Untitled - Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani

Centralna tehniška knjižnica
Univ e rz e v Ljubljani
Trg republike 3, 1000 Ljubljana, p.p. 90/II, Slovenija
telefon: (01) 2514 072, faks: (01) 425 66 67, E-pošta: post@ctk.uni-lj.si
PROGRAM DELA CENTRALNE TEHNIŠKE KNJIŽNICE UNIVERZE
V LJUBLJANI ZA LETO 2011
Direktor: Miro Pušnik
PROGRAM DELA SO PRIPRAVILI:
splošni del Miro Pušnik na osnovi programov dela oddelkov, ki so jih pripravili Smilja
Pejanovič, Erika Maver, mag. Matjaž Eržen, Iztok Skulj, Brane Čop, Tatjana Intihar, dr.Tjaša
Urbič, dr. Uroš Kunaver, Marija Slana,
- kadrovski načrt Miro Pušnik, Marija Slana,
- finančni načrt Marija Slana,
- načrt nakupa opreme dr. Uroš Kunaver,
- načrt usposabljanja uporabnikov: dr. Tjaša Urbič.
Obravnavano na 6. seji Strokovnega sveta CTK, dne 26.1.2011.
Sprejet je bil na 17. seji Sveta CTK, dne 27.1.2011.
Ljubljana, januar 2011

Program dela CTK-ja za leto 2011
1 PROGRAM DELA ZA LETO 2011....................................................................... 1
1.1 POSLANSTVO IN VIZIJA ............................................................................................................ 1
1.2 PREDSTAVITEV .......................................................................................................................... 1
1.2.1 Sredstva, s katerimi zavod razpolaga ............................................................................... 2
1.2.2 Zbirka knjižničnega gradiva ............................................................................................... 2
1.2.3 Prostori in oprema knjižnice .............................................................................................. 2
1.2.4 Uporabniki knjižnice ........................................................................................................... 3
1.2.4.1 Uporabniki ...................................................................................................................... 3
1.2.4.2 Člani knjižnice ................................................................................................................ 3
1.2.4.3 Obisk knjižnice ............................................................................................................... 4
1.2.4.4 Registrirani aktivni uporabniki ........................................................................................ 5
1.2.4.5 Uporabniki storitev digitalne knjižnice ............................................................................ 5
1.2.5 Opis organiziranosti CTK ................................................................................................... 5
1.2.5.1 Organi CTK .................................................................................................................... 5
1.2.5.2 Notranja organizacija CTK ............................................................................................. 6
1.2.5.3 Pravice, obveznosti in odgovornosti javnega zavoda v pravnem prometu ter
zastopanje ...................................................................................................................... 8
1.2.5.4 Delovni čas knjižnice...................................................................................................... 8
1.2.6 Analiza poslovnega okolja ................................................................................................. 9
1.2.6.1 Mednarodno okolje......................................................................................................... 9
1.2.6.2 Slovensko okolje .......................................................................................................... 11
1.2.6.3 Raziskovalno okolje ..................................................................................................... 12
1.2.6.4 Visokošolsko okolje...................................................................................................... 13
1.2.6.5 Okolje Univerze v Ljubljani........................................................................................... 13
1.2.6.6 Značilnosti slovenskega knjižničarstva ........................................................................ 14
1.2.6.7 Okolje uporabnikov ...................................................................................................... 14
1.3 USMERITVE IN CILJI ................................................................................................................ 16
1.3.1 Zakonske in druge pravne podlage................................................................................. 16
1.3.2 Dolgoročni cilji................................................................................................................... 17
1.3.2.1 Podrobnejši opis dolgoročnih ciljev, ukrepov za dosego ter izvajalcev ....................... 19
1.3.3 Kratkoročni cilji in naloge za leto 2011 ........................................................................... 20
1.3.3.1 Kratkoročni cilji – knjižnična dejavnost......................................................................... 22
1.3.3.2 Podrobnejši opis kratkoročnih ciljev, ukrepov za dosego ter izvajalcev – knjižnična
dejavnost ...................................................................................................................... 23
1.3.3.3 Cilji in naloge, povezane z drugo dejavnostjo CTK...................................................... 26
1.3.3.4 Podrobnejši opis kratkoročnih ciljev, ukrepov za dosego ter izvajalcev – druga
dejavnost CTK.............................................................................................................. 27
1.3.3.5 CTKDelovni koledar za leto 2011: izposoja, čitalnica in prosti pristop ..................... 28
1.3.4 Investicije in nakup opreme ............................................................................................. 32
1.3.5 Investicijsko vzdrževanje ................................................................................................. 33
1.3.6 Kadrovska politika in kadrovski načrt ............................................................................ 33
1.4 POVZETEK POROČILA O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH ZAVODA ZA LETO 2010 34
1.4.1 Povzetek ocene realiziranih ciljev ................................................................................... 34
1.4.2 Investicije in investicijsko vzdrževanje........................................................................... 35
1.4.3 Poročilo o kadrovski politiki ............................................................................................ 36
1.4.4 Povzetek poročila o finančnih rezultatih ........................................................................ 36
2 FINANČNI NAČRT CTK ZA 2011...................................................................... 38
ii

Program dela CTK-ja za leto 2011
1 PROGRAM DELA ZA LETO 2011
1.1 POSLANSTVO IN VIZIJA
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani kot visokošolska knjižnica zagotavlja
informacijske in knjižnične storitve s področij tehnike in naravoslovja študentom in
zaposlenim na Univerzi v Ljubljani kot podporo dodiplomskemu in podiplomskemu študiju
študentov ter pedagoškemu in raziskovalnemu delu visokošolskih strokovnjakov. V manjšem
obsegu nudi nekatere storitve tudi študentom in strokovnjakom z drugih šol in univerz ter
zaposlenim v pridobitnih in nepridobitnih organizacijah. Storitve knjižnice temeljijo na
strokovnosti, kakovosti, prijaznosti do uporabnikov in sodobni tehnologiji. S povezavami z
drugimi knjižnicami, knjižničnimi mrežami in informacijskimi sistemi zagotavlja svojim
uporabnikom dostop do informacij in gradiv z vsega sveta (Izjava o Poslanstvu CTK-ja je bila
sprejeta na seji Sveta knjižnice dne 27.5.2004).
CTK bo inovativna visokošolska knjižnica, ki bo skrbela za dostopnost svojih in tujih gradiv
ter virov informacij predvsem za uporabnike s področij tehnike in naravoslovja.
Prilagajala se bo spremenjenim potrebam uporabnikov, ki nastajajo s spremembami v
znanstvenem komuniciranju in s spremembami v izobraževanju. V podporo
izobraževalnemu in raziskovalnemu delu na univerzi in raziskovalnih zavodih bo knjižnica
dolgoročno omogočala lažje, hitrejše in širše poti do znanja zlasti s preobrazbo v digitalno
knjižnico. Delovno in organizacijsko se bo prilagajala Univerzi v Ljubljani ter se povezovala
s knjižnicami njenih članic in drugimi knjižnicami ali sorodnimi organizacijami.
Zato bo skrbela za primerno strokovnost knjižničnega in informacijskega dela, za primerno
kadrovsko zasedenost in sodobno tehnološko opremljenost. Zasledovala bo razvoj
knjižničarske in informacijske dejavnosti in prevzemala nova spoznanja, ugotavljala želje in
potrebe uporabnikov in stalno ocenjevala uspešnost in učinkovitost svojega dela. Z
ustvarjalnostjo v iskanju novih rešitev in usmeritvah delovanja si bo prizadevala razviti
sodoben kooperativen knjižnični informacijski sistem. Prizadevala si bo pridobiti namensko
zgrajene prostore (vizija sprejeta v Načrtu razvoja Centralne tehniške knjižnice Univerze v
Ljubljani za obdobje 2009-2013 na 7. seji Sveta CTK 19. februarja 2009).
1.2 PREDSTAVITEV
Po 6. členu Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Centralna tehniška knjižnica Univerze v
Ljubljani (Uradni list RS 60/2003, dopolnitve: Uradni list RS, št. 44/07, Uradni list RS
90/2010) CTK opravlja naslednje dejavnosti:
a) kot javno službo izvaja:
• podpora študijskemu in raziskovalnemu procesu z izvajanjem knjižnične dejavnosti
predvsem za študente, visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce ter z
izvajanjem konzorcijske nabave elektronskih informacijskih virov in upravljanjem
konzorcijev za visokošolske, raziskovalne in druge organizacije v Republiki Sloveniji,
• sistematično zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva
(knjige, revije, disertacije, raziskovalne naloge, standarde, patente, zbirke podatkov) v
tiskani in elektronski obliki,
• zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih informacijskih virov,
• izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,
• posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih storitev in proizvodov,
• pridobivanje, usposabljanje ter informacijsko opismenjevanje uporabnikov,
• sodelovanje v programih informacijskega opismenjevanja visokošolskih zavodov,
1

Program dela CTK-ja za leto 2011
• organiziranje seminarjev ter strokovnega izpopolnjevanja knjižničarjev, študentov ter
drugih uporabnikov,
• medknjižnična izposoja ter posredovanje dokumentov,
• drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.
b) poleg javne službe javni zavod opravlja še:
• raziskovalno in razvojno delo na področju bibliotekarstva in informacijske znanosti,
• opravlja druge informacijske storitve,
• zalaga, izdaja, tiska ter prodaja knjige in druge publikacije s področja svoje
dejavnosti,
• organizira posvetovanja,
• fotokopira in opravlja druge oblike razmnoževanja,
• nudi zainteresiranim storitve v okviru svoje dejavnosti.
1.2.1 Sredstva, s katerimi zavod razpolaga
Preglednica 1: Finančna sredstva CTK v letu 2010
Vrsta prihodkov Znesek prihodkov (v EUR) Delež (%)
Prihodki iz sredstev javnih financ 3.095.944,34 92
Drugi prihodki za izvajanje javne službe 166.316,87 5
Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 88.387,00 3
Skupaj 3.350.648,21 100
1.2.2 Zbirka knjižničnega gradiva
Preglednica 2: Knjižnična zbirka CTK-ja (brez Nemške čitalnice)
VRSTA GRADIVA
Stanje
31. 12.
2008
Prirast
2009
Odpis
2009
Stanje
31. 12. 2009
Indeks
07/08
Monografije skupaj 114.138 2.850 997 115.991 102
Periodične publikacije – letniki 26.827 638 371 27.094 101
Standardi 1 65.997 2.627 0 68.624 104
Neknjižno gradivo skupaj 2.036 206 0 2.242 110
Skupaj 208.998 6.321 1.386 213.951 102
1.2.3 Prostori in oprema knjižnice
Knjižnica domuje od leta 1994 v najetih prostorih na Trgu republike 3 v stolpnici TR3, kamor
se je preselila, ko je Republika Slovenija prodala njeno nekdanjo vilo na Tomšičevi 7. Prvo
pogodbo o najemu je sklenil Servis skupnih služb Vlade RS. Površina prostorov v TR 3
znaša neto 2528,54 m2, od tega 630,58 m2 skladišč, okrog 1100 m2 prostega pristopa s
čitalnicami, okrog 700 m2 pisarn in dodatno še 92 m2 Nemške čitalnice. Lokacija
knjižnice je sorazmerno dobra, saj velik delež obiskovalcev prihaja s fakultet vzdolž
Aškerčeve ceste. Prostori so primerni, le površina čitalnic in računalniških učilnic je
premajhna, poglavitni problem pa je premajhno število študijskih mest. Knjižnica upravlja še
s stanovanjem površine približno 56 m2 na Adamičevi ulici 10 v Ljubljani. Knjižnica je
primerno opremljena s knjižničnim pohištvom, pa tudi z računalniško, komunikacijsko in
1 Podatki le za standarde v nevezani obliki, ki jih ne obdelujemo v COBISS-u. Standardi, vezani v knjižni obliki, so
(Handbook, Taschenbuch) upoštevani pri monografijah. Podatek o številu standardov na osnovi evidentiranih
55.424 ter oceni števila JUS (13.200).
2

Program dela CTK-ja za leto 2011
reprografsko opremo. V knjižnici je 43 računalnikov, ki so na voljo uporabnikom za uporabo
informacijskih virov in ostalih storitev. Uporabniki, ki na svojih fakultetah dobijo geslo za
brezžični priklop, se lahko od decembra 2005 brezžično priklopijo na internet tudi v CTK
(ostali uporabniki lahko dobijo geslo tudi v CTK). Zaradi zgostitve postavitve gradiva v
skladišču je bil leta 2006 del polic nadomeščen s kompaktnimi premakljivimi policami, še
večji del pa v letu 2007.
V letu 2010 smo v sodelovanju z Direktoratom za investicije Ministrstva za visoko šolstvo,
znanost in tehnologijo (dalje MVZT) izvajali aktivnosti za pridobitev novih prostorov ter
sodelovali pri programskih osnutkih za izgradnjo nove knjižnice. S tem bomo nadaljevali tudi
v letu 2011. Naš cilj je, da bo knjižnica v novih prostorih delovala bolje ter tudi bolj racionalno
kot v najetih prostorih. Poleg nekoliko večjega obsega skladišč ocenjujemo, da bi knjižnica
potrebovala približno enkrat več čitalniških mest, da bi celoti zadostili potrebam naših
uporabnikov.
1.2.4 Uporabniki knjižnice
1.2.4.1 Uporabniki
Uporabniki knjižnice so večinoma študentje Univerze v Ljubljani (dalje UL), ki predstavljajo
okoli 83% vseh uporabnikov. Najpomembnejši segmenti uporabe knjižnice so:
• izposoja gradiva,
• uporaba storitev digitalne knjižnice,
• študij v prostorih knjižnice.
Naš cilj je, da bi bila knjižnica dostopna čim večjemu krogu uporabnikov. V ta namen s
ponudniki literature in informacijskih virov želimo dosegati licenčne režime, ki omogočajo
dostop najširšemu krogu uporabnikov. Po Uredbi o osnovnih storitvah knjižnic (Ur. l. RS št.
29/2003) so uporabniki CTK tisti, ki pridejo v prostore CTK (čitalnice, informacijske centre,
medknjižnično izposojo, v predavalnico/učilnico) ali pa tisti, ki uporabljajo spletne storitve na
daljavo (elektronske revije, elektronske knjige, elektronske slovarje, podatkovne zbirke in
ostale licencirane informacijske vire v spletnem okolju) tudi z uporabo t.i. IP avtentikacije. Ker
knjižnica upošteva načela univerzalne in čim lažje dostopnosti do dokumentov, vsebin ali
informacij, za tovrstno uporabo virov in storitev ne zahteva včlanitve v knjižnico, ampak
zadošča že dostop do računalnikov, ki so vključeni v IP avtentikacijo 2 . Tako mnogi uporabniki
– npr. študenti in profesorji, ki na fakultetah berejo elektronske revije in knjige, ki jih
zagotavlja CTK, sploh ne vedo, da uporabljajo storitve CTK, CTK pa ne pozna njihovega
števila. To je še posebej pomembno ob skokovitem porastu članic konzorcijev za dostop do
mednarodne znanstvene literature. V letu 2011 bo v konzorcije vključenih preko 70 novih
institucij (do leta 2010 22 vključenih institucij). Zato lahko število dejanskih uporabnikov le
zelo grobo ocenimo na okrog 45.000, število potencialnih uporabnikov CTK oz. doseg
storitev digitalne knjižnice pa presega 100.000 uporabnikov.
1.2.4.2 Člani knjižnice
Ker so po pogodbi z UL o zagotavljanju knjižničnih storitev in načinu obračunavanja
članarine – vpisnine, na osnovi enotne študentske knjižnične izkaznice ter v skladu z Uredbo
o osnovnih storitvah knjižnic, vsi študenti UL tudi člani CTK, je imel CTK v letu 2010 56.570
članov, od katerih je tudi dobil del vpisnine v knjižnice, in še nekaj članov, vpisanih samo v
CTK.
2 To pomeni, da se profesorjem, raziskovalcem in ostalim zaposlenim v organizacijah, vključenih v konzorcije
CTK, za uporabo elektronskih virov in storitev CTK ni potrebno vpisovati v knjižnico, če želijo omenjene vire in
storitve uporabljati iz računalnikov v IP okolju ene izmed organizacij. Za dostop od doma morajo uporabiti
sisteme, ki ga posamezne organizacije uporabljajo za oddaljeni dostop in so z gesli povečini vezani na knjižnice.
3

Program dela CTK-ja za leto 2011
1.2.4.3 Obisk knjižnice
Število obiskovalcev lahko ocenimo po merjenem številu prehodov skozi vrata in z oceno
pogostosti obiskov na okrog 20.000, ki so v letu 2009 opravili okoli 154.000 obiskov.
Preglednica 3: Najpomembnejši številčni primerjalni podatki o delovanju CTK v letu
2009 v primerjavi z letom 2008
Vsi oddelki CTK, tudi Nemška čitalnica 2008 2009 Indeks 09/08
Število registriranih aktivnih uporabnikov knjižnice (z N. č.) 9.528 8.540 90
• število študentov
7.801 7.088
91
• število drugih članov
1.727 1.452
84
Število novo vpisanih uporabnikov knjižnice (z N. č.) 2.303 2.394 104
Število obiskov v vseh oddelkih CTK (z N. č.) ~155.000 ~154.000 99
Število izposojenih enot na dom z N. č. (brez standardov) 122.433 118.473 97
Medknjižnična izposoja
• število realiziranih zahtevkov 10.854 10.053 93
• realizacija zahtevkov v odstotkih 96 98 102
• hitrost dobave dokumentov (v dnevih) 2,1 1,9
Informacijske storitve
• tematske poizvedbe 1.224 1.514 112
• svetovanje 376 420 112
• SDI (število profilov) 84 68 81
• informacije o citiranosti 64 153 239
Elektronski viri in storitve
• spletne revije (št. zakupljenih naslovov) 2.672 3.091 116
• spletne knjige in priročniki 12.759 16.631 130
• on-line podaljševanje/rezervacije gradiva 29.788 15.946 54
• obisk vstopne spletnega mesta CTK 84.799 87.115 103
• št. elektronsko posredovanih člankov v MI 8.283 6.666 80
• št. pregledanih dokumentov v e-obliki (na UL) 447.212 519.606 116
- od tega št. vpogledov v e-knjige (samo UL) 29.160 41.479 142
• št. pregledanih dokumentov v e-obliki (konzorciji) 625.444 829.576 133
Knjižnična zbirka na dan 31. 12. (brez N. č.) 208.998 213.681 102
• skupaj knjige, disertacije, priročniki in učbeniki 114.138 115.721 101
• periodične publikacije (letniki) 26.827 27.094 101
• standardi 65.997 68.624 104
• neknjižno gradivo 2.036 2.242 110
Nabava knjižničnega gradiva (enote) 7.342 6.321 86
• nakup 4.519 3.890 86
• dar 2.823 2.431 86
Nakup knjižnega gradiva (enote brez standardov) 3.632 3.320 91
- od tega nakup tiskanih periodičnih publikacij (letniki) 601 592 99
Izločanje gradiva (enote, odpisane iz evidenc) 15.478 1.368 9
Usposabljanje uporabnikov in knjižničarjev 2.591 2.655 102
• število študentov 971 1.260 130
• število ostalih udeležencev 1.620 1.395 86
4

Program dela CTK-ja za leto 2011
1.2.4.4 Registrirani aktivni uporabniki
Med registrirane aktivne uporabnike štejemo le tiste, ki imajo vsaj eno transakcijo registrirano
s sistemom COBISS v tekočem letu ali izposojo v Nemški čitalnici. V letu 2009 je CTK imela
8.540 registriranih uporabnikov, od tega okrog 83% študentov.
1.2.4.5 Uporabniki storitev digitalne knjižnice
V letu 2010 smo imeli preko 1,5 milijona vpogledov v različne zapise elektronskih
informacijskih virov CTK (vpoglede v zapise baz podatkov, v članke e-revij, v poglavja e-
knjig, uporabo e-slovarjev). Od tega smo beležili 830.000 uporab celotnih besedil
elektronskih revij, ki v strukturi izdatkov za elektronske informacijske vire predstavljajo
največji izdatek.
1.2.5 Opis organiziranosti CTK
1.2.5.1 Organi CTK
Organi CTK so določeni v 8. členu Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Centralna tehniška
knjižnica UL.
Organi javnega zavoda so:
• Svet zavoda,
• direktor,
• Strokovni svet,
• drugi organi, določeni s statutom zavoda.
Organ upravljanja javnega zavoda je svet zavoda. Svet zavoda šteje sedem članov, od tega:
• tri predstavnike ustanovitelja,
• dva predstavnika UL,
• enega predstavnika uporabnikov knjižnice – študenta,
• enega predstavnika delavcev zavoda.
Svet zavoda določa:
• poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje,
• finančni načrt javnega zavoda,
• načrt investicij in investicijskega vzdrževanja;
sprejema:
• letne in večletne programe dela in poročila o njihovi uresničitvi,
• statut javnega zavoda,
• interne akte o delovnih razmerjih,
• letno poročilo javnega zavoda,
• cenik storitev javnega zavoda,
• poročilo direktorja javnega zavoda;
odloča:
• o prodaji in nabavi osnovnih sredstev;
imenuje in razrešuje:
• direktorja javnega zavoda;
5

