ZVCP - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP – 1 E)
29.6.2007
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejetje spremembe zakona
Zakon o varnosti cestnega prometa ZVCP – 1 je bil sprejet v Državnem zboru 9 julija 2004,
objavljen pa v Uradnem listu št. 83/04 z dne 29. julija 2004. Zakon je zael veljati 13. avgusta
2004, uporablja pa se od 1. januarja 2005. Zakon je bil vekrat spreminjan in dopolnjevan.
Stanje varnosti cestnega prometa se poslabšuje. Število smrtnih žrtev v cestnem prometu se
od leta 2005, ko je bilo skupaj 257 smrtnih žrtev, poveuje. Slovenija ne sledi cilju Bele knjige
Evropske unije: Evropska prometna politika za 2010: as za odloitev, št. COM 2001 (370),
ki jo je sprejela Komisija evropskih skupnosti 12.9.2001 in Sporoilu Komisije evropskih
skupnosti – Evropski akcijski program za varnost v cestnem prometu – Razpolovitev števila
žrtev prometnih nesre v Evropski uniji do leta 2010, št. COM (2003) 311 z dne 2.6.2003.
V letu 2006 je bilo obravnavanih 31.569 (31.669) 1 vseh prometnih nesre. Glede na vrsto
prometne nesree oz. posledico pa je stanje naslednje:
– s smrtnim izidom je bilo 233 (229) prometnih nesre, ali 1,7 % ve kot v letu 2005,
– s telesno poškodovanimi je bilo 10.990 (10.343) prometnih nesre ali za 6,2 % ve kot
leto prej ter
– z materialno škodo je bilo 20.346 (21.097) prometnih nesre ali 3,5 % manj kot v letu
2005.
V teh nesreah je:
– umrlo 262 (257) oseb ali za 1,9 % ve kot v letu 2005,
– hudo telesno poškodovanih 1.220 (1.295) oseb ali za 5,8 % manj kot leto prej ter
– lahko telesno poškodovanih 14.855 (13.424) oseb ali za 10,6 % ve kot v letu 2005.
Tabela 1: Pregled prometnih nesre in posledic v obdobju 2004 - 2006
število
število število
Število prometnih
prometnih prometnih
hudo tel.
prometnih nesre s
umrli
nesre s nesre z
pošk.
nesre smrtnim
tel. pošk. mat. škodo
lahko tel.
pošk.
izidom
2004 43.136 253 12.710 30.173 274 1.396 17.662
2005 31.669 229 10.343 21.097 257 1.295 13.424
2006 31.569 233 10.990 20.346 262 1.220 14.855
Primerja-
Va 06/05
0 % + 2 % + 6 % - 4 % + 2 % - 6 % + 11 %
Najpogostejši dejavniki prometnih nesre
1. mrtvi:
– neprilagojena hitrost – 111 (114) ali za 3 % manj kot v enakem lanskem obdobju,
– nepravilna stran oz. smer vožnje – 55 (80) ali za 31 % manj,
– neupoštevanje pravil o prednosti – 39 (36),
– nepravilno prehitevanje – 23 (1),
– nepravilnosti pešcev – 10 (9),
1 Podatki v oklepajih pomenijo stanje v letu 2005.

– nepravilni premiki z vozilom – 8 (4),
– drugi vzroki – 16 (13).
2. hudo telesno poškodovani:
– neprilagojena hitrost – 433 (532),
– neupoštevanje pravil o prednosti – 245 (255),
– nepravilna stran oz. smer vožnje – 269 (260),
– nepravilno prehitevanje – 65 (62),
– nepravilni premiki z vozilom – 51 (57),
– nepravilnosti pešcev – 36 (37),
– neustrezna varnostna razdalja – 11 (13)
– drugi vzroki – 110 (79).
3. lahko telesno poškodovani:
– neprilagojena hitrost – 3.942 (4.143),
– neupoštevanje pravil o prednosti – 3.461 (2.965),
– neustrezna varnostna razdalja – 2.664 (2.332),
– nepravilna stran oz. smer vožnje – 2.128 (1.802),
– nepravilni premiki z vozilom – 974 (789),
– nepravilno prehitevanje – 555 (441),
– nepravilnosti pešcev – 126 (124),
– drugi vzroki – 1005 (828).
4. V prometnih nesreah je umrlo najve:
– voznikov osebnih avtomobilov – 96 (92),
– potnikov – 55 (55),
– pešcev – 36 (37),
– kolesarjev – 14 (18)
– voznikov motornih koles – 42 (34)
– voznikov koles z motorjem – 12 (5).
Slabo stanje varnosti cestnega prometa se nadaljuje tudi v letu 2007, ko imamo do vkljuno
16. aprila kar 26 % ve smrtnih žrtev kot v enakem obdobju leta 2006.
Iz zgoraj navedenih dejstev izhaja, da so najpomembnejši vzroki hudih prometnih nesre
neprilagojena hitrost, nepravilna stran oz. smer vožnje, neupoštevanje pravil o
prednosti in nepravilno prehitevanje. Za omenjene kršitve bomo zaostrili kaznovanje –
poveanje glob, in poveanje števila kazenskih tok, ter dodatno še izrek stranske
sankcije prepoved vožnje. Poleg ukrepov, za katere priakujemo, da bodo imeli takojšnje,
neposredne in vidne uinke za varnost cestnega prometa, se s tem zakonom v pravni red
Republike Slovenije prenašata:
- Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o
vozniških dovoljenjih,
V spremembah zakona bomo sledili odlobama Ustavnega sodiša RS št. U-I-32/05,
objavljeno v Uradnem listu RS, št. 67/2005, s katero je razveljavilo 8. odst. 92. lena zakona
in odlobo ustavnega sodiša U-I-327/05 z dne 23.11.2006 v zvezi z razmejitvijo pristojnosti
glede prometnih nesre z neznatno nevarnostjo.
ZVCP-1 v 92. lenu doloa pogoje za prevoz skupine otrok. V skladu s to dolobo je
zakonodajalec poleg splošnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati motorna vozila po ZVCP-1,
predpisal tudi posebne pogoje glede starosti, naprav in opreme motornih vozil, ter pogoje, ki
jih mora izpolnjevati voznik, ki prevaža skupino otrok, in obveznost lastnika avtobusa, s
katerim se prevaža skupina otrok, ki presega predpisano starost, da mora poleg rednih
2

tehninih pregledov opraviti tudi posebne preventivne tehnine preglede. V osmem odstavku
92. lena ZVCP-1 je predpisano, da se dolobe 92. lena ZVCP-1 ne uporabljajo v javnem
linijskem prometu. Ustavno sodiše je še zapisano, da zakonodajalec lahko zaradi varstva
otrok ali drugih skupin potnikov, ki potrebujejo posebno varstvo, predpiše posebne pogoje, ki
jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki teh vozil, s katerimi se te skupine prevažajo. Pri tem
lahko za posamezne skupine vozil in voznikov, ki te skupine prevažajo, predpiše razline
pogoje za prevoze le, e ima za takšno ureditev razumne in stvarne razloge. Ustavno
sodiše ugotavlja, da iz zakonodajnega gradiva takšni razlogi niso razvidni. Tudi v postopku
pred Ustavnim sodišem jih zakonodajalec ni navedel, saj na pobudo ni odgovoril. Ker
zakonodajalec za razlikovanje ni navedel razumnega, iz narave stvari izhajajoega razloga
za razlino obravnavanje prevoznikov, ki opravljajo prevoze otrok, je Ustavno sodiše
razveljavilo osmi odstavek 92. lena ZVCP-1, na podlagi katerega veljajo razlini pogoji za
prevoz skupine otrok za prevoznike v javnem linijskem in posebnem linijskem prevozu.
Ustavno sodiše RS je z odlobo, št. U-I-327/05 z dne 23.11.2006, ki je bila objavljena v
Uradnem listu RS, št. 123/06 odloilo, da je tretji odstavek 134. lena Zakona o varnosti
cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04, 35/05, 51/05 – ur. p. b., 69/05, 97/05 – ur. p. b.,
108/05, 25/06 – ur. p. b. in 105/06) v neskladju z Ustavo, kolikor se uporablja za razmejitev
pristojnosti med prekrškovnim organom in okrajnim sodišem in da je Državni zbor Republike
Slovenije dolžan ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev od objave te odlobe
v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljenega neskladja v zvezi z
razmejitvijo pristojnosti se za potrebe odloanja glede pristojnosti v zadevah, v katerih
postopek o prekršku do objave te odlobe v Uradnem listu Republike Slovenije še ni bil
zaet, šteje, da je prometna nesrea z neznatno nevarnostjo tista prometna nesrea, pri
kateri je nastala drugemu udeležencu prometne nesree samo materialna škoda in ki je
povzroena s prekrškom, za katerega je predpisana samo globa.
Zaradi navedene odlobe je treba spremeniti definicijo prometne nesree z neznatno
nevarnostjo, pri emer je bila pri opredeljevanju novega pojma prometne nesree z neznatno
nevarnostjo uporabljena definicija, ki jo je v svoji odlobi že uporabilo Ustavno sodiše
Republike Slovenije. Navedena rešitev se je uporabila zato, ker se postopki o prekršku po
uveljavitvi navedene odlobe že izvajajo v skladu z opredelitvijo Ustavnega sodiša in se s
tem praktino izvajanje postopkov v niemer ne spreminja, poleg tega pa pravna opredelitev
prometne nesree z neznatno nevarnostjo na tak nain omogoa lažje razumevanje tako za
vse udeležence cestnega prometa kot tudi za organe pregona in sodstva.
Z navedeno novo opredelitvijo prometne nesree z neznatno nevarnostjo se uveljavlja eno
izmed temeljnih nael pravne države iz 2. lena Ustave Republike Slovenije, ki doloa, da
morajo biti zakonske dolobe jasne, razumljive in nedvoumne. Naelo pravne države namre
zahteva, da so norme opredeljene tako, da jih je mogoe izvajati. Zakon je skladen z Ustavo,
e je mogoe z ustaljenimi metodami razlage ugotoviti njegovo vsebino in je na ta nain
ravnanje organov, ki ga morajo izvajati, opredeljeno. e norma ni jasna, je dana možnost za
razlino uporabo zakona in za arbitrarnost državnih organov ali drugih organov za
izvrševanje javnih pooblastil, ki odloajo o pravicah in dolžnostih posameznikov (Odloba
Ustavnega sodiša št. U-I-327/05 z dne 23.11.2006, t 13). S predlagano pravno
opredelitvijo, ki vpliva tudi na izvajanje drugih lenov ZVCP-1, se omogoa veja jasnost,
razumljivost in nedvoumnost in s tem omogoa enotnost uporabe zakona in izkljuujejo
arbitrarnost državnih organov.
Pravila o vozniških dovoljenjih so bistveni sestavni del skupne evropske prometne politike,
prispevajo k izboljšanju prometne varnosti in pospešujejo prosto gibanje oseb, ki nameravajo
bivati v državi lanici, ki ni država, v kateri se dovoljenje izda. Zaradi pomena osebnih
prevoznih sredstev imetništvo vozniškega dovoljenja, ki ga uradno priznava država lanica
gostiteljica, spodbuja prosto gibanje oseb in njihovo svobodo ustanavljanja. Kljub napredku,
doseženem pri usklajevanju predpisov o vozniških dovoljenjih, še vedno obstajajo znatne
razlike med predpisi držav lanic v zvezi s periodinostjo podaljševanja vozniških dovoljenj in
glede podkategorij vozil, zato je treba te predpise uskladiti, s imer bi prispevali k izvajanju
politik Skupnosti.
3

S spremembo zakona sledimo tudi sklepu Vlade RS, št. 37103-1/2006-5 z 83. redne seja z
dne 20.07.2006, kjer je Ministrstvu za promet v zahtevi št. 10 naložena priprava sprememb in
dopolnitev Zakona o varnosti cestnega prometa.
2. Cilji, naela in poglavitne rešitve zakona
Glavni cilj sprememb zakona je zmanjšanje števila prometnih nesre z najhujšimi
posledicami in v zakon umestiti takšne dopolnitve, ki imajo neposredno takojšnje in vidne
uinke na stanje varnosti. Za kršitve, za katere je nesporno ugotovljeno, da so glavni vzroki
najhujših prometnih nesre, bomo zaostrili kaznovanje – poveanje glob, in poveanje
števila kazenskih tok, ter dodatno še izrek stranske sankcije prepoved vožnje.
Cilji, ki jim sledijo predlagane spremembe zakona in ki naj omogoijo doseganje
uinkovitejše varnosti v cestnem prometu in prilagajanju direktivam EU, pa so še:
- uskladitev z Direktivo 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra
2006 o vozniških dovoljenjih,
- uskladitev z odlobo Ustavnega sodiša Republike Slovenije opr. št. U-I-32/05 z dne
30.06.2005, s katero je Ustavno sodiše RS ugotovilo, da se osmi odstavek 92. lena
Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in 35/05) razveljavi.
- uskladitev z odlobo ustavnega sodiša U-I-327/05 z dne 23.11.2006 v zvezi z
razmejitvijo pristojnosti glede prometnih nesre z neznatno nevarnostjo.
Statistini podatki v zadnjih dveh letih ne kažejo bistvenega izboljšanja prometne varnosti v
smislu zmanjševanja najhujših posledic prometnih nesre. V letu 2005 se je po podatkih
Policije pripetilo 229 prometnih nesre, v katerih je umrlo 257 udeležencev cestnega
prometa, v letu 2006 pa je v 233 prometnih nesreah umrlo 262 udeležencev cestnega
prometa. Prav tako se je v letu 2006 povealo število prometnih nesre, ki so imele za
posledico telesno poškodbo, in sicer iz 10. 343 na 10.990 prometnih nesre. V teh prometnih
nesreah je bilo v letu 2006 hudo telesno poškodovanih 1.220 udeležencev cestnega
prometa (v letu 2005 jih je bilo 6% manj hudo telesno poškodovanih), v letu 2006 pa se je
lahko telesno poškodovalo 14.855 udeležencev cestnega prometa, kar je za 11% ve kot v
letu 2005. Najpogostejši dejavnik prometnih nesre je še vedno neprilagojena hitrost, ki je
najpogostejši vzrok tako pri prometnih nesreah, v katerih je posledica smrt (v 111 primerih
leta 2006 in v 114 primerih leta 2005), kakor tudi pri prometnih nesreah, v katerih je bil
udeleženec prometne nesree telesno poškodovan. Kot najpogostejši dejavniki prometnih
nesre se še pojavljajo nepravilna stran/smer vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti in
nepravilno prehitevanje.
Poleg tega se iz statistinih podatkov kažejo trendi poveanja udeležbe v cestnem prometu v
neustreznem psihofizinem stanju. V letu 2006 je namre imelo kar 5.427 kršiteljev
cestnoprometnih predpisov v krvi nad 1,5 g alkohola/kg krvi, kar je za 10 % ve kot v letu
2005, 2.458 (2.316) povzroiteljev prometnih nesre pa je imelo v letu 2006 nad 1,1 g
alkohola /kg krvi, kar je za 6 % ve kot v letu 2005.
Glede na neugodne varnostne razmere v cestnem prometu je mogoe priakovati, da se bo
ugoden trend poveanja prometne varnosti v cestnem prometu, ki je prisoten od leta 1989,
ustavil. Policija je v zadnjih letih v primerjavi s prejšnjimi obdobji obravnavala manj kršitev,
kot jih je v obdobju po uveljavitvi Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP) iz leta 1998.
Razlogov za naveden upad je ve, med njimi pa je treba omeniti uveljavitev novega Zakona
o prekrških (Ur. list RS, št. 7/02 s spremembami in dopolnitvami, ZP-1), ki je v policijske
postopke uvedel veliko novosti in s tem tudi spremenjenega naina obravnavanja storilcev
prekrškov. Zaradi težav, ki so se pri tem pojavljale, je bil ZP-1 tudi vekrat noveliran z
namenom poenostavitve postopkov ob hkratnem zagotavljanju enakega varstva pravic
storilcem prekrškov. Glede na vse navedene spremembe in slabe prometnovarnostne trende
se doloene sankcije v ZVCP-1 zaostrujejo predvsem na podrojih, ki so neposredno
4

povezane s posledicami prometnih nesre. Bistveno se zvišujejo globe za prekrške,
povezane s hitrostjo, smerjo in stranjo vožnje, prehitevanjem in psihofizinim stanjem
udeležencev cestnega prometa. Poleg tega se za doloene, najhujše prekrške zoper varnost
cestnega prometa uvaja stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, zaseg
motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek ter poveuje število kazenskih tok v
cestnem prometu. Zaradi uvedbe navedenih novitet se priakuje, da bodo udeleženci
cestnega prometa ob hkratni poenostavitvi postopkov po ZP-1, obravnavani hitreje, primarni
uinek zagroženih sankcij pa bo s tem uinkovitejši in izrazitejši.
Hitrost je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesre, zato je bila
doloilom, ki urejajo globe za prekoraitev dovoljene hitrosti, posveena posebna pozornost.
Prekoraitev dovoljenih hitrosti je široko razširjen družbeni problem in predstavlja enega
glavnih vzrokov najhujših posledic prometnih nesre v veini držav lanic in, ki pogosto
prispeva h kar tretjini prometnih nesre s smrtnim izidom ali hudimi telesnimi poškodbami in
glavni dejavnik pri ugotavljanju teže poškodb. Obvladovanje hitrosti lahko hitreje prinese
veje uinke glede varnosti v cestnem prometu kot kateri koli drug posamezen ukrep.
Kazenski pregon, v najširšem pomenu besede, je po analizah mednarodnih organizacij
najuinkovitejši nain za nadzor hitrosti. Raziskava, ki jo je izvedel Laboratorij za raziskave
prometa iz Velike Britanije, je pokazala, da bi zmanjšanje povprene hitrosti za 3 km/h vsako
leto rešilo od 5000 do 6000 življenj v Evropi ter prepreilo 140.000 nesre, s imer bi
prihranili 20 miljard eurov.
Ob navedenih spremembah glavne in stranskih sankcij, pa predlog zakona uvaja tudi nove
varnostne ukrepe, in sicer obvezno pridržanje oseb, ki so bili zaloteni pri prekršku,
povezanim s psihofizinim stanjem udeležencev cestnega prometa.
V zvezi z izvajanjem posameznih lenov in izvrševanjem nadzora nad izvajanjem teh dolob
so se v praksi pojavile doloene težave, ki so predvsem posledica doloenih pomanjkljivosti
v posameznih dolobah veljavnega ZVCP-1 ali pa zgolj redakcijske narave. Zaradi
navedenih pomanjkljivosti so se v predlog sprememb in dopolnitev vnesle doloene
spremembe in dopolnitve posameznih dolob.
Izvzeta in posebej je z višjo globo sankcionirana omejitev vožnje motornih vozil, katerih
najveja dovoljena masa presega s predpisom ali prometno signalizacijo omejeno najvejo
dovoljeno mase, saj je sicer sankcija za navedeno kršitev minimalna, z navedenimi kršitvami
pa se poleg poveanja neposredne nevarnosti za udeležence cestnega prometa dodatno
obremenjujejo ceste, na katerih se tak promet prepove.
Pri dolobah o vkljuevanju v promet je jasneje opredeljena obveznost, da mora tak voznik
pustiti mimo vsa vozila, ki jim seka smer vožnje in vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na
katerega se vkljuuje.
V dolobah o tovoru se predlaga izvzem dolobe o dolžini tovora v primerih, ko je za prevoz
tovora izdano dovoljenje za izredni prevoz, saj tovor tudi v primerih, ko je bilo za vožnjo
izdano dovoljenje za izredni prevoz, ni smel segati ve kot 1,5 m od najbolj izpostavljenega
zadnjega dela vozila.
Dolobe o obremenitvah in dimenzijah vozila ter o izrednem prevozu so opredeljene glede
na smiselnost izvajanja izrednega prevoza. Skupne mase vozila in osne obremenitve,
doloene po doloilih proizvajalca vozila namre ni mogoe presei tudi v primeru izdanega
dovoljenja za izredni prevoz, kar pomeni, da se samo te dolobe sankcionirajo v 69. lenu,
vse ostale dolobe v zvezi z maso in dimenzijami pa so opredeljene v 70. lenu novega
predloga.
Pri opredeljevanju obveznosti uporabe naprave za prostorono telefoniranje se navedena
obveznost razširja tudi na voznika, ki ga ui uitelj vožnje in mladoletnega voznika, ki vozi v
spremstvu spremljevalca.
5

Pri uporabi vlene naprave doslej ni bila opredeljena obveznost voznika, da je obremenitev
navedene naprave dovoljena v skladu z navodili proizvajalca vozila oziroma proizvajalca
vlene naprave, zato se je navedena obveznost dopolnjuje dolobe 90. lena ZVCP-1.
V zvezi z uporabo posebnih prevoznih sredstev so se podrobneje opredelile prometne
površine, na katerih je dovoljena uporaba navedenih prevoznih sredstev, poleg tega pa so se
v dolobe o posebnih prevoznih sredstvih na novo vnesla tudi v vsakdanji praksi vse bolj
pogosta miniaturna prevozna sredstva.
Poseben len opredeljuje posebnosti pri uporabi ceste v primeru organiziranih treningov
kolesarjev, ki imajo licenco, in sicer se po novem lahko vozita ob predpisanih pogojih
vzporedno tudi po dva kolesarja. Z navedeno dolobo zvišujemo varnost navedenih
kolesarjev, ki so bili ob veljavnih pogojih za udeležbo kolesarjev v cestnem prometu
nemalokrat v nevarnih situacijah, ko se je prehitevala kolona na organiziranih treningih, poleg
tega pa so se omogoili bolšji in varnejši pogoji za trening posebej ogroženih udeležencev
cestnega prometa.
Na novo je opredeljena dolžnost nošenja telovnika živo rumene ali oranžne barve z
vdelanimi odsevnimi trakovi oseb zunaj vozila na avtocestah in cestah, rezerviranih za
motorna vozila, kar se je kot dobra praksa uveljavilo že v ve državah lanicah EU. S tem se
skozi vejo vidnost in opaznost zagotavlja veja varnost predvsem tistih, ki jim je ta
obveznost naložena.
Pri dolobah o postavitvi prometne signalizacije je dodana možnost, da prometno
signalizacijo postavijo in odstranijo tudi izvajalci izrednega prevoza ter pooblašene uradne
osebe prekrškovnih organov.
Za neupoštevanje rdee lui na semaforju je na novo opredeljena sankcija tudi za pešca, ki
ne upošteva navedenega znaka. Doslej pešca namre ni bilo mogoe sankcionirati za kršitev
navedenega pravila.
Prav tako se razširjajo uporabniki rumene lui, in sicer jih bo mogoe na novo uporabljati tudi
na vozilih zasebnega varovanja, ki so na intervencijski vožnji, spremstvu denarja ali drugih
vrednostnih pošiljk.
Doloba osmega odstavka 132. lena ZVCP-1 se bo po novem razdelila na tri nove
odstavke, predvsem zaradi preglednosti in podrobnejše opredelitve postopkov, povezanih z
ugotavljanjem prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi pri
udeležencih cestnega prometa.
Na novo se opredeljuje skladno z navedeno odlobo Ustavnega sodiša prekršek v zvezi s
povzroitvijo prometne nesree, razen prometne nesree z neznatno nevarnostjo. Izrek
prepovedi vožnje motornega vozila v tem primeru ni ve obligatoren, kot je bil doslej.
Skladno z novo dolobo se za tovrstne prometne nesree vedno sproža redni sodni
postopek o prekršku, skladno z dolobo drugega odstavka 52. lena Zakona o prekrških.
Kot je že bilo navedeno je potrebno Zakon o varnosti cestnega prometa uskladiti z Direktivo
2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških
dovoljenjih, ki pa na tem podroju uvaja naslednje novosti oziroma prednosti:
- Možnost doloanja obdobja veljavnosti vozniških dovoljenj z nacionalnimi predpisi, kakor
je predvideno v Direktivi 91/439/EGS, ima za posledico obstoj razlinih pravil v razlinih
državah lanicah in ve kakor 110 razlinih vzorcev vozniških dovoljenj, ki veljajo v
državah lanicah. To povzroa državljanom, policiji in upravnim organom, pristojnim za
upravljanje z vozniškimi dovoljenji, težave glede preglednosti in vodi k ponarejanju
dokumentov, ki so vasih stari nekaj desetletij.
6

- Z namenom, da se preprei, da bi enotni vzorec evropskega vozniškega dovoljenja
postal dodatni vzorec, poleg sto desetih, ki so že v obtoku, morajo države lanice sprejeti
vse potrebne ukrepe, da se vsem imetnikom dovoljenj izda enotni vzorec vozniškega
dovoljenja.
- Implementacija direktive ne bo vplivala na pravice do vožnje, ki so bile priznane ali
pridobljene pred dnevom zaetka uporabe te direktive oziroma pred uveljavitvijo tega
zakona.
- Vozniška dovoljenja se vzajemno priznavajo. Tako je omogoeno vsaki državi lanici, da
za vozniško dovoljenje, katerega veljavnost ni asovno omejena in ga je izdala druga
država lanica, uporabi obdobje veljavnosti, predpisano v tej direktivi, kar pomeni, da bo
Republika Slovenija lahko uporabila svoje predpise v zvezi z veljavnostjo vozniških
dovoljenj ob zamenjavi tujih vozniških dovoljenj.
- Uvedba omejitve asovne veljavnosti novih vozniških dovoljenj naj bi omogoila, da se ob
periodinem podaljšanju uporabijo najnovejši ukrepi proti ponarejanju ter opravijo
zdravniški pregledi ali drugi ukrepi, ki bodo prispevali k veji prometni varnosti. Zato je
potrebno doloiti minimalne zahteve za izdajo vozniškega dovoljenja, uskladiti standarde
v zvezi z vozniškimi izpiti in izdajo vozniškega dovoljenja. Opredelijo se znanja, spretnosti
in ravnanje, povezana z vožnjo motornih vozil, na katerih bo zasnovano opravljanje
vozniškega izpita, prav tako se opredelijo minimalni standardi v zvezi s psihofizino
sposobnostjo za vožnjo teh vozil. Doloeni so tudi minimalni standardi za opravljanje dela
lanov izpitnih komisij in zahteve za njihovo usposabljanje, s imer se bo izboljšalo
znanje in spretnosti izpitne komisije, zagotovilo objektivnejše ocenjevanje kandidatov za
pridobitev vozniškega dovoljenja in poveala usklajenost vozniških izpitov.
- Ob izdaji vozniškega dovoljenja in nato v rednih presledkih bodo morali vozniki vozil, ki
se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga, predložiti dokaz, da izpolnjujejo minimalne
standarde psihofizine sposobnosti za vožnjo. Takšne redne kontrole v skladu z
nacionalnimi predpisi o izpolnjevanju minimalnih standardov bodo prispevale k prostemu
gibanju oseb, prepreevanju izkrivljanja konkurence in vejemu upoštevanju posebne
odgovornosti voznikov teh vozil. Republika Slovenija skladno z direktivo predpisuje
obveznost zdravstvenega pregleda kot jamstvo za izpolnjevanje minimalnih standardov
psihofizine sposobnosti za vožnjo drugih motornih vozil. Zaradi preglednosti ti pregledi
sovpadajo s podaljšanjem vozniških dovoljenj in bodo vezani na obdobje veljavnosti
vozniškega dovoljenja.
- Ker so vozniki motornih koles oziroma koles z motorjem ena od najbolj ogroženih skupin
udeležencev v cestnem prometu, je potrebno okrepiti naelo postopnega dostopa do
pridobitve posameznih kategorij dvokolesnih vozil, prav tako pa je postopnost
pridobivanja vozniškega dovoljenja doloena za vožnjo vozil, ki se uporabljajo za prevoz
oseb in blaga (npr. kategorije C, CE, D, DE).
- Za voznike koles z motorjem je glede na dosedanjo ureditev zvišana starostna meja iz 14
na 15 let, ta starost pa je še vedno nižja od minimalne starosti, ki jo direktiva še dopuša.
Z uvedbo evropske kategorije vozniških dovoljenj za kolesa z motorjem (kategorija AM -
moped) se bo poveala prometna varnost za najmlajše voznike, ki jih prometne nesree
po statistinih podatkih najbolj prizadenejo.
- Ker direktiva omogoa, da lahko države lanice zaradi veje prometne varnosti uporabijo
svoje nacionalne predpise o odvzemu, zaasnem odvzemu, podaljšanju in razveljavitvi
vozniških dovoljenj za vse imetnike dovoljenj, ki imajo obiajno prebivališe na njihovem
ozemlju, je potrebno v zakonu doloiti te pogoje.
- Vzorec vozniškega dovoljenja, kakor je doloen v Direktivi 91/439/EGS, je potrebno
nadomestiti z enotnim vzorcem v obliki plastine kartice. Hkrati je potrebno ta vzorec
vozniškega dovoljenja prilagoditi zaradi uvedbe nove kategorije vozniških dovoljenj za
7

mopede in nove kategorije vozniških dovoljenj za motorna kolesa ter zaradi uvedbe novih
kategorij za vožnjo štirikoles ter lahkih tovornih vozil. Opredelitve kategorij v veji meri
odražajo tehnine znailnosti zadevnih vozil in potrebnih spretnosti za vožnjo vozila.
- Možnost, da se v novi vzorec vozniškega dovoljenja v obliki plastine kartice vkljui
mikroip, omogoa državam lanicam izboljšanje ravni zašite pred goljufijami. Državam
lanicam je omogoeno tudi, da v ip vkljuijo nacionalne podatke, pod pogojem da ti
podatki ne posegajo v splošno dostopne podatke. Tehnine zahteve glede mikroipa bo
doloila Evropska komisija, ki ji bo pomagal Odbor za vozniška dovoljenja. Predlog
zakona je naravnan tako, da bo tudi v slovenska vozniška dovoljenja možno vkljuiti
mikroip.
V cilju odprave administrativnih ovir je v zakonu predlagana vzpostavitev registra pogrešanih
ali ukradenih vozniških dovoljenj. V sedaj veljavnem zakonu je predvidena ureditev, da mora
stranka, ki izgubi ali pogreši veljavno vozniško dovoljenje za izdajo novega vlogi priložiti tudi
dokazilo o preklicu v Uradnem listu R Slovenije. Ta preklic obenem predstavlja tudi dodaten
strošek za državljane, ki ga po novi ureditvi nebo ve. Na podlagi predloga bo vzpostavljen
register pogrešanih ali ukradenih vozniških dovoljenj, katerega bo vodilo ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve in bo javno objavljen na spletnih straneh tega ministrstva.
V zakonu so doloeni tudi nekatere spremembe na podroju usposabljanja kandidatov za
voznike motornih vozil, ki jih je predlagala tudi Sekcija avtošol, ki deluje v okviru GZS in bodo
avtošolam omogoale uinkovitejše, preglednejše in poenoteno usposabljanje kandidatov za
voznike.
Za specialne povratnike najhujših kršitev cestnega prometa se uvaja možnost odvzema
motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek, prav tako pa se za doloene vrste
prekrškov, povezanih s psihofizinim stanjem, uvaja obvezno pridržanje. Pri opredeljevanju
navedenih novosti se je zasledoval cilj poveanja vpliva dodatnih ukrepov na ravnanja
voznikov, ki najhuje kršijo cestne prometne predpise in s tem ogrožajo v prvi vrsti sebe,
poleg tega pa tudi druge udeležence cestnega prometa. Da je motorno vozilo lahko tudi
nevaren predmet, s katerim je mogoe povzroiti pri loveku najhujše telesne poškodbe in
smrt, ni potrebno posebej poudarjati, nenazadnje pa je to v odlobi, s katero je razveljavilo
215. lena Zakona o varnosti cestnega prometa (iz leta 1998), ugotovilo tudi Ustavno
sodiše Republike Slovenije. Odvzem prostosti voznikov, ki najhuje kršijo dolobe o
psihofizinem stanju pa kot uinkovit ukrep izvajajo v številnih zveznih državah ZDA kot tudi
v Veliki Britaniji.
3. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve
pravu EU
Avstrija
V Republiki Avstriji se za prekoraitev najveje dovoljene hitrosti na cesti v naselju nad 20
km/h izree globa v znesku najmanj 30 eurov.
Za vožnjo v cestnem prometu pod vplivom alkohola so predpisane globe v znesku od 218 do
5800 evrov.
Odsevni jopi je predpisan kot del obvezne opreme vozila (vozniki motornih koles ga
potrebujejo) in ga mora voznik vozila oblei ob vsakokratnem izhodu iz vozila na avtocesti ali
cesti izven naselja. Kazen za neuporabo odsevnega telovnika je od 14 do 36 EUR.
Glede uporabe posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu veljajo v Republiki Avstriji
podobne omejitve kot v naši nacionalni zakonodaji, in sicer je dovoljena uporaba le-teh na
plonikih, obmojih za pešce in kolesarskih poteh. Predpisi v Avstriji natanneje opredeljujejo
nekatere vrste posebnih prevoznih sredstev, ki jih navaja tudi naša zakonodaja, npr. rolke
(skateboard), miniaturna motorna vozila (micro-scooter). S tem je v avstrijski zakonodaji sicer
8

jasneje doloeno, katera prevozna sredstva štejejo med posebna prevozna sredstva, vendar
je navedena opredelitev zaradi tehnološkega razvoja in pojava razlinih novih oblik prevoznih
sredstev lahko bolj omejujoa kot je to doloeno v našem pravnem redu.
Za uporabo mobilnega telefona med vožnjo je za voznika motornega vozila predpisana globa
v višini 25 eurov.
Pri vseh predpisanih globah je treba upoštevati dejstvo, da v Republiki Avstriji nimajo
predpisane možnosti plaila polovine globe, e jo storilec prekrška poravna v doloenem
obdobju po izreku globe.
Nemija
V Republiki Nemiji so za prekoraitev najveje dovoljene hitrosti na cestah v naselju
predpisane globe v znesku od 15 do 425 eurov. Poleg tega se kršitelju pri prekoraitvi
najveje dovoljene hitrosti nad 21 km/h izreejo tudi od 1 do 4 kazenske toke, pri
prekoraitvi hitrosti nad 31 km/h pa tudi prepoved vožnje motornega vozila v trajanju od 1 do
3 mesecev.
Za prekoraitev najveje dovoljene hitrosti na cestah zunaj naselja so prepisane globe v
znesku od 10 do 375 eurov. Poleg tega se kršitelju pri prekoraitvi najveje dovoljene hitrosti
nad 21 km/h izreejo tudi od 1 do 4 kazenske toke, pri prekoraitvi hitrosti nad 41 km/h pa
tudi prepoved vožnje motornega vozila v trajanju od 1 do 3 mesecev.
Z globo v znesku najmanj 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila v
Republiki Nemiji, ki ima v organizmu ve kot 0,5 in manj kot 1,09 promila alkohola v krvi.
Poleg tega se mu izreejo tudi 4 kazenske toke in prepoved vožnje motornega vozila v
trajanju 1 meseca. e kršitelj ponovi prekršek v doloenem obdobju, se voznik motornega
vozila za ponovljen prekršek kaznuje z globo 500 eurov, 4 kazenskimi tokami in prepovedjo
vožnje motornega vozila v trajanju 3 mesecev. Poleg tega se tovrstnemu specialnemu
povratniku obvezno odredi kontrolni zdravstveni pregled, ki ga v Republiki Nemiji imenujejo
s kratico MPU oziroma t.i. idioten test. e voznik motornega vozila dva ali vekrat ponovi
naveden prekršek, se ga kaznuje z globo 750 eurov, 4 kazenskimi tokami in prepovedjo
vožnje motornega vozila v trajanju 3 mesecev, prav tako pa se ga po vsakem storjenem
prekršku pošlje tudi na naveden kontrolni zdravstveni pregled. e voznik motornega vozila v
navedenem psihofizinem stanju povzroi ogroževalni delikt ali prometno nesreo se mu
obiajno izree globa v višini 1,5 neto mesene plae ali od 8 do 10 mesecev zaporne kazni,
7 kazenskih tok in odvzem vozniškega dovoljenja. Z globo v višini od 1 do 2 neto mesenih
pla ali z zaporno kaznijo v trajanju od 8 do 12 mesecev se kaznuje voznik motornega vozila,
ki ima v krvi ve kot 1,10 promila alkohola. Poleg tega se mu izree tudi 7 kazenskih tok in
prepoved vožnje motornega vozila v trajanju od 6 mesecev do 5 let.
Prepoved prehitevanja je v Republiki Nemiji sankcionirana z globo, kazenskimi tokami in
prepovedjo vožnje motornega vozila. Za neupoštevanje prometne signalizacije, ki
prepoveduje prehitevanje na doloenem odseku ceste je predpisana globa v višini 40 eurov,
poleg tega pa se vozniku motornega vozila izree tudi 1 kazenska toka, e pa voznik zaradi
neupoštevanja te prometne signalizacije ogroža druge udeležence cestnega prometa ali
povzroi prometno nesreo z materialno škodo se kaznuje z globo 125 eurov, 4 kazenskimi
tokami in prepovedjo vožnje motornega vozila v trajanju 1 meseca. e voznik motornega
vozila prehiteva vozilo ob zmanjšani vidljivosti zaradi vremenskih razmer, se kaznuje z globo
50 eurov in 3 kazenskimi tokami. e voznik prehiteva vozilo na mestu, kjer sta smerni
voziši loeni z neprekinjeno loilno rto, se kaznuje z globo 75 eurov in 4 kazenskimi
tokami.
Italija
V Republiki Italiji je uporaba odsevnega telovnika obvezna za voznike osebnih avtomobilov,
in sicer ga morajo uporabljati ob vsakem izstopu iz vozila na avtocesti ali na cesti izven
9

naselja. Potrebujejo ga tako voznik kot tudi tisti potniki, ki v primeru okvare ali nesree
izstopijo iz vozila. Predpisana sankcija za neuporabo odsevnega telovnika v navedenih
primerih je od 33 do 137 eurov. Vozniki motornih koles nimajo predpisane obvezne uporabe
odsevnega telovnika.
Za prekoraitev najveje dovoljene hitrosti na cesti v naselju nad 20 km/h je predpisana
globa od 150 do 590 eurov.
e voznik motornega vozila vozi v cestnem prometu pod vplivom alkohola se kaznuje z
globo od 280 do 1120 eurov.
e voznik motornega vozila med vožnjo uporablja mobilni telefon na nedovoljen nain, se
kaznuje z globo od 70 do 290 eurov.
Velika Britanija
Za prekoraitev najveje dovoljene hitrosti na cesti v naselju nad 20 km/h je predpisana
globa do 1000 funtov.
e voznik motornega vozila vozi v cestnem prometu pod vplivom alkohola se kaznuje z
globo do 5000 funtov.
Od konca februarja letošnjega leta se je zaostrila sankcija za uporabo mobilnega telefona
med vožnjo v cestnem prometu. Dotedanja globa je znašala 30 funtov, sedaj pa velja nova
globa v višini 60 funtov. Za navedeno drastino povišanje globe so se odloili na podlagi
raziskave, ki je pokazala, da so reakcije voznikov, ki v asu vožnje telefonirajo brez uporabe
naprave za prostorono telefoniranje, zmanjšane za kar 50%. Poleg tega so angleški policisti
vsakodnevno opažali vse vejo uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, predvsem voznikov
v zastojih oz. pred semaforji. Zaradi navedenih dejstev je med vožnjo in tudi v zastojih
dovoljeno uporabljati mobilni telefon le z uporabo naprave za prostorono telefoniranje.
V Veliki Britaniji voznika motornega vozila, ki vozi pod vplivom alkohola in je njegova
koncentracija v izdihanem zraku, krvi ali urinu dokazana s pomojo naprav ali strokovnega
pregleda pridržijo na policijski enoti, katere policist je ugotovil prekršek. Odloitev o
pridržanju voznika je diskrecijska pravica policista, pri emer mora upoštevati verjetnost, da
voznik vožnje motornega vozila pod vplivom alkohola ne bo nadaljeval. Poleg tega mora
policist v postopku odrejanja pridržanja upoštevati tudi mnenje pristojnega zdravstvenega
osebja, ki opravi strokovni pregled, odrejen zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih drog.
V zvezi s predpisanimi sankcijami za kršitev doloil dovoljene hitrosti v naselju, izven naselja,
cesti rezervirani za motorna vozila in avtocesti so bili pridobljeni podatki o višini glob v drugih
evropskih državah, in sicer: Nizozemski, Švici, Zvezni Republiki Nemiji, Islandiji in Franciji.
Višine predpisanih glob za prekoraitev dovoljenih hitrosti so razvidne iz naslednjih tabel:
Višina predpisane sankcije za prekoraitev dovoljene hitrosti v naseljih in izven naselij v
Zvezni Republiki Nemiji
Prekoraitev hitrosti V naseljih Izven naselij
do 10 km/h
15,- EUR
11-15 km/h
25,- EUR
16-20 km/h 35,- EUR
21-25 km/h 50,- EUR, 1 kazenska toka
26-30 km/h
60,- EUR, 3 kazenske toke
31-40 km/h 100,- EUR, 3 kazenske toke, 1
mesec prepovedi vožnje
41-50 km/h 125,- EUR, 4 kazenske toke, 1
mesec prepovedi vožnje
10,- EUR
20,- EUR
30,- EUR
40,- EUR, 1 kazenska toka,
50,- EUR, 3 kazenske toke
75,- EUR, 3 kazenske toke
100,- EUR, , 3 kazenske toke, 1
mesec prepovedi vožnje
10

51-60 km/h 175,- EUR, 4 kazenske toke, 2
meseca prepovedi vožnje
61-70 km/h 300,- EUR, 4 kazenske toke, 3
mesec prepovedi vožnje
ez 70 km/h 425,- EUR, 4 kazenske toke, 3
mesece prepoved vožnje
150,- EUR, 4 kazenske toke, 1
mesec prepovedi vožnje
275,- EUR, 4 kazenske toke, 2
prepovedi vožnje
375,- EUR, 4 kazenske toke, 3
mesece prepoved vožnje
Višina predpisane sankcije za prekoraitev dovoljene hitrosti v naseljih in izven naselij v
Franciji
Dovoljena hitrost Prekoraitev hitrost Zaetna višina Kazenske toke
km/h
globe
Do 50 km/h 1 do 19 km/h 68,- 1
ez 50 km/h 1 do 19 km/h 135,- 1
Vse ceste 20 do 29 km/h 135,- 2
Vse ceste 30 do 39 km/h 135,- 3
Vse ceste 40 do 49 km/h 135,- 4
Vse ceste Ve kot 50 km/h 1500,- 6
Vse ceste
Ve kot 50 km/h (za 3750,- 6 + odvzem
povratnike)
vozniškega
dovoljenja
Višina predpisane sankcije za prekoraitev dovoljene hitrosti v naseljih in izven naselij v Švici
Prekoraitev V naseljih Izven naselij Avtocesta
hitrosti
Od 0 do 5 km/h 40.- 40.- 20.-
Od 6 do 10 km/h 120.- 100.- 60.-
Od 11 do 15 km/h 250.- 160.- 120.-
Od 16 do 20 km/h 400.- 240.- 180.-
od 21 do 24 km/h 600.- 400.- 260.-
Od 25 do km/h 800.- 600.- 400.-
do 31 do 35 km/h 20% mesenega dohodka, 800.- 600.-
minimalno Fr. 1000.-
( 608,75)
Od 36 do 40 km/h 25% mesenega dohodka, 20% mesenega 800.-
minimalno Fr. 1200.- dohodka,
(730,50)
minimalno Fr. 1000.-
+ 3 dni pripora
( 608,75)
od 41 do 45 km/h 30% mesenega dohodka,
minimalno Fr. 1400.-(
852,26)+ 5 dni pripora
Od 46 do 50 km/h 35% mesenega dohodka,
minimalno Fr. 1600.-
( 974,01)
+ 8 dni pripora
25% mesenega
dohodka, minimalno
Fr. 1200.-(730,50) + 3
dni pripora
30% mesenega
dohodka,
minimalno Fr. 1400.-
( 852,26)
20% mesenega
dohodka,
minimalno Fr. 1000.-
( 608,75)
+ 3 dni pripora
25% mesenega
dohodka,
minimalno Fr. 1200.-
(730,50)
11

+ 5 dni pripora + 5 dni pripora
od 51 do 55 km/h ez 51 km/h : 35% mesenega
glede na presojo ali dohodka,
odloitev kazenskega minimalno Fr. 1600.-
sodnika
( 974,01)
+ 8 dni pripora + 8 dni pripora
Od 56 do 60 km/h ez 51 km/h :
glede na presojo ali
odloitev kazenskega
sodnika
30% mesenega
dohodka,
minimalno Fr. 1400.-
( 852,26)
35% mesenega
dohodka,
minimalno Fr. 1600.-
( 974,01)
+ 10 dni pripora
Višina predpisane sankcije za prekoraitev dovoljene hitrosti v naseljih in izven naselij na
Nizozemskem
Prekoraitev
hitrosti
V naseljih
Izven naselij
Avtocesti
4-10 km/h 16- 39 14- 36 14-34
11-20 km/h 43-93 40-88 38-83
21-30km/h 100-170 94-160 89-149
31-40 km/h * * 157-234
• voznika sodiše obravnava individualno
Višina predpisane sankcije za prekoraitev dovoljene hitrosti v naseljih in izven naselij v
Islandiji
km/h prekoraitev hitrosti
Globa
21 - 30 km/h 410 EUR
31 - 40 km/h 540 EUR
41 - 50 km/h 675 EUR
>50km/h
810 - 945 EUR
V zakonu smo sledili nekaterim pravnim ureditvam evropskih držav, saj z namenom
zagotovitve boljše prometne varnosti v smislu zmanjševanja najhujših posledic prometnih
nesre predpisujemo višje kazenske sankcije za prekoraitev dovoljene hitrosti, s katerimi
bomo skušali dosei veji primarni uinek zagrožene sankcije.
Izredni prevozi in pogoji za opravljanje izrednih prevozov so avtonomno urejeni v pravnih
sistemih evropskih držav. Vsi prevozi, ki presegajo gabarite, skupno maso in osno
obremenitev iz direktive 96/53/ES so izredni prevozi. Posebne direktive na tem podroju ni,
14. decembra 2005 pa je Generalni direktorat za energijo in promet pri Evropski komisiji
sprejel "European best practice guidelines for abnormal road transport" (Evropske smernice
o najboljši praksi za izredne cestne prevoze), ki ni zavezujo akt v smislu pravnega akta
Skupnosti, predstavljeno pa je znanje evropskih strokovnjakov na tem podroju in so bile
sprejete v soglasju vlad držav lanic in drugih prizadetih strani.
12

S predlaganimi spremembami bo dana podlaga za spremembe Pravilnika o pogojih in nainu
opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v
Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/1999 in št. 83/2006) in Pravilnika o programu
usposabljanja za organizatorje, spremljevalce in voznike izrednih prevozov po javnih cestah,
o obrazcu potrdila o uspešno opravljenem programu usposabljanja in vodenju evidenc o
izdanih potrdilih ter o pogojih, ki jih mora izpolnjevati izobraževalna ali druga organizacija za
izvajanje tega programa (Uradni list RS, št. 50/1999 in št. 83/2004). Predvsem pa je bilo
nujno iz dolob zakona rtati obveznost strokovne usposobljenosti voznikov in organizatorjev
izrednih prevozov po javnih cestah, ker te zahteve ni v nobeni držav lanic EU in so
slovenski vozniki izrednih prevozov diskriminirani. V predlogu zakona je zapisana tudi
možnost razširitve izrednih prevozov brez dovoljenja.
4. Ocena finannih posledic za proraun
Glede na to, da se zakon usklajuje tudi z Direktivo 2006/126/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, kjer je doloen tudi enotni obrazec
vozniškega dovoljenja v obliki kartice, bo potrebno v roku 10 let od uveljavitve tega zakona
zamenjati vsa veljavna vozniška dovoljenja. Glede na navedeno, bo predlog zakona imel
dolgoronejše finanne posledice za stranke, ki bodo v obdobju 10 let morale obstojea
vozniška dovoljenja zamenjati za nova vozniška dovoljenja.
Vozniška dovoljenja na kartici bodo izdelana na polikarbonatu in bodo morala vsebovati vse
obvezne zašite, ki jih doloa direktiva. Vozniška dovoljenja bo izdeloval proizvajalec, ki ga
bo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izbralo na javnem razpisu. Zaradi dražjega
materiala in drugane tehnologije izdelave obrazca znaša ocenjena vrednost novega
obrazca 5,50 EUR. V roku 10 let bo potrebno zamenjati cca. 1.200.000 vozniških dovoljenj,
kar bo v skupni vrednosti 6.600.000 EUR bremenilo imetnike vozniških dovoljenj.
Direktiva predpisuje tudi datum 19. januar 2013, ki ga povzema tudi predlagani zakon, od
katerega dalje se vozniška dovoljenja izdajajo z veljavnostjo 5 oziroma 10 let. Dolobe o
omejevanju veljavnosti vozniških dovoljenj za dobo 5 oziroma 10 let bodo posredno
povzroile stroške tistim voznikom (kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E ), ki bodo
morali po izteku veljavnosti vozniških dovoljenj (5 let) za podaljšanje veljavnosti obvezno
predložiti zdravniško sprievalo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo. Glede na to, da
morajo poklicni vozniki omenjenih kategorij na podlagi predpisov o varstvu pri delu in na
podlagi ocene varnosti in tveganja za posamezna delovna mesta opravljati periodine
zdravstvene preglede v rokih, ki so krajši od 5 let, predlog zakona za njih ne bo prinesel
dodatnih finannih obremenitev. Posledino pa smo zaradi tega, da bi zmanjšali stroške
zdravstvenih pregledov, podaljšali tudi veljavnost izdanega zdravniškega sprievala iz dveh
na tri leta.
Da bi lahko s predlaganim zakonskim rokom (1.9.2008) prieli izdajati nova vozniška
dovoljenja, je potrebno prenoviti evidenco vozniških dovoljenj z vzpostavitvijo novega registra
voznikov, ki bo tehnološko podprl proces centralne izdelave in personalizacije vozniških
dovoljenj. Za prenovo in vzpostavitev registra voznikov je zadolženo Ministrstvo za javno
upravo, ki mora zagotoviti tudi finanna sredstva. Ocenjena vrednost projekta prenove znaša
600.000 EUR in vkljuuje tudi stroške razvoja.
5. Druge posledice predloga zakona
Spremembe in dopolnitve zakona bodo poveale varnost cestnega prometa. Priakujemo, da
se bodo hitrosti zmanjšale na vseh cestah, predvsem pa na cestah v naseljih in cestah, kjer
je hitrost omejena s prometno signalizacijo. Zmanjšalo se bo število prometnih nesre z
najhujšimi posledicami, kot posledica hitrosti in uporabe alkohola, saj so zaostrene dolobe
zaradi alkohola v prometu in zoper povratnike najhujših kršitev, kjer se predvidevata nova
ukrepa, in sicer odvzem prostosti in odvzem motornega vozila.
13

BESEDILO LENOV:
1. len
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/126/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih.
2. len
V Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06 – uradno preišeno
besedilo, in 139/06) se v prvem odstavku 4. lena besedilo "fizine osebe, ki opravljajo
obrtno ali podobno dejavnost" nadomesti z besedilom "posamezniki, ki samostojno opravljajo
dejavnost, in zaposluje druge osebe".
V drugem odstavku se znesek "100.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300 eurov".
V tretjem odstavku se znesek "1,000.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "3000 eurov",
znesek "100.000 tolarjev" pa z zneskom "300 eurov".
3. len
V prvem odstavku 14. lena se dodasta prva in peta alineja, ki se glasita:
"– urejajo in nadzirajo promet na obinskih in državnih cestah v naselju;
– opravljajo meritve hitrosti na obinskih cestah in državnih cestah v naselju s stalno
postavljenimi (vgrajenimi) merilniki hitrosti."
V drugem odstavku se za besedo "druge" veznik in nadomesti z vejico, za besedo tretje se
vstavi vejica in doda "etrte in pete".
Za 22. lenom se doda 22. a len, ki se glasi:
4. len
"22. a len
Lokalna skupnost (obina) zagotovi, da se 50 odstotkov prihodkov od plaanih glob za
prekrške s podroja varnosti cestnega prometa s posebno postavko nameni za zagotavljanje
veje varnosti v cestnem prometu na njenem obmoju."
V prvem odstavku 23. lena se:
66. toka spremeni tako, da se glasi:
5. len
"66. voznik zaetnik je vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega enaindvajsetega leta
starosti in vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne
glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini. Voznik zaetnik je tudi vsak
voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih
vozil kategorije A 2 ali A ali B, eprav ima že ve kot dve leti vozniško dovoljenje za vožnjo
motornih vozil katere koli druge kategorije;"
Za 89. toko se pika nadomesti s podpijem in dodasta 90. in 91. toka, ki se glasita:
"90. prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja je stranska kazen, ki jo izree sodiše po
Zakonu o prekrških in po tem zakonu pomeni prenehanje veljavnosti vseh kategorij
vozniškega dovoljenja oziroma prenehanje veljavnosti posameznih kategorij vozniškega
dovoljenja, e to doloa ta zakon;
14

