KATALOG - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
KATALOG - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor KATALOG - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
MINISTRSTVO ZA PROMET U (JP ) REPUBLIKE SLOVENIJE 30052008 Ref.kat. 2008 KATALOG IZPITNIH VPRAŠANJ RATING: UČITELJ PILOTOV JADRALNEGA PADALA LJUBLJANA 2008
- Page 2 and 3: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 4 and 5: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 6 and 7: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 8 and 9: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 10 and 11: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 12 and 13: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 14 and 15: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 16 and 17: A-140. Kje se nahaja brazdna turbol
- Page 18 and 19: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 20 and 21: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 22 and 23: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 24 and 25: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 26 and 27: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 28 and 29: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 30 and 31: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 32 and 33: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 34 and 35: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 36 and 37: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 38 and 39: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 40 and 41: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 42 and 43: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 44 and 45: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 46 and 47: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 48 and 49: Učitelj pilotov jadralnega padala
- Page 50 and 51: Učitelj pilotov jadralnega padala
MINISTRSTVO ZA PROMET U (JP )<br />
REPUBLIKE SLOVENIJE 30052008<br />
Ref.kat. 2008<br />
<strong>KATALOG</strong><br />
IZPITNIH VPRAŠANJ<br />
RATING:<br />
UČITELJ PILOTOV JADRALNEGA PADALA<br />
LJUBLJANA 2008
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />
A-01. Katero telo ima pri enakem čelnem preseku <strong>in</strong> enaki hitrosti dotekajočega zraka najmanjši upor ?<br />
a) Ravna plošča<br />
b) Krogla<br />
c) Moderen profil krila<br />
d) Naprej obrnjena votla polkrogla<br />
A-02. Katero telo ima največji upor pri enakem čelnem prerezu ?<br />
a) Naprej obrnjena votla polkrogla<br />
b) Ravna plošča<br />
c) Krogla<br />
d) Aerod<strong>in</strong>amično telo<br />
A-03. Lam<strong>in</strong>aren tok opišemo :<br />
a) Zračni delci se gibljejo po praktično vzporednih poteh<br />
b) Zračni delci se gibljejo po zvrt<strong>in</strong>čenih poteh<br />
c) Zračni delci se gibljejo v smeri dotekajočega zraka<br />
d) Zračni delci se gibljejo v nasprotni smeri od dotekajočega zraka<br />
A-04. Kako se oblikuje profil jadralnega padala ?<br />
a) Je posledica podtlaka nad kupolo<br />
b) Je posledica nadtlaka pod kupolo<br />
c) Je posledica nadtlaka v kupoli<br />
d) Je posledica podtlaka v kupoli<br />
A-05. V kateri točki prijemlje sila teže ?<br />
a) Težišču<br />
b) Zastojni točki<br />
c) Diferencialni točki<br />
d) Središču<br />
A-06. Upor deluje v smeri :<br />
a) Mase<br />
b) Vzgona<br />
c) Relativnega zračnega toka<br />
d) Sile teže<br />
A-07. Katera sila deluje v drsnem letu nasproti sile teže ?<br />
a) Upor<br />
b) Vzgon<br />
c) Rezultanta aerod<strong>in</strong>amičnih sil<br />
d) Masa<br />
A-08. Kaj razumemo kot drsni kot ?<br />
a) Je kot med tetivo profila <strong>in</strong> smerjo relativnega zračnega toka<br />
b) Je kot med horizontalno <strong>in</strong> vertikalno potjo jadralnega padala<br />
c) Je kot med tetivo profila <strong>in</strong> horizontalno ravn<strong>in</strong>o oziroma podlago<br />
d) Je kot med smerjo hitrosti letenja <strong>in</strong> horizontalno ravn<strong>in</strong>o oziroma podlago<br />
A-09. Kako imenujemo rezultanto, ki je rezultat sile vzgona <strong>in</strong> sile upora ?<br />
a) Masa<br />
b) RAS (rezultanta aerod<strong>in</strong>amičnih sil)<br />
c) Sila teže<br />
d) Teža<br />
A-10. Vzgon deluje :<br />
a) Nasproti sile teže<br />
b) Nasproti sile upora<br />
c) Pravokotno na silo upora<br />
d) Nasproti smeri centripetalne sile<br />
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />
2
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
A-11. Pod kakšnim kotom deluje vzgon glede na smer dotekajočega zraka ?<br />
a) 180 stop<strong>in</strong>j<br />
b) 45 stop<strong>in</strong>j<br />
c) 90 stop<strong>in</strong>j<br />
d) 135 stop<strong>in</strong>j<br />
A-12. Kateri od naštetih dejavnikov je <strong>za</strong> velikost vzgona nepomemben ?<br />
a) Lastna hitrost<br />
b) Hitrost vetra<br />
c) Površ<strong>in</strong>a krila<br />
d) Gostota zraka<br />
A-13. Kateri od naštetih dejavnikov je <strong>za</strong> nastanek vzgona nepomemben ?<br />
a) Potovalna hitrost<br />
b) Lastna hitrost<br />
c) Vpadni kot krila<br />
d) Površ<strong>in</strong>a krila<br />
A-14. Kateri dejavniki v glavnem vplivajo na velikost vzgona ?<br />
a) Profil, hitrost, površ<strong>in</strong>a<br />
b) Hitrost, teža, termika<br />
c) Površ<strong>in</strong>a, hitrost, upor<br />
d) Hitrost, čelni prerez, <strong>za</strong>stojni tlak<br />
A-15. Kako se porazdeli vzgon po kupoli ?<br />
a) Največji del ga je na prednji tretj<strong>in</strong>i kupole<br />
b) Največji del ga je na <strong>za</strong>dnji tretj<strong>in</strong>i kupole<br />
c) Enakomerno se porazdeli po kupoli<br />
d) Neenakomerno se porazdeli po kupoli<br />
A-16. Pri ukrivljenem profilu je :<br />
a) Zgornja pot obtekanja zračnega toka krajša od spodnje<br />
b) Spodnja pot obtekanja zračnega toka daljša kot zgornja<br />
c) Zgornja pot obtekanja zračnega toka ista kot spodnja.<br />
d) Zgornja pot obtekanja zračnega toka daljša kot spodnja<br />
A-17. Pri vsakem profilu, ki tvori vzgon, na zgornji strani zračni tok obteka krilo :<br />
a) Z večjo hitrostjo<br />
b) Z manjšo hitrostjo<br />
c) Enako hitrostjo<br />
d) Hitrejša je mejna plast<br />
A-18. Vzgon nastane <strong>za</strong>radi :<br />
a) Podtlaka <strong>in</strong> nadtlaka na zgornji površ<strong>in</strong>i kupole<br />
b) Podtlaka <strong>in</strong> nadtlaka okoli kupole<br />
c) Podtlaka na zgornji strani <strong>in</strong> nadtlaka na spodnji strani kupole<br />
d) Mejne plasti<br />
A-19. Katera trditev glede nastanka vzgona je pravilna ?<br />
a) Vzgon nastaja le na zgornji strani kupole<br />
b) Vzgon nastaja kot posledica nadtlaka <strong>in</strong> podtlaka<br />
c) Vzgon se enakomerno porazdeli po vsej kupoli<br />
d) Vzgona je 55% na zgornji <strong>in</strong> 45% na spodnji strani kupole<br />
A-20. Katera razdelitev sil vzgona na ukrivljenem nesimetričnem profilu je pravilna ?<br />
a) 1/3 nadtlak na zgornji strani, 2/3 podtlak na spodnji strani<br />
b) 2/3 podtlak na zgornji strani, 1/3 nadtlak na spodnji strani<br />
c) 2/3 nadtlak na zgornji strani, 1/3 podtlak na spodnji strani<br />
d) 2/3 podtlak na spodnji strani, 1/3 nadtlak na zgornji strani<br />
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />
3
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
A-21. Kje na jadralnem padalu prevladuje podtlak ?<br />
a) Pod kupolo<br />
b) Nikjer na jadralnem padalu<br />
c) Na zgornji strani krila<br />
d) V kupoli<br />
A-22. V drsnem letu je prednji rob profila krila usmerjen :<br />
a) Rahlo navzgor<br />
b) Rahlo navzdol<br />
c) Vodoravno<br />
d) Zaprt navzdol<br />
A-23. Uč<strong>in</strong>ek debelega <strong>in</strong> močno ukrivljenega profila je :<br />
a) Majhen vzgon pri visokih hitrostih<br />
b) Velik vzgon pri nizkih hitrostih<br />
c) Ugodno drsno število pri majhni hitrosti <strong>in</strong> pri pristajanju<br />
d) Visoka površ<strong>in</strong>ska obremenitev <strong>za</strong>radi velike <strong>prostor</strong>n<strong>in</strong>e krila<br />
A-24. Kaj dosežemo s krajšanjem sprednjih nosilnih vrvic ?<br />
a) Vpadni kot se zmanjša, jadralno padalo leti hitreje<br />
b) Vpadni kot se spremeni, jadralno padalo leti počasneje<br />
c) Pristajanje je lažje<br />
d) Pri vzletanju krilo ne bo imelo tendence prehitevanja<br />
A-25. Katera trditev je pravilna pri uporabi pospeševalnika :<br />
a) Poveča se hitrost <strong>in</strong> dolet, zmanjša se nadtlak v kupoli<br />
b) Lastna hitrost jadralnega padala je večja, poveča se prečna stabilnost<br />
c) Povečata se vpadni kot <strong>in</strong> potovalna hitrost<br />
d) Povečajo se horizontalna hitrost, propadanje <strong>in</strong> tendenca <strong>za</strong>piranja<br />
A-26. Kaj velja pri uporabi pospeševalnika ?<br />
a) Jadralno padalo leti <strong>za</strong>radi večje hitrosti bolj stabilno<br />
b) Jadralno padalo je bolj občutljivo <strong>za</strong> <strong>za</strong>piranja<br />
c) Obstaja večja nevarnost prevlečenega leta<br />
d) Da poravnamo kupolo moramo <strong>za</strong>četi <strong>za</strong>virati<br />
A-27. Trimerji na jadralnem padalu :<br />
a) Izboljšajo drsni kot pri brezveterju<br />
b) So nameščeni na <strong>za</strong>dnjih nosilnih trakovih<br />
c) So nameščeni na sprednjih nosilnih vrvicah<br />
d) Se lahko brez pomislekov sprem<strong>in</strong>jajo na vsakem jadralnem padalu<br />
A-28. Kaj pomeni, če so <strong>za</strong>dnje vrvice jadralnega padala skrajšane ?<br />
a) Nastavljeni vpadni kot krila je povečan, možnost prek<strong>in</strong>itve vzgona<br />
b) Vzlet je lažji<br />
c) Jadralno padalo leti hitreje<br />
d) Dviganje jadralnega padala je lažje<br />
A-29. Kaj se lahko zgodi, če so A <strong>in</strong> B nosilne vrvice raztegnjene ?<br />
a) Jadralno padalo lahko gre v prevlečen let <strong>in</strong> v njem ostane<br />
b) Moten štart<br />
c) Uporaba pospeševalnika ni dovolj uč<strong>in</strong>kovita<br />
d) Težko naredimo full stall<br />
A-30. Kam se pomika center potiska, ko povečujemo vpadni kot ?<br />
a) Center potiska ostane v isti točki ne glede na spremembo vpadnega kota<br />
b) Center potiska se pomika proti <strong>za</strong>dnjemu robu profila, najdlje je pomaknjen na<strong>za</strong>j pri kritičnem<br />
vpadnem kotu<br />
c) Center potiska se pomika proti prednjemu robu profila, najdlje je pomaknjen naprej pri kritičnem<br />
vpadnem kotu<br />
d) Center potiska se pomika pri manjših vpadnih kotih proti prednjemu robu profila, pri večjih<br />
vpadnih kotih pa proti <strong>za</strong>dnjemu robu profila<br />
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />
4
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
A-31. Pri počasnem letenju povečujemo vpadni kot, <strong>za</strong>to :<br />
a) Se upor zmanjšuje<br />
b) Se upor povečuje<br />
c) Upor se ne sprem<strong>in</strong>ja<br />
d) Aerod<strong>in</strong>amične sile se zmanjšajo<br />
A-32. Nevarnost prek<strong>in</strong>itve vzgona je posebno velika pri :<br />
a) Močno <strong>za</strong>vrtem krilu <strong>in</strong> velikih vpadnih kotih<br />
b) Popuščenih krmilnih vrvicah<br />
c) Hitrem letenju<br />
d) Pohojenem pospeševalniku<br />
A-33. Kaj je nevarno kadar predolgo <strong>za</strong>viramo :<br />
a) Pri pristajanju jadralno padalo ne bo dovolj <strong>za</strong>vrto<br />
b) Jadralno padalo bo prehitro<br />
c) Lahko pride do odtrganja zračnega toka<br />
d) V pristanku bomo predolgi<br />
A-34. Pri popolnem zlomu vzgona :<br />
a) Vzgona ni<br />
b) Deluje le še upor<br />
c) Tlak v notranjosti krila se zmanjša<br />
d) A <strong>in</strong> C sta pravilna<br />
A-35. Kaj lahko poveča tendenco jadralnega padala k prevlečenemu letu ?<br />
a) Vlažno ali mokro krilo<br />
b) Povečana propustnost blaga<br />
c) Če ima jadralno padalo <strong>za</strong>radi preobremenitev že raztegnjene vrvice na A <strong>in</strong> B l<strong>in</strong>iji<br />
d) A , B <strong>in</strong> C je pravilno<br />
A-36. Kaj se lahko zgodi, če so krmilne vrvice nastavljene 40 cm prekratko ?<br />
a) Vzlet ni mogoč<br />
b) Jadralno padalo leti prepočasi, vpadni kot je močno povečan, možnost zloma vzgona<br />
c) Vzlet je mogoč, prevelike hitrosti<br />
d) Jadralnega padala se pri vzletu ne da ustaviti<br />
A-37. Kaj je posledica 15 cm predolgo nastavljenih <strong>za</strong>vor ?<br />
a) Potrebni so bolj globoki potegi krmilnih vrvic<br />
b) Hitrost letenja je premajhna<br />
c) Vzlet ni mogoč<br />
d) Brez vpliva<br />
A-38. Iz polare hitrosti jadralnega padala lahko razberemo :<br />
a) Maksimalni nagib v kroženju<br />
b) Hitrost letenja pri najboljšem drsnem razmerju<br />
c) Dopustno največjo hitrost<br />
d) Hitrost vetra<br />
A-39. V polarnem diagramu je točka največjega propadanja (Priloga št. 2) :<br />
a) A<br />
b) B<br />
c) C<br />
d) D<br />
A-40. Katera točka je točka najboljše f<strong>in</strong>ese (Priloga št. 2) ?<br />
a) A<br />
b) B<br />
c) C<br />
d) D<br />
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />
5
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
A-41. Kaj velja <strong>za</strong> hitrost najboljšega planiranja ?<br />
a) Dosežemo jo tako, da letimo s 50% uporabo pospeševalnika<br />
b) Je malo manjša kot hitrost pri najmanjšem propadanju<br />
c) Je malo večja kot hitrost najmanjšega propadanja<br />
d) Dosežemo jo s približno 50% <strong>za</strong>viranjem<br />
A-42. Običajno ima jadralno padalo najboljšo f<strong>in</strong>eso ali pa najmanjše propadanje pri naslednjem nač<strong>in</strong>u<br />
letenja :<br />
a) Zmerno pospešeno jadralno padalo leti z najboljšo f<strong>in</strong>eso, rahlo <strong>za</strong>vrto pa ima najmanjše<br />
propadanje<br />
b) Za najboljšo f<strong>in</strong>eso moramo leteti jadralno padalo ne<strong>za</strong>vrto, <strong>za</strong> najmanjše propadanje pa 20-40<br />
cm <strong>za</strong>vrto<br />
c) Najboljša f<strong>in</strong>esa je pri 20% <strong>za</strong>vrtem jadralnem padalu, najmanjše propadanje pa pri 30% <strong>za</strong>viranju<br />
d) S 50% <strong>za</strong>viranjem dosežemo najboljšo f<strong>in</strong>eso, z ne<strong>za</strong>vrtim jadralnim padalom pa najmanjše<br />
propadanje<br />
A-43. Če leti jadralno padalo s hitrostjo najboljše f<strong>in</strong>ese :<br />
a) Je vzgon večji od upora<br />
b) Sta vzgon <strong>in</strong> upor enaka<br />
c) So krmilne vrvice na pol <strong>za</strong>tegnjene<br />
d) Je <strong>za</strong>stojni tlak jadralnega padala največji<br />
A-44. Drsno število pove :<br />
a) Kako odporno je jadralno padalo na trenje<br />
b) Kako se sprem<strong>in</strong>ja vzgon z različnimi vpadnimi koti<br />
c) Kakšno je razmerje med preleteno vodoravno razdaljo <strong>in</strong> izgubljeno viš<strong>in</strong>o<br />
d) Kakšno je razmerje med nastavitvenim <strong>in</strong> <strong>in</strong> vpadnim kotom<br />
A-45. Kakšno f<strong>in</strong>eso ima jadralno padalo, ki v mirnem ozračju iz 600 m relativne viš<strong>in</strong>e preleti razdaljo<br />
4,2 km ?<br />
a) 6<br />
b) 7<br />
c) 1:4<br />
d) 5<br />
A-46. Jadralno padalo preleti razdaljo 900 m v brezveterju pri viš<strong>in</strong>ski razliki 300 m. Kako daleč preleti<br />
jadralno padalo pri viš<strong>in</strong>ski razliki 2100 m ?<br />
a) 2,5 km<br />
b) 4,8 km<br />
c) 5,3 km<br />
d) 6,3 km<br />
A-47. Kako se spremeni drsno število jadralnega padala, ki ima pri brezveterju <strong>in</strong> lastni hitrosti letenja<br />
30 km/h drsno število 4, če leti z isto lastno hitrostjo pri hrbtnem vetru 30 km/h ?<br />
a) Drsno število je 8<br />
b) Drsno število je 6<br />
c) Drsno število je 10<br />
d) Drsno število se ne spremeni<br />
A-48. Če je lastna hitost padala 34 km/h <strong>in</strong> piha čelni veter 17 km/h :<br />
a) Se drsno razmerje podvoji<br />
b) Se drsno razmerje približno razpolovi<br />
c) Se drsni kot približno podvoji<br />
d) B <strong>in</strong> C je pravilno<br />
A-49. Razpon hitrosti jadralnega padala se razte<strong>za</strong> :<br />
a) Od hitrosti vetra do hitrosti letenja<br />
b) Od hitrosti letenja do maksimalne dovoljene hitrosti<br />
c) Od m<strong>in</strong>imalne hitrosti do maksimalne hitrosti<br />
d) Od hitrosti zloma vzgona do hitrosti najboljše f<strong>in</strong>ese<br />
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />
6
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
A-50. Katera hitrost je lastna hitrost letenja ?<br />
a) Hitrost gibanja glede na okoliški zrak<br />
b) Hitrost gibanja glede na tla<br />
c) Hitrost vetra<br />
d) Hitrost čelnega vetra<br />
A-51. Katera hitrost je najvažnejša <strong>za</strong> letenje ?<br />
a) Potovalna hitrost<br />
b) Hitrost letenja glede na okoliški zrak<br />
c) Hitrost vetra<br />
d) Hitrost padanja<br />
A-52. Ali pri jadralnem letenju pomeni letenje naprej hkrati tudi letenje navzdol glede na okoliški zrak ?<br />
a) Ne, ob ugodnih razmerah se lahko glede na okoliški zrak tudi dvigujemo<br />
b) Ni pove<strong>za</strong>ve<br />
c) Da<br />
d) Da, razen takrat, kadar je sila upora enaka sili vzgona<br />
A-53. Če leti pilot jadralno padalo ne<strong>za</strong>vrto :<br />
a) Je v turbulentnem zraku bolj dovzetno <strong>za</strong> <strong>za</strong>piranja<br />
b) Obstaja nevarnost da bo pilota prehitelo<br />
c) Je v turbulentnem zraku manj dovzetno <strong>za</strong> <strong>za</strong>piranja<br />
d) Je v mirnem zraku manj dovzetno <strong>za</strong> <strong>za</strong>piranja<br />
A-54. S kakšno hitrostjo naj teoretično leti pilot v termičnem dviganju, da bo dosegel maksimalno<br />
dviganje ?<br />
a) Z m<strong>in</strong>imalno hitrostjo<br />
b) Z maksimalno hitrostjo<br />
c) S hitrostjo najboljše f<strong>in</strong>ese<br />
d) S hitrostjo m<strong>in</strong>imalnega propadanja<br />
A-55. Kakšne <strong>za</strong>voje naj dela pilot v šibkih širokih termičnih dviganjih ?<br />
a) Z obojestranskim <strong>za</strong>viranjem <strong>in</strong> nagibom s težo popolnoma na<strong>za</strong>j<br />
b) Z rahlim <strong>za</strong>viranjem <strong>in</strong> nagibom s težo na notranjo stran <strong>za</strong>voja<br />
c) Z močnim <strong>za</strong>viranjem na notranji strani <strong>in</strong> brez nagiba s težo<br />
d) Z obojestranskim <strong>za</strong>viranjem <strong>in</strong> nagibom s težo na zunanjo stran<br />
A-56. Osnovna nastavitev konstrukcijskega vpadnega kota naj bi <strong>za</strong>gotavljala :<br />
a) Da jadralno padalo leti stabilno naravnost s pravilno hitrostjo <strong>in</strong> je dobro upravljivo<br />
b) Da jadralno padalo pri polovičnem potegu krmilnih vrvic leti z najbolšo f<strong>in</strong>eso<br />
c) Da jadralno padalo leti s hitrostjo najmanjšega propadanja<br />
d) Nobeden od naštetih odgovorov ni pravilen<br />
A-57. Večja krilna obremenitev povzroči :<br />
a) Večjo stabilnost glede na <strong>za</strong>piranje, večjo trim hitrost, večje propadanje, povečano odzivnost krila<br />
b) Večjo prodornost <strong>in</strong> f<strong>in</strong>eso<br />
c) Bolj varno izvedbo ušes <strong>in</strong> manjši vpadni kot<br />
d) Večjo stabilnost <strong>in</strong> odpornost na <strong>za</strong>piranja ter bolj optimalno razmerje med Vh <strong>in</strong> Vv<br />
A-58. Kako vpliva povečanje krilne obremenitve na hitrost ?<br />
a) Zmanjša se<br />
b) Poveča se<br />
c) Ne vpliva<br />
d) Spremeni se le polara krila<br />
A-59. Kako vpliva povečanje krilne obremenitve na m<strong>in</strong>imalno hitrost ?<br />
a) M<strong>in</strong>imalna hitrost se zmanjša<br />
b) M<strong>in</strong>imalna hitrost se poveča<br />
c) M<strong>in</strong>imalna hitrost ostane ista<br />
d) Nima vpliva<br />
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />
7
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
A-60. Težji piloti letijo z enakim jadralnim padalom v primerjavi z lažjimi piloti :<br />
a) Počasneje<br />
b) Enako hitro<br />
c) Pri čelnem vetru počasneje<br />
d) Hitreje<br />
A-61. Kateri upor deluje na krilu jadralnega padala v letu ?<br />
a) Upor trenja<br />
b) Tlačni (oblikovni) upor<br />
c) Inducirani upora<br />
d) A, B <strong>in</strong> C je pravilno<br />
A-62. Zaradi izenačevanja tlaka na koncih krila nastane :<br />
a) Upor trenja<br />
b) Površ<strong>in</strong>ski upor<br />
c) Inducirani upor<br />
d) Interferenčni upor<br />
A-63. Kako lahko zmanjšamo <strong>in</strong>ducirani upor ?<br />
a) S čim večjo težo pilota<br />
b) Z manjšo vitkostjo krila<br />
c) Z večjo vitkostjo krila<br />
d) S čim bolj gladko zgornjo površ<strong>in</strong>o krila<br />
A-64. S povečanjem vitkosti krila povzročimo :<br />
a) Zmanjšanje <strong>in</strong>duciranega upora<br />
b) Povečanje <strong>in</strong>duciranega upora<br />
c) Nobene spremembe na <strong>in</strong>duciran upor<br />
d) Zmanjšanje upora <strong>in</strong>terference<br />
A-65. Nihalna stabilnost pomeni :<br />
a) Stabilnost jadralnega padala po prečni osi<br />
b) Stabilnost jadralnega padala pri zlomu vzgona<br />
c) Stabilnost jadralnega padala po vzdolžni osi<br />
d) A <strong>in</strong> C sta pravilna<br />
A-66. Pri nenadnih sunkih vetra <strong>in</strong> pri letu v območje z močnimi termičnimi dviganji nastane moment, ki<br />
povzroči močna nihanja okoli :<br />
a) Vzdolžne osi jadralnega padala<br />
b) Horizontalne osi jadralnega padala<br />
c) Prečne osi jadralnega padala<br />
d) Navpične osi jadralnega padala<br />
A-67. Močno <strong>za</strong>tegnjena (prekratka) prsna vez letalskega sedeža :<br />
a) Poveča možnost rotacije pilota okoli navpičnice<br />
b) Otežuje krmiljenje s prenosom teže<br />
c) Poslabša tendenco jadralnega padala, da ostaja v spirali<br />
d) A, B <strong>in</strong> C je pravilno<br />
A-68. Katere so prednosti nizkega vpetja na sedežu jadralnega padala ?<br />
a) Boljše letalne sposobnosti krila<br />
b) Boljše upravljanje krila<br />
c) Večja stabilnost<br />
d) Ni nobene prednosti<br />
A-69. Kakšne posledice ima nizko vpetje na sedežu jadralnega padala ?<br />
a) Zmanjšana prečna stabilnost v sedežu, večja možnost navitja pri <strong>za</strong>piranjih<br />
b) Pristajanje je težje<br />
c) Ni mogoče izvajati ostrih <strong>za</strong>vojev<br />
d) Ko izvajamo <strong>za</strong>voj, se krilo slabše odziva<br />
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />
8
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
A-70. Trdnost profila jadralnega padala je odvisna od :<br />
a) Hitrosti<br />
b) Števila celic kupole<br />
c) Trdnosti materiala kupole<br />
d) Velikosti vstopnih odprt<strong>in</strong> v kupoli<br />
A-71. Upor telesa se pri naraščajoči hitrosti letenja pri istem vpadnem kotu povečuje :<br />
a) L<strong>in</strong>earno (premočrtno) s hitrostjo<br />
b) S kvadratom hitrosti<br />
c) Trikrat hitreje kot hitrost<br />
d) Ostaja približno enak<br />
A-72. Kako se spremeni sila upora na telo pri podvojitvi hitrosti obtekanja ?<br />
a) Se ne spremeni<br />
b) Podvoji se<br />
c) Je šestkrat večja<br />
d) Je štirikrat večja<br />
A-73. Ali se spremeni količnik upora telesa, če se hitrost obtekanja podvoji <strong>in</strong> če se, <strong>za</strong> koliko ?<br />
a) Se ne spremeni<br />
b) Podvoji se<br />
c) Je štirikrat večji<br />
d) Je šestkrat večji<br />
A-74. Upor, ki ga povzroča obtekajoči zrak, se glede na povečanje površ<strong>in</strong>e krila pri isti hitrosti poveča :<br />
a) S kvadratom<br />
b) Polovično<br />
c) L<strong>in</strong>earno<br />
d) Aritmetično<br />
A-75. Kako se spremeni upor telesa pri podvojitvi površ<strong>in</strong>e <strong>in</strong> isti hitrosti obtekajočega zraka ?<br />
a) Se podvoji<br />
b) Se početveri<br />
c) Se ne spremeni<br />
d) Se prepolovi<br />
A-76. Letenje v <strong>za</strong>voju avtomatično pomeni :<br />
a) Manjše propadanje<br />
b) Enako propadanje<br />
c) Boljše vzpenjanje<br />
d) Večje propadanje<br />
A-77. Katera dodatna sila deluje pri <strong>za</strong>vijanju na jadralno padalo <strong>za</strong> razliko od letenja naravnost ?<br />
a) Centrifugalna sila<br />
b) Skupna teža<br />
c) Zavojni upor<br />
d) Poteg krmilnih vrvic<br />
A-78. Kaj se dogaja s krilno obremenitvijo v <strong>za</strong>voju glede na normalen let ?<br />
a) Obremenitve na krilo se v <strong>za</strong>voju vedno povečujejo počasi<br />
b) Obremenitve ostanejo nespremenjene<br />
c) Obremenitve na krilo se v <strong>za</strong>voju vedno povečajo, stopnja obremenitve pa je odvisna od nagiba <strong>in</strong><br />
<strong>in</strong>tenzivnosti <strong>za</strong>voja<br />
d) Obremenitve na krilo se v <strong>za</strong>voju vedno zmanjšajo<br />
A-79. Kdaj se pričnejo priprave na letenje ?<br />
a) Na vzletišču<br />
b) V področju letenja<br />
c) Doma<br />
d) V zraku<br />
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />
9
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
A-80. Kaj vsebuje priprava na polet ?<br />
a) Pregled vremenske situacije <strong>in</strong> določitev možnih turbulentnih con<br />
b) Določitev časa vzleta<br />
c) Pilot se glede na svoje izkušnje odloči ali bo letel ali ne<br />
d) A, B <strong>in</strong> C je pravilno<br />
A-81. Vzletni <strong>prostor</strong> moramo izbrati tako, da :<br />
a) Je <strong>za</strong>ščiten od vetra<br />
b) Če naenkrat <strong>za</strong>piha hrbtni veter lahko še vzletimo<br />
c) Je dovolj velik <strong>in</strong> omogoča varno prek<strong>in</strong>itev vzleta<br />
d) Je na koncu vzletišča prepadna strm<strong>in</strong>a, da nam najkasneje tam uspe vzleteti<br />
A-82. Kdaj se izvaja 5 kontrolnih točk ?<br />
a) Ko je jadralno padalo položeno <strong>in</strong> vrvice razpletene<br />
b) Tik pred štartom, ko je pilot pripravljen na vzlet<br />
c) Med kontrolnim pogledom kupole<br />
d) Preden si pilot namesti letalni sedež<br />
A-83. Kdaj se prekontrolira A <strong>in</strong> krmilne vrvice ?<br />
a) Samo pri pripravi vrvic pred vzletom<br />
b) Le med kontrolo petih kontrolnih točk<br />
c) Samo med kontrolnim pogledom kupole tik pred vzletom<br />
