavod, 

• predlaga poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje, 

• odgovarja za zakonitost dela, 

• sprejema splošne akte, za katere ni pristojen drug organ po zakonu ali po sklepu o 

ustanovitvi, 

• organizira in usklajuje delovni proces, 

• skrbi za izvajanje odločitev sveta zavoda, 

• predlaga program dela, 

• daje poročilo o delu in poslovanju, 

• skrbi za materialno in finančno poslovanje, 

• odloča o disciplinski odgovornosti delavcev, 

• določi sistemizacijo delovnih mest, 

• opravlja druga dela v skladu s predpisi, s sklepom o ustanovitvi in statutom. 

Strokovni svet sestavlja osem članov, ki jih imenuje svet zavoda. Štiri člane imenuje na predlog 

direktorja izmed delavcev javnega zavoda, ki opravljajo nosilne poklice in zunanjih 

strokovnjakov s področja dela javnega zavoda, ostale člane pa na predlog ustanovitelja. 

Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokovnega dela javnega zavoda in daje 

direktorju ter svetu zavoda mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj. 

2.5.2 Notranja organizacija CTK 

Po 17. členu Statuta CTK je notranja organizacija zavoda določena z aktom o sistemizaciji 

delovnih mest v CTK, to je s Pravilnikom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. 

V CTK-ju so organizirane naslednje enote: 

Oddelki: 

1. Nemška čitalnica 

2. Oddelek za izposojo 

3. Oddelek za medknjižnično izposojo in posredovanje dokumentov 

4. Oddelek za pridobivanje in obdelavo gradiva 

5. Oddelek za razvoj in svetovanje 

6. Specializirani informacijski centri za tehniko in naravoslovje 

Službe: 

1. Finančno-računovodska služba 

2. Služba za informacijsko tehnologijo 

3. Tajništvo knjižnice. 

Delovna področja oddelkov so: 

Nemška čitalnica: 

• organizira in omogoča izposojo gradiva v čitalnico in na dom, 

• nudi informacije in svetovanje s svojega področja, 

• sodeluje v nacionalnem bibliografskem sistemu, 

• strokovno obdeluje gradivo za svoje področje. 

4


Oddelek za izposojo: 

• organizira in izvaja izposojo gradiva iz fondov CTK-ja, 

• skrbi za dostopnost gradiv, 

• svetuje pri iskanju informacij in gradiv, 

• organizira in usmerja izločanje gradiv in pravilno skladiščenje gradiv. 

Oddelek za medknjižnično izposojo in posredovanje dokumentov: 

• organizira in usklajuje vse vrste posredovanj dokumentov iz domačih in svetovnih virov, 

• izvaja medknjižnično izposojo publikacij doma in s tujino, 

• daje možnost reproduciranja avtorskih del za osebne potrebe uporabnikov v skladu z 

avtorsko-pravno zakonodajo. 

Oddelek za pridobivanje in obdelavo gradiva: 

• nabavlja - izvaja javna naročila za pridobivanje tiskanega in elektronskega 

knjižničnega gradiva, 

• koordinira nabavo periodike v tehniškem krogu visokošolskih knjižnic, 

• organizira zbiranje, bibliografsko obdeluje in vnaša podatke o periodiki, monografijah 

in bazah podatkov v COBIB, 

• nudi strokovno pomoč delavcem v visokošolskih in specialnih knjižnicah. 

Oddelek za razvoj in svetovanje: 

• opravlja razvojne naloge za potrebe CTK-ja, 

• opravlja naloge s področja raziskovanja, svetovanja in izobraževanja uporabnikov in 

knjižničarjev, 

• spremlja in proučuje problematiko na področju visokošolskega knjižničarstva s 

področja tehnike in naravoslovja, 

• pripravlja normative in standarde, 

• organizira seminarje in konference. 

Specializirani informacijski centri za tehniko in naravoslovje: 

• skrbijo za razvoj tiskanih in elektronskih zbirk gradiva na področju kemije, matematike, 

fizike, astronomije, ekologije, proizvodnje, materialov, informatike, elektrotehnike, 

strojništva, arhitekture, umetnosti, gradbeništva in urbanizma ter drugih naravoslovnih 

ved, 

• izvajajo informacijske poizvedbe iz domačih in svetovnih informacijskih virov, 

• gradijo specializirane baze podatkov, 

• skrbijo za vključevanje v mrežo specializiranih informacijskih sistemov v slovenskem in 

mednarodnem prostoru, 

• vsebinsko obdelujejo gradivo, 

• analitično obdelujejo in pripravljajo bibliografije raziskovalcev, 

• urejajo domačo stran in intranet za zadolžena področja, 

• skrbijo za razvoj tiskanih in elektronskih zbirk gradiva o domačih in mednarodnih 

standardih, 

• izvajajo izposojo standardov v čitalnico. 

Delovna področja služb so: 

Finančno-računovodska služba: 

• opravlja finančno-računovodska dela za CTK, 

• pripravlja načrte s svojega področja, 

• pripravlja finančna in druga poročila, 

• zagotavlja racionalno porabo finančnih sredstev, 

• izvaja obračun izplačila plač in drugih osebnih prejemkov. 

Služba za informacijsko tehnologijo: 

• skrbi za informacijsko in komunikacijsko opremo v knjižnici in za elektronske povezave 

znotraj knjižnice in izven (Univerza v Ljubljani), 

• zagotavlja informacijsko podporo za delo posameznih oddelkov, 

5


• vzdržuje informacijski sistem CTK, 

• podpira informacijsko vozlišče za sistem znanstveno tehniških informacij. 

Tajništvo knjižnice: 

• opravlja zadeve s kadrovskega, pravnega in organizacijskega področja, 

• pripravlja osnutke aktov knjižnice in 

• tajniška dela za vodstvo knjižnice ter Oddelek za razvoj in svetovanje. 

2.5.3 Pravice, obveznosti in odgovornosti javnega zavoda v pravnem prometu ter zastopanje 

V skladu z 18. členom Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Centralna tehniška knjižnica 

Univerze v Ljubljani nastopa CTK v pravnem prometu samostojno, v svojem imenu in za svoj 

račun, z vsemi pravicami in obveznostmi ter sklepa pravne posle za dejavnosti, določene v 

tem sklepu, brez omejitev. Knjižnica odgovarja za obveznosti iz prejšnjega odstavka s 

premoženjem, s katerim upravlja in razpolaga. Ustanovitelj odgovarja za obveznosti javnega 

zavoda do vrednosti premoženja, pridobljenega iz javnih sredstev, s katerim javni zavod 

upravlja in razpolaga. 

Po 16. členu Statuta CTK knjižnico zastopa in predstavlja direktor. Direktor lahko s pisnim 

generalnim ali posebnim pooblastilom pooblasti drugo osebo za zastopanje v določenih 

zadevah. Za pooblaščenca se šteje tudi delavec, ki ima pri opravljanju dela na delovnem 

mestu s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določene naloge, na podlagi katerih sklepa 

določene posle. 

Po 43. členu Statuta CTK je tajnik zavoda delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 

Tajnik opravlja kadrovske, splošne in pravne naloge zavoda. 

Tajnik ima sledeča pooblastila oz. je odgovoren za: 

• pomoč direktorju pri vodenju knjižnice, 

• nadomeščanje direktorja v času odsotnosti, 

• izvršuje odločitve Sveta CTK, v kolikor za njih ni pristojen direktor, 

• skupaj z vodjo službe, ki opravlja finančno-računovodske zadeve, organizira in nadzira 

delo na tem področju, 

• odgovarja za pripravo in pregled pogodb in drugih pravnih aktov, 

• skrbi za izvajanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, 

• javnega naročanja, varstva osebnih podatkov, notranje revizije ter 

• dostopa do informacij javnega značaja, 

• skrbi za izvajanje predpisov s kadrovskega področja, 

• opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi. 

2.5.4 Število zaposlenih in organizacijska struktura zavoda 

Število zaposlenih v CTK na dan 31.12.2006 je bilo 47 v ekvivalentu polne zaposlitve, drugače 

pa 48, saj sta dve delavki delali le po 4 ure dnevno. Število zaposlenih je knjižnica od leta 1991 

sama od sebe zmanjšala za osem, ob tem ko je hkrati razširila dejavnost na prosti pristop, 

Nemško čitalnico in v SIC-ih tudi za področje strojništva. 

6


Organizacijska shema Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani na dan 31.12.2006 je 

bila: 

Direktor 

Matjaž Žaucer 

Tajnik 

Robert 

Razboršek 

Oddelek 

razvoj 

svetovanje 

(1 delavec) 

za 

in 

Služba za 

informacijsko 

tehnologijo 

(4 delavci) 

Tajništvo 

knjižnice 

(2 delavca) 

Finančno 

računovodska 

služba 


Miro Pušnik 

Uroš Kunaver 

Matjaž Rupnik 

Tomaž Fidler 

Dejan Simič 

Irena Jakša 

Zlatka 

Nadarević* 

Marija Slana 

Snježana 

Renko 

Darko Ror 

Odd. za 

izposojo 

(10 delavcev) 

Smiljana 

Pejanovič 

Lenart Pretnar 

Marko Tonkli 

Mitja Smrekar 

Gašper Lešnik 

Jože Brišnik 

Vida Bovha 

Marija Gorlov- 

Bucik 

Ljubo 

Jovanovič 

Drago Krempel 

Odd. za 

medknjižnično 

izposojo in 

posredovanje 

dokumentov 


Vida Močnik 

Boža Strmljan 

Manja Kristanc 

Marija Grgič 

Specializirani 

informacijski 

centri za 

tehniko in 

naravoslovje 

(9 delavcev) 

Iztok Skulj 

Mira Lebez 

Maja Vihar 

Marko Šercelj 

Erika Maver 

Mira Vovk- 

Avšič 

Doris Dekleva- 

Smrekar 

Maksimiljan 

Planinc 

Branka Leben 

Oddelek za 

pridobivanje in 

obdelavo 

gradiva. 

(12 delavcev, 

11 ekvivalentov 

polne 

zaposlitve) 

Matjaž Eržen 

Simona Senica 

Breda Simončič 

Helena 

Lenarčič** 

Milena 

Grobovšek** 

Alenka Lenič 

Milena Verbič 

Irena Berlič 

Darja Vajs 

Alenka Robič 

Zdenka Usnik 

Tatjana Intihar 

Nemška 

čitalnica 

(1 delavec) 

Brane Čop 

*Nadomešča Damjano Djordjevski. 

**... s polovičnim delovnim časom, 

Spremembe v teku leta 2006 so bile naslednje: v Oddelku za razvoj in svetovanje je namesto 

Mojce Dolgan-Petrič zaposlen Miro Pušnik, na prejšnjem delovnem mestu Pušnika je zaposlen 

Lenart Pretnar, Darja Vajs se je vrnila na delo, Damjano Djordjevski nadomešča Zlatka 

Nadarevič, upokojeno Ireno Ozimek je nadomestila Alenka Lenič, Milena Grobovšek pa dela 

s polovičnim delovnim časom v dopolnilo Heleni Lenarčič. 

Spremembe s 1.1.2007 so bile naslednje: Vida Močnik se je upokojila, na njeno mesto je prišla 

Smilja Pejanovič, na mesto Pejanovičeve pa Erika Maver. Iztok Skulj je zasedel mesto 

bibliotekarja, ki se financira iz sredstev ministrstva in ostaja vodja oddelka, Lenart Pretnar pa 

bo delal v SIC-ih za sredstva pogodbe z ARRS. Namesto Lenarta Pretnarja dela v Oddelku 

izposoje Vasja Terčič. 

2.6 Analiza poslovnega okolja 

2.6.1 Analiza mednarodnega okolja 

V širšem družbenem okolju se dogajajo spremembe, ki vplivajo tudi na delovanje knjižnic. 

Prva sprememba je povezana s tehnološkimi spremembami in s spremenjeno strukturo 

7


proizvedenih informacij, kjer je delež tiskanih informacij le še 0,01% od vseh, v njem pa so 

knjige šele na četrtem mestu za papirno pošto, pisarniškimi dokumenti in časopisi. Tudi vseh 

posredovanih informacij po telefonu, radiu, televiziji in internetu je 3,5 krat več kot zapisanih 

informacij 

(http://www.sims.berkeley.edu/research/projects/how-much-info-2003). 

Konkurenca drugih medijev že vpliva na slabši družbeni odnos do knjižnic, na manjše 

zanimanje za knjižnično gradivo in na manjši obisk knjižnic. Anketa OCLC, izvedena leta 2005 

med visokošolskimi študenti v šestih angleško govorečih državah, je pokazala, da le-ti zaradi 

interneta za 40% manj gledajo televizijo, za 39% manj pogosto uporabljajo knjižnice in da za 

24% manj berejo časopise (http://www.oclc.org/reports/2005perceptions.htm). Isti anketiranci 

bi se naslednjič, ko bi rabili informacijo, v 72% najprej obrnili na spletni iskalnik (večinoma 

Google), v 14% na fizično knjižnico, v 10% na digitalno knjižnico ter le v 4% na fizično in 

digitalno knjigarno. 