91. železniška proga po tem zakonu je vsaka speljana pot s tirnicami za promet razen
tramvajska proga."
6. len
Prvi stavek petega odstavka 24. lena se spremeni tako, da se glasi:
"Naprava iz tretjega odstavka tega lena, ki jo udeleženec cestnega prometa uporablja ali jo
ima pri sebi ali v vozilu ali na njem, se odvzame."
V šestem odstavku se rta beseda "najmanj", znesek "120.000 tolarjev" se nadomesti z
zneskom "400 eurov".
7. len
V 25. lenu se dodasta etrti in peti odstavek, ki se glasita:
"(4) Prepovedano je sunkovito speljevanje, zaviranje ali ustavljanje razen v nevarnosti.
Voznik motornega kolesa in kolesa z motorjem mora voziti tako, da ne zmanjšuje stabilnosti
vozila, zlasti ne sme izpušati krmila ali se voziti po enem kolesu.
(5) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s etrtim
odstavkom tega lena. Vozniku motornega kolesa in kolesa z motorjem, ki izpuša krmilo ali
se vozi po enem kolesu, se izree tudi 5 kazenskih tok.
Dosedanja etrti in peti odstavek postaneta šesti in sedmi.
8. len
V 26. lenu se doda sedmi odstavek, ki se glasi:
"(7) Na cesti ali njenem delu je prepovedan promet motornih vozil, katerih najveja dovoljena
masa presega najvejo dovoljeno maso, omejeno s predpisom ali prometno signalizacijo."
Sedmi in osmi odstavek postaneta osmi in deveti.
V novem desetem odstavku se znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300 eurov",
besedilo "4 kazenske toke" pa se nadomesti z besedilom "5 kazenskih tok".
Dodasta se enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasita:
(11) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s sedmim
odstavkom tega lena.
"(12) Z globo najmanj 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s sedmim odstavkom tega lena, odgovorna
oseba pa z globo 300 eurov.
9. len
V prvem stavku petega odstavka 30. lena se znesek "50.000 tolarjev" nadomesti z zneskom
"260 eurov". V drugem stavku se za besedo "toke" dodasta vejica in besedilo "lahko pa se
mu izree tudi prepoved vožnje motornega vozila".
V sedmem odstavku se znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "50 eurov".
15

10. len
V sedmem odstavku 32. lena se:
v toki a znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "80 eurov";
v toki b se v prvem stavku znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "250 eurov". V
tretjem stavku se besedilo "1 kazenska toka" nadomesti z besedilom "3 kazenske toke";
v toki c se v prvem stavku znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "500 eurov". V
tretjem stavku se besedilo "3 kazenske toke" nadomesti z besedilom "5 kazenskih tok";
v toki d v prvem stavku se znesek "120.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "1000 eurov". V
tretjem stavku se rta beseda "najmanj", številka "5" se nadomesti s številko "9".
V devetem odstavku se:
v toki a znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "60 eurov";
v toki b se v prvem stavku znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "120 eurov". V
drugem stavku se besedilo "1 kazenska toka" nadomesti z besedilom "3 kazenske toke";
v toki c se v prvem stavku znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "240 eurov". V
drugem stavku se besedilo "3 kazenske toke" nadomesti z besedilom "5 kazenskih tok";
v toki d se v prvem stavku znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "380 eurov". V
drugem stavku se rta beseda "najmanj", številka "5" se nadomesti s številko "9".
V desetem odstavku se:
v toki a znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "50 eurov";
v toki b se v prvem stavku znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "100 eurov";
v toki c se v prvem stavku znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "150 eurov". V
drugem stavku se besedilo "1 kazenska toka" nadomesti z besedilom "3 kazenske toke";
v toki d se v prvem stavku znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "200 eurov". V
drugem stavku se besedilo "3 kazenske toke" nadomesti z besedilom "5 kazenskih tok";
v toki e se v prvem stavku znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300 eurov". V
drugem stavku se rta beseda "najmanj", številka "5" se nadomesti s številko "9".
v enajstem odstavku se znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "50 eurov".
V etrtem odstavku 33. lena se:
11. len
v toki a znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "50 eurov";
v toki b se v prvem stavku znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "150 eurov". V
drugem stavku se besedilo "2 kazenski toki" nadomesti z besedilom "3 kazenske toke";
v toki c se v prvem stavku znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300 eurov". V
drugem stavku se številka "5" nadomesti s številko "7".
16

V šestem odstavku se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "150 eurov".
12. len
V 34. lenu se v prvi alineji toke 2 prvega odstavka beseda "motorna" nadomesti z besedo
"tovorna", "12 t" pa se nadomesti s "3500 kg".
V toki 3 se rta besedilo druge alineje.
V petem odstavku se:
v toki a znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "50 eurov";
v toki b se v prvem stavku znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "150 eurov";
v toki c se v prvem stavku znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300 eurov".
13. len
V šestem odstavku 36. lena se znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "200 eurov".
V sedmem odstavku se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "100 eurov".
14. len
V petem odstavku 37. lena se znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "200 eurov".
Doda se šesti odstavek, ki se glasi:
"(6) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki pred prehitevanjem ne da
predpisanega znaka."
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi.
V sedmem odstavku se znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300 eurov".
15. len
V tretjem odstavku 38. lena se v prvem stavku znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z
zneskom "200 eurov".
V etrtem odstavku se v prvem stavku znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300
eurov", v drugem stavku se številka "5" nadomesti s številko "9", za besedo "tok" se dodasta
vejica in besedilo "lahko pa se mu izree tudi prepoved vožnje motornega vozila".
V petem odstavku se znesek"30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "150 eurov".
16. len
V prvem stavku šestega odstavka 40. lena se znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z
zneskom "300 eurov". V drugem stavku se za besedo "tok" dodasta vejica in besedilo
"lahko pa se mu izree tudi prepoved vožnje motornega vozila".
V sedmem odstavku se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "150 eurov".
V osmem odstavku se znesek "10.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "50 eurov".
17. len
17

V 44. lenu se napovedni stavek v prvem odstavku spremeni tako, da se glasi:
"(1) Voznik mora pri vkljuevanju v cestni promet in v promet na prednostni cesti pustiti mimo
vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vkljuuje, pri prekanju prometnega
pasu pa vozila, katerih smer vožnje seka:"
V drugem odstavku se znesek "50.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300 eurov".
V tretjem odstavku se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "180 eurov".
18. len
V prvem stavku sedmega odstavka 46. lena se znesek "50.000 tolarjev" nadomesti z
zneskom "300 eurov". V drugem stavku se besedilo "4 kazenske toke" nadomesti z
besedilom "5 kazenskih tok".
V osmem odstavku se besedilo "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "180 eurov".
19. len
V prvem stavku etrtega odstavka 49. lena se znesek "50.000 tolarjev" nadomesti z
zneskom "300 eurov", v drugem stavku pa se besedilo "4 kazenske toke" nadomesti z
besedilom "5 kazenskih tok".
20. len
V prvem odstavku 50. lena se besedi "prevozno sredstvo" nadomestita z besedama "tirno
vozilo".
Zadnji stavek tretjega odstavka se nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Na prehodu pešpoti
ali kolesarske poti ez železniško progo se poleg svetlobnega znaka iz prve alineje tega
odstavka uporabi zvoni znak z enako frekvenco, kot je na semaforju za pešce, ko na
semaforju gori rdea lu."
21. len
V prvem odstavku 51. lena se za besedama "železniško progo" doda besedilo "oznaen
samo s prometnim znakom".
22. len
V prvem odstavku 58. lena se besedi "strojevodjo vlaka" nadomestita z besedami "voznika
tirnega vozila".
23. len
V 65. lenu se za drugim odstavkom doda tretji odstavek, ki se glasi:
"(3) Tovor mora biti naložen in pritrjen v skladu s predpisi, ki podrobneje urejajo to podroje.
Minister, pristojen za promet, izda predpis, ki podrobneje ureja namestitev in pritrditev tovora
na vozilu."
Tretji, etrti in peti odstavek postanejo etrti, peti in šesti.
24. len
18

V prvem stavku drugega odstavka 66. lena se za besedo "vozil" dodasta vejica ter besedilo
"razen pri izrednih prevozih, ki se opravljajo na podlagi dovoljenja pristojnega organa".
V etrtem odstavku se znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "120 eurov".
V petem odstavku se znesek "400.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "1200 eurov".
V šestem odstavku se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "40 eurov".
25. len
Naslov pred 69. lenom "Obremenitev in dimenzije vozila" se preimenuje v "Obremenitev
vozila".
69. len se spremeni tako, da se glasi:
"69. len
(1) Skupna masa vozila ne sme presegati najveje dovoljene mase vozila. Tovor ne sme
obremenjevati posameznih osi vozila nad dovoljeno osno obremenitvijo po doloilih
proizvajalca vozila.
(2) Voznik, ki opravlja prevoz v nasprotju s tem lenom, in oseba, ki naloži tovor v nasprotju s
tem lenom, se kaznujeta za prekršek:
a) e skupna masa presega najvejo dovoljeno maso od 3 do vkljuno 10 odstotkov
ali e osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po doloilih
proizvajalca od 3 do vkljuno 10 odstotkov, z globo 200 eurov;
b) e skupna masa presega najvejo dovoljeno maso od 10 do vkljuno 20 odstotkov
ali e osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po doloilih
proizvajalca od 10 do vkljuno 20 odstotkov, z globo 300 eurov;
c) e skupna masa presega najvejo dovoljeno maso nad 20 odstotkov ali e osna
obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po doloilih proizvajalca nad 20
odstotkov, z globo 600 eurov.
(3), e se opravlja prevoz v nasprotju s tem lenom na zahtevo naronika prevoza, se
kaznuje za prekršek:
a) e skupna masa presega najvejo dovoljeno maso od 3 do vkljuno 10 odstotkov ali
e osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po doloilih proizvajalca
od 3 do vkljuno 10 odstotkov, z globo 200 eurov;
b) e skupna masa presega najvejo dovoljeno maso od 10 do vkljuno 20 odstotkov ali
e osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po doloilih proizvajalca
od 10 do vkljuno 20 odstotkov, z globo 300 eurov;
c) e skupna masa presega najvejo dovoljeno maso nad 20 odstotkov ali e osna
obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po doloilih proizvajalca nad 20
odstotkov, z globo 600 eurov.
(4) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja prevoz v nasprotju s tem
lenom, in pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki naloži tovor v nasprotju s
tem lenom, se kaznuje za prekršek:
a) e skupna masa presega najvejo dovoljeno maso od 3 do vkljuno 10 odstotkov ali
e osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po doloilih proizvajalca
od 3 do vkljuno 10 odstotkov, z globo 600 eurov;
b) e skupna masa presega najvejo dovoljeno maso od 10 do vkljuno 20 odstotkov ali
e osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po doloilih proizvajalca
od 10 do vkljuno 20 odstotkov, z globo 900 eurov;
19

c) e skupna masa presega najvejo dovoljeno maso nad 20 odstotkov ali e osna
obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po doloilih proizvajalca nad 20
odstotkov, z globo 1800 eurov.
(5) e se opravlja prevoz v nasprotju s tem lenom, se pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, ki je naronik prevoza, kaznuje za prekršek:
a) e skupna masa presega najvejo dovoljeno maso od 3 do vkljuno 10 odstotkov ali
e osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po doloilih proizvajalca
od 3 do vkljuno 10 odstotkov, z globo 600 eurov;
b) e skupna masa presega najvejo dovoljeno maso od 10 do vkljuno 20 odstotkov ali
e osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po doloilih proizvajalca
od 10 do vkljuno 20 odstotkov, z globo 900 eurov;
c) e skupna masa presega najvejo dovoljeno maso nad 20 odstotkov ali e osna
obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po doloilih proizvajalca nad 20
odstotkov, z globo 1800 eurov.
70. len se spremeni tako, da se glasi:
26. len
"70. len
(1) Tovor ne sme obremenjevati posameznih osi vozila prek predpisane ali s prometnim
znakom omejene osne obremenitve, vozilo s tovorom ne sme presegati predpisane ali s
prometnim znakom omejene skupne mase ali velikosti, predpisane za posamezno vrsto vozil
ali omejene s prometnim znakom, razen pod pogoji, navedenimi v dovoljenju, ki ga izda
pristojni organ v skladu s predpisi o cestah.
(2) Pri tehtanju vozil so v primerih iz prejšnjega odstavka dovoljeni odmiki do 3 odstotke pri
skupni masi in osni obremenitvi motornih in priklopnih vozil. Odmiki niso dovoljeni pri tehtanju
vozil, za katera je izdano dovoljenje.
(3) Izredni prevoz je mogo le pod pogoji, navedenimi v dovoljenju.
(4) Izredni prevoz brez dovoljenja je mogo le v primerih in pod pogoji, doloenimi v
predpisih o cestah. Brez dovoljenja je mogo tudi pri vleki pokvarjenega ali poškodovanega
avtobusa ali tovornega vozila, ustavljenega na vozišu, vendar le do najbližjega kraja, kjer se
lahko to vozilo izloi iz prometa, ter pluženja in posipanja cest pri zimskem vzdrževanju cest.
(5) Spremljevalec oziroma spremljevalka (v nadaljnjem besedilu: spremljevalec) izrednega
prevoza mora biti za izvajanje izrednih prevozov glede na kategorijo spremljanja usposobljen
po predpisanem programu.
(6) Minister, pristojen za promet, predpiše program usposabljanja za spremljevalce izrednih
prevozov, pogoje, ki jih mora izpolnjevati izobraževalna ali druga organizacija za izvajanje
tega programa, obrazec potrdila o uspešno opravljenem programu, nain vodenja evidence o
izdanih potrdilih, in pooblasti organizacije za izvajanje tega programa.
(7) Voznik, ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim odstavkom tega lena, in oseba, ki naloži
tovor v nasprotju s prvim odstavkom tega lena, se kaznujeta za prekršek:
a) e skupna masa ne presega do vkljuno 10 odstotkov predpisane ali s prometnim
znakom omejene skupne mase ali širina ne presega od vkljuno 2,6 metra do
vkljuno 3 metre ali dolžina ne presega do vkljuno 25 odstotkov najveje dovoljene s
predpisi ali odrejene na cesti s prometnimi znaki ali e osna obremenitev ne presega
do vkljuno 10 odstotkov najveje dovoljene s predpisi ali odrejene na javni cesti ali
njenem delu s prometnimi znaki, z globo 200 eurov;
20

) e je skupna masa prekoraena nad 10 odstotkov predpisane ali s prometnim
znakom omejene skupne mase in ne ve kot 60 ton ali širina nad 3 m in ne ve kot
3,5 m ali višina nad 4,2 m in ne ve kot 4,5 m ali dolžina za 25 odstotkov in je ne ve
kot za 40 odstotkov veja od najveje dovoljene s predpisi ali odrejene na javni cesti
ali njenem delu s prometnimi znaki ali je osna obremenitev za ve kot 10 odstotkov in
ne ve kot 20 odstotkov nad najvejimi dovoljenimi s predpisi ali odrejenih na javni
cesti ali njenem delu s prometnimi znaki, z globo 300 eurov;
c) e skupna masa ali širina ali višina ali dolžina ali osna obremenitev presega najvišje
vrednosti prejšnje alineje, z globo 600 eurov.
(8) Oseba, ki je naronik prevoza, e se opravlja prevoz v nasprotju s prvim odstavkom tega
lena na njeno zahtevo, se kaznuje za prekršek:
a) e skupna masa ne presega do vkljuno 10 odstotkov predpisane ali s prometnim
znakom omejene skupne mase ali širina ne presega od vkljuno 2,6 metra do
vkljuno 3 metre ali dolžina ne presega 25 odstotkov najveje dovoljene s predpisi ali
odrejene na cesti s prometnimi znaki ali e osna obremenitev ne presega 10
odstotkov najveje dovoljene s predpisi ali odrejene na javni cesti ali njenem delu s
prometnimi znaki, z globo 200 eurov;
b) e je skupna masa prekoraena nad 10 odstotkov predpisane ali s prometnim
znakom omejene skupne mase in ne ve kot 60 ton ali širina nad 3 m in ne ve kot
3,5 m ali višina nad 4,2 m in ne ve kot 4,5 m ali je dolžina za 25 odstotkov in ne ve
kot za 40 odstotkov veja od najveje dovoljene s predpisi ali odrejene na javni cesti
ali njenem delu s prometnimi znaki ali osna obremenitev za ve kot 10 odstotkov in
ne ve kot 20 odstotkov nad najvejimi dovoljenimi s predpisi ali odrejenih na javni
cesti ali njenem delu s prometnimi znaki, z globo 300 eurov;
c) e skupna masa ali širina ali višina ali dolžina ali osna obremenitev presega najvišje
vrednosti prejšnje alineje, z globo 600 eurov.
(9) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja prevoz, in pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik, ki naloži tovor, ki se opravlja v nasprotju s tem lenom, se
kaznuje za prekršek:
a) e skupna masa ne presega do vkljuno 10 odstotkov predpisane ali s prometnim
znakom omejene skupne mase ali širina ne presega od vkljuno 2,6 metra do
vkljuno 3 metre ali dolžina ne presega 25 odstotkov najveje dovoljene s predpisi ali
odrejene na cesti s prometnimi znaki ali e osna obremenitev ne presega 10
odstotkov najveje dovoljene s predpisi ali odrejene na javni cesti ali njenem delu s
prometnimi znaki, z globo 600 eurov;
b) e je skupna masa prekoraena nad 10 odstotkov predpisane ali s prometnim
znakom omejene skupne mase in ne ve kot 60 ton ali širina nad 3 m in ne ve kot
3,5 m ali višina nad 4,2 m in ne ve kot 4,5 m ali dolžina za 25 odstotkov in ne ve
kot za 40 odstotkov veja od najveje dovoljene s predpisi ali odrejene na javni cesti
ali njenem delu s prometnimi znaki ali osna obremenitev za ve kot 10 odstotkov in
ne ve kot 20 odstotkov nad najvejimi dovoljenimi s predpisi ali odrejenih na javni
cesti ali njenem delu s prometnimi znaki, z globo 900 eurov;
c) e skupna masa ali širina ali višina ali dolžina ali osna obremenitev presega najvišje
vrednosti prejšnje alineje, z globo 1800 eurov
(10) e se opravlja prevoz v nasprotju z dolobami tega lena na zahtevo pravne osebe ali
samostojnega podjetnika posameznika, ki je naronik prevoza, se oseba ali podjetnik
kaznuje za prekršek:
a) e skupna masa ne presega do vkljuno 10 odstotkov predpisane ali s prometnim
znakom omejene skupne mase ali širina ne presega od vkljuno 2,6 metra do
vkljuno 3 metre ali dolžina ne presega 25 odstotkov najveje dovoljene s predpisi ali
odrejene na cesti s prometnimi znaki ali e osna obremenitev ne presega 10
21

odstotkov najveje dovoljene s predpisi ali odrejene na javni cesti ali njenem delu s
prometnimi znaki, z globo 600 eurov;
b) e je skupna masa prekoraena nad 10 odstotkov predpisane ali s prometnim
znakom omejene skupne mase in ne ve kot 60 ton ali širina nad 3 m in ne ve kot
3,5 m ali višina nad 4,2 m in ne ve kot 4,5 m ali je dolžina za 25 odstotkov in ne ve
kot za 40 odstotkov veja od najveje dovoljene s predpisi ali odrejene na javni cesti
ali njenem delu s prometnimi znaki ali osna obremenitev za ve kot 10 odstotkov in
ne ve kot 20 odstotkov nad najvejimi dovoljenimi s predpisi ali odrejenih na javni
cesti ali njenem delu s prometnimi znaki, z globo 900 eurov;
c) e skupna masa ali širina ali višina ali dolžina ali osna obremenitev presega najvišje
vrednosti prejšnje alineje, z globo 1800 eurov.
(11) Z globo 600 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju
s tretjim odstavkom tega lena, ter spremljevalec, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom
tega lena.
(12) Z globo najmanj 900 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju s tretjim ali petim odstavkom
tega lena.
27. len
V šestem odstavku 71. lena se znesek "400.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "1200
eurov", za besedo "dolobami" pa se dodasta besedi "tretjega odstavka", znesek "40.000
tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "120 eurov".
28. len
V 72. lenu se v prvem odstavku za uvodno besedo "voznik" dodajo besede "in uitelj
vožnje".
Besedilo tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Ne glede na prvi odstavek sme voznik razen kandidat za voznika, ki ga uitelj vožnje ui
vožnje motornega vozila, in kandidat za voznika, ki vozi osebni avtomobil v spremstvu
spremljevalca, med vožnjo telefonirati, vendar le ob uporabi v vozilo vgrajene naprave za
prostorono telefoniranje ali brezžine slušalke za eno uho, e mu pri tem ni treba fizino
upravljati telefonskega aparata. Pri opravljanju nalog, potrebnih za reševanje življenja ali
premoženja, prepreitev ali odpravo velike materialne škode, prepreitev ali odpravo
onesnaženja okolja in nalog policije, je med vožnjo dovoljena uporaba radijske postaje."
V etrtem odstavku se za besedama "prekršek voznik" dodajo besede "in uitelj vožnje".
29. len
V petem odstavku 83. lena se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "120 eurov".
30. len
Prvi stavek tretjega odstavka 84. lena se spremeni tako, da se glasi:
"Oseba, mlajša od 14 let, mora imeti med vožnjo kolesa na glavi pripeto zašitno kolesarsko
elado, med vožnjo kolesa z motorjem pa homologirano motoristino elado."
V petem odstavku se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "120 eurov".
31. len
22

V osmem odstavku 85. lena se znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "60 eurov".
V devetem odstavku se znesek "300.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "600 eurov", znesek
"30.000 tolarjev" pa z zneskom "60 eurov".
32. len
V etrtem odstavku 86. lena se besedilo "ki ni oznaeno z veljavno prometno nalepko"
nadomesti z besedilom "ki ni registrirano".
V 90. lenu se doda tretji odstavek, ki se glasi:
33. len
"(3) Vlena naprava ne sme biti obremenjena bolj, kot to dovoljuje proizvajalec vozila
oziroma proizvajalec vlene naprave. Pri tem je treba paziti, da se ne obremeni nižja
vrednost."
Tretji, etrti, peti in šesti odstavek postanejo etrti, peti, šesti in sedmi.
V novem petem odstavku se znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "120 eurov", za
besedo "s prvim" pa se dodasta besedi "ali tretjim".
V novem šestem odstavku se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "60 eurov",
beseda "tretjim" se nadomesti z besedo "etrtim".
V novem sedmem odstavku se znesek "400.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "1200
eurov", znesek "40.000 tolarjev" pa z zneskom "120 eurov".
34. len
V etrtem odstavku 91. lena se za besedama "pred prehodom" dodasta besedi "za pešce".
35. len
Besedilo 92. lena se spremeni tako, da se glasi:
"92. len
(1) Skupino otrok, ki se prevaža z avtobusom, mora razen pri prevozu v šolo in iz šole v
posebnem linijskem prevozu spremljati najmanj en pedagoški spremljevalec (uitelj,
vzgojitelj, trener ipd.), ki skrbi za varnost otrok pri vstopanju v vozilo in izstopanju iz njega ter
za red in varnost otrok v avtobusu.
(2) Otroci morajo med vožnjo z avtobusom razen med vožnjo z mestnim avtobusom v
naselju sedeti na sedežih, vgrajenih v vozilu, in biti pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi.
Na sedežih, pred katerimi ni drugega sedeža ali predpisane varnostne pregrade, smejo
sedeti le, e so pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi.
(3) Skupino otrok sme prevažati z osebnim avtomobilom voznik, ki ima najmanj tri leta
vozniško dovoljenje za vožnjo motornega vozila kategorije B, z avtobusom pa voznik, ki
najmanj eno leto poklicno vozi avtobus ustrezne kategorije (D1 ali D). Voznik, ki poklicno vozi
avtobus kategorije D manj kot eno leto, sme prevažati skupino otrok z avtobusom, e je pred
tem najmanj dve leti poklicno vozil motorna vozila kategorije C. Voznik, ki poklicno vozi
avtobus kategorije D1 manj kot eno leto, sme prevažati skupino otrok z avtobusom, ki nima
ve kot 16 sedežev, e je pred tem najmanj dve leti poklicno vozil motorna vozila kategorije
B.
23

(4) Poklicne vozniške izkušnje iz prejšnjega odstavka dokazuje voznik s potrdilom, ki ga izda
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri katerem je voznik zaposlen oziroma
pri katerem je pridobil predpisane vozniške izkušnje. Potrdilo mora imeti voznik med vožnjo
pri sebi in ga na zahtevo policista izroiti na vpogled.
(5) Voznik ne sme v delovnem dnevu, v katerem prevaža skupino otrok, opravljati drugega
dela, ki bi lahko vplivalo na njegovo zmožnost varnega upravljanja motornega vozila (npr.
vodenje ali sodelovanje pri vodenju izleta ali ekskurzije, izvedba ali sodelovanje pri športni
vadbi ali treningu).
(6) e naronik prevoza oziroma njegov predstavnik sumi, da je voznik v takem
psihofizinem stanju, da ne zmore varno voziti, sme zahtevati, da se pred zaetkom ali
nadaljevanjem vožnje preveri njegovo psihofizino stanje. Preveri se tako, kot je doloeno s
tem zakonom. e ni v skladu s predpisanim, mora prevoznik zagotoviti drugega voznika.
(7) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo in
šport, predpiše druge, za varnost pomembne okolišine pri prevozu otrok, število pedagoških
spremljevalcev glede na število otrok v vozilu in njihove naloge pri spremljanju skupine otrok
in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, ter obrazec potrdila iz etrtega odstavka tega lena.
(8) Skupina otrok je skupina najmanj petih otrok, ki so veina potnikov v vozilu. Skupina petih
ali ve otrok iste družine in skupina petih ali ve otrok, ki se prevaža v javnem linijskem
prevozu potnikov, se ne šteje za skupino otrok po tem lenu.
(9) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek pedagoški spremljevalec, ki ne ravna v skladu
z drugim odstavkom tega lena.
(10) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki prevaža skupino otrok v nasprotju s
tem lenom ali podzakonskim aktom, izdanim na njegovi podlagi, ali vozi vozilo, oznaeno z
znakom iz prvega odstavka tega lena, v katerem ni skupine otrok.
(11) Z globo najmanj 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki prevaža skupino otrok v nasprotju s tem lenom ali podzakonskim
aktom, izdanim na njegovi podlagi, odgovorna oseba pa z globo najmanj 300 eurov."
36. len
V 96. lenu se drugi in tretji odstavek nadomestita z drugim, tretjim in etrtim odstavkom, ki
se glasijo:
"(2) Posebna prevozna sredstva se smejo v cestnem prometu uporabljati le na plonikih,
poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na obmojih za pešce in umirjenega prometa.
Uporabniki posebnih prevoznih sredstev ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev.
Nain in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme
presei najveje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci.
(3) Posebnih prevoznih sredstev ni dovoljeno uporabljati na vozišu ceste, namenjene
prometu motornih vozil.
(4) Ne glede na tretji odstavek je dovoljena uporaba invalidskih vozikov na vozišu ceste,
namenjene prometu motornih vozil, na kateri ni druge primerne prometne površine, loene
od voziša."
etrti, peti, šesti in sedmi odstavek postanejo peti, šesti, sedmi in osmi.
V novem petem odstavku se pred piko dodasta besedi "oziroma kolesarje".
24

V novem šestem odstavku se za besedilom v oklepaju … "motorne sani," doda besedilo
»miniaturna motorna vozila,".
37. len
V drugem odstavku 97. lena se za besedama "zadnje strani" doda besedilo "ali odsevni
telovnik živo rumene ali oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve", številka
"92" pa se nadomesti s številko "93"
Na zaetku tretjega odstavka se doda besedilo "Ne glede na dolobe prejšnjega odstavka
mora", pred besedo "uporabljati" pa se rta beseda "mora".
Doda se 103. a len, ki se glasi:
38. len
"103. a len
(1) Ne glede na drugi odstavek prejšnjega lena smejo kolesarji, ki imajo licenco Kolesarske
zveze Slovenije ali ustrezne druge mednarodne kolesarske organizacije, za nastope na
organiziranih kolesarskih tekmovanjih pri izvedbi treninga na javni cesti voziti tudi po dva
vzporedno. Kolesarjem ni dovoljeno voziti vzporedno, kadar je zmanjšana vidljivost in ponoi.
Pri vzporedni vožnji se lahko uporablja le skrajni desni prometni pas.
(2) Trening iz prejšnjega odstavka je lahko na vozišu na tistih cestah, ki nimajo
kolesarskega pasu oziroma kolesarske poti.
(3) Organizirana kolona kolesarjev, ki vozijo vzporedno, ne sme šteti manj kot štiri kolesarje
(2 para). Organizirano kolono kolesarjev spredaj ali zadaj spremlja vozilo, oznaeno z
rumeno utripajoo lujo.
(4) Ko kolesarji trenirajo v skladu s prejšnjim odstavkom, smejo uporabljati na javnih voznih
površinah tudi tekmovalna kolesa. Kolesarji morajo obvezno uporabljati kolesarsko elado.
(5) Kolesarji morajo imeti, ko vozijo po tem lenu, pri sebi ustrezno potrdilo o tem, da imajo
licenco, ki jo je izdala Kolesarska zveza Slovenije ali ustrezna druga mednarodna kolesarska
organizacija. Navedeno potrdilo morajo kolesarji predložiti pri nadzoru na vpogled.
(6) Kolesar, ki vozi v nasprotju s tem lenom, se kaznuje z globo 100 eurov."
39. len
V petem odstavku 104. lena se rta besedilo "zlasti ne sme izpušati krmila" in besedilo
"voziti po enem kolesu,".
40. len
V 106., 107. in 108. lenu se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "40 eurov".
41. len
V dvanajstem odstavku 109. lena se doda nova drugi in tretji stavek, ki se glasita: "Živali, ki
so na cestah brez nadzorstva, se štejejo kot ovira v cestnem prometu. Za ukrepe za
zavarovanje in odstranitev ovire ter ukrepe zoper lastnika se smiselno uporabljajo dolobe
123. lena tega zakona."
V trinajstem odstavku se beseda "enajstim" nadomesti z besedo "dvanajstim".
25

42. len
V štirinajstem odstavku 110. lena se doda nova 8. toka, ki se glasi:
»8. voznika ali potnika vozila, ustavljenega v sili na odstavnem pasu.«
Za štirinajstim odstavkom se doda petnajsti, ki se glasi:
»(15) Osebe iz prejšnjega odstavka razen oseb iz 5. in 6. toke morajo med zadrževanjem
zunaj vozila po avtocesti ali po cesti, rezervirani za motorna vozila, nositi odsevni telovnik
živo rumene ali oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve."
Petnajsti, šestnajsti in sedemnajsti odstavek postanejo šestnajsti, sedemnajsti in osemnajsti.
V šestnajstem odstavku se rta beseda "sedmim", znesek "30.000 tolarjev" se nadomesti z
zneskom "150 eurov".
V sedemnajstem odstavku se znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "200 eurov".
V osemnajstem odstavku se znesek "50.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "260 eurov".
Doda se devetnajsti odstavek, ki se glasi:
"(19) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju s petnajstim
odstavkom tega lena."
43. len
V drugem odstavku 113. lena se rta zadnji stavek.
44. len
V sedmem odstavku 116. lena se za besedama "snežnih verig" rta beseda "ali" in doda
vejica, za besedama "ali dimenzije" se rta pika in nadomesti z vejico in nadaljuje besedilom
"ali s prometnim znakom za omejitev najveje dovoljene mase."
45. len
Besedilo tretjega odstavka 117. lena se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Prometno signalizacijo za zaasno oznaitev izrednega prevoza smejo na cestah iz
prvega odstavka prejšnjega lena postaviti in odstraniti tudi izvajalci izrednega prevoza,
prometno signalizacijo za zaasno oznaitev kraja, na katerem opravljajo nadzor cestnega
prometa v skladu s svojimi pooblastili, smejo postaviti in odstraniti tudi delavci organov in
organizacij, ki imajo javno pooblastilo za nadziranje izvajanja zakonov in uredb, s katerimi so
doloeni prekrški, prometno signalizacijo za oznaitev kraja prometne nesree in za
pošiljanje drugih nujnih obvestil udeležencem cestnega prometa pa tudi policisti."
46. len
V šestem odstavku 119. lena se na koncu prve toke pred podpijem doda besedilo "vozil
oziroma hoja pešcev".
47. len
V prvem stavku tretjega odstavka 122. lena se na koncu pred piko doda besedilo "ali ne
upošteva policistove odredbe o prepovedi nadaljnje vožnje." V drugem stavku se rta beseda
"najmanj".
26

48. len
V prvem odstavku 128. lena se za besedo "redarstva" doda besedilo "in na vozilih
izvajalcev zasebnega varovanja, ki so na intervencijski vožnji ali vožnji, namenjeni prevozom
denarja in drugih vrednostnih pošiljk", za besedami "se pri opravljanju" pa se doda besedilo
"ali v zvezi z namenom opravljanja".
V tretjem odstavku se rta besedilo: "na vozilih v cestnem prometu, s katerimi se opravlja
izredni prevoz, in na vozilih, ki spremljajo taka vozila,".
Doda se 128. a len, ki se glasi:
49. len
"Posebni svetlobni znaki vozil za izredne prevoze
128. a len
(1) Vozila, s katerimi se opravlja izredni prevoz, so opremljena z rumeno utripajoo lujo in
ustreznim svetlobnim napisom. Vozila, ki spremljajo izredni prevoz, pa so glede na vrsto
spremljanja opremljena tudi s posebno signalno tablo.
(2) Rumena utripajoa lu se uporablja in je namešena po prejšnjem lenu.
(3) Svetlobni napis oznauje nain izvajanja izrednega prevoza (izredni prevoz, pluženje –
posipanje).
(4) Posebna signalna tabla na vozilih za spremstvo mora omogoati predvajanje prometne
signalizacije, s katero se drugi udeleženci v prometu obvešajo o nevarnosti, obveznostih in
prepovedih v zvezi z izrednim prevozom.
(5) Udeleženci v prometu morajo upoštevati in se ravnati po obvestilih, izraženih na posebni
signalni tabli.
(6) Obliko, pogoje in nain uporabe posebnih svetlobnih znakov iz tega lena predpiše
minister, pristojen za promet.
(8) Voznik, ki srea, dohiti ali pripelje do vozil za izredni prevoz, opremljenih s posebnimi
znaki iz tega lena, mora voziti posebno previdno, se pri sreevanju umakniti in po potrebi
ustaviti vozilo.
(9) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik izrednega prevoza, ki ravna v nasprotju
s tem lenom.
(10) Z globo najmanj 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s tem lenom, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 200 eurov.
(11) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s petim in osmim
odstavkom tega lena."
50. len
V prvi toki prvega odstavka 130. lena se besedilo za besedo "kategorije" spremeni tako, da
se glasi: "C1, C, D1, D, BE, C1E, CE, D1E, DE;".
V tretjem odstavku:
27

se v toki a znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "150 eurov";
v toki b se v prvem stavku znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "200 eurov". V
drugem stavku se besedilo "4 kazenske toke" nadomesti z besedilom "5 kazenskih tok", za
besedo "tok" pa doda besedilo "in prepoved vožnje motornega vozila";
v toki c se v prvem stavku znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300 eurov". V
drugem stavku se številka "5" nadomesti s številko "7", za besedo "tok" pa doda besedilo "in
prepoved vožnje motornega vozila";
v toki d se v prvem stavku znesek "120.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "600 eurov". V
drugem stavku se rta beseda "najmanj".
V etrtem odstavku:
se v toki a znesek "30.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "180 eurov";
v toki b se v prvem stavku znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "250 eurov". V
drugem stavku se besedilo "4 kazenske toke" nadomesti z besedilom "5 kazenskih tok", za
besedo "tok" pa doda besedilo "in prepoved vožnje motornega vozila";
v toki c se v prvem stavku znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "370 eurov". V
drugem stavku se številka "5" nadomesti s številko "7", za besedo "tok" pa doda besedilo "in
prepoved vožnje motornega vozila";
v toki d se v prvem stavku znesek "120.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "750 eurov". V
drugem stavku se rta beseda "najmanj".
51. len
V prvem stavku tretjega odstavka 131. lena se znesek "120.000 tolarjev" nadomesti z
zneskom "750 eurov". V drugem stavku se rta beseda "najmanj".
52. len
Prvi stavek tretjega odstavka 132. lena se spremeni tako, da se glasi:
"Udeleženec cestnega prometa, ki mu policist odredi preizkus s sredstvi ali napravami za
ugotavljanje alkohola, mora ravnati po odredbi policista."
V sedmem odstavku se številka "133" nadomesti s številko "135".
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(8) Policist sme zaradi ugotovitve, ali je udeleženec cestnega prometa pod vplivom mamil,
psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za
vožnjo, izvesti preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v
organizmu ali predpisan postopek za prepoznavo znakov, ki so posledica teh snovi v
organizmu. Preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje se lahko izvede tudi kot
sestavni del postopka za prepoznavo znakov."
Za osmim odstavkom se dodasta deveti in deseti odstavek, ki se glasita:
"(9) e policist s preizkusom z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti mamil,
psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu ali v postopku za prepoznavo
znakov oziroma simptomov teh snovi prepozna znak, ki je posledica take snovi v organizmu,
ali e udeleženec cestnega prometa odkloni sodelovanje pri preizkusu ali postopku ali e
28

preizkusa ali postopka ni mogoe opraviti zaradi drugega razloga, odredi policist udeležencu
cestnega prometa strokovni pregled.
(10) Policist sme zaradi ugotovitve, ali je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih
psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem
prometu, odrediti udeležencu prometne nesree III. ali IV. kategorije strokovni pregled, ne da
bi pred tem izvedel preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti ali
postopek za prepoznavo znakov teh snovi v organizmu. Stroški preizkusa z napravo ali
sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi, stroški postopka za prepoznavo
znakov, stroški prevoza do kraja, kjer se opravi strokovni pregled, ter stroški strokovnega
pregleda so stroški postopka o prekršku."
Dosedanji deveti, deseti in enajsti odstavek postanejo enajsti, dvanajsti in trinajsti.
V trinajstem odstavku se znesek "120.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "750 eurov".
53. len
Tretji odstavek 134. lena se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Prometna nesrea z majhno nevarnostjo je prometna nesrea, ki ima za posledico le
materialno škodo in katere vzrok je prekršek, za katerega je predpisana samo globa."
54. len
V devetem odstavku 135. lena se znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300
eurov".
V desetem odstavku se znesek "40.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "200 eurov".
55. len
V prvem stavku tretjega odstavka 136. lena se za besedo "odstavka" da pika in rta
besedilo ", razen e neposredni udeleženec prometne nesree ali udeleženec prometne
nesree, ki je v nesrei utrpel materialno škodo, to izrecno zahteva."
V dvanajstem odstavku se rtata besedi "etrtim ali", za besedo petim pa se dodasta besedi
"ali šestim". Znesek "50.000 tolarjev" se nadomesti z zneskom "260 eurov".
V trinajstem odstavku se znesek "60.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "300 eurov".
V štirinajstem odstavku se znesek "600.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "3000 eurov",
znesek "60.000 tolarjev" pa se nadomesti z zneskom "300 eurov".
V 138. lenu se:
56. len
v 4. alineji prvega odstavka rta besedilo: "ji v asu, ko vozi vozilo, vozniško dovoljenje ni
odvzeto ali".
Za prvim odstavkom se dodasta drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
"(2) Ne glede na tretje alinejo prejšnjega odstavka sme voziti motorno oziroma motorno in
priklopno vozilo oseba:
− ki je opravila vozniški izpit za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada
vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi;
29

− ne vozi vozila ali skupine vozil v nasprotju z omejitvijo, vpisano v zdravniškem
sprievalu;
− je vkljuena v pridobivanje temeljnih dovoljenj v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v
cestnem prometu;
− jo pri vožnji spremlja uitelj vožnje.
(3) Ne glede na tretjo alinejo prvega odstavka tega lena sme v Republiki Sloveniji do izdaje
vozniškega dovoljenja voziti motorno in priklopno vozilo tiste oziroma tistih kategorij, v katero
spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi, oseba, ki ima potrdilo, da je pri upravni enoti dala
vlogo za izdajo vozniškega dovoljenja, na kateri je navedeno, da izpolnjuje pogoje za izdajo
vozniškega dovoljenja."
Dosedanji drugi do sedmi odstavek postanejo etrti do deveti odstavek.
V petem odstavku se znesek "20.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "40 eurov".
V sedmem odstavku se beseda "drugim" nadomesti z besedo "etrtim".
V osmem odstavku se za besedo "odstavka" postavi vejica in besedilo "drugim ali tretjim
odstavkom". Drugi stavek se rta.
57. len
V tretjem odstavku 139. lena se beseda "tretjega" nadomesti z besedo "petega", besedilo
"izpolnjevati pogoj iz etrtega odstavka 173. lena tega zakona" se rta.
58. len
V prvem odstavku 140. lena se v celotnem besedilu za besedo "kategorije" doda "A 2 ali".
V drugem odstavku se alineje spremenijo tako, da se glasijo:
− prvega dela vožnje odlinosti po najmanj dveh mesecih od izdaje vozniškega
dovoljenja,
− enodnevno vadbo varne vožnje z vkljueno skupinsko delavnico o varnosti cestnega
prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa po najmanj
dveh mesecih od udeležbe na prvem delu vožnje odlinosti,
− drugega dela vožnje odlinosti po najmanj dveh mesecih od udeležbe na enodnevni
vadbi varne vožnje iz prejšnje alineje.
V etrtem odstavku se na koncu doda besedilo:
"Izvajalce programa usposabljanja ter programa rednega izpopolnjevanja znanja za osebe, ki
izvajajo program varne vožnje in skupinskih delavnic, katerih naloga je tudi organiziranje
opravljanja izpitov, Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve izbere na podlagi javnega
razpisa za obdobje petih let. Kandidati za izvajalce programa varne vožnje in skupinskih
delavnic opravljajo izpit pred komisijo, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve."
146. len se spremeni tako, da se glasi:
59. len
"Izdaja, veljavnost in podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
146. len
30

(1) Vozniško dovoljenje se izda oziroma njegova veljavnost se podaljša osebi, ki ima v
Republiki Sloveniji stalno prebivališe oziroma zaasno prebivališe ve kot šest mesecev.
(2) Vozniško dovoljenje izda oziroma njegovo veljavnost podaljša upravna enota.
(3) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij A2, A, B, BE, C1, C1E, C in CE se
vozniku zaetniku izda z veljavnostjo do dopolnjenega 21. leta starosti oziroma za dve leti po
prvi pridobitvi vozniškega dovoljenja. Vozniško dovoljenje se vozniku zaetniku podaljša, ko
opravi program dodatnega usposabljanja za voznika zaetnika.
(4) Upraviencu iz prejšnjega odstavka lahko pristojni organ najve enkrat podaljša
veljavnost vozniškega dovoljenja za obdobje, potrebno za izpolnitev predpisanih obveznosti,
vendar ne ve kot za eno leto. e upravienec predpisanih obveznosti tudi v tem roku ne
izpolni, se mu izda novo vozniško dovoljenje le, e ponovno opravi vozniški izpit.
(5) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, A2, A, B, B1 in BE se izda
z veljavnostjo 10 let. Po dopolnjeni starosti 70 let se vozniško dovoljenje upraviencu izda z
veljavnostjo petih let.
(6) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E
se izda z veljavnostjo petih let. Po dopolnjeni starosti 65 let se vozniško dovoljenje
upraviencu izda z veljavnostjo treh let.
(7) Ne glede na tretji, etrti in peti odstavek tega lena se veljavnost vozniškega dovoljenja
omeji na rok, doloen v zdravniškem sprievalu pooblašene zdravstvene organizacije,
pooblašenega zasebnega zdravnika oziroma osebnega zdravnika o telesni in duševni
zmožnosti upravienca za vožnjo motornega vozila.
(8) Imetniku vozniškega dovoljenja kategorij AM, A1, A2, A, B, B1 in BE, ki dopolni starost 70
let, se podaljša veljavnost vozniškega dovoljenja, e predloži zdravniško sprievalo, da je
telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila doloene kategorije.
(9) Veljavnost vozniških dovoljenj kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E se po poteku
podaljša, e imetnik vozniškega dovoljenja predloži zdravniško sprievalo, da je telesno in
duševno zmožen za vožnjo motornega vozila doloene kategorije.
(10) Pri izrekanju kazenskih tok v cestnem prometu se šteje, da ima veljavno vozniško
dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji, tudi imetnik vozniškega dovoljenja, ki mu je potekel
rok veljavnosti, oziroma voznik, ki je med storitvijo prekrška vozil vozilo v skladu s tretjim
odstavkom 138. lena."
147. len se spremeni tako, da se glasi:
60. len
"Pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja
147. len
(1) Vozniško dovoljenje se izda osebi, ki izpolnjuje te pogoje:
− je telesno in duševno zmožna voziti vozilo, kar dokaže z veljavnim zdravniškim
sprievalom;
− je dopolnila predpisano starost za vožnjo vozil;
− je opravila vozniški izpit pred pristojno izpitno komisijo iz 173. lena;
− je uspešno opravila teaj o varnem delu s traktorjem in traktorskimi prikljuki, e
zahteva izdajo vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije F;
− ji ni odvzeto ali zaasno odvzeto vozniško dovoljenje;
− se ji ne izpolnjuje stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila doloene vrste
ali kategorije;
− ji ni prepovedana izdaja vozniškega dovoljenja v zvezi z varnostnim ukrepom
odvzema vozniškega dovoljenja, dokler taka prepoved traja;
− je zahtevi priložila ustrezno fotografijo.
(2) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A (brez omejitev) se izda osebi, ki
poleg pogojev, doloenih v prejšnjem odstavku, izpolnjuje te pogoje:
− da je opravila praktini del vozniškega izpita vozil kategorij A brez omejitev;
31

− da ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil
kategorije A2.
(3) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A2 se izda osebi, ki poleg
pogojev iz prvega odstavka izpolnjuje te pogoje:
− da je opravila praktini del vozniškega izpita vozil kategorij A2;
− da ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil
kategorije A1.
(4) Osebi, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B, BE, C1,
C, C1E, CE, D1, D1E, D ali DE, se izda tudi vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije F,
e uspešno opravi teaj o varnem delu s traktorjem in traktorskimi prikljuki.
(5) Osebi, ki opravi praktini del vozniškega izpita na vozilu, katerega prestavno razmerje
med motorjem in kolesi se spreminja z uporabo stopalke za plin ali zavore – vozila z
avtomatskim menjalnikom, se to zapiše v izdano vozniško dovoljenje. Z vozniškim
dovoljenjem s tako opombo sme imetnik voziti samo vozila z avtomatskim menjalnikom.
(6) V vozniškem dovoljenju se potrdijo vse tiste kategorije vozil, ki jih sme imetnik voziti
oziroma jih bo smel voziti po dopolnjeni predpisani starosti (kategorija G).
(7) Vsaka oseba ima lahko le eno vozniško dovoljenje. Imetniku veljavnega tujega
vozniškega dovoljenja se slovensko vozniško dovoljenje izda oziroma njegova veljavnost
podaljša, e odda tuje vozniško dovoljenje.
(8) Vozniško dovoljenje se ne izda oziroma njegova veljavnost se ne podaljša, e je bilo
osebi njeno vozniško dovoljenje v drugi državi lanici odvzeto, zaasno odvzeto ali
razveljavljeno.
(9) Imetniku vozniškega dovoljenja druge države lanice se veljavnost vozniškega dovoljenja
podaljša tako, da se izda slovensko vozniško dovoljenje."
148. len se spremeni tako, da se glasi:
61. len
"148. len
(1) Oseba, ki ji je v postopku za prekršek izreeno prenehanje veljavnosti vozniškega
dovoljenja, lahko dobi novo vozniško dovoljenje po prvem izreenem prenehanju veljavnosti
vozniškega dovoljenja po šestih mesecih, po drugem prenehanju po enem letu, po nadaljnjih
izreenih prenehanjih pa po dveh letih od pravnomonosti odlobe. Pogoj za pridobitev
novega vozniškega dovoljenja je, da taka oseba ponovno opravi vozniški izpit.
(2) e je imela oseba iz prejšnjega odstavka v vozniškem dovoljenju, za katero ji je bilo
izreeno prenehanje veljavnosti, vpisanih ve kategorij motornih vozil, se ji v vozniško
dovoljenje vpišejo vse te kategorije, e opravi vozniški izpit za motorna vozila tiste oziroma
tistih kategorij, s katerimi je storila prekršek ali prekrške, za katere so ji bile izreene
kazenske toke, in izpolni druge pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja, doloene v prvem
odstavku.
(3) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki se pri vožnji vozila v cestnem
prometu izkazuje z vozniškim dovoljenjem, ki je na podlagi sodne odlobe prenehalo veljati.
Enako se kaznuje tudi voznik, ki se pri vožnji vozila v cestnem prometu izkazuje z vozniškim
dovoljenjem, izdanim v drugi državi lanici EU, na podlagi slovenskega vozniškega
dovoljenja, ki je na podlagi sodne odlobe prenehalo veljati."
149. len se spremeni tako, da se glasi:
62. len
"149. len
"(1) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih in priklopnih vozil, ki so razvršena v kategorije
AM, A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D, DE ter kategoriji F in G, se izda na
enotnem obrazcu.
32