d) Pri pripravi vrvic pred vzletom <strong>in</strong> med kontrolo petih kontrolnih točk<br />
A-84. Vaše jadralno padalo ima cca. 40 cm dolgo razpoko v 3. celici. Ali lahko kljub temu poletite ?<br />
a) Da<br />
b) Ne<br />
c) Le pri <strong>za</strong>dostnem čelnem vetru<br />
d) Le na ravn<strong>in</strong>skem terenu<br />
A-85. Kako prek<strong>in</strong>emo vzlet ?<br />
a) Z močnim enostranskim potegom krmilne vrvice<br />
b) Vržemo <strong>in</strong> uležemo se na tla<br />
c) Z obojestranskim <strong>za</strong>viranjem jadralnega padala<br />
d) Najprej <strong>za</strong>vremo jadralno padalo na eni strani, nato pa še na drugi strani<br />
A-86. Kateri faktorji podaljšujejo dolž<strong>in</strong>o teka pri vzletu ?<br />
a) Visoke temperature <strong>in</strong> višje ležeča vzletna mesta<br />
b) Nizke temperature <strong>in</strong> višje ležeča vzletna mesta<br />
c) Nizke temperature <strong>in</strong> nižje ležeča vzletna mesta<br />
d) Niti temperatura, niti nadmorska viš<strong>in</strong>a nimata vpliva na dolž<strong>in</strong>o vzletne poti<br />
A-87. Kaj se lahko zgodi, če se pilot pri vzvratnem dvigu krila obrne narobe ?<br />
a) Nožne vezi se <strong>za</strong>pletejo<br />
b) Krmilne vrvice so blokirane, jadralnega padala ne moremo upravljati<br />
c) Ni nevarnosti, takoj po vzletu se bomo lahko v zraku odvrteli<br />
d) Jadralno padalo se frontalno <strong>za</strong>pre<br />
A-88. Pri jadranju ob pobočju ne smemo nikoli obračati :<br />
a) Stran od pobočja<br />
b) Proti vetru<br />
c) Proti pobočju<br />
d) Ko smo sredi pobočja<br />
A-89. Kaj velja <strong>za</strong> končni dolet v šolskem krogu ?<br />
a) Pilot še <strong>za</strong>dnjič oceni viš<strong>in</strong>o pred pristankom<br />
b) Z blagimi <strong>za</strong>voji zniža odvečno viš<strong>in</strong>o<br />
c) Pilot s »pumpanjem« s komandami zniža odvečno viš<strong>in</strong>o<br />
d) V <strong>za</strong>dnjih metrih nad tlemi pilot umiri let, leti naravnost <strong>in</strong> se nagnjen naprej pripravi na pristanek<br />
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />
10
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
A-90. Kaj stori pilot takoj po pristanku ?<br />
a) Pomaga še komu drugemu pri zlaganju jadralnega padala<br />
b) Preveri svojo opremo<br />
c) Zabeleži svoj polet v knjižico letenja<br />
d) Nabere svoje jadralno padalo <strong>in</strong> se umakne s pristajalnega <strong>prostor</strong>a<br />
A-91. Kako pristajamo na pobočju ?<br />
a) Vedno proti vetru<br />
b) Prečno na pobočje<br />
c) Po pobočju navzdol<br />
d) Z vetrom proti hribu<br />
A-92. Kakšen teren je najbolj ustrezen <strong>za</strong> <strong>za</strong>hteven pristanek v sili ?<br />
a) Listnat gozd<br />
b) Skalnat, prepaden teren<br />
c) Smrekov gozd<br />
d) Električna napeljava<br />
A-93. Kateri od naštetih <strong>in</strong>štrumentov se ne uporablja v jadralnem padalstvu ?<br />
a) Variometer<br />
b) Koord<strong>in</strong>ator zdrsa <strong>in</strong> <strong>za</strong>voja<br />
c) Viš<strong>in</strong>omer<br />
d) Inštrument <strong>za</strong> merjenje hitrosti<br />
A-94. S katerim od naštetih <strong>in</strong>štrumentov lahko merimo lastno hitrost jadralnega padala ?<br />
a) Z nobenim od <strong>in</strong>štrumentov v jadralnem padalstvu<br />
b) Variometrom<br />
c) Inštrumentom <strong>za</strong> merjenje hitrosti na pr<strong>in</strong>cipu obtekanja zraka<br />
d) Anemometrom<br />
A-95. Tehnični pr<strong>in</strong>cip merjenja viš<strong>in</strong>e je merjenje :<br />
a) Zračnega tlaka<br />
b) Zračne razdalje pod pilotom<br />
c) Temperature <strong>in</strong> temperaturnega gradienta<br />
d) Viš<strong>in</strong>e nad tlemi<br />
A-96. Kaj se meri z GPS <strong>in</strong>štrumentom ?<br />
a) Lastno hitrost letenja<br />
b) Potovalno hitrost<br />
c) Vertikalno hitrost<br />
d) Hitrost vetra<br />
A-97. Kaj nam pove podatek o gostoti zraka?<br />
a) Pove, koliko tehta določeni volumen zraka pri danih pogojih<br />
b) Pove, koliko delcev <strong>in</strong> nečistoč se nahaja v kubičnem metru zraka<br />
c) Pove, kakšna je optična prepustnost zraka <strong>za</strong>radi vsebnosti vodne pare<br />
d) Ta podatek nima predstavne vrednosti, uporablja se samo pri izračunih<br />
A-98. Kako se običajno sprem<strong>in</strong>ja zračni tlak v atmosferi z naraščajočo viš<strong>in</strong>o?<br />
a) Tlak raste<br />
b) Tlak pada<br />
c) Tlak ostaja v povprečju nespremenjen<br />
d) To je odvisno od letnega časa<br />
A-99. Kaj je Mednarodna Standardna Atmosfera?<br />
a) Mednarodna meteorološka organi<strong>za</strong>cija, ki zbira statistike meteoroloških parametrov<br />
b) Standard, ki predpisuje osrednje vrednosti fizikalnih količ<strong>in</strong> zraka, ki se uporabljajo v izračunih v<br />
letalstvu<br />
c) To je seznam letnih povprečnih vrednosti parametrov zračne mase<br />
d) To je seznam povprečnih vrednosti parametrov zraka, izmerjenih na 0-tem poldnevniku<br />
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />
11
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
A-100. Katera fizikalna količ<strong>in</strong>a ima glavni vpliv na velikost aerod<strong>in</strong>amičnih sil?<br />
a) Gostota zraka<br />
b) Temperatura zraka<br />
c) Zračni tlak<br />
d) Vlažnost zraka<br />
A-101. Če imamo risbo zračnega toka mimo telesa, ponazorjeno s tokovnicami, <strong>in</strong> na nekem delu pridejo<br />
tokovnice bliže ena drugi, to pomeni:<br />
a) Da imamo neprimerno mesto na telesu, ki povzroča zračni upor<br />
b) Trenutno pot zraka, ki se bo kasneje spremenila<br />
c) Da je na tem mestu hitrost toka manjša kot drugje <strong>in</strong> <strong>za</strong>to povzroča zračni upor<br />
d) Da je na tem mestu hitrost toka zraka večja kot drugje<br />
A-102. Če želimo, da ima geometrijsko natančno izdelan model tudi enake aerod<strong>in</strong>amične lastnosti, mora<br />
biti tudi __________ _______ enako/a.<br />
a) Bernoullijevo število<br />
b) Ventourijevo število<br />
c) Reynoldsovo število<br />
d) Pitotova konstanta<br />
A-103. Glej sliko 1. Kaj označuje črka A?<br />
a) Kritični kot<br />
b) Drsni kot<br />
c) Vpadni kot<br />
d) Naklonski kot<br />
A-104. Glej sliko 1. Kaj označuje črka B?<br />
a) Največjo debel<strong>in</strong>o profila<br />
b) Največje zvitje profila<br />
c) Največjo ukrivljenost profila<br />
d) Največji kot profila<br />
A-105. Glej sliko 1. Kaj označuje črka C?<br />
a) Položaj največje debel<strong>in</strong>a profila<br />
b) Položaj največje ukrivljenosti profila<br />
c) Položaj največjega kota profila<br />
d) Zamik krožnice<br />
A-106. Glej sliko 1. Kaj označuje črka D?<br />
a) Debel<strong>in</strong>o profila<br />
b) Največjo ukrivljenost profila<br />
c) Največjo oddaljenost skeletnice od tetive<br />
d) Skeletnico<br />
A-107. Glej sliko 1. Kaj označuje črka E?<br />
a) Srednjico profila<br />
b) Položaj največje debel<strong>in</strong>e profila<br />
c) Tetivo profila<br />
d) Mesto največje oddaljenosti skeletnice od tetive<br />
A-108. Glej sliko 1. Kaj označuje črka F?<br />
a) Tetivo profila<br />
b) Skeletnico profila<br />
c) Osnovno l<strong>in</strong>ijo profila<br />
d) Strukturno l<strong>in</strong>ijo profila<br />
A-109. Glej sliko 1. Kaj označuje črka G?<br />
a) Skeletnico profila<br />
b) Tetivo profila<br />
c) Osnovno l<strong>in</strong>ijo profila<br />
d) Strukturno l<strong>in</strong>ijo profila<br />
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />
12
A-110. Glej sliko 1. Kaj označuje črka L?<br />
a) Skeletnico profila<br />
b) Dolž<strong>in</strong>o skeletnice profila<br />
c) Izhodišče profila<br />
d) Dolž<strong>in</strong>o tetive profila<br />
A-111. Glej sliko 1. Kaj označuje črkaV ?<br />
a) Kot zračnega toka<br />
b) Smer gibanja zraka<br />
c) Hitrost gibanja zraka<br />
d) Vzgornik<br />
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
A-112. Zrak teče skozi cev s hitrostjo 20 km/h. Na nekem delu se cev zlagoma zoži, tako, da se presek<br />
cevi zmanjša na polovico. Kaj se zgodi s hitrostjo zraka? Pojav opisuje kont<strong>in</strong>uitetna enačba.<br />
a) Hitrost zraka se ne spremeni, zrak se stisne, <strong>za</strong>to se gostota podvoji<br />
b) Hitrost zraka se zmanjša na polovico<br />
c) Hitrost toka ostane nespremenjena<br />
d) Hitrost toka se podvoji<br />
A-113. Kaj je <strong>za</strong>jezna točka na profilu krila ?<br />
a) Točka, ki je najbolj spredaj na profilu<br />
b) Točka na privetrni strani profila, kjer se zrak razdeli<br />
c) Točka kjer prijemlje aerod<strong>in</strong>amična rezultanta<br />
d) Točka na <strong>za</strong>dnjem robu aeroprofila<br />
A-114. Ali se položaj <strong>za</strong>jezne na profilu točke sprem<strong>in</strong>ja, ko se sprem<strong>in</strong>ja vpadni kot ?<br />
a) Ne, ker je zmeraj na <strong>za</strong>dnjem robu<br />
b) Da<br />
c) Ne, ker je odvisen samo od oblike profila<br />
d) Da, z večanjem vpadnega kota se pomika na zgornjo stran profila<br />
A-115. Kakšen je prvotni, osnovni uč<strong>in</strong>ek, ki ga ustvarja tok zraka, ki teče ob profilu ?<br />
a) Ustvarja podtlak ali nadtlak na površ<strong>in</strong>o profila v skladu hitrostjo toka<br />
b) Ustvarja upor<br />
c) Zrak, ki teče mimo nima znatnega vpliva, vpliva samo zrak, ki se <strong>za</strong>leti v profil<br />
d) Ustvarjanje elektrostatičnega naboja<br />
A-116. Če seštejemo vse sile na krilu, ki jih ustvarjajo različni podtlaki <strong>in</strong> nadtlaki, razporejeni po celem<br />
krilu, dobimo:<br />
a) Aerod<strong>in</strong>amično silo (R)<br />
b) Zračni upor<br />
c) Vzgon<br />
d) Center potiska<br />
A-117. Kaj pomeni izraz »Center potiska« ?<br />
a) Pomeni vsoto vseh sil, ki so razporejene po krilu<br />
b) Točko, iz katere deluje potisna sila<br />
c) Točko, ki pomeni središče mase letalne naprave<br />
d) Pomeni prijemališče aerod<strong>in</strong>amične sile (R)<br />
A-118. Katera trditev opisuje lastnost aerod<strong>in</strong>amičnega centra (a.c.)?<br />
a) Točka, okrog katere se moment aerod<strong>in</strong>amične rezultante ne sprem<strong>in</strong>ja<br />
b) Točka kjer prijemlje aerod<strong>in</strong>amična sila (R)<br />
c) Točka v kateri se zrak na sprednjem robu profila praktično <strong>za</strong>ustavi<br />
d) Položaj a.c. se sprem<strong>in</strong>ja v odvisnosti od vpadnega kota<br />
A-119. Kateremu izmed tlakov na površ<strong>in</strong>i krila je tlak v notranjosti krila najbolj podoben?<br />
a) Tlaku na zgornji strani krila<br />
b) Tlaku na spodnji strani krila<br />
c) Tlaku v <strong>za</strong>jezni točki profila<br />
d) Statičnemu zračnemu tlaku<br />
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />
13
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
A-120. Kateri od tlakov je večji, ko je krilo jadralnega padala normalno napolnjeno?<br />
a) Tlak na spodnji strani krila<br />
b) Tlak v notranjosti krila<br />
c) Tlak na zgornji strani krila<br />
A-121. Za lažjo analizo dogajanja na aeroprofilu <strong>in</strong> krilu, razdelimo aerod<strong>in</strong>amično silo (R) na dve<br />
komponenti. Kateri dve?<br />
a) Aerod<strong>in</strong>amični tlak <strong>in</strong> aerod<strong>in</strong>amični tok<br />
b) Aerod<strong>in</strong>amični moment <strong>in</strong> center potiska<br />
c) Aerod<strong>in</strong>amični vzgon <strong>in</strong> aerod<strong>in</strong>amični upor<br />
d) Aerostatični vzgon <strong>in</strong> upor<br />
A-122. Katera trditev, ki <strong>za</strong>deva aerod<strong>in</strong>amični vzgon je pravilna?<br />
a) Vzgon je navpični del aerod<strong>in</strong>amične sile (R)<br />
b) Vzgon je tisti del aerod<strong>in</strong>amične sile (R), ki je pravokoten na dotekajoči zrak<br />
c) Aerod<strong>in</strong>amični vzgon <strong>in</strong> aerod<strong>in</strong>amična sila (R) nista odvisna eden od drugega<br />
A-123. Katera trditev, ki <strong>za</strong>deva aerod<strong>in</strong>amični vzgon je pravilna?<br />
a) Velikost sile vzgona je odvisna samo od hitrosti <strong>in</strong> od površ<strong>in</strong>e krila.<br />
b) Dvakrat večja hitrost povzroči 2-krat večjo silo vzgona<br />
c) Dvakrat večja hitrost povzroči 4-krat večjo silo vzgona<br />
d) Dvakrat večja hitrost povzroči 4-krat večjo silo vzgona samo, če ostane vpadni kot nespremenjen.<br />
A-124. Koliko vzgona mora ustvariti krilo jadralnega padala?<br />
a) Toliko, kot je sila teže pilota <strong>in</strong> vezi<br />
b) Približno toliko, kot je sila teže pilota, vezi <strong>in</strong> padala<br />
c) To je odvisno od hitrosti<br />
d) To je odvisno od površ<strong>in</strong>e krila<br />
A-125. Katero od teles enakega čelnega preseka izkazuje najmanjši zračni upor ?<br />
a) Ravna plošča<br />
b) Kaplja<br />
c) Krogla<br />
d) Polkrogla<br />
A-126. Kolikokrat se poveča upor telesa, če se hitrost poveča <strong>za</strong> 2x ?<br />
a) 1x<br />
b) 2x<br />
c) 3x<br />
d) 4x<br />
A-127. Katero dogajanje povzroči tlačni upor ?<br />
a) Zastoj delcev zraka na sprednji strani telesa<br />
b) Trkanje delcev v površ<strong>in</strong>o<br />
c) Trenje zraka ob površ<strong>in</strong>o<br />
d) Stiskanje zraka na sprednjem robu<br />
A-128. Kaj je osnovni vzrok <strong>za</strong> tlačni upor ?<br />
a) Hrapavost površ<strong>in</strong>e telesa<br />
b) Oblika telesa<br />
c) Ostri robovi telesa<br />
d) Torni količnik površ<strong>in</strong>e telesa<br />
A-129. Od česa je odvisno, poleg hitrosti, kolikšen bo zračni upor trenja ?<br />
a) Od tipa mejnega sloja<br />
b) Od gladkosti površ<strong>in</strong>e<br />
c) Od čelnega preseka telesa<br />
d) Vsi trije odgovori so pravilni<br />
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />
14
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
A-130. Katere so želene lastnosti turbolentnega mejnega sloja ?<br />
a) Majhen upor trenja<br />
b) Neobčutljivost na gladkost površ<strong>in</strong>e<br />
c) Enakomerno naraščanje hitrosti z razdaljo od površ<strong>in</strong>e<br />
d) Bolje sledi konturo površ<strong>in</strong>e <strong>in</strong> se kasneje odtrga od površ<strong>in</strong>e<br />
A-131. Katere so ne želene lastnosti lam<strong>in</strong>arnega mejnega sloja ?<br />
a) Velik upor trenja<br />
b) Nihanje delcev zraka blizu površ<strong>in</strong>e<br />
c) Občutljivost na nepravilnosti površ<strong>in</strong>e<br />
d) Večja debel<strong>in</strong>a mejnega sloja<br />
A-132. Vitkost krila je razmerje med:<br />
a) Razpet<strong>in</strong>o <strong>in</strong> največjo tetivo<br />
b) Razpet<strong>in</strong>o <strong>in</strong> debel<strong>in</strong>o krila<br />
c) Razpet<strong>in</strong>o <strong>in</strong> povprečno tetivo<br />
d) Razpet<strong>in</strong>o <strong>in</strong> ukrivljenostjo krila<br />
A-133. S katero razpet<strong>in</strong>o krila jadralnega padala računamo pri izračunu vitkosti krila<br />
a) Z razpet<strong>in</strong>o krila, ko je položeno <strong>in</strong> iztegnjeno na tleh<br />
b) S tlorisno projekcijo razpet<strong>in</strong>e krila, medtem ko krilo leti<br />
A-134. Kaj je glavni vir <strong>in</strong>duciranega upora ?<br />
a) Vzgon<br />
b) Površ<strong>in</strong>a krila<br />
c) Profil krila<br />
d) Vrvice<br />
A-135. Kdaj je <strong>in</strong>ducirani upora največji ?<br />
a) Pri m<strong>in</strong>imalni hitrosti<br />
b) Pri največjii hitrosti<br />
c) Pri največjem drsnem številu<br />
d) Ni odvisen od hitrosti<br />
A-136. Kaj narekuje eliptično tlorisno obliko krila ?<br />
a) Lažja izdelava<br />
b) Zmanjšanje <strong>in</strong>duciranega upora<br />
c) Večja maximalna hitrost<br />
d) Manjša masa krila<br />
A-137. Zakaj naj bi krilo večje vitkosti izkazovalo boljše lastnosti ?<br />
a) To ne drži<br />
b) Ker je lažje<br />
c) Ker ima manjši <strong>in</strong>ducirani upor<br />
d) Ker ima manjšo površ<strong>in</strong>o<br />
A-138. Kaj pušča <strong>za</strong> seboj krilo, ki ustvarja vzgon ?<br />
a) Motnjo, vendar se zrak v nekaj sekundah vrne v prvotno lego<br />
b) Če ima krilo majhen upor, po prehodu ni <strong>za</strong>znati spremembe v zraku<br />
c) Za centralnim delom spuščajoč zrak, <strong>za</strong> konci pa vrt<strong>in</strong>ca, ki se vrtita navznoter<br />
d) Za sred<strong>in</strong>o dvigajoč zrak, <strong>za</strong> konci pa vrt<strong>in</strong>ca, kise vrtita navzven<br />
A-139. Kdaj je brazdna turbulenca večjega letala najmočnejša?<br />
a) Ko leti počasi na pristanek<br />
b) Ko leti hitro na potovalnem režimu<br />
c) Ko ima izvlečena <strong>za</strong>krilca<br />
d) Ni odvisna od hitrosti, ampak samo od mase letala<br />
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />
15
A-140. Kje se nahaja brazdna turbolenca?<br />
a) Za letalom, v osi trupa<br />
b) Za letalom, pod osjo trupa<br />
c) Za letalom nad osjo trupa<br />
d) Pod letalom<br />
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
A-141. Kako močna je lahko brazdna turbulenca srednje velikega, počasnega, letala?<br />
a) Dovolj, da nam <strong>za</strong>pre kupolo <strong>in</strong> celo poškoduje vrvice<br />
b) Dokaj močna, da daje nelagoden občutek<br />
c) Primerljiva z vletom v srednje močan vzgornik<br />
d) Šibka<br />
A-142. Kateri element pripomore k zmanjšanju <strong>in</strong>duciranega upora?<br />
a) Večja hitrost<br />
b) Večja vitkost<br />
c) Eliptična tlorisna oblika krila<br />
d) Vsi zgornji odgovori so pravilni<br />
A-143. Namesto v dol<strong>in</strong>i smo se odločili pristati na ustreznem terenu na hribu, ki leži kakih 1000 metrov<br />
višje kot dol<strong>in</strong>a. Kaj lahko pričakujemo ?<br />
a) M<strong>in</strong>imalna hitrost bo <strong>za</strong> nekaj odstotkov večja<br />
b) M<strong>in</strong>imalna hitrost bo znatno večja<br />
c) M<strong>in</strong>imalna hitrost bo manjša<br />
d) M<strong>in</strong>imalna hitrost ni odvisna od nadmorske viš<strong>in</strong>e, ampak od površ<strong>in</strong>e krila<br />
A-144. Kakšen bo vpliv na lastnosti padala, če s seboj na polet v<strong>za</strong>memo nekaj težje opreme, ki tehta<br />
50% pilota?<br />
a) M<strong>in</strong>imalna hitrost <strong>in</strong> hitrost najboljšega drsnega števila se povečata <strong>za</strong> 5%<br />
b) M<strong>in</strong>imalna hitrost <strong>in</strong> hitrost najboljšega drsnega števila se povečata <strong>za</strong> 22%<br />
c) M<strong>in</strong>imalna hitrost se poveča <strong>za</strong> 50%, hitrost najboljšega drsnega števila se ne spremeni<br />
d) M<strong>in</strong>imalna hitrost se ne spremeni, hitrost najboljšega drsnega števila se zmanjša <strong>za</strong> 20%<br />
A-145. Katera sila je v drsnem letu enaka sili teže padala <strong>in</strong> pilota ?<br />
a) vzgon<br />
b) upor<br />
c) Aerod<strong>in</strong>amična rezultanta<br />
d) Navpična komponenta sile vzgona<br />
A-146. V drsnem letu v mirnem ozračju je razmerje med silo vzgona <strong>in</strong> sila upora enako razmerju:<br />
a) Med preleteno razdaljo <strong>in</strong> <strong>za</strong>četno viš<strong>in</strong>o<br />
b) med hitrostjo letenja <strong>in</strong> hitrostjo izgubljanja viš<strong>in</strong>e<br />
c) Med vpadnim kotom <strong>in</strong> drsnim kotom<br />
d) Vsi trije odgovori so pravilni<br />
A-147. Letimo s hitrostjo najboljšega drsnega števila. Potem <strong>za</strong> trenutek povečamo vpadni kot, tako da<br />
nekaj trenutkov letimo horizontalno, nato pa nadaljujemo z drsnim letom. Ali smo na ta nač<strong>in</strong><br />
izboljšali drsno število <strong>in</strong> dolet padala?<br />
a) Da, ker smo izgubili manj viš<strong>in</strong>e, kot bi jo v stacionarnem drsnem letu<br />
b) Da, ker smo prej leteli z vpadnim kotom, ki je menjši od kritičnega, <strong>za</strong>to imamo zmeraj na voljo<br />
nekaj stop<strong>in</strong>j rezerve.<br />
c) Ne, ker smo na ta nač<strong>in</strong> zmanjšali hitrost <strong>in</strong> izgubili bomo več viš<strong>in</strong>e, da spet pridemo do hitrosti<br />
najboljšega drsnega števila<br />
A-148. Razmerje med katerima dvema količ<strong>in</strong>ama na sliki 3 predstavlja drsno število?<br />
a) 1 <strong>in</strong> 7<br />
b) 2 <strong>in</strong> 4<br />
c) 5 <strong>in</strong> 6<br />
d) 3 <strong>in</strong> 4<br />
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />
16
A-149. Na sliki 3 je drsni kot pod številko:<br />
a) 5 <strong>in</strong> 7<br />
b) 6<br />
c) 7<br />
d) 5 <strong>in</strong> 6<br />
A-150. Vzgon je na sliki 3 pod številko:<br />
a) 3<br />
b) 2<br />
c) 1<br />
d) 4<br />
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
A-151. Če želimo ostati v mirnem ozračju čim dlje v zraku, moramo leteti s hitrostjo, ki je hitrostni polari<br />
(priloga 2) označena z:<br />
a) B<br />
b) C<br />
c) Ni vrisana, se pa nahaja med B <strong>in</strong> C<br />
d) To iz hitrostne polare ni razvidno<br />
A-152. Kako prepoznamo največjo hitrost padala iz hitrostne polare (priloga 2)?<br />
a) Hitrost B<br />
b) Hitrost C<br />
c) Ni vrisana<br />
d) To je hitrost, ki ustre<strong>za</strong> skrajnemu desnemu koncu krivulje<br />
A-153. Zakaj je padalo v <strong>za</strong>voju bolj obremenjeno, kot v letu naravnost ?<br />
a) Ker mora poleg sile teže ustvarjati še silo, ki vleče padalo <strong>in</strong> pilota po krivulji<br />
b) Ker je v nagibu krilo manj uč<strong>in</strong>kovito<br />
c) Krilo je močneje obremenjeno samo če v <strong>za</strong>voju hkrati potegnemo vrvice<br />
A-154. Ali je normalno, da <strong>za</strong> oster <strong>za</strong>voj rabimo več hitrosti?<br />
a) Da, to je povsem normalno<br />
b) To ni nujno potrebno<br />
c) To je odveč, saj s povečevanjem hitrosti lahko poškodujemo padalo<br />
A-155. Kako prepoznamo m<strong>in</strong>imalno hitrost padala iz hitrostne polare (priloga 2)?<br />
a) Hitrost B<br />
b) Hitrost C<br />
c) Ni vrisana<br />
d) To je hitrost, ki ustre<strong>za</strong> skrajnemu levem koncu krivulje<br />
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />
17
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
M-01. Kako imenujemo zračni ovoj okoli zemeljske oble ?<br />
a) Troposfera<br />
b) Atmosfera<br />
c) Homosfera<br />
d) Stratosfera<br />
M-02. Kateri so <strong>za</strong>poredni sloji atmosfere ?<br />
a) Strato-, tropo-, mezo-, jonosfera<br />
b) Strato-, tropo-, jono-, mezosfera<br />
c) Tropo-, strato-, mezo-, jonosfera<br />
d) Tropo-, jono-, strato-, mezosfera<br />
M-03. V katerem delu atmosfere se dogajajo vremenski pojavi ?<br />
a) V tropopavzi<br />
b) V mezosferi<br />
c) V stratosferi<br />
d) V troposferi<br />
M-04. Mednarodna standardna atmosfera po ICAO je <strong>za</strong>snovana na naslednjih vrednostih :<br />
a) Relativna vlažnost 100%, temperaturni gradient- 3°C/1.000 ft, zračni tlak na morskem nivoju<br />
750 mmHg, temperatura na morskem nivoju 15°C<br />
b) Temperatura na morskem nivoju 15°C, relativna vlažnost 20%, temperaturni gradient -<br />
0,65°C/100 m (oziroma -2°C/1.000 ft), zračni tlak na morskem nivoju 29,92 mm Hg<br />
c) Zračni tlak na morskem nivoju 1013,2 hPa, temperatura na morskem nivoju 15°C, relativna<br />
vlažnost 0%, temperaturni gradient -0,65°C/100 m (oziroma -2°C/1.000 ft)<br />
d) Temperaturni gradient -1°C/100 m, zračni tlak na morskem nivoju 1013,2 hPa, temperatura na<br />
morskem nivoju 15°C, relativna vlažnost 0%<br />
M-05. Katero vrednost ima gostota zraka po Mednarodni standardni atmosferi (ICAO) ?<br />
a) 1,239 g/L<br />
b) 1,225 g/m³<br />
c) 0,001293 g/m³<br />
d) 1,225 kg/m³<br />
M-06. Padec temperature zraka z viš<strong>in</strong>o v Mednarodni standardni atmosferi (ICAO) znaša :<br />
a) 1°C/100 m<br />
b) 0,65°C/100 m<br />
c) 0,80°C/100 m<br />
d) 0,50°C/100 m<br />
M-07. Koliko znaša temperatura zraka na viš<strong>in</strong>i 2.500 m, če je temperatura zraka na nadmorski viš<strong>in</strong>i<br />
500 m 15°C <strong>in</strong> če predpostavimo, da velja navpični termični gradient Mednarodne standardne<br />
atmosfere (ICAO) ?<br />
a) +4°C<br />
b) +2°C<br />
c) 0°C<br />
d) -2°C<br />
M-08. Katera sta tista dva <strong>in</strong>strumenta, s katerima merijo meteorologi zračni tlak ?<br />
a) Živosrebrni barometer <strong>in</strong> higrometer<br />
b) Postajni barometer <strong>in</strong> psihrometer<br />
c) Aneroidni barometer <strong>in</strong> higrometer<br />
d) Dozni barometer <strong>in</strong> živosrebrni barometer<br />
M-09. Kolikšen je približen zračni tlak na morski glad<strong>in</strong>i ?<br />
a) 1 bar<br />
b) 1,2 bara<br />
c) 100 hPa<br />
d) 2 bara<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
18
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-10. Enote <strong>za</strong> podajanje zračnega tlaka v letalstvu so :<br />
a) atm<br />
b) mWS<br />
c) psi<br />
d) hPa<br />
M-11. Kako se sprem<strong>in</strong>ja zračni tlak z rastočo viš<strong>in</strong>o ?<br />
a) Ostaja nespremenjen<br />
b) Pada konstantno po vsej viš<strong>in</strong>i <strong>za</strong> 1 hPa na vsakih 8 km<br />
c) Pade na približno polovično vrednost na viš<strong>in</strong>i 5.500 m<br />
d) Pade na polovično vrednost na viš<strong>in</strong>i približno 11.000 m<br />
M-12. Približno katera je tista viš<strong>in</strong>a, na kateri znaša vrednost zračnega tlaka samo še polovico tiste<br />
na morskem nivoju?<br />
a) 1.500 m MSL<br />
b) 2.500 m MSL<br />
c) 5.500 m MSL<br />
d) 7.000 m MSL<br />
M-13. Debel<strong>in</strong>a zemlj<strong>in</strong>e atmosfere je približno 600 km. Na kateri viš<strong>in</strong>i pade zračni tlak na polovico<br />
vrednosti, ki jo ima na morskem nivoju ?<br />
a) Na 18.000 ft MSL.<br />
b) Na 300 km MSL.<br />
c) Na 8.000 m MSL.<br />
d) V viš<strong>in</strong>i tropopavze<br />
M-14. Kaj se dogaja z odstotkom kisika v troposferi z rastočo viš<strong>in</strong>o ?<br />
a) Narašča<br />
b) Ostaja nespremenjen<br />
c) Pada<br />
d) Odvisno od tega, kako se sprem<strong>in</strong>ja zračni tlak<br />
M-15. Katera sestav<strong>in</strong>a zraka ima glavno vlogo pri meteoroloških pojavih ?<br />
a) Dušik<br />
