program dela za leto 2008 - Centralna tehniška knjižnica Univerze v ...

Centralna tehniška knjižnica
Univerze v Ljubljani
Trg republike 3, 1000 Ljubljana, p.p. 90/II, Slovenija
telefon: (01) 2514 072, faks: (01) 425 66 67, E-pošta: post@ctk.uni-lj.si
PROGRAM DELA ZA LETO 2008
Direktor: dr. Matjaž Žaucer
PROGRAM DELA SO PRIPRAVILI:
- splošni del dr. Matjaž Žaucer na osnovi programov dela oddelkov, ki so jih pripravili
Smilja Pejanovič, Erika Maver, mag. Matjaž Eržen, Iztok Skulj, Brane Čop, Miro
Pušnik, dr. Uroš Kunaver, Marija Slana in Robert Razboršek
- kadrovski načrt Robert Razboršek
- finančni načrt Marija Slana
- načrt nakupa opreme dr. Uroš Kunaver
Sprejet je bil na 2. seji Sveta CTK, dne 19.12.2007.
Ljubljana, december 2007

Program dela CTK
1 IZHODIŠČA...................................................................................................................................... 1
1.1 Poslanstvo 1
1.2 Izjava o poslanstvu Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani 1
1.3 Vizija CTK 1
2 PREDSTAVITEV ZAVODA ................................................................................................................. 2
2.1 Normativna podlaga 2
2.2 Kratek opis dejavnosti CTK 3
2.3 Zbirka knjižničnega gradiva 3
2.4 Prostori in oprema knjižnice 4
2.5 Sredstva, s katerimi zavod razpolaga 4
2.6 Opis organiziranosti CTK 4
2.6.1 Organi CTK......................................................................................................................................... 4
2.6.2 Notranja organizacija CTK ................................................................................................................. 5
2.6.3 Pravice, obveznosti in odgovornosti javnega zavoda v pravnem prometu ter zastopanje................... 7
2.7 Odprtost knjižnice 8
2.8 Analiza poslovnega okolja 9
2.8.1 Analiza mednarodnega okolja............................................................................................................. 9
2.8.2 Analiza slovenskega okolja............................................................................................................... 10
3 CILJI ............................................................................................................................................... 12
3.1 Dolgoročni cilji 12
3.1.1 CTK kot osrednja in univerzitetna knjižnica za tehniko in naravoslovje.......................................... 12
3.1.2 Sodelovanje z visokošolskimi knjižnicami ....................................................................................... 12
3.1.3 Najširše in najkakovostnejše omogočanje dostopa ........................................................................... 12
3.1.4 Skrb za izbor knjižničnega gradiva ................................................................................................... 12
3.1.5 Zagotavljanje študijskega vzdušja v čitalnicah ................................................................................. 13
3.1.6 Racionalizacija specializiranih informacijskih centrov na področju tehnike .................................... 13
3.1.7 Racionalizacija pri nabavi in obdelavi gradiva ................................................................................. 13
3.1.8 Podpora študiju na daljavo ................................................................................................................ 13
3.1.9 Skrb za primernost in kakovost storitev ............................................................................................ 13
3.2 Kratkoročni cilji in naloge za leto 2008 13
3.4.1 Knjižnična dejavnost.............................................................................................................................. 13
3.4.2 Mednarodna dejavnost ........................................................................................................................... 16
3.4.3 Upravne naloge ...................................................................................................................................... 16
3.4.4 Druge naloge CTK ................................................................................................................................. 19
3.4.5 Kadrovska politika in kadrovski načrt.................................................................................................... 20
3.4.6 Investicije............................................................................................................................................... 23
3.4.7 Investicijsko vzdrževanje....................................................................................................................... 23
3.4.8 Oprema................................................................................................................................................... 23
3.4.9 Izhodišča in kazalci, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev..................................... 23
4 KADROVSKI NAČRT, FINANČNI NAČRT ...................................................................................... 24
ii

Program dela CTK
1 Izhodišča
Program dela za leti 2007 in 2008 je bil že sprejet na 15. seji Sveta CTK, dne 29.1.2007. Ta program
pa upošteva spremembe v teku leta 2007.
1.1 Poslanstvo
Poslanstvo knjižnice je zapisano kot dejavnost v 6. členu Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (Uradni list RS 60/2003):
Javni zavod kot javno službo opravlja naslednje dejavnosti:
• sistematično zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva (knjige,
revije, disertacije, raziskovalne naloge, standarde, patente, zbirke podatkov) v tiskani in
elektronski obliki,
• zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
• izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,
• posredovanje informacij s tehniškega in naravoslovnega področja iz domačih in svetovnih
virov,
• pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,
• organiziranje seminarjev ter strokovnega izpopolnjevanja knjižničarjev, študentov ter drugih
uporabnikov,
• informacijsko opismenjevanje,
• medknjižnično izposojo ter posredovanje člankov in informacij,
• drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.
Poleg javne službe javni zavod še:
• opravlja druge informacijske storitve,
• zalaga, izdaja, tiska ter prodaja knjige in druge publikacije s področja svoje dejavnosti,
• organizira posvetovanja,
• fotokopira in opravlja druge oblike razmnoževanja,
• nudi zainteresiranim storitve v okviru svoje dejavnosti.
Poslanstvo CTK je skladno s poslanstvom Univerze v Ljubljani (http://www.unilj.si/o_univerzi_v_ljubljani/predstavitev_ul.aspx).
1.2 Izjava o poslanstvu Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani kot visokošolska knjižnica zagotavlja informacijske
in knjižnične storitve s področij tehnike in naravoslovja študentom in zaposlenim na Univerzi v
Ljubljani kot podporo visokošolskemu in podiplomskemu študiju študentov ter pedagoškemu in
raziskovalnemu delu visokošolskih strokovnjakov. V manjšem obsegu nudi nekatere storitve tudi
študentom in strokovnjakom z drugih šol in univerz ter zaposlenim v pridobitnih in nepridobitnih
organizacijah. Storitve knjižnice temeljijo na strokovnosti, kakovosti, prijaznosti do uporabnikov in
sodobni tehnologiji. S povezavami z drugimi knjižnicami, knjižničnimi mrežami in informacijskimi
sistemi zagotavlja svojim uporabnikom dostop do informacij in gradiv z vsega sveta (sprejeta na
Svetu knjižnice 27.5.2004).
1.3 Vizija CTK
CTK bo inovativna univerzitetna knjižnica, ki bo skrbela za dostopnost svojih in tujih gradiv ter virov
informacij predvsem za uporabnike s področij tehnike in naravoslovja.
Prilagajala se bo spremenjenim potrebam uporabnikov, ki nastajajo s spremembami v znanstvenem
komuniciranju in spremembami v izobraževanju. V podporo izobraževalnemu in raziskovalnemu delu
1

Program dela CTK
na univerzi in raziskovalnih zavodih bo knjižnica dolgoročno omogočala lažje, hitrejše in širše poti do
znanja zlasti s preobrazbo v digitalno knjižnico. Delovno in organizacijsko se bo prilagajala Univerzi
v Ljubljani ter se povezovala s knjižnicami njenih članic in drugimi knjižnicami ali sorodnimi
organizacijami.
Zato bo skrbela za primerno strokovnost knjižničnega in informacijskega dela, za primerno kadrovsko
zasedenost in sodobno tehnološko opremljenost. Zasledovala bo razvoj knjižničarske in informacijske
dejavnosti in prevzemala nova spoznanja, ugotavljala želje in potrebe uporabnikov in stalno
ocenjevala uspešnost in učinkovitost svojega dela. Z ustvarjalnostjo v iskanju novih rešitev in
usmeritvah delovanja si bo prizadevala razviti sodoben kooperativen knjižnični informacijski sistem.
Prizadevala si bo pridobiti namensko zgrajene prostore (sprejeta v Načrtu razvoja Centralne tehniške
knjižnice Univerze v Ljubljani za obdobje 2005-2009 na Svetu knjižnice 23.12.2004).
2 PREDSTAVITEV ZAVODA
2.1 Normativna podlaga
Delovno področje Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK), ki je javni zavod,
opredeljujejo Zakon o zavodih (Uradni list RS 12/91, 45/94, 8/96, 36/00, 127/06), Zakon o
knjižničarstvu (Uradni list RS 87/01, 96/02), Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 39/95
Odl.Ustavnega sodišča: U-I-22/94-15, 18/98 Odl.Ustavnega sodišča: U-II-34/98i, 35/98 Odl.
Ustavnega sodišča: U-I-243/95-13, 99/99, 64/01, 100/03, 134/03, 100/04), 63/04 in 94/06) in Uredba
o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008
(Uradni list RS 134/03, 72/04, 4/06, 132/06). Dejavnost CTK je opredeljena v 6. členu Sklepa o
ustanovitvi javnega zavoda Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (Uradni list RS 60/03) in
v Sklepu o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Centralna tehniška
knjižnica Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 44/07). CTK mora upoštevati še Uredbo o osnovnih
storitvah knjižnic (Uradni list RS 29/03) in Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot
javne službe (Uradni list RS 73/03). Po 32. členu Zakona o knjižničarstvu mora pristojno ministrstvo
določiti osrednje specializirane informacijske centre. CTK je bil na podlagi javnega razpisa za
sofinanciranje osrednjih specializiranih centrov v letu 2003 izbran in uvrščen v program sofinanciranja
za obdobje od 1.1.2006 do 31.12.2008. Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih
informacijskih centrov (Uradni list RS 12/05, 97/05 in 5/07) določa naloge osrednjih specializiranih
informacijskih centrov. Pogoje in postopke ter načine izbiranja, spremljanja nakupov in zagotavljanje
dostopnosti sofinancirane znanstvene literature in baz podatkov določata Pravilnik o spremembah in
dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov (Uradni
list RS 53/06 in 22/07) ter Pravilnik o sofinanciranju nakupa tuje znanstvene literature in baz
podatkov (Uradni list RS 12/05).
Za delovanje Nemške čitalnice veljajo še sklep Vlade RS št. 680-02/93-20/I-8 z dne 5.11.1993 in
Pravilnik o načinu izvajanja financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij na področju
kulture (Uradni list RS 117/02 in 97/03).
Knjižnica kot posredni proračunski uporabnik upošteva Zakon o javnih financah (Uradni list RS 79/99,
124/00, 79/01, 30/02, 56/02, 110/02, 56/02, 127/06, 14/07) in Zakon o računovodstvu (Uradni list RS
23/99, 30/02, 114/06). Po Pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in
občinskih proračunov (Uradni list 46/03) je CTK uvrščen med javne zavode in druge izvajalce služb s
področja vzgoje in izobraževanja ter športa, zato nekatera razmerja, ki jih je prej urejala po Kolektivni
pogodbi za kulturne dejavnosti v RS s spremembami in dopolnitvami (Uradni list RS 45/94, 39/96,
82/99, 102/00, 52/01, 64/01) ureja po Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v
Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96 (45/96 - popr.), 51/98, 28/99, 39/99, 39/00,
56/01, 64/01 (78/01 - popr.), 56/02). Notranji akti CTK so: Statut CTK (ki je pričel veljati 8.12.2003),
Načrt razvoja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani za obdobje 2005-2009 (sprejet na seji
Sveta CTK dne 23.12.2004), Izjava o poslanstvu knjižnice (sprejeta na Svetu knjižnice dne
27.5.2004). Organizacija in sistemizacija delovnih mest je urejena po Pravilniku o organizaciji in
sistemizaciji delovnih mest v CTK, objavljenem 3.1.2005 (spremembe so bile objavljene 24.8.2005,
27.10.2005 in 27.11.2006. CTK ima še naslednje splošne akte: pravilnik o splošnih pogojih
poslovanja, ki ureja pogoje uporabe knjižničnega gradiva in opravljanje knjižničnih storitev, navodila, ki
urejajo oddajo javnih naročil brez objave, pravilnik o varovanju zaupnih in osebnih podatkov ter o
2