Druga sprememba nastaja zaradi sprememb v znanstvenem komuniciranju. Zaradi premika s 

tiskanih gradiv na elektronske vire in zaradi neposredne uporabe elektronskih virov s strani 

profesorjev in raziskovalcev bo klasična vloga raziskovalnih knjižnic v dostopu do virov manjša, 

povečala pa se bo vloga digitalne knjižnice in vsa opravila v zvezi z elektronskimi gradivi 

(licenčna nabava paketov elektronskih revij, gradnja odprtih arhivov, arhiviranje itd.). CTK že 

posreduje okrog polovico storitev na daljavo in je med vsemi slovenskimi knjižnicami najbolj 

aktivna pri zagotavljanju dostopa do elektronskih revij, ki je glede na obseg uporabe 

najpomembnejši segment univerzitetnih digitalnih knjižnic. V mednarodnem visokošolskem 

knjižničnem okolju prihaja zaradi sprememb do reorganizacij in integracij knjižnic znotraj 

univerz. Reforme klasičnih knjižnic nekaterih starih univerz, npr. v nemškem Heildelbergu 

(http://www.unilj.si/Univerza/Publikacije/Vestnik/vestnik5-04.pdf), švedskem Lundu 

(http://www.lub.lu.se/new_top/omlub/omlub_eng.shtml ali belgijskem Gentu 

(http://lib1.ugent.be/cmsites/Default.aspx?alias=BT_network) so bile usmerjene v 

zmanjševanje števila oddelčnih knjižnic in oblikovanje osrednjih služb (za nabavo, obdelavo, 

vzdrževanje dostopnosti elektronskih virov, osrednja skladišča). 

2.6.2 Analiza slovenskega okolja 

Strategija razvoja Slovenije, sprejeta na Vladi RS dne 23.6.2005, med drugim zavezuje 

Slovenijo k uresničevanju Lizbonske strategije in daje znanju in ustvarjalnosti vlogo glavnega 

gibala rasti in zaposlovanja. V njej so teme, kot so npr. izboljšanje kakovosti izobraževanja in 

spodbujanje vseživljenskega učenja, povečanje dostopa do izobraževanja in usposabljanje s 

pomočjo novih tehnologij, ki se posredno nanašajo tudi na knjižnice. 

2.6.3 Raziskovalno okolje 

V Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/02, 115/05, 22/06 UPB1) nista 

podrobneje opredeljena ne knjižničarstvo ne infrastrukturna dejavnost. V Resoluciji o 

nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006–2010 (Uradni list RS 

3/2006) se stremi k povečanju obsega raziskovalnega dela, dvigu ustvarjalnosti in 

inovativnosti ter k dvigu tehnološke razvitosti. V poglavju o Izboljšanju pogojev za izvajanje 

raziskovalne in razvojne dejavnosti je naštet tudi ukrep: "z modernizacijo informacijskokomunikacijske 

infrastrukture ter njenim povezovanjem v transparenten, učinkovit in 

racionalen nacionalni sistem". V skladu s to Resolucijo bi bilo potrebno povečati sredstva za 

informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo, sofinancirati delovanje osrednjih specializiranih 

informacijskih centrov ter zagotavljati reden nakup tuje periodike in baz podatkov. 

Knjižnično-informacijska in komunikacijska dejavnost zagotavlja informacijsko-komunikacijsko 

infrastrukturo, ki predstavlja podporo raziskovalno-razvojni dejavnosti ter razvojnim storitvam in 

strokovnemu izobraževanju. Zato Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike 

Slovenije izvaja program sofinanciranja nakupov tuje znanstvene literature in baz podatkov z 

namenom zagotavljanja nujnega dotoka in dostopnosti tujih znanstvenih in strokovnih 

informacij za potrebe raziskovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Pogoje in postopke ter 

načine izbiranja, spremljanja nakupov in zagotavljanje dostopnosti sofinancirane znanstvene 

8


literature in baz podatkov določa Pravilnik o sofinanciranju nakupa tuje znanstvene literature 

in baz podatkov (Uradni list RS 12/2005, 53/2006). 

Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih informacijskih centrov (Uradni list RS 12/2005 

in 97/2005) določa način, pogoje in postopek za izbor prijav za sofinanciranje nalog osrednjih 

specializiranih informacijskih centrov oziroma specialnih in visokošolskih knjižnic, ki opravljajo 

naloge centrov. 

Oba našteta pravilnika se nanašata na delo CTK in sta upoštevana pri načrtovanju. 

2.6.4 Visokošolsko okolje 

Zakon o visokem šolstvu - uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS 100/2004) ureja tudi 

statusna vprašanja knjižnic in inštitutov ter drugih zavodov, katerih dejavnost je potrebna za 

uresničevanje visokošolske dejavnosti, če so ustanovljeni v okviru univerz (drugi zavodi – 

članice univerz). Ker je z aktom o ustanovitvi prevzela ustanoviteljstvo CTK Republika 

Slovenija, Zakon o visokem šolstvu za statusna vprašanja CTK ne velja. Je pa Zakon o 

spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS 63/2004, 8043) določil, da 

se iz sredstev državnega proračuna zagotavljajo tudi sredstva za delovanje Centralne 

tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani. 

V Nacionalnem programu visokega šolstva Republike Slovenije (Uradni list RS 20/2002, 1513) je 

bila knjižnična dejavnost neposredno omenjena na dveh mestih. V točki 4.5.2 je zapisano, da 

je treba pri načrtovanju proračuna več pozornosti nameniti financiranju raziskovalne in 

študijske opreme ter da podobno velja za pridobivanje literature in razvoj informacijskih 

sistemov, knjižnična dejavnost pa da se mora organizirati po zgledu tujih univerz. Iz 

zapisanega v točki 6.1.4 pa sledi, da bi morala biti realna rast potrebnih sredstev letno za 

knjižnice in informatiko, ki bi morale biti med prioritetnimi dejavnostmi, večja od 5%. 

Glede delovanja visokošolskih knjižnic velja omeniti še 10. člen Meril za spremljanje, 

ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter 

znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela (Ur. l. RS 124/2004), ki se nanaša 

na prostore, opremo za izobraževalno ter znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno 

dejavnost ter knjižnico. Pri ocenjevanju ustreznosti prostorov, opreme za izobraževalno ter 

znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost ter knjižnice se uporabljajo 

naslednja merila: 

1. Visokošolski zavod ima primerne prostore za uresničevanje svojih ciljev. 

2. Visokošolski zavod ima potrebno, sodobno in vzdrževano opremo za izvajanje svoje 

dejavnosti. 

3. Visokošolski zavod omogoča zaposlenim in študentom dostop do informacijskokomunikacijske 

tehnologije in jo uporablja tako za potrebe poslovanja kot za izobraževalne 

ter znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne namene. 

4. Prostori za knjižnico so primerni za nemoteno delovanje visokošolskega zavoda ter za 

uresničevanje postavljenih ciljev. Knjižnica je ustrezno založena s knjižnim gradivom ter 

znanstveno in strokovno periodiko in je javno dostopna. 

5. Število knjižničnega osebja in njihova usposobljenost ustrezajo domačim in evropskim 

standardom dejavnosti. 

6. Visokošolski zavod omogoča zaposlenim in študentom dostop do potrebnih podatkovnih 

baz. 

Nadalje je možno, da bo zaradi aktivnosti Ministrstva za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo, 

zaradi zaostrenih gospodarskih razmer, zaradi realizacije evropske politike (Izobraževanje in 

usposabljanje v Evropi: različni sistemi, skupni cilji za 2010. Delovni program o ciljih za 

prihodnost sistemov izobraževanja in usposabljanja. Evropska komisija. Center za mobilnost in 

evropske programe izobraževanja in usposabljanja, Ljubljana, 2003) ali preprosto zaradi 

preštevilnih nezaposlenih diplomantov družboslovnih usmeritev iz zadnjih let, študij 

naravoslovja in tehnike bolj priljubljen in bo pritegnil relativno večje število in več študijsko 

prizadevnih študentov. 

9


Opažamo, da je v Sloveniji še veliko zaostajanje v dostopu do e-vsebin, v vpetosti knjižnic v 

izobraževalne procese in v študiju na daljavo. 

Pričakujemo, da število vpisanih študentov v Sloveniji ne bo več naraščalo in da se bo število 

študentov na Univerzi v Ljubljani počasi zmanjševalo zaradi drugih slovenskih univerz. 

Pričakujemo, da se bo delež študentov, ki obiskujejo knjižnice, počasi zmanjševal, uporaba 

knjižničnih virov na daljavo pa se bo povečevala. 

2.6.5 Okolje Univerze v Ljubljani 

Univerza v Ljubljani je pred pol leta sprejela strategijo 2006-2009. V njej se zlasti zaveda 

konkurence drugih univerz in zahtev po dvigu kakovosti na vseh področjih, tudi v 

knjižničarstvu. Naloge v zvezi s knjižnicami upoštevamo tudi v načrtu CTK. Poslanstvo Univerze 

v Ljubljani (sprejeto na Senatu UL dne 7.5.1996, zapisano tudi v Strategiji 2006-2009) je 

upoštevano v poslanstvu CTK. Strategija raziskovalnega in razvojnega dela Univerze v 

Ljubljani, sprejeta na Senatu UL dne 16.11.2004, ne vsebuje neposrednih nalog za knjižnice. 

Zaključki posveta na temo "Spremljanje in zagotavljanje kakovosti na UL", ki je bil 9. januarja 

2006, pa so vključeni v ta načrt. Ravno zaradi teh naprezanj Univerze v Ljubljani lahko 

pričakujemo v bodoče večjo pozornost organizaciji univerzitetnega knjižničarstva. Vodstvo 

CTK je vodstvu Univerze v Ljubljani v začetku leta 2006 predlagalo, da bi skupaj presodili 

možnost vključitve CTK v UL kot druge članice, podobno, kot je Univerzitetna knjižnica Maribor 

vključena v Univerzo v Mariboru. Možnosti za izvedbo take spremembe pa so v Ljubljani 

majhne zaradi pričakovanega velikega odpora članic Univerze. 

2.6.6 Značilnosti slovenskega knjižničarstva 

Družbeni odnos do slovenskega knjižničarstva je v primerjavi z drugimi državami dober, 

knjižničarstvo je še od prej, ko je bilo dejavnost posebnega družbenega pomena, precej 

razvejano in uveljavljeno. Število knjižničarjev in sredstva za knjižnice so relativno velika. 

Organiziranost splošnih knjižnic je dobra, visokošolskih pa slabša. Razlog slabše organizacije 

visokošolskih knjižnic je v organski rasti fakultet in njihovih knjižnic, večinoma brez dolgoročnih 

načrtov in povezav. Močno oviro razvoju je povzročal tudi NUK s svojo zakonsko vlogo 

univerzitetne knjižnice, pa z zapostavljanjem te funkcije v primerjavi z nacionalno, brez prave 

pristojnosti, povezav in ustreznih finančnih sredstev. Visokošolske knjižnice, zlasti na Univerzi v 

Ljubljani, so razdrobljene, drage, s precej zaposlenimi, mnoge od njih so odprte premalo 

časa. V okolju tiskanega gradiva so še lahko zadovoljivo opravljale svojo funkcijo, v 

digitalnem okolju pa jo čedalje teže. Tudi zaradi tega zagotavlja CTK s konzorcijskimi 

nabavami elektronskih publikacij za Univerzo v Ljubljani in za druge institucije po obsegu in po 

finančnih vložkih najmočnejši segment digitalnih storitev med vsemi slovenskimi knjižnicami. 

2.6.7 Okolje uporabnikov 

Ne glede na velike tehnološke spremembe je okolje uporabnikov CTK stabilno, v nekaterih 

segmentih v porastu, pri izposoji klasičnega gradiva pa v upadu. Študenti so najpogostejši 

obiskovalci CTK in v knjižnici radi študirajo. Študentom ugaja lokacija knjižnice, založenost s 

knjižničnim gradivom in stimulativno študijsko vzdušje v njenih čitalnicah. Profesorji in 

raziskovalci so zelo zadovoljni s ponudbo elektronskih revij, ki dopolnjujejo tiskano gradivo po 

fakultetnih knjižnicah. V zadnjih letih je močno naraščala uporaba elektronskih revij. Danes je 

nemogoče z večjo verjetnostjo predvideti trende uporabe odprtih arhivov, elektronskih revij in 

knjižnic za nekaj let vnaprej. Izposoja tiskanih knjig in revij iz CTK se počasi zmanjšuje. 

Pričakujemo, da se bo tudi pri nas zmanjšala uporaba podatkovnih zbirk, zlasti zaradi velike 

uporabe elektronskih revij in drugih elektronskih virov. Narašča povpraševanje po 

računalniško opremljenih študijskih prostorih. Menimo, da bo pogostnost uporabe gradiv s 

strani študentov še naraščala zaradi vedno bolj zahtevnega študija. Zaradi enotne izkaznice 

bo v čitalnicah še več študentov iz drugih netehniških fakultet, celotno število izposojevalcev 

10


se bo počasi zmanjševalo, število obiskovalcev pa bo zaradi pomanjkanja študijskih prostorov 

na fakultetah ostalo nespremenjeno. 

2.7 Odprtost knjižnice 

Knjižnica je odprta ob delavnikih od 7:30 do 21:30, v soboto od 7:30 do 13:00, med 

počitnicami v juliju in avgustu pa ob delavnikih od 7:30 do 15:00, v soboto pa od 7:30 do 

13:00. Izposoja gradiva iz prostega pristopa se zaključi pol ure pred zaprtjem knjižnice, iz 

skladišča pa ob 20:00. Ostali oddelki so za uporabnike odprti ob delavnikih od 8:00 do 15:00. 