b) Kisik<br />
c) Ogljikov dioksid<br />
d) Vodna para<br />
M-16. Izraz "rosišče" pomeni :<br />
a) Temperaturo, pri kateri je konden<strong>za</strong>cija enaka izhlapevanju<br />
b) Temperaturo, od katere naprej vedno pride do pojava rose<br />
c) Temperaturo, do katere se mora ohladiti zrak, da postane <strong>za</strong>sičen z vlago, ki jo trenutno<br />
vsebuje<br />
d) Razliko med dejansko temperaturo zraka <strong>in</strong> temperaturo izparevanja<br />
M-17. Zakaj v atmosferi nastanejo oblaki ?<br />
a) Zaradi zraka, ki se dviga <strong>in</strong> segreva<br />
b) Zaradi vode, ki nastaja <strong>in</strong> izg<strong>in</strong>ja v atmosferi<br />
c) Zaradi splošne cirkulacije zraka<br />
d) Zaradi vlažnega zraka, ki se dviga <strong>in</strong> se ohladi pod temperaturo rosišča<br />
M-18. Kako je def<strong>in</strong>irana relativna vlažnost ?<br />
a) Vsebnost vode v gramih na kubični meter zraka<br />
b) Vsebnost vode v gramih na kilogram zraka<br />
c) Razmerje med dejansko <strong>in</strong> nasičeno vlažnostjo zraka, izrazi se v odstotkih<br />
d) Razmerje med vodo <strong>in</strong> vodno paro v zraku<br />
M-19. Količ<strong>in</strong>a vodnih hlapov, ki jo lahko vsebuje zrak, je v glavnem odvisna od :<br />
a) Rosišča<br />
b) Temperature<br />
c) Stabilnosti zraka<br />
d) Relativne vlažnosti<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
19
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-20. Od česa je odvisno, koliko vodne pare lahko sprejme zrak?<br />
a) Toplejši zrak lahko sprejme manj vodne pare<br />
b) Hladnejši zrak lahko sprejme več vodne pare<br />
c) Ni odvisno od temperature<br />
d) Toplejši zrak lahko sprejme več vodne pare<br />
M-21. Katera zračna masa je najtoplejša <strong>in</strong> najbolj vlažna ?<br />
a) Kont<strong>in</strong>entalna polarna<br />
b) Morska polarna<br />
c) Morska tropska<br />
d) Kont<strong>in</strong>entalna tropska<br />
M-22. Pri kateri spremembi agregatnega stanja se sprosti toplota <strong>in</strong> kako se sprememba imenuje ?<br />
a) Trdno v tekoče ; konden<strong>za</strong>cija<br />
b) Pl<strong>in</strong>asto v tekoče ; konden<strong>za</strong>cija<br />
c) Trdno v pl<strong>in</strong>asto ; sublimacija<br />
d) Tekoče v trdno ; konden<strong>za</strong>cija<br />
M-23. Vlažnoadiabatsko gibanje zraka imenujemo tisto navpično gibanje zraka, ko se :<br />
a) Prične tvorba oblaka pri dviganju suhega zraka<br />
b) Med spuščanjem zračne mase prične konden<strong>za</strong>cija vodne pare<br />
c) Zasičeni zrak dviga <strong>in</strong> <strong>za</strong>to ohlaja <strong>za</strong> manj kot 1°C/100 m<br />
d) Zasičeni zrak dviga <strong>in</strong> <strong>za</strong>to ohlaja <strong>za</strong> več kot 1°C/100 m<br />
M-24. Zrak, ki se dviga po suhi adiabati se ohlaja <strong>za</strong> :<br />
a) 1,5°C/100 m<br />
b) 0,5°C/100 m<br />
c) 1°C/100 m<br />
d) 7°C/1000 m<br />
M-25. Zrak, ki se dviga po nasičeni adiabati se ohlaja <strong>za</strong> :<br />
a) 0,5°C/100 m<br />
b) 1°C/100 m<br />
c) 3°C/200 m<br />
d) 2°C/300 m<br />
M-26. Kaj je katabatni veter ?<br />
a) Veter, ki piha po hribu navzgor <strong>za</strong>radi segrevanja tal<br />
b) Veter, ki piha po hribu navzdol <strong>za</strong>radi ohlajanja pobočja<br />
c) Veter, ki piha po hribu navzdol <strong>za</strong>radi segrevanja tal<br />
d) Veter, ki piha <strong>za</strong>radi nastanka ciklona<br />
M-27. Relativna vlažnost spuščajočega zraka v termičnem dnevu :<br />
a) Narašča<br />
b) Ostaja stalna<br />
c) Pada<br />
a) Nobeden od gornjih odgovorov ni pravilen<br />
M-28. V kateri smeri rotirajo na severni polobli področja nizkega <strong>in</strong> v kateri smeri področja visokega<br />
zračnega tlaka ?<br />
a) Področja nizkega zračnega tlaka rotirajo sourno, področja visokega zračnega tlaka pa<br />
protiurno<br />
b) Smer rotacije je odvisna od medsebojne lege področij nizkega <strong>in</strong> področij visokega zračnega<br />
tlaka<br />
c) Sourno, vendar samo na viš<strong>in</strong>i<br />
d) Področja nizkega zračnega tlaka rotirajo protiurno, področja visokega zračnega tlaka pa<br />
sourno<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
20
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-29. V kateri smeri se največkrat pomikajo področja nizkega zračnega tlaka na severni polobli ?<br />
a) Proti vzhodu<br />
b) Proti jugu<br />
c) Proti severu<br />
d) Proti <strong>za</strong>hodu<br />
M-30. Kateri vremenski pojavi so značilni <strong>za</strong> prehod ciklona <strong>in</strong> v katerem vrstnem redu se pojavljajo<br />
?<br />
a) Razvedritve po daljšem deževju, kumulusni oblaki, padec zračnega tlaka, verjetnost ploh<br />
b) Visoka oblačnost, naraščanje zračnega tlaka, sunkovit <strong>za</strong>hodni veter, plohe<br />
c) Naraščajoča količ<strong>in</strong>a oblačnosti, padec zračnega tlaka, padav<strong>in</strong>e, razpadanje oblačnosti,<br />
naraščanje zračnega tlaka s spremembo smeri vetra, kumulusna oblačnost<br />
d) Naraščajoča količ<strong>in</strong>a oblačnosti, padec temperature, padav<strong>in</strong>e, razvedritev, plohe<br />
M-31. Kje se nahajajo velika področja dvigajočih se zračnih mas ?<br />
a) V anticiklonih<br />
b) Nad <strong>in</strong>verzijo spuščanja<br />
c) V ciklonih <strong>in</strong> anticiklonih<br />
d) V ciklonih<br />
M-32. V katerem področju zračnega tlaka se zračne mase spuščajo <strong>in</strong> kakšno je tam ravnotežno<br />
stanje atmosfere ?<br />
a) V anticiklonu; stabilno stanje<br />
b) V ciklonu; stabilno stanje<br />
c) V anticiklonu; labilno stanje<br />
d) V ciklonu; labilno stanje<br />
M-33. Obsežno spuščanje zraka v področju visokega zračnega tlaka imenujemo :<br />
a) Adiabata<br />
b) Konvekcija<br />
c) Inverzija<br />
d) Subsidenca<br />
M-34. Posledica spuščanja zračnih mas v poletnem anticiklonu je :<br />
a) Segrevanje ozračja, izg<strong>in</strong>janje <strong>in</strong>verzije, razpad oblakov<br />
b) Nastanek <strong>in</strong>verzije, ohlajanje ozračja, tvorba oblakov<br />
c) Segrevanje ozračja, nastanek <strong>in</strong>verzije, razpad oblakov<br />
d) Razpad oblakov, ohlajanje ozračja, izg<strong>in</strong>janje <strong>in</strong>verzije<br />
M-35. Kaj je vzrok temu, da je poleti v anticiklonu največkrat toplo vreme ?<br />
a) Zaradi segrevanja pri visokem zračnem tlaku ni mogoča tvorba oblakov<br />
b) Na viš<strong>in</strong>i izg<strong>in</strong>e <strong>in</strong>verzija spuščanja<br />
c) Zaradi direktnega segrevanja s sončnimi žarki se razkrojijo vsi oblaki<br />
d) Na viš<strong>in</strong>i pride do spuščanja zračnih mas <strong>in</strong> <strong>za</strong>to do razkroja oblakov<br />
M-36. Kateri neugodni vremenski pogoji so značilni <strong>za</strong> zimski anticiklon ?<br />
a) Prizemne megle, viš<strong>in</strong>ske megle <strong>in</strong> občasne slabe padav<strong>in</strong>e<br />
b) Velika horizontalna področja s plohami<br />
c) Slaba vidljivost <strong>za</strong>radi snežnih ploh<br />
d) Oblaki vertikalnega nastanka z nizkimi ba<strong>za</strong>mi<br />
M-37. Na kateri razdalji pred prihajajočo toplo fronto se praviloma pojavijo prvi cirostratusi <strong>in</strong><br />
altostratusi ?<br />
a) 40-60 km<br />
b) 60-80 km<br />
c) 100-120 km<br />
d) 400-800 km<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
21
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-38. Kateri oblaki so značilni <strong>za</strong> vlažen <strong>in</strong> stabilen zrak oblačne fronte ?<br />
a) Stratusi, nimbostratusi<br />
b) Stratocirusi, altocirusi<br />
c) Cirusi, kumulusi<br />
d) Kumulusi, kumulonimbusi<br />
M-39. Pojav cirusne oblačnosti na splošno pomeni prihod :<br />
a) Hladne fronte<br />
b) Tople fronte<br />
c) Okluzije tipa tople fronte<br />
d) L<strong>in</strong>ije nestabilnosti<br />
M-40. Kako se pri topli fronti gibljeta topel <strong>in</strong> hladen zrak ?<br />
a) Topel zrak se nariva na hladen zrak<br />
b) Hladen zrak drsi nad toplim zrakom<br />
c) Hladen zrak se podriva pod topel zrak<br />
d) Hladen zrak se dviguje nad toplim zrakom<br />
M-41. Kakšen veter piha v naših krajih pred prihodom oblačne fronte z <strong>za</strong>hoda ?<br />
a) Jugo<strong>za</strong>hodnik<br />
b) Severo<strong>za</strong>hodnik<br />
c) Vzhodnik<br />
d) Jugovzhodnik<br />
M-42. Katere vrste oblakov so značilne <strong>za</strong> prehod oblačnega sistema tople fronte ?<br />
a) Cirusi, cirokumulusi, nimbostratusi, kumulonimbusi<br />
b) Cirokumulusi, altokumulusi, kumulusi, kumulonimbusi<br />
c) Cirusi, cirostratusis, altostratusi, nimbostratusi<br />
d) Cirokumulusi, stratocirusi, stratusi, nimbostratusi<br />
M-43. Kako se pri hladni fronti gibljeta topel <strong>in</strong> hladen zrak ?<br />
a) Hladen zrak drsi nad toplim zrakom<br />
b) Hladen zrak se dviguje nad toplim zrakom<br />
c) Topel zrak se nariva na hladen zrak<br />
d) Hladen zrak se podriva pod topel zrak<br />
M-44. Kateri vremenski pojav je poleti najbolj značilen <strong>za</strong> hladno fronto ?<br />
a) Dež<br />
b) Nevihte s plohami<br />
c) Megla<br />
d) Slab dež<br />
M-45. Kateri oblaki so značilni <strong>za</strong> hladno fronto ?<br />
a) Kumulonimbusi<br />
b) Stratusi<br />
c) Nimbostratusi<br />
d) Altostratusi<br />
M-46. Kdaj <strong>in</strong> pod katerimi pogoji najpogosteje nastanejo nevihte na hladni fronti ?<br />
a) V kateremkoli delu dneva ob prodoru hladnega zraka<br />
b) Največkrat popoldne, ko se hladni zrak dvigne nad toplega<br />
c) Ponoči proti koncu poletja<br />
d) Zjutraj, ko je pri tleh <strong>in</strong>verzija <strong>in</strong> v viš<strong>in</strong>ah toplejši zrak<br />
M-47. Kateri so visoki oblaki ?<br />
a) Altocirus, kumulocirus<br />
b) Cirus, cirostratus, cirokumulus<br />
c) Nimbostratus, stratus<br />
d) Kumulus, stratus<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
22
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-48. Kako se vede veter <strong>in</strong> kakšna je vidljivost po prehodu hladne fronte poleti, ter kateri oblaki <strong>in</strong><br />
padav<strong>in</strong>e so značilnost tega pojava ?<br />
a) Hitrost vetra naraste, vidljivost je srednja, oblaki so AS <strong>in</strong> NS, padav<strong>in</strong>e so zmerne<br />
b) Veter hitro spremeni smer v levo, vreme je vetrovno, oblaki so AS <strong>in</strong> NS, padav<strong>in</strong>e so v obliki<br />
ploh<br />
c) Veter spremeni smer v levo, vreme je vetrovno, vidljivost je dobra, oblaki so CB <strong>in</strong> oblačni<br />
fraktusi, padav<strong>in</strong>e so v obliki ploh<br />
d) Veter spremeni smer v desno, vreme je vetrovno, vidljivost je dobra, oblaki so CB, padav<strong>in</strong>e<br />
so v obliki ploh <strong>in</strong> obstaja verjetnost neviht<br />
M-49. Kaj lahko pričakujemo na Primorskem, ko hladna fronta preide Slovenijo ?<br />
a) Burjo <strong>in</strong> nevarne pogoje <strong>za</strong> letenje<br />
b) Jugo, dobre pogoje <strong>za</strong> letenje<br />
c) Tramontano, ki se hitro obrne na burjo, počasne razjasnitve <strong>in</strong> nevarne pogoje <strong>za</strong> letenje<br />
d) Burjo, dobre <strong>in</strong> varne pogoje <strong>za</strong> letenje<br />
M-50. Kateri od navedenih oblakov so vedno sestavljeni iz ledenih kristalov ?<br />
a) Stratus, stratokumulus, kumulus<br />
b) Cirostratus, cirokumulus<br />
c) Altokumulus, altostratus, nimbostratus<br />
d) Kumulus, stratokumulus, altokumulus<br />
M-51. Oblaki, ki se pojavljajo na srednjih viš<strong>in</strong>ah, so :<br />
a) Stratus, stratokumulus, kumulus<br />
b) Cirostratus, cirokumulus<br />
c) Altokumulus, altostratus, nimbostratus<br />
d) Kumulonimbus, stratus, cirostratus<br />
M-52. Katera od naslednjih vrst oblakov se razte<strong>za</strong> skozi vse tri nivoje oblakov ?<br />
a) CI - cirusi<br />
b) ST - stratusi<br />
c) AC - altokumulusi<br />
d) CB - kumulonimbusi<br />
M-53. Mesta valovnih dviganj <strong>za</strong> gorskimi hrbti lahko označujejo oblaki lečaste oblike, ki jih<br />
imenujemo :<br />
a) Mamatusi<br />
b) Stacionarni lentikularisi<br />
c) Trombasti oblaki<br />
d) Rotorni oblaki<br />
M-54. Katera vrsta oblakov je značilna <strong>za</strong> stabilno atmosfero ?<br />
a) CU - kumulus<br />
b) AS - altostratus<br />
c) CB - kumulonimbus<br />
d) ST - stratus<br />
M-55. Katera vrsta oblakov je značilna <strong>za</strong> labilno atmosfero ?<br />
a) CU - kumulus<br />
b) CS - cirostratus<br />
c) ST - stratus<br />
d) AS - altostratus<br />
M-56. Oblaki z najbolj razvito turbulenco so :<br />
a) Kopasti kumulusi<br />
b) Kumulonimbusi<br />
c) Nimbostratusi<br />
b) Altokumulusi kastelanusi<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
23
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-57. Padav<strong>in</strong>e v obliki ploh v glavnem padajo iz oblakov tipa :<br />
a) CB - kumulonimbusi<br />
b) ST - stratusi<br />
c) CI - cirusi<br />
d) CU - kumulusi<br />
M-58. Kateri so tisti oblaki, iz katerih ni pričakovati padav<strong>in</strong> ?<br />
a) ST - stratusi<br />
b) CI - cirusi<br />
c) CB - kumulonimbusi<br />
d) NS - nimbostratusi<br />
M-59. Pri kateri vrsti oblakov lahko pričakujemo padav<strong>in</strong>e v obliki neviht ?<br />
a) ST - stratusi<br />
b) NS - nimbostratusi<br />
c) SC - stratokumulusi<br />
d) CB - kumulonimbusi<br />
M-60. Kaj od navedenega je merilo stabilnosti atmosfere ?<br />
a) Zračni tlak<br />
b) Temperatura pri tleh<br />
c) Vertikalni temperaturni gradient<br />
d) Hitrost vetra<br />
M-61. Za stabilno zračno maso je značilen pojav :<br />
a) Dobre vidljivosti<br />
b) Dobre termike<br />
c) Padav<strong>in</strong> v obliki ploh<br />
d) Srednje do slabe vidljivosti z meglico<br />
M-62. Kaj je značilnost nestabilne zračne mase ?<br />
a) Nemirno ozračje <strong>in</strong> dobra vidljivost pri tleh<br />
b) Nemirno ozračje <strong>in</strong> slaba vidljivost pri tleh<br />
c) Oblaki tipa nimbostratus <strong>in</strong> dobra vidljivost pri tleh<br />
d) Inverzija <strong>in</strong> slaba vidljivost pri tleh<br />
M-63. Kakšno oblačnost <strong>in</strong> vreme lahko pričakujemo poleti v vlažni <strong>in</strong> labilni masi ?<br />
a) Posamezni kumulusni oblaki, dobra dviganja, brez ploh <strong>in</strong> neviht<br />
b) Vertikalni razvoj oblačnosti, nevihtni oblaki, plohe <strong>in</strong> nevihte<br />
c) Plastovita, sklenjena oblačnost, slaba vidljivost, občasno rosenje<br />
d) Dolgotrajne padav<strong>in</strong>e iz plastovite, sklenjene oblačnosti<br />
M-64. Vlažno <strong>in</strong> nestabilno zračno maso prepoznamo v poletnem času po :<br />
a) Kumulusnih oblakih <strong>in</strong> plohah<br />
b) Slabi vidljivosti <strong>in</strong> mirnem ozračju<br />
c) Stratusnih oblakih <strong>in</strong> enakomernih padav<strong>in</strong>ah<br />
d) Megli <strong>in</strong> pršenju<br />
M-65. Kaj je temperaturna <strong>in</strong>verzija ?<br />
a) Razvoj oblakov z <strong>in</strong>tenzivnim vertikalnim razvojem<br />
b) Dobra vidljivost v spodnjih slojih ozračja <strong>in</strong> slaba vidljivost na viš<strong>in</strong>i<br />
c) Naraščanje temperature z viš<strong>in</strong>o<br />
d) Padec temperature z viš<strong>in</strong>o<br />
M-66. Značilnost temperaturne <strong>in</strong>verzije je :<br />
a) Stabilno ozračje<br />
b) Nestabilno ozračje<br />
c) Pobočni vzgorniki<br />
d) Pojav neviht zračnih mas<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
24
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-67. Zakaj nastane prizemna <strong>in</strong>verzija ?<br />
a) Zrak se ponoči v najnižji plasti <strong>za</strong>radi ohlajevanja tal ohladi<br />
b) Zrak se pri spuščanju ob tleh segreje<br />
c) Zaradi vetra se ob tleh zrak <strong>za</strong>radi trenja segreje<br />
d) Zrak se <strong>za</strong>radi vetra ohladi<br />
M-68. Kakšne vremenske pogoje lahko pričakujemo poleti v sloju prizemne temperaturne <strong>in</strong>verzije<br />
pri visoki vlažnosti zraka ?<br />
a) Mirno ozračje brez termike, meglo, meglico ali nizko oblačnost<br />
b) Mirno ozračje brez termike <strong>in</strong> razvoj kumulusne oblačnosti nad <strong>in</strong>verzijskim slojem<br />
c) Srednje močno termiko <strong>in</strong> slabo vidljivost <strong>za</strong>radi megle, nizke stratusne oblačnosti <strong>in</strong> padav<strong>in</strong>e<br />
v obliki ploh<br />
d) Močna dviganja <strong>za</strong>radi <strong>in</strong>tenzivnega ogrevanja površja tal, dobro vidljivost <strong>in</strong> kumulusno<br />
oblačnost nad <strong>in</strong>verzijskim slojem<br />
M-69. Posledica česa je veter ?<br />
a) Gravitacije<br />
b) Vrtenja zemlje<br />
c) Zračnih vrt<strong>in</strong>cev<br />
d) Razlik v zračnem pritisku<br />
M-70. Kaj v letalstvu pomeni oznaka 270/5 :<br />
a) Južni veter s hitrostjo 5 km/h<br />
b) Zahodni veter s hitrostjo 5 kt<br />
c) Vzhodni veter s hitrostjo 5 kt<br />
d) Zahodni veter s hitrostjo 5 km/h<br />
M-71. Kakšen veter pomeni znak na meteoroloških kartah? (glej Prilogo št. 3) ?<br />
a) Severnik, s hitrostjo 60 vozlov<br />
b) Zahodnik, s hitrostjo 60 vozlov<br />
c) Jug, s hitrostjo 15 vozlov<br />
d) Vzhodnik, s hitrostjo 15 vozlov<br />
M-72. Približno koliko je 20 vozlov (kt) ?<br />
a) 64 km/h<br />
b) 30 km/h<br />
c) 10 km/h<br />
d) 36 km/h<br />
M-73. Približno koliko vozlov (kt) je 45 km/h ?<br />
a) 25 kt<br />
b) 15 kt<br />
c) 20 kt<br />
d) 30 kt<br />
M-74. 10 vozlov (kt) je približno :<br />
a) 5 m/s<br />
b) 15 milj/h<br />
c) 36 km/h<br />
d) A,B <strong>in</strong> C je pravilno<br />
M-75. Oblaki vrste lentikularis so lahko znanilci :<br />
a) Nevihtnih oblakov<br />
b) Močnih termičnih dviganj<br />
c) Orografskih valov <strong>in</strong> močnega vetra<br />
d) Šibkega vetra v viš<strong>in</strong>ah<br />
M-76. Burja na Primorskem :<br />
a) Piha po prehodu fronte<br />
b) Oznanja prihod fronte<br />
c) Piha ob pobočjih <strong>za</strong>lednih plan<strong>in</strong> navzgor<br />
d) Je močan, vendar enakomeren veter<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
25
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-77. Kaj je fen ?<br />
a) Toplejši veter na privetrni strani, ki je posledica prisilnega dviga <strong>in</strong> narivanja zraka ob pobočju<br />
b) Toplejši, bolj suh veter na <strong>za</strong>vetrni strani, ki je posledica prisilnega dviga, konden<strong>za</strong>cije <strong>in</strong><br />
padav<strong>in</strong> na privetrni strani<br />
c) Hladnejši veter na <strong>za</strong>vetrni strani, ki je posledica hitrega spuščanja <strong>in</strong> ohlajanja po suhi<br />
adiabati<br />
d) Toplejši, bolj vlažen veter na <strong>za</strong>vetrni strani, ki je posledica hitrega spuščanja <strong>in</strong> ohlajanja po<br />
vlažni adiabati<br />
M-78. Turbulenca lahko nastane v prosti atmosferi :<br />
a) V območju subsidence, ko se zrak seseda<br />
b) Kadar hitrost vetra z viš<strong>in</strong>o počasi narašča<br />
c) Kadar se hitrost vetra z viš<strong>in</strong>o ne sprem<strong>in</strong>ja<br />
d) Kadar hitrost vetra z viš<strong>in</strong>o močno narašča<br />
M-79. Kaj pomeni v naravi termična konvekcija ?<br />
a) Segrevanje zraka, ki je v stiku s hladnejšimi tlemi<br />
b) Dviganje zraka ob hribu proti kateremu piha veter<br />
c) Vertikalno gibanje <strong>in</strong> mešanje zraka <strong>za</strong>radi temperaturnih razlik<br />
d) Dviganje pilota ob hribu proti kateremu piha veter<br />
M-80. Kaj je termični vzgornik ?<br />
a) Dviganje težjega zraka navzgor <strong>za</strong>radi segrevanja<br />
b) Prisilno dviganje toplega zraka ob hribu<br />
c) Steber dvigajočega se toplega zraka<br />
d) Prisilno segrevanje zraka<br />
M-81. Kaj je pobočni vzgornik ?<br />
a) Dviganje zraka ob hribu proti kateremu piha veter<br />
b) Prisilno gibanje zraka v ozki dol<strong>in</strong>i<br />
c) Prisilno dviganje zraka pod oblakom<br />
d) Veter, ki piha na <strong>za</strong>vetrni strani hriba navzgor<br />
M-82. Katera področja se najhitreje segrevajo ?<br />
a) Gozdovi<br />
b) Suha skalnata področja<br />
c) Suha travnata področja<br />
d) Vodne površ<strong>in</strong>e<br />
M-83. Termika se najpogosteje pojavi nad :<br />
a) Temnejšimi, suhimi področji<br />
b) Temnejšimi, mokrimi področji<br />
c) Svetlimi, suhimi področji<br />
d) Nad vodnimi površ<strong>in</strong>ami<br />
M-84. Pod katerim kotom glede na tla mora sijati sonce, da se tla najhitreje ogrevajo ?<br />
a) 100 stop<strong>in</strong>j<br />
b) 45 stop<strong>in</strong>j<br />
c) 30 stop<strong>in</strong>j<br />
d) 90 stop<strong>in</strong>j<br />
M-85. Intenzivnost termičnega vzgornika je v največji meri odvisna od :<br />
a) Intenzivnosti segrevanja zraka nad tlemi <strong>in</strong> temperaturnega gradienta<br />
b) Od <strong>in</strong>tenzivnosti segrevanja tal<br />
c) Od vlažnosti zraka<br />
d) Dnevnih vrednosti suhoadiabatskega <strong>in</strong> vlažnoadiabatskega gradienta<br />
M-86. Po kakšnem vrstnem redu se ohlajajo naštete površ<strong>in</strong>e (najhitreje -> najpočasneje) ?<br />
a) Skale, travniki, gozd<br />
b) Gozd, travniki, skale<br />
c) Vodne površ<strong>in</strong>e, skal, travniki, gozd<br />
d) Skale, travniki, gozd, vodne površ<strong>in</strong>e<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
26
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-87. Kaj velja <strong>za</strong> <strong>za</strong>vetrno termiko ?<br />
a) Je relativno šibka<br />
b) Nastane, ko sije sonce na <strong>za</strong>vetrno stran hriba<br />
c) Je manj turbulentna kot termika na privetrni strani hriba<br />
d) A, B <strong>in</strong> C je pravilno<br />
M-88. Pri dobrem termičnem dnevu piha veter v <strong>za</strong>prtih alpskih dol<strong>in</strong>ah :<br />
a) Odvisno od prevladujočega vetra na viš<strong>in</strong>i<br />
b) Prečno na os dol<strong>in</strong>e<br />
c) Po dol<strong>in</strong>i navzdol<br />
d) Po dol<strong>in</strong>i navzgor<br />
M-89. Kateri oblaki so posledica termične konvekcije ?<br />
a) Altokumulusi lentikularisi<br />
b) Nimbostratusi<br />
c) Kopasti kumulusi<br />
d) Cirusi<br />
M-90. Katera vrsta oblakov nastane pomladi <strong>in</strong> poleti na čistem nebu kot posledica močnega<br />
segrevanja tal ?<br />
a) Stratusi<br />
b) Kumulusi<br />
c) Nimbostratusi<br />
d) Cirostratusi<br />
M-91. Kaj razumemo pod izrazom suha (modra) termika ?<br />
a) Termiko z do 3/8 razvojem kumulusnih oblakov<br />
b) Termiko brez razvoja kumulusnih oblakov<br />
c) Modro nebo med dvema nevihtnima oblakoma<br />
d) Močno turbulenco v zraku ob jasnem nebu<br />
M-92. Kdaj lahko najverjetneje pričakujemo termične nevihte spomladi <strong>in</strong> poleti ?<br />
a) Zgodaj zjutraj, če je atmosfera stabilna<br />
b) Okoli 11. ure dopoldne<br />
c) Pozno popoldne <strong>in</strong> proti večeru, če je atmosfera stabilna<br />
d) Pozno popoldne <strong>in</strong> proti večeru, če je atmosfera labilna<br />
M-93. Kaj lahko pričakujemo če nas potegne v kumulus z močnim vertikalnim razvojem ?<br />
a) Močno turbulenco, močna dviganja, iluzije, izgubo orentacije<br />
b) Mirna dviganja z občasno turbulenco<br />
c) Močna dviganja<br />
d) Letenje v takem oblaku ne predstavlja nobene nevarnosti<br />
M-94. Dopoldne so se razvili kumulusi, opoldne pa je nebo z njimi že močno prekrito. V takšnem<br />
primeru moramo najbolj verjetno računati na :<br />
a) Razširitev kumulusov v stratuse, nad <strong>in</strong>verzijo spuščanja<br />
b) Razvoj kumulusov v kumulonimbuse <strong>in</strong> pojav neviht<br />
c) Razpad kumulusov <strong>in</strong> pojav plave termike<br />
c) Pokrivanje s cirostratusi <strong>in</strong> altostratusi <strong>in</strong> razpad kumulusov<br />
M-95. Kateri je najbolj nevaren pojav pri letenju v bliž<strong>in</strong>i nevihte ?<br />
a) Statična elektrika<br />
b) Bliskanje<br />
c) Turbulenca <strong>in</strong> striženje vetra<br />
d) Elijev ogenj<br />
M-96. Katere nevarnosti lahko nastopijo <strong>za</strong>radi nevihte v neposredni bliž<strong>in</strong>i ?<br />
a) Ekstremna turbulenca v zraku<br />
b) Po aktiviranju reševalnega padala lahko potegne pilota v zrak<br />
c) Nizke temperature v oblaku, omrzl<strong>in</strong>e, <strong>za</strong>dušitev, udar strele<br />
d) A, B <strong>in</strong> C je pravilno<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
27
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-97. Na kaj lahko naletimo, če nas posrka v kumulonimbus ?<br />
a) Močno turbulenco, močne <strong>za</strong>ledenitve, močna dviganja, pojav hipoksije <strong>in</strong> kasneje izgubo<br />
<strong>za</strong>vesti na večjih viš<strong>in</strong>ah, iluzije, podhladitve<br />
b) Na nič posebnega<br />
c) Samo močno turbolenco<br />
d) Samo močna dviganja<br />
M-98. Kje se pojavlja turbulenca, ko jadramo v termičnem dviganju ?<br />
a) Na robu termičnega stebra v območju med dvigajočim <strong>in</strong> spuščajočim se zrakom<br />
b) V centru termičnega dviganja<br />
c) Ni nevarnosti <strong>za</strong> turbulenco<br />
d) Ko naredimo cel <strong>za</strong>voj lahko pridemo v turbulenco prejšnjega <strong>za</strong>voja<br />
M-99. Kaj lahko pričakujemo pri izhodu iz močnega termičnega dviganja ?<br />
a) Miren prehod v območje spuščajočega se zraka<br />
b) Nič posebnega<br />
c) Turbulenco <strong>in</strong> močno propadanje<br />
d) Lam<strong>in</strong>arni tok zraka<br />
M-100. S čelnim vetrom planirate pod kumulus <strong>in</strong> priletite na dokaj majhni viš<strong>in</strong>i točno pod oblak,<br />
variometer pa ne pokaže dviganja, ampak povečano padanje. Kaj boste storili, da najdete<br />
dviganje ?<br />
a) Poizkusim srečo pod drugim kumulusom v bliž<strong>in</strong>i<br />
b) Zakrožim v smeri proti sončni strani oblaka<br />
c) Poiščem senco oblaka na tleh <strong>in</strong> odletim proti njej<br />
d) Planiram še nekoliko naprej proti vetru<br />
M-101. Ali lahko pričakujemo turbulentno ozračje v jasnem vremenu nad ravnimi površ<strong>in</strong>ami kjer ni<br />