Program dela CTK
varovanju dokumentarnega gradiva, pravilnik, ki ureja delovanje računovodstva, pravilnik o
blagajniškem poslovanju, pravilnik, ki ureja delovanje notranje revizije v CTK, pravilnik o merilih delitve
sredstev za delovno uspešnost, pravilnik o oddaji službenega stanovanja v najem, poslovnik o delu
Sveta CTK ter navodilo o omejitvah in dolžnostih delavcev CTK pri prejemanju in dajanju daril.
Ustanoviteljske pravice in obveznosti do CTK izvršuje Vlada Republike Slovenije. CTK je pridružena
članica Univerze v Ljubljani (Pogodba o pridruženem članstvu, podpisana 29.10.2003 z aneksom z
dne 16.5.2007), z Univerzo ima tudi sklenjeno pogodbo o zagotavljanju knjižničnih storitev in načinu
obračunavanja članarine-vpisnine.
2.2 Kratek opis dejavnosti CTK
CTK je visokošolska knjižnica in po 6. členu Sklepa o ustanovitvi opravlja naslednje dejavnosti:
a) kot javno službo:
• sistematično zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva (knjige,
revije, disertacije, raziskovalne naloge, standarde, patente, zbirke podatkov) v tiskani in
elektronski obliki,
• zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
• izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,
• posredovanje informacij s tehniškega in naravoslovnega področja iz domačih in svetovnih
virov,
• pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,
• organiziranje seminarjev ter strokovnega izpopolnjevanja knjižničarjev, študentov ter drugih
uporabnikov,
• informacijsko opismenjevanje,
• medknjižnično izposojo ter posredovanje člankov in informacij,
• drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.
b) poleg javne službe javni zavod še:
• opravlja druge informacijske storitve,
• zalaga, izdaja, tiska ter prodaja knjige in druge publikacije s področja svoje dejavnosti,
• organizira posvetovanja,
• fotokopira in opravlja druge oblike razmnoževanja,
• nudi zainteresiranim storitve v okviru svoje dejavnosti.
2.3 Zbirka knjižničnega gradiva
Preglednica 1: Knjižnična zbirka CTK-ja (brez Nemške čitalnice)
VRSTA GRADIVA
Stanje
31.12.2005
Prirast
2006
Odpis
2006
Stanje
31. 12.2006
Indeks
05/06
Monografije skupaj 143.394 3.101 26.642* 119.853 84
Periodične publikacije – letniki 39.178 691 12 39.858 102
Standardi** 72.668 3.121 3.296 72.493 100
Neknjižno gradivo skupaj 1.535 65 - 1.600 104
Skupaj 256.775 6.978 29.950 233.804 91
Opombe:
* podatki vsega odpisa monografij (katalogiziranega v COBISS-u 11.624 enot in nekatalogiziranega –
stara zaloga 15.018 enot). V letu 2006 se je zelo povečal odpis starega fonda – čiščenje skladišča za
Bežigradom.
** podatki le za standarde v nevezani obliki, ki jih ne obdelujemo v COBISS-u. Standardi vezani v
knjižni obliki (Handbook, Taschenbuch) upoštevani pri monografijah,
3

Program dela CTK
2.4 Prostori in oprema knjižnice
Knjižnica domuje od leta 1994 v najetih prostorih na Trgu republike 3 v stolpnici TR3, kamor se je
preselila, ko je Republika Slovenija prodala njeno nekdanjo vilo na Tomšičevi 7. Prvo pogodbo o
najemu je sklenil Servis skupnih služb Vlade RS. Površina prostorov v TR 3 znaša neto 2528,54 m2,
od tega 630,58 m2 skladišč, okrog 1100 m2 prostega pristopa s čitalnicami, okrog 700 m2 pisarn in
dodatno še 92 m2 Nemške čitalnice. Lokacija knjižnice je zelo dobra, saj velik delež obiskovalcev
prihaja s fakultet vzdolž Aškerčeve ceste. Prostori so primerni, le površina čitalnic in računalniških
učilnic je premajhna. Poleg tega je imela CTK v lasti še staro dotrajano barako za skladišče starejšega
gradiva površine okrog 400 m2, ki pa jo je knjižnica jeseni 2007 spraznila in je v postopku opustitve.
Knjižnica upravlja še s stanovanjem površine približno 56 m2 na Adamičevi ulici 10 v Ljubljani.
Knjižnica je primerno opremljena s knjižničnim pohištvom, pa tudi z računalniško, komunikacijsko in
reprografsko opremo. Računalnikov, ki so na razpolago uporabnikom, je v knjižnici 42. Uporabniki, ki
na svojih fakultetah dobijo geslo za brezžični priklop, se lahko od decembra 2005 brezžično priklopijo
na internet tudi v CTK (uporabniki lahko dobijo geslo tudi v CTK). Zaradi zgostitve postavitve gradiva v
skladišču je bil leta 2006 del polic nadomeščenih s kompaktnimi premakljivimi policami, še večji del pa
v letu 2007.
2.5 Sredstva, s katerimi zavod razpolaga
V letu 2006 je CTK razpolagal z naslednjimi finančnimi sredstvi:
Vrsta prihodkov Znesek prihodkov v EUR in SIT Delež
(%)
prihodki iz sredstev javnih financ 2.357.762,20 EUR (565.014.134,15 SIT) 89
drugi prihodki za izvajanje javne službe 161.435,67 EUR (38.686.443,96 SIT) 6
prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 122.851,25 EUR (29.440.073,55 SIT) 5
Skupaj 2.642.049,12 EUR (633.140.644,53 SIT) 100
2.6 Opis organiziranosti CTK
2.6.1 Organi CTK
Organi CTK so določeni v 8. členu Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Centralna tehniška knjižnica
Univerze v Ljubljani.
Organi javnega zavoda so:
• svet zavoda,
• direktor,
• strokovni svet,
• drugi organi, določeni s statutom zavoda.
Organ upravljanja javnega zavoda je svet zavoda.
Svet zavoda šteje sedem članov, od tega:
• trije predstavniki ustanovitelja,
• dva predstavnika Univerze v Ljubljani,
• enega predstavnika – študenta uporabnika knjižnice,
• enega predstavnika delavcev zavoda.
Svet zavoda:
1. določa:
• poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje,
• finančni načrt javnega zavoda,
• načrt investicij in investicijskega vzdrževanja;
2. sprejema:
4

Program dela CTK
• letne in večletne programe dela in poročila o njihovi uresničitvi,
• statut javnega zavoda,
• interne akte o delovnih razmerjih,
• letno poročilo javnega zavoda,
• cenik storitev javnega zavoda,
• poročilo direktorja javnega zavoda;
3. odloča:
• o prodaji in nabavi osnovnih sredstev;
4. imenuje in razrešuje:
• direktorja javnega zavoda;
5. predlaga:
• ustanovitelju spremembo dejavnosti;
6. opravlja druge naloge v skladu s predpisi, tem sklepom in statutom.
Svet zavoda mora pridobiti soglasje ustanovitelja k statutu, letnemu programu dela in finančnemu
načrtu javnega zavoda.
Seja sveta zavoda je sklepčna, če je navzoča večina njegovih članov, sklepe pa sprejema z večino
glasov navzočih članov. Za sprejem statuta in drugih splošnih aktov javnega zavoda, letnega
programa dela in finančnega načrta je potrebna večina glasov vseh članov sveta zavoda.
Direktor:
• organizira in vodi delo ter poslovanje javnega zavoda,
• vodi strokovno delo javnega zavoda,
• predstavlja in zastopa javni zavod,
• predlaga poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje,
• odgovarja za zakonitost dela,
• sprejema splošne akte, za katere ni pristojen drug organ po zakonu ali po sklepu o
ustanovitvi,
• organizira in usklajuje delovni proces,
• skrbi za izvajanje odločitev sveta zavoda,
• predlaga program dela,
• daje poročilo o delu in poslovanju,
• skrbi za materialno in finančno poslovanje,
• odloča o disciplinski odgovornosti delavcev,
• določi sistemizacijo delovnih mest,
• opravlja druga dela v skladu s predpisi, s sklepom o ustanovitvi in statutom.
Strokovni svet sestavlja osem članov, ki jih imenuje svet zavoda. Štiri člane imenuje na predlog
direktorja izmed delavcev javnega zavoda, ki opravljajo nosilne poklice in zunanjih strokovnjakov s
področja dela javnega zavoda, ostale člane pa na predlog ustanovitelja.
Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokovnega dela javnega zavoda in daje direktorju ter
svetu zavoda mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj.
2.6.2 Notranja organizacija CTK
Po 17. členu Statuta CTK je notranja organizacija zavoda določena z aktom o sistemizaciji delovnih
mest v CTK, to je s Pravilnikom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
V CTK-ju so organizirane naslednje enote:
Oddelki:
1. Nemška čitalnica
2. Oddelek za izposojo
3. Oddelek za medknjižnično izposojo in posredovanje dokumentov
4. Oddelek za pridobivanje in obdelavo gradiva
5. Oddelek za razvoj in svetovanje
6. Specializirani informacijski centri za tehniko in naravoslovje
Službe:
1. Finančno-računovodska služba
2. Služba za informacijsko tehnologijo
5