(2) V kategorijo AM spadajo kolesa z motorjem in lahka štirikolesa. Dovoljenje za vožnjo vozil
te kategorije vkljuuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije G.
(3) V kategorijo A1 spadajo motorna kolesa na dveh kolesih s stransko prikolico ali brez nje,
katerih prostornina motorja ne presega 125 ccm in katerih mo motorja ne presega 11 kW, z
razmerjem mo motorja/masa vozila, ki ne presega 0,1 kW/kg, ter trikolesa, katerih mo
motorja ne presega 15 kW. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vkljuuje tudi dovoljenje
za vožnjo vozil kategorije AM in G.
(4) V kategorijo A2 spadajo motorna kolesa, katerih mo motorja ne presega 35 kW in pri
katerih razmerje med mojo motorja in maso vozila ne presega 0,2 kW/kg in ne izvira iz
vozila z dvakrat vejo mojo. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vkljuuje tudi dovoljenje
za vožnjo vozil kategorije AM, A1 in G.
(5) V kategorijo A spadajo motorna kolesa na dveh kolesih s stransko prikolico ali brez nje in
trikolesa. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vkljuuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil
kategorij AM, A1, A2 in G.
(6) V kategorijo B1 spadajo štirikolesa. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vkljuuje tudi
dovoljenje za vožnjo vozil kategorij AM in G.
(7) V kategorijo B spadajo motorna vozila, razen vozil kategorije A1, A2, A, F in G, katerih
najveja dovoljena masa ne presega 3500 kg in poleg sedeža za voznika nimajo ve kot
osem sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vkljuuje tudi dovoljenje za vožnjo
vozil kategorij AM, B1 in G.
(8) V kategorijo BE spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlenega vozila kategorije B, ki mu
je dodano priklopno vozilo, pri emer najveja dovoljena masa priklopnega vozila ne presega
3500 kg in taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil.
(9) V kategorijo C1 spadajo motorna vozila razen vozil kategorije D1, D ali F, katerih najveja
dovoljena masa presega 3500 kg in ne presega 7500 kg in poleg sedeža za voznika nimajo
ve kot osem sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vkljuuje tudi dovoljenje za
vožnjo vozil kategorij AM, B1, B in G.
(10) V kategorijo C1E spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlenega vozila kategorije C1, ki
mu je dodano priklopno vozilo, pri emer najveja dovoljena masa priklopnega vozila
presega 750 kg in najveja dovoljena masa te skupine vozil ne presega 12.000 kg. V to
kategorijo spadajo tudi skupine vozil, sestavljene iz vlenega vozila kategorije B in
priklopnega vozila, pri emer najveja dovoljena masa priklopnega vozila presega 3500 kg in
najveja dovoljena masa te skupine vozil ne presega 12.000 kg in v obeh primerih taka
skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil. Dovoljenje za vožnjo vozil te
kategorije vkljuuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije BE.
(11) V kategorijo C spadajo motorna vozila razen vozil kategorije D1, D in F, katerih najveja
dovoljena masa presega 3500 kg in poleg sedeža za voznika nimajo ve kot osem sedežev.
Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vkljuuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij AM,
B1, B, C1 in G.
(12) V kategorijo CE spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlenega vozila kategorije C in
priklopnega vozila, pri emer najveja dovoljena masa priklopnega vozila presega 750 kg in
taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil. Dovoljenje za vožnjo vozil te
kategorije vkljuuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije BE in C1E, v kombinaciji z
vozniškim dovoljenjem kategorije D1 pa tudi kategorije D1E ter v kombinaciji z vozniškim
dovoljenjem kategorije D tudi kategorije DE.
(13) V kategorijo D1 spadajo motorna vozila za prevoz oseb, ki imajo poleg sedeža za
voznika najve 16 sedežev ter katerih najveja dolžina ne presega 8 metrov. Dovoljenje za
vožnjo vozil te kategorije vkljuuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije AM, B1, B in G.
(14) V kategorijo D1E spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlenega vozila kategorije D1 in
priklopnega vozila, pri emer najveja dovoljena masa priklopnega vozila presega 750 kg in
taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil. Dovoljenje za vožnjo vozil te
kategorije vkljuuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije BE.
(15) V kategorijo D spadajo motorna vozila za prevoz oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika
ve kot osem sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vkljuuje tudi dovoljenje za
vožnjo vozil kategorije AM, B1, B, C1, C, D1 in G.
(16) V kategorijo DE spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlenega vozila kategorije D in
priklopnega vozila, katerega najveja dovoljena masa presega 750 kg, in taka skupina vozil
33

ne posega v pravila o homologaciji vozil. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vkljuuje
tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije BE, D1E.
(17) Vozniško dovoljenje se izda tudi za vožnjo drugih motornih in priklopnih vozil, ki so
razvršena v kategoriji F in G.
(18) V kategorijo F spadajo traktorji in traktorski priklopniki. Dovoljenje za vožnjo vozil te
kategorije vkljuuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije G.
(19) V kategorijo G spadajo delovni stroji in motokultivatorji.
(20) Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije B smejo voziti v Republiki
Sloveniji tudi trikolesa.
(21) Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorij B, C1, C, D1 ali D smejo voziti
motorna vozila navedenih kategorij tudi, kadar so jim dodani lahki priklopniki. Imetniki
vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije B smejo voziti motorno vozilo te kategorije
tudi, kadar mu je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik, e najveja dovoljena masa
skupine vozil ne presega 3500 kg in taka skupina vozil ne posega v pravila o homologaciji
vozil. Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije B smejo voziti motorno vozilo
te kategorije tudi, kadar mu je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik in najveja
dovoljena masa take skupine vozil presega 3500 kg, a ne presega 4250 kg, in taka skupina
vozil ne posega v pravila o homologaciji vozil, e opravi praktini del vozniškega izpita s tako
skupino vozil ter ima v vozniškem dovoljenju z ustrezno kodo oznaeno pravico do vožnje
take skupine vozil.
(22) Vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije BE, C1E, CE, D1E in DE se izda le osebi,
ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B, C1, C, D1 in D.
(23) Ob uporabi in zamenjavi vozniškega dovoljenja, izdanega na obrazcu, doloenem s
Pravilnikom o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah
(Uradni list RS, št. 5/92, 70/95 in 73/00), Pravilnikom o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS,
št. 117/02, 100/03 in 59/04), Pravilnikom o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 80/05), in
izdanega na podlagi 128. a lena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št.
30/98, 33/00 – odl. US, 39/00 – popr. odl. US, 61/00, 100/00 – odl. US, 21/02 in 67/02), se
upošteva enakovrednost med kategorijami:
DOSEDANJE VOZNIŠKO DOVOLJENJE NOVO VOZNIŠKO DOVOLJENJE
A do 125 ccm = A1
A do 125 ccm in 11 kW = A1
A 125 ccm in 11kW = A1
A1 = A1
A 25 kW in 0,16 kW/kg oziroma A – A z
omejitvijo 25 kW in 0,16 kW/kg
= A2
A do 350 ccm = A2
A = A
B = B
C = C
D1
D1
D = D
E le z vozili kategorije B = BE
E
BE, CE in e ima imetnik vozniškega
dovoljenja kategorijo D, tudi DE
B + E = BE
C + E
CE
D1 + E
D1E
D + E
DE
F = F
G = G
34

H = AM
A – le do 50 km/h = AM
150. len se spremeni tako, da se glasi:
63. len
"Predpisana starost za vožnjo motornih vozil
150. len
(1) Za vožnjo motornih vozil posamezne kategorije mora imeti voznik dopolnjeno naslednjo
starost:
− za vozila kategorije AM
15 let;
− za vozila kategorije A1
16 let;
− za vozila kategorije A2
18 let;
− za vozila kategorije A, e ima imetnik dve leti vozniško dovoljenje kategorije A2, 20 let;
− za vozila kategorije A
24 let;
− za motorna trikolesa z mojo motorja, vejo od 15 kW, 21 let;
− za vozila kategorije B1
16 let;
− za vozila kategorij B, BE
18 let;
− za vozila kategorij C1, C1E
18 let;
− za vozila kategorije C, CE
21 let,
− za vozila kategorij D1, D1E
21 let;
− za vozila kategorij D, DE
24 let;
− za vozila kategorije F, katerih konstrukcijsko doloena hitrost ne presega 40 km/h, 16 let;
− za vozila kategorije F, katerih konstrukcijsko doloena hitrost presega 40 km/h, 18 let;
− za vozila kategorije G – motokultivatorji 15 let;
− za vozila kategorije G – delovni stroji 18 let.
(2) Ne glede na deseto alinejo prejšnjega odstavka mora imeti voznik dopolnjeno starost 18
let za vožnjo vozil kategorije C in CE, e ima sprievalo, ki potrjuje temeljne usposobljenosti,
doloene v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu.
(3) Ne glede na dvanajsto alinejo prvega odstavka tega lena mora imeti voznik dopolnjeno
starost 21 let za vožnjo vozil kategorije D in DE, e ima sprievalo, ki potrjuje temeljne
usposobljenosti, doloene v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu.
(4) Ne glede na dvanajsto alinejo prvega odstavka tega lena mora imeti voznik dopolnjeno
starost 21 let za vožnjo vozil kategorije D in DE, e ima sprievalo, ki potrjuje pospešeno
pridobljene temeljne usposobljenosti, doloene v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem
prometu, in opravlja linijski prevoz potnikov, ki ni daljši od 50 km.
(5) Ne glede na dvanajsto alinejo prvega odstavka tega lena mora imeti voznik dopolnjeno
starost 23 let za vožnjo vozil kategorije D in DE, e ima sprievalo, ki potrjuje pospešeno
pridobljene temeljne usposobljenosti, doloene v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem
prometu."
151. len se spremeni tako, da se glasi:
64. len
"(1) Namesto pogrešanega ali ukradenega veljavnega vozniškega dovoljenja se na zahtevo
stranke izda novo vozniško dovoljenje.
(2) O pogrešanih ali ukradenih veljavnih vozniških dovoljenjih ministrstvo, pristojno za
notranje zadeve, vodi register pogrešanih ali ukradenih vozniških dovoljenj. Register vsebuje:
− ime in priimek imetnika vozniškega dovoljenja,
− naslov stalnega oziroma zaasnega prebivališa imetnika,
35

− EMŠO imetnika
− kategorije, za katere je vozniško dovoljenje izdano,
− ime organa, ki je izdal vozniško dovoljenje,
− datum izdaje in datum veljavnosti vozniškega dovoljenja,
− številka obrazca vozniškega dovoljenja,
− datum prijave pogrešitve vozniškega dovoljenja.
(3) Za register iz prejšnjega odstavka se osebni in drugi podatki zbirajo neposredno od
osebe, na katero se nanašajo, in iz že obstojeih zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za
notranje zadeve.
(4) Podatki iz pete, šeste, sedme in osme alineje drugega odstavka tega lena se javno
objavijo na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
(5) Podatki se v registru vodijo tri leta od poteka roka, za katerega je bilo pogrešano ali
ukradeno vozniško dovoljenje izdano, nato se uniijo.
(6) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki da lažno izjavo o pogrešitvi ali kraji
vozniškega dovoljenja.
65. len
V etrtem odstavku 152. lena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
"Prav tako ne sme voziti motornega vozila oseba, ki ne izpolnjuje starosti za vožnjo motornih
vozil, doloene v 150. lenu tega zakona."
66. len
V drugem odstavku 154. lena se za besedo "opustijo" vejica nadomesti s piko in rta
besedilo "podkategorije pa se oznaijo s potrditvijo kategorije in vpisom ustrezne usklajene
kode Evropske unije v rubriko Omejitve vozniškega dovoljenja".
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Imetnik vozniškega dovoljenja iz prvega odstavka tega lena, pri katerem je ugotovljena
telesna ali duševna nezmožnost za vožnjo motornih vozil, mora oddati vozniško dovoljenje.
Slovensko vozniško dovoljenje lahko pridobi, ko predloži dokazilo o telesni in duševni
zmožnosti za vožnjo motornih vozil."
V etrtem odstavku se besedilo "zamenja za slovensko vozniško dovoljenje" nadomesti z
besedami "odda vozniško dovoljenje".
V petem odstavku se za besedo "skladu" doda besedilo "s tretjim ali etrtim odstavkom tega
lena in".
67. len
V šesti alineji prvega odstavka 156. lena se za besedo "veljavnost" dodasta besedi
"posameznih kategorij".
Za šesto alinejo se doda nova sedma alineja, ki se glasi:
"– veljavnost obrazca vozniškega dovoljenja;".
Druge alineje se preštevilijo.
V enajsti alineji se rta besedilo v oklepaju.
36

68. len
V 157. lenu se za drugim odstavkom dodajo tretji, etrti in peti odstavek, ki se glasijo:
"(3) Obrazce vozniških dovoljenj, obrazce vlog za izdajo vozniških dovoljenj in obrazce
naznanitve pogrešitve vozniških dovoljenj izdeluje pooblašeno podjetje ali organizacija, ki jo
izbere minister, pristojen za notranje zadeve, v skladu s predpisi, ki urejajo javna naroila.
(4) Obrazci vozniškega dovoljenja za posamezno osebo se izdajo v pooblašenem podjetju
ali organizaciji, ki jo izbere minister, pristojen za notranje zadeve, v skladu s predpisi, ki
urejajo javna naroila. Vozniško dovoljenje za posamezno osebo se mora izdati v Republiki
Sloveniji.
(5) Ministrstvo za notranje zadeve ima pri nadzoru podjetja ali organizacije iz tretjega in
etrtega odstavka tega lena pravico pregledati vso dokumentacijo, ki se nanaša na
izdelavo, izdelavo za posamezno osebo in skladišenje obrazcev iz tretjega odstavka tega
lena, prostore, v katerih to poteka, ter preveriti, ali so osebe, ki opravljajo naloge:
− polnoletne,
− niso bile pravnomono obsojene zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se
preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju ve kot tri
mesece,
− niso v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alineje."
69. len
Za 157. lenom se doda nov 157. a len, ki se glasi:
"157. a len
Vozniško dovoljenje iz etrtega odstavka prejšnjega lena tega zakona in vloge za njihovo
izdajo med pristojnim organom oziroma ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, in
podjetjem ali organizacijo iz etrtega odstavka prejšnjega lena tega zakona, prenese
podjetje ali organizacija, registrirana za prenos poštnih pošiljk, na nain, ki zagotavlja
zašito, varnost in sledljivost poštnih pošiljk."
70. len
V etrtem odstavku 158. lena se za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi:
"– matina številka poslovnega subjekta".
Druge alineje se preštevilijo.
etrta alineja, ki postane peta alineja, se spremeni tako, da se glasi:
"– sedež avtošole in naslov, kjer se opravlja dejavnost;".
Doda se deveti odstavek, ki se glasi:
"(9) Z globo najmanj 800 eurov se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s sedmim odstavkom tega lena, odgovorna
oseba pa z globo najmanj 80 eurov."
71. len
etrti odstavek 159. lena se spremeni tako, da se glasi:
"(4) Avtošola sme usposabljati kandidate za voznike motornih vozil tudi v podružnici zunaj
kraja svojega sedeža, e ima za delo v podružnici v delovnem razmerju za doloen ali
nedoloen as s polnim delovnim asom dodatno zaposlena še najmanj dva uitelja vožnje,
37

ter v podružnici izpolnjuje materialne pogoje, navedene v tem lenu, in ji ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve, izda odlobo o vpisu v register."
72. len
V 160. lenu se spremeni drugi odstavek, ki se glasi:
"(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko pouuje kandidata za voznika motornih vozil:
− kategorije F uitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za uitelja vožnje za motorna
vozila kategorije B in veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije
F,
− kategorij AM, A1, A2 uitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za uitelja vožnje za
motorna vozila kategorije A,
− kategorije B1 uitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za uitelja vožnje za motorna
vozila kategorije B,
− kategorije C1 uitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za uitelja vožnje za motorna
vozila kategorije C,
− kategorije C1E uitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za uitelja vožnje za motorna
vozila kategorije CE,
− kategorije D1 uitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za uitelja vožnje za motorna
vozila kategorije D,
− kategorije D1E uitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za uitelja vožnje za motorna
vozila kategorije DE."
73. len
V napovednem stavku prve toke prvega odstavka 161. lena se za besedilom "trajanju
najmanj 40 pedagoških ur" doda besedilo "je sestavljen iz splošnega in posebnega dela in"
V drugem odstavku se na koncu doda besedilo:
"Uspešno opravljen preizkus znanja velja najve tri leta. V tem asu se kandidatu splošni del
teoretinega usposabljanja priznava tudi pri usposabljanju za voznika motornih vozil drugih
kategorij."
162. len se spremeni tako, da se glasi:
74. len
"162. len
(1) Kandidat za voznika se sme v avtošoli zaeti usposabljati, e mu ne manjka ve kot šest
mesecev do starosti, predpisane za pridobitev pravice vožnje motornega vozila posamezne
kategorije razen za kategorijo AM, za katero se sme zaeti usposabljati v koledarskem letu, v
katerem dopolni 15 let.
(2) Pred zaetkom praktinega dela usposabljanja mora kandidat za voznika uspešno
opraviti preizkus znanja iz teoretinega dela programa usposabljanja, kar mora avtošola
oziroma njena komisija vpisati v evidenni karton vožnje kandidata za voznika in z veljavnim
zdravniškim sprievalom dokazati, da je telesno in duševno zmožen voziti vozilo, za vožnjo
katerega se usposablja. Med usposabljanjem mora uporabljati pripomoke za vožnjo vozila,
ki so vpisani v zdravniškem sprievalu.
(3) Kandidat za voznika, ki se usposablja za vozniški izpit, sme za usposabljanje tudi pred
vozniškim izpitom voziti po cesti motorno vozilo tiste kategorije, za katero se pripravlja, e ga
vozi pod nadzorstvom uitelja vožnje.
(4) Z globo najmanj 250 eurov se kaznuje za prekršek uitelj predpisov ali uitelj vožnje, e
usposablja kandidata za voznika, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega ali drugega odstavka
oziroma opusti nadzorstvo iz tretjega odstavka tega lena.
38

(5) Za prekrške iz prejšnjega odstavka se z globo najmanj 800 eurov kaznuje pravna oseba
ali samostojni podjetnik posameznik, e usposablja kandidata za voznika v nasprotju s tem
lenom, odgovorna oseba pa z globo najmanj 80 eurov."
75. len
V drugem odstavku 163. lena se za besedo "spremljevalci" doda vejica in besede "starši,
rejniki, skrbniki".
V tretjem odstavku se rka "H" nadomesti s rkama "AM".
76. len
V tretjem odstavku 164. lena se na koncu doda besedilo:
"Za deljeni delovni as se šteje delo z najmanj enourno prekinitvijo delovnega asa, v
katerega se ne šteje obvezni 30-minutni poitek."
V etrtem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
"Una ura traja 60 minut, v tem asu lahko ima uitelj vožnje odmor do 10 minut."
77. len
V sedmem odstavku 167. lena se na koncu stavka namesto pike postavi vejica ter doda
besedilo " ter nain izvajanja in preverjanja znanja po teh programih."
78. len
V prvem odstavku 168. lena se beseda "redno" nadomesti z besedama "vsako leto".
Za tretjim odstavkom se doda etrti odstavek, ki se glasi:
"(4) Organizaciji, pooblašeni za izvajaje programov iz prvega odstavka tega lena ter
programov iz etrtega, petega in šestega odstavka prejšnjega lena, se pooblastilo
odvzame, e ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka tega lena ali e ne izvaja
usposabljanja v skladu s predpisi."
etrti in peti odstavek postaneta peti in šesti.
79. len
V drugem odstavku 169. lena se na koncu prvega stavka doda besedilo:
"oziroma za krajši as, e je taka omejitev doloena v zdravniškem sprievalu."
80. len
V etrtem odstavku 172. lena se za besedo "kategorije" doda "C1 ali".
Peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:
"(5) Kandidati za voznike motornih vozil kategorije D1 smejo opravljati vozniški izpit, e imajo
veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj tri leta ali
vozniško dovoljenje kategorije C 1 ali C.
39

(6) Kandidati za voznike motornih vozil kategorije D smejo opravljati vozniški izpit, e imajo
veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj tri leta in imajo
veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije C ali kategorije D1.
(7) Kandidati za voznike skupine vozil BE, C1E, CE, D1E ali DE kategorije smejo opravljati
vozniški izpit, e imajo veljavno vozniško dovoljenje za tisto kategorijo, v katero spada vleno
vozilo oziroma e so opravili vozniški izpit za to kategorijo vozil.
(8) Kandidati za voznike motornih vozil kategorije AM smejo opravljati vozniški izpit, e v
koledarskem letu dopolnijo starost najmanj 15 let.
(9) Ne glede na etrti, peti ali šesti odstavek smejo kandidati za voznike motornih vozil
kategorij C1, C, D1, D opravljati vozniški izpit, e jim je bila v postopku o prekršku izreena
stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in so pred izrekom kazni imeli
veljavno vozniško dovoljenje navedenih kategorij."
81. len
Tretji in etrti odstavek 173. lena se spremenita tako, da se glasita:
"(3) lan izpitne komisije za kategorijo B je lahko oseba, ki:
− ima vozniško dovoljenje kategorije B najmanj tri leta;
− je stara najmanj 23 let;
− ima najmanj tri leta izkušenj pri usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil
ali voznikov;
− je opravila usposabljanje in preizkus usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem
izpitu.
(4) lan izpitne komisije za druge kategorije je lahko oseba, ki:
− ima veljavno vozniško dovoljenje za voznika motornih vozil kategorij, za katere
ocenjuje kandidate za voznike motornih vozil, ali enakovredno znanje, pridobljeno z
ustrezno poklicno usposobljenostjo;
− je opravila usposabljanje in preizkus usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem
izpitu;
− je najmanj tri leta opravljala delo lana izpitne komisije za kategorijo B.
Pogoja iz tretje alineje tega odstavka ni treba izpolnjevati osebi, ki dokaže:
− da ima najmanj pet let vozniških izkušenj za kategorijo, za katero ocenjuje kandidate
za voznike motornih vozil, ali
− da ima teoretino in praktino oceno vozniške sposobnosti, ki ustreza višjim merilom,
kakor so potrebna za pridobitev vozniškega dovoljenja za kategorijo, za katero
ocenjuje kandidate za voznike motornih vozil."
Za etrtim odstavkom se dodajo peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek, ki
se glasijo:
"(5) Preizkus usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem izpitu se opravlja pred komisijo,
ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve, ki doloi tudi program usposabljanja ter
postopek preverjanja in ocenjevanja usposobljenosti.
(6) Komisija iz prejšnjega odstavka opravlja tudi redni strokovni nadzor nad ocenjevanjem na
vozniškem izpitu. Vsak ocenjevalec mora biti nadzorovan najmanj enkrat letno, vsakih pet let
pa mora biti nadzorovan pri vodenju vozniških izpitov.
(7) Program usposabljanja izvaja organizacija, ki izpolnjuje pogoje glede poslovnih prostorov,
predpisane opreme in naprav ter osebja, doloene s tem zakonom in na njegovi podlagi
izdanimi podzakonskimi predpisi in jo za to pooblasti minister, pristojen za notranje zadeve.
(8) lani izpitnih komisij morajo vsaki dve leti opraviti najmanj štiridnevno redno
usposabljanje po programu za pridobivanje novega znanja ter za ohranjanje in obnavljanje
40

znanja in ocenjevalnih spretnosti ter najmanj petdnevno usposabljanje v petih letih za
razvijanje in ohranjanje potrebnih praktinih vozniških spretnosti.
(9) lan izpitne komisije, ki v dveh letih ni ocenjeval vozniških izpitov za posamezno
kategorijo, mora pred ponovnim ocenjevanjem vozniških izpitov za to kategorijo obnoviti
ocenjevalne spretnosti.
(10) lana izpitne komisije, za katerega se je pri opravljanju dela ugotovilo, da dela resne
strokovne napake, na predlog komisije iz petega odstavka ministrstvo, pristojno za notranje
zadeve, napoti na ponovno usposabljanje in preizkus usposobljenosti. Kot resna strokovna
napaka se šteje ocenjevanje vozniškega izpita, ki ni v skladu s predpisi, ki urejajo to
podroje.
(11) Ministrstvo za notranje zadeve vodi evidenco o opravljenih preizkusih usposobljenosti, ki
vsebuje te podatke:
− ime in priimek,
− EMŠO,
− datum in kraj rojstva,
− kategorijo, za katero je oseba opravila preizkus usposobljenosti,
− datum opravljanja preizkusa usposobljenosti;
− številka potrdila o opravljenem preizkusu usposobljenosti.
Dosedanji peti odstavek postane dvanajsti odstavek.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane trinajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
"etrti, peti, šesti, osmi, deveti in deseti odstavek veljajo tudi za predsednika izpitne
komisije."
82. len
V prvem in etrtem odstavku 174. lena se besedilo "A, B, B+E, C, C+E, D in D+E ali
podkategorij A1, D1 in D1+E" nadomesti z besedilom "A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C,
CE, D1, D1E , D in DE".
83. len
V prvem odstavku 177. lena se za besedo "komisij" doda besedilo "nainu zagotavljanja
kakovosti in nadzora nad delom lanov izpitnih komisij,".
84. len
V tretjem odstavku 183. lena se za besedo "lena" doda beseda "lahko", rka "H" se
nadomesti s rkama "AM".
V etrtem odstavku se besedi "dve leti" nadomestita z besedama "tri leta".
85. len
Prvi odstavek 184. lena se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
"(1) Na kontrolni zdravstveni pregled je treba poslati imetnika veljavnega vozniškega
dovoljenja takrat, ko je bil v treh letih trikrat ali vekrat kaznovan zaradi vožnje pod vplivom
alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi ali ko se pri njem pojavi bolezensko stanje,
okvara ali pomanjkljivost, katere znaki so lahko nevarni v cestnem prometu, ali ko se pri njem
ugotovijo osebnostne lastnosti, ki se kažejo kot poveano tveganje ob udeležbi v prometu ali
ko je v zadnjih treh letih povzroil tri ali ve prometnih nesre."
V tretjem odstavku se za besedo "napoti" dodasta besedi "voznika ali". Za prvim stavkom se
doda stavek, ki se glasi: "Pritožba zoper to odlobo ne zadrži njene izvršitve."
41

86. len
V etrtem odstavku 189. lena se na koncu za besedama "v cestnem prometu" doda
besedilo "in pogoje glede poslovnih prostorov, opreme, naprav ter osebja za izvajalce
programa".
87. len
V 222. lenu se za prvim odstavkom dodajo drugi, tretji in etrti odstavek, ki se glasijo:
"(2) Izvajanje predpisov o usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil v avtošolah in
o registraciji motornih in priklopnih vozil pri pooblašenih organizacijah strokovno nadzira
tudi upravna enota na svojem obmoju. O opravljenem nadzoru mora upravna enota
poroati ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
(3) Strokovni nadzor iz prejšnjega odstavka tega lena zajema nadziranje izvajanja
predpisov v postopkih registracije vozil, poteku usposabljanja kandidatov za voznike
motornih vozil, pregled listin in evidenc, preveritev podatkov, strokovno svetovanje in
strokovno usposabljanje.
(4) V postopku strokovnega nadzora morajo avtošole in pooblašene organizacije
pooblašeni osebi upravne enote omogoiti vstop v prostore, v katerih se izvaja dejavnost, in
vpogled v dokumentacijo o izvajanju usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil ter
postopkov registracije motornih in priklopnih vozil."
223. len se spremeni tako, da se glasi:
88. len
"223. len
(1) Izvajanje tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, povezanih z delom
subjektov, ki usposabljajo kandidate za voznike motornih vozil, izvajajo programe za voznike
zaetnike, opravljajo registracijo motornih in priklopnih vozil ter tehnine preglede motornih in
priklopnih vozil, nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve (v nadaljnjem
besedilu: inšpektorat).
(2) Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve poleg pooblastil, doloenih s tem
zakonom, opravlja tudi naloge prekrškovnega organa, e sta kršena 151. in 197. len.
(3) V inšpektoratu opravljajo inšpekcijski nadzor inšpektorice oziroma inšpektorji (v
nadaljnjem besedilu: inšpektor) kot uradni delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
(4) Inšpektor lahko za opravljanje svojih nalog zahteva pomo policije, carinskih organov in
drugih organov za inšpekcijski nadzor.
(5) e ni s tem zakonom doloeno drugae, se za inšpektorja in opravljanje inšpekcijskega
nadzora uporabljata zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, in zakon o splošnem upravnem
postopku."
89. len
V prvem odstavku 224. lena se besedi "opravljajo inšpektorji" nadomestita z besedama
"opravlja inšpektor".
V drugem odstavku se besede "smejo opravljati inšpektorji" nadomestijo z besedami "sme
opravljati inšpektor", beseda "imajo" se nadomesti z besedo "ima", beseda "uporabljajo" se
nadomesti z besedo "uporablja".
V tretjem odstavku se rta beseda "prometnih".
42

90. len
225. len se rta.
91. len
226. len se rta.
92. len
V šestem odstavku 227. lena se besedilo "ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega lena"
nadomesti z besedilom "ne omogoi inšpektorju opravljanja dejanj iz prvega odstavka tega
lena".
V 228. lenu se rtajo 2., 4. in 6. toka.
Druge toke se ustrezno preštevilijo.
232. len se rta.
93. len
94. len
95. len
234. len se spremeni tako, da se po novem glasi:
"234. len
(1) e udeleženec cestnega prometa povzroi prometno nesreo razen prometne nesree z
manjšo nevarnostjo, se kaznuje za prekršek z globo najmanj 200 eurov. Vozniku motornega
vozila se izree tudi 5 kazenskih tok, lahko pa se mu izree tudi prepoved vožnje
motornega vozila.
(2) Kazen, izreena v skladu s prejšnjim odstavkom, ne more biti nižja od kazni, predpisane
za enak temeljni prekršek."
96. len
rta se prvi stavek prvega odstavka 235. lena.
Za etrtim odstavkom se doda peti odstavek, ki se glasi:
"(5) Imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic,
se lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izree za kategorijo motornih vozil,
s katero opravlja osnovni poklic, razen e ni dosegel ali presegel ve kot tretjine kazenskih
tok od predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z vozilom te
kategorije ali storil prekrška, za katerega je predpisanih 18 kazenskih tok."
97. len
Naslov pred 236. lenom se spremeni tako, da se glasi:
"Posredovanje in namen zbiranja osebnih podatkov"
V drugem odstavku 236. lena se na koncu doda besedilo:
43

"Podatke o imetnikih vozniških dovoljenj imajo v zvezi s svojim delom pravico pridobivati in
uporabljati tudi organizacije, ki bodo z javnim razpisom izbrane za izdelavo in personalizacijo
vozniških dovoljenj."
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Organi in organizacije, ki zbirajo podatke, potrebne za izvajanje tega zakona, morajo
brezplano poslati te podatke organom in organizacijam iz prvega in drugega odstavka."
Za tretjim odstavkom se doda etrti odstavek, ki se glasi:
"(4) Osebni podatki, ki se vodijo v evidencah in registrih, ki so vzpostavljeni s tem zakonom,
se vodijo zaradi obdelave podatkov, pomembnih za izvajanje tega zakona, za vozila, voznike
in varnost v cestnem prometu. Vodijo se tudi zaradi njihovega pošiljanja organom in
organizacijam, ki imajo v zvezi s svojim delom te podatke pravico pridobiti."
98. len
Za 238. lenom se dodasta naslov in 238. a len, ki se glasi:
"Odvzem motornega vozila
238. a len
(1) Vozniku se lahko odvzame vozilo, s katerim je storil hujši prekršek:
1. e je bil v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomono kaznovan ali je bil v tem obdobju
najmanj trikrat dan obdolžilni predlog za prekršek iz toke d sedmega odstavka 32. lena,
toke d devetega odstavka 32. lena, toke e desetega odstavka 32. lena, 130. ,131., 132.
ali 138. lena tega zakona;
2. e je kljub prepovedi nadaljnje vožnje nadaljeval prekršek ali ga ponovil, niso pa dani
pogoji za odreditev pridržanja po Zakonu o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, s
spremembami in dopolnitvami).
(2) Policist v primerih iz prejšnjega odstavka zaseže vozilo, s katerim je bil storjen prekršek.
(3) Za hujši prekršek iz prvega odstavka tega lena se šteje prekršek, za katerega je
predpisana globa najmanj 250 eurov, stranska kazen kazenskih tok v cestnem prometu ali
prepovedi vožnje motornega vozila."
99. len
Za 238. a lenom se dodasta naslov in 238. b len, ki se glasi:
"Odvzem prostosti
238. b len
(1) Policist pridrži voznika vozila, ki je zaloten pri prekršku iz toke c ali d tretjega odstavka
130. lena, toke d etrtega odstavka 130. lena, enajstega odstavka 132. lena, dokler se
ne strezni, vendar najve 12 ur.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka policist odredi preizkus alkoholiziranosti z merilnikom
alkohola. e zaradi zdravstvenega stanja ali zaradi drugega s tem povezanega objektivnega
vzroka ne more opraviti preizkusa ali e ga ne opravi po navodilih proizvajalca, mu policist
odredi strokovni pregled. e zdravnik, ki opravi strokovni pregled, ugotovi, da je voznik pod
vplivom alkohola, ga policist pridrži. Enako ravna tudi, e storilec prekrška odkloni preizkus
ali strokovni pregled.
44

(3) Za pridržanje po tem lenu se smiselno uporablja zakon, ki ureja postopek o prekršku, e
s tem zakonom ni drugae doloeno."
100. len
V prvem odstavku 239. lena se na koncu alinej doda nova alineja, ki se glasi:
"– katerega najveja dovoljena masa presega dovoljeno;"
101. len
V drugem odstavku 242. lena se znesek "100.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "320
eurov".
V tretjem odstavku se znesek "600.000 tolarjev" nadomesti z zneskom "2000 eurov", znesek
"60.000 tolarjev" pa z zneskom "200 eurov".
PREHODNE IN KONNE DOLOBE
102. len
(1)Vsi imetniki vozniških dovoljenj morajo najpozneje v 10 letih od uveljavitve tega zakona
zamenjati vozniška dovoljenja, izdana na obrazcih, predpisanih s Pravilnikom o obrazcih
prometnih dovoljenj in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah (Uradni list RS, št.
5/92, 70/95 in 73/2000), Pravilnikom o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 117/02,
100/03 in 59/04) ali Pravilnikom o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 80/05) z vozniškim
dovoljenjem na obrazcu, ki je predpisan s podzakonskim aktom iz drugega odstavka 157.
lena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06 – uradno preišeno
besedilo, in Uradni list RS, št. 139/06 – ZORed).
(2) Ob zamenjavi vozniškega dovoljenja iz prejšnjega odstavka obdržijo imetniki vozniških
dovoljenj vse pravice, ki izhajajo iz tega vozniškega dovoljenja.
(3) Osebe, ki so bile do uveljavitve tega zakona imenovane za lane izpitnih komisij,
nadaljujejo svoje delo ne glede na tretji in etrti odstavek 173. lena Zakona o varnosti
cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06 – uradno preišeno besedilo, in Uradni list RS
št. 139/06 – ZORed).
103. len
Ne glede na 63. len tega zakona smejo imetniki vozniških dovoljenj voziti motorna in
priklopna vozila posameznih kategorij, e so vozniško dovoljenje za te kategorije pridobili
pred uveljavitvijo tega zakona.
104. len
Minister, pristojen za promet, izda predpis iz 22. lena tega zakona, ki se nanaša na
pritrditev tovora na vozilu, in 49. lena tega zakona, ki se nanaša na posebne svetlobne
znake vozil za izredne prevoze, najpozneje v dveh letih od dne uveljavitve tega zakona.
105. len
Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo in šport,
izda predpis iz sedmega odstavka 92. lena zakona najpozneje v enem letu od uveljavitve
tega zakona.
106. len
45

Globe, ki so v tem zakonu doloene v tolarjih, se nadomestijo z globami v eurih, in sicer:
− se predpisana globa v višini 10.000 tolarjev nadomesti z globo 40 eurov,
− se predpisana globa v višini 20.000 tolarjev nadomesti z globo 80 eurov,
− se predpisana globa v višini 25.000 tolarjev nadomesti z globo 100 eurov,
− se predpisana globa v višini 30.000 tolarjev nadomesti z globo 120 eurov,
− se predpisana globa v višini 40.000 tolarjev nadomesti z globo 160 eurov,
− se predpisana globa v višini 50.000 tolarjev nadomesti z globo 200 eurov,
− se predpisana globa v višini 60.000 tolarjev nadomesti z globo 250 eurov,
− se predpisana globa v višini 80.000 tolarjev nadomesti z globo 320 eurov,
− se predpisana globa v višini 100.000 tolarjev nadomesti z globo 400 eurov,
− se predpisana globa v višini 120.000 tolarjev nadomesti z globo 500 eurov,
− se predpisana globa v višini 150.000 tolarjev nadomesti z globo 600 eurov,
− se predpisana globa v višini 200.000 tolarjev nadomesti z globo 800 eurov,
− se predpisana globa v višini 250.000 tolarjev nadomesti z globo 1.000 eurov,
− se predpisana globa v višini 300.000 tolarjev nadomesti z globo 1.200 eurov,
− se predpisana globa v višini 400.000 tolarjev nadomesti z globo 1.600 eurov,
− se predpisana globa v višini 500.000 tolarjev nadomesti z globo 2.000 eurov,
− se predpisana globa v višini 600.000 tolarjev nadomesti z globo 2.500 eurov,
− se predpisana globa v višini 1.000.000 tolarjev nadomesti z globo 4.000 eurov,
− se predpisana globa v višini 1.200.000 tolarjev nadomesti z globo 5.000 eurov in
− se predpisana globa v višini 2.000.000 tolarjev nadomesti z globo 8.000 eurov.
107. len
(1)Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se tretji odstavek 56. lena, 60., 62., 63., 65., 66., 69., 70.,
73., 75., 76., 81. in 85. len zanejo uporabljati najpozneje 1. 9. 2008. Do takrat se
uporabljajo 147., 149., 150., 151., 152., 157., 160, 162., 163., 172. in 183. len Zakona o
varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06 – uradno preišeno besedilo, in
Uradni list RS, št. 139/06 – ZORed).
(3) Ne glede na prvi odstavek tega lena se 49., 57., 72., 82., 83. in 84. len tega zakona
zanejo uporabljati najpozneje 1. 1. 2010. Do takrat se uporabljajo 128., 139., 159., 173.,
174. in 177. len Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06 – uradno
preišeno besedilo, in Uradni list RS, št. 139/06 – ZORed).
(4) Ne glede na prvi odstavek tega lena se peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek 59.
lena zanejo uporabljati 19. 1. 2013, do takrat se uporabljajo peti, šesti, sedmi in osmi
odstavek 146. lena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06 –
uradno preišeno besedilo, in Uradni list RS, št. 139/06– ZORed).
Št.: 007-100/2006/93-0081189
Ljubljana, 29.6.2007
EVA: 2007-2411-0020
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
46

OBRAZLOŽITEV LENOV:
K 1. lenu:
V prvem lenu je predpisano, da se s tem zakonom v pravni red Republike Slovenije prenaša
Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o
vozniških dovoljenjih. Ta med drugim predpisuje enoten evropski obrazec vozniškega
dovoljenja na plastini kartici.
K 2. lenu:
Besedilo se usklajuje s 14. lenom Zakona o prekrških, kjer je opredeljena odgovornost
pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost za prekršek.
Globe se zmanjšujejo za 25 % - zaokroženo, ker ne gre za prekrške, ki so vzroki hujših
prometnih nesre.
K 3. lenu:
Na podlagi Zakona o obinskem redarstvu, so redarji dobili doloena pooblastila tudi na
podroju varnosti cestnega prometa. S pooblastilom za urejanje in nadzor cestnega prometa
na obinskih cestah in državnih cestah v naselju, bodo obinski redarji lahko med drugim
sodelovali tudi pri urejanju prometa v primerih gostitev zaradi javnih prireditev ipd.
Obinski redarji prevzemajo tudi doloeno skrb za varnost prometa na obmoju obine.
Glede na nova dejstva obinskim redarjem v naseljih omogoamo tudi opravljanje meritev
hitrosti s fiksno postavljenimi merilniki hitrosti. Hitrost je namre eden najpogostejših vzrokov
prometnih nesre z najhujšimi posledicami tudi v naseljih in na obinskih cestah.
K 4. lenu:
V sedmem odstavku 17. lena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 44/05,
55/05, 40/06, 7/06 in 115/06) je doloeno, da so globe, plaane za prekrške prihodek države
oziroma samoupravne lokalne skupnosti, e so plaane za prekrške, ki jih je pravnomono
izrekel prekrškovni organ te samoupravne lokalne skupnosti, ki je za odloanje o prekrških
pooblašen z zakonom, s katerim so doloeni ti prekrški. V 14. lenu ZVCP so doloena
pooblastila obinskega redarstva, katerih namen je zagotavljanje veje varnosti cestnega
prometa na obmoju lokalne skupnosti.
Peti odstavek 22. lena ZVCP doloa, da se s prorauni lokalnih skupnosti zagotovijo
sredstva za financiranje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni.
V 20. lenu Zakona o financiranju obin je doloeno, da se zagotavljajo doloena sredstva, s
katerimi obina zagotavlja izvajanje ustavnih in zakonskih nalog, ki se hkrati štejejo za
primeren obseg sredstev za financiranje lokalnih zadev javnega pomena. Ob tem je potrebno
upoštevati tudi dolobo 8. lena Zakona o lokalni samoupravi, ki doloa vire financiranja
obine.
Glede na dolobo 17. lena Zakona o prekrških in dejstvo, da so globe plaane za prekrške,
ki jih obravnava prekrškovni organ obine prihodek lokalnih skupnosti je potrebno z zakonom
doloiti, da se del sredstev nameni za neposredno opravljanje nalog, ki prispevajo veji
varnosti v cestnem prometu. To pomeni, da mora lokalna skupnost na podlagi podatkov s
katerimi razpolaga zagotoviti, da se polovica zneska od izreenih glob namensko porabi.
K 5. lenu:
Za pravilno razumevanje pojma »voznik zaetnik« se v definiciji jasneje opredeli, da je voznik
zaetnik oseba v obdobju dveh let od prve pridobitve vozniškega dovoljenja. S tako definicijo
47

se odpravlja dilema, ali je oseba voznik zaetnik tudi v primeru, ko pridobi novo vozniško
dovoljenje potem, ko ji je bila izreena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega
dovoljenja. Na novo pa se za namene tega zakona opredeljuje pomen izraza »stranska
sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja«. Po tem zakonu se ta pojem uporabi
tako v primeru, ko je z odlobo sodiša izreeno prenehanje veljavnosti vseh kategorij
vozniškega dovoljenja ali prenehanje veljavnosti posameznih kategorij.
Obrazložitev pojma »železniška proga je potrebna iz razloga, ker se le na ta nain lahko v
50., 51. in 58. lenu uporabi ta izraz. Gred tudi za usklajevanje s predpisi na podroju
železniškega prometa.
K 6. lenu:
Skladno z dolobo tretjega odstavka 24. lena ZVCP-1 udeleženci v cestnem prometu ne
smejo uporabljati in tudi ne imeti pri sebi ali v vozilu ali na njem naprav, s katerimi bi lahko
otežili, motili ali prepreili delovanje merilnih ali drugih naprav ali tehninih sredstev, ki jih
lahko uporabljajo pooblašeni organi pri nadzoru cestnega prometa. Skladno z dolobo
petega odstavka 24. lena ZVCP-1 bodo pooblašeni organi, ki bodo pri nadzoru cestnega
prometa ugotovili, da udeleženec uporablja ali ima pri sebi ali v vozilu ali na njem napravo iz
tretjega odstavka tega lena, odvzeli. To pomeni, da bo pooblašena uradna oseba
prekrškovnega organa takšno napravo udeležencu cestnega prometa v postopku o prekršku
zasegla ter z ustreznim aktom na podlagi doloil Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07
– uradno preišeno besedilo) odloila, da se naprava odvzame. Takšna doloba je potrebna
predvsem zaradi dejstva, da se v cestnem prometu pojavlja vedno ve udeležencev
cestnega prometa, ki uporabljajo najrazlinejše naprave v nasprotju z doloilom tretjega
odstavka 24. lena ZVCP-1.
Glede na to, da kršenje doloil 24. lena ZVCP-1 ne predstavlja bistvenega vpliva na varnost
cestnega prometa, so se globe znižale tako za fizine osebe kot tudi pravne osebe in
samostojne podjetnike posameznike.
K 7. lenu:
Besedilo novega etrtega odstavka je preneseno iz 104. in 113. lena, saj nomotehnino
sodi v ta len. Nevarne vožnje predvsem voznikov motornih koles in koles z motorjem so
takšne narave, da ser z njimi pogosto povzroajo prometne nesree. Zato se poleg globe za
ta nevarna ravnanja voznikom motornih koles in koles z motorjem doloi tudi stranska
sankcija izreka doloenega števila kazenskih tok.
K 8. lenu:
Vozniki tovornih vozil pogosto kršijo s predpisom ali s prometno signalizacijo omejeno
najvejo dovoljeno maso, predvsem iz razloga izogibanja plailu cestnin na avtocestah. Kljub
Odredbi o prepovedi vožnje vozil na vzporednih cestah vozniki zavestno kršijo doloila
odredbe in postavljeno prometno signalizacijo, ki jim prepoveduje vožnjo po vzporednih
cestah, saj je za kršenje prometne signalizacije predpisana globa v znesku 41,73 eurov.
Glede na nizko predpisano globe se po sedaj veljavni zakonodaji voznikom tovornih vozil bolj
splaa plaati globo kot pa cestnino. Z namenom, da bi kršitelje odvrnili od navedenega
nezakonitega ravnanja, je predpisana tudi višja globa (300 eurov) za te voznike motornih
vozil.
Šesti odstavek doloa, da na cesti, ki ima dva ali ve oznaenih prometnih pasov za vožnjo v
eno smer, ni dovoljeno voziti po smernem vozišu, namenjenem vožnji v nasprotni smeri.
Glede na to, da se zaradi kršenja omenjene dolobe dogajajo prometne nesree z najhujšimi
posledicami, je zaradi dejstva, da je nepravilna stran/smer vožnje najpogostejši dejavnik
prometnih nesre, predpisana višja sankcija.
Ostale globe v tem lenu so glede na sedaj veljavno zakonodajo nižje.
48

K 9. lenu.
Najpogostejši dejavnik prometnih nesre je še vedno neprilagojena hitrost, ki je najpogostejši
vzrok tako pri prometnih nesreah, katerih posledica je smrt (v 111 primerih leta 2006 in v
114 primerih leta 2005), kakor tudi pri prometnih nesreah, v katerih je bil udeleženec
prometne nesree hudo telesno poškodovan. V letu 2006 je bila neprilagojena hitrost vzrok
prometnih nesre v 6.215 primerih, v letu 2005 pa v 7.262 primerih.
Z namenom zagotovitve boljše prometne varnosti v smislu zmanjševanja najhujših posledic
prometnih nesre je predpisana višja globa, ki naj bi udeležence cestnega prometa »prisilila«
k spoštovanju cestno prometnih predpisov. Poleg že sedaj predpisane stranske sankcije
kazenskih tok v cestnem prometu pa je predpisana tudi stranska sankcija prepovedi vožnje
motornega vozila, ki jo bo lahko izreklo pristojno sodiše v skladu z doloili Zakona o
prekrških.
Višja globa je predpisana za voznika, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja in krši doloila
prvega in drugega odstavka 30. lena ZVCP-1.
K 10. lenu:
Najpogostejši dejavnik prometnih nesre je še vedno neprilagojena hitrost, ki je najpogostejši
vzrok tako pri prometnih nesreah, katerih posledica je smrt (v 111 primerih leta 2006 in v
114 primerih leta 2005), kakor tudi pri prometnih nesreah, v katerih je bil udeleženec
prometne nesree hudo telesno poškodovan. V letu 2006 je bila neprilagojena hitrost vzrok
prometnih nesre v 6.215 primerih, v letu 2005 pa v 7.262 primerih.
V 32. lenu so predpisane ostrejše kazenske sankcije za prekoraitev hitrosti v naseljih, v
obmojih umirjenega prometa ali v obmojih za pešce, kjer se bodo sankcije podvojile, za
hujše kršitve, ki pomenijo veliko ogrožanje varnosti, pa so dodane tudi kazenske toke.
Globe za prekoraitev dovoljene hitrosti zunaj naselja poveujemo za 50 %, kot stranska
sankcija so dodane višje kazenske toke. Za prekoraitev dovoljene hitrosti na avtocesti ali
cesti rezervirani za motorna vozila se globe poveujejo za 25 %, kot stranska sankcija za
velike prekoraitve pa so tudi dodane tudi kazenske toke. Visoke kazni so zagrožene za
hude kršitve varnosti cestnega prometa, zaradi katerih prihaja do najtežjih posledic
prometnih nesre. Huda ogrožanja varnosti kot je prekoraitev hitrosti v obmoju za pešce ali
obmoju umirjenega prometa s hitrostjo ve kot 30 km/h nad dovoljeno mejo, se prepreuje
tudi z zagroženo kaznijo najmanj 1. 000 EUR-ov, izrekom 9 kazenskih tok ter prepovedjo
vožnje z motornim vozilom. S rtanjem besede najmanj pred številko kazenskih tok pa
sledimo 22. lenu ZP-1, saj se kazenske toke za prekršek zoper varnost javnega prometa
predpisujejo v doloenem številu.
K 11. lenu.
Z namenom zagotovitve boljše prometne varnosti v smislu zmanjševanja najhujših posledic
prometnih nesre so predpisane višje sankcije, s katerimi se skuša dosei veji primarni
uinek zagrožene sankcije.
K 12. lenu.
Direktiva 2002/85/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o
spremembi Direktive Sveta 92/6/EGS o vgradnji in uporabi naprav za omejevanje hitrosti za
doloene kategorije motornih vozil v Skupnosti zahteva, da morajo biti naprave za
omejevanje hitrosti za tovorna vozila nastavljene tako, da tovorno vozilo v nobenem primeru
ne more presei hitrosti 90 km/h. Trenutno veljavne dolobe ZVCP omogoajo, da doloena
tovorna vozila brez priklopnika z najvejo dovoljeno maso do vkljuno 12 t, lahko vozijo po
avtocesti s hitrostjo 100 km/h, e imajo to vpisano v prometnem dovoljenju. Skladno z
omenjenima direktivama se pripravlja tudi sprememba Pravilnika o napravah za omejevanje
49

hitrosti nekaterih kategorij vozil, ki mora biti pred postopkom uveljavitve v RS poslan v
notifikacijo tehninih pravilnikov v Bruselj.
Z namenom zagotovitve boljše prometne varnosti v smislu zmanjševanja najhujših posledic
prometnih nesre zaradi neprimerne hitrosti, so predpisane tudi višje sankcije.
K 13., 14. in 15. lenu
Nepravilno prehitevanje je eden izmed najpogostejših vzrokov prometnih nesre. V letu 2006
se je zaradi nepravilnega prehitevanja pripetilo 998 prometnih nesre, v letu 2005 pa 990
prometnih nesre. V prometni nesreah, katerih vzrok je nepravilno prehitevanje je v letu
2006 umrlo 23 udeležencev cestnega prometa, v letu 2005 pa 1 udeleženec cestnega
prometa. Poleg tega je bilo zaradi nepravilnega prehitevanja kot vzroka prometnih nesre v
letu 2006 hudo telesno poškodovanih 65 (62) oseb, 555 (441) oseb pa je bilo lahko telesno
poškodovanih. Iz navedenega izhaja, da posledice prometnih nesre, ki se zgodijo zaradi
nepravilnega prehitevanja narašajo. Podatki v oklepajih so za leto 2005.
Z namenom zagotovitve boljše prometne varnosti v smislu zmanjševanja najhujših posledic
prometnih nesre so predpisane višje sankcije, s katerimi se skuša dosei veji primarni
uinek zagrožene sankcije.
V šestem odstavku 37. lena ZVCP-1 je doloena globa v višini 40 eurov za voznika, ki pred
prehitevanjem ne da predpisanega znaka.
V 38. lenu so doloene situacije oz. mesta, kjer vozniki motornih vozil ne smejo prehitevati
ali zaeti prehitevati. Glede na to, da je prehitevanje pod vrhom klanca, pred ovinkom ali v
ovinku, kjer ni zadostne vidne razdalje, razen na smernem vozišu z najmanj dvema
prometnima pasovoma, v predoru, razen e sta smerni voziši speljani vsako skozi svojo
predorsko cev, e smerno voziše za vožnjo vozil v nasprotni smeri ni prosto v dolžini, ki je
potrebna za prehitevanje, vozila ki zmanjšuje hitrost ali se ustavlja pred prehodom za pešce
na katerem ali ob katerem so pešci, izredno nevarno, je za kršenje navedenih situacij
predpisana višja globa in stranska sankcija 9 kazenskih tok v cestnem prometu. Poleg tega
pa lahko pristojno sodiše v rednem sodnem postopku kršitelju izree tudi prepoved vožnje
motornega vozila v skladu z doloili Zakona o prekrških.
K 16. lenu
Vožnja mimo vozila, ustavljenega pred prehodom za pešce, na katerem je ali na katerega
stopa pešec, je prepovedana. Z namenom zavarovanja najšibkejših udeležencev cestnega
prometa – pešcev je predpisana višja globa, poleg tega pa se lahko kršitelju izree tudi
stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, ki jo izree sodiše v skladu z doloili
Zakona o prekrških.
K 17. lenu
Glede na sedanjo formulacijo napovednega stavka prvega odstavka 44. lena ZVCP-1 se
obveznost pušanja mimo vseh vozila nanaša le na prometni pas, na katerega se voznik
vkljuuje. Ob takšni definiciji je sporno vkljuevanje v cestni promet, ko voznik zavija levo,
ker ni definirana obveznost, da pusti mimo tudi vozila, ki prihajajo z njegove leve strani, saj
ne gre za prometni pas na katerega se vkljuuje. S spremembo se odpravlja navedena
nejasnost.
K 18. lenu
Neupoštevanje pravil o prednosti je eden izmed najpogostejših vzrokov prometnih nesre. V
letu 2006 se je zaradi kršenja pravil o prednosti zgodilo 4.889 prometnih nesre, v letu 2005
pa 4.818 prometnih nesre. V prometnih nesreah je v letu 2006 umrlo 39 (36) oseb, 245
(255) je bilo hudo telesno poškodovanih, 3.461 (2.965) pa je bilo lahko telesno
50

poškodovanih. Podatki v oklepajih so za leto 2005. Glede na to, da je neupoštevanje pravil o
prednosti neposredno povezano s posledicami prometnih nesre in slabe
prometnovarnostne trende so sankcije na tem podroju zvišane.
K 19. lenu
Pešci so ena izmed najšibkejših vrst udeležencev cestnega prometa, zato je potrebno
posebno pozornost nameniti njihovi varnosti v cestnem prometu. Glede na to, da niso redki
primeri prometnih nesre v katerih so udeleženi pešci, je predpisana višja sankcija z
namenom odvrnitve drugih udeležencev cestnega prometa od kršenja doloil prvega in
drugega odstavka 49. lena.
K 20. lenu
Gre za nomotehnino ureditev, saj je pojem "Tirno vozilo" definiran v 23. lenu, zato se mora
ta tudi uporabiti.
Zaradi varstva gluhih oseb je svetlobni znak obvezen, doloeno pa je tudi, da se namesti
zvoni signal, ki je enakih frekvenc, kot se uporablja na semaforiziranih cestnih prehodih za
pešce, ki bo omogoil lažje in varnejše prekanje železniške proge tudi slepim in slabovidnim
osebam.
K 21. lenu
Zaradi poenotenja razlage z vsebino »Pravilnika o nivojskih prehodih ceste preko železniške
proge« se doda besedilo »oznaen samo s prometnim znakom« in se s tem istoasno
udeležencem v cestnem prometu še posebej poudari pomen prometnega znaka I-38 oziroma
I-38.1 – Andrejev križ.
K 22. lenu:
Izraz »voznik tirnega vozila zajema vse delavce, ki upravljajo tirna vozila, medtem, ko izraz
»strojevodja« (tisti, ki upravljajo z lokomotivo) zajema samo doloeno skupino voznikov
tirnega vozila.
K 23. lenu:
Slovenija še ni sprejela dolob glede pritrjevanja tovora na vozilih v cestnem prometu. Za
pritrjevanje tovora v cestnem prometu se smiselno uporabljajo predpisi ILO o pritrjevanju
tovora v pomorskem prometu. Ker zaradi nepravilno ali slabo pritrjenega tovora prihaja do
prometnih nesre z najhujšimi posledicami, bo izdan podzakonski predpis.
K 24. lenu:
Po veljavni zakonodaji tovor, kljub izdanemu dovoljenju za izredni prevoz, ni smel segati ve
kot 1, 5 m preko zadnjega dela vozila oz. skupine vozil. Z dopolnitvijo drugega odstavka 66.
lena ZVCP-1 je v zvezi z navedenim doloena izjema za izredni prevoz, kar omogoa v tem
primeru, da tovor sega tudi ve kot 1,5 m ez najbolj izpostavljeni zadnji del vozila, e ima
voznik za to dovoljenje za izredni prevoz.
K 25. lenu:
69. len ZVCP-1 obravnava zgolj preseganje najveje dovoljene mase in konstrukcijsko
dovoljene osne obremenitve in jih louje od preseganja skupne mase in s predpisi dovoljene
osne obremenitve, ki jo po novem opredeljuje 70. len. Kazenske sankcije so razdeljene
nivojsko glede na obseg preobremenitve.
K 26. lenu:
51