ovir ?<br />
a) Ni nevarnosti, vedno lahko pričakujemo samo lam<strong>in</strong>arni tok<br />
b) Lahko pričakujemo turbulentno ozračje, kadar hitrost vetra z viš<strong>in</strong>o močno narašča <strong>in</strong> na<br />
robovih termičnih dviganj<br />
c) Samo na robovih termičnih dviganj<br />
d) Da, kadar vozimo s pospeševalnikom <strong>in</strong> pridemo nad vodno površ<strong>in</strong>o<br />
M-102. Kaj je potrebno storiti, ko na horizontu opazimo modro črn<strong>in</strong>o <strong>in</strong> vidimo, da se nam počasi<br />
približuje nevihta ?<br />
a) Jadramo še naprej <strong>in</strong> opazujemo razvoj <strong>in</strong> smer nevihte<br />
b) Letimo proti nevihti, saj bomo tam naleteli na močna dviganja<br />
c) Izvedemo manever <strong>za</strong> hitro spuščanje <strong>in</strong> hitro pristanemo<br />
d) Jadramo še naprej <strong>in</strong> čakamo da se nam nevihta približa, nato izvedemo manever <strong>za</strong> hitro<br />
spuščanje <strong>in</strong> hitro pristanemo<br />
M-103. Kdaj se mora pilot <strong>in</strong>formirati o vremenski situaciji ?<br />
a) Pred letenjem<br />
b) V zraku med letenjem<br />
c) Na vzletišču<br />
d) Ni pomembno<br />
M-104. Smo na vzletišču Ambrož zg. poseka, ki je postavljena proti JZ, vetrna vreča kaže <strong>za</strong>radi<br />
termike veter po hribu navzgor, nekaj sto metrov nad vzletiščem pa sledeč po oblakih vidimo<br />
da piha S veter 8 m/s. Kaj lahko pričakujemo ?<br />
a) Mirno ozračje, lam<strong>in</strong>aren tok<br />
b) Močno turbulenco <strong>za</strong>radi striženja termike <strong>in</strong> splošnega vetra<br />
c) Termika je tako močna, da ustavi splošen veter <strong>in</strong> ni nevarnosti <strong>za</strong> močno turbolenco<br />
d) Pričakujem lahko šibko turbulenco, saj 8 m/s <strong>za</strong> jadralno padalo ne predstavlja veliko<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
28
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-105. Kaj lahko pričakujemo na vzletišču ki je obrnjeno proti J, če piha šibak do zmeren vzhodni<br />
veter ? Vzletišče je gozdna poseka <strong>in</strong> piha po hribu navzgor.<br />
a) Mirno ozračje takoj po vzletu<br />
b) Zanos v levo stran<br />
c) Turbulentno ozračje takoj po vzletu<br />
d) Ni nevarnosti<br />
M-106. Ali lahko poletimo, kadar piha zelo šibak veter po hribu navzdol (manj kot 0,5 m/s) ?<br />
a) Ne smemo<br />
b) Vedno lahko, ne glede na to kakšno je vzletišče<br />
c) Lahko, če nam to omogoča varna konfiguracija terena (dolg iztek)<br />
d) Lahko, če je vzletišče prepadno<br />
M-107. Ali lahko poletimo, kadar piha rahel veter po hribu navzdol (več kot 0,5 m/s) ?<br />
a) Vedno lahko, ne glede na to kakšno je vzletišče<br />
b) Ne smemo<br />
c) Lahko, če nam to omogoča varna konfiguracija terena<br />
d) Lahko, če je prepadno vzletišče<br />
M-108. Na kaj moramo biti pripravljeni, ko pristajamo na majhen travnik z veliko ovirami, kadar piha<br />
veter ?<br />
a) Na turbulenco blizu tal<br />
b) Na mirno ozračje, saj je veliko ovir <strong>in</strong> jakost vetra se zmanjša<br />
c) Na turbulenco blizu tal <strong>in</strong> možnost deformacije krila<br />
d) Na lam<strong>in</strong>aren tok zraka<br />
M-109. Kaj lahko pričakujemo na pristajalnem <strong>prostor</strong>u, ki ima v bliž<strong>in</strong>i ovire (krošnje dreves, hiše,<br />
itd.), piha pa zmeren veter ?<br />
a) Lam<strong>in</strong>aren tok zraka<br />
b) Nič posebnega<br />
c) Šibko turbulenco, ki ne predstavlja nobene nevarnosti<br />
d) Turbulentno ozračje blizu tal<br />
M-110. Kaj lahko pričakujemo na vzletišču ki se nahaja na vrhu grebena, če vetrna karta kaže hitrost<br />
vetra 6 m/s na viš<strong>in</strong>i 1500 m ?<br />
a) Efekt venturijeve cevi <strong>in</strong> posledično močnejši veter<br />
b) Efekt venturijeve cevi ne vpliva na hitrost vetra<br />
c) Padec hitrosti vetra<br />
d) Brezvetrje<br />
M-111. Kaj velja pri letenju na pobočnem vzgorniku ?<br />
a) Brez nevarnosti lahko letimo tudi takrat, ko je hitrost vetra enaka hitrosti jadralnega padala<br />
b) Z viš<strong>in</strong>o hitrost vetra ponavadi narašča, na to moramo biti pozorni<br />
c) Vedno lahko pristanemo na<strong>za</strong>j na vzletišču ali na vrhu pobočja<br />
d) Bolje je sprem<strong>in</strong>jati smer letenja s celimi krogi kot z osmicami<br />
M-112. Kaj lahko pričakujemo na <strong>za</strong>vetrni strani hriba kadar piha močnejši splošen veter :<br />
a) Lam<strong>in</strong>aren tok zraka<br />
b) Vzgornik<br />
c) Termična dviganja<br />
d) Močan rotor z območji spuščajočega se zraka<br />
M-113. Ali lahko letimo varno na severni strani Karavank kadar piha jugo<strong>za</strong>hodni veter ?<br />
a) Lahko letimo varno brez problema, saj smo na <strong>za</strong>vetrni strani<br />
b) Letenje na <strong>za</strong>vetrni strani je smrtno nevarno, saj letimo v rotornih conah<br />
c) Lahko letimo varno, saj smo na privetrni strani<br />
d) Ni važno kje letimo, saj je nevarnost prisotna povsod<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
29
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-114. Na odprtem področju piha veter s hitrostjo 4 m/s. Kaj lahko pričakujemo na področjih, kjer se<br />
dol<strong>in</strong>a zoži ?<br />
a) Porast hitrosti vetra <strong>za</strong>radi efekta šobe<br />
b) Hitrost vetra se ne spremeni, saj zoženje dol<strong>in</strong>e ne vpliva na jakost vetra<br />
c) Hitrost vetra pade<br />
d) Pričakujemo lahko močna termična dviganja<br />
M-115. Kateri pl<strong>in</strong> je odgovoren <strong>za</strong> vremenske procese?<br />
a) He<br />
b) CO 2<br />
c) O 2<br />
d) H 2 O<br />
M-116. Kje v atmosferi se vedno nahaja <strong>in</strong>verzija ali izotermija?<br />
a) v tropopavzi<br />
b) pod bazo oblaka<br />
c) na zemeljskih tleh<br />
d) nikjer, v atmosferi temperatura z viš<strong>in</strong>o ves čas pada<br />
M-117. Kako se imenuje plast, ki je nad plastjo v kateri se dogaja vreme <strong>in</strong> približno kako visoko se<br />
nahaja v zmernih geografskih šir<strong>in</strong>ah?<br />
a) tropopav<strong>za</strong>, 11 km<br />
b) stratopav<strong>za</strong>, 20 km<br />
c) tropopav<strong>za</strong>, 20 km<br />
d) stratopav<strong>za</strong>, 11 km<br />
M-118. Kje v atmosferi se nahaja več<strong>in</strong>a vodne pare?<br />
a) v tropopavzi<br />
b) v tropopavzi <strong>in</strong> stratosferi<br />
c) v troposferi<br />
d) v stratosferi <strong>in</strong> majhen delež tudi v troposferi<br />
M-119. Kaj je vodna para?<br />
a) drobne vodne kapljice v zraku<br />
b) oblačne kapljice, ki lebdijo v zraku<br />
c) oblačne kaplice <strong>in</strong> ledeni kristalčki<br />
d) voda v pl<strong>in</strong>astem stanju<br />
M-120. Kaj je tropopav<strong>za</strong> <strong>in</strong> kako debela je?<br />
a) mejna plast pri tleh, zelo nestabilna, do 3 km visoko<br />
b) mejna plast nad troposfero, zelo stabilna, debela do 3 km<br />
c) pavzna plast nad stratosfero, labilna, debela do 30 km<br />
d) mejna plast nad stratosfero, zelo stabilna, do 30 km visoko<br />
M-121. Kaj velja <strong>za</strong> tropopavzo?<br />
a) zelo stabilna plast, ima relativno konstantno temperaturo, <strong>za</strong>vre vertikalne zračne tokove<br />
b) zelo stabilna plast, temperatura v njej hitro pada<br />
c) nestabilna plast, v njej se kopiči vodna para, <strong>za</strong>vre vertikalne tokove<br />
d) nestabilna plast v kateri nevihtni oblaki kar <strong>za</strong>kipijo<br />
M-122. Na kakšen nač<strong>in</strong> se prenese energija od Sonca do Zemlje?<br />
a) z konvekcijo<br />
b) z kondukcijo<br />
c) s sevanjem<br />
d) velja a, b <strong>in</strong> c<br />
M-123. Kaj pomeni v naravi termična konvekcija?<br />
a) gibanje <strong>in</strong> mešanje zraka <strong>za</strong>radi temperaturnih razlik<br />
b) dviganje zraka ob hribu proti kateremu piha veter<br />
c) segrevanje zraka, ki je v stiku s hladnejšimi tlemi<br />
d) dviganje pilota ob hribu proti kateremu piha veter<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
30
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-124. Predvsem na kakšen nač<strong>in</strong> se najnižji sloj zraka segreva ali ohlaja od tal?<br />
a) s konvekcijo<br />
b) s kondukcijo<br />
c) s sevanjem<br />
d) zrak se segreva <strong>in</strong> ohlaja sam od sebe<br />
M-125. Kaj je prisilna konvekcija?<br />
a) dviganje toplega zraka ob hribu<br />
b) prisilno dviganje zraka pod oblakom<br />
c) prisilno segrevanje zraka<br />
d) dviganje zraka ob hribu, proti kateremu piha veter<br />
M-126. Kaj v zraku pomeni izotermija?<br />
a) temperatura zraka z viš<strong>in</strong>o pada<br />
b) temperatura zraka z viš<strong>in</strong>o narašča<br />
c) temperatura zraka je z viš<strong>in</strong>o približno konstantna<br />
d) temperatura zraka z viš<strong>in</strong>o hitro pada<br />
M-127. Kako se imenuje <strong>in</strong>verzija, ki je posledica sesedajočega se zraka v anticiklonu?<br />
a) talna<br />
b) <strong>in</strong>verzija sesedanja<br />
c) frontalna<br />
d) ciklonska<br />
M-128. Kje nastane frontalna <strong>in</strong>verzija?<br />
a) ob tleh pri prehodu fronte<br />
b) na meji dveh zračnih mas, ki se razlikujeta v temperaturi<br />
c) ponoči po prehodu fronte<br />
d) ponoči v najnižji plasti zraka ob tleh<br />
M-129. Po čem se določi smer vetra?<br />
a) po smeri iz katere veter piha<br />
b) po smeri v katero veter piha<br />
c) po smeri kamor se veter obrača<br />
d) po smeri iz katere se je veter obrnil<br />
M-130. Zakaj <strong>za</strong>čne veter proti večeru ob mirnem vremenu pihati navzdol?<br />
a) ker se sonce skrije <strong>in</strong> zrak pritisne z nasprotne strani hriba proti dol<strong>in</strong>i navzdol<br />
b) ker se od ohlajajočih se tal ob pobočju ohlaja tudi zrak, ki <strong>za</strong>čne drseti v dol<strong>in</strong>o<br />
c) ker se mora zrak, ki se je preko dneva dvignil, spustiti na<strong>za</strong>j v dol<strong>in</strong>o<br />
d) veter preko noči ponavadi tako ali tako piha navzgor<br />
M-131. Zakaj se ob lepem vremenu nad gorskimi grebeni pojavijo kumulusni oblaki?<br />
a) ker ob tleh piha močan veter<br />
b) ker na vrhu grebena običajno piha močnejši veter<br />
c) ker so termična vzgonska dviganja dovolj močna <strong>in</strong> zrak dovolj vlažen, da pride do<br />
konden<strong>za</strong>cije<br />
d) <strong>za</strong>radi splošne cirkulacije zraka<br />
M-132. Kako je def<strong>in</strong>irana relativna vlažnost?<br />
a) vsebnost vode v gramih na m 3 zraka<br />
b) vsebnost vode v gramih na kilogram zraka<br />
c) razmerje med dejansko <strong>in</strong> nasičeno vsebnostjo vodne pare, izrazi se v odstotkih<br />
d) razmerje med vodo <strong>in</strong> vodno paro v zraku<br />
M-133. Kako nastane advekcijska megla?<br />
a) v jasni noči se zrak ob tleh močno ohladi<br />
b) topel <strong>in</strong> vlažen zrak pride nad hladno podlago<br />
c) poleti se zrak spusti s hribov navzdol v dol<strong>in</strong>o<br />
d) zrak se dopoldne segreje, nastane megla<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
31
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-134. Katera megla nastane v jasnih nočeh brez vetra, ko se zrak pri tleh močno ohladi?<br />
a) radiacijska<br />
b) frontalna<br />
c) advekcijska<br />
d) konvekcijska<br />
M-135. Katera zračna masa je najtoplejša <strong>in</strong> najbolj vlažna?<br />
a) kont<strong>in</strong>entalna polarna<br />
b) morska polarna<br />
c) morska tropska<br />
d) kont<strong>in</strong>entalna tropska<br />
M-136. Od česa je odvisno koliko vodne pare lahko sprejme zrak?<br />
a) toplejši zrak lahko sprejme manj vodne pare<br />
b) toplejši zrak lahko sprejme več vodne pare<br />
c) hladnejši zrak lahko sprejme več vodne pare<br />
d) ni odvisno od temperature<br />
M-137. Katere pretvorbe veljajo <strong>za</strong> preračunavanje hitrosti? (kt so vozli)<br />
a) (kt x2) – 10% =km/h<br />
b) (kt x4) – 10% =km/h<br />
c) (m/s x4) – 10%=km/h<br />
d) a <strong>in</strong> c je pravilno<br />
M-138. V katerih oblikah se v atmosferi pojavlja voda?<br />
a) tekoča, pl<strong>in</strong>asta<br />
b) tekoča, pl<strong>in</strong>asta, trdna<br />
c) pl<strong>in</strong>asta,trdna<br />
d) pl<strong>in</strong>asta, vlaknasta<br />
M-139. Pod katerimi pogoji lahko nastane megla?<br />
a) pri dvigu temperature <strong>za</strong> več kot 5 stop<strong>in</strong>j<br />
b) pri ohlajanju vlažnega zraka<br />
c) pri dotoku toplejšega zraka<br />
d) pri spuščanju zračnih mas<br />
M-140. Kje se zrak dviguje na širokem področju?<br />
a) v področju visokega zračnega pritiska<br />
b) nad <strong>in</strong>verzijo<br />
c) v ciklonu<br />
d) v ciklonih <strong>in</strong> anticiklonih<br />
M-141. Kako se na severni polobli vrti zrak v ciklonih <strong>in</strong> anticilkonih?<br />
a) v ciklonu v smeri urnih ka<strong>za</strong>lcev, v anticiklonu v obratni smeri urnih ka<strong>za</strong>lcev<br />
b) v ciklonu <strong>in</strong> anticiklonu v smeri urnih ka<strong>za</strong>lcev<br />
c) v ciklonu <strong>in</strong> anticiklonu v nasprotni smeri urnih ka<strong>za</strong>lcev<br />
d) v ciklonu v obratni smeri urnih ka<strong>za</strong>lcev, v anticiklonu v smeri urnih ka<strong>za</strong>lcev<br />
M-142. Ali imamo ob anticiklonu vedno dobre pogoje <strong>za</strong> letenje?<br />
a) poleti imamo največkrat dobre pogoje, pozimi je v niž<strong>in</strong>ah ob tleh pogosto megla ali nizka<br />
oblačnost<br />
b) ja, vendar samo pozimi<br />
c) ob anticiklonu so pogoji <strong>za</strong> letenje vedno odlični<br />
d) pozimi so pogoji vedno dobri, poleti pa so pogoste močne nevihte<br />
M-143. Kateri oblaki so značilni <strong>za</strong> prehod hladne fronte poleti?<br />
a) cumulonimbus<br />
b) nimbostratus<br />
c) stratus<br />
d) altostratus<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
32
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-144. Kakšen je več<strong>in</strong>oma oblačni sistem na topli fronti <strong>in</strong> kateri oblaki se pojavljajo na njej?<br />
a) plastovita oblačnost, cirus,altostratus,nimbostratus<br />
b) močno vertikalno razvit, cumulus, cumulonimbus<br />
c) plastovita oblačnost, cumulonimbus<br />
d) povdarjeno vertikalno razvit, stratus, cumulonimbus<br />
M-145. Kakšen zrak priteče po prehodu tople fronte?<br />
a) hladen, vlažen<br />
b) toplejši<br />
c) hladnejši<br />
d) zelo topel, nad 20 stop<strong>in</strong>j C<br />
M-146. Kakšen zrak priteče po prehodu hladne fronte?<br />
a) toplejši<br />
b) relativno toplejši<br />
c) hladnejši<br />
d) zelo vlažen, toplejši<br />
M-147. Kaj je značilno <strong>za</strong> prehod hladne fronte?<br />
a) plastovita oblačnost, precej enakomerne padav<strong>in</strong>e<br />
b) stabilno vreme, dobri pogoji <strong>za</strong> letenje<br />
c) vertikalno razvita oblačnost, plohe, nevihte<br />
d) močan veter, rahle padav<strong>in</strong>e<br />
M-148. Kakšno oblačnost <strong>in</strong> vreme pričakujemo poleti, če je zrak v troposferi vlažen <strong>in</strong> labilen?<br />
a) posamezni kumulusni oblaki,dobra dviganja, brez ploh <strong>in</strong> neviht<br />
b) plastovita, sklenjena oblačnost, slaba vidljivost, občasno rosenje<br />
c) vertikalen razvoj oblačnosti, nevihtni oblaki, plohe <strong>in</strong> nevihte<br />
d) dolgotrajne padav<strong>in</strong>e iz sklenjene, plastovite oblačnosti<br />
M-149. Kje lahko pri letenju s padalom pričakujemo turbulenco?<br />
a) povsod v zraku, odvisno od terena <strong>in</strong> vremenskih pogojev<br />
b) samo pred pristankom v bliž<strong>in</strong>i tal<br />
c) vedno, ko letimo zelo počasi<br />
d) noben odgovor ni pravilen<br />
M-150. Hitrost vetra se z viš<strong>in</strong>o močno sprem<strong>in</strong>ja (striženje vetra). Na kaj moramo biti pozorni?<br />
a) na nič, to sploh ni mogoče<br />
b) to je mogoče samo v hribih, pazimo na premočna dviganja<br />
c) to je mogoče samo nad ravn<strong>in</strong>o, pazimo na stranski veter<br />
d) striženje vetra lahko povzroči močno turbulenco v zraku<br />
M-151. Kaj nastane, če preko hriba piha veter?<br />
a) vzgornik na privetrni strani hriba<br />
b) spuščajoč zrak na <strong>za</strong>vetrni strani hriba<br />
c) možna rahla turbulenca na privetrni <strong>in</strong> močna turbulenca na <strong>za</strong>vetrni strani hriba<br />
d) velja vse od a. do c.<br />
M-152. Od česa je odvisna hitrost <strong>in</strong> kvaliteta pobočnega vzgornika?<br />
a) od oblike prepreke preko katere piha veter<br />
b) od oblike hriba, hitrosti <strong>in</strong> smeri vetra<br />
c) nagib hriba <strong>in</strong> njegova viš<strong>in</strong>a<br />
d) velja vse od a. do c.<br />
M-153. Kdaj ob hribu, ko piha veter, jadramo na enaki viš<strong>in</strong>i?<br />
a) ko je hitrost vetra večja od lastne hitrosti padala<br />
b) ko je navpična komponenta hitrosti vetra enaka hitrosti propadanja padala v mirnem zraku<br />
c) ko je vodoravna komponenta hitrosti vetra večja kot hitrost propadanja padala v mirnem zraku<br />
d) ko je hitrost propadanja padala večja od njegove vodoravne hitrosti<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
33
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-154. Kaj se zgodi, če preko dneva sije sonce na kopno <strong>in</strong> morje?<br />
a) kopno se segreva hitreje kot morje<br />
b) morje se segreva hitreje kot kopno<br />
c) veter <strong>za</strong>piha s kopnega proti morju<br />
d) b. In c. sta pravilna<br />
M-155. Kaj se zgodi z dol<strong>in</strong>skim vetrom, kjer se dol<strong>in</strong>a zoži?<br />
a) hitrost vetra se zmanjša<br />
b) hitrost vetra se ne spremeni<br />
c) hitrost vetra <strong>in</strong> turbulenca se povečata<br />
d) turbulenca se zmanjša<br />
M-156. Kaj velja <strong>za</strong> letenje v hribih <strong>in</strong> gorah?<br />
a) ko se čez dan termika ojača, se ojača tudi veter po dol<strong>in</strong>i<br />
b) na štartu lahko piha šibak veter, medtem ko je dol<strong>in</strong>ski veter močnejši<br />
c) pogoji <strong>za</strong> letenje so <strong>za</strong>htevnejši<br />
d) velja vse od a. do c.<br />
M-157. Kaj velja v gorah?<br />
a) veter se lahko močno kanalizira po dol<strong>in</strong>ah<br />
b) gore nas ščitijo pred močnim vetrom, varno lahko letimo tudi na <strong>za</strong>vetrnih straneh hribov<br />
c) v gorah je zrak redkejši, <strong>za</strong>to so dviganja močnejša <strong>in</strong> manj turbulentna kot nad ravn<strong>in</strong>o<br />
d) velja vse od a. do c.<br />
M-158. Kaj se lahko zgodi na <strong>za</strong>vetrni strani hriba?<br />
a) <strong>za</strong>radi rotorja lahko veter pod vrhom hriba piha tudi navzgor<br />
b) smer <strong>in</strong> hitrost splošnega vetra se lahko močno spremenita<br />
c) zrak je močno zvrt<strong>in</strong>čen<br />
d) velja vse od a. do c.<br />
M-159. Posledica česa je največkrat turbulenca na pristanku?<br />
a) talne <strong>in</strong>verzije<br />
b) približevanja tople fronte, veter se nenadoma obrne<br />
c) ovir na pristanku, kjer se zrak pri zmernem do močnem vetru lahko zelo zvrt<strong>in</strong>či<br />
d) rahlih sprememb v pritisku<br />
M-160. Katere so potencialne smrtne nevarnosti <strong>za</strong> jadralnega padalca?<br />
a) nevihte<br />
b) letenje v <strong>za</strong>vetrju pri močnem vetru<br />
c) megla<br />
d) vse od a. do c.<br />
M-161. Kaj je strižni veter?<br />
a) veter, ki se zvečer po smeri počasi obrne<br />
b) miren vzgornik, ki se na vrhu hriba obrne navzdol<br />
c) veter, ki se z viš<strong>in</strong>o po smeri <strong>in</strong> jakosti hitro sprem<strong>in</strong>ja<br />
d) rotor na <strong>za</strong>vetrni strani hriba<br />
M-162. Ali lahko oblika terena vpliva na hitrost vetra?<br />
a) ne, veter je odvisen samo od viš<strong>in</strong>e nad terenom<br />
b) da, vendar lahko povzroči samo zmanjšanje hitrosti vetra<br />
c) da, zelo močno, npr. efekt šobe pri zoženjih dol<strong>in</strong>e ali na vrhu hriba<br />
d) da, vendar to ne vpliva na varnost letenja<br />
M-163. Kaj lahko pričakujemo na privetrni strani hriba?<br />
a) močno turbulenco <strong>in</strong> veter po hribu navzdol<br />
b) miren vzgornik<br />
c) vzgornik s priložnostnimi turbulencami<br />
d) vzgornik z rotorjem nad vrhom hriba<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
34
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-164. Kateri oblak se lahko razte<strong>za</strong> od 500m do 10.000m visoko?<br />
a) stratokumulus<br />
b) altostratus<br />
c) nimbostratus<br />
d) kumulonimbus<br />
M-165. Kaj velja <strong>za</strong> oblake z oznako Cb?<br />
a) znanilci lepega vremena, so zelo visoko<br />
b) znanilci bližajoče se tople fronte<br />
c) nizki, plastoviti<br />
d) močna dviganja, padav<strong>in</strong>e, grmenje, razelektritve<br />
M-166. Kaj velja <strong>za</strong> letenje ob nevihtah?<br />
a) včasih nevarno<br />
b) življensko nevarne le ob strelah<br />
c) niso nevarne, če so oddaljene vsaj 5 km<br />
d) absolutno nevarno, zelo nepredvidljivo<br />
M-167. Ob nevihtah...<br />
a) je zrak v viš<strong>in</strong>ah hladnejši od dvigajočega se zraka<br />
b) je zračna masa labilna <strong>in</strong> vlažna<br />
c) imamo ekstremna dviganja <strong>in</strong> spuščanja ter turbulenco<br />
d) velja vse od a. do c.<br />
M-168. Kakšna je nevarnost, če se približuje nevihta?<br />
a) močna turbulenca <strong>in</strong> hitrost vetra <strong>za</strong>radi piša ob tleh, nevarnost pri pristajanju<br />
b) toča <strong>in</strong> močan dež<br />
c) močna dviganja <strong>in</strong> spuščanja v zraku, turbulenca<br />
d) velja vse od a. do c.<br />
M-169. Kako lahko najkasneje <strong>za</strong>znamo možnost razvoja nevihte?<br />
a) visoko kipeči cumulusni oblaki, nebo se hitro <strong>za</strong>pira z oblačnostjo<br />
b) posamezni stratokumulusni oblački ob tleh, ki razpadajo<br />
c) skozi visoko oblačnost se ne vidi več sonca<br />
d) velja vse od a. do c.<br />
M-170. Kje najpogosteje nastajajo nevihte?<br />
a) na topli fronti<br />
b) na hladni fronti<br />
c) v anticiklonu ob <strong>in</strong>verziji<br />
d) pozimi ob toplem vremenu<br />
M-171. Kako lahko pilot prepozna razvito nevihto?<br />
a) ogromen, razvit oblak kumulonimbus<br />
b) razsežna slojasta oblačnost<br />
c) visoka stratokumulusna oblačnost<br />
d) po oblakih se je ne da prepoznati<br />
M-172. Ali lahko štartamo, če je 7 km od nas razvit nevihtni oblak?<br />
a) da, ker je nevihta oddaljena več kot 5 km<br />
b) da, če počakamo več kot 15 m<strong>in</strong>ut<br />
c) ne<br />
d) da, vendar letimo naravnost na pristanek<br />
M-173. Kakšna je lahko hitrost dvigajočega se zraka v močno razvitem nevihtnem oblaku?<br />
a) 5 - 10 m/s<br />
b) manj kot 10 m/s<br />
c) do 4 m/s<br />
d) 30 m/s <strong>in</strong> več<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
35
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-174. Kdaj <strong>in</strong> pod katerimi pogoji najpogosteje nastajajo nevihte na hladni fronti?<br />
a) največkrat popoldne, ko se hladni zrak dvigne nad toplega<br />
b) ponoči proti koncu poletja<br />
c) zjutraj, ko je ob tleh <strong>in</strong>verzija <strong>in</strong> v viš<strong>in</strong>ah toplejši zrak<br />
d) v kateremkoli delu dneva ob prodoru hladnega zraka<br />
M-175. Pod katerim kotom glede na tla mora sijati sonce, da se tla najhitreje segrevajo?<br />
a) 45º<br />
b) 30º<br />
c) 90º<br />
d) 100º<br />
M-176. Zaradi česa se balon toplega zraka odcepi od tal?<br />
a) ker je pregret glede na okolišnji zrak<br />
b) <strong>za</strong>radi vetra, ki balon toplega zraka potisne do ovire ,kjer se odcepi navzgor<br />
c) ker se giblje z vetrom <strong>in</strong> je zrak rahlo turbulenten<br />
d) vse od a. do c. je pravilno<br />
M-177. Kako dolgo vedno obstaja termični steber?<br />
a) dokler se toplejši zrak od tal dviguje navzgor<br />
b) dokler sonce ne <strong>za</strong>ide<br />
c) vedno 10 – 20 m<strong>in</strong>ut<br />
d) dokler sonce ne ogreje preveč okolišnjega zraka<br />
M-178. Kako se dviguje topli zrak v termiki?<br />
a) vedno navpično navzgor<br />
b) <strong>za</strong>nešen je s splošnim vetrom<br />
c) neodvisno od splošnega vetra<br />
d) spiralno <strong>in</strong> poševno navzgor<br />
M-179. Kaj velja <strong>za</strong> termiko?<br />
a) v hribih se pojavi prej kot nad ravn<strong>in</strong>o<br />
b) v hribih so hitrosti dviganja večje kot nad ravn<strong>in</strong>o<br />
c) pri termiki v hribih se pogosto v dol<strong>in</strong>ah pojavijo dol<strong>in</strong>ski vetrovi<br />
d) vse od a. do c. je prav<br />
M-180. Kaj lahko pričakujemo na robu termičnega stebra?<br />
a) spuščajoč zrak <strong>in</strong> možnost turbulence<br />
b) enakomerno <strong>in</strong> močno dviganje<br />
c) močnejše dviganje kot v centru stebra<br />
d) miren zrak<br />
M-181. Na kakšen nač<strong>in</strong> lahko ponavadi najbolje izkoristimo termično dviganje?<br />
a) z osmicami<br />
b) s kroženjem<br />
c) z ostrimi <strong>za</strong>voji<br />
d) s strmo spiralo<br />
M-182. Predvsem kje se razvije dobra termika ob sončnem vremenu?<br />
a) nad suhimi, temnejšimi, prisojnimi pobočji<br />
b) nad velikimi vodnimi površ<strong>in</strong>ami<br />
c) nad listnatimi gozdovi<br />
d) nad <strong>za</strong>sneženimi pobočji<br />
M-183. Kateri oblak je posledica termične aktivnosti?<br />
a) stratus<br />
b) cirus<br />
c) kumulus<br />
d) lentikularis<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
36
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-184. Prvi pilot leti nad osončenim področjem <strong>in</strong> ne najde termike, drugi pilot pa leti blizu, a nad<br />
področjem v senci <strong>in</strong> najde dvigajoč se zrak. Katera trditev najbolj ustre<strong>za</strong>?<br />
a) termika nastaja predvsem v senci<br />
b) padalo prvega pilota leti slabše kot padalo drugega pilota<br />
c) termika je <strong>za</strong>nešena z vetrom<br />
d) topel zrak teče vedno proti senčnim področjem<br />