Program dela CTK
3. Tajništvo knjižnice.
Delovna področja oddelkov so:
Nemška čitalnica:
• organizira in omogoča izposojo gradiva v čitalnico in na dom,
• nudi informacije in svetovanje s svojega področja,
• sodeluje v nacionalnem bibliografskem sistemu,
• strokovno obdeluje gradivo za svoje področje.
Oddelek za izposojo:
• organizira in izvaja izposojo gradiva iz fondov CTK-ja,
• skrbi za dostopnost gradiv,
• svetuje pri iskanju informacij in gradiv,
• organizira in usmerja izločanje gradiv in pravilno skladiščenje gradiv.
Oddelek za medknjižnično izposojo in posredovanje dokumentov:
• organizira in usklajuje vse vrste posredovanj dokumentov iz domačih in svetovnih virov,
• izvaja medknjižnično izposojo publikacij doma in s tujino,
• daje možnost reproduciranja avtorskih del za osebne potrebe uporabnikov v skladu z
avtorsko-pravno zakonodajo.
Oddelek za pridobivanje in obdelavo gradiva:
• nabavlja - izvaja javna naročila za pridobivanje tiskanega in elektronskega knjižničnega
gradiva,
• koordinira nabavo periodike v tehniškem krogu visokošolskih knjižnic,
• organizira zbiranje, bibliografsko obdeluje in vnaša podatke o periodiki, monografijah in bazah
podatkov v COBIB,
• nudi strokovno pomoč delavcem v visokošolskih in specialnih knjižnicah.
Oddelek za razvoj in svetovanje:
• opravlja razvojne naloge za potrebe CTK-ja,
• opravlja naloge s področja raziskovanja, svetovanja in izobraževanja uporabnikov in
knjižničarjev,
• spremlja in proučuje problematiko na področju visokošolskega knjižničarstva s področja
tehnike in naravoslovja,
• pripravlja normative in standarde,
• organizira seminarje in konference.
Specializirani informacijski centri za tehniko in naravoslovje:
• skrbijo za razvoj tiskanih in elektronskih zbirk gradiva na področju kemije, matematike, fizike,
astronomije, ekologije, proizvodnje, materialov, informatike, elektrotehnike, strojništva,
arhitekture, umetnosti, gradbeništva in urbanizma ter drugih naravoslovnih ved,
• izvajajo informacijske poizvedbe iz domačih in svetovnih informacijskih virov,
• gradijo specializirane baze podatkov,
• skrbijo za vključevanje v mrežo specializiranih informacijskih sistemov v slovenskem in
mednarodnem prostoru,
• vsebinsko obdelujejo gradivo,
• analitično obdelujejo in pripravljajo bibliografije raziskovalcev,
• urejajo domačo stran in intranet za zadolžena področja,
• skrbijo za razvoj tiskanih in elektronskih zbirk gradiva o domačih in mednarodnih standardih,
• izvajajo izposojo standardov v čitalnico.
Delovna področja služb so:
Finančno-računovodska služba:
• opravlja finančno-računovodska dela za CTK,
• pripravlja načrte s svojega področja,
• pripravlja finančna in druga poročila,
• zagotavlja racionalno porabo finančnih sredstev,
6

Program dela CTK
• izvaja obračun izplačila plač in drugih osebnih prejemkov.
Služba za informacijsko tehnologijo:
• skrbi za informacijsko in komunikacijsko opremo v knjižnici in za elektronske povezave znotraj
knjižnice in izven (Univerza v Ljubljani),
• zagotavlja informacijsko podporo za delo posameznih oddelkov,
• vzdržuje informacijski sistem CTK,
• podpira informacijsko vozlišče za sistem znanstveno tehniških informacij.
Tajništvo knjižnice:
• opravlja zadeve s kadrovskega, pravnega in organizacijskega področja,
• pripravlja osnutke aktov knjižnice in
• tajniška dela za vodstvo knjižnice ter Oddelek za razvoj in svetovanje.
2.6.3 Pravice, obveznosti in odgovornosti javnega zavoda v pravnem prometu ter zastopanje
V skladu z 18. členom Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Centralna tehniška knjižnica Univerze v
Ljubljani nastopa CTK v pravnem prometu samostojno, v svojem imenu in za svoj račun, z vsemi
pravicami in obveznostmi ter sklepa pravne posle za dejavnosti, določene v tem sklepu, brez omejitev.
Knjižnica odgovarja za obveznosti iz prejšnjega odstavka s premoženjem, s katerim upravlja in
razpolaga. Ustanovitelj odgovarja za obveznosti javnega zavoda do vrednosti premoženja,
pridobljenega iz javnih sredstev, s katerim javni zavod upravlja in razpolaga.
Po 16. členu Statuta CTK knjižnico zastopa in predstavlja direktor. Direktor lahko s pisnim generalnim
ali posebnim pooblastilom pooblasti drugo osebo za zastopanje v določenih zadevah. Za
pooblaščenca se šteje tudi delavec, ki ima pri opravljanju dela na delovnem mestu s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi določene naloge, na podlagi katerih sklepa določene posle.
Po 43. členu Statuta CTK je tajnik zavoda delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Tajnik
opravlja kadrovske, splošne in pravne naloge zavoda.
Tajnik ima sledeča pooblastila oz. je odgovoren za:
• pomoč direktorju pri vodenju knjižnice,
• nadomeščanje direktorja v času odsotnosti,
• izvršuje odločitve Sveta CTK, v kolikor za njih ni pristojen direktor,
• skupaj z vodjo službe, ki opravlja finančno-računovodske zadeve, organizira in nadzira delo
na tem področju,
• odgovarja za pripravo in pregled pogodb in drugih pravnih aktov,
• skrbi za izvajanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu,
• javnega naročanja, varstva osebnih podatkov, notranje revizije ter
• dostopa do informacij javnega značaja,
• skrbi za izvajanje predpisov s kadrovskega področja,
• opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
Število zaposlenih in organizacijska struktura zavoda
Število zaposlenih v CTK na dan 31.12.2006 je bilo 47 v ekvivalentu polne zaposlitve, drugače pa 48,
saj sta dve delavki delali le po 4 ure dnevno. Število zaposlenih je knjižnica od leta 1991 sama od
sebe zmanjšala za osem, ob tem ko je hkrati razširila dejavnost na prosti pristop, Nemško čitalnico in
v SIC-ih tudi za področje strojništva.
7

Program dela CTK
Organizacijska shema Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani na dan 10.12.2007 je bila:
Direktor
Matjaž Žaucer
Tajnik
Robert
Razboršek
Oddelek
razvoj
svetovanje
(1 delavec)
za
in
Služba za
informacijsko
tehnologijo
(4 delavci)
Tajništvo
knjižnice
(2 delavca)
Finančno
računovodska
služba
(3 delavci)
Miro Pušnik
Uroš Kunaver
Matjaž Rupnik
Tomaž Fidler
Leon Brišnik
Irena Jakša
Damjana
Djordjevski
Marija Slana
Snježana
Renko
Darko Ror
Odd. za
izposojo
(10 delavcev
CTK in 1 iz
FKKT))
Erika Maver
Vasja Terčič
Marko Tonkli
Mitja Smrekar
Gašper Lešnik
Jože Brišnik
Vida Bovha
Marija Gorlov-
Bucik
Ljubo
Jovanovič
Drago Krempel
Odd. za
medknjižnično
izposojo in
posredovanje
dokumentov
(4 delavci)
Smiljana
Pejanovič
Boža Strmljan
Manja Kristanc
Marija Grgič
*... nadomešča Simono Senico
Specializirani
informacijski
centri za
tehniko in
naravoslovje
(9 delavcev)
Iztok Skulj
Mira Lebez
Maja Vihar
Marko Šercelj
Mira Vovk-
Avšič
Doris Dekleva-
Smrekar
Maksimiljan
Planinc
Branka Leben
Tilen Mandelj
Oddelek za
pridobivanje in
obdelavo
gradiva.
(11 delavcev)
Matjaž Eržen
Tatjana
Resman*
Breda Simončič
Milena
Grobovšek
Alenka Lenič
Milena Verbič
Irena Berlič
Darja Vajs
Alenka Robič
Zdenka Usnik
Tatjana Intihar
Nemška
čitalnica
(1 delavec)
Brane Čop
Spremembe v teku leta 2007 so bile naslednje:
S 1.1.2007 je na mesto upokojene Vide Močnik prišla Smilja Pejanovič, na mesto Pejanovičeve pa
Erika Maver. Iztok Skulj je zasedel mesto bibliotekarja, ki se financira iz sredstev ministrstva in ostaja
vodja oddelka, Lenart Pretnar je delal v SIC-ih za sredstva pogodbe z ARRS do 31.7.2007, s
1.11.2007 ga je nasledil Tilen Mandelj (v vmesnem obdobju od 1.8.-30.9.2007 po odhodu Pretnarja je
nadomeščala Vasja Terčič).
V Oddelku izposoje se je za določen čas od 1.1.2007 do 30.6.2007 in od 1.10. dalje zaposlila Vasja
Terčič, za čas nezasedenosti delovnega mesta ARRS pa je kot že rečeno nadomeščala v oddelku
specializiranih informacijskih centrov.
S 30.11.2007 se je upokojila Helena Lenarčič, ki je delala s polovičnim delovnim časom, njeno mesto
pa je zasedla Milena Grobovšek, ki zopet dela s polnim delovnim časom. Namesto Dejana Simiča se
je zaposlil Leon Brišnik.
2.7 Odprtost knjižnice
Knjižnica je odprta ob delavnikih od 7:30 do 21:30, v soboto od 7:30 do 13:00, med počitnicami v juliju
in avgustu pa ob delavnikih od 7:30 do 15:00, v soboto pa od 7:30 do 13:00. Izposoja gradiva iz
prostega pristopa se zaključi pol ure pred zaprtjem knjižnice, iz skladišča pa ob 20:00. Ostali oddelki
so za uporabnike odprti ob delavnikih od 8:00 do 15:00. Odprtost knjižnice je s 14 urami ob delavnikih
in s 75 urami na teden med najdaljšimi v Sloveniji. Čas odprtja je bil tudi s poskusnimi še daljšimi časi
optimiran glede na potrebe uporabnikov in racionalnost poslovanja.
8