Odprtost knjižnice je s 14 urami ob delavnikih in s 75 urami na teden med najdaljšimi v 

Sloveniji. Čas odprtja je bil tudi s poskusnimi še daljšimi časi optimiran glede na potrebe 

uporabnikov in racionalnost poslovanja. 

3 USMERITVE IN CILJI 

3.1 Zakonske in druge pravne podlage 

Za knjižnico veljajo Zakon o zavodih (Uradni list RS 12/91, 45/94, 8/96, 36/00), Zakon o 

knjižničarstvu (Uradni list RS 87/01, 96/02), Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/1993, 

39/1995 Odl.Ustavnega sodišča: U-I-22/94-15, 18/1998 Odl.Ustavnega sodišča: U-II-34/98i, 

35/1998 Odl. Ustavnega sodišča: U-I-243/95-13, 99/1999, 64/2001, 100/2003, 134/2003, 

100/2004, 119/06), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list 

RS 63/2004 in 94/06) in Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic 

univerz, od leta 2004 do leta 2008 (Uradni list RS 134/03, 72/04, 4/06 in 132/06). CTK mora 

upoštevati še Uredbo o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS 29/03) in Pravilnik o pogojih za 

izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS 73/03). Po 32. členu Zakona o 

knjižničarstvu mora pristojno ministrstvo določiti osrednje specializirane informacijske centre. 

CTK je bil na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje osrednjih specializiranih centrov v letu 

2006 izbran in uvrščen v program sofinanciranja za obdobje od 1.1.2006 do 31.12.2008. 

Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih informacijskih centrov (Uradni list RS 12/2005 

in 97/2005) določa naloge osrednjih specializiranih informacijskih centrov. Pogoje in postopke 

ter načine izbiranja, spremljanja nakupov in zagotavljanje dostopnosti sofinancirane 

znanstvene literature in baz podatkov določata Pravilnik o sofinanciranju nakupa tuje 

znanstvene literature in baz podatkov (Uradni list RS 12/2005) in Pravilnik o spremembah in 

dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov 

(Uradni list RS 53/2006). 

Za delovanje Nemške čitalnice veljata še sklep Vlade RS št. 680-02/93-20/I-8 z dne 5.11.1993 in 

Pravilnik o načinu izvajanja financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij na 

področju kulture (Uradni list RS 117/02 in 97/03). 

3.2 Dolgoročni cilji 

3.2.1 Utrjevanje vloge CTK v digitalni univerzitetni knjižnici 

Ker Univerza v Ljubljani nima svoje osrednje knjižnice, je CTK že do zdaj skrbel za nabavo 

večine digitalnih virov za UL. CTK bo organiziral konzorcije in sklepal licenčne pogodbe za 

nabavo paketov elektronski revij, paketov elektronskih knjig in podatkovnih zbirk z dobavitelji, 

sklepal medsebojne pogodbe in dogovore s konzorcijskimi partnerji, skrbel za upravljanje z 

elektronskimi viri in za njihovo dostopnost. 

3.2.2 Sodelovanje z visokošolskimi knjižnicami 

CTK bo prožen in prilagodljiv ter bo izkoristil vsako priložnost za korak k integraciji 

univerzitetnega knjižničarstva, ki mu bo ponujena s strani Univerze. Nudil bo pomoč 

fakultetnim knjižnicam, kadar se bodo obrnile na CTK. Knjižnica načrtuje intenzivnejše 

11


sodelovanje s fakultetnimi knjižnicami zlasti pri nabavi in obdelavi gradiva ter pri sodelovanju 

v nabavnih konzorcijih in usposabljanju knjižničarjev za delo z elektronskimi viri. 

3.2.3 Najširše in najkakovostnejše omogočanje dostopa 

CTK bo omogočal uporabnikom dostop do izbranih in urejenih virov prek interneta. Upravljal 

bo z nabavljeno portalno programsko opremo, jo po potrebi posodabljal in pomagal Univerzi 

pri nabavi dodatne programske opreme. 

3.2.4 Skrb za izbor knjižničnega gradiva 

Skrbniki zbirk bodo pretehtano dopolnjevali fond gradiva, skrbeli za pokritost vseh področij 

tehnike in nekaterih področij naravoslovja ter pazili na pravo razmerje med elektronskimi in 

tiskanimi gradivi. Vzporedno z nabavo bo knjižnica nadaljevala z večjim izločanjem manj 

uporabljanega gradiva iz dislociranega skladišča, ki ga bo v nekaj letih opustila. 

3.2.5 Zagotavljanje študijskega vzdušja v čitalnicah 

Čitalnice bodo zaradi prijetnega študijskega vzdušje, enotne knjižnične izkaznice za študente 

Univerze v Ljubljani in dobre lokacije še naprej dobro obiskane. Več čitalniških mest bomo 

opremili z računalniki in priključki za računalnike. Uporabnikom, ki ne bodo dobili gesla za 

brezžično povezavo prenosnika na internet na njihovi fakulteti, bomo v CTK dodeljevali gesla 

za uporabo v CTK. 

3.2.6 Racionalizacija specializiranih informacijskih centrov na področju tehnike 

Informacijski specialisti bodo sodelovali pri klasifikaciji in kategorizaciji znanstvenih del, pri 

izboru gradiva za zbirke CTK, pri koordiniranju vsebinske obdelave gradiv, pri dajanju 

referenčnih informacij za storitev "Vprašaj knjižničarja", pri pripravi elektronskih gradiv in skrbi 

za njihovo dostopnost ter občasnem dežurstvu v prostem pristopu. Nadaljevali bomo gradnjo 

baze ICONDA s slovensko produkcijo s področja graditeljstva. V študijske programe fakultet se 

bomo vključevali v skladu s potrebami fakultet z osnovami znanstvenega informiranja in skozi 

to usposabljali uporabnike in promovirali knjižnico. 

3.2.7 Racionalizacija pri nabavi in obdelavi gradiva 

Poleg nabave in obdelave novega gradiva bo potrebno iz listkovnih katalogov vnesti v 

COBISS ali v druge podatkovne zbirke zapise starejšega gradiva, tako da bo knjižnica imela 

do konca leta 2009 vse gradivo v računalniškem katalogu. Zaradi racionalnejše nabave bo 

CTK pomagala pri nabavi gradiv zainteresiranim članicam Univerze v Ljubljani. 

3.2.8 Podpora študiju na daljavo 

Na željo univerzitetnih uporabnikov bomo nudili podporo elektronskemu študiju in 

elektronskemu publiciranju. Vloga knjižnice pri tem bo predvsem tehnična: urejanje gradiv, 

preformatiranje, pridobivanje soglasij in omogočanje dostopa na željo članic UL. 

V Oddelku medknjižnične izposoje in posredovanja dokumentov bomo po potrebi vodili tudi 

pregled nad neposrednim naročanjem dokumentov ter finančnimi obveznostmi uporabnikov 

ter obveznostmi do dobaviteljev in avtorskih agencij na drugi strani. 

3.2.9 Posredovanje informacij z nemškega govornega področja, širjenje nemške bralne 

kulture 

V Nemški čitalnici bo CTK v sodelovanju z Goethe-Institutom skrbela za dostopnost gradiva, za 

informacije in prireditve. 

3.2.10 Skrb za primernost in kakovost storitev 

12


Vlogo osrednje ali univerzitetne knjižnice si predstavljamo tako, da je le-ta korak pred drugimi 

visokošolskimi knjižnicami v razvitosti, opremljenosti in v povezavah. Zadovoljni uporabniki so 

ogledalo kakovosti knjižnice, zato bo skrb za kakovost storitev pomemben del aktivnosti v 

naslednjih letih. Vsakemu uporabniku bomo skušali ustreči glede na njegove specifične želje. 

Zasledovali bomo odzive uporabnikov z anketami in s pazljivo obravnavo reklamacij. Merili 

bomo različne parametre uspešnosti knjižnice in jih primerjali z drugimi knjižnicami. Presojali 

bomo, kaj lahko izboljšamo in merili, kaj bomo z izboljšavami pridobili. Nadaljevali bomo s 

skrbjo za veliko razpoložljivost gradiva. 

3.3 Kratkoročni cilji in naloge za leto 2007 

3.3.1 Knjižnična dejavnost 

1 Zagotavljati dostop do virov in informacij po internetu (zagotovitev dostopa do 

vsaj 1500 naslovov elektronskih revij in elektronskih knjig, 95% letna razpoložljivost 

strežnikov CTK, uporabo vsaj 210.000 polnotekstovnih dokumentov (štetih po 

metodi COUNTER). Obrazložitev: po obsegu storitev so spletne storitve CTK 

najpomembnejše in tudi najbolj priljubljene pri univerzitetnih uporabnikih. Ker CTK 

vedno stremi k čim enostavnejšim storitvam za uporabnike, je sklenila vse licenčne 

pogodbe za dostop do elektronskih vsebin na osnovi IP domen in ne gesel. S tem 

pa nima informacij, ne koliko uporabnikov uporablja storitve po spletu, ne kateri 

uporabniki so to. Ponudniki storitev posredujejo le podatke o številu dostopov do 

vsebin, pa še ti so v skladu z licenčnimi pogodbami zaupne narave. Pogoj za 

nabavo elektronskih različic je večinoma nabava tiskanih revij, ki jih nabavljajo 

konzorcijske partnerice CTK. 

2 Zagotavljati dostop do knjižničnega gradiva in informacij v čitalnicah ter prostor za 

študij (po delovnem koledarju za leto 2007, 170 čitalniških mest, najmanj 40 osebnih 

računalnikov in terminalov vključno z računalniško učilnico, Nemško čitalnico in 

računalniki za uporabnike v SIC-ih). Obrazložitev: stalna klasična naloga knjižnice. 

Tudi tu CTK zagovarja čim manj moteno uporabo knjižnice, zato ne evidentira 

uporabnikov, ki pridejo uporabljat čitalnice, katalog, internet ali pa si sposojat 

gradivo v čitalnico. Registracija je potrebna le za izposojo na dom, za 

medknjižnično izposojo in za uporabo z licencami pridobljenih vsebin na spletu. 

Zato CTK registrira le približno polovico obiskovalcev ali zelo približno petino vseh 

uporabnikov. 

3 Omogočati klasično izposojo (123.000 enot na dom skupaj z Nemško čitalnico), 

medknjižnično izposojo knjižničnega gradiva ter posredovanje dokumentov (8.500 

posredovanih enot). Obrazložitev: stalna klasična naloga izposoje in medknjižnične 

izposoje. Ker si mnogo uporabnikov izbere besedila s spleta, pridejo po pomoč v 

knjižnico le z zahtevnejšimi naročili, ki zahtevajo daljši čas iskanja lokacij, hkrati pa 

se več dokumentov kupuje neposredno pri založnikih, kar je časovno bolj 

zamudno. 

4 Posredovati informacije (875 tematskih poizvedb), izdelovati bibliografske zapise in 

sodelovati v sistemu ocenjevanja znanstvene in strokovne uspešnosti izvajalcev 

raziskav, ki so financirani s sredstvi ARRS. Obrazložitev: trajna naloga osrednjih 

specializiranih centrov. Ker si večino poizvedb napravijo uporabniki sami, pridejo v 

CTK le z najtežjimi, ki zahtevajo več časa. 

5 Digitalizacija člankov. Obrazložitev: nadaljevanje digitalizacije oziroma priprave 

elektronskih strokovnih člankov ter oprema člankov s stalnimi identifikatorji (za 

pridobivanje izkušenj na tem področju). 

6 Organizirati usposabljanje uporabnikov in knjižničarjev ter prakso študentov 

bibliotekarstva (20 tečajev, seminarjev ali predavanj in 15 skupinskih obiskov, 

skupno z Nemško čitalnico). Obrazložitev: ena od stalnih osnovnih storitev knjižnice. 

7 Nadaljevati sodelovanje v referenčni službi "Vprašaj knjižničarja". Obrazložitev: po 

naravi vprašanj je to naloga splošnih knjižnic. Ker pa v Sloveniji splošne knjižnice 

13


zaenkrat ne bi zmogle vsakodnevnih storitev, je nujno, da sodelujejo pri službi še 

NUK, UKM in CTK. 

8 Nadaljevati intenzivno urejanje, obdelavo in odpisovanje gradiva (odpis 2.600 

enot). Obrazložitev: zaradi načrtovane opustitve dislociranega skladišča in zaradi 

uskladitve s Pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne 

službe je potrebno nadaljevati s prebiranjem gradiva, neaktualno izločiti, še 

aktualno pa vnesti v računalniški katalog in preseliti v skladišče na TR3. 

9 Dokončati vnos vseh standardov v podatkovno zbirko. Obrazložitev: z vnosom 

vseh še neobdelanih standardov v zbirko bomo zadostili pravilniku. 

Kazalci za knjižnico, s katerimi se vrednoti izpolnjevanje ciljev 

Uporabniki knjižnice 

Po Uredbi o osnovnih storitvah knjižnic (Ur. l. RS 29/2003) je uporabnik knjižnice fizična oseba, ki 

uporablja gradivo, storitve, prostore in opremo knjižnice. Uporabniki CTK so torej tisti, ki pridejo v 

prostore CTK (čitalnice, informacijske centre, medknjižnično izposojo, v predavalnico/učilnico) ali pa, 

da uporabljajo storitve na daljavo (vpoglede v elektronske revije, elektronske knjige, elektronske 

slovarje, podatkovne zbirke, lokalni katalog in spletne strani). Ker knjižnica upošteva načela 

univerzalne in čim lažje dostopnosti do dokumentov, vsebin ali informacij, ne zahteva včlanjenja za 

vse storitve in ne meri vseh storitev. Tako mnogi uporabniki – npr. študenti in profesorji, ki na 

fakultetah berejo npr. elektronske revije, ki jih je zakupil CTK, sploh ne vedo, da uporabljajo storitve 

CTK, CTK pa ne pozna njihovega števila. Zato lahko število uporabnikov le zelo grobo ocenimo na 

okrog 40.000. 