M-185. Kateri je plastovit, slojast oblak 5000 m visoko?<br />
a) altostratus<br />
b) stratus<br />
c) cirus<br />
d) ventus<br />
M-186. Kako se imenuje kopast oblaček 1500 m nad tlemi ?<br />
a) stratus<br />
b) kumulus<br />
c) lentikularis<br />
d) pasatus<br />
M-187. Kateri oblak se najbolj razte<strong>za</strong> v viš<strong>in</strong>o?<br />
a) stratus<br />
b) stratokumulus<br />
c) altostratus<br />
d) nimbostratus<br />
M-188. Kateri so visoki oblaki?<br />
a) cirus, cirostratus, cirokumulus<br />
b) altocirus, kumulocirus<br />
c) nimbostratus, stratus<br />
d) cumulus, stratus<br />
M-189. Iz katerega oblaka pričakujemo izdatnejše padav<strong>in</strong>e?<br />
a) nimbostratus<br />
b) stratus<br />
c) cirus<br />
d) mistralus<br />
M-190. Zračni tlak v neki točki je posledica česa?<br />
a) teže zračnega stolpca nad to točko<br />
b) teže okolišnjega zraka<br />
c) teže zraka pod to točko<br />
d) velja vse troje napisano zgoraj<br />
M-191. Kdaj <strong>in</strong> kje se pojavijo lokalni vetrovi?<br />
a) v ciklonu na manjših razdaljah<br />
b) v lokalnem ciklonu na večjem območju<br />
c) v slabem vremenu brez močnih splošnih vetrov<br />
d) ob lepem vremenu brez močnih splošnih vetrov<br />
M-192. Kdaj nastanejo v atmosferi oblaki?<br />
a) če se pri spuščanju zrak ohladi nad temperaturo rosišča<br />
b) če se pri dviganju zrak ohladi pod temperaturo rosišča<br />
c) če se pri dviganju zrak ohladi nad temperaturo rosišča<br />
d) če se pri dviganju zrak segreje pod temperaturo rosišča<br />
M-193. Kam spadata rodova oblakov cirokumulus <strong>in</strong> stratokumulus?<br />
a) visoke <strong>in</strong> srednje<br />
b) visoke <strong>in</strong> nizke<br />
c) srednje <strong>in</strong> nizke<br />
d) visoke <strong>in</strong> srednjenizke<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
37
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-194. Kaj velja <strong>za</strong> hladno fronto?<br />
a) <strong>za</strong>vzema širše področje kot topla, bolj strma, slojasti oblaki<br />
b) <strong>za</strong>vzema ožje območje kot topla, bolj strma, slojasti oblaki<br />
c) <strong>za</strong>vzema širše območje kot topla, bolj položna, slojasti oblaki<br />
d) <strong>za</strong>vzema ožje območje kot topla, bolj strma, vertikalno razviti oblaki<br />
M-195. Kateri oblaki so značilni <strong>za</strong> hladno fronto?<br />
a) Ci, As, Ns<br />
b) Ac, Ns, Cb<br />
c) Ci, As, Cb<br />
d) Ci, As, St<br />
M-196. Kaj velja v anticiklonu?<br />
a) visok zračni pritisk, močni vetrovi, počasno dviganje zraka<br />
b) nizek zračni pritisk, močni vetrovi, počasno spuščanje zraka<br />
c) visok zračni pritisk, šibki vetrovi, počasno spuščanje zraka<br />
d) nizek zračni pritisk, šibki vetrovi, hitro dviganje zraka v središču<br />
M-197. Od česa dobijo največ energije <strong>za</strong> razvoj nevihtni oblaki?<br />
a) od močnih padav<strong>in</strong> <strong>in</strong> električne napetosti<br />
b) od konden<strong>za</strong>cije vodne pare<br />
c) močna vertikalna dviganja <strong>in</strong> močne padav<strong>in</strong>e<br />
d) vrt<strong>in</strong>čenje toplega <strong>in</strong> hladnega zraka<br />
M-198. Kaj se dogaja pred pričetkom padav<strong>in</strong> iz nevihtnega oblaka?<br />
a) veter se jača, zrak se vse hitreje dviga, <strong>za</strong>čne grmeti<br />
b) veter se jača, postane črno, zrak se na tleh močno vrt<strong>in</strong>či<br />
c) stekanje zraka se prek<strong>in</strong>e, nastopi <strong>za</strong>tišje, nato sledi piš <strong>in</strong> električni pojavi<br />
d) dviganje v blaku se pospešuje, oblak razpada<br />
M-199. Kaj so največje nevarnosti, če letalca potegne v nevihtni oblak?<br />
a) velik pospešek, preveč vodne pare, turbulenca, izguba orientacije<br />
b) <strong>za</strong>ledenitev letalne naprave, prevelika vidljivost, premočan horizontalni veter,turbulenca<br />
c) močni vertikalni tokovi <strong>in</strong> <strong>za</strong>ledenitve, nizke T, pomankanje kisika, turbulenca, udari strel,<br />
izguba <strong>za</strong>vesti<br />
d) turbulenca, močno vrt<strong>in</strong>čenje zraka, temperature pod 10˙C , močan piš, padav<strong>in</strong>e<br />
M-200. Kaj pomeni, da se zrak dviguje po suhi adiabati <strong>in</strong> koliko ta znaša?<br />
a) zrak se pri dviganju ohlaja brez dovajanja <strong>in</strong> odvajanja toplote, 10 K/km<br />
b) zrak se pri spuščanju segreva z dovajanjem toplote, 10K/km<br />
c) zrak se pri dviganju segreva, brez dovajanja toplote, 7K/km<br />
d) zrak se pri dviganju suši <strong>in</strong> ohlaja, z dovajanjem toplote, 7K/km<br />
M-201. Kakšen je plast suhega zraka, ki balon pregretega toplega zraka pri dviganju <strong>za</strong>vira?<br />
a) labilna<br />
b) <strong>in</strong>diferentna<br />
c) pogojno stabilna<br />
d) stabilna<br />
M-202. Kje <strong>in</strong> <strong>za</strong>kaj se ustavi dvigajoči se zrak v kumulusu lepega vremena ?<br />
a) na zgornji površ<strong>in</strong>i oblaka, temperatura mu pade pod temperaturo rosišča, izgubi vso vodno<br />
paro<br />
b) ob <strong>in</strong>verzijski plasti, temperatura se mu izenači s temperaturo okolišnjega zraka<br />
c) na zgornji površ<strong>in</strong>i oblaka, temperatura preseže temperaturo okolišnjega zraka<br />
d) ustavljati se <strong>za</strong>čne že v bazi oblaka, ker se <strong>za</strong>radi konden<strong>za</strong>cije <strong>za</strong>čne zmanjševati sila<br />
vzgona, ustavi se na vrhu oblaka<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
38
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
M-203. Ali je močnejši veter ob tleh dober <strong>za</strong> nastanek stalnega termičnega stebra?<br />
a) da, ker ves čas odpihuje topel pregret zrak, ki se odlepi od tal <strong>in</strong> se <strong>za</strong>čne dvigovati<br />
b) da, ker še dodatno premeša <strong>in</strong> ogreje dvigajoči se zrak<br />
c) da, ker pospeši pregreti zrak ob tleh, ki tako lažje doseže viš<strong>in</strong>o<br />
d) ne, ker se veča prizemna turbulenca, ki premeša zrak <strong>in</strong> ne dovoli, da bi se formirale plasti<br />
pregretega zraka<br />
M-204. S čim narašča <strong>in</strong>tenzivnost turbulence nevarne <strong>za</strong> jadralnega padalca ?<br />
a) s hitrostjo vetra, z jakostjo sončnega obsevanja,s temperaturno razliko med zrakom na<br />
privetrni <strong>in</strong> <strong>za</strong>vetrni strani, z oddaljevanjem od zemeljske površ<strong>in</strong>e<br />
b) s hitrostjo vetra, z večanjem razlike pritiska na tleh, s približevanjem oblakov <strong>in</strong> z razbitostjo<br />
terena preko katerega piha veter<br />
c) s hitrostjo vetra, z razbitostjo terena, spremenljivost poraščenosti <strong>in</strong> nagiba terena, večja na<br />
<strong>za</strong>vetrni strani hribov<br />
d) z oddaljevanjem od zemeljske površ<strong>in</strong>e , s približevanjem fronte, z manjšanjem temperature<br />
<strong>in</strong> pritiska zraka, z razliko med hladnejšim zrakom ob površju <strong>in</strong> toplejšim v viš<strong>in</strong>ah<br />
M-205. Zakaj pri t.i. suhi termiki ne pride do nastanka oblakov ?<br />
a) oblaki sicer ves čas nastajajo, vendar se na konden<strong>za</strong>cijskem nivoju tudi ves čas uparjajo<br />
na<strong>za</strong>j v vodno paro <strong>in</strong> jih <strong>za</strong>to ne vidimo<br />
b) zrak, ki se dviguje, ves čas oddaja vodno paro <strong>in</strong> se <strong>za</strong>to še pred konden<strong>za</strong>cijskim nivojem<br />
ustavi<br />
c) zrak je relativno vlažen <strong>in</strong> s tem relativno težji, <strong>za</strong>to se <strong>za</strong>radi prevelike količ<strong>in</strong>e vodne pare ne<br />
more dvigniti do konden<strong>za</strong>cijskega nivoja<br />
d) dvigajočemu zraku se temperatura izenači z okolišnjim zrakom še preden doseže<br />
konden<strong>za</strong>cijski nivo<br />
M-206. Zakaj so spomladi pogostejša močna termična dviganja?<br />
a) ker je sonce močnejše kot pozimi, temperaturna razlika med zrakom v viš<strong>in</strong>ah <strong>in</strong> v nižjih<br />
plasteh pa je velika<br />
b) ker je sonce višje kot pozimi, v gorah pa se zrak relativno bolj segreje kot v dol<strong>in</strong>ah<br />
c) ker se dan daljša, sneg v gorah se tali, zrak v dol<strong>in</strong>ah pa se preko noči bolj ohladi<br />
d) ker je sonce nižje kot poleti, obenem pa v gorah lahko še leži sneg<br />
M-207. Zakaj je burja tako sunkovit veter?<br />
a) ker piha največ pozimi, ko je zrak v Primorju hladnejši ,<strong>in</strong> ker nastopi po prehodu tople fronte<br />
preko naših krajev<br />
b) ker se hladni zrak prek Krasa <strong>in</strong> vrhov D<strong>in</strong>arskega gorstva zliva proti relativno toplejši<br />
Primorski<br />
c) ker je tlačna razlika med hladno cel<strong>in</strong>o <strong>in</strong> toplim Primorjem po prehodu ciklona največja<br />
d) ker hladno morje vpliva na hladnejši zrak na cel<strong>in</strong>i <strong>in</strong> ga pospešuje preko toplejšega zraka v<br />
Primorju<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
39
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
KONSTRUKCIJE IN MATERIALI (K)<br />
K-01. Gornje platno krila je s spodnjim platnom krila pove<strong>za</strong>no z :<br />
a) Rebri<br />
b) Komorami<br />
c) Stabili<strong>za</strong>torji<br />
d) Veznimi vrvicami<br />
K-02. Zakaj so diagonalne podpore v krilu ?<br />
a) Omogočijo lepšo obliko krila<br />
b) Zmanjšajo število vrvic po krilu <strong>in</strong> povečajo trdnost krila<br />
c) Preprečijo pretok zraka po krilu<br />
d) Usmerjajo pretok zraka v krilu<br />
K-03. Debel<strong>in</strong>a profila letalne naprave se običajno izraža :<br />
a) Z enoto parabole<br />
b) S številom odprt<strong>in</strong> v profilu<br />
c) S faktorjem povečave<br />
d) V % glede na dolž<strong>in</strong>o profila<br />
K-04. Skozi odprt<strong>in</strong>e <strong>za</strong> izenačevanje tlaka se lahko <strong>za</strong>stali zrak :<br />
a) Pretaka prečno po kupoli<br />
b) Pretaka vzdolžno po kupoli<br />
c) Ne moremo več napolniti upadlih celic<br />
d) Izteka iz padala (regulacija tlaka)<br />
K-05. Kje so pri jadralnem padalu pritrjene krmilne vrvice ?<br />
a) Na sprednje nosilne trakove<br />
b) Na stabili<strong>za</strong>tor<br />
c) Na sprednji rob padala (vpadni rob)<br />
d) Na <strong>za</strong>dnji rob padala<br />
K-06. Katere nosilne vrvice nosijo 3/4 skupne teže ?<br />
a) Zadnje vrvice (D-vrvice)<br />
b) Srednje vrvice (B <strong>in</strong> C vrvice)<br />
c) Sprednje vrvice (A <strong>in</strong> B vrvice)<br />
d) Krmilne vrvice<br />
K-07. Skupna nosilnost A <strong>in</strong> B nosilnih trakov mora biti :<br />
a) Dvakrat toliko kolikor je skupna maksimalna vzletna teža<br />
b) Točno 1 tono<br />
c) 10 % več kot je nosilnost C <strong>in</strong> D nosilnih vrvic<br />
d) Najmanj 8-kratna maksimalna vzletna teža <strong>in</strong> ne manj kot 800 kg (8000 N)<br />
K-08. Katera teža se upošteva pri obremenitvi krila ?<br />
a) Teža pilota, opreme <strong>in</strong> jadralnega padala<br />
b) Teža pilota <strong>in</strong> opreme<br />
c) Teža pilota<br />
d) Teža pilota <strong>in</strong> jadralnega padala<br />
K-09. Katere vrednosti potrebujete <strong>za</strong> izračun obremenitve krila ?<br />
a) Težo opreme <strong>in</strong> pribora ter površ<strong>in</strong>o jadralnega padala<br />
b) Vzletno težo <strong>in</strong> površ<strong>in</strong>o jadralnega padala<br />
c) Razpon, površ<strong>in</strong>o <strong>in</strong> težo jadralnega padala<br />
d) Prostorn<strong>in</strong>o krila, težo pilota, težo jadralnega padala<br />
K-10. Kakšna naj bo krilna obremenitev jadralnega padala ?<br />
a) Čim večja<br />
b) 3,3 kg/m2<br />
c) V razponu predpisanem od proizvajalca<br />
d) Od 2 do 4 kg/m2<br />
KONSTRUKCIJE IN MATERIALAI (K)<br />
40
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
K-11. Kakšna naj bo krilna obremenitev pri bolj vitkih jadralnih padalih ?<br />
a) 3,3 kg/m2<br />
b) Večja<br />
c) 2,5 kg/m2<br />
d) V mejah določenih od proizvajalca<br />
K-12. Kakšne so lahko posledice premajhne krilne obremenitve ?<br />
a) Slabša vodljivost padala <strong>in</strong> povečana možnost pojava prevlečenega leta<br />
b) Dobro pobiranje v nežnih dviganjih<br />
c) Težje naredimo »ušesa«<br />
d) Večja hitrost pri pristajanju<br />
K-13. Pilot ima maso 80 kg, oprema z jadralnim padalom pa tehta17 kg. Jadralno padalo ima površ<strong>in</strong>o<br />
28 m2. Kolikšna je krilna obremenitev ?<br />
a) 4 kg/m2<br />
b) Majhna<br />
c) 2,8 kg/m2<br />
d) 3,4 kg/m2<br />
K-14. Jadralno padalo ima maso 5 kg, pilot z opremo 75 kg. Kolikšna sila deluje pri pospešku 6g ?<br />
a) 4800 N<br />
b) 3500 N<br />
c) 4200 N<br />
d) 6000 N<br />
K-15. Vitkost je ?<br />
a) Razmerje med glob<strong>in</strong>o <strong>in</strong> viš<strong>in</strong>o profila<br />
b) Faktor povečave<br />
c) Razmerje med razpet<strong>in</strong>o na kvadrat <strong>in</strong> površ<strong>in</strong>o<br />
d) Obremenitev na jadralnem padalu v razmerju s površ<strong>in</strong>o<br />
K-16. Kako se glasi formula <strong>za</strong> vitkost ?<br />
a) Razpet<strong>in</strong>a krila na kvadrat : Površ<strong>in</strong>a krila<br />
b) Površ<strong>in</strong>a krila na kvadrat : Razpet<strong>in</strong>a krila<br />
c) Površ<strong>in</strong>a krila na kvadrat : Razpet<strong>in</strong>a krila na kvadrat<br />
d) Vzletna teža na kvadrat : Površ<strong>in</strong>a krila<br />
K-17. Katero jadralno padalo ima največjo vitkost ?<br />
a) Jadralno padalo z veliko celicami<br />
b) Jadralno padalo z veliko razpet<strong>in</strong>o<br />
c) Jadralno padalo z veliko površ<strong>in</strong>o <strong>in</strong> veliko glob<strong>in</strong>o<br />
d) Jadralno padalo, ki ima 1/4 celic spredaj <strong>za</strong>prtih<br />
K-18. Pri površ<strong>in</strong>i jadralnega padala 26 kvadratnih metrov <strong>in</strong> razponu krila 11 m znaša vzletna teža<br />
100 kg. Kolikšna je vitkost krila ?<br />
a) cca. 5,25<br />
b) cca. 2,36<br />
c) cca. 3,8<br />
d) cca. 4,65<br />
K-19. Kateri od navedenih konstrukcijskih <strong>za</strong>htev najbolj vpliva na letalne sposobnosti jadralnega<br />
padala ?<br />
a) Število celic <strong>in</strong> diagonalnih pove<strong>za</strong>v<br />
b) Vitkost <strong>in</strong> profil<br />
c) Tanke nosilne vrvice<br />
d) Štirje nosilni trakovi<br />
K-20. Kako imenujemo del št. 1 na skici (Priloga 1) ?<br />
a) Nos profila<br />
b) Zadnji rob jadralnega padala<br />
c) Celica<br />
d) Stena celice<br />
KONSTRUKCIJE IN MATERIALAI (K)<br />
41
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
K-21. Kako imenujemo del št. 2 na skici (Priloga št. 1) ?<br />
a) Prednji rob jadralnega padala<br />
b) Stabili<strong>za</strong>tor<br />
c) Zadnj rob padala<br />
d) Stena celice<br />
K-22. Kako imenujemo del št. 3 na skici (Priloga št. 1) ?<br />
a) Prednji rob jadralnega padala<br />
b) Diagonalna podpora<br />
c) Celica<br />
d) Stena celice<br />
K-23. Kako imenujemo del št. 4 na skici (Priloga št. 1) ?<br />
a) Celica<br />
b) Stena celice<br />
c) Vmesna stena celice<br />
d) Odprt<strong>in</strong>a <strong>za</strong> izenačevanje tlaka<br />
K-24. Kako imenujemo del št. 5 na skici (Priloga št. 1) ?<br />
a) Celica<br />
b) Odprt<strong>in</strong>a <strong>za</strong> izenačevanje tlaka<br />
c) Vmesna stena celice<br />
d) Stabili<strong>za</strong>tor<br />
K-25. Kako imenujemo del št. 6 na skici (Priloga št. 1) ?<br />
a) Diagonalna podpora<br />
b) Odprt<strong>in</strong>a <strong>za</strong> izenačevanje tlaka<br />
c) Vmesna stena celice<br />
d) Nos profila<br />
K-26. Kako imenujemo del št. 7 na skici (Priloga št. 1) ?<br />
a) Stabili<strong>za</strong>tor<br />
b) Stena celice<br />
c) Zadnji rob jadralnega padala<br />
d) Zavora<br />
K-27. Kako imenujemo del št. 8 na skici (Priloga št. 1) ?<br />
a) Razpet<strong>in</strong>a jadralnega padala<br />
b) Glob<strong>in</strong>a jadralnega padala<br />
c) Vitkost jadralnega padala<br />
d) Inducirani upor<br />
K-28. Kako imenujemo del št. 9 na skici (Priloga št. 1) ?<br />
a) Razpet<strong>in</strong>a jadralnega padala<br />
b) Glob<strong>in</strong>a jadralnega padala<br />
c) Vitkost jadralnega padala<br />
d) Inducirani upor<br />
K-29. Kako imenujemo del št. 10 na skici (Priloga št. 1) ?<br />
a) Stabili<strong>za</strong>tor<br />
b) Zadnje vrvice<br />
c) Prednje vrvice<br />
d) Krmilna vrvica<br />
K-30. Kako imenujemo del št. 11 na skici (Priloga št. 1) ?<br />
a) Krmilne vrvice<br />
b) Nosilne vrvice<br />
c) Nosilni trakovi<br />
d) Karab<strong>in</strong>i<br />
KONSTRUKCIJE IN MATERIALAI (K)<br />
42
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
K-31. Kako imenujemo del št. 12 na skici (Priloga št. 1) ?<br />
a) Nosilne vrvice<br />
b) Krmilne vrvice<br />
c) Nosilni trakovi<br />
d) Vezno pasovje<br />
K-32. Kako imenujemo del št. 13 na skici (Priloga št. 1) ?<br />
a) Nosilni trakovi<br />
b) Krmilni sistem<br />
c) Vezno pasovje<br />
d) Karab<strong>in</strong> (vponka)<br />
K-33. Kako imenujemo del št. 14 na skici (Priloga št. 1) ?<br />
a) Ročica krmilne vrvice<br />
b) Ročaj v sili<br />
c) Ročica reševalnega padala<br />
d) Zadnje vrvice<br />
K-34. Kaj storite, če vaše jadralno padalo pogostokrat preide <strong>za</strong> krajši čas v prevlečen let ?<br />
a) Z vozli skrajšam A nosilne vrvice<br />
b) Jadralno padalo letim nekoliko pospešeno<br />
c) Jadralno padalo mora v kontrolo k proizvajalcu<br />
d) Stalno vozim z ne<strong>za</strong>vrtimi komandami<br />
K-35. Kaj lahko povzroči povečana poroznost materiala na zgornji sprednji strani krila ?<br />
a) Krilo ostane v prevlečenem letu<br />
b) Slabšo vodljivost<br />
c) Večjo horizontalno hitrost<br />
d) Občasno se pojavljajo stranska <strong>za</strong>piranja krilla<br />
K-36. Kako ugotavljamo tehnično primernost jadralnega padala ?<br />
a) S tehničnim pregledom<br />
b) S primerjalnim letom<br />
c) S testiranjem<br />
d) Z vizualnim pregledom kupole <strong>in</strong> vrvic<br />
K-37. Kaj vpliva na izbiro jadralnega padala ?<br />
a) Cena<br />
b) Čim boljša f<strong>in</strong>esa<br />
c) Ustre<strong>za</strong>ti mora znanju <strong>in</strong> teži pilota<br />
d) Barva <strong>in</strong> vzorec<br />
K-38. Kje hranite jadralno padalo ?<br />
a) Vseeno<br />
b) V avtu<br />
c) V suhem <strong>prostor</strong>u<br />
d) V sobi <strong>za</strong> športno opremo<br />
K-39. Kaj najbolj vpliva na trdnost <strong>in</strong> staranje krila jadralnega padala ?<br />
a) Pogosto zlaganje<br />
b) Vlaga<br />
c) Letenje v pobočnem vzgorniku<br />
d) UV žarki<br />
K-40. S katero tekoč<strong>in</strong>o lahko čistimo jadralno padalo ?<br />
a) S čistilnim benc<strong>in</strong>om<br />
b) Z vodo<br />
c) S čistilom <strong>za</strong> obleke<br />
d) Z alkoholom<br />
KONSTRUKCIJE IN MATERIALAI (K)<br />
43
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
K-41. Kaj storite z jadralnim padalom po pristanku v morju ?<br />
a) Posušim v senci<br />
b) Operem s sladko vodo <strong>in</strong> posušim v senci<br />
c) Jadralno padalo mora v kontrolo k proizvajalcu <strong>za</strong>radi krčenja materiala<br />
d) Posušim <strong>in</strong> zložim v nahrbtnik, da je čim manj na soncu<br />
K-42. Vaše jadralno padalo ima oljnat madež. Kako ga odstraniti ?<br />
a) Takoj sprati z milnico <strong>in</strong> nato sprati s čisto vodo<br />
b) Očistiti z benc<strong>in</strong>om<br />
c) Obdelati z čistilnim sredstvom<br />
d) Olje ne škoduje padalu<br />
K-43. Zakaj ni priporočljivo jadralnega padala dlje časa hraniti v nepropustno <strong>za</strong>prtem ovoju ?<br />
a) Jadralno padalo lahko razjedo molji<br />
b) Jadralno padalo se lahko poškoduje od plesni<br />
c) Hranjenje v nepropustno <strong>za</strong>prtem ovoju je priporočljivo<br />
d) Kondenzirana vlaga lahko povzroči korozijo<br />
K-44. S čim je obdelana kupola jadralnega padala ?<br />
a) S karbonom<br />
b) S poliesterskimi vlakni<br />
c) S posebnim premazom ali impregnacijo<br />
d) Z ojačitvenimi trakovi<br />
K-45. Kaj razumemo kot poroznost tkan<strong>in</strong>e ?<br />
a) Propustnost zraka<br />
b) Mečkavost<br />
c) Kakovost<br />
d) Teža na kvadratni meter tkan<strong>in</strong>e<br />
K-46. Ali UV-žarki slabijo material jadralnega padala ?<br />
a) Samo, če je rumene ali rdeče barve<br />
b) Šele po večletni uporabi<br />
c) Ne<br />
d) Da<br />
K-47. Na kaj je potrebno paziti pri močni sončni pripeki ?<br />
a) Pripeka ne škoduje niti jadralnemu padalu niti veznim pasovom<br />
b) Jadralnega padala <strong>in</strong> veznih pasov ne puščati na žgočem soncu<br />
c) Jadralno padalo <strong>in</strong> vezne pasove je treba pred pripeko obvarovati s škropljenjem z vodo<br />
d) Sončna pripeka škodi le jadralnim padalom, ki so narejena iz poliestra<br />
K-48. Kaj je "Rip-Stop" material ?<br />
a) Obstojnejši material <strong>in</strong> bolj odporen proti UV sevanju<br />
b) Material, ki preprečuje nadalnje trganje<br />
c) Jedro iz kevlarjevih niti<br />
d) Posebna tehnika pristajanja<br />
K-49. Vaše jadralno padalo ima razpoko dolgo cca 3 cm. Sami jo lahko popravite tako, da :<br />
a) Jo obojestransko prelepite s samolepilnim trakom <strong>za</strong> kupole jadralnih padal<br />
b) Jo <strong>za</strong>šijete z bombažno nitjo<br />
c) Očistite jadralno padalo s čistilnim sredstvom <strong>in</strong> nato prelepite razpoko s kosom materiala <strong>za</strong><br />
kupole padal<br />
d) Narežemo mesto razpoke <strong>in</strong> zvarimo skupaj<br />
K-50. Kako vpliva dež na jadralno padalo ?<br />
a) Nima posebnega vpliva<br />
b) Z mokrim jadralnim padalom lažje štartamo<br />
c) Povzroči spremembo težišča krila<br />
d) Jadralno padalo moramo bolj <strong>za</strong>virati<br />
KONSTRUKCIJE IN MATERIALAI (K)<br />
44
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
K-51. Kaj se lahko zgodi, če letimo v dežju ?<br />
a) Odzivnost jadralnega padala je večja, posledica so ostri <strong>za</strong>voji<br />
b) Pride do prevlečenega leta<br />
c) Jadralno padalo bo mokro <strong>in</strong> težko, pristanek bo <strong>za</strong>radi tega hitrejši<br />
d) Aerod<strong>in</strong>amične lastnosti krila se izboljšajo<br />
K-52. Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri reševalnega padala ?<br />
a) Da ni starejše od 5 let<br />
b) Da je primerne velikosti <strong>za</strong> našo težo<br />
c) Da je vidnih barv<br />
d) Da je bilo uporabljeno <strong>za</strong> reševanje največ dvakrat<br />
K-53. Na kaj moramo biti pozorni pri reševalnem padalu ?<br />
a) Da lahko hitro <strong>in</strong> enostavno izvlečemo notranji kontejner<br />
b) Da je ročica <strong>za</strong> odpiranje rdeče barve<br />
c) Da je kupola reševalnega padala iz neprepustnih materialov<br />
d) Da je ročica <strong>za</strong> odpiranje na desni strani sedeža<br />
K-54. Katera teža se upošteva pri izbiri velikosti reševalnega padala ?<br />
a) Teža pilota <strong>in</strong> opreme brez jadralnega padala<br />
b) Teža pilota<br />
c) Teža pilota, opreme <strong>in</strong> jadralnega padala<br />
d) Teža pilota, opreme, jadralnega <strong>in</strong> reševalnega padala<br />
K-55. Na kaj moramo biti pozorni pri namestitvi reševalnega padala v letalni sedež ?<br />
a) Da je notranji kontejner pritrjen na vrh kupole reševalnega padala<br />
b) Da je nameščeno v hrbtni kontejner<br />
c) Na obojestransko pritrditev trakov reševalnega padala na letalni sedež<br />
d) Da so trakovi reševalnega padala pripeti na glavnih karab<strong>in</strong>ih<br />
K-56. Zakaj je dobro, da je reševalno padalo pritrjeno na letalni sedež na ramenskih trakovih ?<br />
a) Ker je tam najmočnejši trak<br />
b) Ker bi nas drugje nosilni trak reševalnega padala motil<br />
c) Ker imamo na glavnih karab<strong>in</strong>ih pripeto že jadralno padalo<br />
d) Da nas ob uporabi postavi na noge<br />
K-57. Kaj je pomembna prednost frontalnega kontejnerja ?<br />
a) Možnost namestitve <strong>in</strong>strumentov na njega<br />
b) Ročka <strong>za</strong> odpiranje v vidnem polju <strong>in</strong> možnost obojeročnega izmeta<br />
c) Frontalna <strong>za</strong>ščita<br />
d) Vizualno lahko opazujemo da še imamo reševalno padalo<br />
K-58. Na kaj moramo biti pozorni, če imamo reševalno padalo v front kontejnerju ?<br />
a) Da vrvico pospeševalnika pritrdimo pod nosilnim trakom reševalnega padala<br />
b) Da so <strong>in</strong>strumenti dobro pritrjeni<br />
c) Da nimamo motenega pogleda navzdol<br />
d) Da pri aktiviranju potegnemo ročko <strong>za</strong> odpiranje z desno roko<br />
K-59. Zakaj je pomembna odprt<strong>in</strong>a - ventil na vrhu okroglega reševalnega padala ?<br />
a) Zaradi hitrega odpiranja<br />
b) Omogoča stabilno padanje<br />
c) Zmanjšuje d<strong>in</strong>amični udarec ob odpiranju<br />
d) Zmanjša kvadraturo, da nismo na njemu prelahki<br />
K-60. Kdaj je potrebno preverjati sistem <strong>za</strong> odpiranje reševalnega padala ?<br />
a) Ob prelaganju reševalnega padala<br />
b) Pred letenjem v turbulenci<br />
c) Ko zlagamo opremo v nahrbtnik<br />
d) Pred vsakim poletom<br />
KONSTRUKCIJE IN MATERIALAI (K)<br />
45
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
K-61. Kdaj je priporočljivo preložiti reševalno padalo ?<br />
a) Vsako leto<br />
b) Glede na navodilo iz tehnične knjižice<br />
c) Samo kadar je bilo mokro<br />
d) Le takrat, ko smo ga morali uporabili <strong>za</strong> varen pristanek<br />
K-62. Na kaj je potrebno posebej paziti pri <strong>za</strong>piranju veznega pasovja ?<br />
a) Da ga lahko <strong>za</strong>pnemo z eno roko<br />
b) Da je pravilno <strong>za</strong>prto<br />
c) Da je tesno <strong>za</strong>tegnjeno<br />
d) Da je ohlapno<br />
K-63. Katere lastnosti morajo imeti <strong>za</strong>klepi na karab<strong>in</strong>ih ?<br />
a) Da so lahko dostopni<br />
b) Da so površ<strong>in</strong>sko <strong>za</strong>ščiteni<br />
c) Da so <strong>za</strong>varovani pred neželjenim odpiranjem<br />