Program dela CTK-ja za leto 2011
predlaga:
• ustanovitelju spremembo dejavnosti;
ter opravlja druge naloge v skladu s predpisi, tem sklepom in statutom.
Svet zavoda mora pridobiti soglasje ustanovitelja k statutu, letnemu programu dela in
finančnemu načrtu javnega zavoda. O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad
odhodki odloča ustanovitelj na predlog sveta zavoda. Seja sveta zavoda je sklepčna, če je
navzoča večina njegovih članov, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov. Za
sprejem statuta in drugih splošnih aktov javnega zavoda, letnega programa dela in
finančnega načrta je potrebna večina glasov vseh članov sveta zavoda.
Direktor:
• organizira in vodi delo ter poslovanje javnega zavoda,
• vodi strokovno delo javnega zavoda,
• predstavlja in zastopa javni zavod,
• predlaga poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje,
• odgovarja za zakonitost dela,
• sprejema splošne akte, za katere ni pristojen drugi organ po zakonu ali po sklepu o
ustanovitvi,
• organizira in usklajuje delovni proces,
• skrbi za izvajanje odločitev sveta zavoda,
• predlaga program dela,
• daje poročilo o delu in poslovanju,
• skrbi za materialno in finančno poslovanje,
• odloča o disciplinski odgovornosti delavcev,
• določi sistemizacijo delovnih mest,
• opravlja druga dela v skladu s predpisi, s sklepom o ustanovitvi in statutom.
Strokovni svet sestavlja osem članov, ki jih imenuje svet zavoda. Štiri člane imenuje na
predlog direktorja izmed delavcev javnega zavoda, ki opravljajo nosilne poklice in zunanjih
strokovnjakov s področja dela javnega zavoda, ostale člane pa na predlog ustanovitelja.
Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokovnega dela javnega zavoda in daje
direktorju ter svetu zavoda mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj.
1.2.5.2 Notranja organizacija CTK
Po 17. členu Statuta CTK je notranja organizacija zavoda določena z Aktom o sistemizaciji
delovnih mest v CTK t.j. s Pravilnikom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v CTK.
V CTK-ju so bile na dan 17.11.2009 organizirane naslednje enote:
Oddelki:
1. Nemška čitalnica 3
2. Oddelek za izposojo
3. Oddelek za medknjižnično izposojo in posredovanje dokumentov
4. Oddelek za pridobivanje in obdelavo gradiva
5. Oddelek za razvoj in svetovanje
6. Specializirani informacijski centri za tehniko in naravoslovje
3 Nemška čitalnica v Ljubljani, ki je bila dne 6. 7. 2009 na osnovi odločitve Goethejevega instituta preimenovana v Nemško
knjižnico. Ker je Nemška čitalnica navedena tudi v sedaj veljavnem Statutu CTK, v Programu dela navajamo ime Nemška
čitalnica.
6

Program dela CTK-ja za leto 2011
Službe:
1. Finančno-računovodska služba
2. Služba za informacijsko tehnologijo
3. Tajništvo knjižnice.
Delovna področja oddelkov so:
Nemška čitalnica:
• organizira in omogoča izposojo gradiva v čitalnico in na dom,
• nudi informacije in svetovanje s svojega področja,
• sodeluje v nacionalnem bibliografskem sistemu,
• strokovno obdeluje gradivo za svoje področje.
Oddelek za izposojo:
• organizira in izvaja izposojo gradiva iz fondov CTK-ja,
• skrbi za dostopnost gradiv,
• svetuje pri iskanju informacij in gradiv,
• organizira in usmerja izločanje gradiv in pravilno skladiščenje gradiv.
Oddelek za medknjižnično izposojo in posredovanje dokumentov:
• organizira in usklajuje vse vrste posredovanj dokumentov iz domačih in svetovnih
virov,
• izvaja medknjižnično izposojo publikacij doma in s tujino,
• daje možnost reproduciranja avtorskih del za osebne potrebe uporabnikov v skladu z
avtorskopravno zakonodajo.
Oddelek za pridobivanje in obdelavo gradiva:
• nabavlja - izvaja javna naročila za pridobivanje tiskanega in elektronskega
knjižničnega gradiva,
• koordinira nabavo periodike v tehniškem krogu visokošolskih knjižnic,
• organizira zbiranje, bibliografsko obdeluje in vnaša podatke o periodiki, monografijah
in bazah podatkov v COBIB,
• nudi strokovno pomoč delavcem v visokošolskih in specialnih knjižnicah.
Oddelek za razvoj in svetovanje:
• opravlja razvojne naloge za potrebe CTK-ja,
• spremlja in ocenjuje kakovost in uporabnost elektronskih informacijskih virov,
• izvaja postopke nabave elektronskih informacijskih virov,
• koordinira in vodi konzorcijsko nabavo in upravljanje elektronskih informacijskih virov,
• opravlja naloge s področja raziskovanja, svetovanja in izobraževanja uporabnikov in
knjižničarjev,
• spremlja in proučuje problematiko na področju visokošolskega knjižničarstva s
področja tehnike in naravoslovja.
Specializirani informacijski centri za tehniko in naravoslovje:
• skrbijo za razvoj tiskanih in elektronskih zbirk gradiva na področju kemije,
matematike, fizike, astronomije, ekologije, proizvodnje, materialov, informatike,
elektrotehnike, strojništva, arhitekture, umetnosti, gradbeništva in urbanizma ter
drugih naravoslovnih ved,
• izvajajo informacijske poizvedbe iz domačih in svetovnih informacijskih virov,
• gradijo specializirane baze podatkov,
• skrbijo za vključevanje v mrežo specializiranih informacijskih sistemov v slovenskem
in mednarodnem prostoru,
• vsebinsko obdelujejo gradivo,
• analitično obdelujejo in pripravljajo bibliografije raziskovalcev,
7

Program dela CTK-ja za leto 2011
• urejajo domačo stran in intranet za zadolžena področja,
• skrbijo za razvoj tiskanih in elektronskih zbirk gradiva o domačih in mednarodnih
standardih,
• izvajajo izposojo standardov v čitalnico.
Delovna področja služb so:
Finančno-računovodska služba:
• opravlja finančno-računovodska dela za CTK,
• pripravlja načrte s svojega področja,
• pripravlja finančna in druga poročila,
• zagotavlja racionalno porabo finančnih sredstev,
• izvaja obračun izplačila plač in drugih osebnih prejemkov.
Služba za informacijsko tehnologijo:
• skrbi za informacijsko in komunikacijsko opremo v knjižnici in za elektronske
povezave znotraj knjižnice in izven (UL),
• zagotavlja informacijsko podporo za delo posameznih oddelkov,
• vzdržuje informacijski sistem CTK,
• podpira informacijsko vozlišče za sistem znanstveno tehniških informacij.
Tajništvo knjižnice:
• opravlja zadeve s kadrovskega, pravnega in organizacijskega področja,
• pripravlja osnutke aktov knjižnice in
• tajniška dela za vodstvo knjižnice ter Oddelek za razvoj in svetovanje.
1.2.5.3 Pravice, obveznosti in odgovornosti javnega zavoda v pravnem prometu ter
zastopanje
V skladu z 18. členom Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Centralna tehniška knjižnica UL
nastopa CTK v pravnem prometu samostojno, v svojem imenu in za svoj račun, z vsemi
pravicami in obveznostmi ter sklepa pravne posle za dejavnosti, določene v tem sklepu, brez
omejitev. Knjižnica odgovarja za obveznosti iz prejšnjega odstavka s premoženjem, s
katerim upravlja in razpolaga. Ustanovitelj odgovarja za obveznosti javnega zavoda do
vrednosti premoženja, pridobljenega iz javnih sredstev, s katerim javni zavod upravlja in
razpolaga.
Po 16. členu Statuta CTK knjižnico zastopa in predstavlja direktor. Direktor lahko s pisnim
generalnim ali posebnim pooblastilom pooblasti drugo osebo za zastopanje v določenih
zadevah. Za pooblaščenca se šteje tudi delavec, ki ima pri opravljanju dela na delovnem
mestu s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določene naloge, na podlagi katerih sklepa
določene posle.
1.2.5.4 Delovni čas knjižnice
Knjižnica je odprta ob delavnikih od 7:30 do 21:30, v soboto od 8.00 do 13:00, med
počitnicami v juliju in avgustu pa ob delavnikih od 7:30 do 15:00, v soboto pa od 7:30 do
13:00. Izposoja gradiva iz prostega pristopa se zaključi pol ure pred zaprtjem knjižnice, iz
skladišča pa ob 20:00. Ostali oddelki so za uporabnike odprti ob delavnikih od 8:00 do
15:00. Odprtost knjižnice je s 14 urami ob delavnikih in s 75 urami na teden med najdaljšimi
v Sloveniji. Čas odprtja smo s poskusnimi, še daljšimi, odpiralnimi časi optimizirali glede na
potrebe uporabnikov in možnosti, ki jih imamo v okviru poslovanja na lokaciji TR3.
8

Program dela CTK-ja za leto 2011
Preglednica 4: Organizacijska shema Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani
na dan 3.11.2010 (po veljavnem Pravilniku o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest
v CTK, sprejetem 23.12.2004 ter Aktu o sistemizaciji delovnih mest, določenem
1.8.2008)
Direktor:
Miro Pušnik
Tajnik:
Robert Razboršek
Oddelek za
razvoj in
svetovanje
(1 delavec)
Tilen Mandelj
Služba za
informacijsko
tehnologijo
(4 delavci)
Uroš Kunaver
Matjaž Rupnik
Tomaž Fidler
Leon Brišnik
Tajništvo knjižnice
(2 delavca)
Irena Jakša
Damjana Rančov
Finančno
računovodstvo
(3 delavci)
Marija Slana
Snježana Renko
Darko Ror
Odd. za izposojo
(9 delavcev CTK in
1 delavec FKKT)
Erika Maver
Marko Tonkli
Mitja Smrekar
Gašper Lešnik
Jože Brišnik
Vida Bovha
Dunja Kovač
Ljubo Jovanovič
Drago Krempel
Odd. za medknjižnično
izposojo
(4 delavci)
Smiljana Pejanović
Boža Strmljan
Manja Kristanc
Marija Grgič
Specializirani
informacijski centri za
tehniko in naravoslovje
(9 delavcev povpr.)
Iztok Skulj
Mira Lebez
Tjaša Urbič
Marko Šercelj
Mira Vovk-Avšič
Doris Dekleva-
Smrekar
Maksimiljan Planinc
Branka Leben
Nina Kodrič
Odd. za pridobivanje in
obdelavo gradiva
(11 delavcev)
Matjaž Eržen
Tatjana Intihar
Simona Kovačič
(nadomešča
Simono Senico)
Breda Simončič
Milena Grobovšek
Alenka Lenič
Janja Španinger
Vasja Terčič
Darja Vajs
Alenka Robič
Zdenka Usnik
Nemška čitalnica
(1 delavec)
Brane Čop
1.2.6 Analiza poslovnega okolja
1.2.6.1 Mednarodno okolje
Dinamika sprememb na področju knjižničarstva v zadnjih letih je izjemna. Na delovanje
knjižnic je v zadnjih dveh letih močno vplivala gospodarska kriza. V zadnjem desetletju pred
gospodarsko krizo so visokošolske knjižnice doživele številne spremembe v svojem
poslovanju, s tem pa so se povečevali proračuni knjižnic. Spremembe pri poslovanju
visokošolskih knjižnic so bile predvsem v prehodu na elektronsko poslovanje v spletnem
okolju. V zadnjem letu so visokošolske (in tudi ostale) knjižnice po dolgih letih v stanju, ko
morajo po dolgih letih usklajevati zmanjševanje svojih proračunov s potrebami uporabnikov.
Te so se v zadnjih letih v skladu z možnostmi močno spremenile. Prihajamo torej v situacijo,
ko bodo knjižnice morale iznajti novo poslovno formulo, kako ob zmanjšanjem financiranju
zadostiti velike apetite uporabnikov (Jubb, Michael, Challenges for Libraries in Difficult
Economic Times: Evidence from the UK, dostopno na
http://liber.library.uu.nl/publish/articles/000497/article.pdf).
Raziskava The Economic Downturn And Libraries (dostopno na
http://www.ucl.ac.uk/infostudies/research/ciber/charleston-survey.pdf) proučuje pričakovanja
javnih knjižnic glede sprememb proračunov ter možne odgovore za zagotavljanje čim
9

Program dela CTK-ja za leto 2011
večjega obsega virov in storitev za uporabnike v skladu z omejenimi finančnimi možnostmi.
Znanstvene knjižnice največje zmanjšanje proračunov pričakujejo pri nabavi informacijskih
virov, ki v tovrstnih knjižnicah predstavljajo največji izdatek v strukturi celotnih izdatkov.
Možna so tudi manjša zmanjšanja izdatkov v vseh ostalih postavkah proračunov (osebje,
storitve, infrastruktura).
Pri nabavi in zagotavljanju dostopa do informacijskih virov v znanstvenih knjižnicah
predstavlja največji delež v strukturi izdatkov za nabavo izdatek za znanstvene revije. Možna
rešitev na tem področju je v intenzivnem povezovanju v nabavne konzorcije, v prehodu na
"e-only" poslovne modele licenciranja ter v intenzivnem vključevanju storitev posredovanja in
dobave virov v poslovanje konzorcijev. S tovrstnimi aktivnostmi smo v CTK pred nekaj leti že
začeli, zato smo na problem sorazmerno dobro pripravljeni.
Pri izdatkih za osebje želijo znanstvene knjižnice vsaj ohraniti obstoječi proračun. Kot
možne metode za dosego tega cilja omenjajo trenutno zamrznitev zaposlovanja, nezasedbo
delovnih mest ob upokojitvah ter druge metode mehkega zmanjševanja števila zaposlenih.
Ob tem se seveda poraja vprašanje, do kod lahko tako zmanjševanje gre, ne da bi pri tem
morali zmanjševati obseg in kakovost storitev.
V CTK s tovrstnimi sorazmernimi zmanjševanji proračuna srečujemo že nekaj let. CTK je v
zadnjih dvajsetih letih močno zmanjšal število zaposlenih in sicer z 58 na 46 (za 21%) ob
tem, da smo močno razširili svoje programe. Struktura celotnih izdatkov CTK kaže na to, da
se iz leta v leto večajo izdatki za literaturo ob obstoječih izdatkih za osebje in ostalih
izdatkih. V letu 2010 mora CTK s popolnoma enakimi resursi obvladovati za 2,3 krat več
proračuna za literaturo, kot pred dvema letoma.
Preglednica 5: Groba celotna struktura izdatkov V CTK v 2008-2010
Leto Izdatki za literature (EUR) Izdatki za osebje (EUR) Ostali izdatki (EUR) Skupno (EUR)
2008 778.636 (34%) 1.128.069 (48%) 427.137(18%) 2.33.3842
2009 1.528.398 (49%) 1.189.277 (38%) 410.653 (13%) 3.128.327
2010 1.792.766 (52%) 1.210.460 (37%) 447.779 (13%) 3.451.005
Za povečevanje vlaganj v knjižnično gradivo so značilna povečevanja vlaganj predvsem v
zagotavljanje storitev elektronske knjižnice. Proračun za elektronsko gradivo v marsikateri
knjižnici predstavlja več kot 60% celotnega proračuna za gradivo. Povečevanje vlaganj v
elektronsko gradivo pri upravljanju in zagotavljanju dostopnosti gradiva dolgoročno
pomenijo manjše izdatke za osebje (podatki preverljivi na spletnem mestu BIX – Der
Bibiotheksindex, http://www.bix-bibliotheksindex.de). Vendar pa so za upravljanje
elektronskih informacijskih virov potrebna številna dodatna znanja. V CTK je delež izdatkov
za elektronsko gradivo v celotnih izdatkih za gradivo zaradi konzorcijskih nabav okoli 75%.
Konzorcijsko povezovanje je postalo temeljna organizacijska metoda za doseganje boljših
izhodišč pri nabavi mednarodne znanstvene literature. Poznamo tri tipe povezovanj v
konzorcije. V Sloveniji se je uspešno uveljavil sistem nacionalnih decentraliziranih
konzorcijev, pri katerem imajo knjižnice iz okolja znanstvenega informiranja sorazmerno
velik vpliv na izbor gradiva za financiranje. To je v okolju omejenih finančnih možnosti
velikega pomena (Mandelj,T., Pušnik M., Južnič P., Konzorcijsko delovanje in sredstva za
mednarodno znanstveno literaturo in bate podatkov v Sloveniji za leto 2010, Knjižnica,
54(2010)3, str. 36-52).
Proračun ter način financiranja visokošolskih knjižnic torej moraj zaradi navedenih razlogov
biti tako fleksibilen, da lahko zagotavlja pogoje, da bodo uporabniki dobili ustrezne odgovore
na svoja povpraševanja tudi ob morebitnem zmanjševanju proračunov knjižnic v celoti
(2010 top ten trends in academic libraries, dostopno na
http://crln.acrl.org/content/71/6/286.full.pdf+html, 2010). Največji izziv za knjižnice je t.i.
10

Program dela CTK-ja za leto 2011
zaščiteni proračun ("protected budget") za posamezne segmente delovanja, še posebej za
literaturo in informacijske vire. To pomeni, da je finančna postavka za literaturo in
informacijske vire ločena od ostalih postavk in se ob morebitni restriktivni obravnavi
proračuna knjižnice obravnava posebej.
Zelo pomembna razlika, nastala kot rezultat tehnoloških in socialno ekonomskih sprememb,
je v hitrem povečevanju razlik med posameznimi tipi knjižnic, ki odražajo tudi razlike med
potrebami različnih uporabniških skupin (Webb, Terry. Re-membering libraries: essays on
the profession, 2009, delni dostop na Google Books). Tako se na področju visokošolskih
knjižnic standardna delovna opravila zaposlenih bistveno razlikujejo od opravil v splošnih in
ostalih knjižnicah (Applegate, Rachel. What should "librarians" know? Current data on
support staff roles and competencies, 2009. Dostopno na http://hdl.handle.net/1805/1921).
Posledica teh sprememb so spremenjeni uporabniški stili sodobnih uporabnikov v
znanstvenem informiranju. Za knjižnice iz okolja znanstvenega informiranja je izjemnega
pomena, da svojim uporabnikom zagotovijo ustrezna okolja za uporabo virov in storitev
knjižnic t.j. namestitev sodobnih knjižničnih informacijskih portalov, namestitev openURL
povezovalnikov v spletne iskalnike ipd. (Perceptions of Libraries and Information
Resources, 2005. Dostopno na http://www.oclc.org/reports/2005perceptions.htm).
Iz tega sledijo bistveno spremenjene naloge sodobnih visokošolskih knjižnic, ki bodo v
bodoče usmerjene v licenciranje gradiva, v zagotavljanje okolij za dostop do licenciranih
gradiv, v servise za posredovanje dokumentov ter v obveščanje in usposabljanje
uporabnikov. Za tovrstna dela je potreben bistveno širši spekter znanj, kot jih omogočajo
klasični programi usposabljanja za bibliotekarje. Zato bo treba veliko truda vložiti v
strokovno izpopolnjevanje zaposlenih ter spremljanje omenjenih dinamičnih sprememb.
V zadnjem času je razmahu elektronskih revij sledil razmah elektronskih knjig. Temu smo
sledili tudi v CTK. Po nabavi velikega paketa e-knjig servisa Springer v letu 2008 smo
nadaljevali s paketno nabavo e-knjig servisov Springer ter ScienceDirect ter z nabavo e-
knjig v okviru servisov NetLibrary in Safari Books. Uporaba e-knjig je manjša od e-revij,
pričakujemo pa, da se bo razlika v uporabi postopoma manjšala (Perceptions of Libraries
and Information Resources, 2005. Dostopno na
http://www.oclc.org/reports/2005perceptions.htm). Problem je, da pri gre e-knjigah
večinoma za znanstvene monografije. Elektronske knjige se bodo predvsem med
dodiplomskimi študenti (ki pa predstavljajo največjo uporabniško skupino visokošolskih
knjižnic) začele bolj uporabljati, ko bodo založbe omogočile dostop do učbenikov in
priročnikov, kar zaenkrat še ni primer.
1.2.6.2 Slovensko okolje
V Strategiji razvoja Slovenije Vlade RS iz leta 2005 so med ključnimi nacionalnimi
razvojnimi cilji v obdobju 2006-2013 zapisani posredno prek razširjanja uporabe
informacijsko komunikacijske tehnologije ter učinkovitega posodabljanja in vlaganja v
učenje, izobraževanje, usposabljanje, raziskave in razvoj zapisani tudi cilji za knjižnice
(http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/projekti/02_StrategijarazvojaSlovenije.pdf).
V okviru Državnega razvojnega programa RS 2007-2013 iz leta 2008 je v okviru druge
razvojne investicijske prioritete zapisana krepitev institucij znanja skladno s potrebami
gospodarstva, ki bo vključevala naložbe v javno visokošolsko in raziskovalno infrastrukturo
nacionalnega pomena, t. j. v infrastrukturo organizacij, kot so visokošolske institucije, javni
raziskovalni zavodi, institucije za promocijo in popularizacijo znanosti in drugi javni zavodi,
ki delujejo na področjih, povezanih s potrebami gospodarstva in drugimi prednostnimi
področji razvoja (http://www.sentjur.si/f/docs/Drzavni-programski-dokumenti/DRP2007-
2013.pdf).
11