Program dela CTK
2.8 Analiza poslovnega okolja
2.8.1 Analiza mednarodnega okolja
V širšem družbenem okolju se dogajajo spremembe, za katere menimo, da že vplivajo ali da bodo
vplivale v naslednjem petletnem obdobju tudi na delovanje knjižnic pri nas.
Najpomembnejši razlog za spremembe v knjižničarstvu so spremenjene zahteve in potrebe
uporabnikov, ki so posledica tehnoloških sprememb. Anketa OCLC izvedena leta 2005 med
visokošolskimi študenti v šestih angleško govorečih državah je pokazala, da le-ti zaradi interneta za
40% manj gledajo televizijo, za 39% manj pogosto uporabljajo knjižnice in da za 24% manj berejo
časopise (De Rosa, 2005; http://www.oclc.org/reports/2005perceptions.htm). Isti anketiranci bi se
naslednjič, ko bi
potrebovali informacijo, v 72% najprej obrnili na spletni iskalnik (večinoma Google), v 14% na fizično
knjižnico, v 10% na digitalno knjižnico ter le v 4% na fizično in digitalno knjigarno. Pričakovati je, da
se bodo razmere za knjižnice s projektom Google Books Library
(http://books.google.com/googlebooks/library.html) in masovno ponudbo elektronskih knjig
(http://www.springerlink.com/books/, http://info.sciencedirect.com/books) še spremenile.
Iz analize dostopa do velikega paketa znanstvenih in strokovnih elektronskih revij so ugotovili, da je
tudi znanstvenikom v 66% prva izbira splošni iskalnik (Google in drugi)
(Rossum, 2007; http://scilib.typepad.com/science_library_pad/2007/06/sciencespecific.html).
Posamezne ankete navad uporabnikov v razvitem svetu kažejo celo na še večji delež spletnih
iskalnikov kot prvega naslova za poizvedbe (Lek Choh, 2007;
http://www.nlbconference.com/ilds/papers/ngian.ppt ) .
V naslednjih petih do desetih letih se bo predvidoma končalo prehodno obdobje med tiskanimi in
elektronskimi znanstvenimi revijami, ki je značilno po tem, da založniki v večini primerov izdajajo obe
različici revij, knjižničarji pa večinoma obe različici nabavljajo, kar povečuje stroške enim in drugim.
Večina uporabnikov zaradi mnogih prednosti daje prednost elektronski verziji, zato lahko
pričakujemo, da bo počasi večina revij le v elektronski obliki, redke v obeh, nekatere maloštevilne pa
še vedno v tiskani obliki (http://www.arl.org/bm~doc/Electronic_Transition.pdf, 2007).
S preiskovanjem po polnih besedilih se je pomen bibliografskih zapisov in bibliografij zmanjšal.
Poučen je primer Springerjevih elektronskih knjig: ko so jih uporabniki našli na spletu, se je močno
povečala tudi prodaja tiskanih različic knjig. Knjige, že dolgo opisane v založniških in knjižničnih
katalogih, so uporabniki na novo odkrili šele, ko so se pojavile na spletu. Če bo večina uporabnikov
dostopala do gradiv mimo knjižničnih katalogov, se bodo morali tudi le-ti korenito spremeniti.
Dandanes se celo dogaja, da ko potrebujemo bibliografske podatke za kakšno referenco, poiščemo s
preiskovanjem polnih besedil najprej besedilo in šele nato oblikujemo bibliografske podatke. Ker vse
večjega obsega katalogizacijskega dela knjižnice ne zmorejo več, ugotavljajo potrebo po spremembi
katalogizacijskih pravil (Danskin, 2007; http://www.ifla.org/IV/ifla72/papers/102-Danskin-en.pdf).
Knjižničarji na spremenjene navade ne morejo vplivati, lahko pa se tem navadam prilagodijo. Kljub
temu pa večina knjižničarjev še kar vztraja pri tradicionalnem poslanstvu, organiziranosti in
poslovanju, ker so knjižničarji izrazito nenaklonjeni spremembam. To je razumljivo, saj v nobenem
upravljavsko relativno zaprtem sistemu brez krize ne more priti do večjih sprememb (Žaucer, 2006;
http://www.intranet.ctk.uni-lj.si/Users/Zaucer/nujnost-racionalizacije-v-knjiznicah.pdf). Danes so
knjižnice zelo delovno intenzivne, za zaposlene gre od približno polovice do tri četrtine stroškov, za
knjižnično gradivo pa od približno slabih deset odstotkov do polovice vseh stroškov. Z množičnim
prehodom na elektronske knjige in z razmahom tiskanja na zahtevo se bo potreba po knjižnicah –
takšnih kot so zdaj - še bolj zmanjšala. Knjižnice se morajo spremeniti (v strukturi in postopkih), če
želijo ostati enake (v poslanstvu in pomenu).
V učinkovitosti je lahko med knjižnicami velika razlika, kar kažejo tudi mednarodne primerjave. Zveza
bibiliotekarskih društev Nemčije je vzpostavila sistem primerjanja splošnih in visokošolskih knjižnic na
osnovi uravnoteženih kazalnikov v obliki indeksa BIX. Temelji na osnovi odgovorov na 522 vprašanj
iz vseh vidikov delovanja knjižnic. S posebnimi algoritmi ter statističnimi metodami izračunajo 15
9

Program dela CTK
kazalnikov, ki tvorijo štiri delne indekse. Za visokošolske knjižnice so to ponudba, uporaba,
učinkovitost ter razvojna dejavnost knjižnice. Seštevek štirih delnih indeksov predstavlja skupni BIX
indeks za izbrano knjižnico. Na izračun posameznega indeksa vplivajo vrednosti posameznih
kazalnikov, srednje vrednosti vseh knjižnic za izbran kazalnik in porazdelitve vseh vrednosti okoli
srednje vrednosti izbranega kazalnika (http://www.ctk.uni-lj.si/users/pusnik/bix.pdf).
Primerjava po indeksu BIX je pokazala, da je Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani v
postopkih obdelave precej manj učinkovita, kot so nemške ali avstrijske knjižnice (Bibliotheksindex,
2007 in http://www.bix-bibliotheksindex.de/vergleich_wb/index.php?nID=19 ). CTK se je v kategoriji
enonivojskih visokošolskih knjižnic uvrstil na 28 mesto od 33 sodelujočih knjižnic. Indeks je prirejen
za celovite univerzitetne knjižnice, CTK pa pokriva le področja tehnike in naravoslovja, zato se zaradi
te specifike v nekaterih kazalnikih ne more uvrstiti visoko. Ne glede na to je v učinkovitosti dosegel
20. mesto ter indeks 159. Najslabše se je odrezal po uvrstitvi v kazalniku storilnost zaposlenih, ki je
po metodologiji BIX-a kvocient med količino nabavljenega gradiva ter številom zaposlenih za
obdelavo gradiva. V sami knjižnici bo treba z večjo specializacijo na tem področju učinkovitost
povečati, ob tem pa se je potrebno zamisliti tudi nad katalogiziranjem in zahtevnimi slovenskimi
pravili vzajemne katalogizacije. Do zdaj pri določanju katalogizacijskih pravil načela ekonomičnosti
niso bila kaj prida upoštevana (Žaucer, 2006; http://www.intranet.ctk.uni-lj.si/Users/Zaucer/nujnostracionalizacije-v-knjiznicah.pdf).
2.8.2 Analiza slovenskega okolja
2.8.2.1 Splošno
V Strategiji razvoja Slovenije Vlade RS iz leta 2005 so med ključnimi nacionalnimi razvojnimi cilji v
obdobju 2006-2013 zapisani posredno prek razširjanja uporabe informacijsko komunikacijske
tehnologije ter učinkovitega posodabljanja in vlaganja v učenje, izobraževanje, usposabljanje,
raziskave in razvoj zapisani tudi cilji za knjižnice.
V Strategiji razvoja informacijske družbe v RS (Si2010)
(http://www.mvzt.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/informacijska_druzba/si2010.pdf) je v
poglavju o e-vsebinah zapisan cilj zagotavljanja kar najširšega dostopa državljanom do ustreznega
obsega kakovostnih e-vsebin v tujih jezikih, ki so temeljno gradivo za znanstveno, strokovno in drugo
kulturno dejavnost.
2.8.2.2 Raziskovalno okolje
V Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti nista podrobneje opredeljena ne knjižničarstvo ne
infrastrukturna dejavnost.
V Resoluciji o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006–2010 (Uradni list
RS 3/06) je zapisano, da je treba povečati sredstva za informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo,
ki podpira raziskovalno in izobraževalno dejavnost. Financirati je treba nakup informacijske in
komunikacijske opreme raziskovalnih organizacij, sofinancirati delovanje osrednjih specializiranih
informacijskih centrov (nadomeščanje in obnova računalniške in komunikacijske opreme v sistemu
specialnih knjižnic in informacijskih centrov) ter zagotavljati reden nakup tuje periodike in baz
podatkov, posebej na področjih, kjer knjižnično gradivo v Sloveniji ne odraža trenutnega stanja v
svetu.
Knjižnično-informacijska in komunikacijska dejavnost zagotavlja informacijsko-komunikacijsko
infrastrukturo, ki predstavlja podporo raziskovalno-razvojni dejavnosti ter razvojnim storitvam in
strokovnemu izobraževanju. Zato Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport v okviru posebnega
programa izvaja program sofinanciranja nakupov tuje znanstvene literature in baz podatkov z
namenom zagotavljanja nujnega dotoka in dostopnosti tujih znanstvenih in strokovnih informacij za
potrebe raziskovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Pogoje in postopke ter načine izbiranja,
spremljanja nakupov in zagotavljanje dostopnosti sofinancirane znanstvene literature in baz podatkov
določata Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju nakupa tuje znanstvene
literature in baz podatkov (Uradni list RS 53/2006) ter Pravilnika o sofinanciranju nakupa tuje
znanstvene literature in baz podatkov (Uradni list RS 12/05).
10