d) Prenašati morajo velike obremenitve tako v prečni kakor v vzdolžni smeri<br />
K-64. Kaj je namen protektorja ?<br />
a) Zmanjša silo ob udarcu <strong>in</strong> <strong>za</strong>ščiti pilota<br />
b) Oblikuje aerod<strong>in</strong>amično formo letalnega sedeža<br />
c) Izboljša udobnost sedenja<br />
d) Lažje montiramo reševalno padalo v letalni sedež<br />
KONSTRUKCIJE IN MATERIALAI (K)<br />
46
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
POSTOPKI V SILI (E)<br />
E-01. Kaj je enostransko <strong>za</strong>piranje ?<br />
a) Enostransko <strong>za</strong>piranje je frontalno <strong>za</strong>piranje krila <strong>za</strong>radi turbulentnega ozračja<br />
b) Enostransko <strong>za</strong>piranje je deformacija ene strani krila <strong>za</strong>radi turbulentnega ozračja <strong>in</strong><br />
nepopolnega pilotiranja krila<br />
c) Enostransko <strong>za</strong>piranje je deformacija ene strani krila <strong>za</strong>radi lam<strong>in</strong>arnega toka zraka <strong>in</strong><br />
nepopolnega pilotiranja krila<br />
d) Enostransko <strong>za</strong>piranje ni nikoli možno, če dobro pilotiramo krilo<br />
E-02. Kako rešujemo enostransko <strong>za</strong>piranje ?<br />
a) Zavremo <strong>za</strong>prto stran, »pumpamo« odprto stran<br />
b) Zavremo odprto stran cca.20%, da ustavimo ali zmanšamo rotacijo, <strong>za</strong>prto stran »pumpamo«<br />
do odprtja krila, ves čas pazimo na ohranjanje hitrosti<br />
c) Ne izvedemo nobenega ukrepa, saj se krilo vedno odpre samo<br />
d) Krilo uvedemo v full-stall <strong>in</strong> nato izvedemo izhod iz full-stalla<br />
E-03. Kakšna je razlika med močnim enostranskim <strong>za</strong>piranjem (več kot polovico krila) <strong>in</strong> blažjo<br />
obliko ?<br />
a) Ni nobene razlike, krilo se odzove enako<br />
b) Pri močnem enostranskem <strong>za</strong>piranju je rotacija manj <strong>in</strong>tenzivna kot pri blagi obliki<br />
c) Pri močnem enostranskem <strong>za</strong>piranju je rotacija bolj <strong>in</strong>tenzivna kot pri blagi obliki, krilo rahlo<br />
<strong>za</strong>vremo na odprti strani, pazimo da ohranjamo hitrost krila, s težiščem smo v nevtrali <strong>in</strong><br />
»pumpamo« deformirano stran<br />
d) Pri močnem enostranskem <strong>za</strong>piranju je rotacija bolj <strong>in</strong>tenzivna kot pri blagi obliki, krilo zelo<br />
močno <strong>za</strong>vremo na odprti strani, pazimo da ohranjamo hitrost krila, s težiščem smo v nevtrali<br />
<strong>in</strong> »pumpamo« deformirano stran<br />
E-04. Kakšne so nevarnosti pri enostranskem <strong>za</strong>piranju ?<br />
a) Intenzivno spiralno strmoglavljanje, <strong>za</strong>tik stabili<strong>za</strong>torja med vrvice (kravata), velika G<br />
obremenitev, trk v pobočje kadar jadramo blizu, izguba orentacije<br />
b) Samo <strong>in</strong>tenzivno spiralno strmogljavljanje<br />
c) Ni nevarnosti, saj gre <strong>za</strong> enostavno reševanje<br />
d) A, B <strong>in</strong> C je pravilno<br />
E-05. Pri velikem enostranskem <strong>za</strong>piranju (več kot polovica krila) :<br />
a) Moramo jadralno padalo stabilizirati z izvedbo full stalla<br />
b) Predvsem moramo paziti, da pri reševanju ne <strong>za</strong>viramo premočno na odprti strani, ker bi s<br />
tem povzročili odtrganje vzgona<br />
c) Globoko potegnemo obe krmilni vrvici <strong>in</strong> takoj popustimo<br />
d) »Pumpamo« s krmilno vrvico na <strong>za</strong>prti strani<br />
E-06. S čim se poveča nevarnost popolnega zloma pri enostranskem <strong>za</strong>piranju, ko <strong>za</strong>čne pilot<br />
<strong>za</strong>virati zunanjo stran krila ?<br />
a) Če pilot zunanje strani krila ne <strong>za</strong>vre dovolj, <strong>za</strong>čne padalo počasi <strong>za</strong>vijati iz smeri, nato pa<br />
pride do popolnega zloma vzgona<br />
b) Če pilot ne reagira, bo na krilu prišlo do popolnega zloma vzgona<br />
c) Če ima pilot nastavljene krmilne vrvice zelo na kratko (potrebni kratki posegi pri upravljanju<br />
jadralnega padala)<br />
d) Če ima pilot nastavljene krmilne vrvice zelo na dolgo (potrebni dolgi posegi pri upravljanju<br />
jadralnega padala)<br />
E-07. Kaj je najbolj nevarno pri tem, če pilot po enostranskem <strong>za</strong>piranju jadralnega padala s<br />
prekomernim <strong>za</strong>viranjem zunanje strani prevleče padalo ?<br />
a) Jadralno padalo omahne postrani <strong>in</strong> na<strong>za</strong>j; iz tega položaja lahko kupola udari močno naprej<br />
<strong>in</strong> vstran pred pilota<br />
b) Jadralno padalo lahko reagira popolnoma nepričakovano<br />
c) Jadralno padalo lahko <strong>za</strong>čne spiralno strmoglavljati proti tlem<br />
d) A, B <strong>in</strong> C je pravilno<br />
POSTOPKI V SILI (E)<br />
47
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
E-08. Kakšna mora biti prva reakcija pilota, če se stransko <strong>za</strong>pre pospešeno jadralno padalo ?<br />
a) Potegniti krmilno vrvico na nasprotni strani<br />
b) Uporabiti krmilno vrvico na <strong>za</strong>prti strani<br />
c) Prenesti težo na <strong>za</strong>prto stran<br />
d) Takoj prenehati s pospeševanjem<br />
E-09. Kaj je kravata ?<br />
a) Kravata je navitje okoli nosilnih trakov<br />
b) Kravata je <strong>za</strong>tik stabili<strong>za</strong>torja krila <strong>za</strong> nosilne vrvice <strong>za</strong>radi močnega enostranskega <strong>za</strong>piranja;<br />
najbolj občutljiva krila <strong>za</strong> kravato so krila, ki imajo vpetje vrvic na vsako tretjo celico<br />
c) Kravata je <strong>za</strong>tik stabili<strong>za</strong>torja krila med nosilne vrvice <strong>za</strong>radi močnega enostranskega<br />
<strong>za</strong>piranja; najbolj občutljiva krila <strong>za</strong> kravato so krila, ki imajo vpetje vrvic na vsako ali pa na<br />
vsako drugo celico<br />
d) A, B <strong>in</strong> C je pravilno<br />
E-10. Kaj velja v primeru, da se stranski del krila <strong>za</strong>plete med nosilne vrvice jadralnega padala<br />
(kravata) ?<br />
a) Jadralno padalo lahko <strong>za</strong>čne spiralno strmoglavljati<br />
b) Jadralno padalo se le v redkih primerih razplete<br />
c) Pilot lahko poskusi s prenosom teže <strong>in</strong> <strong>za</strong>viranjem zunanje strani <strong>za</strong>ustaviti rotacijo, če pa je<br />
nizko, mora takoj aktivirati reševalno padalo<br />
d) A, B <strong>in</strong> C je pravilno<br />
E-11. Kaj je frontalno <strong>za</strong>piranje ?<br />
a) Je deformacija sprednjega roba krila<br />
b) Je deformacija ene strani krila<br />
c) Je deformacija <strong>za</strong>dnjega roba krila<br />
d) Je posledica prevelikega vpadnega kota<br />
E-12. Kaj lahko povzroči frontalno <strong>za</strong>piranje ?<br />
a) Letenje na velikih vpadnih kotih<br />
b) Turbulentno ozračje <strong>in</strong> letenje na zelo majhnih vpadnih kotih, npr. uporaba pospeševalnika<br />
c) Lam<strong>in</strong>arni tok zraka<br />
d) Nepravilen izhod iz prevlečenega leta<br />
E-13. Kako rešujemo frontalno <strong>za</strong>piranje ?<br />
a) S »pumpanjem«<br />
b) Povlečemo obe krmilni vrvici navzdol <strong>in</strong> po odpiranju popustimo<br />
c) Pohodimo pospeševalnik<br />
d) Primemo A - nosilne trakove <strong>in</strong> jih povlečemo navzdol<br />
E-14. Kako izvedemo ušesa ?<br />
a) Simetrično potegnemo na obeh straneh eno ali dve zunanji vrvici na B- l<strong>in</strong>iji<br />
b) Simetrično potegnemo na obeh straneh vse vrvice na A-l<strong>in</strong>iji<br />
c) Simetrično potegnemo na obeh straneh eno ali dve zunanji vrvici na A-l<strong>in</strong>iji, nekatera jadralna<br />
padala imajo posebni vrvici <strong>za</strong> izvedbo ušes<br />
d) Simetrično potegnemo sred<strong>in</strong>ski vrvici na A-l<strong>in</strong>iji<br />
E-15. Kako izgleda krilo pri letenju z ušesi ?<br />
a) Krilo je deformirano na obeh koncih<br />
b) Krilo ima normalno obliko<br />
c) Krilo je deformirano na enem koncu<br />
d) Krilo je deformirano v sred<strong>in</strong>i<br />
E-16. Kako vodimo krilo pri vpeljanih ušesih ?<br />
a) S krmilnimi vrvicami<br />
b) S krmilnimi vrvicami <strong>in</strong> s prenosom svoje teže v sedežu<br />
c) Z <strong>za</strong>dnjimi nosilnimi trakovi<br />
d) S prenosom svoje teže v sedežu<br />
POSTOPKI V SILI (E)<br />
48
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
E-17. Kakšna je maksimalna vertikalna hitrost pri letenju z ušesi ?<br />
a) 2 m/s<br />
b) 3 m/s<br />
c) od 4-5 m/s kadar pohodimo pospeševalnik<br />
d) 8 m/s<br />
E-18. Kakšne so nevarnosti pri letenju z velikimi ušesi ?<br />
a) Ni nobene nevarnosti<br />
b) Obstaja možnost prevlečenega leta kadar se Vv približa Vh<br />
c) Obstaja možnost full-stalla<br />
d) Težko jih spet odpremo<br />
E-19. Izhod iz ušes :<br />
a) Krilo »pumpamo«<br />
b) Krilo močno <strong>za</strong>vremo<br />
c) Krilo »pumpamo« če se konca krila ne formirata sama<br />
d) Pohodimo pospeševalnik ali popustimo trimerje<br />
E-20. Vhod v spiralo :<br />
a) Močno potegnemo eno krmilno vrvico, ko krilo vstopi v spiralo rahlo obremenimo nasprotno<br />
krmilno vrvico, da povečamo stabilnost manevra<br />
b) Stopnjujemo poteg krmilne vrvice s stopnjevanjem obodne hitrosti, pomagamo si s prenosom<br />
teže v tisto stran v katero izvajamo spiralo. Ko smo v spirali, rahlo obremenimo nasprotno<br />
krmilno vrvico, da povečamo stabilnost manevra<br />
c) Letimo na m<strong>in</strong>imalni hitrosti <strong>in</strong> eno krmilno vrvico še dodatno <strong>za</strong>vremo, drugo pa popustimo.<br />
Ko smo v spirali, rahlo obremenimo nasprotno stran, da povečamo stabilnost manevra<br />
d) Stopnjujemo poteg krmilne vrvice s stopnjevanjem obodne hitrosti, težo prenesemo na<br />
nasprotno stran. Ko smo v spirali, rahlo obremenimo nasprotno krmilno vrvico, da povečamo<br />
stabilnost manevra<br />
E-21. Kakšna je Vv v spirali :<br />
a) do 20 m/s<br />
b) do10 m/s<br />
c) do15 m/s<br />
d) 5m/s<br />
E-22. Kakšne so lahko obremenitve v spirali ?<br />
a) do 2 G<br />
b) do 1 G<br />
c) do 3 G<br />
d) do 4 G<br />
E-23. »Kako težak« se počuti pilot pri obremenitvi 4G, če je njegova masa 100kg ?<br />
a) kot bi imel 300kg<br />
b) kot bi imel 400kg<br />
c) kot bi imel 200kg<br />
d) kot bi imel 100kg<br />
E-24. Izhod iz spirale :<br />
a) Krmilno vrvico popuščamo počasi, s težo gremo v nevtralni položaj, <strong>za</strong> izhod si v<strong>za</strong>memo dva<br />
do tri obrate, kar je odvisno od tega, koliko energije je bilo v spirali<br />
b) Krmilno vrvico popustimo na hitro, s težo gremo v nevtralni položaj<br />
c) Krmilno vrvico <strong>za</strong>držimo <strong>za</strong>vrto, s težo gremo v nevtralni položaj, nasprotno krmilno vrvico<br />
<strong>za</strong>viramo do ustavitve rotacije<br />
d) Krmilno vrvico popuščamo počasi, s težo ostanemo na notranji strani <strong>za</strong>voja<br />
E-25. Kaj je B-stall ?<br />
a) B-stall je situacija preden krilo pade v full-stall<br />
b) B-stall je manever <strong>za</strong> povečanje horizontalne hitrosti<br />
c) B-stall je manever <strong>za</strong> hitro spuščanje<br />
d) B-stall je podaljšanje A-stalla<br />
POSTOPKI V SILI (E)<br />
49
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
E-26. B-stall izvedemo tako, da :<br />
a) Simetrično potegnemo B- nosilne trakove, krilo se kl<strong>in</strong>asto <strong>za</strong>lomi po celotni sred<strong>in</strong>i<br />
b) Simetrično potegnemo B-nosilne trakove, krilo se frontalno <strong>za</strong>lomi po celotnem razponu krila<br />
c) Asimetrično potegnemo B-nosilne trakove, krilo se kl<strong>in</strong>asto <strong>za</strong>lomi po celotni površ<strong>in</strong>i krila<br />
d) Močno <strong>in</strong> sunkovito potegnemo B-nosilne trakove<br />
E-27. Na kaj pazimo pri vhodu v B-stall ?<br />
a) Da ne po<strong>za</strong>bimo potegniti zraven tudi A-nosilnih trakov<br />
b) Da asimetrično potegnemo B-nosilne trakove<br />
c) Kako potegnemo B-nosilne trakove nima nobenega vpliva<br />
d) Da simetrično <strong>in</strong> enakomerno potegnemo B-nosilne trakove<br />
E-28. Kakšni sta Vh <strong>in</strong> Vv v B-stallu (Vh=horizontalna hitrost, Vv=vertikalna hitrost) ?<br />
a) Vh 4 m/s, Vv 10 m/s<br />
b) Vh 0 m/s, Vv 4 m/s<br />
c) Vh 0 m/s, Vv 8-11 m/s<br />
d) Vh 6 m/s, Vv 15 m/s<br />
E-29. Izhod iz B-stalla (možnih več pravilnih odgovorov) :<br />
a) B-nosilne trakove popustimo simetrično <strong>in</strong> hitro, po potrebi korigiramo z <strong>za</strong>viranjem če nas<br />
krilo prehiti (postopek velja kadar piha močnejši čelni veter)<br />
b) B-nosilne trakove popustimo simetrično <strong>in</strong> počasi<br />
c) B-nosilne trakove popustimo asimetrično <strong>in</strong> hitro<br />
d) B-nosilne trakove popustimo počasi do polovice, nato hitro, pazimo da jih popuščamo<br />
simetrično<br />
E-30. Kdaj obstaja nevarnost pri izvedbi B-stalla, da pride do velikega nihaja krila naprej pred pilota<br />
<strong>in</strong> izgube kontrole nad padalom ?<br />
a) Če krmilne vrvice v <strong>za</strong>dnjem delu izhoda iz B-stalla popuščamo prepočasi<br />
b) Kadar B-nosilne trakove popustimo takoj ko se krilo <strong>za</strong>lomi <strong>in</strong> <strong>za</strong>niha na<strong>za</strong>j<br />
c) Ni nobenih nevarnosti, saj gre <strong>za</strong> izredno varen manever<br />
d) Kadar B-nosilne trakove popustimo pri hitrosti propadanja 6-8 m/s<br />
E-31. Kaj je prevlečen let ?<br />
a) Prevlečen let je porušitev vzgona na krilu <strong>za</strong>radi prevelikega vpadnega kota krila<br />
b) Prevlečen let je porušitev vzgona <strong>za</strong>radi premajhnega vpadnega kota krila <strong>in</strong> povečanje upora<br />
c) Prevlečen let je povečanje vertikalne <strong>in</strong> horizontalne hitrosti<br />
d) Prevlečen let je povečanje samo horizontalne hitrosti<br />
E-32. Kako spoznamo prevlečen let ?<br />
a) Povečana sila na krmilnih vrvicah, manjkajoč občutek vetra <strong>za</strong>radi zmanjšanja horizontalne<br />
hitrosti padala<br />
b) Spodnja stran krila ni napeta, ni občutka vetra, zmanjšana sila na krmilnih vrvicah, povečana<br />
vertikalna hitrost; padalo se ne odzove, ko pilot popusti krmilne vrvice<br />
c) Velika vertikalna hitrost <strong>in</strong> povečana sila na krmilnih vrvicah<br />
d) Močno vrt<strong>in</strong>čenje zraka okrog padala <strong>in</strong> zmanjšana sila, ki je potrebna <strong>za</strong> upravljanje padala<br />
E-33. Zaradi prevelikega vpadnega kota lahko pride jadralno padalo v prevlečen let. Pri tem pride do :<br />
a) Zmanjšanja vzgona <strong>in</strong> večjega obtekanje zraka ob zgornji strani krila<br />
b) Povečanja obtekanja zraka okoli krila <strong>in</strong> večjega pritiska v kupoli<br />
c) Odtrganja obtekanja zraka okoli krila <strong>in</strong> prek<strong>in</strong>itve vzgona<br />
d) Velikega povečanja vzgona <strong>in</strong> upora<br />
E-34. Kakšen je tlak v notranjosti krila v prevlečenem letu ?<br />
a) Tlak je močno zmanjšan<br />
b) Tlak ostane enak kot v normalnem letu<br />
c) Tlak je močno povečan<br />
d) Tlaka v notranjosti ni, ker je krilo deformirano<br />
POSTOPKI V SILI (E)<br />
50
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
E-35. Kako izgleda krilo v prevlečenem letu ?<br />
a) Trdnost krila je zmanjšana, krilo je v obliki podkvice<br />
b) Trdnost krila je večja, krilo ni vodljivo<br />
c) Trdnost krila je zmanjšana, krilo je vodljivo<br />
d) Trdnost krila je zmanjšana, krilo diha, krilo ni vodljivo<br />
E-36. Kakšni sta Vh <strong>in</strong> Vv v prevlečenem letu (Vh=horizontalna hitrost, Vv=vertikalna hitrost) ?<br />
a) Vh 4 m/s, Vv 5-8 m/s<br />
b) Vh 0 m/s, Vv 6-10 m/s<br />
c) Vh 0 m/s, Vv 3-5 m/s<br />
d) Vh 10 m/s, Vv 0 m/s<br />
E-37. Kako <strong>za</strong>znamo prevlečen let ?<br />
a) Akustični variometer, občutek tiš<strong>in</strong>e <strong>za</strong>radi izgube horizontalne hitrosti, mehke krmilne vrvic;<br />
nemirno krilo (krilo diha), povečanje vertikalne hitrosti<br />
b) Občutek tiš<strong>in</strong>e <strong>za</strong>radi povečanja horizontalne hitrosti, akustični variometer, mehke krmilne<br />
vrvice, mirno krilo<br />
c) Prevlečenega leta ne moremo <strong>za</strong>znati<br />
d) Velika horizontalna <strong>in</strong> vertikalna hitrost, mehke krmilne vrvice, akustični variometer, nemirno<br />
krilo, občutek tiš<strong>in</strong>e<br />
E-38. Kako rešujemo prevlečen let ?<br />
a) Povečamo vpadni kot tako, da obremenimo sprednje nosilne trakove ali pohodimo<br />
pospeševalnik<br />
b) Potegnemo eno krmilno vrvico, pohodimo pospeševalnik, obremenimo sprednje nosilne<br />
trakove, popustimo trimerje<br />
c) Zmanjšamo vpadni kot tako, da obremenimo A nosilne trakove ali pohodimo pospeševalnik<br />
d) Jadralno padalo skušamo spraviti v normalen let tako, da gremo v <strong>za</strong>voj<br />
E-39. V kaj se lahko razvije prevlečen let pri nepravilnem reševanju ?<br />
a) V spiralno strmoglavljanje<br />
b) V B-stall<br />
c) Samo v negativni <strong>za</strong>voj<br />
d) V negativni <strong>za</strong>voj <strong>in</strong> full-stall<br />
E-40. Kdaj lahko jadralno padalo pade v prevlečen let ?<br />
a) Na majhnih vpadnih kotih<br />
b) Na vpadnih kotih, ki presegajo kritični vpadni kot; pri velikih ušesih, ko se Vv približa Vh; v<br />
območjih močno spuščajočega se zraka<br />
c) Na vpadnih kotih, ki ne presegajo kritični vpadni kot; v močnem termičnem dviganju; pri velikih<br />
ušesih; v območjih močno spuščajočega se zraka<br />
d) V močnih <strong>za</strong>vojih levo <strong>in</strong> desno; v območju spuščajočega se zraka; na vpadnih kotih, ki ne<br />
presegajo kritičnega vpadnega kota<br />
E-41. Kaj je full-stall ?<br />
a) Full-stall je popolna porušitev vzgona na celotni površ<strong>in</strong>i krila, vzrok <strong>za</strong>to je <strong>za</strong>viranje preko<br />
100%<br />
b) Full-stall je enostranska porušitev vzgona, kar je posledica prevelikega vpadnega kota<br />
c) Full-stall je zmanšanje upora, kar je posledica zmanšanja vpadnega kota<br />
d) Full-stall je povečanje vzgona, kar je posledica povečanja vpadnega kota<br />
E-42. Kaj se dogaja z vpadnim kotom, da bo krilo padlo v v full-stall ?<br />
a) Vpadni kot ostane nespremenjen<br />
b) Vpadni kot se povečuje <strong>in</strong> je manjši od točke kritičnega vpadnega kota<br />
c) Vpadni kot se povečuje preko točke kritičnega vpadnega kota<br />
d) Vpadni kot se najprej zmanjša, nato pa močno poveča<br />
E-43. Kakšni sta vertikalna <strong>in</strong> horizontalna hitrost jadralnega padala, ki je v full-stallu ?<br />
a) Vh=0m/s, Vv=4m/s<br />
b) Vh=8m/s, Vv=15m/s<br />
c) Vh=4m/s, Vv=0m/s<br />
d) Vh=0m/s, Vv=15m/s<br />
POSTOPKI V SILI (E)<br />
51
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
E-44. Opiši izhod iz full-stalla :<br />
a) Ko se nihanje umiri, krmilne vrvice počasi popuščamo do polovice (do približno 50%<br />
<strong>za</strong>viranja), nato jih na hitro popustimo. Pri izhodu moramo biti pripravljeni <strong>in</strong> pozorni na močan<br />
nihaj krila naprej, katerega po potrebi korigiramo z <strong>za</strong>viranjem<br />
b) Na hitro popustimo krmilne vrvice, ko krilo omahne <strong>za</strong> pilota, nato z močnim <strong>za</strong>viranjem<br />
korigiramo krilo, ki <strong>za</strong>niha pred pilota<br />
c) Pri izhodu iz manevra, ko se nihanje umiri, najprej popustimo eno krmilno vrvico <strong>in</strong> nato drugo<br />
d) Ko se nihanje umiri, zelo počasi popuščamo krmilne vrvice, da krilo ostane v prevlečenem letu<br />
<strong>in</strong> nato rešujemo prevlečen let, ker s takim izhodom preprečimo nihaj krila naprej<br />
E-45. Opiši možne nevarnosti pri nepravilnem izhodu iz ful-stalla (možnih več pravilnih odgovorov) :<br />
a) Pri nesimetričnem popuščanju krmilnih vrvic je pri izhodu možen negativni <strong>za</strong>voj<br />
b) Pri simetričnem popuščanju krmilnih vrvic je pri izhodu možen negativni <strong>za</strong>voj<br />
c) Pri hitrem popuščanju, ko krilo omahne <strong>za</strong> pilota, je možen padec v krilo<br />
d) Pri počasnem popuščanju krmilnih vrvic obstaja možnost prevlečenega leta<br />
e) Pri počasnem popuščanju ne obstaja možnost da krilo ostane v prevlečenem letu<br />
E-46. Kaj je negativni <strong>za</strong>voj ?<br />
a) Negativni <strong>za</strong>voj je enostransko odtrganje vzgona, kar je posledica prevelikega vpadnega kota<br />
na eni strani krila. Os rotacije poteka okoli prečne osi krila.<br />
b) Negativni <strong>za</strong>voj je porušitev vzgona na celotni površ<strong>in</strong>i krila<br />
c) Negativni <strong>za</strong>voj je enostranko odtrganje vzgona, kar je posledica prevelikega vpadnega kota<br />
na eni strani krila. Os rotacije poteka skozi krilo <strong>in</strong> pilota.<br />
d) Negativni <strong>za</strong>voj je povečanje tlaka na deformirani strani<br />
E-47. Porazdelitev vzgona na krilu v negativnem <strong>za</strong>voju :<br />
a) Vzgon deluje samo na strani krila, na kateri je vpadni kot presegel kritični vpadni kot<br />
(deformirani strani)<br />
b) Vzgon deluje na tisti strani krila, kjer zračni tok obteka krilo nemoteno. Na strani krila, kjer je<br />
vpadni kot presegel kritični vpadni kot, je cirkulacija zračnega toka motena. Posledica tega je<br />
porušitev vzgona<br />
c) Vzgon je porazdeljen enakomerno po celotni površ<strong>in</strong>i krila<br />
d) Do zloma vzgona pride na celotni površ<strong>in</strong>i krila, posledica tega je rotacija, katere os poteka<br />
skozi krilo <strong>in</strong> pilota<br />
E-48. Obtekanje zračnega toka v negativnem <strong>za</strong>voju :<br />
a) Stran krila, na kateri deluje vzgon, dobiva relativni zračni tok od spredaj; stran krila, na kateri<br />
vzgon ne deluje pa dobiva relativni zračni tok od <strong>za</strong>daj<br />
b) Stran krila, na kateri ne deluje vzgon, dobiva relativni zračni tok od spredaj; stran krila, na<br />
kateri deluje vzgon pa dobiva relativni zračni tok od <strong>za</strong>daj<br />
c) Relativni zračni tok obteka krilo na obeh straneh nemoteno od spredaj, os rotacije poteka<br />
skozi krilo <strong>in</strong> pilota.<br />
d) Relativni zračni tok ne obteka profila krila, saj je prišlo do porušitve vzgona na celotni površ<strong>in</strong>i<br />
krila, to pa povzroči močno rotacijo, katere os poteka skozi krilo <strong>in</strong> pilota<br />
E-49. Kakšna je porazdelitev tlaka v notranjosti krila v negativnem <strong>za</strong>voju ?<br />
a) Na strani, na kateri relativni zračni tok obteka krilo od spredaj, je tlak zmanjšan; na strani, na<br />
kateri relativni zračni tok obteka krilo od <strong>za</strong>daj, je tlak povečan<br />
b) Porazdelitev tlaka je enakomerna po celotni notranjosti krila<br />
c) Na strani, na kateri relativni zračni tok obteka krilo od spredaj, je tlak povečan; na strani, na<br />
kateri relativni zračni tok obteka krilo od <strong>za</strong>daj, je tlak zmanjšan<br />
d) Tlaka v notranjosti krila ni, saj je krilo popolno deformirano<br />
POSTOPKI V SILI (E)<br />
52
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
E-50. Možni nač<strong>in</strong>i kako lahko padalo prevedemo v negativni <strong>za</strong>voj :<br />
a) 1. Letimo z m<strong>in</strong>imalno hitrostjo <strong>in</strong> z eno krmilno vrvico krilo še bolj <strong>za</strong>vremo, drugo pa ne<br />
popustimo; 2. Ko letimo z m<strong>in</strong>imalno hitrostjo eno krmilno vrvico hitro popustimo, drugo pa ne<br />
b) 1. V letu z močno <strong>za</strong>vrto kupolo izvajamo <strong>za</strong>voj, ne da bi popustili nasprotno krmilno vrvico; 2.<br />
Pri hitrem menjavanju <strong>za</strong>vojev, pri katerih ne pride do tekočega prehoda iz ene smeri <strong>za</strong>voja v<br />
drugo, še posebno, če smo pregrobi s potegom krmilne vrvice<br />
c) 1. Kadar ne<strong>za</strong>vrto padalo na eni strani hitro <strong>in</strong> močno <strong>za</strong>vremo do 100%; 2. Pri nepravilnih<br />
izhodih iz prevlečenega leta <strong>in</strong> iz full stalla ter po močnem enostranskem <strong>za</strong>piranju, če to ni<br />
bilo pravočasno rešeno<br />
d) A, B <strong>in</strong> C je pravilno<br />
E-51. Opiši možne nevarnosti, če pilotu v negativnem <strong>za</strong>voju krilo uide iz nadzora :<br />
a) Ni nevarnosti, krilo se vedno samo stabilizira <strong>in</strong> preide v normalen let<br />
b) Obstaja možnost navitja nosilnih trakov; možnost pobega krila v stran; možnost močnega<br />
nihaja krila naprej; nevarnost izgube pilotove orientacije, kar še dodatno oteži uspešnost<br />
reševanja<br />
c) Obstaja velika nevarnost trganja vrvic, ker so G obremenitve večje kot v spirali; možnost<br />
navitja nosilnih trakov<br />
d) Obstaja možnost navitja nosilnih trakov; možnost pobega krila v stran; možnost močnega<br />
nihaja krila naprej; nevarnost izgube pilotove orientacije; trganje nosilnih trakov <strong>za</strong>radi velike G<br />
obremenitve<br />
E-52. Začetno negativno vrtenje <strong>za</strong>ustavimo :<br />
a) Z <strong>za</strong>viranjem nasprotne strani<br />
b) S takojšnjim prenosom teže v nasprotno stran <strong>in</strong> obojestranskim <strong>za</strong>viranjem krila 50%<br />
c) Močno potegnemo obe krmilni vrvici, jih <strong>za</strong>držimo dokler se vrtenje ne ustavi <strong>in</strong> nato<br />
popustimo<br />
d) S hitro popolno popustitvijo <strong>za</strong>vrte strani<br />
E-53. Na eni strani krila je prišlo do odtrganja vzgona. Sledilo je več negativnih <strong>za</strong>vojev. Za izhod iz<br />
te situacije na <strong>za</strong>dostni viš<strong>in</strong>i :<br />
a) Vrtenje <strong>za</strong>ustavimo z izvedbo A- stalla<br />
b) Vržemo reševalno padalo<br />
c) Popustimo krmilne vrvice, ko je krilo pred nami<br />
d) Popustimo krmilne vrvice, ko je krilo <strong>za</strong> nami<br />
E-54. Kdaj uporabimo reševalno padalo ? (možnih več pravilnih odgovorov)<br />
a) Kadar izgubimo kontrolo nad krilom <strong>in</strong> situacije ne poznamo<br />