70. len ZVCP-1 opredeljuje preobremenitve skupne mase in s predpisi dovoljenih osnih
obremenitev in dimenzij vozila (izredni prevoz). Na ta nain je vsebinsko loen od 69. lena
ZVCP-1, kar je glede na možnost prekoraitve, e je za doloen prevoz izdano dovoljenje za
izredni prevoz logino in ustrezno. Kazenske sankcije so razdeljene nivojsko glede na obseg
preobremenitve.
K 27. lenu:
Iz sankcioniranja je izvzeto ustavljanje vozila na pešpoti ali kolesarski poti, e ima voznik za
to dovoljenje pristojnega organa lokalne skupnosti. Prav tako se za 25 % - zaokroženo
zmanjšuje globa za pravno osebo in odgovorno osebo.
K 28. lenu:
V lenu se poleg voznika doda tudi uitelj vožnje, ki mora biti med vožnjo ves as zbran, da
lahko nemoteno pouuje kandidata za voznika in ob nevarnosti ustrezno reagira.
V tretjem odstavku se pri dovoljenju za prostorono telefoniranje izvzamejo kandidati za
voznika, ki nimajo vozniških izkušenj in tudi tak nain telefoniranja lahko predstavlja
nevarnost.
K 29. lenu:
Varnostni pas je najuinkovitejša naprava za zašito potnikov v motornih vozilih. V zadnjih
letih se % uporabe varnostnega pasu pri voznikih in potnikih osebnih vozil ni bistveno
spremenil, saj je varnostni pas v zadnjih 5 letih v povpreju uporabljalo le 84 % voznikov
osebnih vozil. V letu 2006 smo s sistematinim opazovanjem pripetosti ugotovili, da
uporablja varnostni pas v povpreju 83 % voznikov osebnih vozil in 78 % potnikov na
sprednjih sedežih. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bil delež uporabe varnostnih
pasov manjši za 2,7 %. Bistveno slabše pa je stanje pri uporabi varnostnih pasov na zadnjih
sedežih, saj je bilo pripetih le 39,8 % potnikov, kar je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem
za 3,5 % manj.
V letu 2006 je na slovenskih cestah umrlo 79 voznikov osebnih avtomobilov, pri katerih je
bilo možno ugotoviti ali je varnostni pas uporabljal ali ne. V primerjavi z enakim obdobjem
2005 je bila stopnja uporabe varnostnih pasov pri umrlih voznik osebnih avtomobilov za 0,6
% manjša, pri hudo telesno poškodovanih za 2,3 % veja in pri lahko telesno poškodovanih
za 0,9 % veja.
Z namenom zagotovitve višje stopnje uporabe varnostnih pasov med vozniki in potniki
motornih vozilih so predpisane višje sankcije, s katerimi se skuša dosei veji primarni
uinek zagrožene sankcije.
K 30. lenu:
Nomotehnino se ureja tudi prvi stavek tretjega odstavka, saj kolesarske elade niso
homologirane, zato ga je bilo potrebno ustrezno popraviti.
Znailnost slovenskega prostora je precejšnje nihanje med uporabo elade na posameznih
obmojih. Zašitno elado najmanj uporabljajo vozniki koles z motorjem na obali in v vejih
mestih, veja uporaba pa je v manjših krajih.
Že nekaj let opažamo trend poveevanja števila udeleženih voznikov motornih koles v
prometnih nesreah in približno enako zmanjšanje števila udeleženih med vozniki koles z
motorjem. Nesree z vozniki motornih koles se dogajajo predvsem na cestah, kjer je vožnja
motoristom v užitek (npr. nesre skoraj ni bilo na avtocestah).
52

Uporaba varnostne elade pri umrlih voznikih motornih koles je v povpreju 85 %, medtem
ko je ta delež bistveno manjši pri umrlih voznikih koles z motorjem udeležencih, saj znaša v
povpreju 55 %. Podobno stanje glede uporabe varnostne elade je pri voznikih motornih
koles in koles z motorjem, ki so udeleženi v prometnih nesreah, katerih posledica je huda ali
lahka telesna poškodba.
Glede na nizek delež uporabe varnostne elade pri voznikih motornih koles in predvsem pri
voznikih koles z motorjem ter posledice, ki jih ima neuporaba varnostne elade v prometnih
nesreah, predlagamo zvišanje globe.
K 31. lenu:
Ker gre za kršitve, ki niso vzrok prometnih nesre, se predlaga znižanje glob za 50 % -
zaokroženo.
K 32. lenu:
Gre za redakcijski popravek, saj se pojem »prometna nalepka« ne uporablja in je pri
spremembi ZVCP-1A ostal v besedilu.
K 33. lenu:
V praksi so na motorna vozila (osebni avtomobil, v manjšem številu tudi tovorna vozila)
pripeta priklopna vozila, ki so konstrukcijsko izvedena za mnogo vejo obremenitev, kot jo je
predvidel proizvajalec vlenega vozila. To je razvidno iz Izjave o ustreznosti in tehnini
brezhibnosti vozila ali iz deklaracijske tablice proizvajalca. Vozniki se za takšno kombinacijo
odloajo namenoma zaradi prevoza veje koliine tovora, esar pa vleno vozilo in vlena
naprava, eprav homologirana, nista sposobni prenesti. Posledica takšne preobremenitve je
nemožnost varnega upravljanja vozila in s tem ogrožanje tako samega voznika vozila kot tudi
drugih udeležencev cestnega prometa.
Ker pa posamezne kršitve iz tega lena niso vzrok prometnih nesre, so globe znižane za 20
% - zaokroženo.
K 34. lenu:
Dopolnitev v etrtem odstavku 91. lena je redakcijske narave in je potrebna predvsem
zaradi jasnosti doloila.
K 35. lenu:
Doloba se usklajuje z odlobo ustavnega sodiša. Ustavno sodiše RS je z odlobo št.
US24768, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 67/2005 razveljavilo 8. odst. 92. Zakona o
varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in 35/05), ker je neutemeljeno razlikoval
med prevozniki, ki opravljajo posebni linijski prevoz in prevozniki, ki izvajajo javni linijski
prevoz, kot sta opredeljena v Zakonu o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/01
in nasl. – ZPCP-1). Izkljuitev posebnih pogojev za javni linijski prevoz naj ne bi pripomogla k
varnosti otrok. Po navedbah pobudnika ustavne presoje avtobusi javnega linijskega prevoza
nimajo starostne omejitve, kot to velja za avtobuse, s katerimi pobudnik izvaja posebni linijski
prevoz. Vozila prevoznikov, ki opravljajo javni linijski prevoz, naj tudi ne bi bila podvržena
posebnim preventivnim trimesenim tehninim pregledom. Pobudnik zatrjuje, da do
prometnih nesre ne prihaja zaradi starosti avtobusov, temve naj bi k veji varnosti
prispevala le visoka stopnja vzdrževanja avtobusov. e naj bi zakonodajalec imel namen
zašititi skupino otrok kot posebno kategorijo udeležencev v cestnem prometu, bi morali ti
pogoji veljati tudi za druge avtobuse, s katerimi se izvajajo tudi druge vrste prevozov. Kljub
temu, da je Ustavno sodiše razveljavilo samo 8. odstavek 92. lena, smo pri popravku
posegli v 92. len v takšni meri, da se predlaga novo besedilo tega lena, s emer se
popolnoma sledi odlobi Ustavnega sodiša.
53

K 36. lenu:
Po trenutno veljavni zakonodaji se lahko posebna prevozna sredstva uporabljajo v cestnem
prometu samo tam, kjer je dovoljenja hoja pešcev oz. vožnja koles. Iz praktinih razlogov je
uporaba posebnih prevoznih sredstev razširjena, in sicer se lahko uporabljajo na plonikih,
poteh za pešce in kolesarskih poteh, ter v obmojih za pešce in v obmojih umirjenega
prometa.
Doloba tretjega odstavka je dopolnjena v smislu, da je izjemoma dovoljena uporaba
invalidskih vozikov na vozišu ceste, namenjene prometu motornih vozil, seveda pod
pogojem, da ni druge primerne prometne površine, loene od voziša. Gre za izjemo od
pravila, ki omogoa invalidom na invalidskih vozikih, da se lahko prosto gibljejo, seveda v
skladu s predpisi, ki valjajo za pešce oz. kolesarje.
Glede na to, da so na tržišu dostopna miniaturna motorna vozila, ki ne izpolnjujejo tehninih
standardov za motorna vozila, kljub temu, da jih poganja motor in ki presegajo hitrost gibanja
pešcev, so ta vozila v petem odstavku 96. lena ZVCP-1 uvršena med posebna prevozna
sredstva.
K 37. lenu:
Gre za redakcijski popravek v drugem odstavku 97. lena ZVCP-1. Pešci so predvsem v
nonem asu pogoste žrtve prometnih nesre. Z uporabo odsevnih telovnikov živo rumene
ali oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve se zagotovi veja vidnost in s tem
varnost pešcev v nonem asu in ob pogojih zmanjšane vidljivosti.
K 38. lenu:
len ureja treninge kolesarjev, ki imajo ustrezne licence Kolesarske zveze RS na cestah.
Doloa nain in pogoje vožnje kolesarjev in nain zavarovanja, kadar izvajajo trening na
javnih cestah.
K 39. lenu:
rtano besedilo v petem odstavku je preneseno v 6. len tega zakona.
K 40. lenu
V 106., 107. in 108. se zmanjšujejo globe za 50 % - zaokroženo, saj gre za kršitve, ki niso
vzrok prometnih nesre
K 41. lenu:
Dvanajsti odstavek se dopolni, da se živali v cestnem prometu, ki so brez nadzora štejejo kot
ovira v cestnem prometu. Zgodi se, da žival kljub varnostnim ograjam zaide tudi na
avtocesto, kjer je potrebno v smislu dolob glede ovir na cesti ukrepati tako, da se zavaruje
varnost cestnega prometa in ovira – žival odstrani iz voziša. Za ukrep odstranitve in pa
odgovornosti lastnika, se zato upoštevajo dolobe 123. lena ZVCP – 1. V trinajstem
odstavku gre za redakcijski popravek.
K 42. lenu
Doloba trinajstega odstavka 110. lena ZVCP-1 doloa, da pešci ne smejo stopiti na
avtocesto ali cesto rezervirano za motorna vozila, ali hoditi po njej. Po trenutno veljavni
zakonodaji velja ta prepoved tudi v primeru, ko se vozilo ustavi v sili (npr. prometna nesrea,
okvara vozila,…). To pomeni, da glede na veljavno zakonodajo voznik ali potnik vozila ne
sme izstopiti iz vozila in npr. poklicati Reševalno službo, Policijo, avtovleko. Z osmo toko
54

štirinajstega odstavka 110. lena ZVCP-1 se takšna prepoved odpravlja, seveda pod
pogojem, da je vozilo ustavljeno v sili na odstavnem pasu.
Zaradi zagotovitve veje vidnosti in s tem veje varnosti za vse udeležence v cestnem
prometu je v petnajstem odstavku doloena obveznost nošenja telovnika rumene ali oranžne
barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve, ki jih morajo nositi osebe, katerim je
dovoljena hoja, med hojo po avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila. Pri tem so
izvzeti delavci rednega vzdrževanja cest pri opravljanju nalog in delavci, ki delajo na
oznaenem gradbišu na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila, saj je njihova
obveznost nošenja oblail oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve doloena
v 8. lenu ZVCP-1.
Iz prometnovarnostnih razlogov je predpisana višja globa za voznika ali pešca, ki ravna v
nasprotju s prvim ali šestim ali sedmim ali trinajstim odstavkom.
K 43. lenu:
rtani zadnji stavek je prenesen v 6. len tega zakona.
K 44. lenu:
Iz kazenske dolobe sedmega odstavka 116. lena ZVCP-1 je izvzeto neupoštevanje
prometnega znaka za omejitev najveje dovoljene mase, saj sta materialna in kazenska
doloba za navedeno neupoštevanje doloeni v 26. lenu ZVCP-1.
K 45. lenu:
Tretji odstavek daje dodatno pooblastilo za postavitev zaasne prometne signalizacije
(triopan prometni znak) tudi inšpekcijskim službam, ki imajo na podlagi predpisov pristojnost
izvajati svoja pooblastila na javnih cestah.
K 46. lenu:
Gre za nomotehnino ureditev lena. Z dopolnitvijo šestega odstavka 119. lena ZVCP-1 je
doloena sankcija za pešca, ki ne upošteva pomena rdee lui na semaforju, saj tako
materialna kot tudi kazenska doloba govorita o vozniku, ki ne upošteva pomena rdee lui
na semaforju.
K 47. lenu:
Dodano besedilo na koncu prvega stavka tretjega odstavka je potrebno zaradi zagotovitve
uinkovitosti dela organov, pristojnih za nadzor in urejanje prometa. V praksi se dogajajo
primeri, ko udeleženec cestnega prometa, ki ni pod vplivom alkohola, in kateremu policist
prepove nadaljnjo vožnjo iz razlogov, navedenih v 238. in 239. lenu ZVCP-1, ne upošteva
policistove odredbe. Po sedaj veljavni zakonodaji takšno neupoštevanje policistove odredbe
ni bilo mogoe sankcionirati, kar pa je imelo uinek tudi na varnost cestnega prometa. S
rtanjem besede najmanj pred številko kazenskih tok v tretjem odstavku pa sledimo 22.
lenu ZP-1, saj se kazenske toke za prekršek zoper varnost javnega prometa predpisujejo v
doloenem številu.
K 48. lenu:
Zaradi vse vejega pomena zasebno varnostnih služb pri varovanju premoženja kot tudi
spremljanja prireditev, izrednih prevozov, vrednostnih pošiljk in denarja se omogoi in dovoli
namestitev in uporaba rumenih utripajoih lui zasebno varnostnim službam. Vozila,
namenjena odvozu poškodovanih vozil iz krajev prometnih nesre imajo obiajno pri prihodu
na kraj težave, zato je omogoeno, da rumene lui uporabijo tudi takrat, ko so namenjeni k
55

opravljanju nalog. Zaradi ureditve oznaevanja izrednih prevozov v posebnem lenu, so
rtane dolobe, ki so prenesene v posebni len.
K 49. lenu:
Zaradi evropskega trenda po ureditvi izrednih prevozov, je v predlagan posebne len, ki
opredeljuje oznaevanje vozil, ki prevažajo izredne prevoze in spremljevalnih vozil iztrednih
prevozov. Ta se Vozila, s katerimi se opravlja izredni prevoz, opremijo z rumeno utripajoo
lujo in ustreznim svetlobnim napisom, vozila, ki spremljajo izredni prevoz pa so glede na
kategorijo spremljanja opremljena tudi s posebno signalno tablo.
Obliko, pogoje in nain uporabe posebnih svetlobnih znakov iz tega lena predpiše minister,
pristojen za promet.
K 50. lenu:
V prvi toki prvega odstavka se usklajujejo kategorije, ki so na novo doloene v tem zakonu.
Iz statistinih podatkov se kažejo trendi poveanja udeležbe v cestnem prometu v
neustreznem psihofizinem stanju. V letu 2006 je namre imelo kar 5.427 kršiteljev
cestnoprometnih predpisov v krvi nad 1,5 g alkohola/kg krvi, kar je za 10 % ve kot v letu
2005, 2.458 (2.316) povzroiteljev prometnih nesre pa je imelo v letu 2006 nad 1,1 g
alkohola /kg krvi, kar je za 6 % ve kot v letu 2005.
Glede na neugodne prometnovarnostne razmere se zaostrujejo sankcije za udeležence
cestnega prometa, ki imajo v organizmu ve alkohola kot je dovoljeno, saj uinki prisotnosti
alkohola v organizmu negativno vplivajo na varnost cestnega prometa, poveuje se število
kazenskih tok in dodaja nova stranska sankcija prepoved vožnje motornega vozila. S
rtanjem besede najmanj pred številko kazenskih tok pa sledimo 22. lenu ZP-1, saj se
kazenske toke za prekršek zoper varnost javnega prometa predpisujejo v doloenem
številu.
K 51. lenu:
Policija ugotavlja, da trend prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih
snovi pri voznikih vozil iz leta v leto naraša. Uinki navedenih substanc so enaki oz.
podobni, v nekaterih primerih pa celo hujši kot pri alkoholu. Glede na to, da navedene
substance zmanjšujejo voznikovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu, se
zaostruje sankcija, saj je na ta nain mogoe omejiti prisotnost tovrstnih substanc pri
voznikih med udeležbo v cestnem prometu in posledino izboljšati varnost cestnega
prometa. S rtanjem besede najmanj pred številko kazenskih tok pa sledimo 22. lenu ZP-
1, saj se kazenske toke za prekršek zoper varnost javnega prometa predpisujejo v
doloenem številu.
K 52. lenu:
131. len Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, 25/06 - uradno preišeno
besedilo) prepoveduje vožnjo vozila voznikom, ki so pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil
ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. Voznik je pod
vplivom teh snovi, e se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi
prisotnost takih snovi v organizmu.
V osmem odstavku 133. lena je opredeljen postopek in pooblastilo policista, ki sme zaradi
ugotovitve, ali je udeleženec cestnega prometa pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali
drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, izvesti postopek za
prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu.V okviru tega
postopka lahko izvede tudi preizkus z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti mamil,
psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu.
56

Postopek, ki ga izvede policist, je predpisan v Pravilniku o postopku za prepoznavo znakov
oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih
snovi v organizmu (Uradni list RS, 52/06). Postopek je v skladu z 10. odstavkom 133. lena
Zakona o varnosti cestnega prometa predpisal minister, pristojen za notranje zadeve, v
soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje. V okviru tega postopka lahko policist izvede tudi
preizkus z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih
psihoaktivnih snovi v organizmu (t.i. hitri test).
Poudariti je potrebno, da Policija ne zavraa uporabo t.i. hitrih testov. Nasprotno,
zainteresirani smo za njihovo im prejšnjo uporabo, vendar pa šele tedaj, ko bodo
popolnoma zanesljivi in bodo zmogli prikazati vse vrste v Sloveniji prepovedanih mamil,
psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Uporaba t.i. hitrih testov je v postopku kot
možnost predvidena ravno zaradi vse vejega napredka pri razvoju naprav in sredstev, ki bi
policistu na enostaven in verodostojen nain nudile potrebne informacije ob postopku z
voznikom, za katerega obstaja sum, da ima v organizmu mamila, psihoaktivna zdravila ali
druge psihoaktivne snovi.
Raziskave s tega podroja redno spremljamo in preuujemo možnosti uporabe razlinih t.i.
hitrih testov. Med leti 2003 in 2005 je bilo v obsežni raziskavi delovne skupine imenovane
ROSITA (ROadSite Testing Assessment), ki je potekala v nekaterih Evropskih državah in
ZDA (kjer se še nadaljuje) preizkušenih ve t.i. hitrih testov razlinih proizvajalcev kot so.
American Biomedica Oralstat, Branan Medical Oratect, Cozart Biosceince RapiScan,
Dräger/Orasure DrugTest/Uplink, Lifepoint Impact, Securetec Drugwipe, Sun Biomedical
Oraline, Ultimed Salivascreen in Varian OraLab. Temeljni zakljuek oziroma ugotovitev
delovne skupine je bil, da nobena izmed preizkušenih naprav ni dovolj zanesljiva, da bi jo
lahko priporoili za redno uporabo ob kontroli voznikov (http://www.rosita.org). Zaradi
navedenega smo že pred asom ocenili, da bi bilo bistveno primerneje, da zaradi vse
vejega obsega problematike mamil in psihoaktivnih zdravil v cestnem prometu, najprej
pripravimo kvalitetno usposabljanje policistov na to temo, jim predstavimo posamezne vrste
mamil, njihov vpliv na uživalca, njihov vpliv na vožnjo, naine uživanja, pripomoke, ki jih pri
tem potrebujejo, naine tihotapljenja itn., ter po vzoru nekaterih evropskih držav v policijsko
prakso vpeljemo ustrezen standardiziran postopek, saj se zaradi rezultatov takšnih raziskav
pri odloitvi za redno uporabo hitrih testov ne gre prenagliti.
V sedmem odstavku gre za redakcijski popravek .
K 53. lenu:
Ustavno sodiše RS je z odlobo, št. U-I-327/05 z dne 23.11.2006, ki je bila objavljena v
Uradnem listu RS, št. 123/06 odloilo, da je tretji odstavek 134. lena Zakona o varnosti
cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04, 35/05, 51/05 – ur. p. b., 69/05, 97/05 – ur. p. b.,
108/05, 25/06 – ur. p. b. in 105/06) v neskladju z Ustavo, kolikor se uporablja za razmejitev
pristojnosti med prekrškovnim organom in okrajnim sodišem in da je Državni zbor Republike
Slovenije dolžan ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev od objave te odlobe
v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljenega neskladja v zvezi z
razmejitvijo pristojnosti se za potrebe odloanja glede pristojnosti v zadevah, v katerih
postopek o prekršku do objave te odlobe v Uradnem listu Republike Slovenije še ni bil
zaet, šteje, da je prometna nesrea z neznatno nevarnostjo tista prometna nesrea, pri
kateri je nastala drugemu udeležencu prometne nesree samo materialna škoda in ki je
povzroena s prekrškom, za katerega je predpisana samo globa.
Zaradi navedene odlobe je spremenjena definicija prometne nesree z neznatno
nevarnostjo, pri emer je bila pri opredeljevanju novega pojma prometne nesree z neznatno
nevarnostjo uporabljena definicija, ki jo je v svoji odlobi že uporabilo Ustavno sodiše
Republike Slovenije. Navedena rešitev se je uporabila zato, ker se postopki o prekršku po
uveljavitvi navedene odlobe že izvajajo v skladu z opredelitvijo Ustavnega sodiša in se s
tem praktino izvajanje postopkov v niemer ne spreminja, poleg tega pa pravna opredelitev
57

prometne nesree z neznatno nevarnostjo na tak nain omogoa lažje razumevanje tako za
vse udeležence cestnega prometa kot tudi za organe pregona in sodstva.
Z navedeno novo opredelitvijo prometne nesree z neznatno nevarnostjo se uveljavlja eno
izmed temeljnih nael pravne države iz 2. lena Ustave Republike Slovenije, ki doloa, da
morajo biti zakonske dolobe jasne, razumljive in nedvoumne. Naelo pravne države namre
zahteva, da so norme opredeljene tako, da jih je mogoe izvajati. Zakon je skladen z Ustavo,
e je mogoe z ustaljenimi metodami razlage ugotoviti njegovo vsebino in je na ta nain
ravnanje organov, ki ga morajo izvajati, opredeljeno. e norma ni jasna, je dana možnost za
razlino uporabo zakona in za arbitrarnost državnih organov ali drugih organov za
izvrševanje javnih pooblastil, ki odloajo o pravicah in dolžnostih posameznikov (Odloba
Ustavnega sodiša št. U-I-327/05 z dne 23.11.2006, t 13). S predlagano pravno
opredelitvijo, ki vpliva tudi na izvajanje drugih lenov ZVCP-1, se omogoa veja jasnost,
razumljivost in nedvoumnost in s tem omogoa enotnost uporabe zakona in izkljuujejo
arbitrarnost državnih organov.
K 54. lenu:
V 135. lenu ZVCP-1 so opredeljene obveznosti udeležencev cestnega prometa, ki so bili
udeleženi v prometni nesrei. Višje globe so predpisane za kršenje prvega, etrtega
odstavka ter prve, druge, tretje, etrte, pete ali šeste alineje drugega odstavka tega lena.
Ostale globe, ki so predpisane v tem lenu, se niso spremenile.
K 55. lenu:
Policija bo na podlagi predlagane formulacije besedila v primeru prometne nesree z
neznatno nevarnostjo lahko odstopila od ogleda. Udeleženci prometne nesree
torej ne bodo ve mogli od policistov zahtevati, da opravijo zbiranje dejstev in dokazov v
zvezi s prometno nesreo z neznatno nevarnostjo. Kljub temu pa bo Policija o takšni
prometni nesrei izdala obvestilo udeležencem prometne nesree, na katerem bodo
udeleženci obvešeni, da ni bil opravljen "ogled" prometne nesree. Vsak izmed
udeležencev bo dobil na kraju izvod tega obvestila, ki ga bo lahko predložil tudi zavarovalnici
v primeru uveljavljanja odškodninskega zahtevka. Policija bo na kraju prometne nesree z
neznatno nevarnostjo lahko nudila strokovno pomo udeležencem prometne nesree pri
izpolnjevanju Evropskega poroila o prometni nesrei, ki bo temelj za uveljavitev škode pri
pristojni zavarovalnici. S tem predlogom odpravljamo administrativno oviro glede
uveljavljanja škode, saj bo udeleženec prometne nesree lahko vse potrebne listine za
uveljavitev škode predložil zavarovalnici že takoj ob ocenitvi škode, zavarovalnica pa bo
postopek lahko izvedla brez akanja na t.i. policijske zapisnike, ki so bili v tem primeru lahko
posredovani zavarovalnicam tudi daljše asovno obdobje po prometni nesrei. Evropsko
poroilo o prometni nesrei je namre pogoj za uveljavitev škode ne samo v Republiki
Sloveniji, temve tudi v vseh državah lanicah Biroja zelene karte. S prihodom Policije na
kraj prometne nesree pa se policijska dejavnost v zvezi z ugotavljanjem dejstev in okolišin
prometne nesree I. kategorije ne omejuje ali zmanjšuje, saj bo Policija v vsakem primeru
morala na kraju ugotoviti dejstva in okolišine, ki so pomembne za razmejitev med prometno
nesreo z neznatno nevarnostjo in ostalimi prometnimi nesreami I. kategorije, poleg tega pa
tudi ugotavljenjem psihofizinega stanja udeležencev prometne nesree.
K 56. lenu:
Gre za dopolnitev lena, v katerem so opredeljeni pogoji, pod katerimi sme oseba voziti
motorno in priklopno vozilo. Za vožnjo motornega vozila se med drugim zahteva pogoj, da
oseba poseduje veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil tiste kategorije, v katero spada
vozilo, ki ga vozi. Direktiva 2003/59/ES z dne 15. julij 2003 predpisuje, da morajo imeti
vozniki nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov pridobljene temeljne kvalifikacije
in se morajo redno usposabljati ter lahko vozijo te vrste vozil pri nižji starosti, kot jo doloa
Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o
vozniških dovoljenjih. Za pristop k opravljanju temeljnih kvalifikacij pa se ne zahteva
58

predhodna pridobitev ustreznega vozniškega dovoljenja. Zato daje nov drugi odstavek
možnost, da lahko oseba vozi motorno vozilo, ne da bi posedovala vozniško dovoljenje za
kategorijo, ki jo vozi, e že ima opravljen vozniški izpit te kategorije, je vkljuena v
pridobivanje temeljnih kvalifikacij v skladu z Direktivo 2003/59/ES z dne 15. julij 2003
oziroma v skladu z dolobami Zakona o prevozih v cestnem prometu, in jo pri vožnji
spremlja uitelj vožnje.
Ker novela zakona uvaja enotni model vozniškega dovoljenja na plastini kartici in zaradi
centralizirane personalizacije listine, stranka vozniškega dovoljenja ne bo mogla pridobiti
takoj ob vložitvi vloge. Da se stranki omogoi vožnja vozila v cestnem prometu tudi v asu do
vroitve vozniškega dovoljenja, bo upravna enota stranki izdala potrdilo o oddaji vloge, na
katerem bo navedeno, da izpolnjuje vse z zakonom doloene pogoje za izdajo vozniškega
dovoljenja. Zato je v novem tretjem odstavku predlagana taka ureditev.
V šestem odstavku (novem osmem) se rta besedilo, da se vozniku izree tudi najmanj 8
kazenskih tok. Ker se z navedeno dolobo sankcionira vožnja z neveljavnim vozniškim
dovoljenjem, je potrebno dolobo uskladiti z Zakonom o prekrških, ki v 2. odstavku 22. lena
doloa, da se kazenske toke izreejo vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje. Za 50 %
- zaokroženo je zmanjšana globa za voznika, ki mu je poteklo vozniško dovoljenje, saj ne gre
za prekršek, ki je vzok najhujšim prometnim nesream.
K 57. lenu:
V tem lenu se popravi sklic, ki se nanaša na spremenjen 173. len.
K 58. lenu:
Navedeni len opredeljuje obveznost za voznika zaetnika, da opravi program dodatnega
usposabljanja v skupnem trajanju dvanajst ur. Besedilo osnovnega lena se dopolni s
kategorijo A2.
Ministrstvo za notranje zadeve je po zakonu dolžno zagotoviti izvajanje programa vadbe
varne vožnje in skupinske delavnice. Za uinkovito izvedbo te naloge je nujno zagotoviti
enotno usposabljanje oseb, ki bodo izvajale program vadbe varne vožnje in skupinske
delavnice kot dela programa dodatnega usposabljanja za voznika zaetnika. Z dopolnitvijo
tega lena je predlagano, da ministrstvo za notranje zadeve izbere izvajalca programov
usposabljanja in organizatorja izpitov na javnem razpisu za obdobje petih let. Za zagotovitev
neodvisnega in enotnega ocenjevanja na izpitih imenuje minister, pristojen za notranje
zadeve, tudi komisijo pred katero kandidati za izvajalce programa vadbe varne vožnje in
skupinskih delavnic opravljajo izpit.
K 59. lenu:
Zaradi veje preglednosti zakonskega besedila se v celoti spremeni 146. len zakona, ker
gre za implementacijo vejega števila dolob Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, zlasti dolob, ki se nanašajo na
izdajo vozniških dovoljenj, doloitev njihove veljavnosti in opredelitev pogojev za podaljšanje
veljavnosti vozniških dovoljenj. Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih v 7. lenu, toki 2. (a) doloa, da so vozniška
dovoljenja, ki jih izdajajo države lanice za kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, in BE veljavna
10 let. Vozniška dovoljenja za kategorije C1, C1E , C, CE, D1, D1E, D, DE se izdajajo z
veljavnostjo 5 let. Direktiva sicer dopuša, da države lanice EU same odloijo, da se
vozniška dovoljenja za kategorije AM, A1, A2, A, B, B1 in BE izdajajo z veljavnostjo 15 let.
Nikakor pa direktiva državam lanicam ne dopuša, da bi znižale veljavnost vozniških
dovoljenj kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E za obdobje krajše od 5 let.
59

Za vsako podaljšanje veljavnosti vozniških dovoljenj kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1,
D1E je zahtevano ponovno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov fizine in
duševne sposobnosti za vožnjo, ki so doloeni v prilogi III. Direktive (vozniki teh kategorij so
razvršeni v skupino 2). Navedeno bodo imetniki vozniških dovoljenj dokazovali z veljavnim
zdravniškim sprievalom. Opcijska pravica posamezne države pa je, da tudi pri podaljšanju
veljavnosti vozniških dovoljenj kategorij AM, A1, A2, A, B, B1 in BE zahteva pregled, pri
katerem se ugotovijo minimalni standardi fizine in duševne sposobnosti za vožnjo.
Izhajajo iz omenjenih dolob direktive je predlagatelj zakona v novem 146. lenu sledil
obveznim dolobam direktive, delno pa upošteval t.i. diskrecijsko pravico, ki jo direktiva
državam lanicam daje, da lahko skrajšajo obdobje veljavnosti vozniških dovoljenj za osebe,
ki dopolnijo starost 50 let. Predlagatelj zakona je pri tem izhajal iz izkušenj dosedanje
ureditve, upoštevajo pri tem specifinost posameznih kategorij voznikov.
V novem 146. lenu je predlagana ureditev, po kateri se bodo vozniška dovoljenja kategorij
AM, A1, A2, A, B, B1 in BE izdajala z veljavnostjo 10 let. Vozniška dovoljenja za vožnjo vozil
kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E se bodo izdajala z veljavnostjo 5 let.
Ker je z direktivo državam lanicam prepušeno, da skrajšajo obdobje veljavnosti vozniških
dovoljenj za imetnike, ki so dopolnili 50 let, z namenom, da se pogosteje izvajajo zdravstveni
pregledi, je v novem 146. lenu predlagana rešitev, da se imetnikom vozniških dovoljenj
kategorij AM, A1, A2, A, B, B1 in BE po dopolnjeni starosti 70 let podaljšuje obdobje
veljavnosti za 5 let. Imetnikom vozniških dovoljenj kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E
pa se po dopolnjeni starosti 65 let obdobje veljavnosti dovoljenj podaljšuje za dobo treh let.
Podaljšanje veljavnosti vozniških dovoljenj se opravi pod pogojem, da oseba opravi
zdravstveni pregled. Predpisovanje obveznega opravljanja zdravstvenega pregleda pomeni
zagotavljanje jamstva za izpolnjevanje minimalnih standardov psihofizine sposobnosti.
Ohranjena pa je doloba zakona, da se lahko veljavnost vozniških dovoljenj v vsakem
primeru omeji na rok, ki je doloen v zdravniškem sprievalu zdravstvene organizacije,
pooblašenega zasebnega zdravnika oziroma osebnega zdravnika.
Zaradi spremembe 138. lena zakona se doloba desetega odstavka dopolni z opredelitvijo,
da se pri izrekanju kazenskih tok šteje, da ima veljavno vozniško dovoljenje tudi oseba, ki
vozi s potrdilom, da je oddala vlogo za izdajo vozniškega dovoljenja.
K 60. lenu:
Ker napovedni prvi odstavek 147. lena samo odkazuje na 138. len, v katerem so doloeni
pogoji za vožnjo vozil, taksativno pa ne našteva pogojev za izdajo vozniškega dovoljenja, se
v tem lenu zaradi lažjega izvajanja zakona opredelita dodatna pogoja (zdravstvena
zmožnost, predpisana starost) za izdajo vozniškega dovoljenja.
V drugem in tretjem odstavku se v skladu z direktivo (7. len) doloajo strožji pogoji za
postopno pridobivanje vozniškega dovoljenja kategorije A (brez omejitev) oziroma kategorije
A2. Strožji pogoji za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorij A in A2 se predpisujejo z
namenom izboljšanja prometne varnosti, zlasti kategorije voznikov, ki je v prometu najbolj
izpostavljena in glede na statistine podatke tudi pogosto udeležena v prometnih nesreah s
hudimi posledicami. Zaradi zasledovanja tega cilja je v drugem in tretjem odstavku doloeno,
da mora imeti oseba za pridobitev kategorije A oziroma A2 najmanj dveletne izkušnje pri
vožnji vozil nižje kategorije in opraviti praktini del vozniškega izpita navedenih kategorij.
V novem osmem odstavku gre za prenos 4. odstavka 11. lena direktive, kjer je posebej
doloeno, da država lanica zavrne izdajo vozniškega dovoljenja prosilcu, igar vozniško
dovoljenje je v drugi državi lanici odvzeto, zaasno odvzeto ali razveljavljeno.
K 61. lenu:
60

Gre za spremembo 148. lena, ki je izvedbene narave in opredeljuje pogoje za ponovno
pridobitev vozniškega dovoljenja po izreeni stranski sankciji prenehanja veljavnosti
vozniškega dovoljenja. Po veljavnem 148. lenu zakona je lahko oseba ponovno pridobila
vozniško dovoljenje po 6 mesecih, enem letu oziroma dveh letih od dneva oddaje
neveljavnega vozniškega dovoljenja upravni enoti, e je oseba ponovno opravila vozniški
izpit.
Ker se navedena stranska kazen izvrši z dnem pravnomonosti sodbe (139. in 124. len
Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij), s katero je izreena, je utemeljeno, da se rok za
pridobitev novega vozniškega dovoljenja prine šteti od pravnomonosti sodbe. Oseba bo v
tem primeru sicer še vedno lahko posedovala vozniško dovoljenje, katero pa postane glede
na dolobo 22. lena Zakona o prekrških neveljavno s pravnomonostjo sodbe, s katero je
izreena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Da se voznikom preprei
vožnja s takim neveljavnim vozniškim dovoljenjem se v istem lenu doloi tudi sankcija za
prekršek – globa v primeru, da se voznik pri vožnji vozila v cestnem prometu izkazuje z
neveljavnim vozniškim dovoljenjem. Enako se kaznuje tudi voznik, ki se pri vožnji vozila v
cestnem prometu izkazuje z vozniškim dovoljenjem, izdanim v drugi državi lanici EU na
podlagi slovenskega vozniškega dovoljenja, ki je prenehalo veljati na podlagi sodbe sodiša.
K 62. lenu :
Doloba 149. lena je povzeta po Direktivi 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, ki doloa usklajene kategorije in opredelitve
kategorij vozniških dovoljenj. V skladu s tem lenom se vozniška dovoljenja izdajajo na
obrazcu za vožnjo motornih in priklopnih vozil, ki so razvršena v kategorije AM, A1, A2, A,
B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D, DE. Ohranita se nacionalni kategoriji F in G.
Republika Slovenija ohranja z dolobo novega 20. odstavka imetnikom vozniških dovoljenj
kategorije B možnost vožnje trikoles. Taka ureditev je po direktivi prepušena nacionalnim
zakonodajam in velja samo na njihovem obmoju. Ker pa je taka ureditev že predpisana v
veljavni slovenski zakonodaji, je s tem zagotovljena kontinuiteta pravne ureditve in enakost
pravnega položaja voznikov. Starostni pogoj, ki ga za vožnjo trikoles ( katerih mo motorja
presega 15 kW), predpisuje direktiva, pa je predpisan v novem 57. lenu.
Enotni obrazec vozniškega dovoljenja, ki bo temeljil na obrazcu EU, bo doloen s
podzakonskim predpisom. V tem lenu je še doloena ustreznost med kategorijami, ki se bo
upoštevala ob zamenjavi sedanjih vozniških dovoljenj za vozniška dovoljenja, izdana na
enotnem obrazcu EU.
K 63. lenu:
V dolobi tega lena se predpisuje starost za izdajo vozniškega dovoljenja posameznih
kategorij. Predlagatelj zakona je pri opredeljevanju starosti izhajal iz obveznih dolob
direktive, kjer so predpisane najnižje starosti za vožnjo vozil posameznih kategorij.
Ker direktiva v 4. lenu dopuša možnost, da države lanice zvišajo ali znižajo najnižjo
starost za izdajo vozniškega dovoljenja nekaterih kategorij, je predlagatelj za vozila
kategorije AM predpisal najnižjo starost 15 let namesto 16 let, kot to doloa direktiva. Glede
na veljavno ureditev (14 let) se predpisana starost zviša na 15 let, ker utemeljujemo z
dejstvom, da se bo poveala prometna varnost za najmlajše voznike, ki jih prometne nesree
po statistinih podatkih najbolj prizadenejo. Iz enakih razlogov se zvišuje starost za
pridobitev vozniškega dovoljenja kategorije F, katerih konstrukcijsko doloena hitrost ne
presega 40 km/h.
Nekatere izjeme za doloitev najnižjih starosti za voznike kategorij C, CE, D in DE so
predvidene z Direktivo 2003/59/ES oziroma so doloene z Zakonom o prevozih v cestnem
prometu.
61

V tem lenu se doloa izjema za voznike vozil kategorij C in CE, za katere je sicer zahtevana
starost 21 let. Po dolobi 2. odstavka tega lena se vozniku vozil kategorije C in CE
omogoa vožnja vozil teh kategorij, e dopolni starost 18 let in ima sprievalo, ki potrjuje
pridobitev temeljnih kvalifikacij, doloenih v prvem odstavku šestega lena Direktive
2003/59/ES. Enako se opusti zahtevan starostni pogoj 24 let za voznika kategorij D in DE,
e oseba dopolni starost 21 let in ima sprievalo, ki potrjuje pridobitev temeljnih kvalifikacij,
doloenih v prvem odstavku ali sprievalo, doloeno v drugem odstavku (e opravlja linijski
prevoz potnikov, ki ni daljši od 50 km) šestega lena Direktive 2003/59/ES. Starostni pogoj
24 let se opusti tudi, e ima voznik sprievalo, ki potrjuje pridobitev temeljnih kvalifikacij,
doloenih v drugem odstavku šestega lena Direktive 2003/59/ES, in sicer tako, da se
vozniku omogoi vožnja vozil te kategorije s 23 leti.
K 64. lenu:
V sedaj veljavnem zakonu je predvidena ureditev, da mora stranka, ki izgubi ali pogreši
veljavno vozniško dovoljenje za izdajo novega vlogi priložiti tudi dokazilo o preklicu v
Uradnem listu R Slovenije. S predlagano spremembo se odpravlja ta administrativna ovira, ki
obenem predstavlja tudi dodaten strošek za državljane. Na podlagi predloga bo vzpostavljen
register pogrešanih ali ukradenih vozniških dovoljenj, katerega bo vodilo ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve in bo javno objavljen na spletnih straneh tega ministrstva.
K 65. lenu:
V 152. lenu so vsebovane dolobe o vožnji s tujim vozniškim dovoljenjem. V etrtem
odstavku tega lena je potrebno doloiti, da ne sme v Republiki Sloveniji s tujim vozniškim
dovoljenjem voziti oseba, ki ne izpolnjuje starosti, predpisane v 150. lenu tega zakona
oziroma starosti, doloene za vožnjo vozil posameznih kategorij, ki jih opredeljuje Direktiva
2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških
dovoljenjih.
Na tem mestu je potrebno poudariti, da veljajo vozniška dovoljenja, ki se izdajajo osebam,
starim manj kot doloa direktiva, samo na ozemlju države lanice, ki izda takšno dovoljenje,
dokler imetnik dovoljenja ne doseže najnižje starostne meje iz direktive.
K 66. lenu:
Sprememba tretjega odstavka opredeljuje, da mora imetnik veljavnega vozniškega
dovoljenja druge države lanice EU oddati, e se pri njem ugotovi telesna ali duševna
nezmožnost za vožnjo motornih vozil. Novo (slovensko) vozniško dovoljenje lahko pridobi, ko
predloži dokazilo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil.
K 67. lenu:
Evidenca o vozniških dovoljenjih se na podlagi Direktive 2006/126/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih dopolnjuje s podatki o
posameznih kategorijah vozniškega dovoljenja, in veljavnosti obrazca vozniškega dovoljenja.
Pri podatkih, ki jih vsebuje evidenca o vozniških dovoljenjih se omejitev pri A kategoriji rta
zaradi uskladitve z dolobami direktive.
K 68. lenu:
V 157. lenu, kjer je opredeljeno pooblastilo ministru, pristojnem za notranje zadeve, da
predpiše obrazec vozniškega dovoljenja, se dodajo novi trije odstavki. Predpiše se, da
obrazce vozniških dovoljenj in obrazce vlog za izdajo vozniških dovoljenj izdeluje
pooblašeno podjetje ali organizacija, ki jo izbere minister, pristojen za notranje zadeve, v
skladu s predpisi, ki urejajo javna naroila. V tem lenu se izrecno opredeli, da se
personalizacija vozniškega dovoljenja izvaja na obmoju Republike Slovenije.
62

K 69. lenu:
V novem 157. a lenu se opredeli, da prenos vozniških dovoljenj izvaja podjetje ali
organizacija, registrirana za prenos pošiljk, kar je smiselno zaradi varnosti pri pošiljanju
vozniškega dovoljenja, ki je hkrati identifikacijski in varnostno zašiten osebni dokument.
K 70. lenu:
etrta alineja etrtega odstavka 158. lena se dopolni tako, da se jasneje opredelijo podatki,
ki jih vsebuje register avtošol. Za potrebe vodenja registra in zagotavljanje pravilnosti in
transparentnosti podatkov o posamezni avtošoli, je potrebno poleg sedeža avtošole voditi
tudi podatek o naslovu, na katerem avtošola dejansko opravlja dejavnost, v primeru, da
dejavnosti ne opravlja na sedežu. Ta podatek je pomemben predvsem za uporabnike
storitev avtošole, saj so na ta nain seznanjeni kje se ta storitev dejansko opravlja.
Ker se kazenska doloba osmega odstavka napano sklicuje na materialno dolobo petega
odstavka, je potrebno napano sklicevanje rtati. Na novo se v devetem odstavku tega
lena predpiše globa za prekršek, e avtošola ne vodi registra kandidatov, evidennega
kartona vožnje, dnevnega razvida vožnje in dnevnika usposabljanja na predpisan nain.
Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve pri izvrševanju nadzora pogosto
ugotavlja kršitve pri vodenju predpisanih evidenc, vendar do sedaj za to kršitev ni bila
predpisana globa.
K 71. lenu:
V veljavni dolobi 159. lena je doloeno, da sme avtošola usposabljati kandidate za voznike
motornih vozil tudi v podružnici zunaj kraja svojega sedeža, e podružnica izpolnjuje
materialne pogoje iz tega zakona in ji ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izda odlobo
o vpisu v register.
Zaradi nemotenega izvajanja usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v skladu s
predpisanim programom usposabljanja je potrebno doloiti, da so tudi v podružnicah
zagotovljeni minimalni kadrovski pogoji. Vsaka podružnica avtošole mora imeti za delo v
podružnici zaposlena najmanj dva uitelja vožnje, ker je za zakljuek programa
usposabljanja obvezno opraviti teoretini in praktini preizkus znanja pred najmanj
dvolansko komisijo avtošole. V številnih primerih je podružnica avtošole zelo oddaljena od
sedeža avtošole in je v praksi težko zagotoviti usposabljanje kandidatov za voznike motornih
vozil na predpisan nain, ki zagotavlja enako dostopno in kvalitetno usposabljanje bodoih
voznikov.
K 72. lenu:
V 160. lenu je v prvem odstavku splošno doloeno, da lahko vožnjo v cestnem prometu
pouujejo uitelji vožnje, ki imajo veljavno dovoljenje za uitelja vožnje tiste kategorije, za
katero pouujejo kandidate za voznike motornih vozil.
Drugi odstavek tega lena se spreminja zaradi uvedbe nekaterih novih kategorij. V lenu se
doloijo izjeme, da lahko uitelj vožnje pouuje kandidate za voznike nižjih kategorij, e ima
veljavno dovoljenje za uitelja vožnje »višje« kategorije (tako na primer lahko kandidata za
voznika motornih vozil kategorij AM, A1 in A2 pouuje uitelj vožnje, ki ima veljavno
dovoljenje za uitelja vožnje kategorije A).
K 73. lenu:
Vsebina teoretinega dela programa usposabljanja se razdeli na dva dela, na splošni in
posebni del, kar omogoa,da se kandidatu pri usposabljanju za opravljanje vozniškega izpita
doloene kategorije prizna že opravljeni splošni del programa usposabljanja. Pri
63

usposabljanju za dodatno kategorijo se mora kandidat usposobiti le po posebnem delu, ki se
nanaša na posebnosti upravljanja vozila posamezne kategorije.
Z dopolnitvijo drugega odstavka se veljavnost, v avtošoli uspešno opravljenega teoretinega
preizkusa znanja omejuje na tri leta. S tem se zagotovi potrebna kontinuiteta teoretinega in
praktinega usposabljanja kandidata za voznika motornih vozil.
K 74. lenu :
Zaradi podvajanja pogojev za zaetek usposabljanja, ki so sicer predpisani v 179. lenu, je
162. len spremenjen in nomotehnino urejen. S tako ureditvijo odpade obveznost, da
morajo kandidati že pred vkljuitvijo v teoretini del usposabljanja opraviti zdravstveni
pregled. Ker je veljavnost zdravniškega sprievala asovno omejena, se na ta nain
kandidatom omogoi, da zakljuijo usposabljanje v daljšem obdobju in pri tem še vedno v
asu veljavnosti zdravniškega sprievala. Za vkljuitev v program usposabljanja za voznika
kategorije AM je spremenjen starostni pogoj na 15 let.
K 75. lenu:
Sprememba omogoa, da so med usposabljanjem kandidata za voznika motornih vozil v
vozilu poleg v zakonu že doloenih oseb prisotni tudi starši, rejniki in skrbniki. Na ta nain se
osebam, ki imajo možnost pridobiti položaj spremljevalca, omogoi, da se že tekom
usposabljanja kandidata seznanijo s potekom usposabljanja, z nivojem znanja kandidata in
tudi sami pridobijo dodatna znanja, potrebna pri spremljanju kandidata.
K 76. lenu:
Gre za pojasnjevalno dolobo tega odstavka, da se za deljeni delovni as šteje najmanj
enourna prekinitev delovnega asa (v katerega pa se ne všteva 30 minutni obvezni poitek).
V istem lenu je predlagano podaljšanje une ure praktinega dela usposabljanja iz 50 minut
na 60 minut, pri emer je omogoeno, da uitelj vožnje v tem asu koristi do 10 minut
odmora.
K 77. lenu:
Ministru, pristojnemu za notranje zadeve se da pooblastilo za doloitev naina izvajanja
programov usposabljanja in naina opravljanja preizkusa znanja po zakljuku usposabljanja.
S takim pooblastilom je podana pravna podlaga, da se zagotovi enotno izvajanje programov
usposabljanja in preizkusov znanja.
K 78. lenu:
V 168. lenu zakona in v podzakonskem predpisu so doloeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati
organizacija za izvajanje programa, po katerem morata uitelj vožnje in uitelj predpisov
redno obnavljati in dopolnjevati svoje znanje in za izvajanje programov usposabljanja za
uitelja vožnje, uitelja predpisov in strokovnega vodjo avtošole. V istem lenu je tudi
doloeno, da se pooblastilo za izvajanje teh programov podeli organizaciji, ki izpolnjuje
predpisane pogoje. V novem etrtem odstavku se daje pravna podlaga za odvzem
pooblastila v primeru, da organizacija ne bi izpolnjevala pogojev ali e ne bi izvajala
usposabljanja v skladu s predpisi. Natanneje so doloeni roki, v katerih morajo uitelji
vožnje in uitelji predpisov o varnosti cestnega prometa obnavljati in dopolnjevati svoje
znanje.
K 79. lenu:
Gre za bolj jasno opredelitev veljavnosti dovoljenja za uitelja vožnje in uitelja predpisov.
Veljavni 169. len opredeljuje, da se dovoljenje izda oziroma podaljša njegova veljavnost za
tri leta. Ker je pogoj za izdajo dovoljenja tudi telesna in duševna zmožnost uitelja vožnje in
64

uitelja predpisov, je v tej dolobi potrebno opredeliti, da je ta rok lahko krajši, e takšna
omejitev izhaja iz zdravniškega sprievala.
K 80. lenu:
Zaradi uvedbe nekaterih novih kategorij se spremenijo tudi pogoji za opravljanje vozniškega
izpita. V 172. lenu so poleg splošnih pogojev za opravljanje vozniškega izpita (prebivališe
osebe, usposabljanje v avtošoli..) za opravljanje vozniškega izpita doloenih kategorij
predpisani tudi posebni pogoji. Posebni pogoji, ki se dodajajo v novih odstavkih tega lena
se nanašajo na obveznost predhodnega posedovanja doloene kategorije. Tako na primer je
v novem petem odstavku doloeno, da smejo kandidati za voznike motornih vozil kategorije
D1 opravljati vozniški izpit, e imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil
kategorije B najmanj tri leta, ali vozniško dovoljenje kategorije C1 ali C.
Po veljavni ureditvi lahko oseba, ki ji je bila izreena sankcija prenehanja veljavnosti
vozniškega dovoljenja C kategorije direktno pristopi k opravljanju vozniškega izpita C
kategorije brez izpolnjevanja dodatnih pogojev, medtem ko to ne velja za osebo, ki ji je bila
izreena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja D kategorije, ker takrat nima
ve veljavnega vozniškega dovoljenja B ali C kategorije, kar je predpogoj za opravljanje
vozniškega izpita. Z novim devetim odstavkom se izenaujejo pogoji za pridobitev
vozniškega dovoljenja C1, C in D kategorije po izreeni sankciji prenehanja veljavnosti
vozniškega dovoljenja.
K 81. lenu:
Spremenjene in dopolnjene dolobe 173. lena opredeljujejo pogoje, ki jih mora izpolnjevati
oseba, da lahko opravlja delo lana izpitne komisije in so povzete po Direktivi 2006/126/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, ki doloa
pogoje za osebe, ki smejo ocenjevati znanje kandidatov pri opravljanju vozniškega izpita. Za
te osebe se predpisuje tudi obvezno usposabljanje ter redno obnavljanje in dopolnjevanje
znanja z namenom zagotavljanja poenotenega in objektivnega ocenjevanja na vozniških
izpitih ter razvijanje in obnavljanje vozniških spretnosti oziroma zagotavljanje enake ravni
kakovosti.
K 82. lenu:
S spremembo dolob 174. lena se sledi kategorijam vozniških izpitov, opredeljenih z
Direktivo 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o
vozniških dovoljenjih.
K 83. lenu:
Z dopolnitvijo dolobe 177. lena se ministru pristojnem za notranje zadeve podeli tudi
pooblastilo za doloitev naina zagotavljanja kakovosti in nadzora nad delom lanov izpitnih
komisij, kot je to doloeno v prilogi IV Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih.
K 84. lenu:
S spremembo 183. lena se dopusti, da zdravniško sprievalo o telesni in duševni zmožnosti
kandidata za voznika in imetnika vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij
AM, F in G izda tako pooblašena zdravstvena organizacija ali pooblašen zasebni zdravnik
kakor tudi osebni zdravnik. Po veljavni ureditvi, je navedenim osebam lahko izdal zdravniško
sprievalo o telesni in duševni zmožnosti le osebni zdravnik. Hkrati se podaljša veljavnost
zdravniškega sprievala iz dveh na tri leta. S takšno ureditvijo se omogoi postopno
pridobivanje vozniškega dovoljenja A kategorije brez vmesnega preverjanja zdravstvenih in
psihofizinih sposobnosti voznika. Hkrati se omogoi poklicnim voznikom, da že pridobljeno
zdravniško sprievalo o opravljenem pregledu glede na oceno tveganja na delovnem mestu,
65

uporabijo tudi za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, e je bil ta pregled opravljen
v obsegu, ki je predpisan in je v skladu s Prilogo III. Direktive o vozniških dovoljenjih.
K 85. lenu:
Dodatno je kot razlog za napotitev na kontrolni zdravstveni pregled predlagano, da se lahko
napoti na pregled tudi imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja, pri katerem se izkazuje
poveano tveganje v prometu zaradi njegovih osebnostnih lastnosti. Ker v besedilu
veljavnega tretjega odstavka 184. lena ni bilo pooblastila za napotitev voznika na kontrolni
zdravstveni pregled, temve samo za napotitev kandidata za voznika, je bilo potrebno
navedeno odpraviti. V tretjem odstavku dodana dikcija »da pritožba zoper odlobo ne zadrži
njene izvršitve« pomeni, da se bo lahko odloba o napotitvi voznika (in kandidata za voznika)
na kontrolni zdravstveni pregled izvršila takoj, ne glede na to, ali bo zoper odlobo upravne
enote morebiti vložena pritožba k organu druge stopnje. Ker gre za nujne ukrepe v javnem
interesu (zagotavljanje varnosti voznika in drugih udeležencev cestnega prometa), je bilo
potrebno urediti, da je odloba izvršljiva takoj.
K 86. lenu:
V etrtem odstavku 189. lena se doda pooblastilo ministru, pristojnemu za notranje zadeve,
da organizacijam, ki bodo izvajale program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo
doloi tudi pogoje glede poslovnih prostorov, opreme, naprav ter kadrov.
K 87. lenu:
V poglavju o strokovnem in inšpekcijskem nadzoru se v doloenih delih rtajo dolobe, ki so
enako opredeljene že v specialnem predpisu, Zakonu o inšpekcijskem nadzoru.
Z dopolnjenim 222. lenom se pristojnost za opravljanje strokovnega nadzora širi tudi na
upravne enote. Strokovni nadzor nad pooblašenimi organizacijami za tehnine pregled
motornih vozil in avtošolami bo obsegal nadziranje izvajanja predpisov v postopkih
registracije vozil, poteku usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil, pregled listin in
evidenc in strokovno svetovanje. Predlagana ureditev bo zagotavljala neposreden in
uinkovitejši nadzor, ker se bo izvajal decentralizirano, prispeval pa bo tudi k zagotavljanju
strokovnosti in transparentnosti dela teh organizacij.
K 88. lenu:
Gre za spremembo 223. lena, s katero se konkretizira organ, ki izvaja inšpekcijski nadzor,
to je Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve. V drugem odstavku je Inšpektoratu
dodano pooblastilo, da opravlja tudi naloge prekrškovnega organa v primeru kršitev iz 151. in
197. lena (podaja lažne izjave o izgubi ali kraji vozniškega dovoljenja, obveznost odjave
vozila) . Kršitve 151. in 197. lena ugotavljajo upravne enote, ki podajajo predloge za uvedbo
postopkov za prekrške. V primerih kršitev omenjenih lenov do sedaj ni bil doloen organ, ki
vodi postopke o prekršku.
K 89. lenu:
Gre za redakcijski popravek zakonskih dolob, in sicer se namesto množinske oblike
(inšpektorji) uporabi edninska oblika (inšpektor). V tretjem odstavku se zaradi pravilnega
poimenovanja delovnega podroja inšpektorja rta opredelitev, da gre za prometne
inšpektorje.
K 90. in 91. lenu:
Ker so pogoji, ki jih mora izpolnjevati inšpektor, predpisani v Zakonu o inšpekcijskem
nadzoru, je nepotrebno, da se pogoji doloajo tudi v Zakonu o varnosti cestnega prometa.
Navedeno izhaja tudi iz naela, da poseben zakon vedno razveljavi splošnega.
66