Program dela CTK
Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih informacijskih centrov (Ur.l. RS 12/05) določa
naloge osrednjih specializiranih informacijskih centrov. Po njem pridobiva CTK sredstva za več kot
enega delavca, na nalogah pa dela občasno celotna ekipa.
2.8.2.3 Visokošolsko okolje
Zakon o visokem šolstvu (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS 119/2006) ureja tudi statusna
vprašanja knjižnic in inštitutov ter drugih zavodov, katerih dejavnost je potrebna za uresničevanje
visokošolske dejavnosti, če so ustanovljeni v okviru univerz (drugi zavodi – članice univerz). Ker je z
aktom o ustanovitvi prevzela ustanoviteljstvo CTK Republika Slovenija, Zakon o visokem šolstvu za
statusna vprašanja CTK ne velja. Je pa Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem
šolstvu (Uradni list RS 63/2004, 8043) določil, da se iz sredstev državnega proračuna zagotavljajo
tudi sredstva za delovanje Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.
V Resoluciji o nacionalnem programu visokega šolstva Republike Slovenije 2007-2010 (Uradni list
RS 94/2007) je med drugim zapisano, da morajo biti prednostne naloge države in visokošolskih
zavodov usmerjene predvsem v zagotavljanje ustreznih prostorov ter vlaganje v razvoj in
posodabljanje opreme (laboratoriji, knjižnice, informatika) ter vzdrževanje prostorov. Predvideva se
tudi, da bomo v prihodnjem petletnem obdobju imeli v Sloveniji kljub neizogibnemu zmanjševanju
prebivalstva med 19. in 26. letom in ob rahlem manjšanju števila tistih, ki se vpisujejo na visoke šole
v Sloveniji, še naprej več kot 60% zajetje teh generacij. Predvideno je tudi spodbujanje izobraževanja
za deficitarne in perspektivne poklice: "Pomembno uveljavljanje naravoslovno-tehniških poklicev je
tudi načrtno usmerjanje naravoslovno in tehniško usmerjenih mladih raziskovalcev v raziskovalna in
pedagoška mesta na visokošolskih zavodih in v gospodarstvu. To povečanje mora biti izrazito
povsod, predvsem pa na omenjenih deficitarnih in relevantnih področjih."
Število študentov v Ljubljani bo verjetno naraščalo nekoliko počasneje zaradi drugih slovenskih
univerz. Pričakujemo, da bo delež študentov, ki obiskujejo knjižnice, nespremenjen.
2.8.2.4 Okolje Univerze v Ljubljani
V Strategiji Univerze v Ljubljani za obdobje 2006-2009 (http://www.unilj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/o_univerzi_v_lj/strategija_ul/5.4%20StrategijaUL2006_2009.pdf)
je
omenjena povečana skrb za knjižnice zaradi konkurenčnosti do drugih univerz. Zaradi razdrobljenosti
knjižničnega sistema UL je med univerzitetnimi cilji tudi zagotavljanje kakovostnega delovanja
knjižničnega informacijskega sistema in boljši dostop do informacijskih virov. Načrtovano je tudi
preoblikovanje knjižničnega sistema. Ravno v tem lahko CTK bistveno pomaga svoji nekdanji
ustanoviteljici. CTK že sedem let zagotavlja Univerzi bogat nabor elektronskih revij, v letu 2007 pa je
bistveno prispeval k nabavi in vzpostavitvi portalne opreme in združevalnega iskalnika.
2.8.2.5 Značilnosti slovenskega knjižničarstva
Družbeni odnos do slovenskega knjižničarstva je v primerjavi z drugimi državami dober,
knjižničarstvo je še od prej, ko je bilo dejavnost posebnega družbenega pomena, precej razvejano in
uveljavljeno. Število knjižničarjev in sredstva za knjižnice so relativno velika, zato ni pričakovati, da bi
se povečevala, verjetnejše je zmanjševanje.
Organiziranost splošnih knjižnic je dobra, visokošolskih pa slabša. Razlog slabše organizacije
visokošolskih knjižnic je v organski rasti fakultet in njihovih knjižnic, večinoma brez dolgoročnih
načrtov in povezav. Močno coklo razvoja je povzročal tudi NUK s svojo zakonsko vlogo univerzitetne
knjižnice, pa s slabim opravljanjem te funkcije, brez prave pristojnosti, povezav in ustreznih finančnih
sredstev. Nevključenost CTK v Univerzo je strokovno napaka. Že iz teorije zunanjega izvajanja (angl.
outsourcing) sledi, da se strateške funkcije vedno izvajajo znotraj organizacij. UNESCO je že pred
tridesetimi leti opozarjal na take anomalije (Penna, C.V.. UNESCO. V: Kent, A. et al., edts.
Encyclopedia of library and information science, vol. 31. Dekker, New York, 1981) in svetoval
vladam, pa smo Slovenci nasvete ignorirali in se izgovarjali na našo majhnost. Visokošolske
knjižnice, zlasti na Univerzi v Ljubljani, so razdrobljene, drage, s precej zaposlenimi, mnoge od njih
11

Program dela CTK
so odprte premalo časa. V okolju tiskanega gradiva so še lahko zadovoljivo opravljale svojo funkcijo,
v digitalnem okolju pa jo čedalje teže.
2.8.2.6 Okolje uporabnikov
Upoštevati moramo demografski upad najštevilnejših uporabnikov CTK za kakšnih 15% v petih letih.
Število generacije v študijski starosti od 20 do 24 let se bo od 141.155 v letu 2005 zmanjšalo na
predvidoma 126.582 v letu 2010.
Ne glede na velike tehnološke spremembe je okolje uporabnikov CTK zelo stabilno in v nekaterih
segmentih celo v porastu. Študenti so najpogostejši obiskovalci CTK in v knjižnici radi študirajo.
Študentom ugaja lokacija knjižnice, založenost s knjižničnim gradivom in stimulativno študijsko
vzdušje v njenih čitalnicah. Profesorji in raziskovalci so zelo zadovoljni s ponudbo elektronskih revij,
ki dopolnjujejo tiskano gradivo po fakultetnih knjižnicah. V zadnjih letih je močno naraščala uporaba
elektronskih revij. Danes je nemogoče z večjo verjetnostjo predvideti trende uporabe odprtih arhivov,
elektronskih revij in knjižnic za pet let vnaprej. Izposoja tiskanih revij iz CTK se počasi zmanjšuje.
Pričakujemo, da se bo tudi pri nas zmanjšala uporaba podatkovnih zbirk, zlasti zaradi velike uporabe
elektronskih revij in drugih elektronskih virov. Narašča povpraševanje po računalniško opremljenih
študijskih prostorih, čeprav je v knjižnici omogočen brezžični dostop v brezžično izobraževalno
omrežje Eduroam. Menimo, da bo pogostnost uporabe gradiv s strani študentov še naraščala zaradi
vedno bolj zahtevnega študija. Zaradi enotne izkaznice bo v čitalnicah še več študentov iz drugih
netehniških fakultet, celotno število obiskovalcev pa se ne bo bistveno spreminjalo.
3 CILJI
3.1 Dolgoročni cilji
3.1.1 CTK kot osrednja in univerzitetna knjižnica za tehniko in naravoslovje
Najštevilnejši uporabniki CTK so in bodo tudi v bodoče študenti in profesorji Univerze v Ljubljani. Zato
bo CTK še bolj utrjeval svojo vlogo osrednje univerzitetne knjižnice za tehniko in del naravoslovja z
nabavljanjem ustreznega gradiva in ponudbo storitev.
3.1.2 Sodelovanje z visokošolskimi knjižnicami
CTK bo prožen in prilagodljiv ter bo izkoristil vsako priložnost za korak k integraciji univerzitetnega
knjižničarstva, ki mu bo ponujen s strani Univerze. Nudili bomo pomoč fakultetnim knjižnicam, kadar
se bodo obrnile na CTK. Knjižnica načrtuje intenzivnejše sodelovanje s fakultetnimi knjižnicami zlasti
pri nabavi in obdelavi gradiva ter pri sodelovanju v nabavnih konzorcijih in usposabljanju knjižničarjev
za delo z elektronskimi viri.
3.1.3 Najširše in najkakovostnejše omogočanje dostopa
V skladu s finančnimi in tehničnimi možnostmi bo CTK omogočal uporabnikom dostop do izbranih in
urejenih virov prek interneta. Za to bo sklepal licenčne pogodbe z dobavitelji podatkovnih zbirk in
digitalnih gradiv ter skrbel za možnost dostopa do njih s spletne strani in/ali kataloga. V sodelovanju z
drugimi visokošolskimi knjižnicami bomo pomagali pri izgradnji odprtih arhivov in univerzitetne
digitalne knjižnice s primerno portalno opremo, ki jo bomo nabavili najkasneje do leta 2006.
3.1.4 Skrb za izbor knjižničnega gradiva
Skrbniki zbirk bodo pretehtano izbirali fond gradiva, skrbeli za pokritost vseh področij tehnike in
nekaterih področij naravoslovja ter pazili na pravo razmerje med elektronskimi in tiskanimi gradivi.
Vseh pet let bomo nadaljevali z večjim izločanjem manj uporabljanega gradiva iz dislociranega
skladišča.
12

Program dela CTK
3.1.5 Zagotavljanje študijskega vzdušja v čitalnicah
Čitalnice bodo zaradi študijskega vzdušja, enotne izkaznice in dobre lokacije še naprej dobro
obiskane. Nadaljevali bomo z izboljšavami sistema oznak gradiva (fizične oznake in lokacijske
oznake v katalogu), zaradi manjšega števila nabavljenih tiskanih revij pa posamezne police
nadomestili s čitalniškimi stoli. Več čitalniških mest bomo opremili z računalniki in priključki za
računalnike. Vpeljali bomo tudi brezžični dostop.
3.1.6 Racionalizacija specializiranih informacijskih centrov na področju tehnike
Če bo potrebna zaradi omejenih resursov racionalizacija pri posredovanju informacij o literaturi, bomo
število informacijskih specialistov postopoma zmanjševali z razporejanjem na druga dela. Ob
manjšem obsegu posredovanja informacij bodo imeli zaposleni več dela pri bolj natančnem izboru
gradiva za zbirke CTK, pri koordiniranju vsebinske obdelave gradiv, pri dajanju online referenčnih
informacij, pri pripravi elektronskih gradiv in skrbi za njihovo dostopnost.
Nadaljevali bomo gradnjo baze ICONDA s slovensko produkcijo s področja graditeljstva. V študijske
programe fakultet se bomo skušali vključiti z osnovami znanstvenega informiranja in skozi to
usposabljali uporabnike in promovirali knjižnico.
3.1.7 Racionalizacija pri nabavi in obdelavi gradiva
Če bo zaradi zunanjih razlogov potrebno zmanjšati število zaposlenih v knjižnici, bomo zmanjšali
število zaposlenih pri nabavi in obdelavi gradiva, zaposlene pa po možnosti razporejali na druga dela.
Zato si bodo zaposleni v tem oddelku morali prizadevati za racionalizacijo in hitrejšo obdelavo gradiva.
Zaposlene bomo motivirali za prevzemanje dodatnih del, med drugim za vnos zapisov starejšega
gradiva v COBISS.
3.1.8 Podpora študiju na daljavo
Na željo univerzitetnih uporabnikov bomo nudili podporo elektronskemu študiju in elektronskemu
publiciranju. Vloga knjižnice pri tem bo predvsem tehnična: urejanje gradiv, preformatiranje,
pridobivanje soglasij in omogočanje dostopa.
V Oddelku medknjižnične izposoje in posredovanja dokumentov bomo po potrebi vodili tudi pregled
nad neposrednim naročanjem dokumentov ter finančnimi obveznostmi uporabnikov ter obveznostmi
do dobaviteljev in avtorskih agencij na drugi strani.
3.1.9 Skrb za primernost in kakovost storitev
Vlogo osrednje ali univerzitetne knjižnice si predstavljamo tako, da je le-ta korak pred drugimi
visokošolskimi knjižnicami v razvitosti, opremljenosti in v povezavah. Zadovoljni uporabniki so
ogledalo kakovosti knjižnice, zato bo skrb za kakovost storitev pomemben del aktivnosti v naslednjih
petih letih. Vsakemu uporabniku bomo skušali ustreči glede na njegove specifične želje. Zasledovali
bomo odzive uporabnikov z anketami in s pazljivo obravnavo reklamacij. Merili bomo različne
parametre uspešnosti knjižnice in jih primerjali z drugimi knjižnicami. Presojali bomo, kaj lahko
izboljšamo in merili, kaj bomo z izboljšavami pridobili. Nadaljevali bomo s skrbjo za veliko
razpoložljivost gradiva.
3.2 Kratkoročni cilji in naloge za leto 2008
3.4.1 Knjižnična dejavnost
1 Zagotavljati dostop do virov in informacij po internetu (zagotovitev dostopa do vsaj 1000
naslovov elektronskih revij in 8000 elektronskih knjig, 95% letna razpoložljivost strežnikov
CTK, uporabo vsaj 220.000 polnotekstovnih dokumentov (štetih po metodi COUNTER).
2 Zagotavljati dostop do knjižničnega gradiva in informacij v čitalnicah ter prostor za študij
(po delovnem koledarju za leto 2008, 170 čitalniških mest, najmanj 40 osebnih
13