Ker so po pogodbi z Univerzo v Ljubljani o zagotavljanju knjižničnih storitev in načinu obračunavanja 

članarine – vpisnine, na osnovi enotne študentske knjižnične izkaznice ter v skladu z Uredbo o 

osnovnih storitvah knjižnic (Ur. l. RS 29/2003), vsi študenti Univerze v Ljubljani tudi člani CTK, je imel 

CTK lani okrog 57.000 članov, od katerih je tudi dobil del vpisnine v knjižnice. 

Število obiskovalcev lahko ocenimo na okrog 20.000 po merjenem številu prehodov skozi vrata in z 

oceno pogostosti obiskov. 

Kazalci, s katerimi se vrednoti izpolnjevanje ciljev: 

Ker števila uporabnikov in obiskovalcev ne moremo natančneje meriti ali ocenjevati, vsi člani pa niso 

uporabniki, lahko natančneje načrtujemo le število v CTK registriranih aktivnih uporabnikov (z vsaj 

eno transakcijo v sistemu COBISS – niso šteti vsi obiskovalci čitalnic, Nemške čitalnice in drugih 

oddelkov): 

Kategorije uporabnikov Število v letu 2006 

Načrtovano število za leto 

2007 

Študenti – dodiplomski, redni 7497 6400 

Študenti – dodiplomski, izredni 304 250 

Študenti – podiplomski 302 250 

Srednješolci 116 90 

Zaposleni 1245 1100 

Upokojenci 40 30 

Tuji državljani 17 20 

Drugi uporabniki 392 260 

skupaj 9913 8400 

Kazalci knjižnične dejavnosti 

Kazalec Leto 2006 Načrt za leto 2007 

Število aktivnih uporabnikov 

knjižnice 

9913 8400 

Delež aktivnih uporabnikov z 

univerz (študenti, visokošolski 

0,82 0,78 

14


učitelji in sodelavci, 

raziskovalci in strokovni 

sodelavci) 

Letni prirast tiskanih enot 

gradiva in število zakupljenih 

ali nabavljenih elektronskih 

enot 

t. monogr.: 2915 nakup +186 dar 

t. serijske p.: 635 nakup + 56 dar 

nasl. e. mon.: 1223 zakup 

n.e. s.p.: 1942 zakup + 328 dar 

standardov: 3121 

t.mon.: 2500 nakup 

t. s.p.: 400 nakup 

n.e.mon.: 500 zakup 

n.e.s.p.: 1000 zakup 

standardov: 1000 

Število pregledanega gradiva 

242.776 (2005) 210.000 (člankov v e-rev.) 

v elektronski obliki 

Število organiziranih 

34 tečajev/predavanj + 33 

35 

izobraževanj za uporabnike skupinskih obiskov (2005) 

Pri nakupu literature v letu 2007 ne bo moč doseči obsega iz leta 2005, prvič zato, ker je CTK 

imela v letu 2005 na razpolago prenesena sredstva iz prejšnjih let in drugič zaradi podražitev. 

Drugi kazalci 


Število vseh uporabnikov 40.000* 40.000* 

Število na dom izposojenega 

123.000 

gradiva 

(100.000 monografskih, 15.000 

151.901** 

serijskih, 8.000 v Nemški 

čitalnici) 

Število izposojenega gradiva 

v čitalnico 

60.000 45.000 

Število pregledanega 

knjižničnega gradiva v 

elektronski obliki (npr. v 

242.776** 210.000 (člankov v e-revijah) 

elektronskih časopisih) 


34 tečajev/predavanj + 33 

izobraževanj za uporabnike skupinskih obiskov** 

35 

Število uporabnikov, ki so se 

udeležili izobraževanj 

1222** 1.000 

Število posredovanih enot v 

medknjižnični izposoji 

10.848 9.000 

Razmerje med posredovanimi 

in zahtevanimi enotami iz 95%** 92% 

medknjižnične izposoje 

Število naročene periodike 2577 1400 

Število enot knjižničnega 

gradiva 

3550(brez standardov) 2900 (brez standardov) 

*Opomba: zelo groba ocena 

** Podatek za leto 2005 

DELOVNI KOLEDAR ZA LETO 2007 

IZPOSOJA, ČITALNICA IN PROSTI PRISTOP 

ODPRTO 

vse mesece razen 

julija in avgusta 

od ponedeljka do petka 7:30 –21:30 

sobota 8:00 –13:00 

ODPRTO KRAJŠI ČAS Od 1. julija do vključno letne počitnice 7:30 – 15:00 

31. avgusta 

30. aprila ponedeljek 7:30 – 14:00 

30. oktobra torek 7:30 – 14:00 

24. decembra ponedeljek 7:30 – 14:00 

15



ZAPRTO 1. januarja ponedeljek 

2. januarja torek 

8. februarja četrtek 

9. aprila ponedeljek 

27. aprila petek 

1. maja torek 

2. maja sreda 

25. junija ponedeljek 

15. avgusta sreda 

31. oktobra sreda 

1. novembra četrtek 

25. decembra torek 

26. decembra sreda 

MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA IN SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI ZA TEHNIKO IN 

NARAVOSLOVJE 

ODPRTO vse mesece od ponedeljka do 8:00 –15:00 

petka 

ODPRTO 

30. aprila ponedeljek 8:00 – 14:00 

KRAJŠI ČAS 

30. oktobra torek 8:00 – 14:00 



ZAPRTO 1. januarja ponedeljek 

2. januarja torek 

8. februarja četrtek 

9. aprila ponedeljek 

27. aprila petek 

1. maja torek 

2. maja sreda 

25. junija ponedeljek 

15. avgusta sreda 

31. oktobra sreda 

1. novembra četrtek 

25. decembra torek 

26. decembra sreda 

3.3.2 Mednarodna dejavnost 

• Nemška čitalnica CTK bo sodelovala z Goethe Institutom pri pripravi kulturnega 

programa na stroške Instituta. 

• Sodelavka CTK bo sodelovala pri upravljanju mednarodne podatkovne zbirke 

ICONDA. 

• Sodelavci se bodo udeležili več mednarodnih konferenc 

• CTK se bo primerjala z nemškimi visokošolskimi knjižnicami z indeksom BIX. 

3.3.3 Upravne naloge 

3.3.3.1 Naloge in pričakovani rezultati tajništva 

16


a. Naloge tajnika: 

• organiziranje in vodenje tajništva, 

• izvajanje odločitev sveta zavoda, ki jih po statutu ne izvršuje direktor, 

• izvajanje odločitev direktorja, 

• nadziranje dela finančno-računovodske službe, 

• nadzor nad postopki javnih naročil in organizacija dela na tem področju, 

• priprava splošnih in posamičnih pravnih aktov, 

• sodelovanje pri pripravi plač in delovne uspešnosti, 

• priprava kadrovskega načrta, 

• sodelovanje pri strokovnem delu konzorcijskih nabav knjižničnega gradiva, 

• organizacija notranje revizije, 

• opravljanje nalog strokovnega delavca za varnost in zdravje pri delu po pooblastilih 

na podlagi opravljenega splošnega dela strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri 

delu, 

• sodelovanje pri postopkih upravljanja s stvarnim premoženjem CTK oz. države. 

b. Uskladitev poslovanja z novimi predpisi 

Največji poudarek bo na predvidenem izvajanju novega Zakona o sistemu plač v javnem 

sektorju in podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, tudi uredbi o uvrščanju 

delovnih mest ravnateljev, direktorjev in tajnikov v plačne razrede ter uredbi o kriterijih za 

določitev položajnega dodatka za javne uslužbencev. V ta namen se bodo tudi ustrezno 

predelale oz. po potrebi na novo sklenile pogodbe o zaposlitvi za zaposlene. 

Predvidoma se bo na novo izvajalo tudi že sprejet Zakon o kolektivnih pogodbah in novo 

kolektivno pogodbo za javni sektor. Pričakuje se sprejem nove Kolektivne pogodbe za 

dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, v kateri bodo dokončno urejeni plačni razredi in 

plačna razmerja med poklici v naši dejavnosti . 

Nameravamo tudi preiti na izvajanje Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne 

razrede. 

Nadaljevali bomo s postopki notranjega revidiranja, ki ga bo izvajal zunanji izvajalec skladno z 

določili internega pravilnika in revizijskimi standardi. 

Pričakuje se izvajanje novega Zakona o javnih naročilih, ki naj bi dokončno uredil področja, ki 

so navedena v direktivah EU, saj je bila sedanja novela z delno implementacijo direktiv EU le 

začasna rešitev, do sprejema novega sistemskega zakona. 

V primeru večjih nabav, ki bodo presegle mejne vrednosti za objavo v Uradnem listu RS v 

okviru konzorcijev predvidevamo tudi, da bomo pripravili javne razpise, ki se bodo objavili v 

uradnih glasilih Evropske Unije, kar bo terjalo še dodatna usposabljanja s področja javnih 

naročil in obsežne priprave gradiva za posamezne razpise. Prvi evropski razpis je že bil 

uspešno izpeljan v letu 2006. 

Z oddelkom za pridobivanje in obdelavo gradiva bomo sodelovali pri pripravi pogodb in 

sporazumov v okviru konzorcijskih nabav za Univerzo v Ljubljani in za ostale partnerje, ki bodo 

pristopili zraven. 

Nadalje se bo izvajal Zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne 

uslužbence. 

Predvideva se sprejem novega Zakona o javnih zavodih, čemur bo potrebno prilagoditi statut 

in ostale notranje akte v zavodu. 

Obetajo se tudi spremembe predpisov s področja financiranja, kar bomo ves čas spremljali. 

17


Potrebno bo nadaljevati z ureditvijo pravnega statusa nepremičnin, ki jih upravlja CTK. 

Skladno z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu in izjavo o varnosti z oceno tveganja bo 

potrebno nadaljevati z opravljanjem zdravniških pregledov za zaposlene. 

Sproti bomo tudi izvajali predpise s področja knjižnične dejavnosti in v ta namen sodelovali s 

pristojno inšpektorico za knjižnice. 

Poudarek bo tudi na izvajanju novega Zakona o evidencah na področju dela in socialne 

varnosti, ker bo potrebno preurediti obstoječe evidence ter prilagoditi tudi pravilnik o 

varovanju osebnih in zaupnih podatkov ter o varovanju dokumentarnega gradiva. 

Ves čas se bomo trudili, da bomo imeli sprotno urejen dostop do informacij javnega značaja 

skladno z zakonom. 

Predvidena je notranja revizija poslovanja. 

Stroški izvajanja predpisov v 2007: 

področje 

1. notranja revizija poslovanja javnega 

zavoda 

2. objava javnih razpisov in rezultatov ter 

ponovitev javnih razpisov 

3. zdravniški pregledi na 60 mesecev 

(predvidoma 10 delavcev vsako leto) 

4. izdelava ocene tveganja 

5. strokovne naloge iz varstva pri delu 

skupaj v 2007 

okvirni stroški v EUR z DDV (in v SIT) 

6259,39 (1.500.000 SIT) 

1043,23 (250.000 SIT) 

1251,88 (300.000 SIT) 

1251,88 (300.000 SIT) 

1251,88 (300.000 SIT) 

11058,26 (2.650.000 SIT) 

c. Upravljanje z nepremičninami v lasti Republike Slovenije 

1. skladišče (baraka) Valjhunova ul. 8, Ljubljana 

Ob predvidenem zaključku denacionalizacije v letu 2007 bo po podatkih, s katerimi 

razpolagamo, potrebno objekt porušiti. Rušitev bomo izvedli sami z zunanjimi izvajalci, če bo 

podana pravno utemeljena zahteva novih lastnikov zemljišča v skladu z veljavnimi predpisi. 

Za to bo potrebno planirati cca. 12.518,78 EUR (3.000.000 SIT). Na podlagi odločbe o 

uporabnem dovoljenju ni možnosti, da bi nam odškodnina za objekt bila priznana. 

2. stanovanje Adamičeva 10, Ljubljana 

Predviden je prihodek iz naslova najemnin v višini 1251,88 EUR (300.000 SIT) letno ter 100% 

prihranek pri obratovalnih stroških, ki bodo v celoti bremenili najemnika. 

d. Nadaljevanje najema prostorov v stavbi TR3 in možne druge rešitve - srednjeročne in 

dolgoročne usmeritve 

Predvideno je nadaljevanje najema v objektu TR3, saj je najemna pogodba med državo in 

družbo NLB Propria sklenjena za nedoločen čas. Težave se lahko pojavijo, če bo objekt 

prevzel nov lastnik, glede na to, da se stavba TR3 prodaja. Po razpoložljivih podatkih 

sedanjega lastnika TR3 se sedanja najemna razmerja naj ne bi spremenila, za kar bi se naj v 

prodajni pogodbi zavezal novi lastnik (kupec TR3). Lahko pa se pričakuje dvig najemnine. 