Program dela CTK-ja za leto 2011
V Strategiji razvoja informacijske družbe v RS je v poglavju o e-vsebinah zapisan cilj
zagotavljanja kar najširšega dostopa državljanom do ustreznega obsega kakovostnih e-
vsebin v tujih jezikih, ki so temeljno gradivo za znanstveno, strokovno in drugo kulturno
dejavnost
(http://www.mvzt.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/informacijska_druzba/si2010.pdf)
.
Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 opredeli pomen
gradnje nove zgradbe UKL/NUK JP kot razvojno investicijo življenjskega pomena za razvoj
družbe znanja, v katero se želi razviti Slovenija. V istem dokumentu je kot nacionalni
razvojni projekt omenjena tudi Politehnika Ljubljana kot nosilec povezave med
visokošolskimi zavodi, javnimi raziskovalnimi zavodi, inkubatorji novih podjetij, tehnološkimi
centri, centri odličnosti in gospodarstvom s področja naravoslovnih, biotehniških in tehniških
znanosti (http://www.slovenijajutri.gov.si/uploads/tx_publikacije/061127_resolucija.pdf).
V Strategiji razvoja širokopasovnih omrežij je izpostavljena optimalno infrastrukturna
opremljenost izobraževalnih ustanov kot pogoj za vzpostavitev družbe znanja
(http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/DEK/ostalo/predhodne_javne_obrav
nave/M.Jarc_-_Strategija_razvoja_sirokopasovnih_omrezij_v_RS-250308.pdf).
Okvire za izvajanje programov pa v obdobju negotovih časov na področju javnega
financiranja podajajo tudi ukrepi Vlade RS proti finančni in gospodarski krizi
(http://www.svr.gov.si/si/delovna_podrocja/aktivno_proti_financni_in_gospodarski_krizi/ukre
pi_vlade_republike_slovenije_proti_financni_in_gospodarski_krizi/).
1.2.6.3 Raziskovalno okolje
V Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti nista podrobneje opredeljena ne
knjižničarstvo ne infrastrukturna dejavnost.
V Resoluciji o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006–
2010 (Uradni list RS 3/06) je zapisano, da je treba povečati sredstva za informacijsko in
komunikacijsko infrastrukturo, ki podpira raziskovalno in izobraževalno dejavnost.
Financirati je treba nakup informacijske in komunikacijske opreme raziskovalnih organizacij,
sofinancirati delovanje osrednjih specializiranih informacijskih centrov (nadomeščanje in
obnova računalniške in komunikacijske opreme v sistemu specialnih knjižnic in
informacijskih centrov) ter zagotavljati reden nakup tuje periodike in baz podatkov, posebej
na področjih, kjer knjižnično gradivo v Sloveniji ne odraža trenutnega stanja v svetu.
V osnutku dokumenta Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2011 – 2020, ki je
ob pisanju Programa dela še v javni razpravi, je v poglavju 6 Informacijska infrastruktura
v podporo inovacijskemu sistemu med cilji omenjen tudi dostop do znanstvenih baz
podatkov. Prav tako pisci Strategije med cilji omenjajo pomen prostega dostopa do vmesnih
znanstvenih poročil ter arhivov podatkov raziskav (dostopno na
http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/odnosi_z_javnostmi/RISSosnutek.pdf).
Knjižnično-informacijska in komunikacijska dejavnost zagotavlja informacijskokomunikacijsko
infrastrukturo, ki predstavlja podporo raziskovalno-razvojni dejavnosti ter
razvojnim storitvam in strokovnemu izobraževanju. Zato MVZT v okviru posebnega
programa izvaja program sofinanciranja nakupov tuje znanstvene literature in baz podatkov
z namenom zagotavljanja nujnega dotoka in dostopnosti tujih znanstvenih in strokovnih
informacij za potrebe raziskovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Pogoje in postopke ter
načine izbiranja, spremljanja nakupov in zagotavljanje dostopnosti sofinancirane
znanstvene literature in baz podatkov določa Pravilnik o sofinanciranju nakupa tuje
znanstvene literature ((Uradni list RS, 12/05, spremembe: 53/06, 22/07, 18/08, 23/09).
12

Program dela CTK-ja za leto 2011
Pravilnik o sofinanciranju Osrednjih specializiranih informacijskih centrov (Uradni list
RS 12/05, spremembe: 97/05, 5/07, 23/09) določa delo OSIC-ev. Za delovanje OSIC-a za
tehniko CTK pridobiva sredstva za več kot enega delavca, na nalogah pa dela občasno
celotna ekipa.
1.2.6.4 Visokošolsko okolje
Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, spremembe: 39/1995 Odl.Ustavnega
sodišča U-I-22/94, 18/1998 Odl.Ustavnega sodišča U-I-34/98, 35/1998 Odl.Ustavnega
sodišča U-I-243/95, 99/1999, 64/2001, 100/2003, 134/2003-UPB1, 63/2004, 100/2004-
UPB2, 94/2006, 119/2006-UPB3, 59/2007 (63/2007 popr.), 15/2008, Odl.Ustavnega sodišča
U-I-370/06-20, 64/2008, 86/2009, 62/2010) ureja tudi statusna vprašanja knjižnic in
inštitutov ter drugih zavodov, katerih dejavnost je potrebna za uresničevanje visokošolske
dejavnosti, če so ustanovljeni v okviru univerz (drugi zavodi – članice univerz). Ker je z
aktom o ustanovitvi prevzela ustanoviteljstvo CTK Republika Slovenija, Zakon o visokem
šolstvu za statusna vprašanja CTK ne velja. Sta pa Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS 63/2004) in Uredba o javnem financiranju
visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2010 (Uradni list
RS 134/03, spremembe: 72/04, 4/06, 132/06, 99/08, 30/2009, 110/2009, 60/2010, 88/2010)
določila, da se iz sredstev državnega proračuna zagotavljajo tudi sredstva za delovanje
Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.
V Resoluciji o nacionalnem programu visokega šolstva Republike Slovenije 2007-
2010 (Uradni list RS 94/2007) je med drugim zapisano, da morajo biti prednostne naloge
države in visokošolskih zavodov usmerjene predvsem v zagotavljanje ustreznih prostorov
ter vlaganje v razvoj in posodabljanje opreme (laboratoriji, knjižnice, informatika) ter
vzdrževanje prostorov. Predvideva se tudi, da bomo v prihodnjem petletnem obdobju imeli v
Sloveniji kljub neizogibnemu zmanjševanju prebivalstva med 19. in 26. letom in ob rahlem
manjšanju števila tistih, ki se vpisujejo na visoke šole v Sloveniji, še naprej več kot 60%
zajetje teh generacij. Predvideno je tudi spodbujanje izobraževanja za deficitarne in
perspektivne poklice: "Pomembno uveljavljanje naravoslovno-tehniških poklicev je tudi
načrtno usmerjanje naravoslovno in tehniško usmerjenih mladih raziskovalcev v
raziskovalna in pedagoška mesta na visokošolskih zavodih in v gospodarstvu. To povečanje
mora biti izrazito povsod, predvsem pa na omenjenih deficitarnih in relevantnih področjih."
V fazi sprejemanja je nov Nacionalni program visokega šolstva 2011-2020, ki vloge
visokošolskih in univerzitetnih knjižnic ne omenja eksplicitno (dostopno na
http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/odnosi_z_javnostmi/8.9.10_N
PVS.pdf). Strokovni svet CTK je sprejel nekatere pripombe in dopolnila k programu in jih v
okviru javne razprave na to temo poslal na MVZT, kjer program pišejo (dostopno na
http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/NPVS_2011-2020/CTK.pdf).
1.2.6.5 Okolje Univerze v Ljubljani
V Strategiji Univerze v Ljubljani za obdobje 2006-2009 je omenjena povečana skrb za
knjižnice zaradi konkurenčnosti do drugih univerz. Zaradi razdrobljenosti knjižničnega
sistema UL je med univerzitetnimi cilji tudi zagotavljanje kakovostnega delovanja
knjižničnega informacijskega sistema in boljši dostop do informacijskih virov. Načrtovano je
tudi preoblikovanje knjižničnega sistema. Ravno v tem lahko CTK bistveno pomaga svoji
nekdanji ustanoviteljici. CTK že deset let zagotavlja UL bogat nabor elektronskih revij, v
zadnjem času tudi elektronskih knjig in pomaga pri vzdrževanju programske opreme za
dostop do vsebin (http://www.unilj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/o_univerzi_v_lj/strategija_ul/5.4%20StrategijaUL2006_2009.pdf).
UL je v svoj Statut v 15. členu zapisala tudi, da bo zagotavljala materialna sredstva za
izvajanje skupnega cilja vzpostavitve in vzdrževanja enotnega knjižničnega sistema UL.
Zopet so se pojavila tudi razmišljanja o tesnejših formalnih povezavah med CTK in UL ter
13

Program dela CTK-ja za leto 2011
po vzpostavitvi univerzitetne knjižnice kot organizacijske enote UL (http://www.unilj.si/o_univerzi_v_ljubljani/predpisi_statut_ul_in_pravilniki/statut_univerze_v_ljubljani.aspx).
Strokovne analize govorijo o tem, da bi tako velika univerza potrebovala osrednjo
univerzitetno knjižnico ter ustrezen dvoslojni sistem organizacije dela knjižnic. O tem priča
tudi uspešen projekt Digitalne knjižnice UL, ki je izhajal iz podobnih izhodišč. Z pristojnimi
na UL smo v letu 2010 naredili korake v smer spremembe organizacije knjižničarstva, v
katerem bi CTK dobila še pomembnejšo vlogo v nekaterih segmentih, ne da bi ob tem
spreminjala obstoječe formalne načine organizacije ter financiranja. S tem bi ohranili širši
družbeni značaj CTK kot osrednje slovenske knjižnice za področje tehnike ter kot osrednje
slovenske institucije za zagotavljanje konzorcijskih nabav mednarodne znanstvene literature
in baz podatkov.
1.2.6.6 Značilnosti slovenskega knjižničarstva
Družbeni odnos do slovenskega knjižničarstva je v primerjavi z drugimi državami dober,
knjižničarstvo je še od prej, ko je bilo dejavnost posebnega družbenega pomena, precej
razvejano in uveljavljeno. Število knjižničarjev in sredstva za knjižnice so primerljiva z
evropskim povprečjem (dostopno na International library statistics: trends and commentary
based on the Libecon data, http://www.libecon.org/pdf/InternationalLibraryStatistic.pdf).
Organiziranost splošnih knjižnic je dobra, visokošolskih pa nekoliko slabša. Razlog slabše
organizacije visokošolskih knjižnic je v organski rasti fakultet in njihovih knjižnic, večinoma
brez dolgoročnih načrtov in povezav.
Probleme v razvoju visokošolskega knjižničarstva povzroča tudi nedorečena zakonska
vloga NUK-a kot univerzitetne knjižnice ter posledično slabo opravljanje te funkcije, brez
prave pristojnosti, povezav in ustreznih finančnih sredstev.
Zaradi vseh navedenih razlogov kot tudi tehnoloških okoliščin so na področju visokošolskih
knjižnic potrebne ustrezne spremembe. V okolju tiskanega gradiva so še lahko zadovoljivo
opravljale svojo funkcijo, v digitalnem okolju pa jo čedalje težje. Prav tako so tudi poslovni
modeli v digitalnem okolju taki, da terjajo čimprejšnje spremembe na področju
visokošolskega knjižničarstva. Velik problem, na katerega že od samega začetka
opozarjamo je politika plač v visokošolskem knjižničarstvu. Namesto, da bi Zakon o plačah
v javnem sektorju podprl temeljno izhodišče, da morajo biti primerljiva dela tudi ustrezno
primerljivo nagrajena, je med različnimi tipi knjižnic povzročil nesprejemljive razlike v plačah
za enako delo. Prav tako so sodobne metode znanstvenega informiranja zasnovane na
upravljanju sistemov, ki jih klasično knjižničarstvo ne pozna. To so delovna opravila, za
katere potrebujemo le nekaj vrhunsko izobraženih strokovnjakov, ki z avtomatiziranimi ali
drugimi raznovrstnimi metodami in postopki skrbijo za veliko število končnih uporabnikov.
Tovrstna delovna mesta so v Katalogu delovnih mest enostavno prezrta in rezultat je beg
vrhunskih strokovnjakov v bolje plačane službe.
1.2.6.7 Okolje uporabnikov
Število generacije v študijski starosti od 20 do 24 let se bo po podatkih EUROSTAT-a od
2005 zmanjšal za predvidoma 30%. Če vzamemo, da so dodiplomski študenti v tej starosti
daleč najštevilčnejša uporabniška skupina, je za pričakovati, da bomo beležili postopni upad
uporabe virov in storitev knjižnice. Podobno prakso beležimo v tujini. (Forstnerič, France,
Prispevek k razmisleku o razvoju slovenskega visokošolskega prostora, dostopno na
http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/visoko_solstvo/Forstneric_Fra
nc.pdf).
Ocenjujemo, da je okolje uporabnikov CTK zelo stabilno in v nekaterih segmentih celo v
porastu. Študenti so najpogostejši obiskovalci CTK in v knjižnici radi študirajo. Študentom
ugaja lokacija knjižnice, založenost s knjižničnim gradivom in stimulativno študijsko vzdušje
v njenih čitalnicah. Profesorji in raziskovalci so zelo zadovoljni s ponudbo elektronskih
14

Program dela CTK-ja za leto 2011
informacijskih virov, ki dopolnjujejo ali nadomeščajo tiskano gradivo po fakultetnih
knjižnicah. Zanimiv je pojav, da fizični obisk knjižnice ni v upadu, je pa v upadu število
aktivnih uporabnikov 4 . To pomeni, da študenti uporabljajo knjižnico za študij ter za družabne
aktivnosti. Prav to je v zadnjih letih v visokošolskih knjižnicah dobilo poseben pomen.
Tovrstne knjižnice torej poleg vira informacij ter prostora za študij pomenijo tudi prostor, kjer
si študenti oddahnejo med predavanji, se pogovorijo in izvajajo vse ostale oblike druženja.
V zadnjih letih beležimo tudi številne projekte in ukrepe na področju spodbujanja vpisa na
naravoslovne in tehniške fakultete, ki so jih izvajale različne vladne organizacije. UMAR v
Strategiji razvoja Slovenije med ukrepi za gospodarski razvoj Slovenije navaja tudi
povečanje vpisa na naravoslovne in tehniške smeri študija na slovenskih visokošolskih
organizacijah. S podobnimi cilji in ukrepi se srečujemo tudi v drugih strateških dokumentih,
kot se Resolucija o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu 2006-2010,
Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva v Republiki Sloveniji v obdobju 2007-
2010 in drugih dokumentih.
V zadnjih letih je močno naraščala uporaba elektronskih revij. Izposoja tiskanih revij iz CTK
se počasi zmanjšuje. Pričakujemo, da se bo tudi pri nas zmanjšala uporaba podatkovnih
zbirk, zlasti zaradi velike uporabe elektronskih revij in drugih elektronskih virov. Narašča
povpraševanje po računalniško opremljenih študijskih prostorih, čeprav je v knjižnici
omogočen brezžični dostop v brezžično izobraževalno omrežje Eduroam. Menimo, da bo
pogostnost uporabe gradiv s strani študentov še naraščala zaradi vedno bolj zahtevnega
študija. Zaradi enotne izkaznice bo v čitalnicah še več študentov iz drugih ne-tehniških
fakultet, celotno število obiskovalcev se bo zmanjševalo, celotno število uporabnikov pa ne.
CTK ima pri konzorcijski nabavi elektronskih informacijskih virov ter pri upravljanju
konzorcijev pomembno vlogo. Pričakujemo, da bomo v prihodnje imeli še več članic naših
konzorcijev. Pričakujemo, da večina novih članov konzorcijev ne bo participirala tiskanih
kopij v finančnih prispevkih za delovanje konzorcijev, temveč bodo usmerjeni v zgolj
elektronske verzije. Prav tako pričakujemo tudi, da bo pri novih članih konzorcijev potrebno
intenzivnejše usposabljanje uporabnikov, obveščanje kot tudi promocija elektronskih
informacijskih virov.
Uporaba elektronskih informacijskih virov je v velikem porastu. Statistični podatki o uporabi
elektronskih informacijskih virov povedo, da se je z močnim povečanjem vloženih sredstev
močno povečala tudi uporaba. Zato je cena vpogleda v celotno besedilo padla pod 4 EUR,
kar je popolnoma primerljivo z najbolj razvitimi državami in konzorciji na tem področju. Za
način upravljanja konzorcijev, kot je to v primeru konzorcijev CTK , je pomembno, da imamo
močno podporo servisa za posredovanje in dobavo virov. Ta servis pokriva tiste
informacijske vire, ki zaradi različnih razlogov niso vključeni v letne naročnine. Po drugi
strani tak servis pokriva tudi možne izpade financiranja mednarodne znanstvene literature v
prihodnjih letih.
Preglednica 6 : Uporaba storitev konzorcijev CTK v obdobju 2006-2009 5
Leto Sredstva (€) Št. vpogledov Cena (€)/vpogled
2006 2.030.706 465.522 4,36
2007 2.259.941 558.406 4,05
2008 2.619.742 625.444 4,19
2009 2.781.941 829.576 3,35
4 Aktivni uporabniki v statističnih poročilih slovenskih knjižnic predstavljajo število uporabnikov, ki vsaj enkrat na
leto opravi eno ali več izbranih transakcij.
5 Vključno z izdatki, namenjenimi za tiskane revije, ki so podlaga za elektronski dostop v konzorciju.
15

Program dela CTK-ja za leto 2011
1.3 USMERITVE IN CILJI
1.3.1 Zakonske in druge pravne podlage
Delovno področje Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK), ki je javni zavod,
opredeljujejo Zakon o zavodih (Uradni list RS 12/91, spremembe: Odl. Ustavnega sodišča
U-I-104/92, 45/94, 8/96, 18/98, Odl. Ustavnega sodišča 34/98, 36/00, 127/06), Zakon o
knjižničarstvu (Uradni list RS 87/01, spremembe 96/02), Zakon o visokem šolstvu
(Uradni list RS, št. 67/93, spremembe: 39/1995 Odl.Ustavnega sodišča U-I-22/94, 18/1998
Odl.Ustavnega sodišča U-I-34/98, 35/1998 Odl.Ustavnega sodišča U-I-243/95, 99/1999,
64/2001, 100/2003, 134/2003-UPB1, 63/2004, 100/2004-UPB2, 94/2006, 119/2006-UPB3,
59/2007 (63/2007 popr.), 15/2008, Odl.Ustavnega sodišča U-I-370/06-20, 64/2008,
86/2009, 62/2010) in Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov,
članic univerz, od leta 2004 do leta 2010 (Uradni list RS 134/03, spremembe: 72/04, 4/06,
132/06, 99/08, 30/2009, 110/2009, 60/2010, 88/2010).
Dejavnost CTK je opredeljena v 6. členu Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Centralne
tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (Uradni list RS 60/03, spremembe: Uradni list RS
44/2007, Uradni list RS 90/2010).
CTK mora upoštevati še Uredbo o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS 29/03) in
Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS
73/03, spremembe: 70/2008).
Po 32. členu Zakona o knjižničarstvu mora pristojno ministrstvo določiti osrednje
specializirane informacijske centre. CTK je bil na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje
osrednjih specializiranih centrov v letu 2008 izbran in uvrščen v program sofinanciranja za
obdobje od 1.1.2009 do 31.12.2011. Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih
informacijskih centrov (Uradni list RS 12/05, spremembe: 97/05, 5/07, 23/09) določa
naloge osrednjih specializiranih informacijskih centrov (OSIC-ev).
Pogoje in postopke ter načine izbiranja, spremljanja nakupov in zagotavljanje dostopnosti
sofinancirane znanstvene literature in baz podatkov določa Pravilnik o sofinanciranju
nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov (Uradni list RS, 12/05, spremembe:
53/06, 22/07, 18/08, 23/09, 4/2011).
Pogoje in način delovanja CTK-ja na področju varovanja osebnih podatkov določa Zakon o
varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, 86/04, 113/05, 51/07, 67/07, 94/07). Za
delovanje Nemške čitalnice veljajo še sklep Vlade RS št. 680-02/93-20/I-8 z dne 5.11.1993
in Pravilnik o načinu izvajanja financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih
agencij na področju kulture (Uradni list RS 117/02, spremembe: 97/03, 1/09).
Knjižnica kot posredni proračunski uporabnik upošteva Zakon o javnih financah (Uradni
list RS 79/99, spremembe: 124/00, 79/01, 30/02, 56/02, 127/06, 14/07, 109/08, 49/09,
38/2010-ZUKN, 107/2010) in Zakon o računovodstvu (Uradni list RS 23/99, spremembe:
30/02). Po Pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in
občinskih proračunov (Uradni list RS 46/03) je CTK uvrščen med javne zavode in druge
izvajalce služb s področja vzgoje in izobraževanja ter športa, zato nekatera razmerja, ki jih
je prej urejala po Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS s spremembami in
dopolnitvami (Uradni list RS 45/1994, spremembe: 45/1994, 39/1996, 40/1997, 39/1999,
82/1999, 102/2000, 52/2001, 64/2001, 60/2008, 61/2008, 32/2009, 32/2009, 83/2010) ureja
po Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 52/94, spremembe 49/95, 34/96 (45/96 - popr.), 51/98, 28/99, 39/99,
39/00, 56/01, 64/01 (78/01 - popr.), 56/02, 52/2007, 83/2010).
Notranji akti CTK so: Statut CTK (ki je pričel veljati 8.12.2003), Načrtu razvoja Centralne
tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani za obdobje 2009-2013 (sprejet na 7. seji Sveta
16