Program dela CTK
računalnikov in terminalov vključno z računalniško učilnico, Nemško čitalnico in računalniki
za uporabnike v SIC-ih).
3 Omogočati klasično izposojo (108.000 enot na dom skupaj z Nemško čitalnico),
medknjižnično izposojo knjižničnega gradiva ter posredovanje dokumentov (8.500
posredovanih enot).
4 Posredovati informacije (845 tematskih poizvedb), izdelovati bibliografske zapise in
sodelovati pri sistemu vrednotenja znanstvene in strokovne uspešnosti.
5 Digitalizacija in urejanje elektronskih dokumentov za potrebe UL.
6 Organizirati usposabljanje uporabnikov in knjižničarjev ter prakso študentov bibliotekarstva
(20 tečajev, seminarjev ali predavanj in 15 skupinskih obiskov, skupno z Nemško
čitalnico).
7 Zaključiti intenzivno urejanje, obdelavo in odpisovanje gradiva iz dislociranega skladišča.
Kazalci za knjižnico, s katerimi se vrednoti izpolnjevanje ciljev:
Določanje kazalnikov za merjenje doseganja ciljev in uspešnosti visokošolskih knjižnic
v letih 2007-2009
Načrtovana vrednost Teža
Z.
Ime kazalnika
kazalnika v letih kazaln
št.
2007 2008 2009 ika
Opis kazalnika
1a Število aktivnih uporabnikov 1 8.400 7.400 7.000 20
1b
2
3
4
5
Delež študentov med aktivnimi
uporabniki
Letni prirast vseh enot gradiva, ki ga
ponuja knjižnica (knjig, priročnikov, revij,
spletno gradivo, elektronski mediji, itd.)
Letni prirast spletnih enot gradiva, ki ga
ponuja knjižnica
Število pregledanega gradiva v
elektronski obliki (knjig in revij)
0,77 0,77 0,77 10
4.000 12.000* 4.000 10
1.500 9.000* 1.000 15
210.000 220.000 230.000 40
Število računalnikov, preko katerih
uporabniki v knjižnici lahko dostopajo do 40 40 40 5
informacij 2
Gre za število
spletnih naslovov,
do katerih
knjižnica omogoča
dostop.
*Opomba: zaradi enkratnega nakupa paketa elektronskih knjig.
1 Število uporabnikov z vsaj eno zabeleženo transakcijo v sistemu COBISS (vpis, izposoja, vračilo, podaljšava
gradiva). Dejansko število uporabnikov storitev CTK je zaradi IP načina avtentikacije za dostop do e-virov veliko
večje, saj lahko e-vire CTK uporabljajo vsi zaposleni in študentje Univerze v Ljubljani, ne glede na to, ali so
vpisani v evidenco članstva CTK. Neevidentirani uporabniki CTK so tudi naključni obiskovalci in pa študentje, ki
niso vpisani v evidenco članstva CTK, a vsakodnevno uporabljajo čitalnico in ostale vire CTK.
2 V prostorih CTK je uporabnikom na voljo uporaba brezžičnega omrežja Eduroam, ki uporabnikom omogoča
brezplačen dostop.
14

Program dela CTK
Drugi kazalci knjižnične dejavnosti
Kazalec Leto 2006 Načrt za leto 2008
Število na dom izposojenega
gradiva 151.901
Število uporabnikov, ki so se
udeležili izobraževanj (brez N.
č.)
Število posredovanih enot v
medknjižnični izposoji
Razmerje med posredovanimi in
zahtevanimi enotami iz
medknjižnične izposoje
Število naslovov naročene
tiskane periodike (nakup)
15
108.000
(90.000 monografskih, 10.000 serijskih, 8.000 v
Nemški čitalnici)
1414 1000
10.726 8.500
95 % 92 %
521 350
Število kupljenih knjig 2582 2500
Število organiziranih
izobraževanj za uporabnike
34
tečajev/predav
anj + 33
skupinskih
obiskov
DELOVNI KOLEDAR ZA LETO 2008
IZPOSOJA, ČITALNICA IN PROSTI PRISTOP
ODPRTO
vse mesece razen julija
in avgusta
20 tečajev/predavanj + 15 skupinskih obiskov
od ponedeljka do petka 7:30 – 21:30
sobota 8:00 – 13:00
letne počitnice 7:30 – 15:00
ODPRTO KRAJŠI ČAS od 1. julija do vključno
31. avgusta
30. aprila sreda 7:30 – 14:00
30. oktobra četrtek 7:30 – 14:00
24. decembra sreda 7:30 – 14:00
31. decembra sreda 7:30 – 14:00
ZAPRTO 1. januarja torek
2. januarja sreda
8. februarja petek
24. marca ponedeljek
1. maja četrtek
2. maja petek
25. junija sreda
15. avgusta petek
31. oktobra petek
1. novembra sobota
25. decembra četrtek
26. decembra petek
MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA IN SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI ZA TEHNIKO IN
NARAVOSLOVJE
ODPRTO vse mesece od ponedeljka do petka 8:00 - 15:00
ODPRTO KRAJŠI ČAS 30. aprila sreda 8:00 - 14:00
30. oktobra četrtek 8:00 - 14:00
24. decembra sreda 8:00 - 14:00
31. decembra sreda 8:00 - 14:00
ZAPRTO 1. januarja torek
2. januarja sreda
8. februarja torek
24. marca ponedeljek
1. maja četrtek
2. maja petek

Program dela CTK
25. junija sreda
15. avgusta petek
31. oktobra petek
1. novembra sobota
25. decembra četrtek
26. decembra petek
3.4.2 Mednarodna dejavnost
• Nemška čitalnica CTK bo sodelovala z Goethe Institutom pri pripravi kulturnega programa na
stroške Instituta.
• Sodelavka CTK bo sodelovala pri upravljanju mednarodne podatkovne zbirke ICONDA.
• Sodelavci se bodo udeležili več mednarodnih konferenc
• CTK se bo primerjala z nemškimi visokošolskimi knjižnicami z indeksom BIX.
3.4.3 Upravne naloge
3.4.3.1 Naloge in pričakovani rezultati tajništva
a. Naloge tajnika:
• organiziranje in vodenje tajništva,
• izvajanje odločitev sveta zavoda, ki jih po statutu ne izvršuje direktor,
• izvajanje odločitev direktorja,
• nadziranje dela finančno-računovodske službe,
• nadzor nad postopki javnih naročil in organizacija dela na tem področju,
• priprava splošnih in posamičnih pravnih aktov,
• sodelovanje pri pripravi plač in delovne uspešnosti,
• priprava kadrovskega načrta,
• sodelovanje pri strokovnem delu konzorcijskih nabav knjižničnega gradiva,
• organizacija notranje revizije,
• opravljanje nalog strokovnega delavca za varnost in zdravje pri delu po pooblastilih
na podlagi opravljenega splošnega dela strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri
delu,
• sodelovanje pri postopkih upravljanja s stvarnim premoženjem CTK oz. države.
b. Uskladitev poslovanja z novimi predpisi
Nadaljevali bomo s postopki notranjega revidiranja, ki ga bo izvajal zunanji izvajalec skladno z
določili internega pravilnika in revizijskimi standardi.
V primeru večjih nabav, ki bodo presegle mejne vrednosti za objavo v Uradnem listu RS v
okviru konzorcijev predvidevamo tudi, da bomo pripravili javne razpise, ki se bodo objavili v
uradnih glasilih Evropske Unije, kar bo terjalo še dodatna usposabljanja s področja javnih
naročil in obsežne priprave gradiva za posamezne razpise.
Z oddelkom za pridobivanje in obdelavo gradiva bomo sodelovali pri pripravi pogodb in
sporazumov v okviru konzorcijskih nabav za Univerzo v Ljubljani in za ostale partnerje, ki bodo
pristopili zraven.
Obetajo se tudi spremembe predpisov s področja financiranja, kar bomo ves čas spremljali.
Potrebno bo nadaljevati z ureditvijo pravnega statusa nepremičnin, ki jih upravlja CTK.
Skladno z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu in izjavo o varnosti z oceno tveganja bo
potrebno nadaljevati z opravljanjem zdravniških pregledov za zaposlene.
16