Verjetno nov skupni objekt CTK in NUK na Zoisovi cesti še ne bo zgrajen v prihodnjih nekaj 

letih, kot izhaja iz sedaj dostopnih podatkov. 

18


e. Pričakovani rezultati tajnika: 

• izvedeni novi predpisi s področja plač, 

• organizacija in izvedba vseh potrebnih javnih razpisov (v sodelovanju s komisijo) - 

vključno z evropskimi razpisi, 

• izpeljava vseh potrebnih postopkov javnih naročil male vrednosti, ki so v pristojnosti 

tajnika, 

• ažuriranje notranjih splošnih pravnih aktov (pravilniki, navodila) glede na prioritete v 

delovnem procesu, 

• urejena vsebina pogodb, ki jih sklene CTK, 

• urejene kadrovske zadeve in pregledane ter urejene pogodbe o zaposlitvi, 

• ureditev varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja zaradi 

sprememb zakonodaje in po potrebi sodelovanje z informacijskim pooblaščencem, 

• organizacija notranjega revidiranja, 

• izvedba predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu glede na finančne zmožnosti 

CTK. 

f. Naloge in pričakovani rezultati tajnice vodstva: 

• opravljanje strokovnih in izvedbenih nalog na kadrovskem področju (priprava 

osnutkov odločb, sklepov, pogodb o izobraževanju in zaposlitvi), 

• urejanje podatkov za zdravstveno in socialno zavarovanje za delavce in njihove 

družinske člane, 

• posredovanje zahtevanih podatkov na zavod za pokojninsko in invalidsko 

zavarovanje Slovenije, 

• prijavljanje delavcev na preventivne zdravniške preglede skladno z izjavo o varnosti z 

oceno tveganja in zdravstveno oceno tveganja pooblaščenega zdravnika ter ukrepi 

za odpravo tega tveganja, 

• evidentiranje prejete pošte v tajništvu CTK, 

• pripravljanje popisa gradiva v arhivu CTK skladno z veljavno zakonodajo in arhiviranje. 

Pisarniški referent v tajništvu opravlja podporo navedenim nalogam tajnika, tajnice vodstva 

knjižnice in direktorja ter fakturira. Pričakuje se najmanj tako uspešna podpora pri delu, kot jo 

je zagotavljal do sedaj. 

3.3.3.2 Naloge in pričakovani rezultati finančno-računovodske službe 

• opravlja plačila in tekoče ureja, zajema, knjigovodsko evidentira ( v glavno knjigo in 

analitične evidence) in sporoča podatke, 

• vodi davčne evidence za CTK v skladu s predpisi s tega področja, 

• izvaja računovodski nadzor in nadzor nad izpolnjevanjem terjatev in plačilom 

obveznosti in arhivira izvirnike knjigovodskih listin, 

• spremljanje zunanjih predpisov s finančno – računovodskega področja in skrb za 

pravočasno uporabo le teh pri delu, v sodelovanju s tajnikom CTK, 

• sodelovanje s tajnikom CTK pri pripravi notranjih aktov z finančno – računovodskega 

področja (v pripravi sprememba Pravilnika o računovodstvu), 

• izvaja obračun plač in drugih izdatkov zaposlenim in skrbi za evidence na tem 

področju (oddaja podatkov o dohodnini DURS-u – rok 31.01. v letu, prijava podatkov 

in spremembe podatkov o obdobju zavarovanja in plači na obrazcih M4/M8 na ZPIZ 

– rok 30.04. v letu) 

• pripravljanje finančnih načrtov in priprava realizacije le-teh (za MVZT – visoko šolstvo 

v skladu s pogodbo o financiranju dejavnosti najmanj 4x letno, za ARRS glede na 

določila pogodbe o sofinanciranju oziroma najmanj 1x letno, za MK za Nemško 

čitalnico najmanj 2x letno, za potrebe vodstva CTK praviloma mesečno oziroma po 

potrebi) 

• pripravlja letno računovodsko poročilo in obvezne računovodske izkaze (zakonski rok 

za oddajo je 28. februar naslednjega leta za predhodno leto) 

19


• pripravlja premoženjsko bilanco (rok za oddajo je 30. april za bilanco predhodnega 

leta). 

• pripravlja druga poročila po potrebi in glede na zakonske predpise (statistika 

finančnih računov – Banka Slovenije, statistična poročila za Statistični urad RS in 

drugo) 

Pričakovani rezultati Finančno računovodske službe so predvsem skrb za tekoča plačila in 

urejanje, zajemanje, knjigovodsko evidentiranje, računovodski nadzor in pravočasno 

sporočanje podatkov ter priprava zgoraj naštetih poročil in realizacija nalog tako, kot je to 

bilo v preteklih letih. 

3.3.3.3 Naloge direktorja: 

• organiziranje in vodenje, 

• vodenje strokovnega dela, 

• predstavljanje in zastopanje, 

• skrb za izvajanje poslovne politike in programa dela, 

• organiziranje in usklajevanje delovnega procesa, 

• skrb za izvajanje odločitev sveta zavoda, 

• priprava program dela, 

• priprava srednjeročnega programa dela, 

• priprava poročila o delu in poslovanju, 

• skrb za materialno in finančno poslovanje, 

• sprememba sistemizacije delovnih mest, 

• sodelovanje pri pripravah za novogradnjo. 

Pričakovan rezultat dela direktorja je, da bo knjižnica v letu 2007 dosegla približno tak rezultat 

dela, kot jih je v nekaj preteklih letih. 

3.3.4 Druge naloge CTK 

3.3.4.1 Informatizacija CTK in pomoč pri zagotavljanju digitalnih vsebin 

Cilji in naloge tekoče podpore in sprotnih nalog: 

• zagotavljanje obratovalnega stanja mreže PC 

• vzdrževanje elektronske čitalnice v prostem pristopu in podpora uporabnikom 

• vzdrževanje računalniške učilnice in podpora pri izvajanju izobraževanj za uporabnike 

• izobraževanje in podpora zaposlenim pri tekočem delu 

• izvajanje varnostne politike 

• vzdrževanje domače strani in ostalih informacijskih sistemov 

• vzdrževanje strežnikov in podatkovnih zbirk 

• nabave in instalacije opreme 

• reševanje okvar in trenutnih problemov 

• storitve arhiviranja, tiskanja in drugih uslug 

• oblikovanje besedil in tiskanje edicij 

• organizacijska pomoč (seminarji, konference…) 

• ostale tekoče naloge 

Razvojne naloge 

• Posodobitev informacijskih terminalov za iskanje po katalogu. 

• Posodobitev spletnega mesta CTK in programske opreme za dostop do elektronskih 

publikacij in drugih informacijskih virov (A-Z lista). 

• Uvedba sistema za lociranje gradiva iz kataloga. 

• Nadaljnji razvoj podpornih sistemov v elektronski čitalnici in prostem pristopu. 

• Sodelovanje pri gradnji zbirke doktorskih disertacij, magisterijev in diplom za 

zainteresirane fakultete. 

• Sodelovanje v COBISS projektih (nabava, OPAC) v skladu z aktivnostmi IZUMa. 

20


3.3.4.2 Dejavnost osrednjih specializiranih informacijskih centrov 

Cilja dejavnosti sta zagotavljanje ustrezne pomoči uporabnikom pri iskanju znanstvenih vsebin 

in zagotavljanje kakovosti bibliografskih zapisov za vrednotenje znanstvene uspešnosti. 

Osrednji specializirani informacijski center za tehniko bo opravljal naslednje naloge: 

- sodelovanje pri optimiranju metodoloških osnov vodenja bibliografij raziskovalcev, 

- spremljanje in nadziranje ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev po veljavni 

tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.SI, 

- organiziranje arbitraže v primeru vsebinsko spornih tipologij (v sodelovanju z 

znanstvenoraziskovalnimi sveti ved), 

- redigiranje bibliografskih zapisov s spremembo tipologije v primeru nepravilnih razvrstitev 

bibliografskih enot, 

- sodelovanje pri razvoju enotnega splošnega kontroliranega slovarja za sistem COBISS.SI, 

- vrednotenje kakovosti bibliografskih zapisov z vidika vsebinske obdelave, ki jih kreirajo 

posamezne knjižnice, 

- sodelovanje z mednarodnimi specializiranimi informacijskimi sistemi s svojega strokovnega 

področja, z namenom vključevanja bibliografskih podatkov o slovenski znanstveni produkciji v 

navedene sisteme oz. baze podatkov, 

- pomoč uporabnikom pri iskanju znanstvenih vsebin iz področja, 

- raziskovalne aktivnosti, ki so pogoj za izvajanje navedenih nalog. 

Pričakovani rezultati: 875 tematskih poizvedb, 200 vnosov v ICONDO, 2500 določitev 

tipologije, 180 bibliografskih zapisov, 3000 vsebinskih obdelav. 

3.3.4.3 Dejavnost Nemške čitalnice 

Cilj Nemške čitalnice je utrjevanje vloge kulturnega posredovalca nemških dežel v Sloveniji. 

Naloge čitalnice so: 

• izposoja gradiva, posredovanje informacij, dostopnost čitalnice, 

• nabava gradiva, 

• obdelava knjižničnega gradiva, 

• predstavitvena dejavnost, 

• sodelovanje z institucijami doma in v tujini. 

Pričakovani rezultati v letu 2007 so: 8000 na dom izposojenih enot, 900 informacij, 650 aktivnih 

članov, 20 uvajalnih tečajev za 400 udeležencev, 250 vsebinsko obdelanih knjižničnih enot za 

vnos v COBISS. 

3.3.5 Kadrovska politika in kadrovski načrt 

Število zaposlenih na dan 31.12.2006 je bilo 48 na 47 zasedenih delovnih mestih (v ekvivalentu 

polne zaposlitve – polnega delovnega časa), ker sta dve delavki delali s polovičnim delavnim 

časom. V letu 2007 načrtujemo zmanjšanje števila zaposlenih v skladu z zahtevo ministrstev za 

0,5% predvidoma v SIC-ih ali Oddelku izposoje. Razen ene nadomestne delavke ne 

predvidevamo novih zaposlitev. Kadrovanje bo usmerjeno predvsem v iskanje delavcev za 

nadomeščanje delavk, ki bodo na porodniškem dopustu oz. začasno odsotnih delavcev. S 

tem bomo zmanjšali tveganje in opravili vse zastavljene naloge in cilje. 

Spremembe sistemizacije so predvidene v primeru sprememb predpisov s področja plač, kar 

bo potrebno izvesti z dnem začetka izvajanja Zakona o sistemu plač v javnem sektorju oz. 

podzakonskih aktov, sprejetih na njegovi podlagi. Spremembe sistemizacije bodo morda 

potrebne tudi zaradi spremembe predpisov s področja davkov glede bonitet in podobnega, 

varstva pri delu glede obveznih zaščitnih sredstev in obveznih zdravstvenih pregledov oz. 

21


zdravstvenih zahtev za opravljanje dela na določenem delovnem mestu ter tudi predpisov s 

področja vzgoje in izobraževanja, če bo za določena delovna mesta potrebno izpolnjevati 

nove zahteve glede izobrazbe v zvezi s spremembami nazivov po končanem študiju oz. 

izobraževanju. Predvidevamo povečanje zasedbe delovnega mesta bibliotekarja v Oddelku 

za izposojo za ena in enako zmanjšanje delovnega mesta knjižničarjev. 

Za poln delovni čas je zaposlenih 46 delavcev, za krajši delovni čas od polnega (za 4 ure) pa 

2 delavca. 

Ker pri nekaterih delovnih mestih med zaposlenimi nimamo rezerve za primer bolniških 

odsotnosti, smo nujno vezani na občasno pomoč preko študentskega servisa. Tudi pri 

pospešenem izločanju neažurnega gradiva in selitvi gradiva v TR3 si bomo pomagali s 

študenti. 

Tabela: Predvideno število upokojitev v letu 2007 

Naziv 

Število upokojitev 0 

Povprečna višina odpravnine 0 

Tabela: Predvideno število prenehanja delovnega razmerja v letu 2007 

Naziv 

Število prenehanja del. r. 1 

Povprečna višina odpravnine 9294 EUR 

a) Predvidena napredovanja v letu 2007 

Predvidenih je 6 rednih napredovanj. 

Delavec 

količnik osnovne 

plače 

količnik 

napredovanja 

Sprememba 

Količnika 

1. 4,20 4,40 0,20 od 1.9.2007 






skupaj v 2007 1,10 

Pri vseh napredovanjih je potrebno upoštevati, da bo predvidoma prišlo do spremembe 

količnikov v plačne razrede, kar lahko okvirno predvidimo po plačni lestvici, ki je priloga 

Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur.l. RS 56/02 s spr. in dop.). V primeru prevedbe v 

plačne razrede bo glede na uvrstitev v plačni razred mogoče tudi, da do posameznih 

napredovanj ne bo prišlo skladno z določili navedenega zakona. 