K 92. lenu:
Z navedenim lenom se konkretizira vsebina materialne dolobe iz 227. lena, na katero se
nanaša predpisana sankcija.
K 93. lenu:
Ker je pooblastilo za opravljanje posameznih dejanj v okviru opravljanja inšpekcijskega
nadzora, podano že v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, prav tako pa tudi v Zakonu o
splošnem upravnem postopku, je v izogib temu, da se enaka pooblastila inšpektorju doloajo
v dveh predpisih, potrebno le-ta rtati.
K 94. lenu:
Doloba je bila prenesena v etrti odstavek 223. lena zato se 232. len rta.
K 95. lenu:
Veljavna doloila 234. lena ZVCP-1 so zaradi nejasnosti pri izvajanju povzroala nemalo
težav. Problematino je bilo predvsem doloilo drugega odstavka 234. lena ZVCP-1, kjer so
bile doloene kršitve, zaradi katerih je sodiše moralo kršitelju izrei stransko sankcijo
prepovedi vožnje motornega vozila. Z novo dolobo prvega odstavka 234. lena so
nejasnosti pri izvajanju tega doloila odpravljene, saj se povzroitelja prometne nesree,
razen prometne nesree z neznatno nevarnostjo, kaznuje z globo. Poleg tega se mu izree
stranska sankcija kazenskih tok v cestnem prometu, lahko pa se mu izree tudi stranska
sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Stranska sankcija prepovedi vožnje motornega
vozila ni predpisana obligatorna, ampak gre za diskrecijsko pravico pristojnega sodiša, ki se
bo na podlagi ugotovljenih dejstev in izvedenih dokazov odloilo, ali jo bo povzroitelju
izreklo ali ne. Prometne nesree po 234. lenu bodo obravnavane v rednem sodnem
postopku, skladno z dolobo drugega odstavka 52. lena Zakona o prekrških, sodiše pa bo
imelo možnost, da stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila ne izree, e za to
niso podani pogoji po 23. lenu tega zakona. Prometne nesree z neznatno nevarnostjo se
bodo obravnavale v hitrem postopku o prekršku, e bo ob prihodu policije na kraj prometne
nesree eden izmed neposrednih udeležencev prometne nesree ali udeleženec prometne
nesree, ki je v tej prometni nesrei utrpel materialno škodo, izrecno zahteval ugotavljanje
dejstev in okolišin v zvezi s prometno nesreo.
Drugi odstavek doloa, da sankcija izreena v skladu s prejšnjim odstavkom, ne more biti
nižja od sankcije, predpisane za enak temeljni prekršek.
K 96. lenu:
Glede na to, da je bila z novelo Zakona o prekrških (ZP-1C) spremenjena doloba drugega
odstavka 52. lena ZP-1, ki razmejuje hitri postopek o prekršku in redni sodni postopek, je
rtan prvi stavek prvega odstavka 235. lena ZVCP-1. Skladno z dolobo drugega odstavka
52. lena ZP-1 prekrškovni organ ne more odloati o prekršku zoper varnost javnega
prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih tok v številu, zaradi
katerega se po zakonu izree prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Iz navedenega
izhaja, da lahko Policija kot prekrškovni organ kršitelju izree stransko sankcijo kazenskih
tok v cestnem prometu v predpisanem številu od 1 do 17 kazenskih tok. Ne more pa
prekrškovni organ izrei kršitelju 18 kazenskih tok, saj je to glede na navedene pravne
podlage v pristojnosti sodiša.
Zakon o prekrških v petem odstavku 22. lena omogoa, da se lahko z zakonom doloi, da
se posameznim vrstam voznikov izree prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za
posamezne kategorije, se v novem petem odstavku 235. lena doloi, da se imetniku
vozniškega dovoljenja, ki mu je vožnja motornega vozila osnovni poklic, lahko prenehanje
veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izree za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja
67

osnovni poklic, razen, e je ve kot tretjino kazenskih tok dosegel za prekrške z vozilom te
kategorije ali storil prekršek, za katerega je predpisano 18 kazenskih tok.
K 97. lenu
Predlagana sprememba je nujno potrebna zaradi odprave administrativnih ovir, ki so v tem,
da morajo organi s posebno zahtevo naprošati za podatke iz uradnih evidenc, ki jih vodijo
drugi organi. Neposredna povezava z drugimi registri (register vozil, register stalnega
prebivalstva, poslovni register..) bo omogoala hitrejšo in bolj ekonomino pridobivanje
podatkov, ki jih bodo organi potrebovali izkljuno v povezavi z opravljanjem nalog iz tega
zakona.
Z dopolnitvijo lena se daje pooblastilo za pridobivanje podatkov tudi organizaciji, ki bo na
podlagi izvedenega javnega razpisa izbrana za izdelavo in personalizacijo vozniških
dovoljenj. Ministrstvo za notranje zadeve bo z izbranim izvajalcem sklenilo pogodbeno
razmerje in v njem uredilo nain in postopek pridobivanja podatkov.
K 98. lenu
Za specialne povratnike najhujših kršitev cestnega prometa se uvaja možnost odvzema
motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek.
238.a len ZVCP-1 opredeljuje pooblastilo odvzema motornega motornega vozila. Vozniku
se bo lahko odvzelo motorno vozilo v primerih, ko z ostalimi ukrepi, ki jih ima Policija na
podlagi veljavne zakonodaje, ne bo mogoe dosei namena zavezujoih norm –
zagotavljanje varnosti cestnega prometa ter odpraviti oz. prepreiti kršitelju ponavljanje
hujših prekrškov. Za hujši prekršek se šteje prekršek, za katerega je predpisana globa
najmanj 250 eurov, stranska sankcija kazenskih tok v cestnem prometu ali prepoved vožnje
motornega vozila. Vozniku motornega vozila se lahko odvzame motorno vozilo, s katerim je
storil hujši prekršek:
1. e je bil v zadnjih dveh letih, najmanj trikrat pravnomono kaznovan ali je bil v tem
obdobju najmanj trikrat podan obdolžilni predlog za prekršek iz d. toke sedmega odstavka
32. lena (prekoraitev za ve kot 30 km/h s prometnim pravilom ali prometnim znakom
omejeno hitrost na cesti v naselju), d. toke devetega odstavka 32. lena (prekoraitev za
ve kot 40 km/h s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti zunaj
naselja), e. toke desetega odstavka 32. lena (prekoraitev za ve kot 50 km/h s prometnim
pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna
vozila), 130. (vožnja pod vplivom alkohola), 131. (vožnja pod vplivom mamil, psihoaktivnih
zdravil in drugih psihoaktivnih snovi), 132. (odklon preizkusa alkoholiziranosti ali strokovnega
pregleda) ali 138. lena (pogoji za vožnjo motornega vozila) tega zakona;
2. e je kljub prepovedi nadaljnje vožnje, nadaljeval s prekrškom ali prekršek ponovil, niso
pa podani pogoji za odreditev pridržanja po Zakonu o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 s
spremembami in dopolnitvami).
K 99. lenu:
Z navedeno dolobo se uvaja možnost, da se za doloene vrste prekrškov, povezane s
psihofizinim stanjem, uvaja obvezno pridržanje voznika vozila. 238.b len ZVCP-1
opredeljuje pridržanje in as trajanja pridržanja voznika vozila, ki je zaloten pri prekrških,
navedenih v prvem odstavku tega lena. Za pridržanje po tem lenu se smiselno uporabljajo
doloila zakona, ki ureja postopek o prekršku, e s tem zakonom ni drugae doloeno. Pri
opredeljevanju navedenih novosti se je zasledoval cilj poveanja vpliva dodatnih ukrepov na
ravnanja voznikov, ki najhuje kršijo cestne prometne predpise in s tem ogrožajo v prvi vrsti
sebe, poleg tega pa tudi druge udeležence cestnega prometa. Policija ima po sedaj veljavni
zakonodaji možnost vozniku, ki krši doloila c ali d toke tretjega odstavka 130. lena, d
toke etrtega odstavka 130. lena in enajstega odstavka 132. lena ZVCP-1 kršitelju
prepovedati le nadaljnjo vožnjo in zaasno odvzeti vozniško dovoljenje. S temi ukrepi
kršitelju fizino ne prepreimo nadaljnje vožnje, saj mu fizino odvzamemo le vozniško
dovoljenje, ki pa ne zagotavlja, da voznik z vožnjo ne bo nadaljeval. Z obveznim pridržanjem
bi voznika dejansko "odstranili" iz cestnega prometa ter mu na ta nain prepreili
68

nadaljevanje vožnje in s tem ogrožanje sebe in drugih udeležencev cestnega prometa. Na
podlagi statinih podatkov lahko ugotovimo, da je bilo v letu 2005 pridržanih 418 oseb, v letu
2006 pa 373 oseb, ki so kljub prepovedi nadaljnje vožnje nadaljevali z vožnjo v neustreznem
psihofizinem stanju. Da je motorno vozilo lahko tudi nevaren predmet, s katerim je mogoe
povzroiti pri loveku najhujše telesne poškodbe in smrt, ni potrebno posebej poudarjati,
nenazadnje pa je to v odlobi, s katero je razveljavilo 215. lena Zakona o varnosti cestnega
prometa (iz leta 1998), ugotovilo tudi Ustavno sodiše Republike Slovenije. Odvzem prostosti
voznikov, ki najhuje kršijo dolobe o psihofizinem stanju pa kot uinkovit ukrep izvajajo v
številnih zveznih državah ZDA kot tudi v Veliki Britaniji.
K 100. lenu:
V prvem odstavku 239. lena je dodana nova alineja, ki policista pooblaša, da prepove
nadaljnjo vožnjo in izloi iz prometa motorno ali priklopno vozilo, katerega najveja dovoljena
masa presega dovoljeno.
K 101. lenu:
Za 25 % - zaokroženo se zmanjšujejo globe, ker ne gre za kršitve, ki so pogost vzrok
najhujših prometnih nesre.
K 102. in 103. lenu:
Direktiva o vozniških dovoljenjih v tretjem lenu doloa, da morajo države lanice zagotoviti,
da bodo do 19. januarja 2033 vsa izdana vozniška dovoljenja in vozniška dovoljenja v
obtoku, v skladu z zahtevami direktive. V prehodnih in konnih dolobah, je zato doloena
obvezna zamenjava vozniških dovoljenj v roku deset let od uveljavitve tega zakona. Ker
direktiva izrecno doloa, da se imetnikom vozniških dovoljenj ne sme odvzeti ali kakorkoli
omejiti nobene že pridobljene pravice do vožnje, je ta ureditev prevzeta v drugem odstavku
98. lena in 99. lenu. Enako pa vse pridobljene pravice ohranijo že imenovani lani izpitnih
komisij.
K 104. lenu:
Ministru, pristojnemu za promet je dano pooblastilo za izdajo podzakonskega predpisa v
zvezi s pritrditvijo tovora na vozilu in v zvezi z namestitvijo in uporabo posebnih svetlobnih
znakov za vozila za izredne prevoze, in sicer najpozneje v dveh letih od dneva uveljavitve
tega zakona.
K 105. lenu
Ministru, pristojen za notranje zadeve je dano pooblastilo, da v soglasju z ministrom
pristojnim za šolstvo in šport izda predpis o drugih, za varnost pomembnih okolišinah pri
prevozu otrok, številu pedagoških spremljevalcev glede na število otrok v vozilu in njihove
naloge pri spremljanju skupine otrok, in pogojev, ki jih morajo izpolnjevati, ter obrazec
potrdila delodajalca , s katerim voznik izkazuje vozniške izkušnje.
K 106. lenu:
Na podlagi Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06), so globe spremenjene iz
tolarjev v eure. Spremenjene so tiste globe, ki v posameznih lenih niso bile spremenjene
bodisi zaradi znižanja, ko gre za kršitve, ki niso v vzroni zvezi s prometnimi nesreami
oziroma zvišanja, ko gre za kršitve, ki so pogost vzrok prometnih nesre z najhujšimi
posledicami. V eure prevedene globe so zaokrožene navzdol in v celih zneskih, brez
decimalnih mest.
K 107. lenu
69

Opredelitev zaetka veljavnosti sprememb in dopolnitev. V tej konni dolobi se uredi tudi
kontinuiteta veljavnosti dolob ZVCP-1 do uveljavitve sprememb, ki so predlagane s tem
zakonom. Dolobe o omejevanju veljavnosti vozniških dovoljenj na 5 oziroma 10 let se na
primer uveljavijo šele z 19. 1. 2013.
70

BESEDILO LENOV, KI SE SPREMINJAJO:
4. len
(1) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice
posameznice (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetniki posamezniki), fizine osebe, ki
opravljajo obrtno ali podobno dejavnost, ter organi in organizacije morajo zagotoviti, da
vozniki oziroma voznice (v nadaljnjem besedilu: vozniki) vozil, s katerimi opravljajo javni
prevoz potnikov ali blaga oziroma prevoz oseb ali blaga za lastne potrebe, izpolnjujejo vse
predpisane pogoje.
(2) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizina oseba, ki ravna v
nasprotju z dolobo tega lena.
(3) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z dolobo tega lena, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 100.000 tolarjev.
14. len
(1) Zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa obinski redarji oziroma
redarke (v nadaljnjem besedilu: redarji):
- izvajajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v naselju;
- izvajajo nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v obmoju umirjenega
prometa in obmoju za pešce;
- ugotavljajo kršitve dolob 113. lena tega zakona o varstvu cest in okolja v naselju in na
obinskih cestah zunaj naselja.
Pri opravljanju navedenih nalog obinski redarji izrekajo globe in opozorila ter izvajajo
pooblastila in ukrepe, ki so prenešeni nanje s tem in drugimi zakoni, ter ukrepe, doloene z
obinskimi predpisi.
(2) Pri opravljanju nalog iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka sme obinski
redar zahtevati od voznika motornega vozila vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje, od
drugega udeleženca cestnega prometa pa listino, s katero ugotovi njegovo istovetnost.
Udeleženec cestnega prometa mora izroiti redarju zahtevano listino na vpogled.
(3) Pri urejanju prometa vozil morajo obinski redarji uporabljati znake, ki jih dajejo policisti v
skladu s tem zakonom in podzakonskim aktom, izdanim na njegovi podlagi.
********************
Razveljavljeno (Uradni list RS, št. 139-6040/2006)
(glej opombo (9))
((4) Obinski redarji se morajo strokovno usposobiti po predpisanem programu in opraviti
preizkus znanja za pridobitev naziva obinski redar. Vsaka tri leta se morajo strokovno
izpopolnjevati po predpisanem programu. Obinski redarji se morajo usposobiti tudi za
ravnanje z napravami in tehninimi sredstvi, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Redarji, ki ne
opravijo strokovnega izpopolnjevanja ne smejo opravljati nalog redarstva.
(5) Obinski redarji morajo imeti najmanj srednjo izobrazbo splošne ali strokovne smeri,
vodja redarstva pa najmanj visokošolsko izobrazbo.
71

(6) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za lokalno
samoupravo, predpiše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati obinski redarji, program
usposabljanja in nain opravljanja preizkusa znanja za pridobitev naziva obinski redar,
program in nain strokovnega izpopolnjevanja ter nain vodenja evidence usposabljanja in
izpopolnjevanja, opravljenih preizkusov, in izdanih potrdil o usposobljenosti, enotno uniformo,
oznabe in opremo obinskih redarjev, in imenuje komisijo za opravljanje preizkusov znanja.
(7) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje ime in priimek, EMŠO, naslov stalnega
prebivališa in datum opravljanja preizkusa.)
********************
(8) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ravna v
nasprotju z drugim odstavkom ali z znakom iz tretjega odstavka tega lena.
23. len
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. avtocesta je državna cesta, namenjena daljinskemu prometu motornih vozil, ki izpolnjuje
predpisane pogoje za avtocesto in je oznaena s predpisanim prometnim znakom;
2. cesta, rezervirana za motorna vozila, je javna cesta, ki je namenjena prometu motornih
vozil in je oznaena s predpisanim prometnim znakom;
3. voziše je del cestiša, ki ima eno ali dve smerni voziši in je namenjeno prometu vozil.
Pod pogoji, ki jih doloa ta zakon, ga lahko uporabljajo tudi pešci in drugi udeleženci
cestnega prometa;
4. smerno voziše je voziše ali njegov vzdolžni del, ki je namenjen vožnji vozil v eni smeri in
ima lahko enega, dva ali ve prometnih pasov in posebne pasove;
5. prometni pas je oznaen ali neoznaen vzdolžni del smernega voziša, ki je dovolj širok
za neovirano vožnjo dvoslednih vozil v eni vrsti;
6. prometni pas za poasna vozila je oznaen prometni pas, namenjen vožnji vozil, ki zaradi
poasne vožnje zmanjšujejo pretonost prometa;
7. pospeševalni in zaviralni pas sta oznaena prometna pasova namenjena pospeševanju
vozil pri vkljuevanju na javno cesto oziroma zaviranju pri izkljuevanju z javne ceste;
8. pas za parkiranje je oznaen vzdolžni del voziša, namenjen ustavitvi in parkiranju vozil;
9. kolesarski pas je vzdolžni del ceste, namenjen prometu koles in koles s pomožnim
motorjem, ki je zaznamovan z vzdolžno rto na vozišu ali ploniku;
10. pas za pešce je oznaen vzdolžni del voziša, ki je namenjen hoji pešcev;
11. odstavni pas je vzdolžni del cestiša, ki je od voziša loen z robno rto, na katerem ni
dovoljen promet in je namenjen ustavitvi vozil v sili;
12. robna rta, je vzdolžna rta na cestišu, ki oznauje rob voziša;
13. loilni pas je vzdolžni del cestiša, s katerim sta fizino loeni smerni voziši;
14. plonik je del ceste, ki je loen od voziša in je namenjen in urejen za promet pešcev,
lahko pa tudi za mešani promet pešcev in kolesarjev;
72

15. pešpot je s predpisano prometno signalizacijo oznaena javna pot, namenjena pešcem;
16. kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo oznaena javna cesta, namenjena
kolesarjem;
17. prehod za pešce je del voziša, ki je namenjen prehajanju pešcev ez cesto in je
oznaen s predpisano prometno signalizacijo;
18. otok za pešce je dvignjena ali od cestiša kako drugae loena urejena površina na
cestišu, namenjena postanku pešcev, ki prekajo cesto ali vstopajo v vozilo javnega
potniškega prometa ali izstopajo iz njega;
19. križiše je prometna površina, ki nastane s križanjem ali združitvijo dveh ali ve cest v isti
ravnini. Za križiše šteje tudi prikljuek na javno cesto, razen prikljuka nekategorizirane
ceste iz tretjega odstavka 9. lena tega zakona, prikljuka dovozne poti do objekta ali
zemljiša in prikljuka kolovozne poti brez zgrajenega in utrjenega voziša. Cesta v tem
smislu vkljuuje poleg voziša tudi plonik, kolesarsko stezo in druge dele cestiša;
20. krožno križiše je križiše z otokom in krožnim smernim vozišem, na katerem tee
promet v nasprotni smeri urinega kazalca;
21. obmoje umirjenega prometa je cesta v naselju ali del naselja, ki je namenjen predvsem
pešcem in je kot tako oznaeno s predpisano prometno signalizacijo.
22. obmoje za pešce je cesta v naselju ali del naselja, ki je namenjen pešcem in je kot tako
oznaeno s predpisano prometno signalizacijo;
23. vozilo je vsako prevozno sredstvo, namenjeno vožnji po cesti, razen posebnih prevoznih
sredstev;
24. enosledno vozilo je vozilo, katerega sled ni širša od 50 cm;
25. dvosledno vozilo je vozilo, katerega sled je širša od 50 cm;
26. motorno vozilo je vozilo, namenjeno vožnji po cesti z mojo lastnega motorja, razen tirnih
vozil in koles s pomožnim motorjem;
27. osebni avtomobil je motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki ima poleg sedeža za
voznika še najve osem sedežev;
28. tovorno vozilo je motorno vozilo, namenjeno prevozu tovora;
29. avtobus je motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki ima poleg sedeža za voznika ve
kot osem sedežev;
30. zgibni avtobus je avtobus, sestavljen iz dveh ali ve togih delov, ki so med seboj
povezani s pregibnim delom, ki omogoa prehajanje oseb iz enega v drugi del;
31. traktor je motorno vozilo, ki je konstruirano tako, da vozi, vlee ali potiska traktorske
prikljuke in se uporablja za njihov pogon ali za vleko priklopnega vozila;
32. motorno kolo je motorno vozilo na dveh kolesih, s stranskim priklopnikom ali brez njega,
pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem presega 50 ccm oziroma
pri katerem konstrukcijsko doloena hitrost presega 45 km/h;
33. kolo z motorjem je motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina
motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je
konstrukcijsko omejena na najve 45 km/h;
73

34. trikolo je motorno vozilo s tremi kolesi, namešenimi simetrino na vzdolžno os vozila, pri
katerem delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem presega 50 ccm oziroma pri
katerem konstrukcijsko doloena hitrost presega 45 km/h;
35. lahko štirikolo je motorno vozilo s štirimi simetrino namešenimi kolesi, katerega masa
ne presega 350 kg (brez baterij in z nazivno mojo motorja najve 4 kW, e gre za vozilo na
elektrini pogon), pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne
presega 50 ccm oziroma pri katerem konstrukcijsko doloena hitrost ne presega 45 km/h;
36. štirikolo je motorno vozilo s štirimi simetrino namešenimi kolesi (razen lahkih štirikoles),
katerega masa ne presega 400 kg, e je namenjeno prevozu oseb, ali 550 kg, e je
namenjeno prevozu tovora (brez baterij, e gre za vozilo na elektrini pogon), pri katerem
nazivna mo motorja ne presega 15 kW;
37. bivalno vozilo je motorno vozilo s posebnim ohišjem in stalno opremo, ki omogoa
prevoz in bivanje oseb;
38. delovni stroj je motorno vozilo z vgrajenimi napravami za opravljanje doloenih del, ki ni
namenjeno prevozu oseb ali tovora in ki na ravni cesti ne more dosei veje hitrosti od 30
km/h;
39. delovno vozilo je motorno vozilo z vgrajenimi napravami za opravljanje doloenih del, ki
ni namenjeno prevozu oseb ali tovora in ki na ravni cesti lahko doseže hitrost, vejo od 30
km/h;
40. motokultivator je motorno vozilo, ki ima eno ali dve osi in motor z mojo najve 12 kW in
je konstruirano tako, da nosi, vlee ali potiska razne zamenljive prikljuke in orodja in služi za
njihov pogon ali za vleko lahkega priklopnika;
41. vleno vozilo je motorno vozilo, ki vlee priklopno vozilo, in motorno vozilo, ki je
konstruirano za vleko priklopnih vozil;
42. vojaško vozilo je motorno vozilo, oznaeno s predpisanimi oznakami slovenske ali tuje
vojske;
43. tirno vozilo je vozilo, konstruirano in namenjeno za vožnjo po tirih;
44. priklopno vozilo je vozilo, ki je konstruirano in namenjeno temu, da ga vlee drugo vozilo.
Priklopno vozilo je lahko konstruirano kot priklopnik z vrtljivim ojesom, priklopnik s centralno
osjo ali polpriklopnik;
45. polpriklopnik je priklopno vozilo brez sprednje osi, ki je konstruirano tako, da se s
sprednjim delom opira na vleno vozilo;
46. lahki priklopnik je priklopno vozilo, katerega najveja dovoljena masa ne presega 750 kg;
47. bivalni priklopnik je priklopno vozilo s posebnim ohišjem in stalno opremo, ki omogoa
bivanje oseb;
48. kolo s pomožnim motorjem je enosledno vozilo (kolo, skiro ipd.) s pomožnim motorjem,
katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in
katerega hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na najve 25 km/h;
49. kolo je enosledno ali dvosledno vozilo z najmanj dvema kolesoma, ki ga poganja voznik z
lastno mojo;
74

50. traktorski prikljuek je zamenljivo orodje za opravljanje kmetijskih, gozdarskih in drugih
del, ki ga vlee, potiska ali nosi traktor (obraalnik, trosilnik, samonakladalka, škropilnica itd.)
in traktorski priklopnik, katerega najveja dovoljena masa ne presega 5 ton, njegova hitrost
pa je konstrukcijsko omejena na najve 30 km/h;
51. vprežno vozilo je vozilo, ki ga vlee vprežna žival;
52. skupina vozil je med seboj povezana skupina najmanj enega vlenega in najmanj enega
priklopnega vozila, ki so v cestnem prometu udeležena kot celota;
53. kolona vozil so tri ali ve vozil, ki vozijo eno za drugim po istem prometnem pasu na
takšni medsebojni razdalji vozila, da sta hitrost vožnje in ravnanje voznikov v medsebojni
odvisnosti;
54. zapušeno vozilo je motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti ali na
nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, ki nima registrskih tablic ali ni
registrirano in nihe ne skrbi zanj;
55. zadrževalni sistem sestavljata sedež, ustrezno pritrjen na konstrukcijo vozila, in varnostni
pas, ki je najmanj v enem pritrdišu pritrjen na konstrukcijo sedeža;
56. sedež je naprava, vgrajena ali pritrjena na konstrukcijo vozila, ki skupaj z opremo služi
kot sedež za eno odraslo osebo in je lahko izveden kot posamezen sedež ali del sedežne
klopi, ki je namenjen sedenju ene odrasle osebe;
57. tovorni prostor je prostor za prevoz tovora v ali na vozilu, ki je loen od prostora za
voznika in potnike;
58. varnostne utripalke pomenijo hkratno delovanje vseh smernih utripalk;
59. najveja dovoljena masa je masa, ki jo doloi proizvajalec oziroma proizvajalka (v
nadaljnjem besedilu: proizvajalec) vozila glede na konstrukcijske lastnosti vozila;
60. masa vozila je masa vozila pripravljenega za vožnjo, brez potnikov in tovora, z voznikom
(75 kg) razen pri vozilih, ki spadajo v kategorijo dvo- in trikolesnih motornih vozil, z 90%
goriva in polnimi rezervoarji tekoin razen odpadne vode, ter rezervnim kolesom in orodjem,
pri avtobusih pa tudi z drugim lanom posadke (75 kg), e je zanj predviden poseben sedež;
61. nosilnost je razlika med najvejo dovoljeno maso in maso vozila;
62. skupna masa je masa vozila oziroma skupine vozil skupaj z maso tovora in oseb, ki so
na oziroma v njem;
63. osna obremenitev je del skupne mase, s katero os vozila na vodoravni površini
obremenjuje podlago, kadar vozilo miruje;
64. udeleženec cestnega prometa je oseba, ki je na kakršenkoli nain udeležena v cestnem
prometu;
65. voznik je oseba, ki na cesti vozi vozilo;
66. voznik zaetnik je vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega enaindvajsetega leta
starosti in voznik motornega vozila v obdobju dveh let od pridobitve vozniškega dovoljenja za
vožnjo motornih vozil, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini.
Voznik zaetnik je tudi voznik motornega vozila v obdobju dveh let od pridobitve vozniškega
dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A ali B, eprav že ima vozniško dovoljenje za
vožnjo motornih vozil katerekoli nacionalne kategorije ve kot dve leti;
75

67. pešec je oseba, udeležena v cestnem prometu, ki hodi po cesti, pri tem pa lahko vlee ali
potiska vozilo, ali se premika z invalidskim vozikom s hitrostjo pešca ali tak voziek potiska,
in oseba, ki uporablja za gibanje drugo prevozno sredstvo, ki po tem zakonu ni vozilo;
68. gonja oziroma gonjaka (v nadaljnjem besedilu: gonja), vodi oziroma vodika (v
nadaljnjem besedilu: vodi) ali jaha oziroma jahalka (v nadaljnjem besedilu: jaha) je oseba,
ki na cesti goni, vodi ali jaha žival ali goni redo;
69. gospodarska vožnja je vožnja delovnega stroja ali prevoz tovora v kmetijski dejavnosti, ki
se opravlja na kratkih razdaljah glede na naravo in posebne potrebe kmetijske dejavnosti.
Gospodarska vožnja je tudi prevoz oseb v okviru turistine ponudbe s skupino vozil, ki jo
sestavljajo vleno vozilo in najve tri priklopna vozila za prevoz oseb (cestni turistini vlak);
70. ustavitev je vsaka prekinitev vožnje za toliko asa, kot je potrebno, da vstopijo ali
izstopijo potniki ali da se naloži oziroma razloži tovor ali odpravi okvara na vozilu;
71. ustavljanje je prehod vozila iz gibanja v mirujoe stanje;
72. parkiranje je prekinitev vožnje iz katerega koli vzroka, razen ustavitve vozila ali prekinitve
vožnje zaradi tega, da se je vozilo izognilo prometni nesrei ali ker je voznik ravnal skladno s
prometnimi pravili;
73. vožnja mimo je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se ne premika,
objekta ali ovire na vozišu;
74. sreanje je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki prihaja z nasprotne
smeri;
75. prehitevanje je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti
smeri po prometnem pasu ali delu smernega voziša, ki je namenjen prometu. Hitrejša
vožnja ene kolone vozil od druge na cesti, ki ima najmanj dva prometna pasova za vožnjo v
isto smer, ni prehitevanje;
76. prometni tok je ve vozil (prometni tok vozil) ali pešcev (prometni tok pešcev), ki se po
cesti gibljejo v isto smer;
77. bona razdalja je razdalja med skrajno toko na levi ali na desni strani vozila in najbližjo
toko drugega vozila, udeleženca v cestnem prometu ali ovire;
78. reakcijska pot je pot, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko voznik zazna oviro pred vozilom,
do trenutka, ko prine zavirati ali kako drugae ustrezno ukrepa;
79. zavorna pot je pot, ki jo vozilo prevozi od zaetka zaviranja do popolne ustavitve;
80. pot ustavljanja je pot, ki jo sestavljata reakcijska in zavorna pot;
81. zmanjšana vidljivost pomeni, da je vidna razdalja zaradi megle, dima, dežja, sneženja ali
drugih podobnih okolišin krajša od poti ustavljanja pri gibanju z najvejo dovoljeno hitrostjo;
82. ponoi je as od sonnega zahoda do sonnega vzhoda;
83. oitno pod vplivom alkohola je udeleženec cestnega prometa takrat, kadar je zaradi
vpliva alkohola njegovo ravnanje v prometu nezanesljivo;
84. nezanesljivo je ravnanje udeleženca cestnega prometa, kadar zaradi neznanja,
neizkušenosti, vpliva alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi ali zaradi drugega vzroka
ne obvladuje svojega ravnanja ali vozila v cestnem prometu in pride zaradi tega do kršitev
76

prometnih pravil, pomena prometnih znakov ali znakov policista oziroma druge pooblašene
uradne osebe;
85. ogrožanje je ravnanje v nasprotju z dolobo tega zakona, s katerim udeleženec cestnega
prometa povzroi nevarno situacijo, zaradi katere bi se lahko pripetila prometna nesrea, pa
se ni, bodisi po nakljuju ali zaradi ustreznega ukrepanja udeležencev cestnega prometa;
86. cestni promet je promet vozil, pešcev in drugih udeležencev cestnega prometa na javnih
cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet;
87. prometna ureditev je nain potekanja in vodenja prometa, ki ga za cesto ali njen del
oziroma za naselje ali njegov del doloi upravljavec ceste in ga oznai s predpisano
prometno signalizacijo. Prometna ureditev obsega:
- doloitev prednostnih smeri in sistem ter nain vodenja prometa;
- omejitve uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa;
- omejitve hitrosti in doloitev ter izvedba ukrepov za umirjanje prometa,
- ureditev mirujoega prometa;
- doloitev obmoij umirjenega prometa, obmoij omejene hitrosti in obmoij za pešce;
- doloitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem cestnega prometa;
88. zimske razmere so na cesti ali njenem delu takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema
voziša ali ko je voziše zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica);
89. odgovorna oseba je odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika, odgovorna oseba državnega organa ali odgovorna oseba lokalne
skupnosti.
(2) Drugi izrazi o cestah, delih ali vrstah cest imajo v tem zakonu enak pomen, kot ga
doloata Zakon o javnih cestah in Zakon o prevozih v cestnem prometu.
24. len
(1) Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po prometnih pravilih, razen:
- e je drugae doloeno s prometnim znakom;
- e drugae odredi policist;
- e v skladu s pooblastili drugae odredi obinski redar.
(2) Udeleženci cestnega prometa morajo ravnati tako, da ne ovirajo ali ogrožajo drugih
udeležencev cestnega prometa ali jim ne povzroajo škode.
(3) Udeleženci cestnega prometa ne smejo uporabljati in tudi ne imeti pri sebi ali v vozilu ali
na njem naprav, s katerimi bi lahko otežili, motili ali prepreili delovanje merilnih ali drugih
naprav ali tehninih sredstev, ki jih uporabljajo pooblašeni organi pri nadzoru cestnega
prometa.
(4) Naprav iz prejšnjega odstavka ni dovoljeno vgraditi oziroma namestiti v ali na vozilo.
77

(5) Napravo iz tretjega odstavka tega lena, ki jo udeleženec cestnega prometa uporablja ali
jo ima pri sebi ali v vozilu ali na njem, policist zaseže. e voznik ne odstrani naprave z vozila
ali iz njega, se jo odstrani z neposredno fizino prisilitvijo na njegove stroške.
(6) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa,
ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega lena.
(7) Z globo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s etrtim odstavkom tega lena, odgovorna oseba
pa z globo najmanj 200.000 tolarjev. Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za tak
prekršek fizina oseba.
25. len
(1) Voznik mora voziti po cesti ali delu ceste, ki je namenjen prometu tiste vrste vozil, ki ji
pripada njegovo vozilo.
(2) Voznik mora voziti po desnem smernem vozišu oziroma desni kolesarski stezi glede na
dovoljeno smer vožnje. Na dvosmerni kolesarski stezi mora voziti po desni strani steze.
(3) Na smernem vozišu brez oznaenih prometnih pasov, morajo voziti vozniki po desni
strani smernega voziša na takšni oddaljenosti od njegovega roba, da poteka promet varno
in neovirano.
(4) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali
drugim odstavkom tega lena.
(5) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim
odstavkom tega lena.
26. len
Povezave: IESP (1) (1) Na smernem vozišu z dvema ali ve oznaenimi prometnimi pasovi
mora voznik voziti po sredini prometnega pasu.
(2) Na smernem vozišu iz prejšnjega odstavka mora voznik voziti po desnem prometnem
pasu. e ima smerno voziše tri prometne pasove, je dovoljena vožnja po desnih dveh
prometnih pasovih, levi pa je namenjen prehitevanju.
(3) Na cesti z dvema ali ve prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer v naselju sme voziti
voznik motornega vozila, katerega najveja dovoljena masa ne presega 7.500 kg, ki lahko
brez oviranja sledi prometnemu toku, tudi po prometnem pasu, ki ni ob desnem robu
smernega voziša.
(4) Kadar se na cesti iz prejšnjega odstavka promet zgosti toliko, da vozila zasedajo vse
prometne pasove na smernem vozišu in se premikajo s hitrostjo, ki jo pogojujejo pred njimi
vozea vozila, ni dovoljeno zapeljati z enega na drugi prometni pas, razen zaradi razvršanja
pred križišem ali ustavitve vozila.
(5) e je na smernem vozišu iz prvega odstavka tega lena na enem od prometnih pasov
onemogoen promet vozil zaradi ovire ali se pas kona, so vozniki, ki vozijo po sosednjem
prometnem pasu dolžni omogoiti vkljuevanje na ta prometni pas tako, da vozijo s primerno
hitrostjo in na takšni razdalji do vozila pred seboj, da se lahko izmenoma vkljui v promet še
po eno vozilo (sistem zadrge).
(6) Na cesti, ki ima dva ali ve oznaenih prometnih pasov za vožnjo v eno smer, ni
dovoljeno voziti po smernem vozišu, namenjenem vožnji v nasprotni smeri.
78

(7) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali
drugim ali petim odstavkom tega lena.
(8) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s etrtim
odstavkom tega lena.
(9) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s šestim
odstavkom tega lena. Vozniku motornega vozila se izree tudi 4 kazenske toke.
30. len
Povezave: IESP (1) (1) Voznik sme voziti s takšno hitrostjo, da vozilo ves as obvladuje in da
ga lahko ustavi pred oviro, ki jo glede na okolišine lahko priakuje.
(2) Hitrost in nain vožnje mora prilagoditi svojim sposobnostim, lastnostim in stanju ceste ter
preglednosti na njej, gostoti in drugim znailnostim prometa, vremenskim razmeram ter
znailnostim vozila in tovora v njem ali na njem.
(3) Voznik ne sme brez upravienega razloga voziti tako poasi, da bi oviral druge
udeležence v cestnem prometu. Kadar se za vozilom, ki vozi na elu kolone s hitrostjo, ki je
nižja od najveje dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste, po katerem vozi, in nižja od hitrosti
prometnega toka vozil na smernem vozišu, nabere kolona vozil, ki ga ne more varno
prehiteti, se mora voznik na prvem primernem kraju umakniti z voziša in pustiti kolono vozil
mimo.
(4) Kadar je hitrost vozila iz prejšnjega odstavka za ve kot polovico nižja od najveje
dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste, mora voznik takega vozila vklopiti varnostne
utripalke, razen e uporablja rumeno utripajoo lu v skladu s 128. lenom tega zakona. Ko
se za njim nabere kolona vozil, ki ga ne more varno prehiteti, se mora na prvem primernem
kraju umakniti z voziša in pustiti kolono vozil mimo.
(5) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali
drugim odstavkom tega lena. Vozniku motornega vozila se izree tudi 4 kazenske toke.
(6) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim ali
etrtim odstavkom tega lena.
(7) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega
dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega lena.
32. len
(1) Najveja dovoljena hitrost vozila je omejena:
- 50 km/h - na cestah v naselju;
- 30 km/h - v obmoju omejene hitrosti;
- 10 km/h - v obmoju umirjenega prometa in v obmoju za pešce.
(2) Na posameznih cestah v naselju ali njihovih delih je najveja dovoljena hitrost za vozila
lahko najve 70 km/h, e varnost prometa in predpisani prometnotehnini elementi to
omogoajo in je to doloeno s predpisanim prometnim znakom.
(3) Naselje, v katerem je hitrost omejena v skladu s prvim odstavkom tega lena, je pozidano
obmoje ob cesti, ki ga sestavlja ve stanovanjskih stavb, ki tvorijo prostorsko celoto, v kateri
79

se pešci in vozila lahko vkljuujejo v promet na tej cesti preko dovoznih poti, ulic, trgov,
parkov ali drugih javnih površin. Naselje vkljuuje tudi dele ceste znotraj pozidanega
obmoja, ob katerih ni stanovanjskih stavb. Meje naselja morajo biti oznaene s predpisanim
prometnim znakom.
(4) Na cesti zunaj naselij je najveja dovoljena hitrost za vozila omejena:
- 130 km/h - na avtocestah;
- 100 km/h - na cestah, rezerviranih za motorna vozila;
- 90 km/h - na vseh ostalih cestah.
(5) Ne glede na dolobe prejšnjega odstavka, je na cesti, rezervirani za motorna vozila, na
kateri sta poleg izpolnjenih predpisanih pogojev smerni voziši med seboj fizino loeni in
imata najmanj po dva prometna pasova in odstavni pas ali odstavne niše in je zavarovana
proti prehajanju divjadi, najveja dovoljena hitrost za vozila omejena na 110 km/h. Ta
omejitev mora biti oznaena s predpisanim prometnim znakom.
(6) Omejitve hitrosti, doloene v prvem in etrtem odstavku tega lena, ter omejitve hitrosti,
izražene s postavljenimi prometnimi znaki, ne veljajo za vozila policije, opremljena s
posebnimi napravami za ugotavljanje hitrosti, kadar policisti z njimi nadzirajo hitrost vozil v
cestnem prometu, in za vozila policije, kadar policisti z njimi na podlagi dovoljenja
generalnega direktorja policije ali odredbe pristojnega organa izvajajo prikrita preiskovalna
dejanja po Zakonu o policiji ali Zakonu o kazenskem postopku. Vozniki teh vozil morajo voziti
na tak nain in s takšno hitrostjo, da ves as obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo drugih
udeležencev v cestnem prometu ali njihovega premoženja.
(7) Voznik, ki prekorai s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti
v naselju, se kaznuje za prekršek z globo:
a) e prekorai hitrost do vkljuno 10 km/h, z 10.000 tolarjev;
b) e prekorai hitrost nad 10 do vkljuno 20 km/h, s 30.000 tolarjev. Enako se kaznuje
voznik, ki do vkljuno 10 km/h prekorai dovoljeno hitrost v obmoju za pešce ali v obmoju
umirjenega prometa. Vozniku motornega vozila se izree tudi 1 kazenska toka;
c) e prekorai hitrost nad 20 do vkljuno 30 km/h, s 60.000 tolarjev. Enako se kaznuje
voznik, ki nad 10 do vkljuno 20 km/h prekorai dovoljeno hitrost v obmoju za pešce ali v
obmoju umirjenega prometa. Vozniku motornega vozila se izree tudi 3 kazenske toke;
d) e prekorai hitrost za ve kot 30 km/h, z najmanj 120.000 tolarjev. Enako se kaznuje
voznik, ki za ve kot 20 km/h prekorai dovoljeno hitrost v obmoju za pešce ali v obmoju
umirjenega prometa. Vozniku motornega vozila se izree tudi najmanj 5 kazenskih tok in
prepoved vožnje motornega vozila.
(8) Ne glede na dolobo prejšnjega odstavka, se izree vozniku motornega vozila, ki v
naselju prekorai dovoljeno hitrost za ve kot 50 km/h, ali v obmoju za pešce, v obmoju
umirjenega prometa oziroma v obmoju omejene hitrosti za ve kot 30 km/h, poleg globe
doloene v prejšnjem odstavku tudi 18 kazenskih tok.
(9) Voznik, ki preseže s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti
zunaj naselja, razen na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila, ki ima fizino loeni
smerni voziši z najmanj po dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom ali
odstavnimi nišami, se kaznuje za prekršek z globo:
a) e prekorai hitrost do vkljuno 20 km/h, z 10.000 tolarjev;
80

) e prekorai hitrost nad 20 do vkljuno 30 km/h, z 20.000 tolarjev. Vozniku motornega
vozila se izree tudi 1 kazenska toka;
c) e prekorai hitrost nad 30 do vkljuno 40 km/h, s 40.000 tolarjev. Vozniku motornega
vozila se izree tudi 3 kazenske toke;
d) e prekorai hitrost za ve kot 40 km/h, z najmanj 60.000 tolarjev. Vozniku motornega
vozila se izree tudi najmanj 5 kazenskih tok in prepoved vožnje motornega vozila.
(10) Voznik, ki preseže s prometnim pravilom, ali prometnim znakom omejeno hitrost na
avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila, ki ima fizino loeni smerni voziši z najmanj
po dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom ali odstavnimi nišami, se kaznuje za
prekršek z globo:
a) e prekorai hitrost do vkljuno 20 km/h, z 10.000 tolarjev;
b) e prekorai hitrost nad 20 do vkljuno 30 km/h, z 20.000 tolarjev;
c) e prekorai hitrost nad 30 do vkljuno 40 km/h, s 30.000 tolarjev. Vozniku motornega
vozila se izree tudi 1 kazenska toka;
d) e prekorai hitrost nad 40 km/h do vkljuno 50 km/h, s 40.000 tolarjev. Vozniku
motornega vozila se izree tudi 3 kazenske toke;
e) e prekorai hitrost za ve kot 50 km/h, z najmanj 60.000 tolarjev. Vozniku motornega
vozila se izree tudi najmanj 5 kazenskih tok in prepoved vožnje motornega vozila.
(11) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drugega udeleženca cestnega prometa,
ki prekorai najvejo dovoljeno hitrost, predpisano v tem lenu.
33. len
(1) Na cestah je hitrost vožnje omejena za naslednja vozila:
1. 80 km/h:
- za motorna vozila z najvejo dovoljeno maso do vkljuno 3.500 kg, ki vleejo priklopno
vozilo;
- za motorna vozila z najvejo dovoljeno maso nad 3.500 kg in za takšna vozila, ki vleejo
lahki ali bivalni priklopnik;
- za avtobuse in avtobuse s priklopnim vozilom za prtljago, razen zgibnih avtobusov.
2. 70 km/h:
- za motorna vozila, z najvejo dovoljeno maso nad 3.500 kg, ki vleejo priklopno vozilo, ki ni
lahki ali bivalni priklopnik;
- za zgibne avtobuse.
3. 60 km/h:
- za avtobuse na cestah zunaj naselja, v katerih potniki med vožnjo stojijo;
- za motorna vozila, ki vleejo pokvarjeno motorno vozilo na avtocesti ali cesti, rezervirani za
motorna vozila;
81