Program dela CTK
Sproti bomo tudi izvajali predpise s področja knjižnične dejavnosti in v ta namen sodelovali s
pristojnim inšpektorjem za knjižnice.
Ves čas se bomo trudili, da bomo imeli sprotno urejen dostop do informacij javnega značaja
skladno z zakonom.
Predvidena je notranja revizija poslovanja.
Stroški izvajanja predpisov v 2008:
Področje
okvirni stroški v EUR z DDV
1. notranja revizija poslovanja javnega
6259,39
zavoda
2. objava javnih razpisov in rezultatov ter
1043,23
ponovitev javnih razpisov
3. zdravniški pregledi na 60 mesecev
1251,88
(predvidoma 10 delavcev vsako leto)
4. izdelava ocene tveganja
834.58
5. strokovna dela varnosti pri delu
834.58
skupaj v 2008 11058,25
c. Upravljanje z nepremičninami v lasti Republike Slovenije
1. skladišče (baraka) Valjhunova ul. 8, Ljubljana
Rušitev objekta ali predaja lastnici Republiki Sloveniji. Na podlagi odločbe o uporabnem
dovoljenju ni možnosti, da bi nam odškodnina za objekt bila priznana.
2. stanovanje Adamičeva 10, Ljubljana
Predviden je prihodek iz naslova najemnin v višini 1251,88 EUR letno ter 100% prihranek pri
obratovalnih stroških, ki bodo še naprej v celoti bremenili najemnika.
d. Nadaljevanje najema prostorov v stavbi TR3 in možne druge rešitve - srednjeročne in
dolgoročne usmeritve
e. Pričakovani rezultati tajnika:
• izvedeni novi predpisi s področja plač,
• organizacija in izvedba vseh potrebnih javnih razpisov (v sodelovanju s komisijo)
vključno z evropskimi razpisi,
• izpeljava vseh potrebnih postopkov javnih naročil male vrednosti, ki so v pristojnosti
tajnika,
• ažuriranje notranjih splošnih pravnih aktov (pravilniki, navodila) glede na prioritete v
delovnem procesu,
• urejena vsebina pogodb, ki jih sklene CTK,
• urejene kadrovske zadeve in pregledane ter urejene pogodbe o zaposlitvi,
• ureditev varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja zaradi
sprememb zakonodaje in po potrebi sodelovanje z informacijskim pooblaščencem,
• organizacija notranjega revidiranja,
• izvedba predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu glede na finančne zmožnosti
CTK.
f. Naloge in pričakovani rezultati tajnice vodstva:
• opravljanje strokovnih in izvedbenih nalog na kadrovskem področju (priprava
osnutkov odločb, sklepov, pogodb o izobraževanju in zaposlitvi),
• urejanje podatkov za zdravstveno in socialno zavarovanje za delavce in njihove
družinske člane,
17

Program dela CTK
• posredovanje zahtevanih podatkov na zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije,
• prijavljanje delavcev na preventivne zdravniške preglede skladno z izjavo o varnosti z
oceno tveganja in zdravstveno oceno tveganja pooblaščenega zdravnika ter ukrepi
za odpravo tega tveganja,
• evidentiranje prejete pošte v tajništvu CTK,
• pripravljanje popisa gradiva v arhivu CTK skladno z veljavno zakonodajo in arhiviranje.
Pisarniški referent v tajništvu opravlja podporo navedenim nalogam tajnika, tajnice vodstva
knjižnice in direktorja ter fakturira. Pričakuje se najmanj tako uspešna podpora pri delu, kot jo
je zagotavljal do sedaj.
3.4.3.2 Naloge in pričakovani rezultati finančno-računovodske službe
• opravlja plačila in tekoče ureja, zajema, knjigovodsko evidentira ( v glavno knjigo in
analitične evidence) in sporoča podatke,
• vodi davčne evidence za CTK v skladu s predpisi s tega področja,
• izvaja računovodski nadzor in nadzor nad izpolnjevanjem terjatev in plačilom
obveznosti in arhivira izvirnike knjigovodskih listin,
• spremljanje zunanjih predpisov s finančno – računovodskega področja in skrb za
pravočasno uporabo le teh pri delu, v sodelovanju s tajnikom CTK,
• sodelovanje s tajnikom CTK pri pripravi notranjih aktov z finančno – računovodskega
področja (v pripravi sprememba Pravilnika o računovodstvu),
• izvaja obračun plač in drugih izdatkov zaposlenim in skrbi za evidence na tem
področju (oddaja podatkov o dohodnini DURS-u – rok 31.01. v letu, prijava podatkov
in spremembe podatkov o obdobju zavarovanja in plači na obrazcih M4/M8 na ZPIZ
– rok 30.04. v letu)
• pripravljanje finančnih načrtov in priprava realizacije le-teh (za MVZT – visoko šolstvo
v skladu s pogodbo o financiranju dejavnosti najmanj 4x letno, za ARRS glede na
določila pogodbe o sofinanciranju oziroma najmanj 1x letno, za MK za Nemško
čitalnico najmanj 2x letno, za potrebe vodstva CTK praviloma mesečno oziroma po
potrebi)
• pripravlja letno računovodsko poročilo in obvezne računovodske izkaze (zakonski rok
za oddajo je 28. februar naslednjega leta za predhodno leto)
• pripravlja premoženjsko bilanco (rok za oddajo je 30. april za bilanco predhodnega
leta).
• pripravlja druga poročila po potrebi in glede na zakonske predpise (statistika
finančnih računov – Banka Slovenije, statistična poročila za Statistični urad RS in
drugo)
Pričakovani rezultati Finančno računovodske službe so predvsem skrb za tekoča plačila in
urejanje, zajemanje, knjigovodsko evidentiranje, računovodski nadzor in pravočasno
sporočanje podatkov ter priprava zgoraj naštetih poročil in realizacija nalog tako, kot je to
bilo v preteklih letih.
3.4.3.3 Naloge direktorja:
• organiziranje in vodenje,
• vodenje strokovnega dela,
• predstavljanje in zastopanje,
• skrb za izvajanje poslovne politike in programa dela,
• organiziranje in usklajevanje delovnega procesa,
• skrb za izvajanje odločitev sveta zavoda,
• priprava program dela,
• priprava poročila o delu in poslovanju,
• skrb za materialno in finančno poslovanje,
• sprememba sistemizacije delovnih mest,
18

Program dela CTK
• sodelovanje pri pripravah za novogradnjo.
Pričakovan rezultat dela direktorja je, da bo knjižnica v letu 2008 dosegla približno tak rezultat
dela, kot jih je v nekaj preteklih letih.
3.4.4 Druge naloge CTK
3.4.4.1 Informatizacija CTK in pomoč pri zagotavljanju digitalnih vsebin
Naloge tekoče podpore in ostale sprotne naloge
• zagotavljanje obratovalnega stanja mreže PC
• vzdrževanje elektronske čitalnice v prostem pristopu in podpora uporabnikom
• vzdrževanje računalniške učilnice in podpora pri izvajanju izobraževanj za uporabnike
• izobraževanje in podpora zaposlenim pri tekočem delu
• izvajanje varnostne politike
• vzdrževanje domače strani in ostalih informacijskih sistemov
• vzdrževanje strežnikov in podatkovnih zbirk
• nabave in instalacije opreme
• reševanje okvar in trenutnih problemov
• storitve arhiviranja, tiskanja in drugih uslug
• oblikovanje besedil in tiskanje edicij
• organizacijska pomoč (seminarji, konference…)
• ostale tekoče naloge
Razvojne naloge
• Nadaljnji razvoj spletnega mesta CTK in programske opreme za dostop do elektronskih
publikacij in drugih informacijskih virov.
• Nadaljnji razvoj spletnega mesta digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani, podpora
upravljanju združevalnega iskalnika in OpenURL povezovalnika.
• Nadaljnji razvoj podpornih sistemov v elektronski čitalnici in prostem pristopu.
• Postavitev računalniškega delovnega mesta za slepe in slabovidne.
• Uvedba sistema za lociranje gradiva iz kataloga.
• Sodelovanje v COBISS projektih (nabava, OPAC) v skladu z aktivnostmi IZUMa.
3.4.4.2 Dejavnost specializiranih informacijskih centrov
Cilja dejavnosti sta zagotoviti primerne informacije uporabnikom in urediti bibliografsko bazo
raziskovalcev.
Specializirani informacijski centri bodo opravljali naslednje naloge:
• obdelovanje, organiziranje, vrednotenje, arhiviranje in posredovanje specializiranih
informacij in informacijskih virov,
• izvajanje selekcije pri vnosu bibliografskih zapisov v bibliografsko bazo raziskovalcev
ter spremljanje in nadziranje ustreznosti razvrstitve bibliografskih zapisov,
• naloge Osrednjega specializiranega centra za tehniko po pogodbi z ARRS.
Pričakovani rezultati: 845 tematskih poizvedb, 200 vnosov v ICONDO, 2500 določitev
tipologije, 180 bibliografskih zapisov, 2195 vsebinskih obdelav.
3.4.4.3 Dejavnost Nemške čitalnice
Dogoročni cilj Nemške čitalnice je posredovanje informacij z nemških govornih področij in
širjenje nemške bralne kulture v Sloveniji.
19

Program dela CTK
Letni cilji Nemške čitalnice je graditev vloge posrednika kulture nemških dežel v Sloveniji.
Naloge čitalnice so:
• izposoja gradiva, posredovanje informacij, dostopnost čitalnice (9.900 izposojenih enot (od
tega 7.900 na dom), 800 informacij, 680 aktivnih članov, 20 uvajalnih tečajev za 400
udeležencev, 200 vsebinsko obdelanih knjižničnih enot za vnos v COBISS vklj. z
retrospektivo),
• nabava gradiva (po pogodbi z Goethe-Inst. prejmemo leta 2008 v uporabo 80 knj., 35
naslovov periodike, 30 CD, ter od Fundacije Pro Helvetia predv. 20 knj. ter 1 naslov period., in
od avstrijskega veleposlaništva 4 naslove period. v naslednjem skupnem obsegu po prirastu in
odpisu:
4.800 knjig
35 naslovov periodike
240 filmov v formatu VHS
300 zvočnih CD
220 zvočnih avdiokaset)
20 filmov v formatu DVD,
• obdelava knjižničnega gradiva (50 knjig, 35 kontinuiranih naslovov periodike, 20 zvočnih CD)
• predstavitvena dejavnost (Literarno poročanje allemalLesen (z društvom germanistov
alleMANIAK, Odd. za germanistiko na FF in Goethe-Inst. Ljubljana): 10 srečanj med študijskim
letom; uvajanja za praktikante nemškega veleposlaništva, Goethejevega inst. Ljubljana, CTK;
vodeni ogledi/uvajanja za osnovnošolce, gimnazijce, študente, lektorje, učitelje/profesorje
nemščine, tečajnike; menjajoče se razstave novih pridobitev; literarno branje z vabljenim
avtorjem v organizaciji Goethe-Inst. Ljubljana in s financiranjem Robert-Bosch-Stiftung;
gostovanje s predstavo Klaus Mann und die Seinen (zun. financerji),
• sodelovanje z institucijami doma in v tujini (Sodelovanje z Društvom slovenskih pisateljev;
književnih prevajalcev Slov.; z revijo Literatura; z društvom alleManiak, z oddelkom za
germanistiko pri FF; Pedagoško fakulteto Maribor; s Cankarjevo založbo; z založbo Beletrina;
z DAAD in ÖAAD za Slovenijo ter veleposlaništvi Nemčije, Avstrije in Švice v Ljubljani).
3.4.5 Kadrovska politika in kadrovski načrt
Število zaposlenih na dan 10.12.2007 je bilo 47 zasedenih delovnih mestih (v ekvivalentu polne
zaposlitve – polnega delovnega časa). V letu 2008 načrtujemo zmanjšanje števila zaposlenih
v skladu z zahtevo ministrstev za 0,5% glede na leto 2007 oziroma za 1% glede na leto 2006 in
to predvidoma v Oddelku nabave in obdelave gradiva. Kadrovanje bo usmerjeno predvsem
v iskanje delavcev za nadomeščanje delavk, ki bodo na porodniškem dopustu oz. začasno
odsotnih delavcev. S tem bomo zmanjšali tveganje in opravili vse zastavljene naloge in cilje.
Spremembe sistemizacije so predvidene v primeru sprememb predpisov s področja plač, kar
bo potrebno izvesti z dnem začetka izvajanja Zakona o sistemu plač v javnem sektorju oz.
podzakonskih aktov, sprejetih na njegovi podlagi. Spremembe sistemizacije bodo morda
potrebne tudi zaradi spremembe predpisov s področja davkov glede bonitet in podobnega,
varstva pri delu glede obveznih zaščitnih sredstev in obveznih zdravstvenih pregledov oz.
zdravstvenih zahtev za opravljanje dela na določenem delovnem mestu ter tudi predpisov s
področja vzgoje in izobraževanja, če bo za določena delovna mesta potrebno izpolnjevati
nove zahteve glede izobrazbe v zvezi s spremembami nazivov po končanem študiju oz.
izobraževanju.
Ker pri nekaterih delovnih mestih med zaposlenimi nimamo rezerve za primer bolniških
odsotnosti, smo nujno vezani na občasno pomoč preko študentskega servisa.
a) Predvidena napredovanja v letu 2008
Predvidenih je 8 rednih napredovanj.
Delavec
količnik osnovne
plače
količnik
napredovanja
Sprememba
Količnika
1. 2,40 2,50 0,10 od 1.1.2008
20