Program dela CTK-ja za leto 2011
CTK 19. februarja 2009), Izjava o poslanstvu knjižnice (sprejeta na Svetu knjižnice dne
27.5.2004). Organizacija in sistemizacija delovnih mest je urejena po Pravilniku o
organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v CTK, objavljenem 3.1.2005 (spremembe so
bile objavljene 24.8.2005, 27.10.2005, 27.11.2006 in 23.12.2008). CTK ima še naslednje
splošne akte: Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja (sprejet 25. 2. 2010), ki ureja
pogoje uporabe knjižničnega gradiva in opravljanje knjižničnih storitev, Navodila za objavo
javnih naročil brez objave (sprejeta 22.7.2010), ki urejajo oddajo javnih naročil brez objave,
Pravilnik o varovanju zaupnih in osebnih podatkov ter o varovanju dokumentarnega
gradiva (sprejet 22.3.2005), Pravilnik o računovodstvu (sprejet 10. 2. 2003), ki ureja
delovanje računovodstva, Pravilnik o blagajniškem poslovanju (sprejet 19.10.2006),
Pravilnik o napredovanju v plačne razrede v Centralni tehniški knjižnici Univerze v
Ljubljani (sprejet 23.12.2008), Pravilnik o delovanju notranje revizije (sprejet 18.6.2003),
ki ureja delovanje notranje revizije v CTK, Pravilnik o merilih delitve sredstev za delovno
uspešnost (sprejet 23.8.2005), Pravilnik o oddaji službenega stanovanja v najem
(sprejet 23.8.2005) ter Poslovnik o delu Sveta CTK (sprejet 18.3.2004). Delavci CTK
morajo spoštovati tudi Navodilo o omejitvah in dolžnostih delavcev CTK pri prejemanju
daril (sprejeto 8.5.2005) ter Navodilo o postopkih izvajanja službenih potovanj (sprejeto
15.9.2010).
Ustanoviteljske pravice in obveznosti do CTK izvršuje Vlada Republike Slovenije. CTK je
pridružena članica UL (Pogodba o pridruženem članstvu, podpisana 29.10.2003 z aneksom
z dne 16.5.2007), z UL ima tudi sklenjeno pogodbo o zagotavljanju knjižničnih storitev in
načinu obračunavanja članarine-vpisnine.
1.3.2 Dolgoročni cilji
Dolgoročni cilji CTK temeljijo na ciljih, zapisanih v dokumenu Načrt razvoja Centralne
tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani za obdobje 2009-2013 (http://www/osnovnipodatki/Dokumenti/Plan-2009-2013.pdf).
V tem dokumentu so zapisani cilji, ne pa izhodiščni
in ciljni kazalniki in vrednosti. Zato v Preglednici 6 kot izhodiščne kazalnike ter vrednosti
navajamo kazalnike in načrtovane vrednosti kazalnikov za 2009, kot ciljne vrednosti
kazalnikov v 2013 pa navajamo okvirne pričakovane vrednosti kazalnikov v 2013 v skladu s
pričakovanimi trendi.
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani kot visokošolska knjižnica zagotavlja
informacijske in knjižnične storitve s področij tehnike in naravoslovja študentom in
zaposlenim na Univerzi v Ljubljani kot podporo visokošolskemu in podiplomskemu študiju
študentov ter pedagoškemu in raziskovalnemu delu visokošolskih strokovnjakov.
V manjšem obsegu nudi nekatere storitve tudi študentom in strokovnjakom z drugih šol in
univerz ter zaposlenim v pridobitnih in nepridobitnih organizacijah.
Storitve knjižnice temeljijo na strokovnosti, kakovosti, prijaznosti do uporabnikov in sodobni
tehnologiji. S povezavami z drugimi knjižnicami, knjižničnimi mrežami in informacijskimi
sistemi zagotavlja svojim uporabnikom dostop do informacij in gradiv z vsega sveta (sprejeta
na Svetu knjižnice 27.5.2004).
Poslanstvo CTK je skladno s poslanstvom Univerze v Ljubljani (http://www.unilj.si/o_univerzi_v_ljubljani/predstavitev_ul.aspx).
17

Program dela CTK-ja za leto 2011
Preglednica 7: Dolgoročni cilji 2009-2013
Dolgoročni/strateški cilj
Omogočanje dostopa do
informacijskih virov in storitev
knjižnice na daljavo
Omogočanje dostopa do
gradiv in informacijskih virov v
prostorih CTK ter
zagotavljanje prostora za
branje in študij.
Nudenje storitev uporabnikom.
Izhodiščna vrednost kazalnika
(kazalnik/ leto/ vrednost)
Število spletnih enot gradiva, ki ga
zagotavlja knjižnica/2009/2.000
Ciljna vrednost
kazalnika (leto,
vrednost)
2013/21.500
Število aktivnih uporabnikov
/2009/6.500 6 2013/5.800
Delež študentov med aktivnimi
uporabniki/2009/0,77
Letni prirast tiskanih enot
gradiva/2009/3.000
Skupno število vpogledov v vse e-
vire/2009/-
Število pregledanih celotnih besedil
e-gradiv /2009/230.000
Število računalnikov za dostop do
informacijskih virov in ostalih
storitev/2009/43
2013/0,77
2013/2.700
2013/1.200.000
2013/700.000
2013/43
Število čitalniških mest/2009/170 2013/195
Število na dom izposojenega
tiskanega gradiva 2009/108.000
Število informacijskih storitev
različnih vrst/2009/5.475
Število posredovanih in dobavljenih
dokumentov/2009/7.500
2013/85.000
2013/6.500
2013/6.500
Podcilji/Ukrepi za dosego
dolgoročnega cilja
Izvajanje postopkov nabave
e-virov.
Upravljanje informacijskih
portalov in fondov e-gradiv.
Zagotavljanje arhivskega
dostopa do e-gradiv.
Zagotavljanje ustreznega
izbora tiskanega fonda
gradiva v skladu s
potrebami uporabnikov ter
vzdrževanje zbirk gradiva.
Posodobitev sistema za
samopostrežno izposojo in
varovanje gradiva.
Izvajanje ukrepov za
zagotavljanje varnosti v
prostorih knjižnice.
Zagotavljanje ustreznega
izbora tiskanega fonda
gradiva v skladu s
potrebami uporabnikov ter
vzdrževanje zbirk gradiva.
Izvajanje sodobnih metod
informacijske dejavnost
(svetovanje, sodelovanje v
programih informacijskega
opismenjevanja na
fakultetah) ter izvajanje
storitev OSICT.
Prilagajanje organizacije
knjižnice spreminjajočim se
potrebam uporabnikov in
okolja
Število usposabljanj različnih
vrst/2009//35
Nadaljnje tesnejše povezovanje
CTK z UL /2009/Priprava idejne
zasnove.
Oblikovanje depozitne funkcije za
tiskano gradivo UL v novih
prostorih/2009/Idejne zasnove
Pridobitev novih prostorov/2009
vključenost CTK v programsko
nalogo UKL/NUK JP-1. faza
2013/50
2013/ tesna
funkcionalna
vpetost CTK v
delovanje
knjižničnega
sistema na UL.
2013/Opredeljena
naloga v skladu s
potrebami UL in
danimi razmerami
glede gradnje novih
prostorov.
2013/iskanje trajne
rešitve prostorske
problematike CTK.
Možno izvajanje
programske
naloge.
Sodelovanje z UL in
drugimi institucijamipri
zagotavljanju različnih vrst
usposabljanj v okviru
informacijskega
opismenjevanja.
Postopno prevzemanje
nekaterih nalog v skladu z
reorganizacijo knjižničnega
sistema na UL.
Aktivno sodelovanje z UL.
Aktivno sodelovanje s
službami, pristojnimi za
reševanje prostorske
problematike CTK.
6 Število uporabnikov z vsaj eno zabeleženo transakcijo v sistemu COBISS (vpis, izposoja, vračilo, podaljšava gradiva) in s
transakcijo v Nemški čitalnici. Dejansko število uporabnikov storitev CTK je zaradi IP načina avtentikacije za dostop do e-virov
veliko večje, saj lahko e-vire CTK uporabljajo vsi zaposleni in študentje Univerze v Ljubljani, ne glede na to, ali so vpisani v
evidenco članstva CTK. Neevidentirani uporabniki CTK so tudi naključni obiskovalci in pa študentje, ki niso vpisani v evidenco
članstva CTK, a vsakodnevno uporabljajo čitalnico in ostale vire CTK.
18

Program dela CTK-ja za leto 2011
1.3.2.1 Podrobnejši opis dolgoročnih ciljev, ukrepov za dosego ter izvajalcev
Omogočanje dostopa do informacijskih virov in storitev knjižnice na daljavo:
• Licenčna nabava paketov elektronskih revij (izbor, vključevanje v konzorcije,
koordinacija konzorcijev, spremljanje uporabe); približno enak obseg naslovov,
vsakoletna naloga Oddelka za razvoj in svetovanje in medoddelčne skupine za
konzorcijske nabave.
• Izbor in nabava elektronskih knjig, podatkovnih zbirk, referenčnih zbirk in slovarjev
ter spremljanje uporabe; vsakoletna naloga Oddelka za razvoj in svetovanje in
Oddelka za pridobivanje in obdelavo gradiva.
• Vzdrževanje informacijskih portalov (DiKUL, ELINKS, sodelovanje pri vzdrževanju
portala IZUM/METAISKALNIK) za uporabo informacijskih virov na daljavo, priprava
virov; vsakoletna naloga Službe za informacijsko tehnologijo, Oddelka za razvoj in
svetovanje in Specializiranih informacijskih centrov za tehniko in naravoslovje.
• Sodelovanje pri zagotavljanju storitev Digitalne knjižnice UL, postavitev posameznih
digitalnih vsebin v odprte arhive; vsakoletna naloga Službe za informacijsko
tehnologijo, Oddelka za razvoj in svetovanje in Specializiranih informacijskih centrov
za tehniko in naravoslovje.
• Kooperativna gradnja katalogov in podatkovnih zbirk (COBIB – sprotna obdelava in
dokončanje obdelave še ne vnesenega starega gradiva, katalog standardov,
ICONDA); vsakoletna naloga Oddelka za pridobivanje in obdelavo gradiva in
Specializiranih informacijskih centrov za tehniko in naravoslovje.
• Posodabljanje spletnega mesta CTK; vsakoletna naloga vseh oddelkov; v letu 2011
prenovitev spletnih strani; naloga Službe za informacijsko tehnologijo in Oddelka za
razvoj in svetovanje.
• Izbor sistema digitalnega arhiviranja elektronskih revij: v letu 2010 izdelava idejnih
variantnih rešitev in do konca leta 2012 izvedba; naloga Službe za informacijsko
tehnologijo in Oddelka za razvoj insvetovanje.
• Dostop do tujih informacijskih servisov in posredovanje dokumentov.
Omogočanje dostopa do gradiv in informacijskih virov v prostorih CTK ter
zagotavljanje prostora za branje in študij:
• Izbor in nabava tiskanih revij, knjig, učbenikov, slovarjev in referenčnega gradiva, ki
je za uporabo primernejše v tiskani obliki (počasno zmanjševanje obsega tiskanega
gradiva na račun elektronskega); vsakoletna naloga Oddelka za pridobivanje in
obdelavo gradiva ter Specializiranih informacijskih centrov za tehniko in
naravoslovje.
• Vzdrževanje zbirk (katalogizacija, opremljanje, postavljanje, urejanje, obnavljanje,
izločanje, inventure); vsakoletna naloga Oddelka za pridobivanje in obdelavo
gradiva, Specializiranih informacijskih centrov za tehniko in naravoslovje in Oddelka
za izposojo.
• Posodobitev sistema za samopostrežno izposojo in varovanje gradiva za novo
zgradbo: v letu 2010 in 2011 seznanitev s stanjem tehnike, izdelava idejnih
variantnih rešitev in leta 2012 izvedba optimalne variante.
Nudenje storitev uporabnikom:
• Zagotavljanje izposoje gradiva v čitalnico in na dom vsakoletna naloga Oddelka za
izposojo.
• Svetovanje uporabnikom za uporabo knjižnice vsakoletna naloga Oddelka za
izposojo, Oddelka za razvoj in svetovanje ter ter Specializiranih informacijskih
centrov za tehniko in naravoslovje.
• Referenčna služba; vsakoletna naloga Oddelka za izposojo.
19

Program dela CTK-ja za leto 2011
• Zahtevnejše informacije: vsakoletna naloga Specializiranih informacijskih centrov za
tehniko in naravoslovje
• Opravljanje nalog Osrednjega specializiranega informacijskega centra za tehniko;
triletna naloga Specializiranih informacijskih centrov za tehniko in naravoslovje.
• Vprašaj knjižničarja; vsakoletna naloga Specializiranih informacijskih centrov za
tehniko in naravoslovje.
• Medknjižnična izposoja in posredovanje dokumentov: vsakoletna naloga Oddelka za
medknjižnično izposojo in posredovanje dokumentov; v letu 2010 sklenitev pogodb z
založniki za razširitev licenc.
• Organiziranje usposabljanja, seminarjev, konferenc in pomoč pri informacijskem
opismenjevanju: vsakoletna naloga vseh oddelkov, še posebej Oddelka za razvoj
insvetovanje.
• Pomoč pri upravljanju z repozitoriji zainteresiranim članicam UL: intenziteta v skladu
z zahtevami članic UL in zmožnostmi CTK.
• Pomoč pri arhiviranju in diseminiranju podatkov e-raziskav zainteresiranim članicam
UL: v skladu z razvojem e-znanosti proti koncu petletnega obdobja.
• Pomoč pri upravljanju gradiv za e-učenje zainteresiranim članicam UL: intenziteta v
skladu z zahtevami članic UL in zmožnostmi CTK.
Knjižnica bo nudila storitve zlasti dodiplomskim in podiplomskim študentom UL,
visokošolskim učiteljem in zaposlenim na univerzah in institutih, raziskovalnim in
izobraževalnim organizacijam, podjetjem in drugim.
Prilagajanje organizacije knjižnice spreminjajočim se potrebam uporabnikov in
okolja:
• Nadaljnje tesnejše povezovanje CTK z UL (naloga vodstva CTK in kolegija CTK):
o Priprava idejne zasnove in odločitve UL in CTK v letu 2011,
o Analiza možnih variant za vključevanje CTK v UL v 2011,
o Postopno prevzemanje novih nalog za potrebe UL v letih 2010-2013.
• Oblikovanje depozitne funkcije za tiskano gradivo UL v novih prostorih: opredelitev
naloge v letih 2012-2013; naloga vodstva, kolegija, Oddelka za izposojo in Oddelka
za razvoj in svetovanje.
• Tesnejše povezovanje z Javno agencijo za raziskovanje Republike Slovenije (dalje
ARRS) pri upravljanju konzorcijev; naloga vodstva CTK, kolegija CTK in Oddelka za
razvoj in svetovanje.
• Promoviranje vedno bolj nevidnih storitev knjižnice na daljavo; vsakoletna naloga
vodstva CTK in Oddelka za razvoj in svetovanje.
• Izboljšave in racionalizacije poslovanja (vzpodbujanje uporabnikov v samopostrežne
storitve, vzpodbujanje okolice v poenostavitev katalogizacije, dostopnost kataložnih
zapisov prek spleta, izboljšava arhiviranja pisarniških dokumentov); naloga vseh
zaposlenih, zlasti tajništva in vodstva.
• Študije izvedljivosti novih nalog: naloge projektnih timov.
• Ocenjevanje kakovosti poslovanja in primerjanje.
• Sodelovanje pri pripravi novogradnje: naloga vodstva in arhitektke iz Specializiranih
informacijskih centrov za tehniko in naravoslovje, deloma vodij oddelkov, v skladu z
zahtevami investitorjev.
1.3.3 Kratkoročni cilji in naloge za leto 2011
Kratkoročni cilji in naloge v letu 2011 so usmerjeni v sledeče najpomembnejše vsebinske
sklope:
• Zagotavljanje virov in storitev najširšemu krogu uporabnikov: za študente in
zaposlene UL kot tudi širšemu krogu uporabnikov bomo v skladu z licenčnimi
20

Program dela CTK-ja za leto 2011
možnostmi zagotavljali čim bolj optimalen nabor informacijskih virov in storitev iz
lastnih forndov gradiva kot tudi iz drugih servisov. V te sklope sodijo upravljanje in
zagotavljanje dostopa tiskanih in elektronskih fondov gradiva v knjižnici, zagotavljanje
sodobno opremljenega študijskega prostora, upravljanje portalnih orodij za dostop do
elektronskih informacijskih virov na daljavo, usposabljanje in obveščanje uporabnikov
ipd. Pričakujemo še povečan obseg uporabe virov in storitev digitalne knjižnice v
spletnem okolju, zato se bomo močno osredotočili na upravljanje elektronskih fondov
gradiva ter sistemov za zagotavljanje dostopa.
• Racionalizacija nabave gradiva: zaradi omejenih finančnih možnosti bomo na
področju nabave gradiva vodili politiko skrbne nabave po vnaprej postavljenih in
strokovno podprtih kriterijih. Na področju zbirke tiskanega gradiva bomo nabavo in
obdelavo gradiva izvajali racionalneje ter vsebinsko čim bolj ustrezno. Z nabavo
tiskanega gradiva bomo pokrivali predvsem potrebe študentov po učbenikih in
priročnikih ter potrebe širšega strokovnega kroga uporabnikov po strokovni literaturi s
področja tehnike in deloma naravoslovja. Tovrstna gradiva bomo zagotavljali v e-
obliki. Pri nabavi tiskanega gradiva bomo še tako kot doslej upoštevali mnenja
uporabnikov. To bomo še posebej upoštevali pri nabavi standardov. Za svojo lastno
zbirko standardov bomo spremenili način nabave na tak način, da bomo nekatere
zbirke standardov za svojo zbirko kupovali na način "tiskanje na zahtevo". 7
• Upravljanje konzorcijev: zaradi predvidenega močnega povečanja števila novih
članov konzorcijev CTK bomo večji poudarek dali obveščanju in usposabljanju
uporabnikov iz okolja novih konzorcijskih partnerjev. Pri upravljanju konzorcijev in
zagotavljanju dostopa do elektronskih informacijskih virov bomo izvedli evidentiranje
fondov elektronskega gradiva ter vnos podatkov v ELINKS COBIB. V sodelovanju z
IZUM-om bomo zagotovili ustrezen dostop do elektronskih informacijskih virov za vse
konzorcijske članice razen UL v okviru portala Metaiskalnik (Metalib/SFX platforma).
V upravljanje konzorcijev bomo močno vključili servise dobave in posredovanja
dokumentov. V sodelovanju z Arnesom, s konzorcijskimi partnerji in s ponudniki
bomo razvijali sistem enotne avtentikacije in avtorizacije za oddaljeni dostop do
elektronskih informacijskih virov konzorcijev.
• Digitalna knjižnica UL ter spremembe na področju knjižničarstva na UL: v letu
2011 bomo namestili sodobnejšo verzijo uporabniškega vmesnika portala DiKUL, ki
bo omogočal sodobnejše načina iskanja in dostopa do informacij. Izvajali bomo
koordinacijo in nabavo servisov e-revij in e-knjig za UL. Sodelovali bomo pri nadaljnjih
ukrepih za spremembe knjižničnega informacijskega sistema UL.
• Osrednji specializirani informacijski center za tehniko: v sodelovanju z ARRS in
IZUM-om bomo s sodelovanjem v mreži OSIC-ev zagotavljali informacijske storitve
na področju zagotavljanja znanstvene infrastrukture v Republiki Sloveniji. Če bodo
obstajali pogoji in potrebe, bomo poskušali delovanje OSIC-a za tehniko razširiti.
• Povezovanje v funkcionalne konzorcije: z drugimi visokošolskimi knjižnicami bomo
iskali skupne organizacijske in izvedbene možnosti za različne segmente poslovanja.
Največje možnosti funkcionalnega združevanja storitev visokošolskih knjižnic so na
področju posredovanja in dobave dokumentov ter na področju informacijske in
dokumentalistične dejavnosti (izdelava bibliografij). Z IZUM-om se bomo povezovali
pri razvoju openURL povezovalnika (modul za povezovanje openURL povezovalnika
z modulom Moja knjižnica, vključevanje openURL povezovalnika v COBIB ipd.).
7 V dosedanji praksi smo nekatere zbirke standardov nabavljali v obliki celotnih paketov. Ti so sedaj dosegljivi v
elektronski obliki in lahko v nekaj minutah na željo uporabnika standard natisnemo in omogočimo uporabo v
prostorih knjižnice po dogovorjenih licenčnih določilih. Na tak način bomo zmanjšali "dolgi rep" pri uporabi zbirke
standardov hkrati pa zmanjšali prostorsko stisko pri hrambi dokumentov.
21