b) Kadar smo na majhnih viš<strong>in</strong>ah pod 150 m <strong>in</strong> pride do večjih deformacij krila; če se deformacija<br />
ne reši v zelo kratkem času <strong>in</strong> se nastala situacija poslabšuje, se takoj odločimo <strong>za</strong> izmet<br />
reševalnega padala<br />
c) Kadar pride do strukturnih poškodb krila<br />
d) Reševalno padalo lahko uporabimo brez problema na viš<strong>in</strong>i 30 m<br />
E-55. Kakšna je m<strong>in</strong>imalna viš<strong>in</strong>a <strong>za</strong> varen izmet reševalnega padala ?<br />
a) 50 m<br />
b) 250 m.<br />
c) 350 m.<br />
d) 150 m<br />
E-56. Razloži izmet reševalnega padala, postopke pri padanju <strong>in</strong> pristanek :<br />
a) Reševalno padalo močno odvržemo pod kotom na<strong>za</strong>j <strong>in</strong> stran od sebe. Ko se reševalno<br />
padalo odpre, je potrebno stabilizirati padanje. To izvedemo tako, da z vlečenjem krmilnih<br />
vrvic ali B-nosilnih trakov celotno krilo deformiramo <strong>in</strong> ga približamo kupoli reševalnega<br />
padala. S tem zmanjšamo vertikalno hitrost <strong>in</strong> umirimo padanje, pristanemo sonožno na noge<br />
<strong>in</strong> se <strong>za</strong>valimo v stran, da ublažimo silo<br />
b) Reševalno padalo odvržemo močno stran od sebe v nasprotno smer vrtenja. Ko se reševalno<br />
padalo odpre, stabiliziramo padanje tako, da deformiramo celotno krilo <strong>in</strong> ga s tem približamo<br />
reševalnemu padalu. Pristanemo na <strong>za</strong>dnjico, saj imamo protektor <strong>in</strong> s tem <strong>za</strong>ščitimo noge<br />
c) Reševalno padalo odvržemo <strong>in</strong> nato ne storimo nič<br />
d) A <strong>in</strong> B sta pravilna<br />
POSTOPKI V SILI (E)<br />
53
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
E-57. Kaj je potrebno storiti, če pride do trka dveh letalnih naprav blizu pobočja ?<br />
a) Takoj aktivirati reševalna padala<br />
b) Počakati, da se hitrost padanja zmanjša, nato pa aktivirati reševalna padala<br />
c) Ne da se storiti ničesar<br />
d) Oba pilota morata do konca potegniti krmilne vrvice (če gre <strong>za</strong> dve jadralni padali)<br />
E-58. Kaj storimo, če se med letom pretrga krmilna vrvica ?<br />
a) Takoj vržemo reševalno padalo<br />
b) Jadralno padalo vodimo s sprednjimi nosilnimi trakovi<br />
c) Jadralno padalo vodimo s prenosom teže <strong>in</strong> z <strong>za</strong>dnjimi nosilnimi trakovi<br />
d) Jadralno padalo vodimo s tisto krmilno vrvico, ki nam je še ostala<br />
E-59. Pri pristajanju se naenkrat spremeni veter. Smo nizko <strong>in</strong> opazimo, da bomo pristali s hrbtnim<br />
vetrom. Kaj storimo ?<br />
a) Takoj naredimo krog <strong>za</strong> 180 stop<strong>in</strong>j, ne glede na viš<strong>in</strong>o<br />
b) Letimo normalno naprej <strong>in</strong> se pripravimo na hitrejši pristanek<br />
c) Pristajanje s hrbtnim vetrom ni problem<br />
d) Potegnemo hitro do konca eno krmilno vrvico, da bomo pristali prečno na veter<br />
POSTOPKI V SILI (E)<br />
54
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
LETALSKA MEDICINA IN PRVA POMOČ (L)<br />
L-01. Katere številke kličemo v primeru nesreče ?<br />
a) 911<br />
b) 112<br />
c) 090939822<br />
L-02. Kaj mora vsebovati naša <strong>in</strong>formacija ob nesreči ?<br />
a) Kaj se je zgodilo, kje, ocena poškodb, ime ponesrečenega (če ga vemo), kdo sporoča <strong>in</strong><br />
kontaktno telefonsko številko.<br />
b) Ime poškodovanega, tip jadralnega padala, številko licence <strong>in</strong> kje se je nesreča zgodila<br />
c) Kraj nesreče, čas nesreče <strong>in</strong> kdo sporoča<br />
L-03. Kaj moramo nujno storiti, če gre <strong>za</strong> helikoptersko reševanje ?<br />
a) Ponesrečenega varno spraviti z drevesa<br />
b) Poskrbeti <strong>za</strong> dobro imobili<strong>za</strong>cijo<br />
c) Vsa padala spraviti v nahrbtnike<br />
L-04. Katera poškodba neposredno ogroža življenje ?<br />
a) Poškodba jezika<br />
b) Ne<strong>za</strong>vest<br />
c) Obsežna krvavitev<br />
L-05. Izmed navedenih izberi stanje, ki <strong>za</strong>hteva najhitrejše ukrepanje :<br />
a) Ne<strong>za</strong>vest<br />
b) Obsežna krvavitev<br />
c) Poškodba hrbtenice<br />
L-06. Kako <strong>za</strong>ustavimo hudo krvavitev iz rane na udih :<br />
a) Rano temeljito sterilno pokrijemo<br />
b) Naredimo kompresijsko obvezo<br />
c) Počakamo, da se krvavitev ustavi, potem povijemo<br />
L-07. Kdaj posumimo, da gre <strong>za</strong> poškodbo hrbtenice ?<br />
a) Ko gre <strong>za</strong> padec z viš<strong>in</strong>e ali ko poškodovani toži, da ga boli v predelu hrbta<br />
b) Samo takrat, če poškodovani ne čuti nog<br />
c) Kadar ima poškodovani mrzle noge <strong>in</strong> vidne deformacije nog<br />
L-08. Kako ravnamo pri sumu na poškodbo hrbtenice ?<br />
a) Poskrbimo <strong>za</strong> stabilen položaj na trebuhu<br />
b) Pri vstajanju moramo poškodovanemu pomagati<br />
c) Pomemben je stabilen položaj na hrbtu, sami ga ne smemo prevažati<br />
L-09. Koliko pomagalcev mora biti najmanj, da lahko varno premikajo poškodovanca s poškodbo<br />
hrbtenice ?<br />
a) 2<br />
b) 7<br />
c) 4<br />
L-10. Kako na terenu lahko <strong>za</strong>nesljivo ločimo zv<strong>in</strong> <strong>in</strong> zlom :<br />
a) Ne moremo<br />
b) Po količ<strong>in</strong>i izliva krvi ob poškodbi<br />
c) Po obsežnosti otekl<strong>in</strong>e<br />
L-11. Pri kateri poškodbi lahko pride do velike notranje krvavitve ?<br />
a) Odprt zlom gležnja<br />
b) Izpah rame<br />
c) Zlom stegnenice<br />
LETALSKA MEDICINA IN PRVA POMOČ (L)<br />
55
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
L-12. Kaj najbolj ogroža poškodovanca z zlomljeno stegnenico ?<br />
a) Da ne more hoditi<br />
b) Notranja krvavitev<br />
c) Trajne posledice<br />
L-13. Položaj poškodovanca s poškodbo prsnega koša je :<br />
a) Na boku<br />
b) S podloženimi koleni<br />
c) Polsedeč<br />
L-14. Če ugotovimo, da poškodovani ne diha :<br />
a) Ga namestimo v stabilni bočni položaj <strong>za</strong> ne<strong>za</strong>vestnega<br />
b) Nemudoma <strong>za</strong>čnemo z oživljanjem<br />
c) Posvetujemo se s pričami, javimo Republiški upravi <strong>za</strong> civilno letenje <strong>in</strong> potem <strong>za</strong>čnemo z<br />
oživljanjem<br />
L-15. Nekateri znaki hiperventilacije :<br />
a) Zvišana telesna temparatura, mravlj<strong>in</strong>čenje<br />
b) Mravlj<strong>in</strong>čenje, krči<br />
c) Tunelski vid, zvišana telesna temparatura<br />
L-16. Kako spoznamo pretres možganov ?<br />
a) Ne spom<strong>in</strong>ja se nesreče, slabo mu je, boli ga glava<br />
b) Boleč<strong>in</strong>e v <strong>za</strong>tilju, mežikanje z očmi<br />
c) Krvavitev iz nosu <strong>in</strong> ušes<br />
L-17. Kako prepoznamo ne<strong>za</strong>vest ?<br />
a) Prisotne so življenjske funkcije, a se poškodovani ne odziva<br />
b) Poškodovani povsem zmedeno govori<br />
c) Poškodovani zmedeno govori <strong>in</strong> ima poškodbo glave<br />
L-18. Kakšen je položaj <strong>za</strong> ne<strong>za</strong>vestnega ?<br />
a) Podložena glava, dvignjene roke <strong>in</strong> noge<br />
b) Polsedeč, podložena kolena<br />
c) Poškodovani leži na boku<br />
L-19. Znaki šoka so :<br />
a) Ponesrečenec živahno tava okrog<br />
b) Ponesrečenec je bled, koža je hladna <strong>in</strong> znojna<br />
c) Ponesrečeni ima hiter pulz, zvišano telesno temparaturo<br />
L-20. Položaj šokiranega poškodovanca, ki je pri <strong>za</strong>vesti je :<br />
a) Polsedeč, podložena kolena<br />
b) Ležeč z dvignjenimi udi<br />
c) Na levem boku<br />
L-21. Kakšna je PP pri podhlajenih ponesrečencih na terenu ?<br />
a) Preprečiti nadaljnjo izgubo toplote<br />
b) Malo ( ne preveč) alkohola, da se segreje<br />
c) Lahko gre sam do najbližje koče ( dosegljiv mora biti na mobitel )<br />
L-22. Namen srčne masaže :<br />
a) Boljša prekrvavitev prsnega koša<br />
b) Zagotoviti pretok krvi po telesu<br />
c) Iztisniti morebitne tujke iz dihal<br />
L-23. Na kakšne poškodbe moramo pomisliti ob padcih z viš<strong>in</strong>e ?<br />
a) Na notranje poškodbe votlih organov v trebuhu<br />
b) Na trajne posledice<br />
c) Na poškodbe <strong>za</strong>radi nagnjenosti k osteoporozi<br />
LETALSKA MEDICINA IN PRVA POMOČ (L)<br />
56
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
L-24. Pri poškodovancu, ki visi na električnih žicah, je najbolj pomembno da :<br />
a) Mu snamemo opremo, da ni stika<br />
b) Obvestimo Republiško upravo <strong>za</strong> civilno letalstvo<br />
c) Se poškodovanca ne dotikamo,dokler ni prek<strong>in</strong>jen električni tok<br />
L-25. Obremenitve telesa ob strmi spirali lahko povzročijo :<br />
a) Plitvo dihanje<br />
b) Povečan utrip srca <strong>in</strong> znojenje<br />
c) Izgubo orientacije v <strong>prostor</strong>u <strong>in</strong> izgubo občutka <strong>za</strong> viš<strong>in</strong>o<br />
L-26. Znaki viš<strong>in</strong>ske bolezni so :<br />
a) Glavobol,slabost, evforija<br />
b) Vroč<strong>in</strong>a, tresenje, boleči sklepi<br />
c) Motnje vida, pekoče oči, solzenje<br />
L-27. Na varnost letenja praviloma ne vpliva :<br />
a) Alkohol, mamila<br />
b) Običajna zdravila proti zvišani telesni temperaturi<br />
c) Stres<br />
L-28. Jadralni padalec pri katerem so ugotovili epilepsijo :<br />
a) Lahko varno leti<br />
b) Lahko varno leti, če jemlje zdravila<br />
c) Ne more varno leteti<br />
L-29. S kom se posvetujemo glede zdravstvenega stanja, ko gre <strong>za</strong> varno letenje ?<br />
a) S strokovnjaki v kontaktnih rubrikah dnevnega časopisja<br />
b) Z izkušenimi piloti motornih letal<br />
c) S pooblaščenim zdravnikom <strong>za</strong> letalske preglede<br />
L-30. Evstahijeva cev povezuje :<br />
a) zunanje uho <strong>in</strong> srednje uho<br />
b) žrelo <strong>in</strong> srednje uho<br />
c) srednje uho <strong>in</strong> notranje uho<br />
L-31. Zrak je zmes pl<strong>in</strong>ov v kateri je 21% kisika. Ko se dvigujemo % kisika vzraku:<br />
a) pada<br />
b) raste<br />
c) se ne sprem<strong>in</strong>ja<br />
L-32. Delni pritisk kisika v zračni zmesi z dvigovanjem:<br />
a) pada<br />
b) raste<br />
c) se ne sprem<strong>in</strong>ja<br />
L-33. Pomankanje kisika v telesnih tkivih imenujemo:<br />
a) hipotermija<br />
b) hipoksija<br />
c) hiperventilacija<br />
d) hipoglikemija<br />
L-34. Hiperventilacijo običajno povzroči:<br />
a) stres<br />
b) alkohol<br />
c) počasno dihanje<br />
L-35. Do kesonske bolezni (dekompresijska bolezen) lahko pride, ko se zračni pritisk v kratkem<br />
času zmanjša <strong>za</strong><br />
a) 30%<br />
b) 50%<br />
c) 25%<br />
LETALSKA MEDICINA IN PRVA POMOČ (L)<br />
57
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
L-36. Hitrost dihanja uravnavamo preko kemoreceptorjev. Ti merijo količ<strong>in</strong>o:<br />
a) kisika v krvi<br />
b) ogljikovega dioksida v krvi<br />
c) ogljikovega monoksida v krvi<br />
L-37. Na viš<strong>in</strong>ah do 6000 m je bolj pogosta nevarnost.<br />
a) hiperventilacija<br />
b) hipoksija<br />
c) hipokapnija<br />
L-38. Ogljikov monoksid je pl<strong>in</strong> brez barve <strong>in</strong> okusa, nevaren je <strong>za</strong>radi tega ker:<br />
a) tvori z hemoglob<strong>in</strong>om mravlj<strong>in</strong>čno kisl<strong>in</strong>o, ki je strupena<br />
b) se kemično močneje veže na hemoglob<strong>in</strong> kot kisik<br />
c) pospeši izplavljanje ogljikovega dioksida iz krvi kar privede do hiperventilacije<br />
L-39. Po potapljanju s komprimiranim zrakom smemo leteti<br />
a) po 12 urah<br />
b) po 24 urah<br />
c) po 48 urah<br />
L-40. Alkohol se izloča iz krvi s hitrostjo 0,15mg% na uro. Ta proces lahko pospešimo:<br />
a) s fizično aktivnostjo<br />
b) pitjem velike količ<strong>in</strong>e prave kave<br />
c) na hitrost izločanja alkohola iz krvi ne moremo vplivati<br />
L-41. Ravnotežni organ ki ga sestavljajo trije polkrožni kanali ter vrečica <strong>in</strong> mešiček se<br />
nahajajo:<br />
a) v vratu<br />
b) notranjem ušesu<br />
c) sprednjem delu možgan<br />
L-42. Če pristajamo na teren, ki se vzpenja bomo imeli tendenco :<br />
a) da bomo pri pristanku prekratki<br />
b) da bomo pri pristanku predolgi<br />
L-43. Letenje pri prehladu ni priporočljivo <strong>za</strong>radi:<br />
a) težjega izenačevanja zraka z srednjim ušesom <strong>in</strong> s<strong>in</strong>usi<br />
b) pri letenju bi se še dodatno bolj prehladili<br />
L-44.<br />
Ko iščemo objekt na nebu uporabljamo metodo ki se imenuje »saccade«. Gledamo<br />
tako da:<br />
a) krožimo s pogledom od centra pa proti periferiji vidnega polja<br />
b) medtem ko menjamo smer pogleda vmes <strong>za</strong>mižimo<br />
c) skeniramo nebo tako, da pogled ustavljamo na 10 stop<strong>in</strong>j<br />
L-45. Kateri je največji rizični faktor, ki pripelje do bolezni srčnega žilja.<br />
a) Kajenje<br />
b) Uživanje alkohola<br />
c) Jemanje uspaval<br />
L-46. Koliko časa traja, da se oči popolnoma prilagodijo na nočni vid:<br />
a) 2 m<strong>in</strong>uti<br />
b) 5 m<strong>in</strong>ut<br />
c) 30 m<strong>in</strong>ut<br />
L-47. Čepki na mrežnici so locirani v vidni pegi (makula) <strong>in</strong> so odgovorni:<br />
a) <strong>za</strong> centralni vid<br />
b) <strong>za</strong> periferni vid<br />
c) <strong>za</strong> vid v temi<br />
LETALSKA MEDICINA IN PRVA POMOČ (L)<br />
58
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
L-48. Hemoglob<strong>in</strong><br />
a) se nahaja v belih krvničkah <strong>in</strong> je odgovoren <strong>za</strong> obrambo organizma<br />
b) se nahaja v rdečih krvničkah <strong>in</strong> se nanj veže kisik<br />
c) nastaja v jetrih se izloča preko žolča<br />
L-49. Za vzdrževanje primerne telesne teže je najbolj pomembno, da:<br />
a) vzdržujemo telesno kondicijo<br />
b) ne vnašamo prevelikih količ<strong>in</strong> hrane<br />
c) se hranimo po pr<strong>in</strong>cipu ločevalne diete<br />
L-50. Ko pridemo prvi na prizorišče nesreče <strong>in</strong> najdemo človeka ne<strong>za</strong>vestnega<br />
a) se ga ne dotikamo, da nebi stanja poslabšali<br />
b) ga poležemo na hrbet<br />
c) ga namestimo v bočni položaj<br />
L-51. Deformiran ud po zlomu oskrbimo:<br />
a) fiksiramo ga v položaju v kakršnem se nahaja<br />
b) ga poizkušamo naravnati <strong>in</strong> nato fiksirati<br />
c) ga obložimo z ledom <strong>in</strong> hladimo<br />
L-52. Pri poškodbi hrbtenice je potrebno:<br />
a) namestiti poškodovanca na ravno <strong>in</strong> trdno podlago<br />
b) poškodovanca se ne dotikamo, da nebi stanja poslabšali<br />
c) čimprej pokličemo pomoč<br />
L-53. Ko pridemo do ne<strong>za</strong>vestnega poškodovanca<br />
a) takoj pričnemo z masažo srca<br />
b) poškodovanca namestimo v polsedeč položaj<br />
c) pregledamo, da ima prosto dihalno pot<br />
L-54. Pri topih poškodbah trebuha poškodovanca namestimo<br />
a) v bočni položaj<br />
b) v polsedeč položaj s pokrčenimi koleni<br />
c) tako da poškodovanec leži na trebuhu<br />
L-55. Pri poškodbah z elektriko je najnevarnejše<br />
a) da pride do vžiga <strong>in</strong> opekl<strong>in</strong><br />
b) da pride do <strong>za</strong>stoja srca<br />
c) da pride do pnevmotoraksa<br />
L-56. Do iluzij pri letenju pride:<br />
a) pri močni svetlobi <strong>in</strong> sončarici<br />
b) pri stalnem vrtenju v krogu<br />
c) v pogojih slabše vidljivosti<br />
L-57. Za vzdrževanje primerne telesne kondicije je potrebno:<br />
a) vaditi vsaj eno uro dnevno do znojenja<br />
b) vaditi enkrat tedensko po 3 ure<br />
c) vaditi vsaj po pol ure trikrat tedensko<br />
L-58. Da korigiramo kratkovidnost uporabljamo očala<br />
a) z zbiralnimi lečami (konveksnimi)<br />
b) z razpršilnimi lečami (konkavnimi)<br />
L-59. Pri letenju se soočamo z <strong>in</strong>terakcijami med samimi ljudmi, med ljudmi materialom <strong>in</strong><br />
zunanjimi dejavniki. To shemo v letalski psihologiji imenujemo:<br />
a) Ransonov model<br />
b) Model akcije <strong>in</strong> reakcije<br />
c) SHELLOV model<br />
LETALSKA MEDICINA IN PRVA POMOČ (L)<br />
59
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
L-60. Zdravila, ki vplivajo na psihofizične lastnosti pilota <strong>in</strong> jih, ko letimo ne smemo uživati, imajo na<br />
škatlici oznako:<br />
a) kvadrat<br />
b) trikotnik<br />
c) zvezdico<br />
L-61. Močan ropot povzroča:<br />
a) t<strong>in</strong>itus-stalno šumenje v ušesih<br />
b) okvarja sluh<br />
c) nima posledic <strong>za</strong> sluh<br />
L-62. Če gledamo ponoči v temo, kjer ni vidnih objektov oči fokusirajo razdaljo na:<br />
a) 40 cm<br />
b) 2m<br />
c) Neskončnost<br />
L-63. Kaj pomeni kratica TUC?<br />
a) kontrolni stolp<br />
b) sedež kontrole letenja<br />
c) čas uporabne <strong>za</strong>vesti na določeni viš<strong>in</strong>i<br />
L-64. Močan pospešek lahko da iluzijo:<br />
a) padanja<br />
b) dviganja<br />
L-65. Če pokadiš pred letom nekaj cigaret<br />
a) boš bolj dovzeten <strong>za</strong> hipoksijo<br />
b) boš manj dovzeten <strong>za</strong> hipoksijo<br />
c) kajenje nima vpliva na pričetek znakov hipoksije<br />
L-66. Kotne pospeške <strong>za</strong>znavamo s pomočjo:<br />
a) endolimfe v srednjem ušesu<br />
b) polkrožnimi kanali v notranjem ušesu<br />
c) centrom <strong>za</strong> ravnotežje v možganih<br />
L-67. Količ<strong>in</strong>o konzumiranega alkohola merimo v enotah, ena enota pomeni:<br />
a) 1 liter v<strong>in</strong>a<br />
b) 1 veliko pivo<br />
c) 9g čistega alkohola<br />
L-68. Kako imenujemo <strong>za</strong>kon, ki pove, da je skupni zračni pritisk vsota vseh delnih pritiskov pl<strong>in</strong>ske<br />
zmesi:<br />
a) Boyle Mariotov <strong>za</strong>kon<br />
b) Daltonov <strong>za</strong>kon<br />
c) Charlesov <strong>za</strong>kon<br />
L-69. Če posumimo, da je možno, da smo dobili dekompresijsko bolezen <strong>in</strong> čutimo boleč<strong>in</strong>e v<br />
ramenih, moramo:<br />
a) čim več gibati z rameni<br />
b) mirovati<br />
c) dihati pospešeno <strong>in</strong> globoko<br />
L-70. Če imamo predpisana očala <strong>za</strong> letenje<br />
a) vedno nosimo s seboj par rezervnih kontaktnih leč<br />
b) nosimo rezervna očala iste dioptrije<br />
c) nosimo s seboj dva rezervna para očal<br />
LETALSKA MEDICINA IN PRVA POMOČ (L)<br />
60
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
L-71. Viš<strong>in</strong>a, pri kateri zračni pritisk pade na polovico, je:<br />
a) 4000 m<br />
b) 6000 m<br />
c) 8000 m<br />
L-72. Močan hrup lahko pri<strong>za</strong>dene sluh:<br />
a) <strong>za</strong> krajše obdobje<br />
b) okvari sluh doživljensko<br />
c) ne <strong>za</strong>pušča resnejših posledic<br />
L-73. Miopija je izraz, s katerim poimenujemo:<br />
a) kratkovidnost<br />
b) daljnovidnost<br />
c) starostno daljnovidnost<br />
L-74. Pred letenjem se izogibamo uživanju:<br />
a) mleka<br />
b) gaziranih pijač<br />
c) krompirja<br />
L-75. Do iluzij običajno pride:<br />
a) po pitju alkoholnih pijač<br />
b) pri letenju v slabših vidnih pogojih<br />
c) če smo utrujeni <strong>in</strong> nenaspani<br />
L-76. Pri akrobatskem letenju je pomembno:<br />
a) da stalno obračamo glavo <strong>in</strong> imamo vse pod kontrolo<br />
b) se izogibamo sprem<strong>in</strong>janju položaja glave<br />
c) gledamo samo v stran <strong>in</strong> navzgor<br />
L-77. Če pri pozitivni g obremenitvi <strong>za</strong>časno izgubimo vid, to imenujemo:<br />
a) grey out<br />
b) black out<br />
c) flicker vertigo<br />
L-78. Pilot je bolj pod stresom:<br />
a) če leti v mirni atmosferi<br />
b) če leti v tandemu<br />
c) če leti v turbulentni atmosferi<br />
LETALSKA MEDICINA IN PRVA POMOČ (L)<br />
61
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
Z-01. Viš<strong>in</strong>a 1000 ft znaša :<br />
a) Približno 300 m<br />
b) Točno 1000 m<br />
c) Približno 100 m<br />
d) Približno 250 m<br />
PRAVILA IN PREDPISI (Z)<br />
Z-02. QNH je kratica, ki pomeni :<br />
a) Zračni pritisk preračunan na srednjo glad<strong>in</strong>o morja<br />
b) Zračni pritisk na neki elevaciji<br />
c) Kratica <strong>za</strong> relativno viš<strong>in</strong>o<br />
d) Kratica, ki se nanaša na standardni pritisk 1013,2 hpa<br />
Z-03. Kratica AGL pomeni :<br />
a) Viš<strong>in</strong>a nad morjem<br />
b) Viš<strong>in</strong>a nad zemeljsko površ<strong>in</strong>o<br />
c) Razdalja do oblakov<br />
d) Absolutna viš<strong>in</strong>a<br />
Z-04. Kratica MSL pomeni :<br />
a) Viš<strong>in</strong>a nad vzletiščem<br />
b) Viš<strong>in</strong>a nad terenom<br />
c) Viš<strong>in</strong>a nad srednjim morskim nivojem<br />
d) Relativna viš<strong>in</strong>a<br />
Z-05. Kaj pomeni kratica CTR?<br />
a) Oznaka <strong>za</strong> kontroliran zračni <strong>prostor</strong>, v katerem ni potrebna radijska zve<strong>za</strong> s kontrolo<br />
zračnega prometa<br />
b) Term<strong>in</strong>alno kontrolno območje (term<strong>in</strong>al control area)<br />
c) Oznaka <strong>za</strong> nekontroliran zračni <strong>prostor</strong><br />
d) Kontrolirana cona (controled zone)<br />
Z-06. Kaj pomeni kratica TMA?<br />
a) Term<strong>in</strong>alno kontrolno območje (term<strong>in</strong>al control area)<br />
b) Oznaka <strong>za</strong> kontroliran zračni <strong>prostor</strong>, v katerem ni potrebna radijska zve<strong>za</strong> s kontrolo<br />
zračnega prometa<br />
c) Oznaka <strong>za</strong> nekontroliran zračni <strong>prostor</strong><br />
d) Kratica <strong>za</strong> vojaško tren<strong>in</strong>g cono<br />
Z-07. TMA Portorož je označen na karti s točko (glej prilogo št. 4)<br />
a) O<br />
b) U<br />
c) U <strong>in</strong> Ž<br />
d) Ni označen z nobeno črko<br />
Z-08. CTR Ljubljana je označen na karti s točko (glej prilogo št. 4) :<br />
a) D<br />
b) F<br />
c) C<br />
d) A<br />
Z-09. Zračni <strong>prostor</strong> razreda D je med drugim tudi:<br />
a) CTR Ljubljana, Maribor, Pororož<br />
b) TMA Ljubljana, Maribor, Portorož<br />
c) nekontroliran zračni <strong>prostor</strong><br />
d) kontroliran zračni <strong>prostor</strong> <strong>in</strong> v njem lahko letimo<br />
PREDPISI IN PRAVILA (Z)<br />
62
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
Z-10. Zračni <strong>prostor</strong> razreda G sega do viš<strong>in</strong>e :<br />
a) 2900 m MSL<br />
b) 2300 m AGL<br />
c) Odvisno od področja<br />
d) 2900 m QFE<br />
Z-11. Zračni <strong>prostor</strong> razreda G (glej Prilogo št. 4) :<br />
a) Je v točkah A,B,C<br />
b) Je v točkah A <strong>in</strong> B do 9500 ft MSL, v točki D do 1000 ft AGL, v točki F do 2500 AGL, v točki H<br />
do 1000 ft AGL, v točki U do 1000 ft AGL <strong>in</strong> v točki T do 2500 AGL<br />
c) Je v točkah A,B,C do viš<strong>in</strong>e 2900m QNH<br />
d) Je v točkah v odgovoru b <strong>in</strong> v točkah I <strong>in</strong> G<br />
Z-12. Zračni <strong>prostor</strong> razreda E (glej Prilogo št. 4) :<br />
a) Je v točkah F,T od 2500 ft AGL -7500 ft MSL<br />
b) Je v točkah F,Z,T,H <strong>in</strong> U od tal pa do viš<strong>in</strong>e 7500 ft<br />
c) Je v točkah A <strong>in</strong> B do 2900 m QNH<br />
d) Je v točki C<br />
Z-13. Točka N v bliž<strong>in</strong>i Ilirske Bistrice je območje, kjer je letenje (glej Prilogo št. 4) :<br />
a) Dovoljeno od tal pa do viš<strong>in</strong>e 7500 ft MSL<br />
b) Nevarno od tal pa do viš<strong>in</strong>e 7500 ft MSL, <strong>za</strong>radi vojaškega poligona<br />
c) Ni nobene omejitve<br />
d) Prepovedano od tal pa do viš<strong>in</strong>e 7500 ft QNE<br />
Z-14. Točka S <strong>in</strong> Š v bliž<strong>in</strong>i Ilirske Bistrice pomenita (glej Prilogo št. 4) :<br />
a) Območje prepovedanega ali omejenega letenja kadar je izdan Notam<br />
b) Območje prepovedanega letenja<br />
c) Območje, kjer zračni <strong>prostor</strong> razreda G sega do viš<strong>in</strong>e 2500 ft AGL, letenje pa je lahko<br />
prepovedano ali omejeno kadar je <strong>za</strong>radi vojaških aktivnosti izdan Notam<br />
d) Ni nobenih omejitev<br />
Z-15. V kateri točki na karti je dovoljeno letenje do viš<strong>in</strong>e 2900 m QNH (glej Prilogo št. 4) ?<br />
a) V točkah A <strong>in</strong> B<br />
b) V točkah C <strong>in</strong> D<br />
c) V točki A<br />
d) V točki B<br />
Z-16. V katerih točkah je letenje prepovedano od tal navzgor (glej Prilogo št. 4) ?<br />
a) S,N,G,M<br />
b) C,O,I,G.F,A,B<br />
c) S,N,A,B,W<br />
d) C,O,I,G,M,R<br />
Z-17. Na katerih področjih, označenih s črkami, je letenje prepovedano nad 1000 ft AGL (glej<br />
Prilogo št. 4) ?<br />
a) D,C,H,G,O,U<br />
b) D,U,H,Z,Y,Ž,X<br />
c) C,O,P,R<br />
d) C,F<br />
Z-18. Do katere viš<strong>in</strong>e lahko letimo na področju Lijaka, Ajdovšč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> Kovka ?<br />
a) 9500 ft MSL<br />
b) 7500 ft AGL<br />
c) 2500 ft AGL<br />
d) 1000 ft AGL<br />
PREDPISI IN PRAVILA (Z)<br />
63
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
Z-19. Nad Preddvorom, Golnikom <strong>in</strong> Gornjim gradom sega zračni <strong>prostor</strong> razreda G do viš<strong>in</strong>e :<br />
a) 1000 ft AGL<br />
b) 1000 ft MSL<br />
c) 9500ft MSL<br />
d) Letenje <strong>za</strong> jadralna padala je prepovedano, saj gre <strong>za</strong> zračni <strong>prostor</strong> razreda D<br />
Z-20. Domžale <strong>in</strong> Moravče se nahajata v zračnem <strong>prostor</strong>u razreda :<br />
a) D, letenje je dovoljeno<br />
b) C, letenje je dovoljeno do viš<strong>in</strong>e 1000 ft AGL<br />
c) D, letenje je strogo prepovedano<br />
d) C, letenje je strogo prepovedano<br />
Z-21. Ali je nad mestom Maribor letenje dovoljeno ?<br />
a) Ni dovoljeno<br />
b) Je dovoljeno 1000 ft AGL<br />
c) Je dovoljeno 1000 m AGL<br />
d) Je dovoljeno, saj smo v TMA MB<br />
Z-22. Na območju Slovenj Gradca je letenje dovoljeno <strong>za</strong> jadralne padalce do viš<strong>in</strong>e :<br />
a) 7500 ft MSL<br />
b) 1000 ft AGL<br />
c) 9500 ft MSL<br />
d) 2500 ft AGL<br />
Z-23. Ali je dovoljeno letenje iz Krvavca naravnost v Ljubljano z jadralnim padalom ?<br />