Tabela: Predvideno število napredovanj v letu 2007 

Naziv 

Redna napredovanja na 

delovnem mestu 

Izredna napredovanja na 

delovnem mestu 

Povprečna mesečna 

vrednost napredovanja v SIT 

6 

0 

218,50 EUR 

22


Tabela: Število delavcev, ki se bodo izobraževali in izpopolnjevali v letu 2007 

Pridobivanje 

izobrazbe 

na peti ravni 

Pridobiva 

nje 

izobrazbe 

na 

podravni 

6/1 

Pridobi 

vanje 

izobraz 

be na 

podrav 

ni 6/2 

Pridobiva 

nje 

izobrazb 

e na 

sedmi 

ravni 

Pridobivanje 

izobrazbe na 

osmi ravni 

Strokovno 

usposabljanje 

Krajša 

usposabljanj 

a in tečaji 

SKUPAJ 2 1 1 1 24 4 

b) Dodatki: 

S 1.7.2007 bodo predvidoma že sprejeti vsi potrebni podzakonski akti in kolektivne pogodbe 

za izvedbo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. 

c) Podiplomski študij 

Predvidoma bodo trije delavci opravili magisterij do konca leta 2007. Za to bo potrebno 

zagotoviti dodatke v višini 0,30 količnika za vsakega delavca, oz. po novem plačnem sistemu 

v višini 62,59 EUR (15.000 SIT) bruto po zaposlenem. Upoštevati je potrebno spremembe 

navedenih zneskov glede na rast cen in inflacije. 

d) Jubilejne nagrade v letu 2007: 

1. 30 let 

2. 30 let 

3. 10 let 

4. 20 let 

766,22 EUR (183.618,00 SIT) bruto 

766,22 EUR (183.618,00 SIT) bruto 

383,11 EUR (91.809,00 SIT) bruto 

574,67 EUR (137.713.50 SIT) bruto 

Jubilejne nagrade so usklajene z zneski, ki veljajo od 1.7.2006 naprej in v skladu s Kolektivno 

pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. 

Zneski jubilejnih nagrad se lahko spremenijo po predpisih, ki bodo veljali v letu 2007, kar bo 

potrebno dodatno še upoštevati in prišteti k ocenjenim vrednostim. 

Še najprej se bo podpiralo izobraževanje v interesu delodajalca, kolikor nam bodo to 

omogočala finančna sredstva. Ostalim delavcem bomo glede na možnosti delodajalca 

omogočili izobraževanje v lastnem interesu. 

e) Zdravniški pregledi 

Preglede delavcev je skladno s podzakonskimi akti iz Zakona o varnosti in zdravju pri delu 

potrebno opraviti na vsakih 60 mesecev, pri nekaterih vodstvenih delavcih pa na 36 

mesecev. S tem, ko bi vsako leto opravilo pregled 9-10 delavcev, bi zadostili zakonski zahtevi 

o pregledih na 5 in 3 leta in porazdelili breme stroškov na več let. 

f) Izobraževanje: 

za pridobitev formalne izobrazbe: 

Delavec študij/šolanje okvirni stroški (v SIT) 

1. Magistrski/arhitektura 0 

2. Magistrski/bibliotekarstvo 0 

3. Univerzitetni 0 

4. Srednješolsko izobraževanje 0 

5. Višješolski 153,15 EUR (36.700,00 SIT) 

6. Srednješolsko izobraževanje 333,83 EUR (80.000,00 SIT) 

7. zagovor diplome 155 EUR (37.144 SIT) 


641,98 EUR (153.844,00 SIT) 

23


Usposabljanja v letu 2007 

Usposabljanje Število delavcev Okvirni 

stroški 

Seminar/konferenca I M S P N R F i T t d EUR 

Katalogizacija-kreiranje 1 580 

zapisov 

Specialne knjižnice - 

2 1 1 510 


tečaji SIST 1 400 

Slovenski kemijski dnevi 1 331 

IZUM -COBISS3/MI 1 271 

NUK - Komisija za 2 1 282 

priznavanje kvalifikacij 

bibl. stroke - strokovni 

izpit 

NUK - obvezni tečaji za 3 1 2.200 

pripravo na strokovni 

izpit 

NUK - Knjižnice in 

1 65 

avtorsko pravo; 

Excel 1 306 

Konferenca ZBDS 1 2 1 1.422 

COBISS 3 – 

1 5 1250 

Zaloga/Serijske 

COBISS 3 - Izposoja 4 1.084 

Strokovna predavanja v 4 1 470 

okviru bibliotekarskih 

društev 

(NUK,CTK,IZUM) 

Diferencialni 

1 80 

bibliotekarski izpit (NUK) 

COBISS2/Izposoja 1 581 

seminar JN 2 2 1.299 

seminar delov. razm. 2 3 1.050 

tečaj varstva pri delu 1 209 

Knjižni sejem Frankfurt 1 1.208 

ICOLC 1 2.200 

Teč. za oper. sist. 2 2.516 

NT konferenca 2 450 

ONLINE 1 1.020 

Izobraževalni seminar o 

1 350 

javnih financah in 

držav.revidiranju 

S.s podr.fin.in rač. 3 769 

Sem.s pod.jav.nar. 1 210 

konferenca COBISS 

1 1 440 


seminar za zakonske 

1 320 

novosti 

tečaj prve pomoči 1 76 

IATUL-Stockholm 1 2.150 

Katalogizacija-kreiranje 

zapisov (IZUM) 

/kotizacija/dnevnice/ 

3 1.743 

24


nočitve/prevoz 

Katalogizacijamonografske 

6 618 

publikacije 

(IZUM) 

Katalogizacija monografij 

6 1.020 

(NUK) 

Vaje iz vsebinske 

6 240 

obdelave monografskih 

publikacij (NUK) 

Preizkus znanja 

6 126 

katalogizacija 

Uporaba progr.opr. 2 1 813 

COBISS2/Izpisistatistike 

za izposojo 

(IZUM) 

baza CONOR (IZUM) 1 271 

Tečaji (novi info. viri, 

9 0 

novosti) 

CIB/UICB - mednarodna 

2 2.636 

konferenca in ICONDA 

Board 

USM terminologija 1 0 

konferenca COBISS 

6 876 


PATLIB konferenca 1 0 

Excel 4 780 

Word 5 1.040 

PowerPoint 1 250 

COBISS/Izpisi-statistike 

7 1.897 

za izposojo (skrajšan, v 

CTK) 

COBISS/Zahtevnejše 

2 232 

iskanje 

vsota 36.641 


Opomba: I – Oddelek za izposojo, 

M – Oddelek medknjižnično izposojo in posredovanje dokumentov, 

S – Specializirani informacijski oddelki za tehniko in naravoslovje, 

P – Oddelek za pridobivanje in obdelavo gradiva, 

N – Nemška čitalnica, 

R – Oddelek za razvoj in svetovanje, 

F – Finančno-računovodska služba, 

i - Služba za informacijsko tehnologijo, 

T – Tajništvo knjižnice, 

t – tajnik knjižnice, 

d – direktor knjižnice. 

Program usposabljanj se iz najrazličnejših vzrokov nikoli ne izvede v celoti, zato bo 

predvidena realizacija le okrog 80%. 

Kadrovski načrt za leto 2007 je priloga tega načrta in je izdelan po sedaj veljavnih predpisih 

ter bo predvidoma ob rebalansu za leto 2007 predvidoma v celoti temeljil na novem Zakonu 

o sistemu plač v javnem sektorju. V kadrovskem načrtu so prikazani količniki po sedaj veljavni 

Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS. Potrebni pa bodo popravki, 

glede na spremembe in novosti predpisov s področja plač. 

Povišanje plač v skladu z novim plačnim sistemom se predvideva v mesecu juliju 2007. 

25


Rast plač lahko predvidimo skladno z izhodišči iz napovedi Urada za makroekonomske analize in 

razvoj, še bolj natančno pa po sprejetem rebalansu proračuna za leto 2007. 

3.3.6 Investicije 

Knjižnica razen nabave knjižničnega gradiva in opreme v točki 3.3.8 ne načrtuje nobenih 

investicij v letu 2006. 

3.3.7 Investicijsko vzdrževanje 

Knjižnica ne načrtuje nobenega investicijskega vzdrževanja v letu 2007. 

3.3.8 Oprema 

Št. 

prioritete 

Oprema 

Prostor 

Vrednost 

opreme v letu 

2007 v EUR 

Viri sredstev in njihov delež 

v letu 2007 (v EUR) 

MVZT Lastna Namens 

sredstva ka 

sredstva 


opremo 


invalide 

1 Kompaktne skladišče TR3 38.391 38.391 0 0 

police za 

skladišče 

2 Dodatna klet TR3 1126 1126 

oprema in 

namestitev 

telefonske 

centrale 

3 Računalniška različni prostori 10.432 7890 2542 0 

strojna oprema TR3 

4 Programska različni prostori 835 835 

oprema 

osebnih 

TR3 

računalnikov in 

strežnikov 

5 Stopniščno stopnice iz avle 6259 640 5619 

dvigalo za v TR3 

gibalno ovirane 

osebe 

6 Police za knjige različni prostori 1252 1252 

in drugo TR3 

pohištvo 

7 Druga oprema različni prostori 1950 1950 

TR3 

Skupaj 46.281 8345 5619 

3.3.9 Izhodišča in kazalci, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev 

Izhodišča za pripravo finančnega načrta so: 

• vrednost količnika za plače od 1. 12. 2006 do 30. 6. 2007 je 55.536,00 SIT oz. 231,75 

EUR (izplačilo za 7 mesecev), 

• vrednost količnika za plače od 1. 7. 2007 do 30. 11. 2007 (izplačilo za 5 mesecev) se 

poveča za 1,3 %, 

26


• rast sredstev za plače iz naslova napredovanja in vrednotenja delovne dobe je lahko 

največ 1 %, 

• sredstva za izplačilo delovne uspešnosti so 2 % od sredstev za plače, 

• sredstva za povračila in nadomestila, regres za letni dopust in druge izdatke 

zaposlenim se lahko povečajo za povprečno letno rast cen (2,1 %), 

• odpravnina ob upokojitvi: tri povprečne plače v RS oziroma tri zadnje plače 

zaposlenega, če je to zanj ugodneje; 

• povračilo stroškov prevoza na delo in z dela: stroški javnega prevoza, 

• premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja: sredstva za izplačilo 

premij se lahko povečajo za povprečno letno rast cen (2,1 %), 

• davek na izplačane plače: poleg upoštevanja splošne rasti plač je treba upoštevati 

Zakon o davku na izplačane plače (Uradni list RS, št. 21/06 – uradno prečiščeno 

besedilo) s katerim se stopnja davka znižuje – za 20 % znižati sredstva za davek na 

izplačane plače, 

• izdatki za blago in storitve lahko povečajo za predvideno stopnjo inflacije iz 

proračunskega priročnika za leto 2007 in 2008 (2,1 %), 

• sredstva za nakup opreme za leto 2007, načrtovana v predlogu proračuna za leto 

2007, so 46.281 EUR: 

• nakup opreme 2008: upošteva se splošno pravilo, to je predvidena stopnja inflacije 

(2,1%). V predlogu proračuna so ta sredstva načrtovana v višini 47.253 EUR. 

3.4 Kratkoročni cilji in naloge za leto 2008 

3.4.1 Knjižnična dejavnost 

1 Zagotavljati dostop do virov in informacij po internetu (zagotovitev dostopa do 

vsaj 1000 naslovov elektronskih revij in elektronskih knjig, 95% letna razpoložljivost 

strežnikov CTK, uporabo vsaj 220.000 polnotekstovnih dokumentov (štetih po 

metodi COUNTER). 

2 Zagotavljati dostop do knjižničnega gradiva in informacij v čitalnicah ter prostor za 

študij (po delovnem koledarju za leto 2008, 170 čitalniških mest, najmanj 40 osebnih 

računalnikov in terminalov vključno z računalniško učilnico, Nemško čitalnico in 

računalniki za uporabnike v SIC-ih). 

3 Omogočati klasično izposojo (108.000 enot na dom skupaj z Nemško čitalnico), 

medknjižnično izposojo knjižničnega gradiva ter posredovanje dokumentov (8.500 

posredovanih enot). 

4 Posredovati informacije (875 tematskih poizvedb), izdelovati bibliografske zapise in 

sodelovati pri sistemu vrednotenja znanstvene in strokovne uspešnosti. 

5 Digitalizacija in urejanje elektronskih dokumentov za potrebe UL. 

6 Organizirati usposabljanje uporabnikov in knjižničarjev ter prakso študentov 

bibliotekarstva (20 tečajev, seminarjev ali predavanj in 15 skupinskih obiskov, 

skupno z Nemško čitalnico). 

7 Zaključiti intenzivno urejanje, obdelavo in odpisovanje gradiva iz dislociranega 

skladišča. 

Kazalci za knjižnico, s katerimi se vrednoti izpolnjevanje ciljev: 

Določanje kazalnikov za merjenje doseganja ciljev in uspešnosti visokošolskih knjižnic 

v letih 2006-2008 

Načrtovana vrednost Teža 

Z. 

Ime kazalnika 

kazalnika v letih kazal Opis kazalnika 

št. 

2006 2007 2008 nika 

27


1a Število aktivnih uporabnikov 1 9.500 8.400 7.400 20 

1b 

2 

3 

4 

5 

Delež študentov med aktivnimi 

uporabniki 

Letni prirast vseh enot gradiva, ki ga 

ponuja knjižnica (knjig, priročnikov, revij, 

spletno gradivo, elektronski mediji, itd.) 

Letni prirast spletnih enot gradiva, ki ga 

ponuja knjižnica 

Število pregledanega gradiva v 

elektronski obliki 

0,77 0,77 0,77 10 

4.500 4.000 4.000 10 

1.500 1.500 1.000 15 

200.000 210.000 220.000 40 

Število računalnikov, preko katerih 

uporabniki v knjižnici lahko dostopajo do 40 40 40 5 

informacij 2 

Gre za število 

spletnih naslovov, 

do katerih 

knjižnica omogoča 

dostop. 