Program dela CTK-ja za leto 2011
• Postopki javnega naročanja: v letu 2011 bomo še bolj konsolidirali postopke
javnega naročanja s poudarkom na še večji ekonomičnosti poslovanja. Glavna cilja,
ki ju želimo doseči, sta poenostavitev poslovanja in hitrejša nabava knjižničnega
gradiva ob upoštevanju veljavne zakonodaje in internih pravilnikov.
• Prostor: v skladu s finančnimi možnostmi bomo obnovili vstopno avlo. Kot študijski
prostor bomo sistematično uporabljali tudi prostor, kjer je do sedaj bila sejna soba. V
sodelovanju z Direktoratom za investicije pri MVZT bomo nadaljevali z iskanjem
prostorskih rešitev za knjižnico (razvoj izgradnje UKL, morebitna izgradnja novih
prostorov za CTK ipd).
1.3.3.1 Kratkoročni cilji – knjižnična dejavnost
Preglednica 8: Kratkoročni cilji v letu 2011 - knjižnična dejavnost
Kratkoročni cilj v letu 2011
Izhodiščna vrednost kazalnika
(kazalnik/ leto/ vrednost)
Ciljna vrednost
kazalnika v 2011
Ukrepi za dosego oz.
ohranitev
Omogočanje dostopa do
informacijskih virov in storitev
knjižnice v spletnem okolju
Omogočanje dostopa do
gradiv in informacijskih virov v
prostorih CTK ter
zagotavljanje prostora za
branje in študij.
Število spletnih enot gradiva, ki ga
ponuja knjižnica/2009/2.000
Razpoložljivost strežnikov
CTK/2009/95%
Skupno število vpogledov v vse e-
vire/2009/-
Število pregledanih celotnih besedil
e-gradiv/230.000
Število nabavljenih tiskanih
monografij in tiskanih
revij/2009/2.500 monografij , 550
naslovov revij
Število aktivnih
uporabnikov/2009/6.500
Delež študentov med aktivnimi
uporabniki/2009/0,77
21.500
95%
1.200.000
700.000
2.300, 510
6.500
Število čitalniških mest/2009/170 185
Število računalnikov za dostop do
informacijskih virov in
računalnikov/2009/43
0,77 enot
.43
Izvajanje postopkov nabave
e-virov.
Upravljanje nabavnih
konzorcijev in informacijskih
portalov in baz DiKUL,
Metaiskalnik, ELINKS.
Promocija, usposabljanje in
pomoč uporabnikom.
Nabava in vzdrževanje
zbirk tiskanega gradiva v
skladu s potrebami
uporabnikov.
Izvedba aktivnosti za
pridobitev novih čitalniških
mest (prenova vhodne
avle, dosedanja sejna
soba).
Posodobitev sistema za
samopostrežno izposojo in
varovanje gradiva.
Število na dom izposojenega
tiskanega gradiva 2009/108.000
94.000
Zagotavljanje ustreznega
izbora tiskanega fonda
gradiva v skladu s
potrebami uporabnikov.
Nudenje storitev uporabnikom.
Število informacijskih storitev
različnih vrst/2009/6.640
Število posredovanih in dobavljenih
dokumentov/2009/7.500
dokumentov
6500
7.000
Uvajanje sodobnih metod
informacijske dejavnost
(svetovanje, sodelovanje v
programih informacijskega
opismenjevanja na
fakultetah) ter izvajanje
storitev OSICT.
Organizacija usposabljanj za
uporabnike/2009/35 izvedenih
usposabljanj v različnih oblikah
40 izvedenih
usposabljanj
Izvajanje usposabljanj v
okviru programov
informacijskega
opismenjevanja na UL,
drugih univerzah ter za
nove konzorcijske članice.
22

Program dela CTK-ja za leto 2011
1.3.3.2 Podrobnejši opis kratkoročnih ciljev, ukrepov za dosego ter izvajalcev – knjižnična
dejavnost
Izposoja gradiva:
Poglavitne naloge Oddelka za izposojo v 2010 bodo poleg izposoje gradiva usmerjene v
vzdrževanje fondov tiskanega gradiva ter zagotavljanje dostopa do gradiva. Te naloge so:
• posredovanje krajših informacij iz informacijskih virov, ki so dostopni v CTK,
• svetovanje uporabnikom za uporabo knjižnice,
• uvajanje uporabnikov v iskanje in uporabo knjižničnih virov,
• upravljanje multimedijske sobe,
• izločanje gradiva, urejanje skladišča in prostega pristopa ter obdelava gradiva,
• aktivna vloga pri izvajanju inventure gradiva.
Pričakujemo nadaljevanje zmanjševanja deleža tistih uporabnikov, ki knjižnico obiščejo
zaradi izposoje gradiva ter povečevanje deleža tistih uporabnikov, ki knjižnico uporabljajo za
študij. V ta namen bomo v letu 2011 omogočili dodatna študijska mesta v prostoru, ki je do
sedaj služil kot sejna soba.
Zaradi velikega povečanja kraj in nasilnega vedenja nekaterih obiskovalcev knjižnice bomo v
letu 2011 nadaljevali z izvajanjem ukrepov za izboljšanje varnosti v knjižnici in zmanjšanje
tveganja nasilnih dejanj, preprečitev kraj in drugih kaznivih dejanj.
Posredovanje in dobava dokumentov iz drugih knjižnic in informacijskih servisov:
• Medknjižnična izposoja: izposoja gradiva iz fondov CTK, drugih slovenskih in tujih
knjižnic iz celega sveta; pričakujemo nekoliko nižjo izposojo gradiva iz fondov CTK, ker je
na razpolago manj starejšega gradiva zaradi večjega odpisa in ker je uporaba e-virov
povečana; na oddelku bo opravljen celoten proces dela od prevzema naročila do
pošiljanja dokumentov, bodisi po e-pošti, Ariel-u, prek portala CTK, z navadno pošto
bodisi z osebnim obiskom; izvedena bodo opravila, kot so skeniranje člankov, iskanje in
vračanje knjig in revij na knjižnične police, kuvertiranje, pripravljanje paketnih pošiljk za
knjižnice in druge uporabnike.
• Posredovanje dokumentov: razmerje med izposojenimi in posredovanimi dokumenti se
nagiba v smeri posredovanja, to je nakupa in odkrivanja prosto dostopnih dokumentov v
e-obliki. Med posredovanimi dokumenti prevladujejo članki, doktorske disertacije,
standardi, kongresno gradivo, projektni dokumenti, poročila, patenti. Vodili bomo finančno
evidenco nad opravljenimi nakupi, uporabo depozitnih sredstev in zbirnih računov pri
različnih dobaviteljih. Tak način poslovanja terja veliko več dodatnega znanja in naporov
kot klasična medknjižnična izposoja. Ob porastu storitev v spletnem okolju ter ob pestrem
naboru poslovnih modelov (odprti oz. prosti dostop do znanstvenih del ipd.) ima klasična
medknjižnična izposoja v znanstvenem informiranju manjši pomen kot v preteklosti. Na
tem področju je pomembno izpostaviti tudi povezovanje z drugimi slovenskimi
raziskovalnimi inštitucijami in izvajanje storitve posredovanja dokumentov zanje.
• Korespondenca s tujino v zvezi z naročili, poizvedbami, plačili in reklamacijami:
nadaljevali bomo s kakovostnimi in hitrimi pisnimi odzivi na vsa vprašanja in morebitne
probleme v zvezi z izvajanjem storitev.
• Izgradnja mreže dobaviteljev: dopolnjevanje obstoječe z novimi, preusmeritev na
ustreznejše dobavitelje s stališča cene storitev in hitrosti dobave dokumentov (npr.
znižana uporaba BLSDC), povečana dobava dokumentov neposredno od založnikov .
• Spremljanje domače in mednarodne zakonodaje na področju avtorskega prava,
smernic za opravljanje storitev medknjižnične izposoje in oblikovanje standardov za
opravljanje storitve.
23

Program dela CTK-ja za leto 2011
• Spremljanje novosti na področju mednarodne izmenjave dokumentov, kar je zaradi
hitrih sprememb v obliki ponujenega gradiva in hkratnih sprememb v njihovi dostopnosti
nujno potrebno.
Zaradi strategije ARRS in CTK-ja pri konzorcijskem zagotavljanju dostopa do tuje
znanstvene literature (okrnjeni izbori, UTL liste ipd.) bo služba imela velik pomen pri
upravljanju konzorcijev. Pričakujemo tudi širitev mreže dobaviteljev gradiva. Pomemben
korak v zagotavljanju kakovostnih storitev na tem področju je tudi izvedba načrtovane
povezave openURL povezovalnika z okolji za naročanje dokumentov.
Nabava ter upravljanje elektronskih informacijskih virov in konzorcijev:
Naloge pri nabavi ter upravljanju elektronskih informacijskih virov so:
• pogajanja z založniškimi hišami glede cen e-dostopa in licenčnih pogodb,
• sestavljanje konzorcijskih pogodb,
• spremljanje naročenih tiskanih revij po posameznih konzorcijiskih članicah
• sestavljanje razpisne dokumentacije za nabavo gradiva
• vodenje postopkov javnega naročanja
• predstavitve obstoječih in novih e-virov.
V 2011 načrtujemo nabavo in upravljanje sledečih elektronskih informacijskih virov:
• paketi e-revij, ki niso v konzorcijih (Nature, Scientific American, PNAS, Science),
• paketi e-knjig (SpringerBooks, ScienceDirect, Safari Books, NetLibrary) ter po
možnosti še katerega izmed servisov e-knjig,
• konzorcijski paketi e-revij in upravljanje konzorcijev (Science Direct, SpringerLink,
Wiley InterScience, ACS Online Package, IEEE/IEL, IOS Press, JSTOR),
bibliografske in faktografske podatkovne zbirke (ICONDA, Schadis, Perinorm, Water
Resources Abstracts, Avery Index to Architectural Periodicals, Compendex, Inspec,
PIRA, Materials Resarch Database with Metadex, SciFinder Scholar).
Nakup ter obdelava tiskanega gradiva:
• Monografije: nakup klasičnega (tiskanega gradiva) približno 2.300 enot, od tega
25% domačega gradiva. Oddelek bo izvajal tudi postopke nakupa za standardoteko v
skladu s programom javnih naročil.
• Tiskane revije: nakup približno 330 naslovov tujih revij, ter približno 100 naslovov
domačih revij. Približno 80 naslovov pričakujemo v dar.
• Standardi: nakup: število ocenjujemo le cenovno v deležu cca. 15% od skupnih
sredstev za nakup monografskega gradiva (enako kot v letu 2009). Nakup bo
usmerjen v standarde, vezane v knjižno obliko (DIN) ter dopolnjevanje obstoječe
zbirke z novimi izdajami standardov SIST, DIN, ISO – gradivo ne bo katalogizirano v
COBISS-u, pač pa bo omogočen njegov pregled v posebni zato urejeni bazi
standardov, dostopni z domače spletne strani. Načrtujemo spremenjen poslovni
model nakupa standardov "tisk oz. nakup na zahtevo".
• Obdelava gradiva: ob redni tehnični, bibliografski in vsebinski obdelavi tekoče
naročenega gradiva bomo intenzivno nadaljevali z rednim izločanjem in odpisom
gradiva ter z nadaljnjim razvojem rešitev na področju avtomatizirane obdelave
gradiva.
Informacijska dejavnost;
Cilja dejavnosti sta:
• zagotavljanje znanstvenih in strokovnih informacij uporabnikom, svetovanje in
usposabljanje,
24

Program dela CTK-ja za leto 2011
• sodelovanje v zagotavljanju znanstvene infrastrukture v Republiki Sloveniji z
izvajanjem dejavnosti OSIC-a za tehniko.
Naloge Specializiranih informacijskih centrov so:
• obdelovanje, organiziranje, vrednotenje, analiziranje, arhiviranje in posredovanje
specializiranih informacij in informacijskih virov,
• svetovanje uporabnikom in usposabljanje za uporabo informacijskih virov,
• izvajanje selekcije pri vnosu bibliografskih zapisov v bibliografsko bazo raziskovalcev
ter spremljanje in nadziranje ustreznosti razvrstitve bibliografskih zapisov,
• diseminiranje informacij o dejavnosti slovenskih raziskovalcev s posredovanjem
podatkov o njihovih raziskavah v tuje bibliografske baze podatkov,
• delovanje Osrednjega specializiranega informacijskega centra za tehniko po pogodbi
z ARRS,
• sodelovanje pri razvoju tehniške terminologije in SGC,
• vključevanje v mrežo specializiranih informacijskih centrov v Sloveniji in v tujini ter
sodelovanje pri razvoju in rednih nalogah,
• skrb za razvoj zbirk gradiva na strokovnih področjih tehnike, naravoslovja, standardov
in patentov ter postavitvena sistematika,
• urejanje standardoteke, izposoja standardov in patentov v čitalnico ter delovanje
PATLIB centra,
• vsebinska obdelava gradiva v okviru sistema COBISS in gradnja lastnih katalogov
zbirk standardov,
• urejanje in razvoj spletnih strani, s poudarkom na zbirkah podatkov,
• raziskovalno in razvojno delo na svojih področjih dejavnosti.
Pričakovani rezultati: 720 posredovanj informacij v obliki tematskih poizvedb, SDI profilov,
citatnih analiz ter svetovanja, 160 vnosov v ICONDO, 2800 verifikacij ter vnosov v zbirko
standardov, 180 bibliografskih zapisov, 2600 vsebinskih obdelav.
Dejavnost Nemške čitalnice:
Dolgoročni cilj Nemške čitalnice je posredovanje informacij z nemških govornih področij in
širjenje nemške bralne kulture v Sloveniji.
Letni cilj Nemške čitalnice je graditev vloge posrednika kulture nemških dežel v Sloveniji.
Naloge čitalnice so:
• izposoja gradiva, posredovanje informacij, dostopnost čitalnice (6.000 izposojenih
enot (od tega 4.500 na dom), 600 informacij, 400 aktivnih članov, 20 uvajalnih
tečajev za 350 udeležencev;
• nabava gradiva (po pogodbi z Goethe-Institutom prejmemo leta 2011 v uporabo 50
tiskanih knjig, 50 zvočnih knjig, 33 naslovov tekoče naročene periodike, 10 DVD-jev z
odkupom vseh predvajalnih in izposojevalnih pravic, od švicarskega veleposlaništva 1
naslov periodike in od avstrijskega veleposlaništva 4). Ob koncu leta 2011 bo fond
gradiva skupno obsegal 5.600 enot (ob opravljenem odpisu gradiva);
• obdelava knjižničnega gradiva (70 knjig, 38 kontinuiranih naslovov periodike, 45 enot
neknjižnega gradiva);
• predstavitvena dejavnost: uvajanja za praktikante nemškega veleposlaništva;
uvajanja/vodeni ogledi za vse stopnje šolanja vključno s Tretjo univerzo in lektorje,
učitelje ter profesorje nemščine, razstave novih knjižničnih pridobitev; literarno branje
in predavanje v so-organizaciji Goethe-Instituta Ljubljana;
• Udeležba na izobraževalnem seminarju za vodje Nemških knjižnic regije Srednja in
vzh. Evropa, sodelovanje na Knjižnem sejmu v Bologni, priprava in izvedba
literarnega večera S Veitom Heinichenom v Slovenski čitalnici v Regensburgu;
• drugo: sodelovanje z Goethe-Instituti v regiji, Društvom slovenskih pisateljev;
Društvom slovenskih književnih prevajalcev Slov.; GZS - Zbornico za založništvo in
knjigotrštvo, z revijo Literatura; z oddelkom za germanistiko na FF; s Slovensko
25

Program dela CTK-ja za leto 2011
čitalnico v Regensburgu, Pedagoško fakulteto Maribor; s Cankarjevo založbo; z
založbo Beletrina; z DAAD in ÖAAD za Slovenijo ter veleposlaništvi Nemčije, Avstrije
in Švice v Ljubljani. Sodno overjanje prevodov dokumentov za vloge prosilcev tujih
štipendij.
Usposabljanje uporabnikov:
V letu 2011 bomo izvajali sledeče oblike usposabljanja uporabnikov:
• tečaji za uporabnike v prostorih knjižnice,
• tečaji v prostorih fakultet in drugih inštitucij,
• predstavitve v okviru tematskih večerov,
• sodelovanje v programih informacijskega opismenjevanja različnih visokošolskih
zavodov,
• predstavitev virov in storitev knjižnice v drugih inštitucijah (v javnem sektorju in v
podjetjih),
• predstavitve ponudnikov informacijskih virov in storitev,
• interna usposabljanja in predstavitve,
• kratke individualne inštrukcije,
• vodeni ogledi po knjižnici in po Nemški čitalnici.
Pričakovani rezultati: izvedba najmanj 25 različnih tečajev/predavanj ter 15 vodenih
obiskov knjižnice, v katere bo vključenih 1300 uporabnikov. Poseben poudarek pri
usposabljanju uporabnikov bomo v letu 2011 dali predstavitvam elektronskih informacijskih
virov v novih inštitucijah, vključenih v konzorcije CTK-ja. V 2010 bomo izvedli tudi strokovno
srečanje članic konzorcijev CTK.
1.3.3.3 Cilji in naloge, povezane z drugo dejavnostjo CTK
Preglednica 9: Drugi cilji in naloge CTK v 2011
Kratkoročni cilj v letu 2011
Izhodiščna vrednost kazalnika
(kazalnik/ leto/ vrednost)
Ciljna vrednost
kazalnika v 2011
Ukrepi za dosego oz.
ohranitev
Nadaljnje tesnejše povezovanje
CTK z UL /2009/Idejna zasnova
Določitev vloge
CTK v okviru
sprememb KIS UL.
Postopno prevzemanje
nekaterih nalog v skladu z
reorganizacijo knjižničnega
sistema na UL.
Sodelovanje z UL.
Izvajanje aktivnosti na
področju reševanja prostorskih
problemov CTK.
Razvojne naloge na področju
informatizacije
Koordinacija nabave tiskanih revij
na UL/2009/idejna zasnova
Upravljanje portala
DiKUL/2009/tekoče upravljanje
Pridobitev novih
prostorov/2009/idejni projekt UKL
Avtomatizacija pisarniškega
poslovanje/2009/idejna zasnova
Prenova spletnega mesta
CTK/2009/idejna zasnova in delna
prenova.
Implementacija novega
uporabniškega vmesnika portala
DiKUL ter modula Primo
Central/2009/platforma ExLibris
Metalib/SFX 4.3
Izvajanje aktivnosti
v okviru delovnih
skupin KRKIS UL.
Nameščen nov
uporabniški
vmesnik DiKUL
Izdelava idejnih
variantnih rešitev
za trajno rešitev.
Operativna
izvedba.
Operativna izvedba
celovite prenove
spletnega mesta.
Operativna izvedba
instalacije
platforme ExLibris
Metalib/SFX 4.4 in
modula Primo
Central
Aktivno sodelovanje z UL.
Sodelovanje z UL pri
organizacijskih rešitvah v
okviru novega
uporabniškega vmesnika
DiKUL.
Aktivno sodelovanje z
Direktoratom za investicije
na MVZT.
Implementacija
programske opreme za
pisarniško poslovanje,
testiranje in operativna
uporaba.
Oblikovna in vsebinska
zasnova spletnega mesta
ter izvedba projekta.
Implementacija
programske opreme
ExLibris Metalib/SFX 4.4 in
Primo Central, testiranje in
operativna uporaba.
26