- za traktor, ki ima vzmeteni obe premi in ima delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa
traktorja, in za traktor, ki ima vzmeteni obe premi z vzmetenim traktorskim priklopnikom in
ima delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja in traktorskega priklopnika.
4. 50 km/h:
- za avtobuse na cestah v naselju, v katerih potniki med vožnjo stojijo in za avtobuse
mestnega potniškega prometa;
- za tovorna vozila, na katerih se v tovornem prostoru prevažajo potniki;
- za vozila, ki imajo na kolesih namešene verige za sneg;
- za motorna vozila, ki vleejo pokvarjeno motorno vozilo, razen na avtocesti ali cesti,
rezervirani za motorna vozila;
- za traktor, ki ima vzmeteno najmanj sprednjo premo in ima delovno zavoro, ki deluje na vsa
kolesa traktorja, in za traktor z vzmeteno najmanj sprednjo premo in vzmetenim priklopnikom
ter z delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja in traktorskega priklopnika;
- za vsa vozila, kadar je vidljivost manjša od 50 m.
5. 40 km/h:
- za traktor z delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja in za traktor z vzmetenim
traktorskim priklopnikom, katerega delovna zavora deluje na vsa kolesa traktorja in
traktorskega priklopnika.
6. 30 km/h:
- za traktor, razen traktorja iz 3., 4. in 5. toke tega odstavka, ter traktor s traktorskim
prikljukom, katerega hitrost je konstrukcijsko omejena na najve 30 km/h.
7. 20 km/h;
- za motorna vozila, na katerih se vozijo potniki na stojiših ali sedežih, prigrajenih na zunanji
strani vozila;
- za cestni turistini vlak.
(2) Ne glede na dolobo 4. toke prejšnjega odstavka morajo ob zmanjšani vidljivosti, manjši
od 50 metrov, vozniki motornih vozil, ki prevažajo nevarno blago, in vozniki motornih vozil, s
katerimi se opravlja izredni prevoz, razen izrednih prevozov, ki se opravljajo zaradi
zagotavljanja prevoznosti cest (pluženje in posipanje), zmanjšati hitrost tako, da je izkljueno
vsako ogrožanje in ustaviti na najbližjem parkirnem prostoru, ter poskrbeti za varnost vozila
in tovora. Enako velja v primeru, e je cesta spolzka zaradi snega, ledu ali drugih razlogov,
ter v primeru, e je zaradi vetra ali drugih okolišin zmanjšana stabilnost vozila.
(3) Avtobusi, tovorna vozila, katerih najveja dovoljena masa presega 3.500 kg, traktorji in
priklopna vozila, razen lahkih in bivalnih priklopnikov, morajo imeti na vidnem mestu na
zadnji levi strani oznabo najveje dovoljene hitrosti, ki je predpisana za to vrsto vozil.
Dodatno morajo biti s takšno oznabo oznaena motorna vozila in skupine vozil, ki smejo
voziti na avtocestah in na cestah, rezerviranih za motorna vozila, s hitrostjo 80, 90 oziroma
100 km/h. Ta oznaba je po obliki in barvi enaka prometnemu znaku za omejitev hitrosti,
njen premer pa je najmanj 20 cm.
(4) Voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega lena, se kaznuje za prekršek z
globo:
82

a) e prekorai hitrost do vkljuno 10 km/h, z 10.000 tolarjev;
b) e prekorai hitrost nad 10 do vkljuno 20 km/h, s 30.000 tolarjev. Vozniku motornega
vozila se izree tudi 2 kazenski toki;
c) e prekorai hitrost za ve kot 20 km/h, s 60.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se
izree tudi 5 kazenskih tok;
(5) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim
odstavkom tega lena.
(6) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim
odstavkom tega lena.
34. len
(1) Ne glede na dolobe prvega odstavka prejšnjega lena lahko vozijo na avtocestah in na
cestah, rezerviranih za motorna vozila, ki imajo fizino loeni smerni voziši z najmanj po
dvema prometnima pasovoma, najve:
1. 80 km/h:
- motorna vozila s priklopnimi vozili in zgibni avtobusi;
2. 90 km/h:
- motorna vozila brez priklopnih vozil, katerih najveja dovoljena masa presega 12 t, e imajo
to vpisano v prometnem dovoljenju;
3. 100 km/h
- avtobusi, brez priklopnih vozil, razen zgibnih avtobusov, e imajo to vpisano v prometnem
dovoljenju, in
- druga motorna vozila brez priklopnih vozil, katerih najveja dovoljena masa ne presega 12
t, e imajo to vpisano v prometnem dovoljenju.
(2) Vpis v prometno dovoljenje se opravi na zahtevo lastnika vozila, e ima vozilo:
- vgrajen zavorni sistem, ki onemogoa blokiranje koles in ojaan krmilni mehanizem (servo
volan);
- pnevmatike ustrezne nosilnosti in hitrostnega razreda;
- sedeže, pred katerimi ni sedeža ali ustrezne pregrade, z varnostnimi pasovi (zadrževalni
sistem) in naslonjali za glavo.
Vpis ni dovoljen v prometno dovoljenje vozila, s katerim se prevaža nevarno blago.
(3) Pregled ustreznosti vozila za vožnjo s hitrostjo 90 km/h oziroma 100 km/h opravi
organizacija, ki je pristojna za homologacijo vozil. Za vozila, ki so že registrirana v Republiki
Sloveniji opravi ta pregled organizacija, ki je pooblašena za opravljanje tehninih pregledov
motornih in priklopnih vozil (v nadaljnjem besedilu: organizacija za tehnine preglede).
(4) Vozilo iz 2. oziroma 3. toke prvega odstavka tega lena, ki je registrirano v tujini, sme
voziti s hitrostjo 90 oziroma 100 km/h tudi e nima tega vpisa v prometnem dovoljenju, e
izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega lena, voznik pa ima pri sebi dovoljenje oziroma
83

potrdilo (certifikat), s katerim pristojni organ ali pooblašena organizacija države, v kateri je
vozilo registrirano, dovoljuje za to vozilo vožnjo s takšno hitrostjo.
(5) Voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega lena, se kaznuje za prekršek z
globo:
a) e prekorai hitrost do vkljuno 10 km/h, z 10.000 tolarjev;
b) e prekorai hitrost nad 10 do vkljuno 20 km/h, s 30.000 tolarjev. Vozniku motornega
vozila se izree tudi 2 kazenski toki;
c) e prekorai hitrost za ve kot 20 km/h, s 60.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se
izree tudi 5 kazenskih tok.
36. len
(1) Prehitevanje vozil je dovoljeno le po levi strani.
(2) Ne glede na dolobo prejšnjega odstavka je dovoljeno prehiteti po desni strani:
- vozilo, ki zavija levo;
- vozilo, ki vozi na cesti v naselju, s smernim vozišem z dvema ali ve prometnimi pasovi,
po prometnem pasu, ki ni skrajno desni;
- vozilo, ki vozi na plošadi z ve prometnimi pasovi, v katero se razširi smerno voziše pred
cestninsko postajo, na kateri je hitrost omejena na najve 60 km/h;
- tirno vozilo, ki vozi po tirnicah, položenih po sredini voziša.
(3) Vozilo, ki zavija levo, je dovoljeno prehiteti po desni strani, e je voznik tega vozila dal
predpisan znak in zavzel na vozišu tak položaj, da se da zanesljivo sklepati, da bo zavil
levo, in e je na njegovi desni strani dovolj prostora za prehitevanje.
(4) Tirno vozilo, ki vozi po tirnicah, položenih po sredini voziša, je dovoljeno prehiteti le po
desni strani, e je med tirnim vozilom in desnim robom voziša prometni pas. Na enosmerni
cesti ga je v takem primeru dovoljeno prehiteti tudi po levi strani.
(5) Prehitevanje po desni strani ni dovoljeno na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna
vozila, razen na plošadi iz tretje alineje drugega odstavka tega lena.
(6) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v
nasprotju z dolobami tega lena.
(7) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega
dovoljenja, ki ravna v nasprotju z dolobami tega lena.
37. len
(1) Voznik sme zaeti prehitevati le, e ima na cesti dovolj prostora. S prehitevanjem ne sme
ovirati udeleženca cestnega prometa, ki ga prehiteva.
(2) Pred prehitevanjem vozila, ki vozi pred njim po istem prometnem pasu, mora dati voznik
predpisan znak, nato pa ga na primerni boni razdalji prehiteti. Prehiteti mora brez oklevanja,
po konanem prehitevanju pa se mora, razen na smernem vozišu z dvema ali ve
prometnimi pasovi, imprej vrniti na prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem.
84

(3) Na smernem vozišu z najmanj dvema prometnima pasovoma sme voznik, ki je prehitel
vozilo in želi prehiteti še drugo vozilo ali drugega udeleženca cestnega prometa, ostati na
prometnem pasu, po katerem je prehiteval prvo vozilo, e s tem ne ovira hitrejših vozil, ki se
mu približujejo od zadaj.
(4) Voznik prehitevanega vozila ne sme poveati hitrosti. Po potrebi mora zmanjšati hitrost in
se pomakniti k desnemu robu voziša.
(5) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim,
drugim ali tretjim odstavkom tega lena.
(6) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s etrtim
odstavkom tega lena.
38. len
(1) Voznik ne sme prehitevati ali zaeti prehitevati drugega vozila:
1. e je voznik, ki vozi za njim, že zael prehitevati;
2. e je voznik, ki vozi pred njim, že dal znak, da bo prehitel vozilo pred seboj ali zavil v levo,
ali se je razvrstil za zavijanje v levo, razen kadar ga prehiteva v skladu z dolobo tretjega
odstavka 36. lena tega zakona;
3. pod vrhom klanca, pred ovinkom ali v ovinku, kjer ni zadostne vidne razdalje, razen na
smernem vozišu z najmanj dvema prometnima pasovoma;
4. v predoru, razen e sta smerni voziši speljani vsako skozi svojo predorsko cev;
5. po odstavnem pasu;
6. e se po prehitevanju ne bi mogel varno vkljuiti na smerno voziše oziroma na prometni
pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem;
7. e smerno voziše za vožnjo vozil v nasprotni smeri ni prosto v dolžini, ki je potrebna za
prehitevanje;
8. ki zmanjšuje hitrost ali ustavlja pred prehodom za pešce, na katerem ali ob katerem so
pešci;
9. ob zmanjšani vidljivosti, razen na smernem vozišu z najmanj dvema prometnima
pasovoma;
10. vozila ali kolone vozil, ki vozi z zmanjšano hitrostjo zaradi gostote prometa ali drugih
razmer v prometu;
11. ko se približuje mestu, kjer se izvaja delo na cesti, na katerega je opozorjen s predpisano
prometno signalizacijo;
12. na križišu;
13. na prehodu ceste ez železniško progo.
(2) V primerih iz 12. in 13. toke prejšnjega odstavka je dovoljeno prehiteti enosledno vozilo.
(3) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s 5., 6. ali 9.
toko prvega odstavka tega lena. Vozniku motornega vozila se izree tudi 4 kazenske
toke.
85

(4) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s 3., 4., 7. ali
8. toko prvega odstavka tega lena. Vozniku motornega vozila se izree tudi 5 kazenskih
tok.
(5) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z dolobo 1.,
2., 10., 11., 12. ali 13. toko prvega odstavka tega lena.
40. len
(1) Voznik, ki hoe peljati mimo udeleženca cestnega prometa, vozila, objekta ali ovire na
vozišu, sme to storiti po levi ali desni strani, e ima dovolj prostora, pri emer ne sme ovirati
udeležencev cestnega prometa, ki vozijo oziroma prihajajo z nasprotne smeri. e mora pri
tem spremeniti smer vožnje, mora paziti na promet za seboj in spremembo smeri nakazati s
predpisanim znakom.
(2) e voznik svojo namero, da bo zavil levo, nakaže s predpisanim znakom in se postavi v
takšen položaj, iz katerega se da nedvoumno sklepati, da bo zavil na levo, smejo drugi
vozniki voziti mimo le po njegovi desni, e je na cesti dovolj prostora.
(3) Vožnja mimo kolone vozil, ustavljene na smernem vozišu, je prepovedana, e se voznik
po vožnji mimo ne bi mogel varno in brez oviranja vrniti na smerno voziše za vožnjo v
smeri, v kateri vozi, ali nadaljevati vožnje po prometnem pasu, po katerem vozi.
(4) e je v primeru iz prejšnjega odstavka na smernem vozišu dovolj prostora, lahko voznik
enoslednega vozila s primerno hitrostjo in pazljivostjo vozi mimo ustavljenega vozila ali
kolone vozil po desni strani, razen, kadar so se vozila v koloni ustavila pred križišem.
(5) Vožnja mimo vozila, ustavljenega pred prehodom za pešce, na katerem je ali na
katerega stopa pešec, je prepovedana.
(6) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v
nasprotju s petim odstavkom tega lena. Izree se mu tudi 5 kazenskih tok.
(7) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v
nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega lena.
(8) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega
dovoljenja, ki ravna v nasprotju z dolobami tega lena.
44. len
(1) Voznik mora pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se
vkljuuje:
- kadar se vkljuuje v promet na prednostni cesti s ceste, ki je s predpisano prometno
signalizacijo oznaena kot neprednostna;
- kadar se vkljuuje z nekategorizirane ceste v promet na javni cesti;
- kadar se vkljuuje v promet na cesti s parkirnega prostora ali z druge površine, ki ni cesta.
(2) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v
nasprotju z dolobo tega lena. Izree se mu tudi 4 kazenske toke.
(3) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega
dovoljenja, ki ravna v nasprotju z dolobo tega lena.
86

46. len
(1) Na križišu ima prednost vozilo, ki prihaja z desne strani.
(2) Voznik, ki na križišu zavija levo, mora pustiti mimo vozila, ki prihajajo z nasprotne smeri
in vozijo naravnost ali zavijajo desno.
(3) Voznik, ki zavija na križišu desno, mora pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti smeri po
kolesarskem pasu ali kolesarski stezi, ki jo preka.
(4) Voznik, ki zavija desno, mora dati prednost tudi avtobusom in drugim vozilom, ki vozijo po
oznaenem prometnem pasu za vozila javnega prevoza potnikov, ki je desno od prometnega
pasu, po katerem vozi.
(5) Voznik, ki na križišu zavija, mora dati prednost pešcem, ki prekajo voziše, na katero
namerava zaviti. Ko voznik pri zavijanju preka dvosmerno kolesarsko stezo, mora pustiti
mimo vsa vozila, ki vozijo po tej stezi.
(6) Tirna vozila imajo na križišu prednost pred drugimi vozili.
(7) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v
nasprotju z dolobami tega lena. Izree se mu tudi 4 kazenske toke.
(8) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega
dovoljenja, ki ravna v nasprotju z dolobami tega lena.
49. len
(1) Prehodu za pešce se mora voznik približevati s potrebno previdnostjo in takšno hitrostjo,
da lahko vozilo ustavi, e bi z vožnjo preko prehoda ogrožal pešce.
(2) Na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga
ne ureja policist, morajo vozniki in drugi udeleženci cestnega prometa omogoiti pešcem
varno prekanje voziša, ki so na prehodu ali stopajo nanj.
(3) Dolobi prvega in drugega odstavka tega lena se uporabljata tudi na prehodu za pešce
na kolesarski stezi ali drugi prometni površini.
(4) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z dolobo
prvega ali drugega odstavka tega lena. Vozniku motornega vozila se izree tudi 4 kazenske
toke.
50. len
(1) Na prehodu ceste ez železniško progo ima vlak ali drugo prevozno sredstvo, ki se
premika po železniških tirih (v nadaljnjem besedilu: vlak), prednost pred vsemi udeleženci
cestnega prometa.
(2) Voznik, ki se približuje prehodu preko železniške proge, mora voziti s potrebno
previdnostjo in s takšno hitrostjo, da lahko varno ustavi pred prehodom.
(3) Udeleženec cestnega prometa se mora ustaviti pred prehodom ez železniško progo:
- ko svetlobni znaki naznanjajo prihod vlaka oziroma da se bodo zapornice ali polzapornice
zaele spušati;
- ko se zapornice ali polzapornice spušajo ali so že spušene;
87

- ko ustavlja promet pooblašeni železniški delavec s predpisanim znakom;
- na nezavarovanem prehodu pa tudi, ko se prehodu približuje vlak, eprav udeleženec
cestnega prometa na to ni posebej opozorjen.
Na prehodu pešpoti ali kolesarske poti ez železniško progo se lahko namesto svetlobnega
znaka iz prve alineje tega odstavka uporabi enakomerno ponavljajo zvoni znak, ki ima v
tem primeru enak pomen, kot svetlobni znak.
(4) Prehod in približevanje prehodu ceste ez železniško progo mora biti oznaen s
predpisano prometno signalizacijo.
(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim
odstavkom tega lena.
(6) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v
nasprotju s tretjim odstavkom tega lena, drug udeleženec cestnega prometa pa z globo
30.000 tolarjev.
(7) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s etrtim odstavkom tega lena, odgovorna oseba
pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.
51. len
(1) Nezavarovan je prehod ceste ez železniško progo, ki je brez zapornic, polzapornic ali
svetlobnih prometnih znakov, ki napovedujejo prihod vlaka.
(2) Na nezavarovanem prehodu ceste ez železniško progo mora biti udeležencem cestnega
prometa:
- zagotovljena zadostna pregledna razdalja glede na hitrost vlakov na tem delu proge in
- omogoeno, da pravoasno in zlahka opazijo bližajoi se vlak.
(3) Ko se nezavarovanem prehodu približuje vlak, se morajo udeleženci cestnega prometa
ustaviti pred prehodom in pustiti vlak mimo. Progo smejo prekati šele, ko se prepriajo, da
se prehodu ne približuje vlak.
(4) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v
nasprotju s tretjim odstavkom tega lena.
(5) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drug udeleženec cestnega prometa, ki
ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega lena.
(6) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega lena, odgovorna
oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.
58. len
(1) e vozilo obstane na železniški progi, ga mora voznik takoj odstraniti. e tega ne more
storiti, mora nemudoma obvestiti center za obvešanje ali policijo in pravoasno opozoriti
strojevodjo vlaka.
(2) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim
odstavkom.
88

65. len
(1) Tovor in naprave, ki so namenjene za prevoz ali pritrditev tovora, morajo biti na in v vozilu
naložene in pritrjene oziroma pokrite tako, da:
- ne predstavljajo nevarnosti ali ovire za druge udeležence cestnega prometa;
- ne povzroajo škode na cesti in objektih;
- ne onesnažujejo okolja;
- ne zmanjšujejo stabilnosti vozila;
- ne povzroajo ve hrupa, kot je dovoljeno;
- ne zmanjšujejo preglednosti vozniku;
- ne zakrivajo naprav vozila, registrskih tablic in drugih predpisanih oznab;
- se ne razsipajo ali padajo z vozila.
(2) e tovor, naložen na motornem ali priklopnem vozilu, ali naprave, ki so namenjene za
prevoz ali pritrditev tovora, zakrivajo mesto, na katerem je namešena registrska tablica ali
lui na zadnji strani vozila, mora biti kot najbolj izpostavljen del na zadnji strani vozila
namešen nosilec z registrsko tablico in predpisanimi lumi in odsevniki.
(3) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila ali skupine vozil,
ki opravlja prevoz, in oseba, ki naloži tovor v nasprotju z dolobami tega lena.
(4) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki opravlja prevoz, in pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, ki naloži tovor v nasprotju z dolobami tega lena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 40.000 tolarjev.
(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega
dovoljenja, ki ravna v nasprotju z dolobami tega lena.
66. len
(1) Tovor ne sme segati ez sprednji del vozila. Lažje predmete je dovoljeno prevažati na
zunanjem prtljažniku na osebnem avtomobilu ali tovornem vozilu tako, da sega tovor najve
1 m preko sprednjega dela vozila. Del tovora, ki sega preko sprednjega dela vozila, ne sme
biti nižje od nivoja strehe vozila.
(2) Tovor lahko sega najve 1,5 m preko zadnjega dela vozila oziroma skupine vozil. Na
tovornem ali priklopnem vozilu mora biti tovor oprt na najmanj 5/6 svoje dolžine.
(3) Na enoslednih vozilih tovor lahko sega najve pol metra preko sprednjega in zadnjega
dela vozila, njegova širina pa ne sme presegati enega metra. Na enoslednih vozilih ni
dovoljeno prevažati nezavarovanega nevarnega orodja (kose, vile ipd.).
(4) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v
nasprotju z dolobami tega lena.
(5) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki opravlja prevoz, in pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, ki naloži tovor v nasprotju z dolobami tega lena, odgovorna oseba pa z globo
najmanj 40.000 tolarjev.
89

(6) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega
dovoljenja, ki ravna v nasprotju z dolobami tega lena.
69. len
(1) Skupna masa vozila ne sme presegati najveje dovoljene mase vozila ali s prometnim
znakom omejene skupne mase.
(2) Tovor ne sme obremenjevati posameznih osi vozila nad dovoljeno osno obremenitvijo po
doloilih proizvajalca vozila.
(3) Tovor ne sme obremenjevati posameznih osi vozila preko predpisane ali s prometnim
znakom omejene osne obremenitve. Vozilo s tovorom ne sme presegati predpisane ali s
prometnim znakom omejene skupne mase ali dimenzije, predpisane za posamezno vrsto
vozil ali omejeno s prometnim znakom, razen v primerih in pod pogoji iz 70. lena tega
zakona.
(4) Ne glede na dolobe prvega, drugega in tretjega odstavka tega lena so dovoljene
tolerance do 3% pri skupni masi in osni obremenitvi motornih in priklopnih vozil.
(5) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki opravlja prevoz, in oseba, ki
naloži tovor, ki se opravlja v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega lena. Z globo
40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi oseba, ki je naronik prevoza, e se opravlja
prevoz v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega lena na njeno zahtevo.
(6) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki opravlja prevoz, in pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, ki naloži tovor, ki se opravlja v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega
lena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev. Z globo najmanj 100.000
tolarjev se kaznuje za prekršek tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je
naronik prevoza, e se opravlja prevoz v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega lena
na njeno zahtevo, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.
70. len
(1) Izredni prevoz je prevoz z vozilom, ki samo ali skupaj s tovorom presega predpisano ali s
prometnim znakom omejeno osno obremenitev, predpisano ali s prometnim znakom
omejeno skupno maso ali za posamezno vrsto vozil predpisano ali s prometnim znakom
omejeno dimenzijo.
(2) Izredni prevoz se lahko opravi le, e je pristojni organ izdal zanj dovoljenje.
(3) Izredni prevoz se lahko opravi le pod pogoji, navedenimi v dovoljenju.
(4) Ne glede na dolobi drugega in tretjega odstavka tega lena se lahko opravi izredni
prevoz v primerih in pod pogoji, doloenimi v zakonu o javnih cestah, tudi brez dovoljenja za
izredni prevoz. Brez dovoljenja se lahko opravi izredni prevoz tudi v primeru vleke
pokvarjenega ali poškodovanega avtobusa ali tovornega vozila, ustavljenega na vozišu,
vendar le do najbližjega kraja, kjer se lahko to vozilo izloi iz prometa, ter pluženja in
posipanja cest pri zimskem vzdrževanju cest.
(5) Voznik, spremljevalec in organizator oziroma organizatorka (v nadaljnjem besedilu:
organizator) izrednega prevoza morajo biti za izvajanje izrednih prevozov usposobljeni po
predpisanem programu. Med izvajanjem izrednega prevoza morajo imeti potrdilo o
usposobljenosti pri sebi in ga na zahtevo dati policistu na vpogled.
90

(6) Minister, pristojen za promet, predpiše program usposabljanja za organizatorje,
spremljevalce in voznike izrednih prevozov, pogoje, ki jih mora izpolnjevati izobraževalna ali
druga organizacija za izvajanje tega programa, obrazec potrdila o uspešno opravljenem
programu, nain vodenja evidence o izdanih potrdilih, in pooblasti organizacije za izvajanje
tega programa.
(7) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki opravlja izredni prevoz, oseba,
ki naloži tovor in oseba, ki je naronik prevoza, ki se opravlja v nasprotju z drugim ali tretjim
odstavkom tega lena, ter voznik, spremljevalec ali organizator, ki ravna v nasprotju s petim
odstavkom tega lena.
(8) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki opravlja izredni prevoz, pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, ki naloži tovor, in pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je
naronik prevoza, ki se opravlja v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega lena, ter
pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju s
petim odstavkom tega lena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo najmanj 50.000
tolarjev.
71. len
(1) Nalaganje ali razlaganje tovora na cesti je dovoljeno pod pogojem, da zaradi tega ni
ustavljen promet vozil ali onemogoen promet drugih udeležencev cestnega prometa.
(2) e je vozilo ustavljeno na cesti zaradi nalaganja ali razlaganja tovora, ustavitev ne sme
trajati dlje, kot je nujno potrebno.
(3) e je treba zaradi nalaganja ali razlaganja tovora vozilo ustaviti na pešpoti ali kolesarski
poti, mora imeti voznik za to dovoljenje pristojnega organa lokalne skupnosti.
(4) Z nalaganjem ali razlaganjem tovora se ne sme onesnažiti ceste ali povzroiti
ezmernega hrupa.
(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z dolobami
tega lena.
(6) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z dolobami tega lena, odgovorna oseba pravne
osebe pa z globo najmanj 40.000 tolarjev.
72. len
(1) Voznik med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav na nain, ki bi zmanjševale
njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila (maska, slušalke,
telefon itd.).
(2) Voznik med vožnjo ne sme poslušati radia ali drugih zvonih naprav s takšno glasnostjo,
ki mu onemogoa normalno slušno zaznavanje v cestnem prometu.
(3) Ne glede na dolobo prvega odstavka je med vožnjo dovoljeno telefoniranje, vendar le ob
uporabi v vozilo vgrajene naprave za prostorono telefoniranje ali brezžine slušalke za eno
uho, e vozniku pri tem ni treba fizino upravljati s telefonskim aparatom. Pri opravljanju
nalog, potrebnih za reševanje življenja ali premoženja, prepreitev ali odpravo velike
materialne škode, prepreitev ali odpravo onesnaženja okolja in nalog policije, je med vožnjo
dovoljena uporaba radijske postaje.
(4) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v
nasprotju z dolobami tega lena.
91

(5) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega
dovoljenja, ki ravna v nasprotju z dolobami tega lena.
83. len
(1) Med vožnjo morajo biti voznik in potniki oziroma potnice (v nadaljnjem besedilu: potnik) v
motornem vozilu, na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, pripeti na nain, ki ga je
predvidel proizvajalec oziroma proizvajalka (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec) vozila glede
na konstrukcijo zadrževalnega sistema.
(2) Doloba prejšnjega odstavka se ne uporablja za avtobuse mestnega potniškega prometa
in za avtobuse, ki imajo stojiša, na katerih potniki stojijo.
(3) Varnostnega pasu ni treba uporabljati osebi iz prvega odstavka tega lena, ki z veljavnim
zdravniškim potrdilom dokaže, da pasu zaradi zdravstvenih razlogov ne more uporabljati.
(4) Minister, pristojen za zdravje, izda natannejši predpis o zdravstvenih razlogih, zaradi
katerih osebam iz prejšnjega odstavka ni treba uporabljati varnostnih pasov ter o obliki in
vsebini zdravniškega potrdila.
(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali potnik, ki ravna v nasprotju s
prvim odstavkom tega lena.
84. len
(1) Voznik in potnik na kolesu z motorjem, motornem kolesu, trikolesu, lahkem štirikolesu in
štirikolesu brez zaprte kabine, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto homologirano zašitno
motoristino elado.
(2) Ne glede na dolobo prejšnjega odstavka zašitne elade ni treba uporabljati vozniku in
potniku na vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom, ki izpolnjuje pogoje, predpisane s
posebnim predpisom, ki ga izda minister, pristojen za homologacijo vozil, kadar uporabljata v
vozilo vgrajeni zadrževalni sistem.
(3) Oseba, mlajša od 14 let, ki vozi kolo ali kolo s pomožnim motorjem, mora med vožnjo
nositi na glavi pripeto homologirano zašitno kolesarsko ali motoristino elado. Enako velja
tudi za otroka, ki se na kolesu ali kolesu s pomožnim motorjem vozi kot potnik.
(4) Jaha mora imeti med ježo na glavi zašitno elado.
(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali potnik, ki ravna v nasprotju s
prvim odstavkom tega lena, in jaha, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
85. len
(1) Vleka dvoslednega motornega vozila je dovoljena le, e se to zaradi okvare ne more
premikati samo. Vleka enoslednega vozila je prepovedana.
(2) Vleka pokvarjenega vozila je prepovedana na avtocesti in na cesti, rezervirani za motorna
vozila.
(3) e se dvosledno motorno vozilo pokvari na cesti iz prejšnjega odstavka, je vleka
dovoljena le do najbližjega izvoza.
(4) V vleenem vozilu ne sme biti potnikov.
92

(5) Med vleko morata imeti obe vozili vklopljene varnostne utripalke. e katero od vozil nima
varnostnih utripalk ali te ne delujejo, mora biti na vlenem vozilu prižgana najmanj ena
rumena utripajoa lu, ki mora biti dobro vidna z vseh strani. e rumena utripajoa lu ni
dobro vidna z zadnje strani, mora biti taka lu tudi na vleenem vozilu.
(6) Ne glede na dolobi drugega in tretjega odstavka tega lena je po avtocesti ali cesti,
rezervirani za motorna vozila, dovoljena vleka pokvarjenega tovornega vozila ali avtobusa do
najbližjega kraja, kjer je mogoe okvaro odpraviti, e vleka takega vozila po cesti nižje
kategorije ni mogoa.
(7) Pri vleki po avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila, mora biti vleeno vozilo oprto
na vleno vozilo ali na priklopno vozilo za vleko pokvarjenih vozil, na obeh vozilih pa morata
biti prižgani najmanj po dve dobro vidni rumeni utripajoi lui, in sicer na vlenem vozilu na
sprednji strani, na vleenem vozilu pa na zadnji strani.
(8) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z dolobami
tega lena.
(9) Z globo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z dolobami tega lena, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 30.000 tolarjev.
86. len
(1) Pokvarjeno motorno vozilo je dovoljeno vlei z vrvjo ali drogom:
- z vrvjo samo trikolo, lahko štirikolo, štirikolo ali osebni avtomobil, ki ima brezhibno delovno
zavoro in brezhibno napravo za upravljanje, ki delujeta tudi, kadar motor ne deluje.
- z drogom vozilo, ki ima brezhibno napravo za upravljanje, e pa njegova skupna masa
presega maso vlenega vozila, pa tudi brezhibno delovno zavoro, ki deluje tudi, kadar motor
ne deluje.
(2) e pogoj iz prejšnjega odstavka ni izpolnjen, se lahko vlee motorno vozilo le tako, da je
oprto na vleno vozilo.
(3) Pri vleki z vrvjo razdalja med vlenim in vleenim vozilom ne sme biti manjša od 3 m in ne
veja od 5 m.
(4) Motornega vozila, ki ni oznaeno z veljavno prometno nalepko, ni dovoljeno vlei z vrvjo
ali drogom.
(5) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z dolobami
tega lena.
(6) Z globo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z dolobami tega lena, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 30.000 tolarjev.
90. len
(1) Z motornim vozilom je dovoljeno vlei najve eno priklopno vozilo, s traktorjem in pri
gospodarski vožnji pa najve dve priklopni vozili, razen pri gospodarski vožnji za prevoz oseb
v turistine namene (turistini vlak), pri kateri so dovoljena najve tri priklopna vozila.
(2) Z motornim vozilom je dovoljeno vlei priklopno vozilo le, e je na vozilu vgrajena
homologirana vlena naprava tako, kot je doloil proizvajalec vozila.
93

(3) V primeru, da priklopno vozilo ali tovor na njem zakriva vidno polje v vzvratnem ogledalu
vlenega vozila, morata biti na vlenem vozilu namešeni dodatni vzvratni ogledali, ki
omogoata normalno vidno polje.
(4) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim
odstavkom tega lena.
(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali
tretjim odstavkom tega lena.
(6) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z dolobami tega lena, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 40.000 tolarjev.
91. len
(1) Otroci morajo biti kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in
pomoi vseh drugih udeležencev.
(2) Kadar je treba poskrbeti za varnost otrok, posebno e se priakuje veje število otrok na
enem mestu (prihod ali odhod iz šole, vrtca ipd.), lahko šole, organizirane skupine staršev,
organizacije za varnost cestnega prometa, ustanove, društva ali druge institucije organizirajo
in izvajajo varstvo otrok v cestnem prometu.
(3) Pri varovanju otrok iz prejšnjega odstavka na prehodu za pešce, mora biti oseba, ki
varuje otroke pri prekanju voziša, stara najmanj 21 let. Obleena mora biti v oblaila živo
rumene barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve, pri varovanju pa mora uporabljati
predpisani, obojestransko oznaeni prometni znak "ustavi", s katerim ustavi prometni tok
vozil in omogoi otrokom varno prekanje voziša.
(4) Voznik mora na znak iz prejšnjega odstavka ustaviti vozilo pred prehodom in pustiti
otroke mimo.
(5) Otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo
polnoletne osebe. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladoletniki oziroma
mladoletnice (v nadaljnjem besedilu: mladoletniki), e to dovolijo starši, posvojitelji oziroma
posvojiteljice (v nadaljnjem besedilu: posvojitelji), skrbniki oziroma skrbnice (v nadaljnjem
besedilu: skrbniki) oziroma rejniki oziroma rejnice (v nadaljnjem besedilu: rejniki) otroka.
Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v obmoju umirjenega prometa
in v obmoju za pešce v šolo tudi brez spremstva, e to dovolijo starši, posvojitelji, skrbniki
oziroma rejniki.
(6) Otroci smejo samostojno sodelovati v cestnem prometu šele, ko se starši, posvojitelji,
skrbniki oziroma rejniki prepriajo, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da
so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah, kjer se sreujejo s cestnim
prometom.
(7) O kršitvi dolob tega zakona, ki jo stori otrok ali mladoletnik, sme policist obvestiti njegove
starše, posvojitelje, skrbnike oziroma rejnike.
(8) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s etrtim
odstavkom tega lena.
92. len
(1) Skupino otrok je dovoljeno prevažati le z motornim vozilom, ki poleg splošnih pogojev,
predpisanih v tem zakonu, izpolnjuje tudi posebne pogoje glede starosti, naprav in opreme in
94

je oznaeno s predpisanim znakom. Avtobus, s katerim se prevaža skupina otrok, ki presega
predpisano starost, mora poleg rednih tudi na preventivne tehnine preglede.
(2) Skupino otrok, ki se vozi z avtobusom, mora, razen pri prevozu v šolo in iz šole v
posebnem linijskem prevozu, spremljati najmanj en pedagoški spremljevalec (uitelj oziroma
uiteljica, vzgojitelj oziroma vzgojiteljica, trener oziroma trenerka ipd.), ki skrbi za varnost
otrok pri vstopanju v vozilo in izstopanju iz njega ter za red in varnost otrok v vozilu.
(3) Otroci morajo med vožnjo sedeti na sedežih, vgrajenih v vozilu. Na sedežih, pred katerimi
ni drugega sedeža ali predpisane varnostne pregrade, smejo sedeti le, e so pripeti z
vgrajenimi varnostnimi pasovi.
(4) Voznik, ki vozi skupino otrok, mora poleg splošnih pogojev, predpisanih v tem zakonu,
izpolnjevati posebne pogoje glede posedovanja vozniškega dovoljenja oziroma vozniških
izkušenj.
(5) Voznik iz prejšnjega odstavka ne sme v delovnem dnevu, ko vozi skupino otrok, opravljati
drugega dela, ki bi lahko vplivalo na njegovo zmožnost varnega upravljanja motornega vozila
(npr. vodenje ali sodelovanje pri vodenju izleta ali ekskurzije, izvedba ali sodelovanje pri
izvedbi športne vadbe ali treninga ipd.).
(6) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati
voznik, ki vozi skupino otrok, in vozilo, s katerim se prevaža skupina otrok. Minister, pristojen
za šolstvo in šport, predpiše število pedagoških spremljevalcev glede na število otrok v vozilu
in druge, za varnost pomembne okolišine, njihove naloge pri spremljanje skupine otrok, ter
pogoje, ki jih morajo izpolnjevati.
(7) Skupina otrok je skupina najmanj pet otrok, ki predstavlja veino potnikov v vozilu.
Skupina pet ali ve otrok, sestavljena v družinskem krogu, se ne šteje za skupino otrok po
tem zakonu.
********************
Razveljavitev s 15.7.2006 - Odloba US (Uradni list RS, št. 67- 2968/2005)
(glej opombo (2))
((8) Dolobe tega lena se ne uporabljajo v javnem linijskem avtobusnem prevozu.)
********************
(9) Dolobe tretjega odstavka tega lena se ne uporabljajo v prometu v naselju, ko se
opravljajo prevozi otrok z mestnimi avtobusi.
(10) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pedagoški spremljevalec, ki ravna v
nasprotju z drugim odstavkom tega lena.
(11) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki vozi skupino otrok v nasprotju
z doloili tega lena ali podzakonskega akta, izdanega na njegovi podlagi.
(12) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki prevaža skupino otrok v nasprotju z dolobami tega lena ali
podzakonskega akta, izdanega na njegovi podlagi, odgovorna oseba pa z globo najmanj
80.000 tolarjev.
96. len
95

(1) Posebna prevozna sredstva so invalidski voziki, otroška prevozna sredstva ter športni
pripomoki in naprave, ki omogoajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, kot so: skiro, kotalke,
rolke, rolerji, smui, sanke, otroško kolo in po namenu uporabe podobna prevozna sredstva,
ki niso vozila po tem zakonu.
(2) Posebna prevozna sredstva se lahko uporabljajo v cestnem prometu samo tam, kjer je
dovoljena hoja pešcev oziroma vožnja koles. Pri tem uporabniki teh prevoznih sredstev ne
smejo ovirati ali ogrožati pešcev ali kolesarjev. Nain in hitrost gibanja morajo prilagoditi
razmeram v prometu, na površinah, namenjenih pešcem, pa ne smejo presegati hitrosti, s
kakršno se gibljejo pešci.
(3) Posebnih prevoznih sredstev, razen invalidskih vozikov, ni dovoljeno uporabljati na
vozišu ceste, namenjene prometu motornih vozil.
(4) Za promet posebnih prevoznih sredstev se uporabljajo predpisi, ki se uporabljajo za
pešce oziroma kolesarje.
(5) Uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor, in ki presegajo hitrost gibanja
pešcev (gokart, motorne sani ipd.), v cestnem prometu ni dovoljena. Izjemoma je dovoljena
uporaba motornih sani v cestnem prometu, e je to potrebno za reševanje loveških življenj
ali premoženja, prepreitev ali odpravo velike materialne škode ali odpravo posledic
onesnaženja okolja. V takih primerih sme v skladu s prometnimi pravili, ki se uporabljajo za
vožnjo motornih vozil, upravljati motorne sani oseba, ki sme voziti motorno vozilo.
(6) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju z drugim ali
tretjim odstavkom tega lena.
(7) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju s petim
odstavkom tega lena.
97. len
(1) Pešec, ki vlee ali potiska po vozišu roni voziek ali se vozi po vozišu v invalidskem
voziku, mora imeti ponoi in ob zmanjšani vidljivosti na voziku prižgano najmanj eno
svetilko, ki oddaja belo svetlobo, pritrjeno na levi strani, ki mora biti vidna od spredaj in zadaj.
Svetloba svetilke ne sme slepiti drugih udeležencev v cestnem prometu.
(2) Pešec, ki ponoi hodi zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju, kjer ni plonika ali
pešpoti, po vozišu ali tik ob njem, mora nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti
vozišu, svetilko, ki oddaja belo svetlobo, ki je vidna s sprednje in zadnje strani, ali odsevnik
iz prvega odstavka 92. lena tega zakona.
(3) Organizirana skupina pešcev, ki hodi ponoi zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju po
vozišu, mora uporabljati na zaetku in na koncu skupine najmanj po eno svetilko, ki oddaja
belo svetlobo. Svetilke morajo biti namešene tako, da jih lahko drugi udeleženci v cestnem
prometu pravoasno opazijo.
(4) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pešec, ki ravna v nasprotju z dolobami
tega lena.
(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator skupine pešcev, e skupina ni
osvetljena, kot to doloa tretji odstavek tega lena.
104. len
(1) Motornemu kolesu sme biti priklopljen lahki priklopnik za prtljago na najve dveh kolesih,
ki ga vlee za seboj. Ta priklopnik ne sme biti širši od enega metra in mora biti pripet tako, da
se ne more sam odpeti in da je zagotovljena njegova stabilnost.
96

(2) Voznik motornega kolesa sme prevažati potnika samo, e je na vozilu vgrajen za potnika
poseben sedež in stopalke za noge ali e ima stranski priklopnik. Potnik na motornem kolesu
mora imeti med vožnjo noge na stopalkah.
(3) Potnik na motornem kolesu je lahko le oseba, starejša od 12 let.
(4) Voznik motornega kolesa ne sme voziti osebe, ki je oitno pod vplivom alkohola, mamil
ali psihoaktivnih zdravil.
(5) Voznik motornega kolesa mora voziti tako, da ne zmanjšuje stabilnosti vozila, zlasti ne
sme izpušati krmila, se voziti po enem kolesu, se držati za drugo vozilo, prevažati, vlei ali
potiskati predmetov, ki bi ga ovirali pri vožnji, ali potiskati oziroma vlei drugih udeležencev
cestnega prometa.
(6) Dolobe tega lena se uporabljajo tudi za kolo z motorjem.
(7) Voznik kolesa z motorjem, mlajši od 16 let, ne sme prevažati potnika.
(8) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim,
drugim, tretjim ali sedmim odstavkom tega lena.
(9) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s etrtim ali
petim odstavkom tega lena.
106. len
(1) Voznik vprežnega vozila in spremljevalec morata biti stara najmanj 14 let in sposobna
obvladati vprežne živali.
(2) Spremljevalec mora biti za vprežnim vozilom, e je to potrebno zaradi tovora oziroma za
priklopnim vozilom, kadar je to dodano vprežnemu vozilu. Spremljevalca zagotovi voznik.
(3) Vprežno vozilo, tovor na vozilu in priklopno vozilo ne smejo presegati predpisanih
dimenzij, razen pri gospodarski vožnji.
(4) Vprežno vozilo mora biti opremljeno z napravo za zaviranje.
(5) Ponoi in ob zmanjšani vidljivosti mora imeti vprežno vozilo oziroma vprežno vozilo s
priklopnim vozilom na sprednji strani najmanj eno lu, ki oddaja belo svetlobo in na zadnji
strani najmanj eno lu, ki oddaja rdeo svetlobo, ki morata biti namešeni levo od vzdolžne
osi vozila. Vprežno vozilo mora imeti na zadnji strani dva rdea odsevnika, ki ne smeta biti
trikotne oblike, priklopno vozilo pa dva trikotna rdea odsevnika, namešena simetrino na
vzdolžno os vozila.
(6) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila, ki ravna v
nasprotju z dolobami tega lena.
107. len
(1) Voznik mora zagotoviti, da je vprežna žival sposobna vlei vozilo. Nesposobna je vprežna
žival, ki je vidno utrujena, bolna ali poškodovana.
(2) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila, ki ravna v
nasprotju z dolobo tega lena.
108. len
97

(1) Vprežnemu vozilu se ne sme dodati priklopnega vozila, razen kadar se z njim opravlja
gospodarska vožnja, ko se mu sme dodati najve eno priklopno vozilo.
(2) Vez med voziloma mora biti toga in izvedena tako, da se ne more zlomiti oziroma da se
priklopno vozilo ne more samo odpeti.
(3) Voznik mora zagotoviti, da vprežno vozilo, ki mu je dodano priklopno vozilo, vleeta
najmanj dve vprežni živali.
(4) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila, ki ravna v
nasprotju z dolobami tega lena.
109. len
(1) Za jahae, gonie in vodie živali, udeležene v cestnem prometu, se uporabljajo dolobe
tega zakona o pešcih, e ta zakon ne doloa drugae.
(2) Domae živali (psi, make, drobnica in veje živali), ki lahko ogrozijo varnost cestnega
prometa, so lahko na cestah, namenjenih prometu motornih vozil, le v spremstvu osebe, ki
jih varno vodi. Živali je prepovedano voditi iz vozila ali z vozilom.
(3) Ne glede na dolobo prejšnjega odstavka je na posameznih obinskih cestah dovoljeno
voditi živino na pašo s traktorjem, e tako doloi obina v skladu s prvim odstavkom 16.
lena tega zakona in na teh cestah opozori na to druge udeležence cestnega prometa s
predpisano prometno signalizacijo.
(4) Jaha mora biti telesno sposoben za ježo in mora obvladati žival, na kateri jezdi. Jaha,
mlajši od 14 let, smejo jezditi le v spremstvu polnoletne osebe.
(5) Jahai smejo uporabljati poti za jahae in nekategorizirane ceste, obinske ceste pa le,
e to ni v nasprotju s prometno ureditvijo na njih. Jezdenje na državnih cestah ni dovoljeno.
(6) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za policiste pri opravljanju nalog policije.
(7) Jaha, ki jaha po vozišu, mora jahati ob desnem robu voziša v smeri ježe.
(8) Goni ali vodi živali mora biti sposoben voditi ali goniti živali. Pri presoji sposobnosti je
treba upoštevati število in vrsto živali, ki jih goni ali vodi.
(9) redo živali mora spremljati primerno število goniev ali vodiev glede na število in vrsto
živali ter znailnosti cestnega prometa.
(10) Gonjenje živali je treba organizirati tako, da jih goni goni v redi. e je živali veliko, jih
je treba razdeliti v ve skupin in med njimi pustiti dovolj prostora za druge prometne
udeležence.
(11) Živali je treba voditi ali goniti im bližje desnemu robu voziša, e je le mogoe, pa po
robu voziša ali bankini.
(12) Živali, ki so ob cestah, morajo biti pod nadzorstvom ali zavarovane tako, da ne morejo
priti na cesto.
(13) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek jaha, goni ali vodnik živali, ki ravna v
nasprotju z dolobami tega lena ter voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega
lena in lastnik živali ali druga oseba, ki bi morala nadzirati ali zavarovati živali v skladu z
enajstim odstavkom tega lena, pa tega ne stori.
110. len
98

(1) Na avtocesto ali cesto, rezervirano za motorna vozila, lahko zapeljejo in vozijo po njej le
vozniki motornih vozil in skupin vozil, ki po deklaraciji proizvajalca dosegajo hitrost, vejo od
60 km/h.
(2) V promet na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila, se sme voznik vkljuiti in
izkljuiti le na oznaenih prikljukih.
(3) Vozila, ki že vozijo po smernem vozišu avtoceste ali ceste, rezervirane za motorna
vozila, imajo prednost pred vozili, ki se vkljuujejo v promet na tej cesti.
(4) Voznik, ki se z motornim vozilom vkljuuje v promet na avtocesti ali cesti, rezervirani za
motorna vozila, mora voziti po pospeševalnem pasu in se z ustrezno hitrostjo vkljuiti v
promet, pri tem ne sme ovirati ali ogrožati vozil, ki vozijo po njej.
(5) Voznik, ki se izkljuuje iz prometa na avtocesti ali na cesti, rezervirani za motorna vozila,
se mora z vozilom pravoasno pomakniti na desni prometni pas in brez zmanjševanja hitrosti
zapeljati na zaetek zaviralnega pasu.
(6) Na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila, z dvema ali ve prometnimi pasovi za
vožnjo v eno smer, morajo motorna vozila voziti po skrajnem desnem prometnem pasu, ki ni
zaseden z vozili v koloni.
(7) Na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila, ki ima tri ali ve prometnih pasov za
promet vozil v eni smeri, smejo vozniki tovornih vozil, katerih najveja dovoljena masa
presega 3,5 t, in vozniki vozil in skupin vozil, daljših od 7 m, voziti le po dveh prometnih
pasovih, ki sta na desni strani smernega voziša.
(8) Pri vožnji ponoi z zasenenimi žarometi po avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna
vozila, ki ima dva ali ve prometnih pasov za vožnjo v eno smer, hitrosti ni treba prilagoditi
vidni razdalji:
- e so dobro vidne pozicijske lui spredaj vozeega vozila;
- e je rob voziša oziroma robnega ali odstavnega pasu oznaen z odsevniki za
oznaevanje poteka ceste;
- e so priakovane ovire pravoasno vidne tudi brez uporabe žarometov z dolgim snopom
svetlobe.
(9) Na vozišu avtoceste in ceste, rezervirane za motorna vozila, je prepovedano obraanje,
vzvratna vožnja, ustavitev ali parkiranje.
(10) Na odstavnem pasu je prepovedana vožnja, parkiranje ali ustavitev, razen ustavitve v
sili.
(11) Ne glede na dolobo prejšnjega odstavka lahko vozijo in ustavijo na odstavnem pasu
vozila izvajalca rednega vzdrževanja avtoceste pri pregledu in vzdrževanju ceste ter pri
izloanju vozil, vozila policije pri nadzoru in urejanju cestnega prometa in vozila inšpektorjev
pri opravljanju inšpekcijskega nadzora. Pri tem morajo biti oznaena s predpisanimi
svetlobnimi znaki oziroma s pominimi signalnimi ali zapornimi tablami.
(12) V primeru zastoja prometa morajo vozniki pustiti med kolonama vozil, ustavljenima na
prometnih pasovih, ki sta najbližje levemu robu smernega voziša, dovolj prostora za vožnjo
intervencijskih vozil.
(13) Pešci ne smejo stopiti na avtocesto ali cesto, rezervirano za motorna vozila, ali hoditi po
njej.
99

(14) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za:
1. policiste pri opravljanju uradne dolžnosti;
2. osebe, ki opravljajo ogled prometne nesree ali so vkljuene v ogled;
3. zdravstvene delavce, gasilce in druge osebe, ki nudijo in zagotavljajo potrebno pomo;
4. inšpektorje, pristojne za nadzor cest in druge pooblašene delavce, kadar nadzirajo stanje
ceste;
5. delavce, ki delajo na oznaenem gradbišu na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna
vozila;
6. delavce izvajalca rednega vzdrževanja ceste pri opravljanju delovnih nalog;
7. izvajalce izrednega prevoza, ki zaradi okvare obstane na avtocesti, pri oznaevanju ovire.
(15) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali pešec, ki ravna v nasprotju s
prvim ali šestim ali sedmim ali trinajstim odstavkom tega lena.
(16) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s etrtim ali
petim ali enajstim ali dvanajstim odstavkom tega lena.
(17) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali
devetim ali desetim odstavkom tega lena.
113. len
(1) Z uporabo vozila se ne sme povzroati ezmernega hrupa oziroma ropota ali kako
drugae onesnažiti okolja.
(2) Ko voznik na cesti vozilo ustavi za ve kot tri minute ali ga parkira, mora takoj ugasniti
motor. Ta doloba se ne uporablja za vozila, pri katerih motor poganja naprave za
opravljanje doloenih del (vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov, vozilo za išenje kanalov,
avtomobilsko dvigalo ipd.). Prepovedano je sunkovito speljevanje, zaviranje ali ustavljanje.
(3) Na cesti ali ob njej je prepovedano izpušati, pušati, odlagati, odmetavati ali postavljati
karkoli, kar bi oviralo potek prometa, ogrozilo njegovo varnost, škodovalo ljudem, živalim,
rastlinam ali onesnažilo okolje. Zlasti je prepovedano voziše moiti ali ovirati odtekanje vode
z njega, odlagati nanj sneg ali led, postavljati stebrike, verige ali druge naprave za
ograjevanje parkirnih prostorov oziroma prepreevanje parkiranja, pušati na njem zabojnike
za smeti ali druge predmete, razsipati po njem sipek material, ga pomazati z mazili ali
drugae pomastiti ali kako drugae onesnažiti.
(4) Preden se vkljui v promet na cesti s kolovozne poti ali druge zemljiške površine, mora
voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo voziše.
(5) Izvajalec gradbenih ali drugih del mora pri izvozu z gradbiša ali druge zemljiške
površine, na kateri se izvajajo dela, oistiti zemljo ali blato z vozil, ki se s te površine
vkljuujejo v cestni promet.
(6) Zemljo ali blato, ki v primeru iz etrtega ali petega odstavka tega lena onesnaži voziše,
mora voznik oziroma izvajalec del takoj odstraniti z voziša. e tega ne stori, oisti voziše
na njegove stroške pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest.
100

(7) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z dolobo
prvega ali drugega odstavka tega lena.
(8) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali druga fizina oseba, ki ravna v
nasprotju z dolobo tretjega ali etrtega odstavka tega lena.
(9) Z globo najmanj 600.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z dolobo tretjega ali petega odstavka tega lena,
odgovorna oseba pa z globo najmanj 60.000 tolarjev.
116. len
(1) Javne ceste in nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet, morajo biti
opremljene s predpisano prometno signalizacijo in opremo, ki udeležence cestnega prometa
opozarja na nevarnost na cesti ali delu ceste, jim naznanja omejitve, prepovedi in
obveznosti, jim daje potrebna obvestila za varen in neoviran promet ter jih vodi v cestnem
prometu.
(2) Prometna signalizacija mora ustrezati prometni ureditvi in prometno-tehninim ter
prometnovarnostnim razmeram na cesti oziroma delu ceste.
(3) S prometno signalizacijo morajo biti oznaene tudi zaasne nevarnosti, zlasti tiste, ki
nastanejo zaradi nenadne okvare vozila ali onesposobitve ceste, ter zaasne obveznosti,
omejitve ali prepovedi v prometu.
(4) Prometno signalizacijo iz prejšnjega odstavka je treba odstraniti takoj, ko preneha vzrok,
zaradi katerega je bila postavljena, oziroma jo prekriti za as, ko ni potrebna (npr. ko se ne
izvajajo dela na cesti).
(5) Udeleženci cestnega prometa morajo ravnati skladno z omejitvami, prepovedmi in
obveznostmi, izraženimi s prometno signalizacijo. Tako morajo ravnati tudi tedaj, ko je to v
nasprotju s prometnimi pravili.
(6) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali etrtim odstavkom tega
lena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.
(7) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ravna v
nasprotju s petim odstavkom tega lena, razen tistega, ki ravna v nasprotju s prometnim
znakom za omejitev hitrosti, s prometnim znakom, s katerim je urejena prednost vozil, s
prometnim znakom za obvezno uporabo snežnih verig ali s prometnim znakom za omejitev
skupne mase, osne obremenitve ali dimenzije.
117. len
(1) Prepovedano je poškodovati, odstraniti, zakriti ali spremeniti pomen prometne
signalizacije ali prometne opreme na cestah ali jih postaviti tako, da bi njihova uporaba lahko
zavajala udeležence cestnega prometa.
(2) Prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah iz prvega odstavka prejšnjega
lena lahko postavljajo, vzdržujejo, odstranjujejo ali prekrivajo le fizine in pravne osebe, ki
so za to pooblašene z zakonom ali s predpisom lokalne skupnosti.
(3) Prometno signalizacijo za zaasno oznaitev izrednega prevoza smejo na cestah iz
prvega odstavka prejšnjega lena postaviti in odstraniti tudi izvajalci izrednega prevoza,
prometno signalizacijo za oznaitev kraja, na katerem opravljajo nadzor prometa in za
oznaitev kraja prometne nesree pa tudi policisti.
101