a) Je dovoljeno<br />
b) Ni dovoljeno<br />
c) Je dovoljeno, razen če ni izdan Notam<br />
d) Je dovoljeno max 1000 ft nad terenom<br />
Z-24. Kratica NOTAM pomeni :<br />
a) Obvestilo pilotom letal o omejitvah <strong>in</strong> spremembah na določenih območjih<br />
b) Obvestilo o vremenskih nevarnostih<br />
c) Ta kratica velja samo <strong>za</strong> pilote, ki letijo v prometu <strong>in</strong> ne velja <strong>za</strong> jadralne padalce<br />
d) Obvestilo, ki se nanaša na vse udeležence v zračnem prometu <strong>in</strong> določa omejitve,<br />
spremembe <strong>in</strong> prepovedi na določenih območjih<br />
Z-25. Ali se je pred letenjem potrebno po<strong>za</strong>nimati <strong>za</strong> NOTAM ?<br />
a) Da<br />
b) Ne<br />
c) Po želji posameznika<br />
d) Ne, ker NOTAM ne velja <strong>za</strong> jadralne padalce<br />
Z-26. Kolikšna je najnižja dovoljena starost <strong>za</strong> <strong>za</strong>četek letenja z jadralnim padalom pod nadzorom<br />
učitelja jadralnega padalstva ?<br />
a) 18 let<br />
b) 15 let, z overjenim pisnim soglasjem staršev ali skrbnika<br />
c) 16 let, z overjenim pisnim soglasjem staršev ali skrbnika<br />
d) 17 let, z overjenim pisnim soglasjem staršev ali skrbnika<br />
Z-27. S čim je omejena veljavnost dovoljenja <strong>za</strong> pilota jadralnega pilota ?<br />
a) Ni omejena<br />
b) Se podaljša vsaka štiri leta<br />
c) Velja, če je veljavno vozniško dovoljenje B kategorije oziroma višje<br />
d) Velja do 65 leta starosti<br />
Z-28. Na koliko časa mora biti narejen tehnični pregled jadralnega padala ?<br />
a) Vsako leto<br />
b) Na dve leti<br />
c) Glede na navodila proizvajalca<br />
d) Na tri leta<br />
PREDPISI IN PRAVILA (Z)<br />
64
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
Z-29. Kako visoko nad tlemi sme brez reševalnega padala leteti pilot jadralnega padala ?<br />
a) 50 metrov<br />
b) 300 metrov<br />
c) Ne sme se leteti brez reševalnega padala<br />
d) 150 metrov<br />
Z-30. V katerem času se lahko z jadralnim padalom leti po pravilih dnevnega vizualnega letenja ?<br />
a) Ko pilot smatra da je vidljivost dobra<br />
b) Od sončnega vzhoda <strong>in</strong> vse do sončnega <strong>za</strong>hoda<br />
c) Od pol ure pred sončnim vzhodom do pol ure po sončnem <strong>za</strong>hodu<br />
d) Dokler je vidljivost vsaj en kilometer<br />
Z-31. Kolikšna je m<strong>in</strong>imalna dovoljena viš<strong>in</strong>a pri preletu skup<strong>in</strong>e ljudi, cest <strong>in</strong> električnih žic ?<br />
a) 100 metrov,<br />
b) 50 metrov<br />
c) 150 metrov<br />
d) 200 metrov<br />
Z-32. Kdo doloća smer vrtenja v stebru ?<br />
a) Tisti z najpočasnejšim jadralnim padalom<br />
b) Najnižji, oziroma prvi<br />
c) Tisti, ki se najhitreje dviga<br />
d) Ni pravila<br />
Z-33. Ali lahko pilot jadralnega padala leti v oblakih ?<br />
a) Ne sme<br />
b) Lahko, če leti po pravilih <strong>in</strong>strumentalnega letenja<br />
c) Lahko, če v okolici ni nobenega drugega udeleženca<br />
d) Samo v oblakih vrste kumulus s plitkim razvojem<br />
Z-34. Kakšna mora biti razdalja med jadralnimi padali pri srečevanju na isti viš<strong>in</strong>i ?<br />
a) Za šir<strong>in</strong>o jadralnega padala<br />
b) M<strong>in</strong>imalno 10 metrov<br />
c) Odvisno od usposobljenosti pilotov<br />
d) M<strong>in</strong>imalno 50 metrov<br />
Z-35. Kako se izogneta dva jadralna padalca, če se približujeta na isti viš<strong>in</strong>i ob pobočju ?<br />
a) Oba se izogneta desno<br />
b) Izogne se tisti, ki ima pobočje na levi strani<br />
c) Izogne se tisti, ki ima pobočje na desni strani<br />
d) Tisti, ki je nižje, mora leteti pod tistim, ki je višje<br />
Z-36. Ali sme jadralni padalec prehitevati drugega v isti viš<strong>in</strong>i, če imata oba pobočje na desni ?<br />
a) Da<br />
b) Ne<br />
c) Da, če ga prej opozori<br />
d) Da, če mu prehitevani da znak, da ga lahko prehiti<br />
Z-37. Več jadralnih padalcev pristaja. Kateri ima prednost ?<br />
a) Najvišji<br />
b) Najhitrejši<br />
c) Najnižji<br />
d) Najmanj izkušen<br />
Z-38. Ali lahko jadralni padalec pristane na športnem letališču ?<br />
a) Lahko, saj je letališče temu namenjeno<br />
b) Ne sme<br />
c) Da, če ima jadralno padalo z motorjem<br />
d) Lahko, če se dogovori z upravnikom letališča<br />
PREDPISI IN PRAVILA (Z)<br />
65
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
Z-39. Zračni <strong>prostor</strong>, v katerem je dovoljeno letenje z jadralnimi padali brez predhodnega dovoljenja<br />
direktorata <strong>za</strong> civilno letalstvo je zračni <strong>prostor</strong> razreda :<br />
a) Zračni <strong>prostor</strong> razreda D<br />
b) Zračni <strong>prostor</strong> razreda C<br />
c) Zračni <strong>prostor</strong> razreda G <strong>in</strong> E<br />
d) Zračni <strong>prostor</strong> razreda G<br />
Z-40. Kakšna je <strong>za</strong>htevana vidljivost <strong>in</strong> oddaljenost od oblakov pri letenju v vizualnih pogojih na ali<br />
pod 3000ft QNH oz. 1000ft nad terenom, kar je višje?<br />
a) To ni pomembno<br />
b) Vidljivost 5 km v smeri leta ter izven oblakov <strong>in</strong> viden teren<br />
c) Viden sosednji vrh v smeri leta ter izven oblakov<br />
d) Vidljivost 5 km ter 1500m horizontalno <strong>in</strong> 300m vertikalno stran od oblaka<br />
Z-41. Zračni <strong>prostor</strong> razreda G (glej prilogo št. 4) :<br />
a) Je v točkah A,B,C<br />
b) Je v točkah A <strong>in</strong> B do 9500 ft MSL, v točki D 1000 ft AGL, v točki F do 2500 AGL, v točki H do<br />
1000 ft AGL, v točki U do 1000 ft AGL, v točkah Z <strong>in</strong> T do 2500 AGL<br />
c) Je v točkah A,B,C do viš<strong>in</strong>e 2900m QNH<br />
d) Je v točkah v odgovoru b <strong>in</strong> v točkah I <strong>in</strong> G.<br />
Z-42. Zračni <strong>prostor</strong> razreda E (glej prilogo št. 4) :<br />
a) Je v točkah F,T od 2500 ft AGL -7500 ft MSL<br />
b) Je v točkah F,Z,T,H <strong>in</strong> U od tal pa do viš<strong>in</strong>e 7500 ft<br />
c) Je v točkah A <strong>in</strong> B do 2900 m QNH<br />
d) Je v točki C<br />
Z-43. V zračnem <strong>prostor</strong>u razreda E je letenje z jadralnim padalom :<br />
a) Vedno prepovedano<br />
b) Dovoljeno<br />
c) Dovoljeno, če prej <strong>za</strong>prosimo Direktorat <strong>za</strong> civilno letalstvo <strong>za</strong> izdajo posebnega dovoljenja, v<br />
primeru tekmovanj <strong>in</strong> podobno<br />
d) Dovoljeno, razen če ni izdan notam<br />
Z-44. Kaj je prepovedano območje?<br />
a) Območje <strong>za</strong> prepoved letenja jadralnim padalcem<br />
b) Prepovedano območje je del zračnega <strong>prostor</strong>a, kjer je vsakršno letenje prepovedano.<br />
c) Območje prepovedano <strong>za</strong> vzlet s pomočjo vitla.<br />
d) Zračni <strong>prostor</strong> iznad parka natura 2000.<br />
Z-45. Kje v Sloveniji imamo prepovedano območje LJ-P1 <strong>in</strong> <strong>za</strong>kaj?<br />
a) LJ-P1 je v okolici Ljubljane kar je razvidno tudi iz imena do viš<strong>in</strong>e 5000 ft AGL.<br />
b) LJ-P1 je vspostavljena nad letališčem Jožeta Pučnika.<br />
c) LJ-P1 je vzpostavljena nad Jedrsko elektrarno Krško do viš<strong>in</strong>e 5000 ft QNH<br />
d) LJ-P1 v Sloveniji ne obstaja<br />
Z-46. V nevarnem območju LJ-D.. je letenje:<br />
a) prepovedano,<br />
b) dovoljeno, vendar se <strong>za</strong>radi nevarnosti priporoča izogibanje takšnih con<br />
c) dovoljeno brez vsakršnih omejitev<br />
d) priporočeno, saj so zračne tarče <strong>za</strong>željene, pa tudi termika je boljša na tem področju<br />
Z-47. Točka S <strong>in</strong> Š v bliž<strong>in</strong>i Ilirske Bistrice pomenita (glej prilogo št. 4) :<br />
a) Območje prepovedanega ali omejenega letenja kadar je izdan Notam<br />
b) Območje prepovedanega letenja<br />
c) Območje, kjer zračni <strong>prostor</strong> razreda G sega do viš<strong>in</strong>e 2500 ft AGL, letenje pa je lahko<br />
prepovedano ali omejeno, kadar je <strong>za</strong>radi vojaških aktivnosti izdan Notam<br />
d) Ni nobenih omejitev<br />
PREDPISI IN PRAVILA (Z)<br />
66
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
Z-48. Čemu so namenjena vojaška šolska območja v Slovenskem zračnem <strong>prostor</strong>u?<br />
a) Niso pomembna saj SV nima veliko letal <strong>in</strong> jih zelo malo uporabljajo<br />
b) Vojaška šolska območja so namenjena urjenju vojaških pilotov tako slovenskih kot tudi<br />
morebitnih pilotov partnerskih držav, <strong>za</strong>to se v primeru aktivirane cone le tej izognemo<br />
c) Niso pomembna saj imamo jadralni padalci tako ali tako v zraku prednost pred vsemi ostalimi<br />
d) So pomembna, vendar lahko letimo tudi na isti viš<strong>in</strong>i z vojaškim letalom, saj nas bo pilot med<br />
izvajanjem akrobacij z lahkoto videl<br />
Z-49. Do katere viš<strong>in</strong>e je dovoljeno letenje na področju Donačke gore v TMA Maribor?<br />
a) Do viš<strong>in</strong>e 2500 ft (750m) MSL, naprej pa strogo prepovedano.<br />
b) Ni omejeno.<br />
c) Ni pomembno, kajti doma imam vozni red aerodroma Maribor.<br />
d) Do viš<strong>in</strong>e 5000 ft AGL, naprej pa ni tako strogo omejeno<br />
Z-50. Ali lahko prosti letalci letijo na črti Jamnik - Tolsti vrh na viš<strong>in</strong>i 6000ft MSL?<br />
a) Letenje na tej črti tako visoko je strogo prepovedano, saj grobo kršimo »C« razred zračnega<br />
<strong>prostor</strong>a, ki spada v TMA Ljubljana<br />
b) Dovoljeno, vendar samo kratek čas na viš<strong>in</strong>i 6000ft<br />
c) Dovoljeno saj so to storili že drugi pred mano <strong>in</strong> se jim ni nič zgodilo<br />
d) Ni dovoljeno, vendar se izjemoma dovoli v primeru rekordnega leta, saj je to nacionalni<br />
<strong>in</strong>teres, varnost zračnega prometa pa postane drugotnega pomena<br />
Z-51. Kje se lahko po<strong>za</strong>nimamo <strong>za</strong> NOTAM ?<br />
a) ARO, AIP, Direktorat <strong>za</strong> civilno letalstvo<br />
b) METEO služba Brnik, AIP<br />
c) Center <strong>za</strong> obveščanje RS<br />
d) Samo Urad <strong>za</strong> civilno letalstvo je pristojen <strong>za</strong> NOTAM<br />
Z-52. Ali mora jadralni padalec upoštevati NOTAM sporočilo pri planiranem letu?<br />
a) Ne NOTAM-i so stvar, ki jih upoštevajo samo profesionalni piloti<br />
b) Da, vendar samo takrat kadar je tako ali tako »slabo« vreme<br />
c) NOTAM-e moramo pred planiranim letom pregledati <strong>in</strong> jih obvezno upoštevati<br />
d) Niso pomembni, saj smo najmanjši uporabnik zračnega <strong>prostor</strong>a <strong>in</strong> imamo prednost pred<br />
vsemi ostalimi uporabniki<br />
Z-53. Ali lahko pilot jadralnega padala vzleti s pomočjo vitla ali motornega vozila ?<br />
a) Da<br />
b) Da, imeti mora dovoljenje Direktorata <strong>za</strong> civilno letalstvo<br />
c) Ne<br />
d) Da, imeti mora dovoljenje Policije<br />
PREDPISI IN PRAVILA (Z)<br />
67
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
TEHNIKA IN METODIKA POUČEVANJA JADRALNEGA PADALSTVA<br />
1. Ali naj pri praktičnemu poučevanju jadralnega padalstva prevladuje razlaga ali<br />
demonstracija? Utemelji odgovor. Katera učna pomagala poznaš?<br />
2. Ali bi pri poučevanju jadralnega padalstva uporabljal celostni (s<strong>in</strong>tetični) ali delni<br />
(analitični ) pristop. Razloži <strong>za</strong>kaj oz. kdaj?<br />
3. Razdeli učni dan (oz. delovno enoto) na učne stopnje <strong>in</strong> opiši bistvene značilnosti vsake<br />
učne stopnje.<br />
4. Napiši pripravo poučevanja <strong>za</strong> tretji učni dan po učnih stopnjah. Imaš štiri učence. V<br />
drugem učnem dnevu ste osvojili naslednje naloge: priprava krila, polnjenje <strong>in</strong> dvig krila,<br />
5 kontrolnih točk <strong>in</strong> vodenje krila naravnost s kontrolo hitrosti (dva učenca te vaje še ne<br />
obvladata). Za tretji dan poleg vaje "vodenje krila po terenu- slalom" predvidi vsaj še dve<br />
ustrezni vaji.<br />
5. Naštej vsa didaktična načela, ki jih mora upoštevati učitelj jadralnega padalstva pri<br />
poučevanju jadralnega padalstva <strong>in</strong> jih na kratko opiši.<br />
6. Po didaktičnem načelu postopnosti opiši vrstni red poučevanja vaje polnjenja, dviga <strong>in</strong><br />
stabili<strong>za</strong>cije krila glede na vse možne razmere terena <strong>in</strong> vetra (odgovarjaj v al<strong>in</strong>ejah).<br />
7. Opiši, kako bi izvedel poučevanje vaje vodenje krila po terenu po didaktičnemu načelu<br />
postopnosti od lažjega k težjemu. Naštej konkretne primere <strong>in</strong> opiši, kako boš poskrbel <strong>za</strong><br />
varnost, če je v oteženih pogojih potrebna.<br />
8. Opiši, kako se pripravi jadralno padalo <strong>za</strong> vzlet <strong>in</strong> utemelji določene <strong>za</strong>hteve.<br />
9. Opiši bistvene napake ali nevarnosti, ki se lahko odkrijejo pri kontroli petih točk ( <strong>za</strong><br />
vsako točko posebej).<br />
10. Kako bi učencu razložil, kaj je stabili<strong>za</strong>cija krila <strong>in</strong> <strong>za</strong>kaj je pomembna?<br />
11. Naštej napake polnjenja, dvigovanja <strong>in</strong> stabili<strong>za</strong>cije krila <strong>in</strong> vzroke, ki privedejo do teh<br />
napak.<br />
12. Pojasni učencu, kaj pojmujemo pod "določitev smeri vzleta" <strong>in</strong> "l<strong>in</strong>ija prek<strong>in</strong>itve vzleta".<br />
S katerimi vajami priučimo učenca, da zna pravilno določiti smer vzleta <strong>in</strong> izvesti<br />
prek<strong>in</strong>itev?<br />
13. Kaj se <strong>za</strong>hteva pri vodenju krila po terenu? Opiši pravilno držo rok pri krmiljenju<br />
jadralnega padala. Opiši vsaj dve nevarni nepravilni drži <strong>in</strong> ju utemelji. Kako bi učencem<br />
odpravil ti dve nepravilni drži?<br />
14. Naštej napake nepravilnega vodenja krila po terenu?<br />
PREDPISI IN PRAVILA (Z)<br />
68
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
15. Opiši osnovne napotke ali <strong>za</strong>hteve pri vodenju krila po terenu. Opiši nevarnosti<br />
nepravilnega vodenja krila pri prehodi terena iz večjega v manjši naklon (konkaven teren)<br />
<strong>in</strong> navedi vsaj en takšen vzletni <strong>prostor</strong> v Sloveniji.<br />
16. Kdaj pilot izvede vizualno kontrolo krila v fazi dviga <strong>in</strong> stabili<strong>za</strong>cije krila <strong>in</strong> čemu je<br />
namenjena? Opiši nevarnosti oz. napake nepravilne izvedbe vizualne kontrole.<br />
17. Opiši, kako bi poučeval prek<strong>in</strong>itev vzleta?<br />
18. Razloži pravilno izvedbo odpiranja <strong>za</strong>prtega krila <strong>in</strong> kako bi izvedel vajo <strong>za</strong>piranje krila<br />
na tleh z učencem.<br />
19. Razloži učencu položaj rok (vlečenje komandnih vrvic) pri vzletu <strong>in</strong> pristanku, potrebno<br />
<strong>za</strong>viranje krila <strong>in</strong> <strong>za</strong>kaj tako?<br />
20. Razloži učencu tehniko pravilnega vzleta. Naštej poglavitne napake <strong>in</strong> pojasni vzroke<br />
(<strong>za</strong>kaj pride do teh napak) ter predvidi možne posledice (nezgode).<br />
21. Kako bi izvedel poučevanje vzleta z bočnim vetrom? Na kaj boš pozoren?<br />
22. Zakaj je želeno, da učenci izvajajo vzlet v rahlem hrbtnem vetru? Na katere dejavnike naj<br />
bo pilot pozoren, da lahko izvede varen vzlet?<br />
23. Kako bi učencem pojasnil postopek priprave krila <strong>za</strong> vzlet v močnem vetru? Kako se<br />
podre padalo v močnem vetru? Kako se prepreči vlečenje pilota po tleh <strong>za</strong>radi<br />
premočnega vetra?<br />
24. Razloži učencem kdaj <strong>in</strong> <strong>za</strong>kaj naj uporabljajo vzraten dvig krila. Opiši svojo razlago<br />
izvedbe vzratnega dviga krila ob hkratni demonstraciji.<br />
25. Naštej napake vzratnega dviga krila?<br />
26. Razloži aktiven dvig krila? Katere so bistvene napake, ki privedejo do napačne izvedbe?<br />
27. Opiši, kako bi učencem razložil <strong>in</strong> demonstriral vzlet z bočnim vetrom. Na kaj naj bodo<br />
pozorni <strong>in</strong> kakšne so napačne oz. nepravilne izvedbe. Kako bi jim pojasnil bočno<br />
odnašanje <strong>in</strong> let na ravnost v bočnem vetru?<br />
28. Kakšen je primeren šolski teren <strong>za</strong> prve osnovne polete <strong>in</strong> kakšno naj bo vzletišče <strong>in</strong><br />
pristajalni <strong>prostor</strong> <strong>za</strong> prvi viš<strong>in</strong>ski polet?<br />
29. Opiši vse pravilne nač<strong>in</strong>e nameščanja v sedež po vzletu. Opiši nepravilne nač<strong>in</strong>e<br />
nameščanja <strong>in</strong> popravljanje sedeža <strong>in</strong> možne nevarnosti, ki so posledica neustrezne<br />
priprave sedeža.<br />
30. Katere napake lahko privedejo do vzleta z deformiranim krilom? Kako pilot rešuje<br />
določene deformacije krila?<br />
31. Opiši postopek učenja s prem<strong>in</strong>janja smeri letenja j. padala. Kako bi naučil učenca po<br />
didaktičnem načelu postopnosti izvajati odprte <strong>za</strong>voje?<br />
PREDPISI IN PRAVILA (Z)<br />
69
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
32. Razloži učencem razliko izvedbe <strong>za</strong>voja v veter <strong>in</strong> z vetrom. Razloži pravilne izvedbe <strong>in</strong><br />
pojasni katere nevšečnosti lahko presenetijo učenca.<br />
33. Opiši celotno organi<strong>za</strong>cijo <strong>in</strong> izvedbo prvega viš<strong>in</strong>skega leta. Kako pripraviš učence,<br />
kakšen je primeren teren (naštej kakšnega v Sloveniji), kakšne naj bodo razmere, kakšne<br />
so tehnične <strong>za</strong>hteve?<br />
34. Razloži učencu pristanek iz <strong>za</strong>prtih <strong>za</strong>vojev. Opiši možne nač<strong>in</strong>e napačne izvedbe.<br />
35. Kako bi učencu pojasnil def<strong>in</strong>icijo aktivnega letenja na preprost, njemu razumljiv nač<strong>in</strong>?<br />
36. Naštej vaje aktivnega letenja. Opiši vsako vajo posebej <strong>in</strong> čemu je namenjena.<br />
37. Opiši, kako bi učencu razložil, kako naj izvede pristajalni manever šolski krog. Opiši tudi<br />
didaktično pot poučevanja od lažjega k težjemu. Katere pripomočke bi uporabljal pri<br />
razlagi?<br />
38. Kako bi pripravil učenca, da izvede B stol? Opiši pravilno izvedbo. Naštej možne<br />
nepravilne izvedbe <strong>za</strong>radi neustrezne tehnike ali neustreznih razmer.<br />
39. Kako bi pripravil učenca, da izvede globoka ušesa? Opiši pravilno izvedbo. Naštej<br />
nevarnosti oz. do katerih nepravilnosti lahko pride. Kako bi ga pripravil na krmiljenje<br />
padala z globokimi ušesi?<br />
40. Kako bi učencem razložil izvedbo vaje aktivnega letenja Nihanje naprej <strong>in</strong> na<strong>za</strong>j? Kako<br />
bi izpeljal to vajo s štirimi učenci? Kako bi jih nadziral?<br />
41. Naštej napake nepravilne izvedbe šolskega kroga. Vsaki napaki poišči vzrok, kako bi jo<br />
pojasnil učencu <strong>in</strong> kako bi jo odpravil.<br />
42. Naštej načela pristajalnega postopka.<br />
43. Razloži učencu <strong>za</strong>kaj je pomembno, da gre v postopku pristajanja pravočasno iz sedeža<br />
Kako naj regulira viš<strong>in</strong>o v fazi ravnega leta do mesta pristanka? Zakaj mora izvesti ob<br />
pristanku nagib naprej? Ob razlagi naštej možne nevarnosti, ki izhajajo iz nepravilne<br />
izvedbe.<br />
44. Naštej napake pristajalnega postopka. Opiši <strong>za</strong> vsako našteto napako, kako jo odpraviš ali<br />
preprečiš njeno izvedbo pri učencih.<br />
Tema: Motorika <strong>in</strong> motorični kontrolni procesi - učenje gibanja<br />
45. Razloži proces gibalnega učenja s fa<strong>za</strong>mi (generali<strong>za</strong>cija, diferenciacija, avtomati<strong>za</strong>cija <strong>in</strong><br />
modifikacija) na praktičnem primeru vodenja krila po terenu. Pojasni, v kateri fazi preide<br />
<strong>za</strong>časen spom<strong>in</strong> v trajen spom<strong>in</strong>.<br />
46. Naštej vse primarne motorične sposobnosti. Katere so pomembnejše pri izvajanju vaj<br />
jadralnega padalstva (imajo vpliv na motorično uč<strong>in</strong>kovitost učenca)? Naštej motorične<br />
sposobnosti, ki jih lahko učencu z vajami bistveno izboljšamo <strong>in</strong> tiste, ki jih ne moremo.<br />
Opiši kako delujejo zunanji dejavniki na posamezne motorične sposobnosti.<br />
PREDPISI IN PRAVILA (Z)<br />
70
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
Tema: Psihologija<br />
47. Zakaj učitelj potrebuje znanje psihologije pri poučevanju jadralnega padalstva (naštej vsaj<br />
4 razloge)?<br />
48. Pojasni osebnost učenca na primeru <strong>za</strong>vestne vloge <strong>in</strong> ne<strong>za</strong>vedne vloge. Kdaj je<br />
posameznik v dobrem stiku s samim seboj?<br />
49. Pojasni razliko med dom<strong>in</strong>antnimi <strong>in</strong> podredljivimi ljudmi. Kdo so neformalni vodje v<br />
skup<strong>in</strong>i? Opiši realen problem skup<strong>in</strong>e pilotov <strong>za</strong>četnikov na štartu (učitelj odleti,<br />
sprememba letalnih razmer), pri tem opiši pozitivne <strong>in</strong> negativne vloge zgoraj naštetih<br />
osebnosti <strong>in</strong> utemelji, <strong>za</strong>kaj naj pri viš<strong>in</strong>skih poletih poučujeta dva učitelja.<br />
50. Pojasni učencu, kakšna je tvoja odgovornost pri poučevanju jadralnega padalstva <strong>in</strong><br />
kakšno odgovornost pričakuješ od njega (od učenca).<br />
51. Naštej bistvena načela komunikacije.<br />
52. Pojasni učencu, kaj je strah. Kako ga naj razumeva, kdaj je koristen <strong>in</strong> kdaj je učencu<br />
ovira? Kako se odpravi, da ne vpliva moteno na izvajanje letenja?<br />
53. Kaj razumeš pod pojmom ideomotoričen tren<strong>in</strong>g? Kdaj pride v poštev pri poučevanju<br />
jadaralnega padalstva? Opiši primer ideomotoričnega tren<strong>in</strong>ga na primeru izmeta<br />
rezervnega padala.<br />
PREDPISI IN PRAVILA (Z)<br />
71
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
PRAVILNI ODGOVORI<br />
OSNOVE AERODINAMIKE, TEORIJA IN TEHNIKA LETENJA (A)<br />
001C 002A 003A 004C 005A 006C 007C 008D 009B 010C<br />
011C 012B 013A 014A 015A 016D 017A 018C 019B 020B<br />
021C 022A 023B 024A 025D 026B 027B 028A 029A 030C<br />
031B 032A 033C 034D 035D 036B 037A 038B 039D 040C<br />
041C 042B 043A 044C 045B 046D 047A 048D 049C 050A<br />
051B 052C 053A 054D 055B 056A 057A 058B 059B 060D<br />
061D 062C 063C 064A 065D 066C 067D 068B 069A 070A<br />
071B 072D 073A 074C 075A 076D 077A 078C 079C 080D<br />
081C 082B 083D 084B 085A 086A 087B 088C 089D 090D<br />
091B 092A 093B 094C 095A 096B 097A 098B 099B 100A<br />
101D 102C 103C 104A 105A 106C 107D 108B 109B 110D<br />
111C 112D 113B 114B 115A 116A 117D 118A 119C 120B<br />
121C 122B 123C 124B 125B 126D 127A 128B 129A 130D<br />
131C 132C 133B 134A 135A 136B 137C 138C 139A 140B<br />
141A 142D 143B 144B 145C 146A 147C 148D 149A 150A<br />
151A 152D 153A 154A 155D<br />
METEOROLOGIJA (M)<br />
001B 002C 003D 004C 005D 006B 007B 008D 009A 010D<br />
011C 012C 013A 014B 015D 016C 017D 018C 019B 020D<br />
021C 022B 023C 024C 025A 026B 027C 028D 029A 030C<br />
031D 032A 033D 034C 035D 036A 037D 038A 039B 040A<br />
041A 042C 043D 044B 045A 046A 047B 048C 049C 050B<br />
051C 052D 053B 054D 055A 056B 057A 058B 059D 060C<br />
061D 062A 063B 064A 065C 066A 067A 068A 069D 070B<br />
071B 072D 073A 074A 075C 076A 077B 078D 079C 080C<br />
081A 082B 083A 084D 085A 086D 087B 088D 089C 090B<br />
091B 092D 093A 094B 095C 096D 097A 098A 099C 100B<br />
101B 102C 103A 104B 105C 106C 107B 108C 109D 110A<br />
111B 112D 113B 114A 115D 116A 117A 118C 119D 120B<br />
121A 122C 123A 124B 125D 126C 127B 128 B 129A 130B<br />
131C 132C 133B 134A 135C 136B 137D 138B 139B 140C<br />
141D 142A 143A 144A 145B 146C 147C 148C 149A 150D<br />
151D 152D 153B 154A 155C 156D 157A 158D 159C 160D<br />
161C 162C 163C 164D 165D 166D 167D 168D 169A 170B<br />
171A 172C 173D 174D 175C 176D 177A 178B 179D 180A<br />
181B 182A 183C 184C 185A 186B 187D 188A 189A 190A<br />
191D 192B 193B 194D 195B 196C 197B 198C 199C 200A<br />
201D 202B 203D 204C 205D 206A 207B<br />
KONSTRUKCIJE IN MATERIALI (K)<br />
001A 002B 003D 004A 005D 006C 007D 008A 009B 010C<br />
011D 012A 013D 014A 015C 016A 017B 018D 019B 020A<br />
021C 022D 023A 024C 025B 026A 027A 028B 029D 030B<br />
031C 032D 033A 034C 035A 036A 037C 038C 039D 040B<br />
041B 042A 043B 044C 045A 046D 047B 048B 049A 050C<br />
051B 052B 053A 054A 055C 056D 057B 058A 059B 060D<br />
061A 062B 063C 064A<br />
PREDPISI IN PRAVILA (Z)<br />
72
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
POSTOPKI V SILI (E)<br />
001B 002B 003C 004A 005B 006C 007D 008D 009B 010D<br />
011A 012B 013B 014C 015A 016D 017C 018B 019C 020B<br />
021A 022D 023B 024A 025C 026A 027D 028C 029AD 030B<br />
031A 032B 033C 034A 035D 036B 037A 038C 039D 040B<br />
041A 042C 043D 044A 45ACD 046C 047B 048A 049C 050D<br />
051B 052D 053C 54ABC 055D 056A 057A 058C 059B<br />
MEDICINA (L)<br />
001B 002A 003C 004C 005B 006B 007A 008C 009C 010A<br />
011C 012B 013C 014B 015B 016A 017A 018C 019B 020B<br />
021A 022B 023A 024C 025C 026A 027B 028C 029C 030B<br />
031C 032C 033B 034A 035B 036B 037A 038B 039B 040C<br />
041B 042A 043A 044C 045A 046C 047A 048B 049B 050C<br />
051B 052A 053C 054B 055B 056C 057C 058B 059C 060B<br />
061B 062B 063C 064B 065A 066B 067C 068B 069B 070B<br />
071B 072B 073A 074B 075B 076B 077B 078C<br />
PRAVILA IN PREDPISI (Z)<br />
001A 002A 003B 004C 005D 006A 007B 008C 009A 010C<br />
011B 012A 013B 014C 015A 016D 017B 018C 019A 020C<br />
021A 022D 023B 024D 025A 026B 027C 028B 029D 030C<br />
031B 032B 033A 034D 035B 036B 037C 038D 039D 040B<br />
041B 042A 043C 044B 045C 046B 047C 048B 049A 050A<br />
051A 052C 053B<br />
PREDPISI IN PRAVILA (Z)<br />
73
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
Priloga št.: 1<br />
PREDPISI IN PRAVILA (Z)<br />
74
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
Priloga št.: 2<br />
PREDPISI IN PRAVILA (Z)<br />
75
Učitelj pilotov jadralnega padala – Katalog 2008<br />
PREDPISI IN PRAVILA (Z)<br />
76