Program dela CTK-ja za leto 2011
1.3.3.4 Podrobnejši opis kratkoročnih ciljev, ukrepov za dosego ter izvajalcev – druga
dejavnost CTK
Sodelovanje z UL:
V okviru decentraliziranega knjižničnega sistema UL deluje 39 visokošolskih knjižnic fakultet,
akademij in oddelkov ter dve univerzitetni knjižnici kot pridruženi članici UL (Centralna
tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani – CTK, Narodna in univerzitetna knjižnica – NUK).
Univerzitetni knjižnici od leta 2003 izvajata dejavnosti v skladu s pogodbama o pridruženem
članstvu in aneksom. Na mnogih področjih (koordinacija nabave literature in elektronskih
informacijskih virov, institucionalni repozitorij znanstvenih del UL ter vključevanje v prost
pretok informacij, informacijsko opismenjevanje študentov, koordinirana obdelava gradiva ter
izdelava bibliografij raziskovalcev, izgradnja osrednje UKL ipd.) se na UL izkazuje potreba po
funkcionalno bolj integriranem delovanju knjižničnega informacijskega sistema UL v okviru t.i.
Univerzitetne knjižnice.
Temeljna ideja projekta je, da na formalnem nivoju ne predvideva pomembnih sprememb v
organizaciji in financiranju delovanja knjižnic, na funkcionalnem nivoju pa se knjižnice
povezujejo med sabo v t.i. funkcionalne konzorcije s ciljem skupnega reševanja problemov in
bolj učinkovitega izvajanja storitev.
Prednost tovrstnega modela povezovanja pred modelom formalnega povezovanja knjižnic je
v možni prilagodljivosti sistema glede na dinamične tehnološke in druge spremembe na tem
področju, v ohranitvi formalnega statusa sedanjih fakultetnih knjižnic, v možnosti, da
knjižnice prostovoljno vstopajo v sistem oz. le posamezne projekte v skladu s potrebami
posameznih knjižnic ter na tak način ohranijo mnoge dobre rešitve v dosedanji praksi
delovanja knjižnic ipd.
CTK že od intenzivnejšega uvajanja elektronskih informacijskih virov v znanstveno
informiranje na neformalni ravni izvaja nekatere naloge osrednje univerzitetne knjižnice UL,
kot so nabava in upravljanje velike večine elektronskih informacijskih virov za UL, nabava
tiskanih virov pretežno za področje tehnike in naravoslovja ter politika izvajanja storitev
(odpiralni čas čitalnic, informacijske storitve, vključevanje v programe informacijskega
opismenjevanja na fakultetah ipd.). V okviru reorganizacije knjižničnega informacijskega
sistema UL bi CTK postala še bolj vpeta v izvajanje nalog, ki bi jih UL in CTK opredelili v
posebnem dokumentu ter v skladu s reorganizacijo knjižničnega informacijskega sistema UL.
Temeljni pogoj CTK pri tem pa je, da ohranja vlogo osrednje slovenske knjižnice in
informacijskega servisa za področje tehnike ter osrednje organizacije za konzorcijsko nabavo
tuje znanstvene literature v Sloveniji v skladu s širšim družbenim interesom, ki ga CTK kot
taka predstavlja.
Izvajanje aktivnosti na področju reševanja prostorskih problemov CTK:
Konec leta 2009 je vlada je dala soglasje k predlogu MVZT za razvezo vseh pogodb in
pripadajočih aneksov v zvezi z načrtovanjem UKL/NUK JP-1. V 2010 naj bi bil nov natečaj,
kar pa se v tem letu ni uresničilo. V 2011 bomo v skladu s razvojem dogodkov na tem
področju nadaljevali v 2010 začete aktivnosti za reševanje prostorske problematike CTK.
Glede na finančne možnosti, ki izhajajo iz trenutne najemnine, ki jo za prostore CTK plačuje
MVZT (trenutno nekaj manj kot 400.000 EUR/leto) po našem mnenju obstaja realna
možnost, da bi v prihodnjih letih problem prostorov CTK izločili iz reševanja problema NUK2
ter ga veliko lažje rešili v obliki samostojnega projekta.
Temeljno izhodišče CTK glede skupne gradnje UKL/NUK JP-1 pa je, da je v morebitnem
skupnem projektu treba nujno upoštevati pomembne razlik v konceptu izvajanja storitev ter
drugačnih potreb uporabnikov visokošolskih knjižnic.
27

Program dela CTK-ja za leto 2011
Razvojne naloge na področju informatizacije v 2011:
• namestitev in prilagoditev novega uporabniškega vmesnika za portal DiKUL
Metalib/SFX 4.0, Primo Central) ter razvoj programske opreme za dostop do
elektronskih gradiv.
• nadaljnji razvoj podpornih sistemov v elektronski čitalnici in prostem pristopu.
• izboljšava metod pisarniškega poslovanja.
• nadaljnji razvoj avtomatizirane katalogizacije gradiva v sodelovanju z IZUM-om.
• sodelovanje v COBISS projektih (nabava, OPAC) v skladu z aktivnostmi IZUM-a.
1.3.3.5 CTKDelovni koledar za leto 2011: izposoja, čitalnica in prosti pristop
Preglednica 10: Delovni koledar za 2011
ODPRTO
vse mesece razen julija in
avgusta
od ponedeljka do petka 7:30 – 21:30
sobota 8:00 – 13:00
ODPRTO KRAJŠI ČAS
od 1. julija do vključno
31. avgusta
letne počitnice 7:30 – 15:00
ZAPRTO 1.jan sobota novo leto
8.feb torek Prešernov dan
25.apr ponedeljek velikonočni ponedeljek
27.apr sreda dan upora proti okupatorju
30.apr
sobota
2.maj ponedeljek praznik dela
25.jun sobota dan državnosti
15.avg ponedeljek Marijino vnebovzetje
31.okt ponedeljek dan reformacije
1.nov torek dan spomina na mrtve
26.dec
ponedeljek
dan samostojnosti in
enotnosti
31.dec
sobota
Mednarodna dejavnost CTK-ja:
• Mednarodno sodelovanje Nemške čitalnice CTK v različnih projektih.
• Vključevanje Oddelka za medknjižnično izposojo in posredovanje dokumentov v
mednarodne formalne povezave na tem področju.
• Sodelovanje pri izgradnji in upravljanju mednarodne podatkovne zbirke ICONDA.
• Udeležba na mednarodnih konferencah.
• Vključenost v mednarodni primerjalni indeks visokošolskih knjižnic BIX.
Upravne naloge tajništva:
• organiziranje in vodenje tajništva ter izvajanje odločitev direktorja,
• sodelovanje s finančno-računovodske službo,
• sodelovanje pri postopkih javnih naročil in organizacija dela na tem področju,
• sodelovanje pri pripravi splošnih in posamičnih pravnih aktov,
• sodelovanje pri pripravi plač in delovne uspešnosti,
• priprava kadrovskega načrta,
• sodelovanje pri organizaciji notranje revizije,
• sodelovanje z zunanjim strokovnim sodelavcem za varnost in zdravje pri delu,
• sodelovanje pri postopkih upravljanja s stvarnim premoženjem CTK oz. države.
• opravljanje strokovnih in izvedbenih nalog na kadrovskem področju (priprava
osnutkov odločb, sklepov, pogodb o izobraževanju in zaposlitvi),
• urejanje podatkov za zdravstveno in socialno zavarovanje za delavce in njihove
družinske člane,
• posredovanje zahtevanih podatkov na zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije,
28

Program dela CTK-ja za leto 2011
• prijavljanje delavcev na preventivne zdravniške preglede skladno z izjavo o varnosti z
oceno tveganja in zdravstveno oceno tveganja pooblaščenega zdravnika ter ukrepi
za odpravo tega tveganja,
• evidentiranje prejete pošte v tajništvu CTK,
• pripravljanje popisa gradiva v arhivu CTK skladno z veljavno zakonodajo, izdelava
klasifikacijskega načrta in arhiviranje.
Pisarniški referent v tajništvu opravlja podporo navedenim nalogam vodstva knjižnice ter
FRS. Pričakuje se najmanj tako uspešna podpora pri delu, kot jo je zagotavljal do sedaj.
Uskladitev poslovanja z novimi predpisi:
Poudarek bo na dodatnih spremembah in dopolnitvah izvedbe Zakona o sistemu plač v
javnem sektorju in podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, kjer bo treba v
skladu z odločitvijo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstva za
javno upravo opraviti morebitne spremembe. Predvidoma bomo nadaljevali s polletnim
izplačilom delovne uspešnosti, če bo to v skladu z navodili ter ukrepi Vlade RS za odpravo
posledic finančne krize. Tak sistem bo racionalnejši in bo manj po nepotrebnem zaposloval
vodje oddelkov in služb, tajništvo ter finančno-računovodsko službo.
Nadaljevali bomo z izvajanjem Zakona o javnem naročanju. V letu 2011 bomo še bolj
konsolidirali postopke javnega naročanja s poudarkom na še večji ekonomičnosti poslovanja.
Glavna cilja, ki ju želimo doseči, sta poenostavitev poslovanja in hitrejša nabava knjižničnega
gradiva ob upoštevanju veljavne zakonodaje. Po potrebi bomo v ta namen še dodatno
spremenili Navodila za izvajanje postopkov javnega naročanja brez objave.
Na osnovi okvirnih sporazumov, sklenjenih v letu v 2010 in 2011 bomo sodelovali pri
pridobivanju ponudb za knjižnično gradivo in sodelovali pri njihovem ocenjevanju.
Poseben poudarek bo še nadalje dan izvedbi postopkov nekaterih javnih naročil, kjer gre za
izključne pravice dobaviteljev in bo potrebno sproti o tem tudi obveščati Ministrstvo za
finance.
Nadaljevali bomo s postopki notranjega revidiranja, ki ga bo izvajal zunanji izvajalec skladno
z zakonodajo, določili internega pravilnika in revizijskimi standardi. Poseben poudarek bo
dan računovodskemu in kadrovskemu delu poslovanja. Predvideno je nadaljevanje stalnega
spremljanja pravilnosti in učinkovitosti izvedbe postopkov javnih naročil z vidika pogodbenih
obveznosti ter postopkom izvajanja inventure.
Nadalje bomo nadaljevali z izvajanjem Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem
zavarovanju za javne uslužbence.
Spremljali bomo nove predpise s področja upravljanja in pravnega statusa nepremičnin, ki jih
upravlja CTK, ter po potrebi spremenili način obračunavanja najemnine za stanovanje v
upravljanju CTK, če so bodo spremenile pravne podlage za obračun najemnin.
Skladno z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu in Izjavo o varnosti z oceno tveganja
bo potrebno nadaljevati z opravljanjem zdravniških pregledov za zaposlene. V primeru
reorganizacije se bo spremenilo izjavo o varnosti in jo prilagodilo spremenjenim delovnim
mestom. Sproti bomo tudi izvajali predpise s področja knjižnične dejavnosti in v ta namen
sodelovali s pristojno inšpektorico za knjižnice. Izvajali bomo Zakon o evidencah na področju
dela in socialne varnosti. Ves čas se bomo trudili, da bomo imeli sprotno urejen dostop do
informacij javnega značaja skladno z zakonom.
Nadaljevali bomo z ažurnim urejanjem arhivskega in drugega gradiva, v skladu z zakonom.
Pri tem bomo sodelovali s pristojnim arhivom Republike Slovenije. Predvidena je uvedba
klasifikacijskega sistema evidentiranja. Namestili bomo tudi novo programsko opremo za
29

Program dela CTK-ja za leto 2011
pisarniško poslovanje. V ta namen bodo potekala intenzivna izobraževanja zaposlenih, ki
bodo opravljali tovrstna dela.
Upravljanje z nepremičninami v lasti Republike Slovenije:
Predviden je prihodek iz naslova najemnin v višini cca. 1.330,00 EUR letno ter 100%
prihranek pri obratovalnih stroških stanovanja, ki so v celoti prevaljeni na najemnika, vendar
bodo stroški (povečano zbiranje sredstev za rezervni sklad lastnikov), potrebni zaradi
obvezne zamenjave nepohodne ravne strehe stavbe (Odločba Ministrstva za okolje in
prostor Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor Stanovanjska inšpekcij številka
06132-31/2009 z dne 03.04.2009) tudi v letu 2011 predvidoma znašali cca 990,00 EUR. Ob
morebitni spremembi metodologije za obračun najemnin, se bo tudi ustrezno spremenilo
najemno pogodbo in je možen tudi višji prihodek iz tega naslova.
Predvideno je nadaljevanje najema poslovnih prostorov v objektu TR3, saj je najemna
pogodba med državo in bivšim lastnikom sklenjena za nedoločen čas. Lahko se pričakuje
nadaljnji dvig najemnine in drugih obratovalnih stroškov.
Aktivno bomo spremljali dogodke v zvezi z izvajanjem projekta UKL ter aktivno sodelovali pri
morebitnih revizijah obstoječih projektov ali novih razpisih.
Preglednica 11: Okvirni stroški izvajanja predpisov v 2011
področje
1. notranja revizija poslovanja javnega
zavoda
2. pravno svetovanje ter izvajanje nalog
pooblaščene osebe za varnost in zdravje pri
delu
okvirni stroški (v EUR z DDV)
5000,00
6500.00
3. zdravniški pregledi na 60 mesecev
(predvidoma 10 delavcev vsako leto)
1.700,00
skupaj v 2011 13.200,00
Naloge in pričakovani rezultati finančno-računovodske službe:
• opravlja plačila in tekoče ureja, zajema, knjigovodsko evidentira poslovne dogodke
po načelu poslovnega dogodka in po načelu denarnega toka (dnevnik glavne knjige,
glavno knjigo in analitične evidence – poslovne knjige CTK) in sporoča podatke v
skladu z Zakonom o računovodstvu, podzakonskimi akti, slovenskimi računovodskimi
standardi in drugimi predpisi, vezanimi na to področje,
• vodi davčne evidence za CTK v skladu s predpisi s tega področja: davek na dodano
vrednost – Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV – 1 (Uradni list RS, št. 10/10
– UPB2, 85/10) in Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni
list RS, št. 141/06 z vsemi spremembami in dopolnitvami), davek od dohodkov
pravnih oseb – razmejevanje prihodkov pridobitne in nepridobitne dejavnosti za
potrebe obračuna davka od dohodkov pravnih oseb po Zakonu o davku od dohodkov
pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09 in 43/10; ZDDPO-
2) ter Zakonu od dohodkov pravnih oseb ZDDPO-1 (Uradni list RS, št. 33/06 –
UPB2), Pravilnika o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list
RS, št. 60/07), Pravilnika o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 67/10) in Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne
dejavnosti (Uradni list RS, št. 109/07, 68/09),
• izvaja računovodski nadzor in nadzor nad izpolnjevanjem terjatev in plačilom
obveznosti ter arhivira izvirnike knjigovodskih listin,
• spremlja zunanje predpise s finančno–računovodskega področja in skrbi za
pravočasno uporabo le-teh pri delu, v sodelovanju z direktorjem CTK,
30

Program dela CTK-ja za leto 2011
• obračun in evidentiranje poslovnih dogodkov, vezanih na skupne konzorcijske
nabave literature (tuje znanstvene revije in baze podatkov),
• sodeluje z direktorjem CTK pri pripravi notranjih aktov s finančno–računovodskega
področja,
• izvaja obračun plač in drugih osebnih prejemkov zaposlenim in skrbi za evidence na
tem področju (rok za oddajo obrazca M4 – evidenca o izplačanih plačah in o
obračunanem in plačanem prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
prejšnjega leta, ki je 30. april tekočega leta za prejšnje leto),
• pripravlja finančne načrte in realizacije le-teh (za MVZT – visoko šolstvo v skladu s
pogodbo o financiranju dejavnosti praviloma najmanj 4x letno, za ARRS glede na
določila pogodbe o sofinanciranju oziroma najmanj 1x letno, za MK za Nemško
čitalnico najmanj 2x letno, za potrebe vodstva CTK praviloma mesečno oziroma po
potrebi)
• pripravlja letno računovodsko poročilo in obvezne računovodske izkaze (zakonski rok
za oddajo je 28. februar naslednjega leta za prejšnje leto),
• pripravlja premoženjsko bilanco (rok za oddajo je 30. april za premoženjsko bilanco
prejšnjega leta),
• pripravlja druga poročila po potrebi in glede na zakonske predpise (statistična
poročila za Statistični urad RS, za Zavod RS za zaposlovanje in drugo).
Pričakovani rezultati Finančno računovodske službe so predvsem pravočasna oddaja
zahtevkov financerjem za pridobitev finančnih sredstev v skladu s pogodbami o financiranju
dejavnosti, pravočasna plačila obveznosti do dobaviteljev, izplačila plač in osebnih
prejemkov zaposlenim, za tekoča realizirana plačila terjatev (delno s predplačili), obračun in
evidentiranje skupnih konzorcijskih nabav literature (tuje znanstvene revije in baze podatkov)
in urejanje, zajemanje, knjigovodsko evidentiranje, računovodski nadzor in pravočasno
sporočanje podatkov ter priprava zgoraj naštetih poročil in realizacija nalog tako, kot je to
bilo v preteklih letih.
Naloge direktorja:
• organiziranje in vodenje,
• vodenje strokovnega dela,
• predstavljanje in zastopanje,
• skrb za izvajanje poslovne politike in programa dela,
• organiziranje in usklajevanje delovnega procesa,
• skrb za izvajanje odločitev sveta zavoda,
• priprava programa dela,
• priprava poročila o delu in poslovanju,
• skrb za materialno in finančno poslovanje,
• sprememba sistemizacije delovnih mest,
• sodelovanje pri pripravah za novogradnjo.
Pričakovan rezultat dela direktorja je, da bo knjižnica v letu 2011 dosegla približno tak
rezultat dela, kot jih je v nekaj preteklih letih.
Izobraževanja in usposabljanja
Preglednica 12: Predvidene pridobitve formalne izobrazbe delavcev CTK v 2011
študij/šolanje
Število delavcev
Znanstveni magisterij 1
Univerzitetna stopnja 1
Srednješolsko izobraževanje 2
SKUPNO 4
31

Program dela CTK-ja za leto 2011
Pri pridobitvi formalne izobrazbe delavcev CTK niso predvideni nobeni izdatki.
Preglednica 13: Usposabljanja v letu 2011
Usposabljanje Število delavcev Okvirni stroški (z
DDV)
Seminar/konferenca I M S P N R F i T d EUR
Teč. za oper. sisteme in aplikac. 2 1500
NT Konferenca ali sorodno 2 1200
Konferenca Online 1 1 1 3000
seminar JN in ostale pravne zad. 1 3 880
Usposabljanje s področ.financ 2 650
Izobr. o javn. finan. in drž.rev. 2 1000
Teč. za pripr. na strok. izpit 1 2 1 1800
Strok. izpit 1 2 1 400
ILDS 1 3000
IGELU 1 800
Konferenca COBISS 2011 1 1 1 1200
Komuniciranje, delo z uporabniki 5 1 1200
COBISS 3 6 5 3800
NUK - izobraževanje 6 600
Knj. Sejem Frankfurt 1 900
NAG ali UKSG 1 1200
tečaji SIST 2 400
ICOLC 1 1500
Tečaji (novi info. viri, novosti) 8 0
ICONDA Board 1 1000
Posvetovanje ZBDS 1 1 1 1 1600
PATLIB konferenca 1 600
IATUL, IFLA, Lida ali LIBER, CIB 1 1 1 3900
Skupaj 32.130
Opomba: I – Oddelek za izposojo,
M – Oddelek medknjižnično izposojo in posredovanje dokumentov,
S – Specializirani informacijski oddelki za tehniko in naravoslovje,
P – Oddelek za pridobivanje in obdelavo gradiva,
N – Nemška čitalnica,
R – Oddelek za razvoj insvetovanje,
F – Finančno-računovodska služba,
i - Služba za informacijsko tehnologijo,
T – Tajništvo knjižnice,
d – direktor knjižnice.
Program usposabljanj se iz najrazličnejših vzrokov nikoli ne izvede v celoti, zato bo
predvidena realizacija le okrog 60%.
1.3.4 Investicije in nakup opreme
Načrt nabave opreme je usklajen s cilji v 2011. Z nakupom novih računalnikov in požarnega
zidu bomo nadaljevali z zagotavljanjem sorazmerno dobre računalniške infrastrukture v CTK.
Nakup je nujen zaradi dotrajanosti dela sedanje opreme na tem področju. Nujna je tudi
zamenjava dotrajane opreme in namestitev nove dodatne opreme na delovna mesta, kjer je
to potrebno.
Z ureditvijo vhodne avle bomo zagotovili pogoje za premestitev računalnikov za dostop do
32