(4) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizina oseba, ki ravna v nasprotju s prvim
ali drugim odstavkom tega lena.
(5) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega lena,
odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.
119. len
(1) Naprave za dajanje svetlobnih prometnih znakov so namenjene urejanju:
- prometa vozil - semaforji za vozila in semaforji za tirna vozila;
- prometa pešcev - semaforji za pešce;
- prometa na prehodu ceste ez železniško progo - svetlobni prometni znak na prehodu
ceste ez železniško progo.
(2) Svetlobni prometni znaki za urejanje prometa vozil na križišu, razen rumene utripajoe
lui, razveljavijo pomen prometnih znakov, s katerimi je urejena prednost vozil na tem
križišu.
(3) Na semaforju za vozila je rdea lu zgoraj, v sredini je rumena in spodaj zelena. Na
semaforju, ki je namešen horizontalno, si z leve proti desni strani sledijo rdea, rumena in
zelena lu. Lui na semaforju so lahko tudi v obliki barvne pušice na rni podlagi ali rne
pušice na barvni podlagi.
(4) Lui na semaforju za vozila se prižigajo v naslednjem zaporedju: rdea, rdea in rumena,
zelena, rumena in ponovno rdea. Delovanje semaforjev, dopolnilnih svetlobnih znakov,
rumene lui v obliki pušice in svetlobnih znakov za pešce na križišu mora biti medsebojno
usklajeno tako, da zagotavlja varen in teko promet.
(5) Semaforju za vozila je lahko dodan dopolnilni svetlobni znak v obliki zelene pušice. Ta
znak mora biti glede na smer pušice namešen na ustrezni strani semaforja ob zeleni lui.
(6) Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po barvah lui na semaforju, ki imajo
naslednji pomen:
1. rdea lu - prepovedana vožnja;
2. rumena lu - prepovedana vožnja, razen v primeru, ko se vozilo pri vožnji z dovoljeno
hitrostjo ne more varno ustaviti zaradi premajhne oddaljenosti od semaforja;
3. zelena lu - prost prehod in obveznost za voznika, da brez odlašanja odpelje oziroma
nadaljuje vožnjo;
4. zelena lu v obliki pušice pomeni:
- na lui semaforja - voznik sme voziti le v smeri pušice;
- kot dopolnilni znak na semaforju - kljub rdei ali rumeni lui na semaforju sme voznik voziti
v smeri pušice, pri tem pa ne sme ovirati vozil, ki vozijo po cesti, na katero se vkljuuje;
5. rdea in rumena lu, ki gorita hkrati - prepovedana vožnja in napoved, da se bo prižgala
zelena lu;
6. rumena utripajoa lu - vozi posebno previdno. Enak pomen ima rumena utripajoa lu, ki
se uporablja kot samostojni svetlobni znak. Kadar je rumena utripajoa lu namešena
102

neposredno nad prometnim znakom (e je prometni znak nad vozišem, je lahko namešena
tudi ob njem ali pod njim), poudarja njegov pomen.
(7) Rumena lu v obliki pušice, ki je postavljena pri izhodu s križiša, obveša voznike, ki so
na križišu in zavijajo levo, da se je za vozila, ki prihajajo z nasprotne strani, na semaforju že
prižgala rdea lu in da lahko nadaljujejo vožnjo in zapustijo križiše.
(8) Glede medsebojne prednosti med vozili na križišu, na katerem je promet urejen s
semaforji, se uporabljajo prometna pravila o prednosti, ki sicer veljajo na križišu.
(9) e je prometnih pasov ve, se lahko za vsak posamezen pas ali smer vožnje uporabi
poseben semafor. V takem primeru morajo biti lui na vseh semaforjih v obliki pušice iz
tretjega odstavka tega lena.
(10) e so svetlobni znaki namenjeni le pešcem ali kolesarjem, mora biti to oznaeno s
simbolom pešca ali kolesarja.
(11) Za pešca velja zaporedje zelena-rdea-zelena lu. e se namesto zelene prižge rdea
lu, medtem ko preka voziše, mora prekanje nadaljevati.
(12) Kolesarji morajo upoštevati svetlobne znake za pešce, e potekata pešpot in kolesarska
pot ena ob drugi in ni posebnih svetlobnih znakov za kolesarje.
(13) Stalno svetle svetlobni znak nad prometnim pasom pomeni:
1. rde X - promet na prometnem pasu je prepovedan;
2. zelena pušica, usmerjena navpino navzdol - prometni pas je odprt za promet;
3. rumena utripajoa pušica, usmerjena poševno navzdol - prometni pas je treba zapustiti v
smeri pušice.
(14) Lui na napravah za dajanje svetlobnih prometnih znakov ne smejo biti utripajoe, razen
rdeih utripajoih lui na svetlobnem znaku na prehodu ceste ez železniško progo in
rumene utripajoe lui.
(15) Kjer je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki in sta na smernem vozišu najmanj
dva prometna pasova, lahko vozila vozijo drugo poleg drugega, tudi e gostota prometa tega
ne zahteva.
(16) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s šestim
odstavkom, razen 1. in 6. toke, dvanajstim ali trinajstim odstavkom, razen 1. toke tega
lena.
(17) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s 1. ali 6. toko šestega
odstavka ali s 1. toko trinajstega odstavka tega lena.
(18) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drug udeleženec cestnega prometa, ki
ravna v nasprotju s šestim odstavkom tega lena.
(19) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim, etrtim, petim, devetim ali desetim
odstavkom tega lena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.
122. len
(1) Znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti, razveljavijo prometna pravila in prometno
signalizacijo.
103

(2) Znake, ki jih dajejo policisti, predpiše minister, pristojen za notranje zadeve. Ukazi
oziroma odredbe, razen tistih, za katere je predpisana pisna oblika, dajejo policisti ustno.
(3) Z najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ne ravna
po predpisanem znaku, s katerim ga policist ustavlja. Izree se mu tudi najmanj 6 kazenskih
tok.
(4) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ne ravna po
drugem predpisanem znaku ali ukazu oziroma odredbi policista.
(5) Z globo najmanj 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drug udeleženec cestnega
prometa, ki ne ravna po znaku ali ukazu oziroma odredbi policista.
128. len
(1) Na vozilih, ki se uporabljajo pri nadzoru in vzdrževanju cest, namešanju in vzdrževanju
prometne signalizacije in opreme, elektrinih, telekomunikacijskih in drugih naprav in
napeljav na cesti ali ob njej, na vozilih inšpektorjev, pristojnih za nadzor cest, na vozilih za
pomo in odvoz poškodovanih in pokvarjenih vozil, odvoz napano parkiranih vozil, odvoz
odpadkov, ter na vozilih obinskega redarstva se pri opravljanju dela na cesti uporablja
rumena utripajoa lu. Ta vozila smejo ustaviti na cesti za toliko asa, kot je nujno potrebno
za opravljanje del in smejo zapeljati tudi v obmoje za pešce in v obmoje umirjenega
prometa, e je to potrebno zaradi opravljanja del.
(2) Udeleženci cestnega prometa so dolžni omogoiti nemoteno delo osebam, ki ga
opravljajo z vozili iz prejšnjega odstavka, in odstraniti svoja vozila, e je to treba, zlasti v
primeru, e je dan javni poziv za odstranitev vozil z doloenega obmoja zaradi izvajanja del
vejega obsega ali javne prireditve oziroma javnega shoda.
(3) Rumena utripajoa lu se uporablja tudi na vozilih v cestnem prometu, s katerimi se
opravlja izredni prevoz, in na vozilih, ki spremljajo takšna vozila, na posebno poasnih
vozilih, delovnih strojih in vozilih, ki jim je dodano priklopno vozilo za vleko pokvarjenih vozil,
ter na traktorjih s traktorskimi prikljuki, ki presegajo širino traktorja.
(4) Rumena utripajoa lu se lahko uporablja tudi kot opozorilo na prometno nesreo,
prireditev na cesti ali drugo oviro na cesti ter za oznaitev vozil, ki prevažajo nevarno blago
in za oznaitev kolone vozil, ki niso vozila v spremstvu.
(5) Rumena utripajoa lu se sme uporabljati samo v primerih iz prvega, tretjega in etrtega
odstavka tega lena. Namešena sme biti samo na vozilih, na katerih jo je dovoljeno
uporabljati, in sicer na enak nain kot modra lu na vozilih s prednostjo.
(6) Voznik, ki srea, dohiti ali pripelje do vozila z rumeno utripajoo lujo, mora voziti
posebno previdno in po potrebi ustaviti vozilo.
(7) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z dolobami
tega lena.
(8) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z dolobami tega lena, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 50.000 tolarjev.
(9) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drug udeleženec cestnega prometa, ki
ravna v nasprotju z dolobami drugega odstavka tega lena.
130. len
104

Povezave: IESP (3) (1) V cestnem prometu ne sme imeti alkohola v organizmu:
1. voznik motornega vozila ali skupine vozil kategorije C, D1, D, B+E, C+E, D1 + E in D+E;
2. voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali blaga ali prevoz oseb za
lastne potrebe;
3. voznik vozila, s katerim se prevaža nevarno blago;
4. poklicni voznik motornega vozila, kadar opravlja ta poklic;
5. uitelj vožnje med usposabljanjem kandidata za voznika v vožnji motornega vozila;
6. kandidat za voznika med usposabljanjem v vožnji motornega vozila;
7. spremljevalec;
8. voznik zaetnik;
9. voznik motornega vozila, ki nima vozniškega dovoljenja ali v vozniškem dovoljenju nima
vpisane kategorije motornega vozila, ki ga vozi;
10. voznik motornega vozila, ki se mu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila
ali mu je vozniško dovoljenje odvzeto;
11. voznik, ki prevaža skupino otrok.
(2) Drugi vozniki imajo lahko najve do vkljuno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do
vkljuno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, pod pogojem, da tudi pri nižji
koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko
nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu.
(3) Voznika, uitelja vožnje ali spremljevalca, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega
lena, se kaznuje za prekršek z globo:
a) e ima do vkljuno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vkljuno 0,24 miligrama
alkohola v litru izdihanega zraka, s 30.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila, uitelju vožnje
in spremljevalcu se izree tudi 3 kazenske toke;
b) e ima ve kot 0,50 do vkljuno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali ve kot 0,24 do
vkljuno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s 40.000 tolarjev. Vozniku
motornega vozila, uitelju vožnje in spremljevalcu se izree tudi 4 kazenske toke;
c) e ima ve kot 0,80 do vkljuno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali ve kot 0,38 do
vkljuno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s 60.000 tolarjev. Vozniku
motornega vozila, uitelju vožnje in spremljevalcu se izree tudi 5 kazenskih tok;
d) e ima ve kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali ve kot 0,52 miligrama alkohola v
litru izdihanega zraka, z najmanj 120.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila, uitelju vožnje
in spremljevalcu se izree tudi najmanj 10 kazenskih tok in prepoved vožnje motornega
vozila.
(4) Voznika, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega lena, se kaznuje za prekršek z
globo:
a) e ima do vkljuno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vkljuno 0,24 miligrama v
litru izdihanega zraka in kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko
105

nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu, z 30.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se
izree tudi 3 kazenske toke;
b) e ima ve kot 0,50 do vkljuno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali ve kot 0,24 do
vkljuno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s 40.000 tolarjev. Vozniku
motornega vozila se izree tudi 4 kazenske toke;
c) e ima ve kot 0,80 do vkljuno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali ve kot 0,38 do
vkljuno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s 60.000 tolarjev. Vozniku
motornega vozila se izree tudi 5 kazenskih tok;
d) e ima ve kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali ve kot 0,52 miligrama alkohola v
litru izdihanega zraka, z najmanj 120.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izree
najmanj 10 kazenskih tok in prepoved vožnje motornega vozila.
(5) Vozniku, uitelju vožnje in spremljevalcu iz tretjega odstavka in vozniku iz etrtega
odstavka tega lena, ki ima ve kot 1,50 grama alkohola na kilogram krvi ali ve kot 0,71
miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, se poleg globe izree tudi 18 kazenskih tok.
131. len
(1) Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga zaeti voziti, e je pod vplivom
mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost
za vožnjo. Uitelj vožnje ne sme usposabljati kandidata za voznika motornega vozila in
spremljevalec ne sme spremljati voznika, e je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali
drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo.
(2) Pod vplivom snovi iz prejšnjega odstavka je voznik, uitelj vožnje oziroma spremljevalec,
pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost
takih snovi v organizmu.
(3) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, uitelj vožnje ali
spremljevalec, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega lena. Vozniku motornega vozila
se izree najmanj 10 kazenskih tok in prepoved vožnje motornega vozila.
132. len
Povezave: IESP (1) (1) Policist sme zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec cestnega prometa
oziroma udeleženec prometne nesree (v nadaljnjem besedilu: udeleženec cestnega
prometa) v organizmu alkohol ali ve alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus s sredstvi ali
napravami za ugotavljanje alkohola. e se s preizkusom ugotovi, da ima voznik v organizmu
ve alkohola, kot je dovoljeno, mu policist prepove nadaljnjo vožnjo, vozniku motornega
vozila zaasno odvzame vozniško dovoljenje, zoper druge udeležence v cestnem prometu, ki
so oitno pod vplivom alkohola in ovirajo ali ogrožajo cestni promet, pa sme odrediti ukrepe,
s katerimi jim onemogoi oviranje ali ogrožanje cestnega prometa.
(2) e se s preizkusom iz prejšnjega odstavka ugotovi, da ima udeleženec cestnega prometa
v organizmu ve alkohola, kot dovoljuje ta zakon, izpolni policist zapisnik o preizkusu, ki ga
podpiše tudi preizkušeni udeleženec cestnega prometa. e voznik odkloni podpis, vpiše
policist vzrok odklonitve v zapisnik in mu odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem
zraku (etilometrom) ali strokovni pregled.
(3) Udeleženec cestnega prometa, od katerega policist zahteva, da opravi preizkus s sredstvi
ali napravami za ugotavljanje alkohola, mora ravnati po zahtevi policista. e preizkus
odkloni, policist vozniku prepove nadaljnjo vožnjo, vozniku motornega vozila pa tudi zaasno
odvzame vozniško dovoljenje. e zaradi zdravstvenega stanja ali zaradi drugega, s tem
povezanega objektivnega vzroka, ne more opraviti preizkusa ali e ga ne opravi po navodilih
proizvajalca, mu policist odredi strokovni pregled. e zdravnik, ki opravi strokovni pregled,
106

ugotovi, da je pod vplivom alkohola, policist vozniku prepove nadaljnjo vožnjo, vozniku
motornega vozila pa zaasno odvzame vozniško dovoljenje.
(4) Za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda šteje poleg neposredne odklonitve tudi
ravnanje udeleženca v cestnem prometu, s katerim ovira ali onemogoi izvedbo preizkusa
oziroma strokovnega pregleda ali poškoduje oziroma unii vzorec za analizo.
(5) e udeleženec cestnega prometa oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v
izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu ve alkohola, kot dovoljuje ta
zakon, mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali
strokovni pregled. Na preizkus z merilnikom alkohola oziroma strokovni pregled odpelje
udeleženca cestnega prometa policist s službenim vozilom. e se s preizkusom z merilnikom
alkohola ali strokovnim pregledom ugotovi, da je udeleženec cestnega prometa v takšnem
psihofizinem stanju, da sme voziti vozilo v cestnem prometu, ga policist s službenim
vozilom odpelje nazaj k vozilu, ki ga je pred tem vozil. Stroški prevoza do kraja, kjer se opravi
preizkus z merilnikom alkohola oziroma strokovni pregled in nazaj k vozilu ter stroški
preizkusa oziroma pregleda so stroški postopka o prekršku.
(6) Udeležencu cestnega prometa, ki kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je
lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu, rezultat preizkusa s sredstvi ali napravami
za ugotavljanje alkohola pa kaže na prisotnost alkohola v dovoljenih mejah, odredi policist
strokovni pregled.
(7) Neposrednemu udeležencu prometne nesree sme policist odrediti strokovni pregled, ne
da bi pred tem izvedel preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola,
neposrednemu udeležencu prometne nesree, ki ravna v nasprotju s etrtim odstavkom 133.
lena tega zakona, pa ga mora odrediti.
(8) Policist sme zaradi ugotovitve, ali je udeleženec cestnega prometa pod vplivom mamil,
psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za
vožnjo, izvesti postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi
v organizmu. V okviru tega postopka lahko izvede tudi preizkus z napravo za hitro
ugotavljanje prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v
organizmu. V primeru prepoznave takega znaka oziroma simptoma, e ni bil izveden
preizkus z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih
psihoaktivnih snovi v organizmu ali e udeleženec cestnega prometa odkloni sodelovanje v
postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov ali postopka ni mogoe opraviti, mu
policist odredi strokovni pregled. e je bil preizkus z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti
mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu izveden in se ugotovi,
da ima udeleženec cestnega prometa prisotnost takih snovi v organizmu, izpolni policist
zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi preizkušeni udeleženec cestnega prometa. e
voznik odkloni podpis ali oporeka rezultatu preizkusa, vpiše policist vzrok odklonitve oziroma
zanikanje rezultata preizkusa v zapisnik in mu odredi strokovni pregled. Policist sme zaradi
ugotovitve, ali je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki
zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu, odrediti udeležencu
prometne nesree III. ali IV. kategorije strokovni pregled, ne da bi pred tem izvedel postopek
za prepoznavo znakov oziroma simptomov. Stroški prevoza do kraja, kjer se opravi strokovni
pregled, in stroški postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov ter strokovnega
pregleda so stroški postopka o prekršku.
(9) Udeleženec cestnega prometa, kateremu je policist odredil strokovni pregled, mora
ravnati po policistovi odredbi. Vozniku, kateremu je odredil strokovni pregled, policist prepove
nadaljnjo vožnjo, vozniku motornega vozila pa tudi zaasno vzame vozniško dovoljenje,
razen v primeru iz tretjega odstavka tega lena, ko voznik zaradi zdravstvenega stanja ali
drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka, ne more opraviti preizkusa, zdravnik
oziroma zdravnica (v nadaljnjem besedilu: zdravnik) pa ugotovi, da ni pod vplivom alkohola.
107

(10) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje,
predpiše postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil,
psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu.
(11) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, uitelj vožnje ali
spremljevalec, ki ravna v nasprotju s policistovo zahtevo ali odredbo iz tretjega ali devetega
odstavka tega lena. Poleg globe se mu izree tudi 18 kazenskih tok.
134. len
(1) Prometna nesrea je nesrea na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za
javni cestni promet v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoe se vozilo in je v njej
najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda;
(2) Prometne nesree se glede na posledice delijo na štiri kategorije:
- prometna nesrea I. kategorije - prometna nesrea, pri kateri je nastala samo materialna
škoda;
- prometna nesrea II. kategorije - prometna nesrea, pri kateri je najmanj ena oseba lahko
telesno poškodovana;
- prometna nesrea III. kategorije - prometna nesrea, pri kateri je najmanj ena oseba hudo
telesno poškodovana;
- prometna nesrea IV. kategorije - prometna nesrea, pri kateri je kdo umrl ali je zaradi
posledic nesree umrl v 30 dneh po nesrei.
********************
Odloba US - neskladje z ustavo, kolikor se uporablja za razmejitev pristojnosti med
prekrškovnim organom in okrajnim sodišem (Uradni list RS, št. 123-5271/2006)
(glej opombo (8))
(3) Prometna nesrea z neznatno nevarnostjo je prometna nesrea, ki ima za posledico le
majhno materialno škodo in je povzroena s prekrškom, za katerega je predpisana samo
globa in je bil storjen v okolišinah, ki ga delajo posebno lahkega.
********************
(4) Udeleženec prometne nesree je vsak udeleženec cestnega prometa, ki je s svojim
ravnanjem pripomogel k nastanku prometne nesree, in vsakdo, ki je v prometni nesrei
utrpel materialno škodo ali je bil telesno poškodovan ali je zaradi posledic nesree umrl.
(5) Neposredni udeleženec prometne nesree je voznik v nesrei udeleženega vozila, uitelj
vožnje, ki je v asu nesree usposabljal kandidata za voznika motornega vozila, ki je vozil v
nesrei udeleženo vozilo, spremljevalec, v nesrei udeleženi pešec in drug udeleženec
prometne nesree, ki je bil pred nesreo samostojno udeležen v cestnem prometu.
135. len
(1) Vsakdo mora pomagati pri prometni nesrei, e je treba:
- rešiti loveška življenja;
- prepreiti ogrožanje drugih udeležencev cestnega prometa;
- prepreiti ali omiliti ekološko nesreo.
108

(2) Po prometni nesrei mora udeleženec prometne nesree:
- ustaviti vozilo;
- zavarovati in oznaiti kraj nesree, pri prometni nesrei I. kategorije pa vozilo imprej
odstraniti z voziša;
- pomagati poškodovanim;
- obvestiti policijo ali koga drugega, ki lahko obvesti policijo, razen pri prometni nesrei I.
kategorije;
- soudeleženim ali oškodovanim v prometni nesrei posredovati ime in priimek ter naslov,
posredovati podatke iz vozniškega dovoljenja in prometnega potrdila ter posredovati podatke
o obveznem zavarovanju ali izpolniti Evropsko poroilo o prometni nesrei;
- osebi, ki ji je povzroena škoda, pa je ni na kraju nesree, posredovati svoje osebne
podatke;
- ostati na kraju prometne nesree, dokler ni konan ogled, razen e tisti, ki vodi ogled, ne
odloi drugae. e je treba rešiti loveško življenje, lahko udeleženec prometne nesree
zaasno zapusti kraj prometne nesree, vendar se mora takoj, ko je to mogoe vrniti.
(3) Neposredni udeleženec prometne nesree, ki je zapustil mesto prometne nesree, mora
nemudoma obvestiti upravienca do podatkov iz prejšnjega odstavka ali policijo, da je bil
udeležen v prometni nesrei, posredovati podatke o kraju in ostalih okolišinah nesree,
svoje podatke, registrsko številko vozila in navesti kraj, kjer se nahaja, ter omogoiti
naknadno ugotavljanje dejstev.
(4) Neposredni udeleženci prometne nesree od trenutka nesree do zakljuka ogleda ne
smejo uživati alkoholnih pija, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki
zmanjšujejo njihovo sposobnost za varno udeležbo v prometu.
(5) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek neposredni udeleženec
prometne nesree, ki ravna v nasprotju s sedmo alinejo drugega odstavka ali s tretjim
odstavkom tega lena.
(6) V prometni nesrei udeleženi voznik motornega vozila iz prvega odstavka 130. lena tega
zakona, uitelj vožnje ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju z dolobo etrtega odstavka
tega lena, se kaznuje za prekršek z globo najmanj 120.000 tolarjev
- e ima v organizmu alkohol ali
- e ima v organizmu mamilo, psihoaktivno zdravilo ali drugo psihoaktivno snov, ki
zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu.
(7) V prometni nesrei udeleženi voznik iz drugega odstavka 130. lena tega zakona, ki
ravna v nasprotju z dolobo etrtega odstavka tega lena, se kaznuje za prekršek z globo
najmanj 120.000 tolarjev
- e ima v organizmu ve kot 0,20 grama alkohola na kilogram krvi ali ve kot 0,10 miligrama
alkohola v litru izdihanega zraka ali
- e ima v organizmu mamilo, psihoaktivno zdravilo ali drugo psihoaktivno snov, ki zmanjšuje
njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu.
(8) Vozniku, ki povzroi prometno nesreo, razen prometne nesree z neznatno nevarnostjo
za druge udeležence cestnega prometa, in ima v organizmu ve kot 1,10 grama alkohola na
109

kilogram krvi ali ve kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali mamilo,
psihoaktivno zdravilo ali drugo psihoaktivno snov, ki zmanjšuje njegovo sposobnost za varno
udeležbo v cestnem prometu, se izree poleg globe tudi 18 kazenskih tok.
(9) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drug neposredni udeleženec prometne
nesree, ki ravna v nasprotju s etrtim odstavkom tega lena.
(10) Z globo najmanj 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa,
ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom ali s prvo, drugo, tretjo, etrto, peto ali šesto alinejo
drugega odstavka tega lena.
136. len
(1) Policist mora priti na kraj prometne nesree II., III. ali IV. kategorije, opraviti vse potrebno
za zavarovanje kraja prometne nesree in opraviti ogled.
(2) Policist mora priti na kraj prometne nesree I. kategorije in ugotoviti dejstva ter zbrati
dokaze, potrebne za odloitev o prekršku.
(3) Ne glede na dolobo prejšnjega odstavka policistu pri prometni nesrei z neznatno
nevarnostjo ni treba ugotavljati dejstev in zbirati dokazov iz prejšnjega odstavka, razen e
neposredni udeleženec prometne nesree ali udeleženec prometne nesree, ki je v nesrei
utrpel materialno škodo, to izrecno zahteva. O tem policist obvesti udeležence prometne
nesree.
(4) Pria prometne nesree mora udeležencu nesree in policistu posredovati osebne
podatke. e to ni mogoe, mora te podatke nemudoma sporoiti policijski postaji ali tistemu,
ki vodi ogled.
(5) Sledi prometne nesree II., III. in IV. kategorije se smejo odstraniti šele po konanem
ogledu oziroma ko tako odloi tisti, ki opravlja ogled. Pri taki prometni nesrei ni dovoljeno
spreminjati stanja na kraju prometne nesree, dokler ni opravljena potrebna preiskava, razen
kadar to zahteva reševanje udeležencev prometne nesree.
(6) Za umrle udeležence prometne nesree sme odrediti preiskovalni sodnik ali policist
odvzem telesnih tekoin za analizo.
(7) Pri prometni nesrei, v kateri je kdo umrl ali bil poškodovan in odpeljan v bolnišnico, mora
policist:
- poskrbeti za premoženje, ki je ostalo na kraju nesree,
- poskrbeti za odstranitev in hrambo vozil,
- poskrbeti, da so najbližji sorodniki umrlega ali poškodovanega obvešeni o nesrei.
(8) Na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika ali policista mora zdravnik odvzeti
udeležencu prometne nesree kri, urin, drugo telesno tekoino oziroma tkivo za analizo.
(9) Izvajalec rednega vzdrževanja ceste mora na zahtevo policista zagotoviti:
- odstranitev in hrambo vozil, za katera ne morejo poskrbeti udeleženci nesree,
- odstranitev vseh ovir na cesti, nastalih zaradi nesree,
- zavarovanje ovir iz prejšnje toke, ki se ne dajo odstraniti, v skladu z doloili tega zakona o
zavarovanju ovir na cesti.
110

(10) Zdravstvena organizacija, zavod ali zasebni zdravnik morajo obvestiti najbližjo policijsko
postajo o:
- sprejemu poškodovanca, za katerega obstaja sum, da je bil poškodovan v prometni nesrei
in
- smrti poškodovanega v prometni nesrei.
(11) Minister, pristojen za zdravje, predpiše vrste in nain zbiranja podatkov ter vodenje
evidenc o umrlih in poškodovanih v prometnih nesreah.
(12) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek udeleženec prometne nesree, ki ravna
v nasprotju s etrtim ali petim odstavkom tega lena.
(13) Z globo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek zdravnik, ki ravna v nasprotju z
osmim ali desetim odstavkom tega lena.
(14) Z globo najmanj 600.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s osmim, devetim ali desetim odstavkom tega
lena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 60.000 tolarjev.
138. len
(1) Motorno oziroma motorno in priklopno vozilo sme voziti oseba, ki:
- je telesno in duševno zmožna voziti vozilo;
- je dopolnila predpisano starost za vožnjo vozil;
- ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero
spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi in ne vozi vozila ali skupine vozil v nasprotju z
omejitvijo, vpisano v njenem vozniškem dovoljenju;
- ji v asu, ko vozi vozilo, vozniško dovoljenje ni odvzeto ali se ji ne izvršuje sankcija
prepovedi vožnje motornega vozila doloene vrste ali kategorije;
- ji ni izreen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali ji ni izreena sankcija
prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;
- uporablja pripomoke za vožnjo, ki so vpisani v njenem vozniškem dovoljenju;
(2) V cestnem prometu se ne sme uporabljati vozniškega dovoljenja, namesto katerega je
izdan dvojnik.
(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki vozi z
vozniškim dovoljenjem, katerega veljavnost je potekla, pa predložitev veljavnega
zdravstvenega sprievala ni pogoj za podaljšanje njegove veljavnosti.
(4) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvo, drugo
ali šesto alinejo prvega odstavka tega lena.
(5) Z globo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s peto
alinejo prvega odstavka ali z drugim odstavkom tega lena.
(6) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s
tretjo ali etrto alinejo prvega odstavka tega lena. Vozniku motornega vozila se izree tudi
najmanj 8 kazenskih tok.
111

(7) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki da motorno vozilo v uporabo
osebi, ki ne sme voziti takega vozila.
********************
139. len
Uporaba od 13.8.2006 (Uradni list RS, št. 69-3065/2005)
(glej opombo (3))
(1) Ne glede na dolobi druge in tretje alineje prvega odstavka prejšnjega lena in dolobo
tretje alineje 150. lena tega zakona sme voziti osebni avtomobil ali štirikolo tudi oseba,
starejša od 17 let:
- ki se je v avtošoli po predpisanem programu usposobila za voznika motornih vozil
kategorije B in je po konanem usposabljanju opravila pred komisijo avtošole preizkus
znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in vožnje motornega vozila;
- ki ji vozniško dovoljenje ni odvzeto oziroma se ji ne izvršuje izreena sankcija prepovedi
vožnje motornega vozila doloene vrste ali kategorije oziroma se ji ne izvršuje varnostni
ukrep odvzema vozniškega dovoljenja oziroma ji ni izreeno prenehanje veljavnosti
vozniškega dovoljenja in v evidenci nima nobene kazenske toke v cestnem prometu, e ima
vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil druge kategorije;
- e jo med vožnjo spremlja spremljevalec.
(2) Spremljevalec je lahko eden od staršev, posvojiteljev, skrbnikov ali rejnikov osebe iz
prejšnjega odstavka, ki je star najmanj 30 let in ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo
motornih vozil kategorije B najmanj sedem let in v evidenci nima ve kot pet kazenskih tok.
Pod enakimi pogoji so lahko spremljevalci tudi stari starši, strici in tete ter bratje in sestre
osebe iz prejšnjega odstavka, e s tem pisno soglašajo starši, skrbniki ali rejniki.
Spremljevalec mora biti vpisan v evidenni karton vožnje. Vpis opravi izpitni center na
podlagi ustreznih dokazil. Pred vpisom v evidenni karton vožnje mora izpitni center
spremljevalcu posredovati ustrezna navodila.
(3) Usposabljanje iz prve alineje prvega odstavka, sme prieti oseba, ko ji ne manjka ve kot
šest mesecev do dopolnjenega 17. leta starosti. Usposabljanje iz vožnje motornega vozila ne
sme biti krajše od 20 ur, preizkus znanja pa mora biti opravljen po programu in kriterijih za
opravljanje vozniškega izpita pred dvolansko komisijo avtošole. Najmanj eden od lanov
komisije, ki ocenjuje praktini del preizkusa znanja, mora imeti opravljen preizkus iz tretjega
odstavka in izpolnjevati pogoj iz etrtega odstavka 173. lena tega zakona.
(4) V obdobju vožnje s spremljevalcem morata oseba iz prvega odstavka tega lena in
spremljevalec opraviti vsaj dve uri vožnje z uiteljem vožnje.
(5) Med vožnjo motornega vozila mora imeti oseba iz prvega odstavka tega lena pri sebi
evidenni karton vožnje in veljavno zdravstveno sprievalo, spremljevalec pa veljavno
vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B. Te listine morata na zahtevo izroiti policistu
na vpogled.
(6) Pod pogoji, navedenimi v tem lenu, sme oseba iz prvega odstavka tega lena voziti
osebni avtomobil in štirikolo, dokler ne opravi vozniškega izpita za vožnjo motornih vozil
kategorije B oziroma najve šest mesecev po dopolnjenem 18 letu starosti.
(7) Ne glede na dolobi druge in tretje alineje prvega odstavka prejšnjega lena in dolobe
tretje alineje 150. lena tega zakona sme voziti osebni avtomobil ali štirikolo s
112

spremljevalcem tudi oseba, starejša od 17 let, ki se usposablja v tuji državi za voznika
motornih vozil ob pogoju vzajemnosti.
(8) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali spremljevalec, ki
ravna v nasprotju s prvim, petim, šestim ali sedmim odstavkom tega lena.
(9) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z dolobo tretjega odstavka tega lena ali e
usposabljanja ali preverjanja znanja iz tretjega odstavka tega lena ne izvaja v skladu s
predpisanim programom, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo najmanj 100.000
tolarjev.
********************
********************
140. len
Uporaba od 13.8.2008 (Uradni list RS, št. 69-3065/2005)
(glej opombo (3))
(1) Voznik zaetnik, ki ima v Republiki Sloveniji stalno ali zaasno prebivališe in je v
Republiki Sloveniji opravil vozniški izpit in pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih
vozil kategorije A ali B in imetnik vozniškega dovoljenja, ki je skladno s tem zakonom pridobil
slovensko vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A ali B na osnovi
veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, e je od izdaje tega vozniškega
dovoljenja minilo manj kot leto dni in v državi, kjer je pridobil vozniško dovoljenje, ni opravil
programa za voznika zaetnika, mora opraviti program dodatnega usposabljanja v skupnem
trajanju dvanajst ur. Program vsebuje:
- vožnjo odlinosti,
- vadbo varne vožnje,
- skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci
cestnega prometa.
(2) Programa iz prejšnjega odstavka se mora voznik zaetnik udeležiti v predpisanem
zaporedju, in sicer:
- prvega dela vožnje odlinosti, v obdobju dveh do šestih mesecev po izdaji vozniškega
dovoljenja,
- enodnevno vadbo varne vožnje z vkljueno skupinsko delavnico o varnosti cestnega
prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa v obdobju od štirih do
desetih mesecev po izdaji vozniškega dovoljenja,
- drugega dela vožnje odlinosti v obdobju osmih do dvanajstih mesecev po izdaji
vozniškega dovoljenja.
(3) Vožnjo odlinosti po posebnem programu izvajajo avtošole.
(4) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, zagotavlja izvajanje programa vadbe varne
vožnje ter skupinske delavnice o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med
udeleženci cestnega prometa.
113

(5) Vlada Republike Slovenije doloi ceno vadbe varne vožnje in skupinske delavnice o
varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa, ki jo
plaa udeleženec.
(7) Program dodatnega usposabljanja za voznike zaetnike lahko izvajajo:
- vožnjo odlinosti: uitelj vožnje;
- vadbo varne vožnje: oseba z ustreznim dovoljenjem;
- skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci
cestnega prometa: oseba z ustreznim dovoljenjem.
(8) Vozniku zaetniku se ob izdaji vozniškega dovoljenja izda tudi karton voznika zaetnika
za spremljanje dodatnega usposabljanja voznika zaetnika, na katerega izvajalci programa
potrjujejo opravljene obveznosti.
(9) Nadzor nad izvajanjem programa vadbe varne vožnje in skupinskih delavnic o varnosti
cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa opravljajo v
ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve zaposlene osebe.
(10) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizina oseba, ki ravna v nasprotju s
sedmim odstavkom tega lena.
********************
146. len
(1) Vozniško dovoljenje se izda oziroma podaljša njegovo veljavnost osebi, ki ima v Republiki
Sloveniji stalno prebivališe oziroma zaasno prebivališe ve kot šest mesecev.
(2) Vozniško dovoljenje izda oziroma podaljša njegovo veljavnost upravna enota, ne glede
na stalno prebivališe upravienca oziroma zaasno prebivališe, e upravienec v Republiki
Sloveniji nima stalnega prebivališa.
(3) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil se izda upraviencu s statusom voznika
zaetnika z veljavnostjo do dopolnjenega 21. leta starosti oziroma za dobo dveh let po prvi
pridobitvi vozniškega dovoljenja.
(4) Upraviencu iz prejšnjega odstavka lahko pristojni organ v roku najve enega leta od
izteka njegove veljavnosti podaljša veljavnost vozniškega dovoljenja za obdobje, potrebno za
izpolnitev predpisanih obveznosti, vendar ne ve kot za eno leto, e ta iz utemeljenih
razlogov, ugotovljenih v posebnem ugotovitvenem postopku, ni opravil programa
usposabljanja za voznika zaetnika. Po izteku veljavnosti se izda novo vozniško dovoljenje
le, e upravienec ponovno opravi vozniški izpit.
(5) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil se izda z veljavnostjo do 80. leta starosti
upraviencu, ko predloži potrdilo o uspešno opravljenem programu usposabljanja za voznika
zaetnika oziroma ko mu preneha veljati status voznika zaetnika.
(6) Od 80. leta starosti se podaljšuje veljavnost vozniškega dovoljenja upraviencu, ki
predloži zdravniško sprievalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila
doloene kategorije.
(7) Zdravniško sprievalo iz prejšnjega odstavka izda imetniku vozniškega dovoljenja
pooblašena zdravstvena organizacija pooblašeni zasebni zdravnik oziroma osebni
zdravnik. V zdravniškem sprievalu mora biti, v skladu z ugotovljenimi psihofizinimi
sposobnostmi voznika, doloen datum naslednjega pregleda.
114

(8) Ne glede na dolobi tretjega in petega odstavka tega lena se veljavnost vozniškega
dovoljenja lahko omeji na rok, doloen v zdravniškem sprievalu pooblašene zdravstvene
organizacije, pooblašenega zasebnega zdravnika oziroma osebnega zdravnika o telesni in
duševni zmožnosti osebe za vožnjo motornega vozila.
(9) Veljavnost vozniškega dovoljenja preneha s potekom roka veljavnosti, za katerega je
izdano, z dnevom pravnomonosti sodbe, s katero je bil imetniku vozniškega dovoljenja
izreen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja oziroma z dnem pravnomonosti
odlobe, s katero mu je bilo izreeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
(10) Pri izrekanju kazenskih tok v cestnem prometu se šteje, da ima veljavno vozniško
dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji, tudi imetnik vozniškega dovoljenja, kateremu je
potekel rok veljavnosti.
147. len
(1) Vozniško dovoljenje se izda na lastno zahtevo osebi, ki poleg pogojev iz prve in druge
alineje prvega odstavka 138. lena tega zakona izpolnjuje naslednje pogoje:
- da je opravila vozniški izpit pred pristojno izpitno komisijo iz 173. lena tega zakona;
- da je uspešno opravila teaj o varnem delu s traktorjem in traktorskimi prikljuki, e zahteva
izdajo vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije F;
- da ji ni odvzeto ali zaasno odvzeto vozniško dovoljenje;
- da se ji ne izvršuje stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila doloene vrste ali
kategorije;
- da ji ni prepovedana izdaja vozniškega dovoljenja v zvezi z ukrepom odvzema vozniškega
dovoljenja, dokler taka prepoved traja;
- da je zahtevi priložila ustrezno fotografijo.
(2) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A brez omejitev se izda osebi, ki
je dopolnila 21 let starosti in je opravila vozniški izpit za vožnjo motornih vozil kategorije A,
katerega praktini del je obsegal tudi posebni praktini del vozniškega izpita.
(3) Vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A brez omejitev se izda osebi, ne
da bi opravljala vozniški izpit in ne da bi predložila zdravstveno sprievalo, ki poleg pogojev,
doloenih v prvem odstavku tega lena, izpolnjuje naslednje pogoje:
- da je stara najmanj 21 let;
- da ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil podkategorije
oziroma kategorije:
a) A1 (A do 125 ccm in najve 11 kW) ali
b) A, katerih mo motorja ne presega 25 kW in razmerje mo motorja/masa vozila ne
presega 0,16 kW/kg.
Pri tem se doba, ko je oseba imela vozniško dovoljenje iz toke a) in iz toke b) te alineje
skupaj ve kot dve leti, sešteva.
115

(4) Ne glede na dolobe prejšnjega odstavka se vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil
kategorije A brez omejitev izda osebi ne da bi predložila zdravstveno sprievalo, ki poleg
pogojev, doloenih v prvem odstavku tega lena izpolnjuje naslednje pogoje:
- da je stara najmanj 21 let;
- da ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih koles, katerih prostornina motorja
ne presega 125 ccm in mo ne presega 11 kW oziroma katerih mo motorja ne presega 25
kW in razmerje mo motorja/masa vozila ne presega 0,16 kW/kg;
- da je opravila posebni praktini del vozniškega izpita za vožnjo motornih koles kategorije A
brez omejitev.
(5) Osebi, ki opravi vozniški izpit za vožnjo motornih vozil kategorije A, pa ne izpolnjuje
pogojev za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorije A brez omejitev, doloenih v drugem,
tretjem in etrtem odstavku tega lena, se izda vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil
kategorije A z omejitvijo, da sme voziti motorna kolesa brez bone prikolice katerih mo
motorja ne presega 25 kW in razmerje mo motorja/masa vozila ne presega 0,16 kW/kg in
motorna kolesa z bono prikolico, katerih razmerje mo motorja/masa vozila ne presega 0,16
kW/kg.
(6) Osebi, ki ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil podkategorije
A1 (A do 125 ccm in najve 11 kW) in je dopolnila 18 let starosti, se lahko izda vozniško
dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A z omejitvijo, da sme voziti motorna kolesa
brez bone prikolice, katerih mo motorja ne presega 25 kW in razmerje mo motorja/masa
vozila ne presega 0,16 kW/kg in motorna kolesa z bono prikolico, katerih razmerje mo
motorja/masa vozila ne presega 0,16 kW/kg ne da bi opravljala vozniški izpit in ne da bi
predložila zdravstveno sprievalo.
(7) Vozniško dovoljenje za vožnjo vozil podkategorije A1 (A do 125 ccm in najve 11 kW) se
izda osebi, ki poleg pogojev, doloenih v prvem odstavku tega lena, izpolnjuje naslednje
pogoje:
- da je stara najmanj 16 let;
- da je opravila vozniški izpit podkategorije A1 (A do 125 ccm in najve 11 kW).
(8) Osebi, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B, B+E, C,
C+E, D1, D1+E, D ali D+E, se izda tudi vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije F, e
uspešno opravi teaj o varnem delu s traktorjem in traktorskimi prikljuki.
(9) Osebi, ki opravi praktini del vozniškega izpita na vozilu, katerega prestavno razmerje
med motorjem in kolesi se spreminja z uporabo stopalke za plin ali zavore - vozila z
avtomatskim menjalnikom, se to zabeleži v vozniško dovoljenje, izdano taki osebi. Z
vozniškim dovoljenjem s tako opombo se sme voziti samo vozila z avtomatskim
menjalnikom.
(10) V vozniškem dovoljenju se potrdijo vse tiste kategorije vozil, ki jih sme imetnik voziti
oziroma jih bo smel voziti po dopolnjeni predpisani starosti (kategorija G).
(11) Osebi, ki ima veljavno vozniško dovoljenje izdano v tujini, se slovensko vozniško
dovoljenje ne izda oziroma se ne podaljša njegove veljavnosti, razen v primeru zamenjave v
tujini izdanega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje ali e veljavno
vozniško dovoljenje, izdano v tujini, odda organu, ki ji izda oziroma podaljša veljavno
slovensko vozniško dovoljenje.
148. len
116

(1) Oseba, ki ji je v postopku za prekršek izreeno prenehanje veljavnosti vozniškega
dovoljenja, mora na poziv upravne enote oddati vozniško dovoljenje. e oseba ne odda
vozniškega dovoljenja v roku, doloenem v pozivu, ji ga odvzamejo policisti na njene stroške.
Novo vozniško dovoljenje lahko pridobi po prvem izreenem prenehanju veljavnosti
vozniškega dovoljenja po šestih mesecih, po drugem prenehanju po enem letu, po nadaljnjih
izreenih prenehanjih pa po dveh letih od dneva oddaje vozniškega dovoljenja. Pogoj za
pridobitev novega vozniškega dovoljenja je, da taka oseba ponovno opravi vozniški izpit.
(2) e je imela oseba iz prejšnjega odstavka v vozniškem dovoljenju, za katerega ji je bilo
izreeno prenehanje veljavnosti, vpisanih ve kategorij motornih vozil, se ji v vozniško
dovoljenje vpišejo vse te kategorije, e opravi vozniški izpit za motorna vozila tiste oziroma
tistih kategorij, s katerimi je storila prekršek ali prekrške, za katere so ji bile izreene
kazenske toke in izpolni druge pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja, doloene v prvem
odstavku tega lena.
149. len
(1) Vozniško dovoljenje se izda na enotnem obrazcu za vožnjo motornih in priklopnih vozil, ki
so razvršena v kategorije A, B, B+E, C, C+E, D, D+E in podkategorije A1, D1 in D1+E.
(2) V kategorijo A spadajo motorna kolesa na dveh kolesih, s stransko prikolico ali brez nje.
Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vkljuuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij G in
H.
(3) Znotraj kategorije A se vozniško dovoljenje izda za vožnjo motornih koles podkategorije
A1, v katero spadajo motorna kolesa na dveh kolesih, s stransko prikolico ali brez nje, katerih
prostornina motorja ne presega 125 ccm in katerih mo motorja ne presega 11 kW, ali
kategorije A z omejitvijo 25 kW, v katero spadajo motorna kolesa na dveh kolesih, s stransko
prikolico ali brez nje, katerih mo motorja ne presega 25 kW, pri katerih razmerje med mojo
motorja in maso vozila ne presega 0,16 kW/kg.
(4) V kategorijo B spadajo motorna vozila, razen vozil kategorije A, F, G in H, katerih
najveja dovoljena masa ne presega 3.500 kg in poleg sedeža za voznika nimajo ve kot
osem sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vkljuuje tudi dovoljenje za vožnjo
vozil kategorij G in H.
(5) V kategorijo B+E spadajo skupine vozil, sestavljene iz motornega vozila kategorije B, ki
mu je dodano priklopno vozilo, katerega najveja dovoljena masa presega maso vlenega
vozila ali e najveja dovoljena masa te skupine vozil presega 3.500 kg.
(6) V kategorijo C spadajo motorna vozila, razen vozil kategorije F in kategorije D, katerih
najveja dovoljena masa presega 3.500 kg. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vkljuuje
tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij B, G in H.
(7) V kategorijo C+E spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlenega motornega vozila
kategorije C in priklopnega vozila, katerega najveja dovoljena masa presega 750 kg.
Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vkljuuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije
B+E, v kombinaciji z vozniškim dovoljenjem podkategorije D1 pa tudi podkategorije D1+E ter
v kombinaciji z vozniškim dovoljenjem D kategorije pa tudi kategorije D+E.
(8) V kategorijo D spadajo motorna vozila za prevoz oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika
ve kot osem sedežev. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vkljuuje tudi dovoljenje za
vožnjo vozil kategorije B, C, G in H in podkategorije D1.
(9) Znotraj kategorije D se izda vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil podkategorije
D1, v katero spadajo avtobusi, ki imajo poleg sedeža za voznika najve 16 sedežev.
Dovoljenje za vožnjo vozil te podkategorije vkljuuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij
B, G in H.
117

(10) V kategorijo D+E spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlenega motornega vozila
kategorije D in priklopnega vozila, katerega najveja dovoljena masa presega 750 kg.
Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vkljuuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije
B+E in podkategorije D1+E.
(11) Znotraj kategorije D+E se izda vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil
podkategorije D1+E, v katero spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlenega motornega
vozila podkategorije D1 in priklopnega vozila, katerega najveja dovoljena masa presega
750 kg in najveja dovoljena masa skupine vozil ne presega 12.000 kg ter se priklopno vozilo
ne uporablja za prevoz oseb. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vkljuuje tudi dovoljenje
za vožnjo vozil kategorije B+E.
(12) Vozniško dovoljenje se izda tudi za vožnjo drugih motornih in priklopnih vozil, ki so
razvršena v nacionalne kategorije F, G in H.
(13) V kategorijo F spadajo traktorji in traktorski priklopniki. Dovoljenje za vožnjo vozil te
kategorije vkljuuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije G.
(14) V kategorijo G spadajo delovni stroji in motokultivatorji.
(15) V kategorijo H spadajo kolesa z motorjem in lahka štirikolesa. Dovoljenje za vožnjo vozil
te kategorije vkljuuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije G.
(16) Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije A brez omejitev smejo voziti v
Republiki Sloveniji tudi trikolesa.
(17) Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorij B, C ali D in podkategorije D1
smejo voziti motorna vozila navedenih kategorij tudi, kadar so jim dodani lahki priklopniki.
Imetniki vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije B smejo voziti motorno vozilo te
kategorije tudi, kadar mu je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik, njegova najveja
dovoljena masa pa ne presega mase vlenega vozila, e najveja dovoljena masa teh vozil
ali skupine vozil ne presega 3.500 kg.
(18) Vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B+E, C+E ali D+E in podkategorije D1+E,
se izda le osebi, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B, C, D
oziroma podkategorije D1.
(19) Ob uporabi in zamenjavi vozniškega dovoljenja, izdanega na obrazcu vozniškega
dovoljenja, doloenega s Pravilnikom o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega
dovoljenja ter o registrskih tablicah (Uradni list RS, št. 5/92, 70/95 in 73/2000) ali Pravilnikom
o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 117/02, 100/03 in 59/04) in na podlagi 128.a lena
Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 33/2000 - odl. US, 39/2000 -
popr. odl. US, 61/2000, 100/2000 - odl. US, 21/02 in 67/02) doloena vozniška dovoljenja, se
za vozniško dovoljenje iz prvega odstavka tega lena, upošteva naslednja ekvivalentnost
med kategorijami:
+-----------------+---+---------------+
|DOSEDANJE | |NOVO VOZNIŠKO |
|VOZNIŠKO | |DOVOLJENJE |
|DOVOLJENJE | | |
+-----------------+---+---------------+
+-----------------+---+---------------+
|A do 125 ccm |= |A1 |
+-----------------+---+---------------+
|A do 125 ccm in |= |A1 |
|11 | | |
|kW | | |
118

+-----------------+---+---------------+
|A = 125 ccm in = |= |A1 |
|11 kW | | |
+-----------------+---+---------------+
|A = 25 kW in = |= |A - A z |
|0,16 kW/kg | |omejitvijo = |
| | |25 kW in |
| | |= 0,16 kW/kg |
+-----------------+---+---------------+
|A do 350 ccm |= |A - ko imetnik |
| | |vozniškega |
| | |dovoljenja |
| | |dopolni 20 let |
+-----------------+---+---------------+
|A |= |A |
+-----------------+---+---------------+
|B |= |B |
+-----------------+---+---------------+
|C |= |C |
+-----------------+---+---------------+
|D |= |D |
+-----------------+---+---------------+
|E le z vozili |= |B + E |
|kategorije B | | |
+-----------------+---+---------------+
|E |= |B + E, C + E |
| | |in e ima |
| | |imetnik |
| | |vozniškega |
| | |dovoljenja |
| | |kategorijo D, |
| | |tudi D + E |
+-----------------+---+---------------+
|F |= |F in H |
+-----------------+---+---------------+
|G |= |G |
+-----------------+---+---------------+
|H |= |H |
+-----------------+---+---------------+
|A - le do 50 km/h|= |H |
+-----------------+---+---------------+
|I |= |H |
+-----------------+---+---------------+
150. len
Za vožnjo motornih vozil posamezne kategorije mora imeti voznik dopolnjeno naslednjo
starost:
- za vozila podkategorije A1 16 let;
- za vozila kategorije A 18 let;
- za vozila kategorije B 18 let;
- za vozila kategorije C 18 let;
119

