Dopolnjen predlog Zakona o javnih cestah - Skupnost občin Slovenije

- prenos temeljnih zahtev Direktive 2008/96/ES v slovenski pravni red;
- uskladitev z zakoni, ki so bili sprejeti po ZJC, predvsem s predpisi o stvarnem premoženju
države, pokrajin in občin ter predpisi o graditvi objektov,
- dopolnitev oziroma sprememba nekaterih ureditev, ki so se pri izvajanju ZJC izkazale kot
neučinkovite, zastarele ali pomanjkljive.
Glede na zgoraj opredeljene cilje, predlagatelj predlaga novo besedilo ZJC.
Poglavitne rešitve predlaganega zakona so zlasti naslednje:
1. Zakon spreminja status javnih cest.
Zakon razširja možnost pridobitve služnosti na javni cesti za gradnjo vseh objektov
gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, pri čemer je služnost v korist lokalnih
skupnosti neodplačna v primeru gradnje objektov, ki služijo izvajanju obvezne gospodarske
službe lokalnega pomena.
Cestni svet, na katerem so določene površine za spremljajoče dejavnosti ter cestni svet, ki ni
prometna površina, je mogoče obremeniti s stvarnimi pravicami in najemom skladno s
predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države, pokrajin in občin.
2. Zakon uvaja pojem kolesarskih povezav.
Kolesarska povezava je niz prometnih površin, namenjenih prometu kolesarjev in drugih
udeležencev pod pogoji, določeni s pravili cestnega prometa in predpisi, ki urejajo javne ceste,
ter označenih s predpisano prometno signalizacijo.
Lahko poteka kot kolesarska pot, kolesarska steza, kolesarski pas ali kot prometna površina, ki
je namenjena tudi drugim udeležencem v prometu. Glede na povezovalni pomen v prostoru se
kolesarske povezave delijo na daljinske, glavne, regionalne in lokalne kolesarske povezave.
Kot celota tvorijo omrežje kolesarskih povezav.
3. Zakon določa pogoje in način pridobitve pravice graditi za gradnjo vseh javnih cest.
Zaradi gradnje javne ceste se lastninska pravica na zemljišču ali nepremičnini odvzame ali
omeji, če ne pride do sporazumne pridobitve stvarne pravice.
Če je zaradi rekonstrukcije javne ceste znotraj njenega varovalnega pasu, potrebno izvesti
razlastitev ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini, pa taka rekonstrukcija ni določena
s prostorskim aktom, se javna korist za to razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice
ugotovi s sklepom vlade oziroma občinskega sveta.
Če je izvedba ukrepov, ki so potrebni zaradi varstva pred hrupom in drugimi emisijami
prometa, bolj učinkovita in ekonomična na sosednjih nepremičninah kot izvedba na cestnem
svetu, se lahko na podlagi pravnega posla z lastnikom nepremičnine, ustanovi stvarna pravica.