Drugi kazalci knjižnične dejavnosti 


Število na dom izposojenega 

gradiva 151.901 

108.000 

(90.000 monografskih, 10.000 serijskih, 8.000 v 

Nemški čitalnici) 

Število izposojenega gradiva 

v čitalnico (brez standardov) 

92.000 45.000 

Število uporabnikov, ki so se 

udeležili izobraževanj (brez N. 

1414 1000 

č.) 

Število posredovanih enot v 

medknjižnični izposoji 

10.726 8.500 

Razmerje med posredovanimi 

in zahtevanimi enotami iz 

95 % 92 % 

medknjižnične izposoje 

Število naslovov naročene 

tiskane periodike (nakup) 

521 350 

Število kupljenih knjig 2582 2500 


izobraževanj za uporabnike 

34 

tečajev/pred 

avanj + 33 

skupinskih 

obiskov 

20 tečajev/predavanj + 15 skupinskih obiskov 

1 Število uporabnikov z vsaj eno zabeleženo transakcijo v sistemu COBISS (vpis, izposoja, vračilo, podaljšava 

gradiva). Dejansko število uporabnikov storitev CTK je zaradi IP načina avtentikacije za dostop do e-virov veliko 

večje, saj lahko e-vire CTK uporabljajo vsi zaposleni in študentje Univerze v Ljubljani, ne glede na to, ali so 

vpisani v evidenco članstva CTK. Neevidentirani uporabniki CTK so tudi naključni obiskovalci in pa študentje, ki 

niso vpisani v evidenco članstva CTK, a vsakodnevno uporabljajo čitalnico in ostale vire CTK. 

2 V prostorih CTK je uporabnikom na voljo uporaba brezžičnega omrežja Eduroam, ki uporabnikom omogoča 

brezplačen dostop. 

28


DELOVNI KOLEDAR ZA LETO 2008 

IZPOSOJA, ČITALNICA IN PROSTI PRISTOP 

ODPRTO 

vse mesece razen julija 

in avgusta 

od ponedeljka do petka 7:30 – 21:30 

sobota 8:00 – 13:00 

letne počitnice 7:30 – 15:00 

ODPRTO KRAJŠI ČAS od 1. julija do vključno 

31. avgusta 

30. aprila sreda 7:30 – 14:00 

30. oktobra četrtek 7:30 – 14:00 

24. decembra sreda 7:30 – 14:00 

31. decembra sreda 7:30 – 14:00 

ZAPRTO 1. januarja torek 

2. januarja sreda 

8. februarja petek 

24. marca ponedeljek 

1. maja četrtek 

2. maja petek 

25. junija sreda 

15. avgusta petek 

31. oktobra petek 

1. novembra sobota 

25. decembra četrtek 

26. decembra petek 

MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA IN SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI ZA TEHNIKO IN 

NARAVOSLOVJE 

ODPRTO vse mesece od ponedeljka do petka 8:00 - 15:00 

ODPRTO KRAJŠI ČAS 30. aprila sreda 8:00 - 14:00 

30. oktobra četrtek 8:00 - 14:00 

24. decembra sreda 8:00 - 14:00 

31. decembra sreda 8:00 - 14:00 

ZAPRTO 1. januarja torek 

2. januarja sreda 

8. februarja torek 

24. marca ponedeljek 

1. maja četrtek 

2. maja petek 

25. junija sreda 

15. avgusta petek 

31. oktobra ponedeljek 

1. novembra sobota 

25. decembra četrtek 

26. decembra petek 

3.4.2 Mednarodna dejavnost 

• Nemška čitalnica CTK bo sodelovala z Goethe Institutom pri pripravi kulturnega 

programa na stroške Instituta. 

• Sodelavka CTK bo sodelovala pri upravljanju mednarodne podatkovne zbirke 

ICONDA. 

• Sodelavci se bodo udeležili več mednarodnih konferenc 

• CTK se bo primerjala z nemškimi visokošolskimi knjižnicami z indeksom BIX. 

3.4.3 Upravne naloge 

3.4.3.1 Naloge in pričakovani rezultati tajništva 

a. Naloge tajnika: 

29


• organiziranje in vodenje tajništva, 

• izvajanje odločitev sveta zavoda, ki jih po statutu ne izvršuje direktor, 

• izvajanje odločitev direktorja, 

• nadziranje dela finančno-računovodske službe, 

• nadzor nad postopki javnih naročil in organizacija dela na tem področju, 

• priprava splošnih in posamičnih pravnih aktov, 

• sodelovanje pri pripravi plač in delovne uspešnosti, 

• priprava kadrovskega načrta, 

• sodelovanje pri strokovnem delu konzorcijskih nabav knjižničnega gradiva, 

• organizacija notranje revizije, 

• opravljanje nalog strokovnega delavca za varnost in zdravje pri delu po pooblastilih 

na podlagi opravljenega splošnega dela strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri 

delu, 

• sodelovanje pri postopkih upravljanja s stvarnim premoženjem CTK oz. države. 

b. Uskladitev poslovanja z novimi predpisi 

Nadaljevali bomo s postopki notranjega revidiranja, ki ga bo izvajal zunanji izvajalec skladno z 

določili internega pravilnika in revizijskimi standardi. 

V primeru večjih nabav, ki bodo presegle mejne vrednosti za objavo v Uradnem listu RS v 

okviru konzorcijev predvidevamo tudi, da bomo pripravili javne razpise, ki se bodo objavili v 

uradnih glasilih Evropske Unije, kar bo terjalo še dodatna usposabljanja s področja javnih 

naročil in obsežne priprave gradiva za posamezne razpise. 

Z oddelkom za pridobivanje in obdelavo gradiva bomo sodelovali pri pripravi pogodb in 

sporazumov v okviru konzorcijskih nabav za Univerzo v Ljubljani in za ostale partnerje, ki bodo 

pristopili zraven. 

Obetajo se tudi spremembe predpisov s področja financiranja, kar bomo ves čas spremljali. 

Potrebno bo nadaljevati z ureditvijo pravnega statusa nepremičnin, ki jih upravlja CTK. 

Skladno z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu in izjavo o varnosti z oceno tveganja bo 

potrebno nadaljevati z opravljanjem zdravniških pregledov za zaposlene. 

Sproti bomo tudi izvajali predpise s področja knjižnične dejavnosti in v ta namen sodelovali s 

pristojno inšpektorico za knjižnice. 

Ves čas se bomo trudili, da bomo imeli sprotno urejen dostop do informacij javnega značaja 

skladno z zakonom. 

Predvidena je notranja revizija poslovanja. 

Stroški izvajanja predpisov v 2008: 

področje 

2. notranja revizija poslovanja javnega 

zavoda 

2. objava javnih razpisov in rezultatov ter 

ponovitev javnih razpisov 

3. zdravniški pregledi na 60 mesecev 

(predvidoma 10 delavcev vsako leto) 

4. izdelava ocene tveganja 

5. strokovna dela varnosti pri delu 


okvirni stroški v EUR z DDV (in v SIT) 

6259,39 (1.500.000 SIT) 

1043,23 (250.000 SIT) 

1251,88 (300.000 SIT) 

834.58 (300.000 SIT) 

834.58 (300.000 SIT) 

11058,25 (2.650.000 SIT) 

30


c. Upravljanje z nepremičninami v lasti Republike Slovenije 

1. skladišče (baraka) Valjhunova ul. 8, Ljubljana 

Če rušitev objekta zaradi kakršnih koli razlogov ne bo izvedena v letu 2007, jo bomo izvedli v 

letu 2008. Na podlagi odločbe o uporabnem dovoljenju ni možnosti, da bi nam odškodnina 

za objekt bila priznana. 

2. stanovanje Adamičeva 10, Ljubljana 

Predviden je prihodek iz naslova najemnin v višini 1251,88 EUR (300.000 SIT) letno ter 100% 

prihranek pri obratovalnih stroških, ki bodo še naprej v celoti bremenili najemnika. 

d. Nadaljevanje najema prostorov v stavbi TR3 in možne druge rešitve - srednjeročne in 

dolgoročne usmeritve 

Predvideno je nadaljevanje najema v objektu TR3, saj je najemna pogodba med državo in 

družbo NLB Propria sklenjena za nedoločen čas. 

e. Pričakovani rezultati tajnika: 

• izvedeni novi predpisi s področja plač, 

• organizacija in izvedba vseh potrebnih javnih razpisov (v sodelovanju s komisijo) 

vključno z evropskimi razpisi, 

• izpeljava vseh potrebnih postopkov javnih naročil male vrednosti, ki so v pristojnosti 

tajnika, 

• ažuriranje notranjih splošnih pravnih aktov (pravilniki, navodila) glede na prioritete v 

delovnem procesu, 

• urejena vsebina pogodb, ki jih sklene CTK, 

• urejene kadrovske zadeve in pregledane ter urejene pogodbe o zaposlitvi, 

• ureditev varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja zaradi 

sprememb zakonodaje in po potrebi sodelovanje z informacijskim pooblaščencem, 

• organizacija notranjega revidiranja, 

• izvedba predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu glede na finančne zmožnosti 

CTK. 

f. Naloge in pričakovani rezultati tajnice vodstva: 

• opravljanje strokovnih in izvedbenih nalog na kadrovskem področju (priprava 

osnutkov odločb, sklepov, pogodb o izobraževanju in zaposlitvi), 

• urejanje podatkov za zdravstveno in socialno zavarovanje za delavce in njihove 

družinske člane, 

• posredovanje zahtevanih podatkov na zavod za pokojninsko in invalidsko 

zavarovanje Slovenije, 

• prijavljanje delavcev na preventivne zdravniške preglede skladno z izjavo o varnosti z 

oceno tveganja in zdravstveno oceno tveganja pooblaščenega zdravnika ter ukrepi 

za odpravo tega tveganja, 

• evidentiranje prejete pošte v tajništvu CTK, 

• pripravljanje popisa gradiva v arhivu CTK skladno z veljavno zakonodajo in arhiviranje. 

Pisarniški referent v tajništvu opravlja podporo navedenim nalogam tajnika, tajnice vodstva 

knjižnice in direktorja ter fakturira. Pričakuje se najmanj tako uspešna podpora pri delu, kot jo 

je zagotavljal do sedaj. 

3.4.3.2 Naloge in pričakovani rezultati finančno-računovodske službe 

• opravlja plačila in tekoče ureja, zajema, knjigovodsko evidentira ( v glavno knjigo in 

analitične evidence) in sporoča podatke, 

• vodi davčne evidence za CTK v skladu s predpisi s tega področja, 

31


• izvaja računovodski nadzor in nadzor nad izpolnjevanjem terjatev in plačilom 

obveznosti in arhivira izvirnike knjigovodskih listin, 

• spremljanje zunanjih predpisov s finančno – računovodskega področja in skrb za 

pravočasno uporabo le teh pri delu, v sodelovanju s tajnikom CTK, 

• sodelovanje s tajnikom CTK pri pripravi notranjih aktov z finančno – računovodskega 

področja (v pripravi sprememba Pravilnika o računovodstvu), 

• izvaja obračun plač in drugih izdatkov zaposlenim in skrbi za evidence na tem 

področju (oddaja podatkov o dohodnini DURS-u – rok 31.01. v letu, prijava podatkov 

in spremembe podatkov o obdobju zavarovanja in plači na obrazcih M4/M8 na ZPIZ 

– rok 30.04. v letu) 

• pripravljanje finančnih načrtov in priprava realizacije le-teh (za MVZT – visoko šolstvo 

v skladu s pogodbo o financiranju dejavnosti najmanj 4x letno, za ARRS glede na 

določila pogodbe o sofinanciranju oziroma najmanj 1x letno, za MK za Nemško 

čitalnico najmanj 2x letno, za potrebe vodstva CTK praviloma mesečno oziroma po 

potrebi) 

• pripravlja letno računovodsko poročilo in obvezne računovodske izkaze (zakonski rok 

za oddajo je 28. februar naslednjega leta za predhodno leto) 

• pripravlja premoženjsko bilanco (rok za oddajo je 30. april za bilanco predhodnega 

leta). 

• pripravlja druga poročila po potrebi in glede na zakonske predpise (statistika 

finančnih računov – Banka Slovenije, statistična poročila za Statistični urad RS in 

drugo) 

Pričakovani rezultati Finančno računovodske službe so predvsem skrb za tekoča plačila in 

urejanje, zajemanje, knjigovodsko evidentiranje, računovodski nadzor in pravočasno 

sporočanje podatkov ter priprava zgoraj naštetih poročil in realizacija nalog tako, kot je to 

bilo v preteklih letih. 

3.4.3.3 Naloge direktorja: 

• organiziranje in vodenje, 

• vodenje strokovnega dela, 

• predstavljanje in zastopanje, 

• skrb za izvajanje poslovne politike in programa dela, 

• organiziranje in usklajevanje delovnega procesa, 

• skrb za izvajanje odločitev sveta zavoda, 

• priprava program dela, 

• dopolnitev srednjeročnega programa dela, 

• priprava poročila o delu in poslovanju, 

• skrb za materialno in finančno poslovanje, 

• sprememba sistemizacije delovnih mest, 

• sodelovanje pri pripravah za novogradnjo. 

Pričakovan rezultat dela direktorja je, da bo knjižnica v letu 2008 dosegla približno tak rezultat 

dela, kot jih je v nekaj preteklih letih. 