- za vozila kategorije B + E in C + E 18 let;
- za vozila podkategorije D1 21 let;
- za vozila kategorije D 21 let;
- za vozila podkategorije D1+E 21 let;
- za vozila kategorije D + E 21 let;
- za vozila kategorije F, katerih konstrukijsko doloena hitrost ne presega 40 km/h 15 let;
- za vozila kategorije F, katerih konstrukijsko doloena hitrost presega 40 km/h 18 let;
- za vozila kategorije G - motokultvatorji 15 let;
- za vozila kategorije G - delovni stroji 18 let;
- za vozila kategorije H 14 let.
151. len
(1) Namesto pogrešanega ali ukradenega veljavnega vozniškega dovoljenja se na zahtevo
stranke izda novo vozniško dovoljenje. Zahtevi za izdajo takega vozniškega dovoljenja mora
stranka, poleg svoje fotografije, priložiti tudi dokazilo o preklicu veljavnosti pogrešanega
oziroma ukradenega vozniškega dovoljenja v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Z globo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba iz prejšnjega odstavka, ki poda
lažno izjavo o pogrešitvi ali kraji vozniškega dovoljenja.
152. len
(1) Tujec, ki ima na podlagi dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji prijavljeno
prebivališe, sme z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ tuje
države, in ob vzajemnosti voziti v Republiki Sloveniji tista motorna vozila, ki jih sme voziti po
veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v tujini, in sicer eno leto od dneva prijave
prebivališa v Republiki Sloveniji.
(2) Državljan Republike Slovenije, ki zaasno ali stalno prebiva v tujini in pride zaasno v
Republiko Slovenijo, sme z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ
tuje države, voziti tista motorna vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju,
izdanem v tujini, in sicer dve leti od dneva prijave prebivališa v Republiki Sloveniji.
(3) Ne glede na dolobi prvega in drugega odstavka tega lena mora oseba, ki ima veljavno
vozniško dovoljenje, izdano v tujini, ki ni v skladu s Konvencijo o cestnem prometu (Uradni
list RS - MP, št. 9-55/92), imeti med vožnjo motornega vozila po cesti pri sebi poleg
veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, tudi veljavno mednarodno vozniško
dovoljenje, ki ga je izdal pristojni organ ali organizacija tuje države.
(4) Oseba iz prvega in drugega odstavka tega lena v Republiki Sloveniji ne sme voziti
motornega vozila po cesti, e ji je bila v tuji državi, v kateri ji je bilo izdano vozniško
dovoljenje, prepovedana vožnja vozil kategorije oziroma vrste, v katero spada vozilo, ki ga
vozi. Prav tako ne sme voziti motornega vozila kategorije B, B+E, C ali C+E, e še ni
dopolnila starosti 18 let, in kategorije D ali D+E ter podkategorij D1 ali D1+E, e še ni
dopolnila starosti 21 let.
(5) Ne glede na dolobe prvega, drugega in tretjega odstavka tega lena sme z veljavnim
vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ druge države lanice Evropske unije,
120

voziti v Republiki Sloveniji tista motorna vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem
dovoljenju, izdanem v drugi državi lanici Evropske unije.
(6) Z globo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s
tretjim odstavkom tega lena.
(7) Z globo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s
prvim, drugim ali etrtim odstavkom tega lena.
154. len
(1) Imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja druge države lanice Evropske unije, ki stalno
ali zaasno prebiva v Republiki Sloveniji, lahko brez opravljanja vozniškega izpita in
predložitve dokazila o duševni in telesni zmožnosti za vožnjo vozil, zamenja veljavno
vozniško dovoljenje za slovensko vozniško dovoljenje, e izpolnjuje druge s tem zakonom
doloene pogoje za vožnjo motornih vozil, in sicer za tiste kategorije vozil, ki jih sme voziti po
vozniškem dovoljenju, katerega zamenjavo zahteva.
(2) Ne glede na dolobo prejšnjega odstavka se tiste nacionalne kategorije, ki jih po dolobi
149. lena tega zakona ne vsebuje slovensko vozniško dovoljenje, opustijo, podkategorije pa
se oznaijo s potrditvijo kategorije in vpisom ustrezne usklajene kode Evropske unije v
rubriko Omejitve vozniškega dovoljenja.
(3) Imetnik vozniškega dovoljenja iz prvega odstavka tega lena mora veljavno vozniško
dovoljenje države lanice Evropske unije zamenjati za slovensko vozniško dovoljenje, e mu
je v Republiki Sloveniji izreen odvzem vozniškega dovoljenja ali prenehanje veljavnosti
vozniškega dovoljenja ali e na vozniškem dovoljenju države lanice Evropske unije ni
prostora za vpis izreene prepovedi vožnje motornega vozila, ter imetnik takega vozniškega
dovoljenja, pri katerem je ugotovljena telesna ali duševna nezmožnost za vožnjo motornih
vozil.
(4) Imetniku vozniškega dovoljenja druge države lanice Evropske unije, ki v nasprotju z
dolobo prejšnjega odstavka ne zamenja za slovensko vozniško dovoljenje, odvzame
vozniško dovoljenje pristojni organ Republike Slovenije.
(5) Vozniško dovoljenje, izdano v drugi državi lanici Evropske unije, ki se zamenja za
slovensko vozniško dovoljenje, in vozniško dovoljenje, ki je bilo oddano v skladu z enajstim
odstavkom 147. lena tega zakona, se vrne organu tuje države, ki ga je izdal.
156. len
(1) Evidenca izdanih vozniških dovoljenj vsebuje naslednje podatke:
- enotno matino številko obana, ime in priimek, datum in kraj rojstva in fotografijo;
- organ oziroma organizacijo, ki je izdal vozniško dovoljenje oziroma podaljšal njegovo
veljavnost;
- datum izdaje in spremembe;
- številko vpisa;
- serijsko številko izdanega vozniškega dovoljenja;
- veljavnost vozniškega dovoljenja;
121

- zaznamke o veljavnosti, zamenjavi zaradi obrabljenosti, zamenjavi tujega vozniškega
dovoljenja za slovensko, pogrešitvi ali kraji oziroma deponiranju ali ostalih spremembah, ki
se nanašajo na vozniško dovoljenje;
- kategorije vozil in podkategorije vozil, za katere velja, in datum pridobitve dovoljenja za
vožnjo vozil posamezne kategorije;
- da je oseba voznik zaetnik;
- omejitve: pripomoke, ki jih mora voznik uporabljati med vožnjo, oziroma omejitve za vožnjo
vozil posameznih kategorij (A z omejitvijo, da sme voziti motorna kolesa kategorije A, katerih
mo motorja ne presega 25 kW in katerih razmerje mo motorja/masa ne presega 016
kW/kg).
(2) Evidenco vozniških dovoljenj vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, upravne
enote pa vnašajo podatke v evidenco.
157. len
(1) Minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za
notranje zadeve, predpiše program usposabljanja za varno delo s traktorjem in traktorskimi
prikljuki, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije oziroma zavodi za izvajanje tega
programa, nain izdaje potrdil o uspešno opravljenem teaju in vodenja evidenc ter pooblasti
organizacije oziroma zavode za izvajanje tega programa.
(2) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše obrazec vozniškega dovoljenja ter
postopek za izdajo, podaljšanje veljavnosti, nadomestitev in zamenjavo vozniških dovoljenj,
enotne kode pripomokov, ki jih mora voznik uporabljati pri vožnji vozila in omejitev ter nain
vodenja evidenc.
158. len
(1) Usposabljanje kandidatov oziroma kandidatk (v nadaljnjem besedilu: kandidatov) za
voznike motornih vozil ali skupine vozil (v nadaljnjem besedilu: dejavnost usposabljanja
kandidatov) opravljajo gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, izobraževalni
zavodi in pravne osebe zasebnega prava, ki izpolnjujejo pogoje, doloene v tem zakonu in
drugih predpisih (v nadaljnjem besedilu: avtošola).
(2) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izda odlobo o registraciji avtošole za tisto
kategorijo motornih vozil, za katero usposablja kandidate za voznike.
(3) Avtošola sme opravljati dejavnost usposabljanja kandidatov, ko izpolni pogoje iz 159.
lena tega zakona ter drugih predpisov in jo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vpiše v
register avtošol.
(4) Register avtošol vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Register vsebuje
naslednje podatke:
- številko vpisa v register;
- naziv avtošole;
- statusno obliko;
- sedež avtošole;
- sedež podružnice;
122

- kategorije, za katere je registrirana;
- datum vpisa v register;
- datum in razloge za izbris iz registra.
Minister, pristojen za notranje zadeve, izda natannejše predpise o obliki, nainu in pogojih
vodenja registra avtošol.
(5) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izda odlobo o izbrisu avtošole iz registra
avtošol:
- e je pravna oseba rtana iz evidence pravnih oseb;
- e pravna oseba sporoi, da je prenehala z opravljanjem dejavnosti usposabljanja
kandidatov;
- e samostojni podjetnik posameznik umre ali preneha z opravljanjem dejavnosti
usposabljanja kandidatov;
- e ne izpolnjuje pogojev iz 159. lena tega zakona;
- e v doloenem roku ne odpravi pomanjkljivosti, ugotovljenih z odlobo iz 229. lena tega
zakona;
- e ji je bila v roku dveh let dvakrat izdana odloba o zaasni prepovedi dela zaradi
neizpolnjevanja predpisanih pogojev, ki se nanašajo na prostore, kadre, uila in izvajanje
programov.
(6) V primeru izbrisa avtošole iz registra avtošol na podlagi šeste alineje prejšnjega odstavka
se sme ponovni vpis v register izvesti po preteku petih let od izdane odlobe o izbrisu iz
registra.
(7) Avtošola mora na predpisan nain voditi register kandidatov ter evidenni karton vožnje,
dnevni razvid vožnje in dnevnik usposabljanja iz teorije.
(a) Register kandidatov vsebuje:
- registrsko številko kandidata;
- datum vpisa;
- priimek in ime kandidata;
- naslov, prebivališe;
- datum rojstva;
- številko evidennega kartona in datum njegove izdaje;
- podatke o usposabljanju;
- podatke o izpisu kandidata iz avtošole.
(b) Evidenni karton vožnje poleg podatkov iz registra vsebuje še ime, priimek uitelja vožnje
ter ime, priimek, rojstne podatke in sorodstveno razmerje spremljevalca.
123

(c) Dnevni razvid vožnje vsebuje podatke o avtošoli, ki ga je izdala, številki in datumu izdaje
dnevnega razvida vožnje, imenu in priimku uitelja vožnje, registrski oznabi vozila, podatke
o številu prevoženih kilometrov, podatke o kandidatu in podatke o usposabljanju kandidata.
(d) Dnevnik usposabljanja iz teorije vsebuje zaporedno številko dnevnika, as usposabljanja,
ime in priimek predavatelja, podatke o kandidatu iz registra ter podatke o poteku
usposabljanja.
Minister, pristojen za notranje zadeve, izda natannejše predpise o obliki, nainu in pogojih
vodenja registra kandidatov, evidennega kartona vožnje, dnevnega razvida vožnje ter
dnevnika usposabljanja.
(8) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim ali petim odstavkom tega lena,
odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.
(1) Avtošola mora imeti:
159. len
- predpisano opremljeno šolsko uilnico za pouevanje teorije;
- pisarniški prostor za sprejem kandidatov in za delo vodje avtošole;
- najmanj eno vozilo, opremljeno za pouevanje kandidatov za voznike motornih vozil, tistih
kategorij za katere je vpisana v register avtošol, razen za kategorijo B, kjer mora imeti dve
vozili;
- površino, ki meri najmanj 1.000 m2 uporabne površine, ki omogoa izvajanje vaj iz tehnike
vožnje vozila in od avtošole ali podružnice ni oddaljena ve kot 30 km.
Šolska uilnica, pisarniški prostor, vozila in površina iz etrte alineje morajo biti opremljeni v
skladu s predpisi iz 163. lena tega zakona.
(2) Avtošola mora imeti:
- v delovnem razmerju za doloen ali nedoloen as s polnim delovnim asom najmanj tri
uitelje vožnje;
- v delovnem razmerju za doloen ali nedoloen as s polnim delovnim asom vodjo
avtošole, ki ima dovoljenje za strokovnega vodjo avtošole in veljavno dovoljenje za uitelja
vožnje.
(3) Izobraževalnim zavodom ni treba izpolnjevati pogojev iz prejšnjega odstavka, e
usposabljajo kandidate, ki imajo v tem izobraževalnem zavodu status dijaka in se
izobražujejo po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe ter imajo za dokonanje
programa doloeno kot pogoj opravljen vozniški izpit doloene kategorije motornih vozil.
Kandidate za voznike motornih vozil smejo usposabljati uitelji, ki izpolnjujejo pogoje po tem
zakonu in drugih predpisih ter so v delovnem razmerju v tem zavodu.
(4) Avtošola sme usposabljati kandidate za voznike motornih vozil tudi v podružnici zunaj
kraja svojega sedeža, e podružnica izpolnjuje materialne pogoje, navedene v tem lenu, in
ji ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izda odlobo o vpisu v register.
(5) V avtošolah smejo usposabljati kandidate za voznike motornih vozil samo uitelji vožnje
oziroma uitelji predpisov o varnosti cestnega prometa.
124

(6) Predpise o varnosti cestnega prometa, osnove delovanja naprav in opreme na motornem
vozilu, psihologijo v cestnem prometu in prometno etiko smejo v avtošoli pouevati:
- uitelji predpisov z ustreznim veljavnim dovoljenjem za uitelja predpisov o varnosti
cestnega prometa in uitelji vožnje z veljavnim dovoljenjem za uitelja vožnje, ki imajo
najmanj višjo strokovno izobrazbo;
- osebe, ki so bile zaposlene kot uitelji predpisov o varnosti cestnega prometa na dan 1.
maja 1998 in imajo veljavno dovoljenje za uitelja vožnje.
(7) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju z
dolobami tega lena.
(8) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z dolobami tega lena, odgovorna oseba pravne
osebe pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.
160. len
(1) Vožnjo v cestnem prometu lahko v avtošoli pouujejo uitelji vožnje, ki imajo veljavno
dovoljenje za uitelja vožnje (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za uitelja vožnje) tiste
kategorije, za katero pouujejo kandidata za voznika motornih vozil.
(2) Ne glede na dolobo prejšnjega odstavka lahko pouuje kandidata za voznika motornih
vozil kategorije F uitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za uitelja vožnje za motorna
vozila kategorije B in veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije F,
kandidata za voznika motornih vozil kategorije H pa uitelj vožnje, ki ima veljavno dovoljenje
za uitelja vožnje za motorna vozila kategorije A.
(3) Pri pouevanju vožnje je uitelj vožnje odgovoren za varnost vožnje in za prekršek, ki ga
je storil kandidat za voznika, razen, e ga ni mogel prepreiti.
(4) Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba ali uitelj vožnje, ki ravna v
nasprotju s prvim odstavkom tega lena.
(5) Z globo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z dolobami tega lena, odgovorna oseba pravne
osebe pa z globo najmanj 30.000 tolarjev.
161. len
(1) Program usposabljanja za voznike motornih vozil vsebuje teoretini in praktini del.
1. Teoretini del, v trajanju najmanj 40 pedagoških ur, obsega:
- pravila cestnega prometa, prometne znake in njihov pomen, znake, ki jih dajejo policisti in
druge s tem zakonom pooblašene osebe, ter nevarnosti, ki nastanejo zaradi dejanj v
prometu, ki nasprotujejo prometnim predpisom;
- izvedbo operacij z motornim vozilom, katerih namen je uspešna in varna vožnja, v skladu s
prometnimi pravili, okolišinami na cesti in v prometu ter s prometno etiko;
- osnove delovanja naprav na motornem vozilu, ki so pomembne za varen cestni promet;
- vpliv nezadostnega znanja in spretnosti za vožnjo vozila, alkohola, mamil in psihoaktivnih
zdravil, na katerih je oznaeno, da se ne smejo uživati pred vožnjo in med njo, utrujenosti,
bolezni in drugih neugodnih duševnih in telesnih stanj, vremenskih razmer ter stanja vozila in
ceste na varnost prometa;
125

- teme, ki prispevajo k razvijanju humanih odnosov, odnosov vzajemnega spoštovanja in
razumevanja med vsemi udeleženci v prometu po naelih zaupanja in solidarnosti ter k
ravnanju ob prometni nesrei.
2. Praktini del obsega:
- spoznavanje vozila in uenje osnovnih elementov tehnike vožnje na površini iz etrte
alineje prvega odstavka 159. lena;
- uenje vožnje po cestah z redkim prometom v naselju in zunaj njega;
- uenje vožnje v gostem prometu v naselju in zunaj njega podnevi in ponoi, vožnja preko
križiša, kjer je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki, vožnja preko križiša, kjer
promet ureja policist, in razvršanje, vožnja po cesti, rezervirani za motorna vozila, vožnja po
avtocesti, vožnja skozi predor, vožnja po enosmerni cesti, vožnja po vepasovni cesti in
razvršanje z enega na drugi prometni pas, dohitevanje in prehitevanje.
(2) Kandidat za voznika mora biti pri teoretinem delu programa usposabljanja v avtošoli
prisoten najmanj 80 odstotkov unih ur v predpisano opremljeni uilnici. Preostalih 20
odstotkov unih ur se lahko izobražuje samostojno s pomojo literature ali elektronskih
medijev. Po konanem teoretinem oziroma praktinem delu programa usposabljanja v
avtošoli mora kandidat za voznika motornih vozil opraviti pred komisijo avtošole preizkus
znanja tistega dela programa usposabljanja, za katerega se je pripravljal v avtošoli.
(3) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek uitelj vožnje ali uitelj
predpisov, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega lena.
(4) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z dolobami tega lena, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 50.000 tolarjev.
162. len
(1) Kandidat za voznika se sme v avtošoli zaeti usposabljati, e izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da mu ne manjka ve kot šest mesecev do starosti, predpisane za pridobitev pravice voziti
motorno vozilo doloene kategorije, razen za kategorijo H, za katero se sme prieti
usposabljati v koledarskem letu, v katerem dopolni 14 let starosti;
2. da je telesno in duševno zmožen voziti vozilo, za vožnjo katerega se usposablja, in ima
veljavno zdravstveno sprievalo;
3. da uporablja med usposabljanjem pripomoke za vožnjo vozila, ki so vpisani v
zdravstveno sprievalo.
(2) Pred prietkom praktinega dela usposabljanja mora kandidat za voznika uspešno
opraviti preizkus znanja iz teoretinega dela programa usposabljanja, kar mora avtošola
oziroma njena komisija vpisati v evidenni karton vožnje kandidata za voznika.
(3) Kandidat za voznika, ki se usposablja za vozniški izpit, sme za usposabljanje tudi pred
vozniškim izpitom voziti po cesti motorno vozilo tiste kategorije, za katero se pripravlja, e ga
vozi pod nadzorstvom uitelja vožnje.
(4) Z globo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek uitelj vožnje, ki ravna v nasprotju
z dolobami tega lena.
126

(5) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z dolobami tega lena, odgovorna oseba pa z
globo najmanj 20.000 tolarjev.
163. len
(1) Avtošola sme pouevati kandidata za voznika na vozilu, ki izpolnjuje pogoje, doloene v
podzakonskem aktu.
(2) Med uenjem kandidata za voznika smejo biti v motornem vozilu ali na njem samo
kandidati avtošole, ki imajo pri sebi evidenne kartone vožnje, uitelji vožnje in kandidati za
uitelje vožnje, spremljevalci ter osebe, ki opravljajo nadzor nad izvajanjem praktinega dela
programa usposabljanja.
(3) Motorna vozila, na katerih se kandidati za voznika usposabljajo za praktini del programa,
morajo imeti na strehi svetlobno tablo z napisom "AVTO ŠOLA L" in na bonih straneh vozila
napis z nazivom in naslovom avtošole. Vozila, ki nimajo strehe, priklopna vozila in vozila, pri
katerih se zaradi konstrukcije z zadnje strani ne vidi svetlobna tabla z napisom "AVTO ŠOLA
L", pa morajo biti med usposabljanjem kandidata za voznika motornega vozila oznaena s
predpisanimi "L" tablicami. Vozila, na katerih se usposabljajo kandidati za voznike motornih
vozil kategorij A, B in H ne smejo biti starejša od osem let, vozila drugih kategorij pa ne
starejša od 12 let.
(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, izda natannejše predpise o opremljenosti in delu
avtošol, nainu vodenja predpisanih evidenc ter natanneje doloi program usposabljanja
kandidatov za voznike motornih vozil. Minister, pristojen za notranje zadeve, izda tudi
natannejše predpise o oznaevanju vozil, na katerih se usposablja kandidate za voznike, o
pogojih, ki jih morajo izpolnjevati ta vozila, in predpiše vsebino, barvo, obliko in dimenzije
svetlobnih tabel ter "L" tablic.
(5) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekrške uitelj vožnje, ki ravna v nasprotju s prvim,
drugim ali tretjim odstavkom tega lena.
(6) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega lena,
odgovorna oseba pa z globo najmanj 20.000 tolarjev.
164. len
(1) Uitelj vožnje sme v praktinem delu programa usposabljanja pripravljati samo kandidata
za voznika motornih vozil tiste avtošole, v kateri je v delovnem razmerju oziroma opravlja v
njej to delo na podlagi podjemne pogodbe.
(2) Uitelj vožnje mora imeti med pripravljanjem kandidata za voznika motornih vozil po cesti
pri sebi svoje veljavno vozniško dovoljenje in veljavno dovoljenje za uitelja vožnje, dnevni
razvid vožnje, evidenni karton vožnje in veljavno zdravstveno sprievalo kandidata za
voznika, ki ga pripravlja. Na zahtevo policista oziroma pristojnega inšpektorja mora
navedene dokumente pokazati.
(3) Uitelj vožnje, ki je v avtošoli v delovnem razmerju za doloen ali nedoloen as s polnim
delovnim asom, sme pripravljati kandidate za voznike v praktinem delu programa
usposabljanja po cesti v nedeljenem delovnem asu najve osem unih ur dnevno, v
deljenem delovnem asu pa najve devet unih ur dnevno. Uitelj vožnje, ki opravlja delo na
podlagi podjemne pogodbe, pa najve tri une ure dnevno.
(4) Uno uro praktinega dela programa usposabljanja sestavljajo priprava kandidata na
vožnjo, vožnja motornega vozila in analiza vožnje. Una ura traja 50 minut. Uitelj vožnje
mora imeti najkasneje po petih unih urah najmanj 30 minut poitka.
127

(5) Uitelj vožnje mora na predpisan nain voditi evidenni karton vožnje kandidata, ki ga
pripravlja, in dnevni razvid vožnje.
(6) Z globo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje za prekršek uitelj vožnje, ki ravna v nasprotju
s prvim, ali drugim, ali tretjim odstavkom tega lena.
(7) Z globo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek uitelj vožnje, ki ravna v
nasprotju s etrtim, ali petim odstavkom tega lena.
(8) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, tretjim, ali petim odstavkom tega lena,
odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.
167. len
(1) Dovoljenje za uitelja vožnje doloene kategorije lahko dobi oseba, ki:
1. ima najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo;
2. je uspešno konala program usposabljanja za uitelja vožnje ustrezne kategorije motornih
vozil;
3. ima veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije;
4. ima najmanj tri leta vozniško dovoljenje ustrezne kategorije;
5. v zadnjih treh letih ni bila pravnomono obsojena za kaznivo dejanje ogrožanja javnega
prometa;
6. ji v zadnjih dveh letih ni bil izreen ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali sankcija
prepovedi vožnje motornega vozila doloene vrste ali kategorije zaradi vožnje pod vplivom
alkohola ali odklonitve preizkusa z ustreznimi sredstvi, napravami ali strokovnega pregleda
zaradi preveritve, ali ima v organizmu alkohol;
7. ji ni odvzeto vozniško dovoljenje v zvezi z ukrepom odvzema vozniškega dovoljenja
oziroma izreena kazen prepovedi vožnje motornega vozila, dokler traja taka prepoved;
8. je telesno in duševno zmožna za uitelja vožnje.
(2) Dovoljenje za uitelja predpisov o varnosti cestnega prometa lahko dobi oseba, ki ima
najmanj višjo strokovno izobrazbo, je uspešno konala program usposabljanja za uitelja
predpisov, ima najmanj tri leta vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B.
(3) Dovoljenje za strokovnega vodjo oziroma strokovno voditeljico (v nadaljnjem besedilu:
strokovni vodja) avtošole dobi oseba, ki ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na delovnem
mestu uitelja vožnje, ima najmanj višjo izobrazbo, veljavno dovoljenje za uitelja vožnje
najmanj za vozila kategorije B in je uspešno konala program usposabljanja za vodjo
avtošole.
(4) Program usposabljanja za uitelja vožnje obsega:
1. predpise o varnosti cestnega prometa z naeli varne vožnje in nevarnosti, ki nastanejo
zaradi dejanj v prometu, ki niso v skladu s cestnoprometnimi predpisi;
2. osnove psihologije z naeli etike v cestnem prometu;
3. osnove teorije pouka (didaktika);
128

4. poznavanje motornih vozil in cest;
5. vožnjo motornega vozila;
6. vsebino in izvedbo une ure vožnje motornega vozila - praktino pouevanje;
7. preizkus znanja slovenskega jezika.
(5) Program usposabljanja za uitelja predpisov o varnosti cestnega prometa obsega
vsebino 1., 2., 3., 4. in 7. toke programa iz prejšnjega odstavka ter vsebino in izvedbo une
ure teoretinega pouka.
(6) Program usposabljanja za strokovnega vodjo avtošole obsega zlasti poznavanje
organizacije in dela avtošole.
(7) Minister, pristojen za notranje zadeve, natanneje predpiše program usposabljanja za
uitelja vožnje, program usposabljanja za uitelja predpisov o varnosti cestnega prometa in
program usposabljanja za strokovnega vodjo avtošole, ter nain izvajanja in preverjanja
znanja po teh programih.
168. len
(1) Minister, pristojen za notranje zadeve, doloi poseben program, po katerem morata
uitelja vožnje in uitelj predpisov o varnosti cestnega prometa redno obnavljati in
dopolnjevati svoje znanje. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, nadzoruje izvajanje tega
programa in programov iz etrtega, petega in šestega odstavka prejšnjega lena.
(2) Program iz prejšnjega odstavka ter programe iz etrtega, petega in šestega odstavka
prejšnjega lena izvaja organizacija, ki jo za to pooblasti minister, pristojen za notranje
zadeve.
(3) Pooblastilo za izvajanje programov iz prvega odstavka tega lena ter programov iz
etrtega, petega in šestega odstavka prejšnjega lena se podeli organizaciji, ki izpolnjuje
pogoje glede poslovnih prostorov, predpisane opreme in naprav ter kadrov, doloene s tem
zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Minister, pristojen za notranje zadeve,
predpiše natannejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati organizacija za izvajanje programov.
(4) Pooblašena organizacija mora voditi evidenco o osebah, ki se usposabljajo po
posameznih programih usposabljanja, in o poteku usposabljanja. Evidenca vsebuje
naslednje podatke:
– datum vkljuitve v program usposabljanja,
– ime in priimek osebe, ki se usposablja,
– naslov prebivališa,
– datum rojstva,
– datum opravljenega preizkusa znanja,
– številka potrdila o opravljenem programu usposabljanja.
(5) Uitelj vožnje in uitelj predpisov o varnosti cestnega prometa morata pred podaljšanjem
veljavnosti dovoljenja za uitelja vožnje oziroma uitelja predpisov uspešno opraviti preizkus
znanja predpisov o varnosti cestnega prometa pred pristojno izpitno komisijo iz 173. lena
tega zakona.
129

169. len
(1) Dovoljenje za uitelja vožnje, uitelja predpisov in strokovnega vodjo avtošole izda in
podaljša veljavnost upravna enota.
(2) Dovoljenje za uitelja vožnje in dovoljenje za uitelja predpisov se izda oziroma podaljša
njegova veljavnost za tri leta. Veljavnost dovoljenja se podaljša na podlagi potrdila o uspešno
opravljenem posebnem programu iz prvega odstavka prejšnjega lena in potrdila izpitne
komisije iz 173. lena tega zakona o uspešno opravljenem preizkusu znanja
cestnoprometnih predpisov. Dovoljenje za strokovnega vodjo avtošole se izda brez omejitve
veljavnosti.
(3) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vodi evidence izdanih dovoljenj za uitelje
vožnje, dovoljenj za uitelje predpisov o varnosti cestnega prometa in dovoljenj za strokovne
vodje avtošole.
(4) Evidence vsebujejo naslednje podatke:
- priimek in ime;
- EMŠO;
- datum in kraj rojstva;
- datum izdaje dovoljenja in veljavnost;
- prebivališe imetnika dovoljenja;
- kategorijo, za katero je izdano dovoljenje za uitelja vožnje;
- upravno enoto, ki je izdala oziroma podaljšala veljavnost dovoljenja;
- podatke o ugotovljeni zaasni ali trajni zdravstveni nezmožnosti opravljanja poklica voznika
oziroma uitelja vožnje.
172. len
(1) Vozniški izpit za voznika motornih vozil lahko v Republiki Sloveniji opravljajo kandidati, ki
imajo v Republiki Sloveniji stalno prebivališe ali zaasno prebivališe ve kot šest mesecev.
(2) Vozniški izpit za voznika motornega vozila ali skupine vozil, razen vozil kategorije G, sme
opravljati kandidat za voznika, ki se je v avtošoli usposobil za voznika.
(3) Kandidati za voznike motornih vozil se lahko priglasijo k izpitu pri izpitnem centru oziroma
upravni enoti. Kandidati za voznike motornih vozil smejo opravljati vozniški izpit, e
izpolnjujejo pogoje, doloene za pridobitev pravice voziti motorno vozilo.
(4) Kandidati za voznike motornih vozil kategorije C smejo opravljati vozniški izpit, e imajo
veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B.
(5) Ne glede na dolobo prejšnjega odstavka tega lena, smejo kandidati za voznike
motornih vozil kategorije C opravljati vozniški izpit, e jim je bila izreena kazen prenehanja
veljavnosti vozniškega dovoljenja in so pred izrekom kazni imeli veljavno vozniško dovoljenje
kategorije C.
(6) Kandidati za voznike motornih vozil podkategorije D1 smejo opravljati vozniški izpit, e
imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj tri leta.
130

(7) Kandidati za voznike motornih vozil kategorije D smejo opravljati vozniški izpit, e imajo
veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj tri leta in imajo
veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije C ali podkategorijo D1.
(8) Kandidati za voznike skupine vozil (B+E, C+E, D1+E ali D+E kategorije) smejo opravljati
vozniški izpit, e imajo veljavno vozniško dovoljenje za tisto kategorijo oziroma
podkategorijo, v katero spada vleno vozilo oziroma e so opravili vozniški izpit za to
kategorijo oziroma podkategorijo vozil.
(9) Kandidati za voznike motornih vozil kategorije H smejo opravljati vozniški izpit, e v
koledarskem letu dopolnijo starost najmanj 14 let.
173. len
(1) Kandidati za voznike motornih vozil opravljajo v Republiki Sloveniji vozniški izpit pred
komisijo izpitnega centra, ki ga sami izberejo.
(2) lani izpitne komisije morajo imeti najmanj višjo izobrazbo, predsednik komisije pa
najmanj visoko izobrazbo.
(3) lan izpitne komisije je lahko oseba, ki je najmanj dve leti delala kot uitelj vožnje v
avtošoli, je telesno in duševno zmožna za to delo, ima veljavno vozniško dovoljenje za
voznika vozil kategorij, za katere ocenjuje kandidate za voznike, ima veljavno dovoljenje za
uitelja vožnje najmanj kategorije B in opravljen preizkus usposobljenosti pred komisijo po
programu, ki ga doloi minister, pristojen za notranje zadeve. Preizkus usposobljenosti se
opravi za kategorijo, za katero bo ocenjeval kandidate za voznike. Komisijo imenuje minister,
pristojen za notranje zadeve.
(4) lani izpitne komisije morajo vsaka tri leta obnavljati znanje po programu, ki ga doloi
minister za notranje zadeve.
(5) lan izpitne komisije ne more biti oseba, ki je v delovnem razmerju v avtošoli, ki
izobražuje kandidate za voznike ali v njej opravlja zaasna ali obasna dela.
(6) Dolobe tretjega, etrtega in petega odstavka tega lena veljajo tudi za predsednika
izpitne komisije.
174. len
(1) Izpit iz prve pomoi, kot del izpita za voznike motornih vozil kategorij A, B, B+E, C, C+E,
D in D+E ali podkategorij A1, D1 in D1+E opravi kandidat pri pristojni organizaciji Rdeega
križa, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje usposabljanj iz prve pomoi. Pogoje doloi minister,
pristojen za zdravje, s pravilnikom, s katerim predpiše tudi program izpita in nain vodenja
evidenc o opravljenem izpitu.
(2) e pristojna organizacija Rdeega križa ne izpolnjuje pogojev za izvajanje usposabljanj iz
prve pomoi iz prejšnjega odstavka, minister, pristojen za zdravje, za opravljanje izpita in
izvajanje usposabljanj iz prve pomoi na podlagi javnega razpisa lahko pooblasti drugo
organizacijo, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
(3) O opravljenem izpitu organizacija iz prejšnjega odstavka vodi evidenco in izda potrdilo o
opravljenem izpitu.
(4) Minister, pristojen za zdravje, v pravilniku doloi, kateri izpit iz prve pomoi in kakšna
zdravstvena izobrazba sta pogoj, da je kandidat za voznika oprošen izpita iz prve pomoi.
Izpita ne opravlja kandidat za voznika, ki že ima vozniško dovoljenje kategorij A, B, B+E, C,
C+E, D in D+E ali podkategorij A1, D1 in D1+E.
131

177. len
(1) Minister, pristojen za notranje zadeve, izda natannejše predpise o pogojih, ocenjevanju
in nainu opravljanja vozniškega izpita za voznika motornih vozil, delu izpitnih komisij,
strokovnem izobraževanju lanov izpitnih komisij in o evidencah iz 175. lena tega zakona, ki
jih vodijo izpitni centri.
(2) Minister, pristojen za notranje zadeve, doloi izpitne centre in njihova obmoja ter kraj,
kjer se opravlja vozniški izpit, in kategorije vozil, za katere se v posameznem izpitnem centru
glede na gostoto prometa, urejenost prometnih površin, opremljenost križiš, število
kandidatov za voznike, opravljajo vozniški izpiti, ter imenuje predsednika in lane izpitne
komisije.
183. len
(1) Zdravniško sprievalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika motornega
vozila, imetnika vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil ali uitelja vožnje, izda
pooblašena zdravstvena organizacija oziroma pooblašeni zasebni zdravnik na podlagi
pregleda osebe in vpogleda v zdravstveno dokumentacijo izbranega osebnega zdravnika.
(2) Pred izdajo zdravniškega sprievala lahko zdravnik iz prejšnjega odstavka glede na
rezultate pregleda in zdravstveno dokumentacijo izbranega osebnega zdravnika napoti
kandidata za voznika, voznika in uitelja vožnje motornega vozila na pregled še k drugemu
zdravniku specialistu ali organizaciji iz pete alineje prejšnjega lena tega zakona, po potrebi
pa tudi k psihologu. Po potrebi sme pridobiti tudi podatke o cestnoprometnih prekrških in
kaznivih dejanjih v cestnem prometu in prometnih nesreah kandidata za voznika in voznika
motornih vozil in podatke o opravljanju vozniških izpitov iz uradnih evidenc od upravljavcev
zbirk podatkov, ki vsebujejo te podatke.
(3) Ne glede na dolobo prvega odstavka tega lena, osebni zdravnik izda zdravniško
sprievalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in imetnika vozniškega
dovoljenja za vožnjo motornih vozil za kategorije F, G in H na podlagi predhodnega pregleda
kandidata oziroma voznika.
(4) Zdravniško sprievalo velja dve leti.
(5) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali zasebni
zdravnik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega lena, odgovorna oseba pravne osebe
pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.
184. len
(1) Na kontrolni zdravstveni pregled je treba poslati imetnika veljavnega vozniškega
dovoljenja takrat, ko je bil v obdobju dveh let, tri ali vekrat kaznovan zaradi vožnje pod
vplivom alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi ali ko se pri njem pojavi bolezensko
stanje, okvara ali hiba, katere simptomi lahko predstavljajo nevarnost v cestnem prometu ali
ko je v zadnjih treh letih povzroil tri ali ve prometnih nesre.
(2) Napotitev na kontrolni zdravstveni pregled lahko predlagajo policist, državni tožilec
oziroma državna tožilka, sodnik oziroma sodnica, zdravstvena organizacija, zdravnik
zasebnik in delodajalec oziroma delodajalka. V predlogu za napotitev morajo navesti razloge
za podan sum, da imetnik vozniškega dovoljenja telesno ali duševno ni zmožen za vožnjo
motornega vozila.
(3) Pod pogoji iz prvega odstavka tega lena napoti kandidata za voznika na kontrolni
zdravstveni pregled z odlobo upravna enota.
132

189. len
(1) Imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 8 kazenskih tok,
organ, ki vodi evidenco o kazenskih tokah, o tem pisno obvesti.
(2) Imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 13 kazenskih tok, pa ne
preseže 17 kazenskih tok, se mora udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja za
varno vožnjo, ki obsega vsebine o varnosti cestnega prometa in o psihosocialnih odnosih
med udeleženci v cestnem prometu. Imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali
preseže 13 kazenskih tok, pa ne preseže 17 kazenskih tok, od katerih jih doseže ve kot
polovico zaradi kršitev vožnje pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih
psihoaktivnih snovi, se mora udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja za varno
vožnjo, ki obsega vsebine o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih
zdravil, ali drugih psihoaktivnih snovi. Po uspešno zakljuenem seminarju se vozniku, enkrat
v dveh letih, izbrišejo iz evidence 4 kazenske toke.
(3) Organ, ki vodi evidenco o kazenskih tokah, napoti imetnika veljavnega vozniškega
dovoljenja na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo v skladu z drugim odstavkom
tega lena in doloi rok za uspešno udeležbo na izobraževanju in usposabljanju za varno
sodelovanje v prometu. Stroške izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo v skladu z
drugim odstavkom tega lena krije imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja.
(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše program izobraževanja in usposabljanja
za varno vožnjo, ki obsega vsebine o varnosti cestnega prometa in o psihosocialnih odnosih
med udeleženci v cestnem prometu.
(5) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje,
predpiše program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, ki obsega vsebine o
nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih
snovi.
(6) Program iz drugega odstavka tega lena izvaja organizacija, ki izpolnjuje pogoje glede
poslovnih prostorov, predpisane opreme in naprav ter kadrov, doloene s tem zakonom in na
njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi, in jo za to pooblasti minister, pristojen za
notranje zadeve.
(7) Voznik, ki se v doloenem roku ne udeleži obveznega programa izobraževanja in
usposabljanja za varno vožnjo, se kaznuje z globo 80.000 tolarjev.
222. len
Strokovni nadzor nad izvajanjem predpisov o vozniških dovoljenjih, usposabljanjem
kandidatov za voznike motornih vozil, vozniških izpitih, registraciji motornih in priklopnih vozil,
tehninih pregledih motornih in priklopnih vozil in izdajo dovoljenj za javne prireditve na cesti
opravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Strokovni nadzor nad izvajanjem
predpisov o ugotavljanju skladnosti vozil opravlja ministrstvo, pristojno za promet.
223. len
(1) Inšpekcijski nadzor izvajanja dolob tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi,
nad delom subjektov, ki usposabljajo kandidate za voznike motornih vozil, izvajajo programe
za voznike zaetnike, opravljajo registracijo motornih in priklopnih vozil ter tehnine preglede
motornih in priklopnih vozil, opravljajo inšpektorji za upravne zadeve prometa ministrstva,
pristojnega za notranje zadeve.
(2) Inšpektorji so pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil
samostojni. Za izvajanje svojih nalog lahko zahtevajo pomo policije, carinskih organov in
drugih organov za inšpekcijski nadzor.
133

224. len
(1) Inšpekcijski nadzor opravljajo inšpektorji v prostorih avtošol, registracijskih organizacijah
ter organizacijah za tehnine preglede. Inšpekcijski nadzor nad usposabljanjem kandidatov
za voznike motornih vozil opravljajo inšpektorji tudi v vozilih, s katerimi se kandidati za
voznike motornih vozil usposabljajo v vožnji.
(2) Inšpekcijski nadzor smejo opravljati inšpektorji tudi v cestnem prometu, v okviru svojih
pooblastil, pri emer imajo pravico ustaviti vozilo in pregledati naprave in opremo na vozilu,
dokumente in druga dokazila, ki jih mora imeti pri sebi voznik, uitelj vožnje, spremljevalec ali
kandidat za voznika motornih vozil in so predmet inšpekcijskega nadzora. V ta namen
uporabljajo oznaena službena vozila in posebno tehnino in svetlobno opremo.
(3) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše naine in postopke kontrole ter opremo
prometnih inšpektorjev.
(4) Z globo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, uitelj vožnje,
spremljevalec, kandidat za voznika motornih vozil ali oseba, ki na znak inšpektorja ne ustavi
vozila oziroma, e inšpektorju ne pokaže oziroma izroi na vpogled zahtevanih dokumentov
in dokazil ali e mu ne omogoi pregleda vozila, naprav in opreme na vozilu.
225. len
(1) Inšpektor mora imeti univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri,
najmanj pet let delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja ter izpolnjevati tudi druge
posebne pogoje in funkcionalna znanja, doloena v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
(2) Inšpektor, ki nima strokovnega izpita za inšpektorja, mora opraviti strokovni izpit za
inšpektorja v enem letu od dneva imenovanja za inšpektorja.
(3) Strokovni izpit za inšpektorja opravlja inšpektor pred komisijo, ki jo imenuje minister,
pristojen za notranje zadeve.
(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, doloi vsebino in nain opravljanja strokovnega
izpita za inšpektorja.
(5) Inšpektor ima pravico in dolžnost izpopolnjevati svoje strokovno znanje in se usposabljati
za delo.
226. len
Inšpektor izkazuje pooblastilo za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora s službeno
izkaznico in znako, ki jo izda minister, pristojen za notranje zadeve.
227. len
(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pravico pregledati poslovne
prostore, naprave in opremo, ki se uporablja pri izvajanju dolob tega zakona ter pogodbe,
listine, spise in druge dokumente organizacije, ki se nanašajo na izvajanje dolob tega
zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov.
(2) Inšpektor sme ugotavljati istovetnost oseb, ki v organizaciji opravljajo dela, nad
izvajanjem katerih se opravlja nadzor ter preveriti, ali te osebe izpolnjujejo pogoje za
opravljanje dela, predpisane s tem zakonom.
134

(3) Inšpektor, ki opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tehninih pregledov motornih in
priklopnih vozil, sme od voznika motornega vozila zahtevati, da omogoi opravljanje
ponovnega tehninega pregleda vozila.
(4) e se pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da je kontrolor potrdil tehnino brezhibnost
vozila, ki nima brezhibnih naprav ali predpisane opreme, inšpektor odredi ponoven tehnini
pregled.
(5) e se pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da se kandidat za voznika motornih vozil ni
usposabljal po predpisanem programu, z odlobo odredi, da se mora ta kandidat ponovno
usposobiti po predpisanem programu, stroške ponovnega usposabljanja pa krije avtošola, ki
kandidata ni usposabljala po predpisanem programu.
(6) Z globo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega lena, odgovorna oseba
pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.
(7) Z globo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba iz drugega odstavka tega lena, e
ne izkaže svoje identitete na inšpektorjevo zahtevo.
(8) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju s tretjim
odstavkom tega lena.
228. len
Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora pri organizaciji ima inšpektor pravico:
1. pregledati evidence, ki jih organizacija vodi na podlagi tega zakona;
2. brezplano pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih
zbirk podatkov, ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora;
3. pridobiti podatke in opraviti pregled tehninega in drugega varovanja prostorov, naprav,
opreme, evidenc in listin, obrazcev ter peatov;
4. brezplano dobiti kopije listin in drugih dokumentov, ki jih potrebuje v zvezi z izvedbo
inšpekcijskega pregleda in izvedbo ukrepov;
5. zasei listine in druge dokumente;
6. zaslišati stranke in prie v upravnem postopku;
7. opraviti ponovni tehninih pregled vozila na napravah in opremi organizacije;
8. opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora.
232. len
e s tem zakonom ni doloeno drugae, se za inšpektorja in inšpekcijski nadzor uporabljajo
dolobe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
234. len
Povezave: IESP (2) (1) e udeleženec cestnega prometa s prekrškom iz tega zakona ogrozi
drugega udeleženca cestnega prometa ali povzroi prometno nesreo, razen prometne
nesree z neznatno nevarnostjo, se kaznuje za prekršek z najmanj 30.000 tolarjev. Vozniku
motornega vozila se izree tudi najmanj tri kazenske toke.
135

(2) Vozniku motornega vozila, ki ogrozi drugega udeleženca cestnega prometa in vozniku
motornega vozila, ki povzroi prometno nesreo zaradi kršitve prometnega pravila oziroma
dolobe o hitrosti, varnostni razdalji, strani oziroma smeri vožnje, prehitevanju, vožnji mimo
ustavljenega avtobusa ali vozila, s katerim se prevaža skupina otrok, vzvratni vožnji ali
obraanju na vozišu, nenadnem, zaviranju oziroma zmanjšanju hitrosti, vkljuevanju v
promet oziroma prednosti vozil, vožnji pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih
snovi, telesni ali duševni zmožnosti za vožnjo ali zaradi neupoštevanja prometnega znaka ali
znaka policista, se izree tudi prepoved vožnje motornega vozila.
(3) Sankcija, izreena v skladu s prvim odstavkom, ne more biti nižja od sankcije, predpisane
za enak temeljni prekršek.
********************
Razveljavitev (Uradni list RS, št. 70-3000/2006)
(glej opombo (6))
((4) Vozniku motornega vozila, ki je obdolžen storitve prekrška, za katerega se po 32., 130.,
131. lenu tega zakona in tem lenu izree sankcija prepovedi vožnje motornega vozila,
policist na kraju samem proti potrdilu zaasno odvzame vozniško dovoljenje, e je imetnik
tujega vozniškega dovoljenja ali bi se lahko z odhodom zaradi prebivanja v tujini izognil
izvršitvi sodbe sodiša.
(5) Zaasno odvzeto vozniško dovoljenje se pošlje hkrati z obdolžilnim predlogom
pristojnemu sodišu. e sodiše s sodbo izree sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila,
se zaasno odvzeto vozniško dovoljenje, hkrati s predlogom za izvršitev sodbe, posreduje
pristojnemu državnemu organu, ki to opravi v poslovnem asu, sicer pa ga vrne imetniku.
(6) V as trajanja ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila se všteva tudi as zaasnega
odvzema vozniškega dovoljenja.)
********************
235. len
(1) O prekršku iz tega zakona odloa prekrškovni organ v hitrem postopku tudi, e je za
prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija najve pet kazenskih tok v cestnem
prometu v doloenem številu. Prekrškovni organ izree kazenske toke v cestnem prometu v
predpisanem številu.
(2) Podatke o kazenskih tokah, izreenih v skladu s prejšnjim odstavkom, in o storilcu
prekrška, ki so mu bile na ta nain izreene kazenske toke, prekrškovni organ posreduje
ministrstvu, ki je v skladu z zakonom pristojno za vodenje skupne evidence o številu
izreenih kazenskih tok za posamezne storilce prekrškov in pravnomonih odlobah o
prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
(3) Imetniku vozniškega dovoljenja, ki z odlobo prekrškovnega organa doseže ali preseže
18 kazenskih tok v cestnem prometu, izree prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
sodiše, na obmoju katerega ima stalno ali zaasno prebivališe.
(4) Vozniku zaetniku se izree prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, e v asu treh
let doseže ali preseže sedem kazenskih tok v cestnem prometu.
236. len
(1) Ministrstvo za notranje zadeve, policija, upravna enota in ministrstvo, pristojno za promet
imajo v zvezi s svojim delom pravico pridobiti in uporabljati podatke o imetnikih vozniških
136

dovoljenj, kandidatih za voznike motornih vozil, vozilih, prekrških in kaznivih dejanjih
voznikov, storjenih v cestnem prometu, ter o izreenih kaznih in ukrepih.
(2) Podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, lastnikih motornih in priklopnih vozil in vozilih, ki
jih potrebujejo v zvezi s svojim delom pri izvajanju tega zakona in podzakonskih aktov,
izdanih na njegovi podlagi, imajo pravico pridobiti in uporabljati tudi drugi organi in
organizacije, kadar izvajajo javna pooblastila.
(3) Organi in organizacije, ki zbirajo podatke iz prvega odstavka tega lena, so jih dolžni na
njihovo zahtevo brezplano posredovati organom in organizacijam iz prvega in drugega
odstavka tega lena.
239. len
(1) Policist prepove nadaljnjo vožnjo in izloi iz prometa motorno ali priklopno vozilo:
- ki ima vgrajene nehomologirane dele, naprave, opremo ali posamezne sklope, e se za
takšne naprave, dele, opremo ali posamezne sklope zahteva homologacija;
- pri katerem vgrajeni del, naprava, oprema ali sklop ni tipsko ali posamino odobren za to
vozilo;
- ki ni registrirano ali nima veljavnega potrdila za preizkusno vožnjo ali za katero je potekla
veljavnost prometnega dovoljenja;
- ki ni tehnino brezhibno;
- katerega voznik ne omogoi ali ne sodeluje pri pregledu vozila, naprav, opreme ali tovora
ali tehtanju vozila;
- ki v zimskih razmerah nima predpisane zimske opreme ali e je na njem sneg, led, voda ali
druge snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali
razlivale z njega ali e stekla vozila ali vzvratna ogledala niso ista;
- ki ni obvezno zavarovano v skladu s predpisi;
- ki je obremenjeno nad najvejo dovoljeno maso ali osno obremenitvijo po doloilih
proizvajalca vozila ali pri katerem obremenitev presega predpisano razmerje med bruto
mojo motorja, izraženo v kW, in najvejo dovoljeno maso vozila, izraženo v tonah;
- na katerem je tovor naložen ali pritrjen v nasprotju z doloili tega zakona;
- ki samo ali skupaj s tovorom prekorauje predpisane dimenzije ali dovoljeno osno
obremenitev ali dovoljeno skupno maso, pa zanj ni bilo izdano dovoljenje za izredni prevoz
ali ne izpolnjuje posebnih pogojev, doloenih v dovoljenju za izredni prevoz, ali ne izpolnjuje
dolob tega zakona o izredni uporabi cest;
- ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede varstva okolja;
- ki mu v skladu z veljavnimi predpisi ni dovoljen vstop v državo;
- ki ni ali ni na predpisan nain oznaeno z registrskimi tablicami;
- ki je oznaeno z registrskimi ali preizkusnimi tablicami, ki niso izdane za to vozilo;
- ki vozi po cesti, po kateri je vožnja tovrstnih vozil prepovedana.
137

e je prepoved iz zadnje alineje zaasna, ga izloi za toliko asa, dokler prepoved vožnje ne
preneha.
(2) Policist lahko prepove nadaljnjo vožnjo in izloi iz prometa tudi motorna ali priklopna
vozila, ki ne izpolnjujejo drugih predpisanih pogojev za vožnjo v cestnem prometu, e bi to
lahko vplivalo na varnost prometa.
(3) Policist prepove nadaljnjo vožnjo motornega vozila, e voznik ali potnik ne uporablja ali
ne uporablja na predpisan nain varnostnega pasu, dokler ga ne uporabi, ali e otrok, ki se
vozi v vozilu, ni zavarovan v skladu s štirinajstim odstavkom 102. lena tega zakona.
Nadaljnjo vožnjo prepove tudi, e voznik ali potnik na kolesu, kolesu s pomožnim motorjem,
kolesu z motorjem, motornem kolesu, trikolesu, lahkem štirikolesu ali štirikolesu, ne uporablja
predpisane zašitne elade oziroma je ne uporablja tako, kot je to predvideval proizvajalec,
dokler je ne uporabi na nain, ki ga je predvideval proizvajalec.
(4) Policist, ki izloi iz prometa vozilo iz prvega ali drugega odstavka tega lena, lahko
odvzame registrske oziroma preizkusne tablice.
(5) e v primeru iz prejšnjega odstavka voznik ne odstrani registrskih ali preizkusnih tablic z
vozila, se jih odstrani z neposredno fizino prisilitvijo na voznikove stroške.
(6) Odvzete registrske tablice se v roku treh dni od odvzema vrnejo uporabniku ali lastniku
vozila, s katerega so bile odvzete, e je odpravljen razlog, zaradi katerega so bile odvzete.
Po tem roku se pošljejo registracijski organizaciji, ki jih je izdala. Odvzete preizkusne tablice
se uniijo.
(7) Policist zaasno izloi iz prometa tudi motorna vozila ali skupino vozil, za katerimi je
zaradi poasne vožnje nastala kolona vozil.
(8) V primeru, da so v vozilo vgrajene nehomologirane naprave, nadomestni deli ali oprema,
ki bi morali biti homologirani, ali vgrajeni del, naprava, oprema ali sklop ni tipsko ali
posamino odobren za to vozilo, lahko izloi vozilo iz prometa in odvzame registrske tablice
tudi pristojni inšpektor.
242. len
(1) Policist sme napotiti na tehtanje vozilo, za katerega sumi, da je tovor, ki se na njem
prevaža, naložen v nasprotju z dolobami predpisov o cestnem prometu. Voznik mora na
policistovo zahtevo omogoiti tehtanje vozila. e na kraju postopka vozila ni mogoe stehtati,
mora na policistovo zahtevo odpeljati vozilo na tehtanje.
(2) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s
policistovo zahtevo iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo najmanj 600.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, katerega voznik ravna v nasprotju s policistovo zahtevo iz prvega
odstavka tega lena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 60.000 tolarjev.
138