Program dela CTK
2. 3,40 3,60 0,20 od 1.1.2008
3. 4,20 4,40 0,20 od 1.9.2008
4. 2,20 2,30 0,10 od 1.9.2008
5. 2,90 3,00 0,10 od 1.9.2008
6. 4,40 4,70 0,30 od 1.9.2008
7. 4,00 4,20 0,20 od 1.9.2008
8. 3,80 4,00 0,20 od 1.1.2008
skupaj v 2008 1,40
Pri vseh napredovanjih je potrebno upoštevati, da bo predvidoma prišlo do spremembe
količnikov v plačne razrede, kar lahko okvirno predvidimo po plačni lestvici, ki je priloga
Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur.l. RS 56/02 s spr. in dop.). V primeru prevedbe v
plačne razrede bo glede na uvrstitev v plačni razred mogoče tudi, da do posameznih
napredovanj ne bo prišlo skladno z določili navedenega zakona.
b) Dodatki:
Spremembe dodatkov bodo upoštevane glede na rast plač v novem plačnem sistemu.
c) Podiplomski študij
Če se bo kateremu od tistih, ki nameravajo magistrirati v 2007, študij zavlekel, bo magistriral v
2008.
d) Jubilejne nagrade v letu 2008: nihče od zaposlenih ne bo dosegel pogoja za jubilejno nagrado.
Še najprej se bo podpiralo izobraževanje v interesu delodajalca, kolikor nam bodo to
omogočala finančna sredstva. Ostalim delavcem bomo glede na možnosti delodajalca
omogočili izobraževanje v lastnem interesu.
e) Zdravniški pregledi
Preglede delavcev je skladno s podzakonskimi akti iz Zakona o varnosti in zdravju pri delu
potrebno opraviti na vsakih 60 mesecev, pri nekaterih vodstvenih delavcih pa na 36
mesecev. S tem, ko bi vsako leto opravilo pregled 9-10 delavcev, bi zadostili zakonski zahtevi
o pregledih na 5 in 3 leta in porazdelili breme stroškov na več let.
f) Izobraževanje:
Izobraževanja za pridobitev formalne izobrazbe v letu 2008 ne bo, razen v primeru zamude iz leta
2007.
1 magistrsko 0
2 srednješolsko 0
3 višješolsko 151,48
4 srednješolsko 370,00
skupaj 521,48
Usposabljanja v letu 2008
Usposabljanje Število delavcev Okvirni stroški
Seminar/konferenca I M S P N R F i T t d EUR
Teč. za oper. sisteme in aplik. 2 2600
NT Konferenca 2 420
Konferenca Online 1 1 2000
21

Program dela CTK
seminar JN ali arhiviranja 2 1 1 1 1765
seminar delov. razm. in pravne z. 1 1 1450
Seminar -področ.financ,računov 3 800
Izobr.s. o javn. finan. in drž.rev. 1 2 3 1600
Komisija za pri.- strok. izpit 2 1 400
IFLA Quebec 1 2500
Jezik. teč. – nem., angl., franc. 1 1 1200
obv. teč. za pripr. na strok. izpit 2 1 2700
Konferenca COBISS 2008 1 2 6 1 2000
Strok. pred.v okviru b. društev 4 2 1000
Komuniciranje z uporabniki 1 75
Delo z uporab. s posebn. potreb. 1 70
Kako enostavno do stat. podatk. 1 40
Tečaj za pridobitev lic. COBISS 1 960
COBISS2 in 3 1 7 2 2500
COBISS-Izposoja 4 1150
Frankfurt- knjižni sejem 1 1500
Slovenski kemijski dnevi 1 250
tečaji SIST 2 800
ICOLC 1 2100
Katalogizacija-kreiranje zapisov 2 1100
Katalogizacija-mon. publikacije 3 360
Katalogizacija monografij (NUK) 2 340
Baza CONOR 1 275
Preizkus znanja katalogizacija 3 60
Osnove urejevaln. besedil EDIT 3 360
COBISS2/Izpisi-statistike prir. g. 1 271
COBISS/Izpisi-statistike za izp. 1 271
COBISS-zahtevnejše iskanje 3 360
Special. knjižnice -2008 ali ZBDS 1 1 1 1000
Tečaji (novi info. viri, novosti) 8 0
LIBER Architecture g. 1 1530
CIB, UICB, ICONDA B. 1 1230
Posvetovanje ZBDS 1 2 2 800
PATLIB konferenca 1 500
Excel 5 2 780
Word 2 870
Access 1 1 700
PowerPoint 3 780
IATUL-Auckland 1 2600
Skupaj 43.567
Seminar/konferenca I M S P N R F i T t d EUR
Opomba: I – Oddelek za izposojo,
M – Oddelek medknjižnično izposojo in posredovanje dokumentov,
S – Specializirani informacijski oddelki za tehniko in naravoslovje,
P – Oddelek za pridobivanje in obdelavo gradiva,
N – Nemška čitalnica,
R – Oddelek za razvoj in svetovanje,
F – Finančno-računovodska služba,
i - Služba za informacijsko tehnologijo,
T – Tajništvo knjižnice,
t – tajnik knjižnice,
d – direktor knjižnice.
22

Program dela CTK
Program usposabljanj se iz najrazličnejših vzrokov nikoli ne izvede v celoti, zato bo
predvidena realizacija le okrog 60%.
Kadrovski načrt za leto 2008 je priloga tega načrta in je izdelan po sedaj veljavnih predpisih
ter bo predvidoma v celoti temeljil na novem Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. V
kadrovskem načrtu so prikazani količniki po sedaj veljavni Kolektivni pogodbi za dejavnost
vzgoje in izobraževanja v RS. Potrebni pa bodo popravki, glede na spremembe in novosti
predpisov s področja plač.
Rast plač lahko predvidimo skladno z izhodišči iz napovedi Urada za makroekonomske
analize in razvoj, še bolj natančno pa po sprejetem rebalansu proračuna za leto 2008.
3.4.6 Investicije
Knjižnica razen nabave knjižničnega gradiva in opreme v točki 3.4.8 ne načrtuje nobenih
investicij v letu 2008.
3.4.7 Investicijsko vzdrževanje
Knjižnica ne načrtuje nobenega investicijskega vzdrževanja v letu 2008.
3.4.8 Oprema
Št.
priorit
ete
Oprema
1 Računalniki z
operacijskim
sist.(za zamenjavo
dotrajanih rač.
in opremo novih
rač. mest) 20 kom
2 Zamenjava
dotrajanih
strežnikov
3 Programska
oprema osebnih
računalnikov in
strežnikov
4 Druga računalniška
oprema
Prostor
različni prostori
v TR3
sistemski
prostor
različni prostori
v TR3
Viri sredstev in njihov delež
Vrednost v letu 2008 (v EUR)
opreme v letu MVZT Lastna Namens
2008 v EUR
sredstva ka za
invalide
24.000 24.000
6.253 6.253
6.000 6.000
različni prostori
4.000 4.000
v TR3
5 Oprema za invalide 422 422
6 Druga oprema
(fotokopirni stroji,
čitalci črtne kode…)
različni prostori
v TR3
4.300 4.300
7 Dvigalo za gradivo 7.000 7.000
8 Police za knjige in različni prostori
4.000 4.000
drugo pohištvo v TR3
Skupaj 55.975 47.253 8.300 422
3.4.9 Izhodišča in kazalci, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev
Izhodišča za pripravo finančnega načrta so:
23

Program dela CTK
• rast sredstev za plače iz naslova napredovanja in vrednotenja delovne dobe je lahko
največ 1 %,
• sredstva za izplačilo delovne uspešnosti so 2 % od sredstev za plače,
• sredstva za povračila in nadomestila, regres za letni dopust in druge izdatke
zaposlenim se lahko povečajo za povprečno letno rast cen (2,1 %),
o odpravnina ob upokojitvi: tri povprečne plače v RS oziroma tri zadnje plače
zaposlenega, če je to zanj ugodneje;
o povračilo stroškov prevoza na delo in z dela: stroški javnega prevoza,
• premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja: sredstva za izplačilo
premij se lahko povečajo za povprečno letno rast cen (2,1 %),
• davek na izplačane plače: poleg upoštevanja splošne rasti plač je treba upoštevati
Zakon o davku na izplačane plače (Uradni list RS, št. 21/06 – uradno prečiščeno
besedilo) s katerim se stopnja davka znižuje – za 20 % znižati sredstva za davek na
izplačane plače,
• izdatki za blago in storitve lahko povečajo za predvideno stopnjo inflacije iz
proračunskega priročnika za leto 2007 in 2008 (2,1 %),
• nakup opreme 2008: upošteva se splošno pravilo, to je predvidena stopnja inflacije
(2,1%). V predlogu proračuna so ta sredstva načrtovana v višini 47.253 EUR.
4 KADROVSKI NAČRT, FINANČNI NAČRT
Priloga a in b
24