3.4.4 Druge naloge CTK 

3.4.4.1 Informatizacija CTK in pomoč pri zagotavljanju digitalnih vsebin 

Naloge tekoče podpore in ostale sprotne naloge 

• zagotavljanje obratovalnega stanja mreže PC 

• vzdrževanje elektronske čitalnice v prostem pristopu in podpora uporabnikom 

• vzdrževanje računalniške učilnice in podpora pri izvajanju izobraževanj za uporabnike 

• izobraževanje in podpora zaposlenim pri tekočem delu 

• izvajanje varnostne politike 

32


• vzdrževanje domače strani in ostalih informacijskih sistemov 

• vzdrževanje strežnikov in podatkovnih zbirk 

• nabave in instalacije opreme 

• reševanje okvar in trenutnih problemov 

• storitve arhiviranja, tiskanja in drugih uslug 

• oblikovanje besedil in tiskanje edicij 

• organizacijska pomoč (seminarji, konference…) 

• ostale tekoče naloge 

Razvojne naloge 

• Nadaljnji razvoj spletnega mesta CTK in programske opreme za dostop do elektronskih 

publikacij in drugih informacijskih virov. 

• Nadaljnji razvoj podpornih sistemov v elektronski čitalnici in prostem pristopu. 

• Sodelovanje pri gradnji zbirke doktorskih disertacij, magisterijev in diplom za 

zainteresirane fakultete. 

• Sodelovanje v COBISS projektih (nabava, OPAC) v skladu z aktivnostmi IZUMa. 

3.4.4.2 Dejavnost osrednjih specializiranih informacijskih centrov 

Cilja dejavnosti sta zagotoviti primerne informacije uporabnikom in urediti bibliografsko bazo 

raziskovalcev. 

Osrednji specializirani informacijski center bo opravljal naslednje naloge: 

• obdelovanje, organiziranje, vrednotenje, arhiviranje in posredovanje specializiranih 

informacij in informacijskih virov, 

• izvajanje selekcije pri vnosu bibliografskih zapisov v bibliografsko bazo raziskovalcev 

ter spremljanje in nadziranje ustreznosti razvrstitve bibliografskih zapisov. 

Pričakovani rezultati: 875 tematskih poizvedb, 200 vnosov v ICONDO, 2500 določitev 

tipologije, 180 bibliografskih zapisov, 3000 vsebinskih obdelav. 

3.4.4.3 Dejavnost Nemške čitalnice 

Cilj Nemške čitalnice je utrjevanje vloge kulturnega posredovalca nemških dežel v Sloveniji. 

Naloge čitalnice so: 

• izposoja gradiva, posredovanje informacij, dostopnost čitalnice, 

• nabava gradiva, 

• obdelava knjižničnega gradiva, 

• predstavitvena dejavnost, 

• sodelovanje z institucijami doma in v tujini. 

Pričakovani rezultati v letu 2008 so: 8000 na dom izposojenih enot, 900 informacij, 650 aktivnih 

članov, 20 uvajalnih tečajev za 400 udeležencev, 250 vsebinsko obdelanih knjižničnih enot za 

vnos v COBISS. 

3.4.5 Kadrovska politika in kadrovski načrt 

Število zaposlenih na dan 31.12.2006 je bilo 48 na 47 zasedenih delovnih mestih (v ekvivalentu 

polne zaposlitve – polnega delovnega časa), ker sta dve delavki delali s polovičnim delavnim 

časom. V letu 2008 načrtujemo zmanjšanje števila zaposlenih v skladu z zahtevo ministrstev za 

0,5% glede na leto 2007 oziroma za 1% glede na leto 2006. Kadrovanje bo usmerjeno 

predvsem v iskanje delavcev za nadomeščanje delavk, ki bodo na porodniškem dopustu oz. 

začasno odsotnih delavcev. S tem bomo zmanjšali tveganje in opravili vse zastavljene naloge 

in cilje. 

33


Spremembe sistemizacije so predvidene v primeru sprememb predpisov s področja plač, kar 

bo potrebno izvesti z dnem začetka izvajanja Zakona o sistemu plač v javnem sektorju oz. 

podzakonskih aktov, sprejetih na njegovi podlagi. Spremembe sistemizacije bodo morda 

potrebne tudi zaradi spremembe predpisov s področja davkov glede bonitet in podobnega, 

varstva pri delu glede obveznih zaščitnih sredstev in obveznih zdravstvenih pregledov oz. 

zdravstvenih zahtev za opravljanje dela na določenem delovnem mestu ter tudi predpisov s 

področja vzgoje in izobraževanja, če bo za določena delovna mesta potrebno izpolnjevati 

nove zahteve glede izobrazbe v zvezi s spremembami nazivov po končanem študiju oz. 

izobraževanju. 

Ker pri nekaterih delovnih mestih med zaposlenimi nimamo rezerve za primer bolniških 

odsotnosti, smo nujno vezani na občasno pomoč preko študentskega servisa. Tudi pri 

pospešenem izločanju neažurnega gradiva in selitvi gradiva v TR3 si bomo pomagali s 

študenti. 

a) Predvidena napredovanja v letu 2008 

Predvidenih je 7 rednih napredovanj. 

Delavec 

količnik osnovne 

plače 

količnik 

napredovanja 

Sprememba 

Količnika 







skupaj v 2008 1,00 

Pri vseh napredovanjih je potrebno upoštevati, da bo predvidoma prišlo do spremembe 

količnikov v plačne razrede, kar lahko okvirno predvidimo po plačni lestvici, ki je priloga 

Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur.l. RS 56/02 s spr. in dop.). V primeru prevedbe v 

plačne razrede bo glede na uvrstitev v plačni razred mogoče tudi, da do posameznih 

napredovanj ne bo prišlo skladno z določili navedenega zakona. 

b) Dodatki: 

Spremembe dodatkov bodo upoštevane glede na rast plač v novem plačnem sistemu. 

c) Podiplomski študij 

Če se bo kateremu od tistih, ki nameravajo magistrirati v 2007, študij zavlekel, bo magistriral v 

2008. 

d) Jubilejne nagrade v letu 2008: nihče od zaposlenih ne bo dosegel pogoja za jubilejno nagrado. 

Še najprej se bo podpiralo izobraževanje v interesu delodajalca, kolikor nam bodo to 

omogočala finančna sredstva. Ostalim delavcem bomo glede na možnosti delodajalca 

omogočili izobraževanje v lastnem interesu. 

e) Zdravniški pregledi 

Preglede delavcev je skladno s podzakonskimi akti iz Zakona o varnosti in zdravju pri delu 

potrebno opraviti na vsakih 60 mesecev, pri nekaterih vodstvenih delavcih pa na 36 

mesecev. S tem, ko bi vsako leto opravilo pregled 9-10 delavcev, bi zadostili zakonski zahtevi 

o pregledih na 5 in 3 leta in porazdelili breme stroškov na več let. 

34


f) Izobraževanje: 

Izobraževanja za pridobitev formalne izobrazbe v letu 2008 ne bo, razen v primeru zamude iz leta 

2007. 

Usposabljanja v letu 2008 

Usposabljanje Število delavcev Okvirni stroški 


Teč. za oper. sisteme in aplik. 2 2760 

NT Konferenca 2 475 

Konferenca Online 1 1070 

seminar JN 2 1 2 1765 

seminar delov. razm. 2 3 1100 

Seminar -področ.financ,računov 3 800 

Izobr.s. o javn. finan. in drž.rev. 1 2 3 1600 

Specialne knjižnice -2008 1 1 740 

Komisija za pri.- strok. izpit 1 94 

LIBER 2008, Turčija 1 1530 

Jezik. teč. – nem., angl., franc. 2 2 1792 

obv. teč. za pripr. na strok. izpit 1 1 1100 

Konferenca COBISS 2008 1 2 1 930 

Strok. pred.v okviru b. društev 2 550 

Komuniciranje z uporabniki 1 75 

Delo z uporab. s posebn. potreb. 1 70 

Kako enostavno do stat. podatk. 1 40 

COBISS3-Zaloga, SP 4 775 

Frakfurt- knjižni sejem 1 1300 

Slovenski kemijski dnevi 1 331 

tečaji SIST 2 800 

ICOLC 1 2100 

Katalogizacija-kreiranje zapisov 1 581 

Katalogizacija-mon. publikacije 1 116 

Katalogizacija monografij (NUK) 1 170 

Vaje iz vseb. obd. mon. publik. 1 40 

Preizkus znanja katalogizacija 1 21 

COBISS2/Izpisi-statistike prir. g. 1 271 

COBISS/Izpisi-statistike za izp. 1 271 

baza CONOR (IZUM) 1 271 

Specialne knjižnice -2008 1 1 330 

Tečaji (novi info. viri, novosti) 8 0 

LIBER Architecture g. 1 1530 

CIB, UICB, ICONDA B. 1 1088 

USM terminologija 1 0 

konferenca COBISS 6 876 

PATLIB konferenca 1 0 

Excel 4 780 

Word 4 780 

PowerPoint 4 780 

IATUL-Auckland 1 2600 

Skupaj 32942 


Opomba: I – Oddelek za izposojo, 

M – Oddelek medknjižnično izposojo in posredovanje dokumentov, 

35


S – Specializirani informacijski oddelki za tehniko in naravoslovje, 

P – Oddelek za pridobivanje in obdelavo gradiva, 

N – Nemška čitalnica, 

R – Oddelek za razvoj in svetovanje, 

F – Finančno-računovodska služba, 

i - Služba za informacijsko tehnologijo, 

T – Tajništvo knjižnice, 

t – tajnik knjižnice, 

d – direktor knjižnice. 

Program usposabljanj se iz najrazličnejših vzrokov nikoli ne izvede v celoti, zato bo 

predvidena realizacija le okrog 80%. 

Kadrovski načrt za leto 2008 je priloga tega načrta in je izdelan po sedaj veljavnih predpisih 

ter bo predvidoma v celoti temeljil na novem Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. V 

kadrovskem načrtu so prikazani količniki po sedaj veljavni Kolektivni pogodbi za dejavnost 

vzgoje in izobraževanja v RS. Potrebni pa bodo popravki, glede na spremembe in novosti 

predpisov s področja plač. 

Rast plač lahko predvidimo skladno z izhodišči iz napovedi Urada za makroekonomske 

analize in razvoj, še bolj natančno pa po sprejetem rebalansu proračuna za leto 2008. 

3.4.6 Investicije 

Knjižnica razen nabave knjižničnega gradiva in opreme v točki 3.4.8 ne načrtuje nobenih 

investicij v letu 2008. 

3.4.7 Investicijsko vzdrževanje 

Knjižnica ne načrtuje nobenega investicijskega vzdrževanja v letu 2008. 

3.4.8 Oprema 

Št. 

priorit 

ete 

Oprema 

1 Računalniki z 

operacijskim 

sist.(za zamenjavo 

dotrajanih rač. 

in opremo novih 

rač. mest) 20 kom 

2 Zamenjava 

dotrajanih 

strežnikov 

3 Programska 

oprema osebnih 

računalnikov in 

strežnikov 

4 Druga računalniška 

oprema 

5 Druga oprema 

(fotokopirni stroji, 

čitalci črtne kode…) 

6 Police za knjige in 

drugo pohištvo 

Prostor 

različni prostori 

v TR3 

sistemski 

prostor 


v TR3 


v TR3 


v TR3 

Viri sredstev in njihov delež 

Vrednost 

v letu 2008 (v EUR) 

opreme v letu 

MVZT Lastna 

2008 v EUR 

sredstva 

30.000 30.000 

8.300 8.300 

2.000 2.000 

5.000 5.000 

6.253 1.953 4.300 


4.000 4.000 

v TR3 

Skupaj 55.553 47.253 8.300 

36


3.4.9 Izhodišča in kazalci, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev 

Izhodišča za pripravo finančnega načrta so: 

• rast sredstev za plače iz naslova napredovanja in vrednotenja delovne dobe je lahko 

največ 1 %, 

• sredstva za izplačilo delovne uspešnosti so 2 % od sredstev za plače, 

• sredstva za povračila in nadomestila, regres za letni dopust in druge izdatke 

zaposlenim se lahko povečajo za povprečno letno rast cen (2,1 %), 

o odpravnina ob upokojitvi: tri povprečne plače v RS oziroma tri zadnje plače 

zaposlenega, če je to zanj ugodneje; 

o povračilo stroškov prevoza na delo in z dela: stroški javnega prevoza, 

• premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja: sredstva za izplačilo 

premij se lahko povečajo za povprečno letno rast cen (2,1 %), 

• davek na izplačane plače: poleg upoštevanja splošne rasti plač je treba upoštevati 

Zakon o davku na izplačane plače (Uradni list RS, št. 21/06 – uradno prečiščeno 

besedilo) s katerim se stopnja davka znižuje – za 20 % znižati sredstva za davek na 

izplačane plače, 

• izdatki za blago in storitve lahko povečajo za predvideno stopnjo inflacije iz 

proračunskega priročnika za leto 2007 in 2008 (2,1 %), 

• nakup opreme 2008: upošteva se splošno pravilo, to je predvidena stopnja inflacije 

(2,1%). V predlogu proračuna so ta sredstva načrtovana v višini 47.253 EUR. 

4 KADROVSKI NAČRT, FINANČNI NAČRT 

Priloga a in b 

37

program dela za leti 2007 in 2008 - Centralna tehniÅ¡ka knjiÅ¾nica ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?