Program dela CTK-ja za leto 2011
storitev interneta iz čitalnice v avlo ter na tak način pridobili približno deset novih čitalniških
mest za študij v čitalnici. Namestili bomo tudi dodatne sedeže za počitek in sprostitev
uporabnikov, načrtujemo tudi ureditev manjšega razstavnega prostora.
Preglednica 14: Načrt nabave opreme v 2011
Prioriteta
Zap.
št.
Članica
1 1 CTK
2 2 CTK
3 3 CTK
4 4 CTK
5 5 CTK
Oprema
Računalniki z
operacijskim
sistemi in
računalniška
oprema.
Omrežni
požarni zid.
Druga
oprema
(fotokopirni
stroji,
tiskalniki,
čitalci črtne
kode…).
Programska
oprema
osebnih
računalnikov
in strežnikov.
Pohištvo za
ureditev
vhodne avle.
Drugo
pohištvo.
Obdobje
(mesec)
Namen opreme
Zamenjavo dotrajanih
računalnikov
in oprema novih
računalniških mest.
Zamenjavo dotrajane
strojne opreme.
Zamenjavo dotrajane
strojne in programske
opreme.
Posodobitev
programske opreme.
Viri sredstev pri nakupu
opreme v letu 2011 (v EUR)
MVZT Trg Skupaj
17.000 0 17.000
5.000 0 5.000
6.500 0 6.500
500 0 500
Ureditev vhodne avle. 8.000 0 8.000
oktoberdecember
oktoberdecember
oktoberdecember
oktoberdecember
junijseptember
6 6 CTK
junijdecember
dotrajanega pohištva.
Zamenjava
802 0 802
SKUPNO 37.802 37.802
Knjižnica razen nabave knjižničnega gradiva in opreme ne načrtuje nobenih investicij v letu
2011.
1.3.5 Investicijsko vzdrževanje
Knjižnica ne načrtuje nobenega investicijskega vzdrževanja v letu 2011.
1.3.6 Kadrovska politika in kadrovski načrt
Kadrovski načrt za leto 2011 je priloga tega načrta in je izdelan na podlagi najnovejših
predpisov ter bo predvidoma ob rebalansu za leto 2011 dopolnjen glede na možne popravke
predpisov s področja plač in kolektivne pogodbe ter glede na možno reorganizacijo. V
kadrovskem načrtu so prikazani plačni razredi po sedaj veljavni Kolektivni pogodbi za
dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS. Predvidoma bomo število zaposlenih zmanjšali za
enega zaposlenega ob upokojitvi enega delavca. V začetku 2011 bomo ponovno izvedli
optimizacijo delovnih mest in opravil v CTK ter ugotovili, kje je možno delo še racionalizirati.
Možna redna napredovanja v 2011
Napredovanja delavcev ter odpravo plačnih nesorazmerij bomo izvajali v skladu z veljavnimi
predpisi, navodili resornih ministrstev in dogovori med sindikati in Vlado RS.
Dokončanje formalnega izobraževanja
Predvidoma bo en delavec opravila znanstveni magisterij. Za to bo potrebno zagotoviti
dodatek v višini 72,01 EUR bruto na mesec. Upoštevati je potrebno še spremembe
navedenih zneskov v skladu z veljavnimi predpisi, navodili resornih ministrstev in dogovori
med sindikati in Vlado RS.
33

Program dela CTK-ja za leto 2011
Jubilejne nagrade v 2011
Jubilejne nagrade so usklajene z zneski, ki veljajo od 1.7.2008 naprej in v skladu s
Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Zneski
jubilejnih nagrad se lahko spremenijo po predpisih, ki bodo veljali v letu 2011, kar bo
potrebno dodatno še upoštevati in prišteti k ocenjenim vrednostim. Po trenutno veljavnih
predpisih bomo leta 2011 izplačali 4 jubilejne nagrad (1 za 20 let, 3 za 30 let dela) v skupni
višini 3.083,48 EUR.
Zdravniški pregledi
Preglede delavcev je skladno s podzakonskimi akti iz Zakona o varnosti in zdravju pri delu
potrebno opraviti na vsakih 60 mesecev, pri nekaterih vodstvenih delavcih pa na 36
mesecev. S tem, ko bi vsako leto opravilo pregled 9-10 delavcev, bomo zadostili zakonski
zahtevi o pregledih na 5 in 3 leta in porazdelili breme stroškov na več let.
1.4 POVZETEK POROČILA O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH ZAVODA
ZA LETO 2010
1.4.1 Povzetek ocene realiziranih ciljev
Povzetek ocene realiziranih ciljev v 2010 temelji na realizaciji zastavljenih ciljev v prvih
enajstih mesecih 2010. Natančnejše ocene in podatki o realizaciji ciljev v 2010 bodo
predstavljeni v Poročilu o delu CTK za 2010.
V dosedanji praksi smo opazovali kazalnik Prirast spletnih enot gradiva. Zaradi bistvenih
razlik med poslovnimi modeli posameznih ponudnikov elektronskih vsebin je težko govoriti o
prirastu gradiva, saj v vseh primerih ne gre za nakup gradiva v e-obliki. Zaradi tega smo
vpeljali nov kazalnik Število spletnih enot gradiva, ki ga ponuja knjižnica. Izhodiščna vrednost
tega kazalnika temelji na načrtu za leto 2009. V 2009 smo izpeljali paketni nakup približno
11.000 e-knjig v trajno last, ki jih sedaj prikazujemo v okviru načrtovanih vrednosti.
Vpeljali smo tudi dva nova kazalnika, ki bolj natančno opredeljujeta uporabo elektronskih
informacijskih virov, kar smo v dosedanji praksi opazovali le v kazalniku Število pregledanih
enot e-gradiv. V okviru kazalnika Skupno število vpogledov v vse e-vire prikazujemo skupno
število uporabe vseh tipov elektronskih informacijskih virov, od iskanj v podatkovnih zbirkah,
slovarjih ali drugih referenčnih orodij pa do uporabe celotnih besedil e-knjig in e-revij. V
kazalniku Število pregledanih celotnih besedil e-gradiv pa prikazujemo uporabo primarnih
dokumentov oz. celotnih besedil (poglavja knjig, članki revij) v elektronski obliki. Ta tip
elektronskih informacijskih virov v strukturi izdatkov za vire predstavlja največji delež.
Ocenjujemo, da smo v 2010 dosegli vse zastavljene cilje oz. da smo večino kvantitativno
zastavljenih ciljev tudi presegli. Doseženih je bilo tudi veliko ciljev, ki jih kvantitativno ni
mogoče neposredno ocenjevati, so pa pomembni.
V tem pogledu bi omenil le nekaj najpomembnejših dosežkov:
• utrditev vloge CTK pri konzorcijski nabavi mednarodne znanstvene literature, kar se
kaže v ponovnem pomembnem povečanju sredstev, namenjenih za konzorcije CTK
ter o povečanju števila institucij, vključenih v konzorcije CTK. Na tem področju je za
CTK še posebej pomembno, da v okviru nabavnih kot tudi funkcionalnih konzorcijev
opravlja storitve za vse štiri slovenske univerze Z uporabo sodobnih tehnologij je na
tak način delovanje visokošolskih knjižnic racionalnejše in bolj učinkovito;
• utrditev vloge CTK kot osrednje univerzitetne knjižnice za področje tehnike ter delno
naravoslovja in za nabavo in upravljanje elektronskih informacijskih virov na UL;
• uspešni projekti na področju zagotavljanja sodobnih metod za uporabo informacijskih
virov, kar se kaže v uspešnem upravljanju portala DiKUL ter v uspešnem sodelovanju
z IZUM-om pri vključitvi konzorcijskih partneric v informacijski portal Metaiskalnik;
34

Program dela CTK-ja za leto 2011
• uspešno izvajanje nalog OSIC-a za tehniko, kjer smo poleg stalnih dejavnosti
uspešno začeli izvajati verifikacijo patentov za vsa področja znanosti, za kar je
potreben širok spekter znanja s področja patentne informatike;
• nadaljnja širitev mreže dobaviteljev dokumentov v okviru servisa za dobavo in
posredovanje virov;
• uspešno zagotavljanje virov in storitev knjižnice v prostorih knjižnice, kar se kaže v
podatku, da kljub nadaljevanju pričakovanega trenda zmanjševanja izposoje
tiskanega gradiva ter števila aktivnih uporabnikov število obiskovalcev knjižnice
ostaja na istem nivoju kot v preteklih letih, kar ustreza predvidevanjem, da je
primarna vloga visokošolskih knjižnic na fizičnih lokacijah poleg izposoje gradiva
predvsem v zagotavljanju sodobnega in varnega prostora za študij in oddih
študentov.
Preglednica 15: Kratkoročni cilji v letu 2010 in doseženi rezultati - knjižnična dejavnost
Kratkoročni cilj v
letu 2011
Omogočanje
dostopa do
informacijskih virov
in storitev knjižnice
v spletnem okolju
Načrtovana vrednost kazalnika
za 2010 (kazalnik/vrednost)
Število spletnih enot gradiva, ki ga
ponuja knjižnica /21.500
Razpoložljivost strežnikov
CTK/2009/95%
Skupno število vpogledov v vse e-
vire/2009/-
Število pregledanih celotnih
besedil e-gradiv/240.000
Število nabavljenih tiskanih
monografij in tiskanih
revij/3.010(2.500, 510)
Dosežena vrednost
kazalnika v 2010
23.126 107
99% -
1.400.000 -
1.000.000 416
2.908/ 2.368/540 97/95/106
Indeks
doseženo/načrtovani
Omogočanje
dostopa do gradiv
in informacijskih
virov v prostorih
CTK ter
zagotavljanje
prostora za branje
in študij.
Število aktivnih uporabnikov/6200 7.691 124
Delež študentov med aktivnimi
uporabnik/0,77
0,84 -
Število čitalniških mest/170 170 100
Število računalnikov za dostop do
informacijskih virov in
računalnikov/43
43 100
Število na dom izposojenega
tiskanega gradiva 98.000
101.379 103
Nudenje storitev
uporabnikom.
Število informacijskih storitev
različnih vrst//6240
Število posredovanih in
dobavljenih dokumentov/6500
dokumentov
Organizacija usposabljanj za
uporabnike/35 izvedenih
usposabljanj v različnih oblikah
14083 226
9.500 146
116 331
1.4.2 Investicije in investicijsko vzdrževanje
CTK v 2010 ni izvajal nobenih investicij in investicijskega vzdrževanja.
35

Program dela CTK-ja za leto 2011
1.4.3 Poročilo o kadrovski politiki
V letu 2010 je CTK imel skozi vse leto 46 zaposlenih delavcev. Predvideno število
zaposlenih 31.12.2011 je 45.
Število zaposlenih je knjižnica od leta 1991 sama od sebe zmanjšala za dvanajst delavcev,
ob tem, da je v teh letih močno razširila svojo dejavnost predvsem s programi, ki zagotavljajo
uporabo virov in storitev knjižnice najširšemu krogu uporabnikov (upravljanje konzorcijev
mednarodne znanstvene literature, SIC za strojništvo, OSIC za tehniko, sodobne metode
posredovanja dokumentov, upravljanje portala Digitalne knjižnice UL, upravljanje Nemške
čitalnice).
V letu 2011 bomo sprejeli nov akt o sistemizaciji delovnih mest v CTK, ki bo usklajen z
določili novega Statuta CTK, hkrati pa bo zagotavljal pogoje, da bomo lahko operativno v
celoti izvedli predvideno reorganizacijo v skladu z rezultati optimizacije delovnih mest in
opravil v knjižnici.
Kadrovske spremembe v 2010 so bile naslednje: namesto Dunje Kovač smo za določen
čas zaposlili Tanjo Žbogar.
Napredovanja: v skladu z veljavnimi predpisi in zakoni je s 1.4.2010 pogoje za redno
napredovanje na delovnem mestu izpolnilo sedem delavcev, ki so napredovali za en razred
(en delavec iz 38. v 39. plačni razred, en delavec iz 34. v 35. plačni razred, en delavec iz 31.
v 32. razred, en delavec iz 30. v 31. plačni razred, en delavec iz 23. v 24. plačni razred, en
delavec iz 22. v 23. plačni razred ter en delavec iz 21. v 22. plačni razred).
Jubilejne nagrade: V letu 2010 je bilo izplačano 5 jubilejnih nagrad zaposlenim v skupni
višini 3.494,61 EUR (1 za 10 let, 1 za 20 let in 3 za 30 let dela).
Pridobitev formalne izobrazbe: en delavec je v 2010 opravil znanstveni magisterij.
1.4.4 Povzetek poročila o finančnih rezultatih
Povzetek poročila o finančnih rezultatih temelji na oceni realizacije po denarnem toku.
Podrobnejše finančno poročilo bomo v skladu z zakonsko predpisanimi roki izdelali do konca
februarja.
Nekaj temeljnih značilnosti poročila o finančnih rezultatih in razmer na tem področju v CTK,
ki so lahko morebitno vodilo za spremembe v sistemu:
- Plače, drugi izdatki zaposlenim in prispevki delodajalca za socialno varnost:
plače so bile usklajevane v skladu z veljavnimi predpisi in spremembami in
dopolnitvami Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Problem načrtovanja v tem
segmentu nastaja predvsem pri zagotavljanju sredstev za delovanje Nemške
čitalnice. Zaradi tega, ker so plače, osebni prejemki in prispevki financirani 50% iz
sredstev MVZT in 50% iz MK nastaja problem, ker MK od CTK zahteva pripravo
finančnega načrta že konec oktobra za naslednje leto in po tem MK ne upošteva
sprememb na tem področju (spremembe osnovnih plač, KDPZ ipd.). Zaradi tega smo
morali zmanjšati že načrtovana sredstva iz fonda MVZT in jih prilagoditi MK. Ob
spoštovanju vseh pogodbenih obveznosti ter financiranja plače za delavca po
sistemu 50:50 prihaja do presežka odhodkov nad prihodki za ta namen (v letu 2010
za cca 170 EUR). Veljalo bi, da se obe ministrstvi, ki financirata dejavnost Nemške
čitalnice v tem segmentu uskladita. Postavki plače in drugi izdatki zaposlenim in
prispevki delodajalca za socialno varnost (tudi KDPZ) je realizirana v nižjem znesku
od načrtovanega za leto 2010 zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni nad 30 dni (v
breme ZZZS), zaradi nege družinskega člana, zaradi koriščenja očetovskega
dopusta, porodniškega dopusta, ko nismo takoj dobili nadomestno zaposlitev, zaradi
36

Program dela CTK-ja za leto 2011
neizplačanih vseh načrtovanih odpravnin ob upokojitvi in drugih odsotnosti v letu
2010, je prišlo do prihranka na postavki plače v višini 30.575,98 EUR.
Preglednica 16: Ocena realizacije finančnega načrta CTK za 2010 po načelu denarnega
toka
Z.št. Konto Naziv konta
Fin.načrt za
l.2010
Ocena realiz.l
2010 Ind.real./nač.
1 2 3 4 5 6(5/4)
I. SKUPAJ PRIHODKI CTK (1.4) 3.350.648,21 3.410.910,57 102
1 710
Udeležba na dobičku in
dohodki od premoženja 3.287,00 3.245,45 99
2 713
Prihodki od prodaje
blaga in storitev 195.373,87 202.342,27 104
3 714 Drugi nedavčni prihodki 55.833,00 71.182,93 127
4 720
Prihodki od prodaje
osnovnih sredstev 210,00 95,48 45
5 740
Transferni prihodki iz
drug.javnofinanč.institucij 3.095.944,34 3.134.044,44 101
II. SKUPAJ STROŠKI IN ODHODKI (6..9) 3.450.338,40 3.407.278,36 99
6 400
Plače in drugi izdatki
zaposlenim 1.047.791,24 1.020.311,31 97
7 401
Prispevki delodaj.za
soc.varnost (tudi KDPZ) 167.352,17 164.256,12 98
8 402
Izdatki za blago in
storitve (tudi
literatura,konz.nab.) 2.189.832,99 2.177.366,14 99
9 420
Nakup in gradnja
osnovnih sredstev
(opreme) 45.362,00 45.344,79 100
III. RAZLIKA MED PRIHODKI IN
ODHODKI (I - II) -99.690,19 3.632,21
IV. PREJETA VRAČILA DANIH
POSOJIL - POVEČANJE SREDSTEV 750,00 740,40 99
10 750
Prejeta vračila danih
posojil 750,00 740,40 99
V. SKUPAJ POVEČANJE-
ZMANJŠANJE SREDSTEV (III + IV) -98.940,19 4.372,61
- Materialni izdatki: materialne izdatke CTK lahko v grobem razdelimo na izdatke za
literaturo, izdatke za vzdrževanje prostorov in obratovalne stroške knjižnice ter ostale
izdatke (usposabljanje zaposlenih, izdatki za izvajanje predpisov, zagotavljanje
varnosti v čitalnicah ipd.). CTK razen izdatkov za literaturo in obratovalne stroške
veliko večino sredstev za materialne izdatke pridobi iz drugih prihodkov javne službe
in iz prihodkov od prodaje blaga in storitev. Zato bi bilo za knjižnico izjemnega
pomena, če bi tudi obratovalne stroške (podobno kot najemnino) prerazporedil pod
posebno postavko financerja MVZT in na tak način dosegli t.i. zaščiteni proračun za
literaturo ("protected budget"). V sedanji praksi se dogaja, da gre poviševanje
obratovalnih stroškov, na kar knjižnica ne more vplivati, na rovaš proračuna za
literaturo. Pri postavki izdatki za blago in storitve (tudi literatura, konzorcijske nabave)
in nakup opreme je realizacija v mejah načrtovane porabe.
- Prihodki od prodaje blaga in storitev: prihodki od prodaje blaga in storitev in drugi
nedavčni prihodki so bili višji od načrtovanih za cca 9%. Enako velja za transferne
prihodke iz drugih javnofinančnih organizacij. Razlog je v tem, da smo v letu 2010 od
37

Centralna tehniška knjižnica
Univ e rz e v Ljubljani
Trg republike 3, 1000 Ljubljana, p.p. 90/II, Slovenija
telefon: (01) 2514 072, faks: (01) 425 66 67, E-pošta: post@ctk.uni-lj.si
OBRAZLOŽITEV FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2011
Ljubljana, 15.01.2011
Oseba odgovorna za sestavljanje:
Marija Slana, ekonomist
vodja Finančno računovodske službe
Odgovorna oseba:
Miro Pušnik, univ.dipl.inž.zooteh.
Direktor
Telefon: 01/2003443

Finančni načrt je pripravljen v skladu s 26. členom Zakona o javnih financah
(Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 110/02-ZDT-B,
127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10-ZUKN), Navodilom o
pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih
proračunov (Uradni list RS, št. 91/00 in 122/00), Uredbo o dokumentih
razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna
(Uradni list RS, št. 54,10), 16. členom Navodila o pripravi zaključnega računa
državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o
doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna
(Uradni list RS, št. 12/01, 10/06 in 08/07), Uredbo o enotni metodologiji za
pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ
(Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10), Uredbo o javnem financiranju visokošolskih
in drugih zavodov od leta 2004 do leta 2010 (Uradni list RS, št. 134/03, 72/04,
4/06, 132/06, 99/08, 30/09, 110/09, 60/10 in 88/10) in navodili Ministrstva za
visoko šolstvo, znanost in tehnologijo številka 612-3/2010/24 z dne 29.11.2010.
Izhodišča za načrtovanje stroškov dela so:
- Kolektivna pogodba za javni sektor z vsemi podpisanimi aneksi (Uradni
list RS, št. 57/08, 86/08, 3/09, 16/09, 23/09, 33/09, 48/09, 91/09, 8/10 –
odl.US, 31/10, 83/10 in 89/10,
- Zakon o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10),
- Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem
sektorju za leti 2011 in 2012 (Uradni list, RS, št. 89/10 ter
- Proračunski priročnik Ministrstva za finance za 2011-2012,
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju; ZSPJS (Uradni list RS, št. 108/09-
/UPB13, 107/09-odl.US, 13/10, 59/10, 85/107/10),
- Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne
uslužbence (Uradni list RS, št. 85/10.
Kolektivna pogodba za javni sektor z vsemi podpisanimi aneksi, Zakon o
interventnih ukrepih, Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih
prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012:
- splošna uskladitev osnovnih plač se v letu 2011 izvede s 1. januarjem
2011, in sicer s povečanjem za 0,55% (plačna lestvica – Uradni list RS, št.
107/10 z dne 29.12.2010, veljavna od 1.1.2011 dalje);
- tretja in četrta razlika za odpravo nesorazmerja za odpravo plačnih
nesorazmerij se v letu 2011 ne izplačata, tako da te stroške v letu 2011
nismo načrtovali;
- ker moramo finančni načrt za Nemško čitalnico – knjižnico zaradi zahtev
Ministrstva za kulturo (v nadaljevanju: MK) pripraviti že koncem oktobra
tekočega leta za naslednje leto, nastane problem predvsem pri plačah in
prispevkih delodajalca, ker takrat še niso znane vse spremembe osnove za
2

načrtovanje in ker je iz teh sredstev zagotovljeno financiranje 50%
stroškov dela (50% je zagotovljeno iz sredstev Ministrstva za visoko
šolstvo, znanost in tehnologijo, v nadaljevanju: MVZT) ter glede na
dejstvo, da je zaposlena le ena oseba. V letu 2011 smo izplačila plače
načrtovali v višini veljavne lestvice osnovnih plač v oktobru 2010 s 1.
julijem 2010 (sprememba s 1. januarjem 2011 pa je bila objavljena v
Uradnem listu RS, št. 107/10 z dne 29.12.2010). Zaradi tega bo nastala
razlika pri plači pri obeh financerjih po obeh načelih - po načelu
denarnega toka in po načelu poslovnega dogodka, ker smo zaposlenemu
dolžni izplačevati plačo v skladu z ZSPJS!
Iz teh sredstev je možen prihranek le če pride do odsotnosti z dela zaradi
nege družinskega člana (sredstva povrne ZZZS) ali če bi prišlo do
odsotnosti z dela zaradi bolezni nad 30 dni, v vseh ostalih primerih je
potrebna zagotovitev 100%-tne višine stroškov dela s strani obeh
financerjev. Isto pravilo velja za zaposleno sodelavko, ki je financirana iz
sredstev Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v
nadaljevanju: ARRS);
- regres za letni dopust za leti 2011 in 2012 je 692 EUR na zaposlenega
(enako kot v letu 2010), drugi osebni prejemki ostanejo na ravni ocenjene
realizacije leta 2010;
Izdatki za blago in storitve se načrtujejo v enaki višini, kot je bila ocenjena
realizacija v letu 2010. Na tem mestu opozarjamo na dejstvo, da CTK krije iz
sredstev za izdatke za blago in storitve financerja MVZT le nakupe literature
za knjižne fonde CTK in za vzdrževalne in obratovalne stroške poslovnih
prostorov v stavbi TR/3 na Trgu republike 3 (sodilo za delitev teh stroškov
je število zaposlenih:
o zmanjšano za enega zaposlenega na Nemški čitalnici - knjižnici, ker
po posebni pogodbi krije vse stroške Ministrstvo za kulturo ter
o povečano za tri zaposlene v Kemijski knjižnici Fakultete za kemijo
in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani,
o za tri zaposlene se krijejo stroški iz drugih nejavnih prihodkov za
delovanje javne službe,
o za še dva zaposlena krije stroške ARRS za OSIC za tehniko,
o za enega zaposlenega se krijejo stroški iz prihodkov od prodaje
blaga in storitev na trgu
o za preostanek stroškov pa se bremenijo sredstva financerja MVZT,
praviloma za devetintrideset zaposlenih oziroma skupaj CTK 45
(brez Nemške čitalnice – knjižnice) + UL FKKT 3 = 48 zaposlenih;
3

1. FINANČNI NAČRT CENTRALNE TEHNIŠKE KNJIŽNICE V
LJUBLJANI ZA LETO 2011 – Splošni del
IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV (PO NAČELU
POSLOVNEG DOGODKA) – splošni del
A) PRIHODKI OD POSLOVANJA AOP860 IN D) CELOTNI PRIHODKI AOP870 so
načrtovani v letu 2011 v primerjavi z ocenjeno realizacijo leta 2010 za cca 6.000 EUR
več (prenos neporabljenih sredstev za leto 2010 s konta 240 – obveznosti do
neposrednih uporabnikov državnega proračuna na konto 760 Prihodki od prodaje
proizvodov in storitev), prihodki od prodaje materiala in blaga pa so načrtovani v
približno isti višini kot ocenjeni za leto 2010.
N) CELOTNI ODHODKI AOP888 so načrtovani tudi v za cca 6.000 EUR višji višini zaradi
načrtovane prenove avle in na takšen način povečanje uporabnega prostora za študente in
druge uporabnike naše knjižnice. Stroški dela so načrtovani za približno 5.000 EUR več,
predvsem zaradi drugih stroškov dela AOP878 zaradi načrtovanih stroškov za izplačilo
odpravnin ob upokojitvi.
V letu 2011 so načrtovani prihodki in odhodki po načelu poslovnega dogodka izravnani
tako kot je to ocena realizacije leta 2010.
Iz kazalcev je razvidno, da znaša delež stroškov dela v celotnih odhodkih 74 %, vendar je
ta delež še višji, ker je med stroški blaga, materiala in storitev AOP871 tudi strošek dela za
čistilke in varnostno službo poslovnih prostorov v TR/3, ki pa ni kot takšen tudi prikazan
(je strošek storitev). Strošek dela na zaposlenega kot kazalec celotnih prihodkov in
odhodkov na zaposlenega je v primerjavi z oceno realizacije za približno 0,38% višji.
PRIHODKI IN ODHODKI DOLOČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH
DEJAVNOSTI (PO NAČELU POSLOVNEGA DOGODKA) – splošni del
A) PRIHODKI OD POSLOVANJA AOP660 je pri načrtovanih prihodkih od prodaje blaga in
storitev na trgu za leto 2011 približno enaka višina teh ocenjenih prihodkov za leto 2010.
Enako pravilo velja za odhodke od prodaje blaga in storitev na trgu.
Prihodki za izvajanje javne službe so načrtovani za leto 2011 v za cca 6.000 EUR višjem
znesku v primerjavi z oceno realizacije leta 2010.
Enako tako so N) CELOTNI ODHODKI AOP688 tudi načrtovani v za cca 6.000 višjem
znesku od ocenjene realizacije leta 2010. Ta razlika izhaja predvsem v višjih drugih stroških
dela (kot je že bilo povedano, zaradi načrtovanega izplačila odpravnine ob upokojitvi).
1.1. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV (PO NAČELU
DENARNEGA TOKA V EUR)
I.)
PRIHODKI
Pri postavki AOP 401 I. SKUPAJ PRIHODKI načrtujemo nekoliko nižje prihodke v primerjavi
z ocenjenimi prihodki za leto 2010. AOP404 a. Prihodki iz državnega proračuna načrtujemo v
primerjavi z ocenjenimi za leto 2010 le za cca 7.000 EUR višje, vendar pa so ti prihodki
4

dejansko načrtovani v nižjem znesku v primerjavi z dejansko zagotovljenim prihodki za leto
2010 (nižji denarni tok zaradi prihranka zaradi odsotnosti od dela zaradi bolezni zaposlenih nad
30 dni, nege družinskega člana, koriščenja očetovskega dopusta, krvodajalstva) in enako tako
za leto 2011.
Pri AOP 413 d. prejetih sredstvih iz javnih skladov in agencij načrtujemo za leto 2011 isto
višino kot ocenjeno realizacijo za leto 2010, ker načrtujemo, da bomo za financiranje
konzorcijskih nabav tuje znanstvene literature (revij) od strani ARRS pridobili približno enaka
sredstva kot v letu 2010 (po pogodbi o sofinanciranju nakupa tuje znanstvene literature in baz
podatkov št. 1000-09-49/0024/548 za leto 2009 smo 15. januarja 2010 prejeli drugi obrok v
višini 557.859,81 EUR in 20. oktobra 2010 sredstva za 1. obrok po pogodbi o sofinanciranju
tuje znanstvene literature in baz podatkov št. 1000-10490009/548 v obdobju za leto 2010 v
višini 973.448,52 EUR). Drugi obrok po tej pogodbi za leto 2010 v višini 853.385,40 EUR
smo že prejeli na naš podračun EZR dne 10.01.2011), preostanek sredstev za 1. obrok po
pogodbi za leto 2011 načrtujemo v približno isti višini kot v letu 2010 (kakšna bo dejanska
višina bomo vedeli predvidoma septembra 2011).
Načrtujemo nižje AOP420 B. Druge prihodke za izvajanje dejavnosti javne službe kot tudi
malo nižje AOP431 2. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU.
II.)
ODHODKI
Pri postavki oznake AOP 437 II. SKUPAJ ODHODKI načrtujemo za cca 1,2% višje
odhodke. Razlog je v tem, da načrtujemo višje izdatke za blago in storitve za izvajanje javne
službe za cca 3% na AOP 453 v primerjavi z oceno realizacije leta 2010. Razlog je v tem, da
smo v letu 2010 na podlagi ocenjene realizacije ugotovili, da je pri financerju MVZT prišlo do
nižje porabe za nakup literature zaradi tega, ker načrtovanih računov za nakup podatkovnih
baz za leto 2011 (ki se začnejo uporabljati v obdobju od 1 januarja do 31. decembra
naslednjega leta) v decembru 2010 ni bilo (prispeli so šele v januarju 2011, kljub naročilu v
decembru leta 2010 in bodo plačani v januarju 2011), kljub skrbno načrtovanem prihranku pri
knjigah za ta nakup do konca leta 2010. Zaradi tega smo v letu 2011 načrtovali višjo porabo pri
izdatkih za literaturo iz sredstev financerja MVZT za cca 21.153 EUR, kljub temu, da bodo
dejansko sredstva za leto 2011 nižja, ker smo načrtovali višje izdatke za blago in storitve za
poslovne prostore v TR/3 na Trgu republike 3 v breme istega financerja. Tukaj so tudi novi
izdatki za varovanje prostorov čitalnice CTK od oktobra 2010 dalje, ko je prisoten varnostnik,
v popoldanskih urah od 17,30 do 21,30 ure zaradi problemov, ki so jih imeli študenti in drugi
člani naše knjižnice, ki pridejo v popoldanskem času, z nezaželenimi obiskovalci, kar je bilo
možno rešiti le na takšen način. Ta izdatek za obdobje januar – junij in september – december
znaša cca 8.400 EUR)
Izdatki za energijo, vodo, komunalne storitve in komunikacije AOP456 so višji zaradi
predvidenih višjih izdatkov za energijo (TR/3), zaradi spremembe oziroma novega izdatka za
najem optičnega kabla na relaciji od Aškerčeve ulice do CTK, kar je do septembra leta 2010
krila Univerza v Ljubljani, od oktobra 2010 dalje jih mora kriti CTK sama (letni izdatek znaša
cca 5.250,00 EUR). Drugih izdatkov za redne materialne stroške finacer MVZT ne zagotavlja,
temveč redne materialne stroške krijemo iz sredstev drugih javnih prihodkov javne službe.
Za tekoče vzdrževanje AOP459 smo tudi načrtovali višje izdatke zaradi predvidene obnove avle
(čiščenje in pleskanje, ker bodo odstranjene omare) in uporaba le te za razširitev ponudbe
CTK.
5

Izdatke za izdatke za službene potovanja za izobraževanje (AOP 458) in za kotizacije za
udeležbe na kongresih, posvetih ipd. (delno AOP 463) smo načrtovali približno isto višino kot
ocenjeno realizacijo leta 2010.
Pri AOP 439 Plače in drugi izdatki zaposlenim načrtujemo nižje odhodke, ker je v letu 2011
načrtovana nižje izplačilo sredstev za delovno uspešnost kot je ocenjena za leto 2010, ter
minimalno (0,41%) višje plače in dodatke v primerjavi z ocenjeno realizacijo za leto 2010, ker
so v načrtu za leto 2011 upoštevani vsi prihranki na podlagi dokumentov, ki smo jih prejeli v
januarju 2011 in tudi odsotnosti z dela zaradi bolezni nad 30 dni (dva sodelavca) od decembra
2010 (izplačilu januar 2011) do predvidoma februarja 2011 (denarni tok marec 2011), zaradi
dopusta zaradi nege otroka v krajšem delovnem času, zaradi ocenjene odsotnosti zaradi nege
družinskega člana v letu 2011 (glede na realizirane odsotnosti zaradi nege v letu 2010 in v
prejšnjih letih), zaradi odsotnosti z dela do 30 dni v breme delodajalca (nadomestilo v višini
90% plače) in tudi ocenjen prihranek zaradi navedenih odsotnosti v letu 2010 predvsem pri
sredstvih financerja MVZT, kjer je ta ocenjen na cca 29.660 EUR, ker pomeni, da je potrebno
toliko manj proračunskih sredstev. Razen tega načrtujemo, ob redni upokojitvi sodelavke,
ukinitev tega delovnega mesta predvidoma s 1. julijem 2011, kar pomeni zmanjšanje števila
redno zaposlenih v letu 2011 in 100%-tni prihranek pri stroških plač v letu 2012!
AOP446 Drugi izdatki zaposlenim so načrtovani v višji višini za 185,36% zaradi načrtovanega
izplačila odpravnin ob redni upokojitvi predvidoma v juliju 2011.
Pri Investicijskih odhodkih AOP470 so načrtovani odhodki nižji kot ocenjena realizacija leta
2010 (nakup knjigomata v letu 2010, ki so bili kriti iz neporabljenih sredstev amortizacije,
obračunane v breme prihodkov iz naslova prodaje blaga in storitev iz prejšnjih let) oziroma
načrtujemo nadomestitev opreme v letu 2011 v višini 37.802 EUR kot so ta sredstva
zagotovljena pri financerju MVZT.
2. ODHODKI IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU - AOP 481 so
načrtovani višje za 5,48 % zaradi načrtovane prenove avle (kot je to navedeno pri AOP459), ki
bo delno krita iz sredstev, pridobljenih iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Delovna
uspešnost za leto 2011 je načrtovana v cca 50% nižji višini zaradi tega, ker je v letu 2010 bila
izplačana delovna uspešnost iz tega naslova za leto 2009 (v januarju 2010) in akontacije
delovne uspešnosti za leto 2010 v decembru 2010.
III/2 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI AOP486 je načrtovan presežek odhodkov nad
prihodki v višini 50.854 EUR zaradi že pojasnjene razlike pri ocenjenih neporabljenih sredstvih
leta 2010 pri AOP439 (stroški dela) in AOP453 (literatura).
Pri 1.2. Izkazu računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov (po načelu
denarnega toka) načrtujemo višja vračila posojil (za 178,51% več) od posameznikov v višini
1.321 EUR, ker želi kupec stanovanja do 31.12.2012 odplačati celoten dolg do CTK, da bi
lahko potem uredil lastništvo stanovanja, kupljenega po Stanovanjskem zakonu, v zemljiški
knjigi .
Zaradi tega bo pri 1.3. Izkazu računa financiranja določenih uporabnikov (po načelu
denarnega toka) zmanjšanje na oznaki AOP 573 za to vračilo in bo znašalo zmanjšanje
sredstev na računih 49.533 EUR in ne 50.854 EUR.
6

2.1 FINANČNI NAČRT CENTRALNE TEHNIŠKE KNJIŽNICE UNIVERZE V
LJUBLJANI ZA LETO 2011 - Posebni del (po načelu denarnega toka)
To je prikaz prihodkov in odhodkov po financerjih z oceno realizacije leta 2010 in finančnim
načrtom za leto 2011.
Kot je že bilo zgoraj pojasnjeno, je iz preglednice razvidna ocenjena realizacija leta 2010, ki
predvsem podrobno loči A KNJIŽNIČNA DEJAVNOST s podatki 1 Plače in dodatno
pokojninsko zavarovanje, 2 Prispevke delodajalca za socialno varnosti, 3 Druge osebne
prejemke, 4 Izdatke za blago in storitve od B NEMŠKE KNJIŽNICE z zgoraj navedenimi
podatki in C INVESTICIJE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE, kjer se ločijo investicije,
oprema, investicijsko vzdrževanje (CTK od MVZT pridobi le sredstva za nadomestitev
opreme). V letu 2010 je bila izplačana delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev
na trgu in na podlagi za leto 2009 in akontacija delovne uspešnosti za leto 2010 na podlagi
Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list, št.
97/09), Pravilnika o določitvi sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in
storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti MVZT (Uradni list RS, št. 1/10) in Pravilnika o
določitvi obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na
trgu ter o določitvi nejavnih prihodkov pri izvajanju javne službe, ki se štejejo v prihodke iz
prodaje blaga in storitev na trgu, v javnih zavodih in agencijah na področju kulture ter
Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 107/2009, z dne 24.12.2009). Pravilnik (Uradni list
RS, št. 107/2009) v 3. členu našteva nejavne prihodke iz naslova izvajanja javne službe, med
katerimi sta v peti točki navedena članarina in zamudnina v knjižnicah, v drugem odstavku 2.
člena pa je navedeno, da se lahko za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in
storitev na trgu nameni največ 25 odstotkov nejavnih prihodkov iz preteklega leta v knjižnicah
in arhivih. Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani je javni zavod z glavno
dejavnostjo 91.011 Dejavnost knjižnic. V letu 2011 načrtujemo izplačilo akontacije delovne
uspešnosti iz nejavnih prihodkov dejavnosti javne službe v višini I. bruto 4.953 EUR in
akontacijo iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v višini I. bruto 1.850 EUR. Izplačilo bo
možno, če bo razlika med prihodki in odhodki iz naslova nejavnih prihodkov javne službe in iz
naslova razlike med prihodki in odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.
Priloga temu posebnemu delu finančnega načrta je preglednica finančnega načrta potrebnih
sredstev financerja MVZT po mesecih in po postavkah, ločeno za stroške dela, literaturo,
vzdrževalne in obratovalne stroške poslovnih prostorov CTK na Trgu republike 3, stroške za
premije kolektivnega pokojninskega zavarovanja ter še podatki za stroške dela za Nemško
čitalnico – knjižnico.
Ker na višino vzdrževalnih in obratovalnih stroškov poslovnih prostorov CTK v stavbi TR/3 na
Trgu republike 3 (Priloga 1 – načrt potrebnih sredstev za prostore TR/3 za leto 2011 in ocena
realizacije leta 2010) ne moremo vplivati (med stroški pa so tudi stroški dela čistilk, varnostne
službe), je del, ki se krije iz sredstev financerja MVZT (sodila navedena na strani 3 te
obrazložitve), pomeni, da višji odhodki za kritje teh stroškov pomenijo znižanje sredstev za
literaturo, ker so s strani MVZT izdatki za blago in storitve zagotovljena v skupnem znesku.
V stolpcu 16, kjer so načrtovane plače in osebni prejemki zaposlenih v skupnem znesku
963.103 EUR, prispevki delodajalca v znesku 135.133 EUR in premije kolektivnega dodatnega
pokojninskega zavarovanje v znesku 18.414 EUR oziroma skupaj 1.116.650 EUR, ki jih je v
letu 2011 potrebno zagotoviti v nižjem znesku zaradi ocenjenega prihranka leta 2011 v višini
29.660 EUR oziroma le v višini 1.086.990 EUR in v primerjavi z ocenjeno realizacijo za leto
7

2010 iz stolpca 4 preglednica 2.1., ki znaša 1.116.800 EUR pomeni to prihranek za cca 3%.
V stroških dela za leto 2011 je upoštevana rast osnovnih plač s 1. januarjem 2011 za 0,55% ter
izplačilo v 100%-tni višini sredstev napredovanja zaposlenih s 1. aprilom 2010 (sedem
napredovanj), ki so v letu 2010 bila izplačana za 8 mesecev, v letu 2011 pa bo za 12 mesecev.
V decembru 2010 je ena sodelavka magistrirala in ji po ZSPJS pripada dodatek za magisterij,
ker pomeni cca 870 EUR višjo porabo za plače v primerjavi z oceno realizacije leta 2010.
Pri postavki odpravnina ob upokojitvi sta, kot je že navedeno, načrtovani izplačili dveh
odpravnin v juliju 2011 v višini 12.723 EUR, v letu 2010 pa je bila izplačana ena odpravnina le
v višini 4.335 EUR. Če ne bi bilo izplačila odpravnin, bi bil potem prihranek 3,4%! Po
upokojitvi sodelavke, predvidoma v juliju 2011, bo ukinjeno eno delovno mesto, kar pomeni v
letu 2012 toliko manjšo porabo.
Načrt strukture prihodkov in odhodkov za leto 2011 po virih financiranja
Pri javni službi, ki pomeni 98,8% prihodkov in odhodkov, je sestava prihodkov sledeča:
46,2% znašajo načrtovani prihodki financerja MVZT,
45,7% znašajo prihodki ARRS,
0,5% znašajo prihodki drugih ministrstev - MK,
4,9% znašajo sredstva od prodaje blaga in storitev iz naslova izvajanja javne službe.
1,5% znašajo drugi viri.
Podobna sestava je tudi pri odhodkih:
47% znašajo načrtovani prihodki financerja MVZT,
45% znašajo prihodki ARRS,
0,5% znašajo prihodki drugih ministrstev - MK,
4,8% znašajo sredstva od prodaje blaga in storitev iz naslova izvajanja javne službe.
1,5% znašajo drugi viri.
Prihodki iz odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu pa znašajo 1,2%.
Sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu (AOP 431)
Deleži so sledeči:
- Prihodki od gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov 90,46% 36.069 €
- Prihodki od javnega sektorja v Sloveniji 6,1% 2.431 €
- Prihodki od najemnin za poslovne in druge prostore 3,44% 1.375 €
Prihodki od najemnin za poslovne in druge prostore so prihodki od najemnine za oddajo
stanovanja na Adamičevi 10 v Ljubljani.
8