nacionalni program razvoja civilnega letalstva - Ministrstvo za ...
nacionalni program razvoja civilnega letalstva - Ministrstvo za ...
nacionalni program razvoja civilnega letalstva - Ministrstvo za ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
NACIONALNI PROGRAM RAZVOJA<br />
CIVILNEGA LETALSTVA<br />
Osnutek v usklajevanju<br />
18. junij 2009
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
KAZALO<br />
1. UVOD.............................................................................................................................. 3<br />
1.1 NAMEN PROGRAMA................................................................................................................................3<br />
1.2 ORIS STANJA IN PREDVIDEN OBSEG ZRAČNEGA PROMETA V PRIHODNOSTI.............................................3<br />
1.3 TEMELJNE PREDPOSTAVKE RAZVOJA CIVILNEGA LETALSTVA ....................................................................4<br />
1.4 ANALIZA STANJA......................................................................................................................................6<br />
2. CILJI RAZVOJA CIVILNEGA LETALSTVA ............................................................................. 8<br />
3. ORODJA ZA DOSEGO ZASTAVLJENIH CILJEV..................................................................... 9<br />
3.1 USTANOVITEV SAMOSTOJNEGA PRISTOJNEGA ORGANA........................................................................10<br />
3.2 TRAJNOSTNI RAZVOJ .............................................................................................................................13<br />
3.3 RAZVOJ SISTEMA VODENJA IN KONTROLE ZRAČNEGA PROMETA............................................................14<br />
3.4 IZKORIŠČANJE PREDNOSTI GEOSTRATEŠKEGA POLOŽAJA IN VPETOST V LOGISTIČNE PROCESE ...............14<br />
3.5 RAZVOJ LETALIŠČ ...................................................................................................................................15<br />
3.6 INTERMODALNOST ................................................................................................................................20<br />
3.7 JAVNI ZRAČNI PREVOZ – LETALSKI PREVOZNIKI ......................................................................................21<br />
3.8 RAZVOJ ZASEBNE, ŠPORTNE IN LJUBITELJSKE DEJAVNOSTI CIVILNEGA LETALSTVA..................................21<br />
3.9 POSPEŠEVANJE SODELOVANJA MED CIVILNIM LETALSTVOM IN ŠIRŠIM GOSPODARSKIM OKOLJEM........22<br />
3.10 POSPEŠEVANJE SODELOVANJA MED IZOBRAŽEVALNIMI USTANOVAMI IN CIVILNIM LETALSTVOM .......23<br />
4. ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 25<br />
Stran 2 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
1. UVOD<br />
1.1 NAMEN PROGRAMA<br />
Civilno letalstvo ima v Republiki Sloveniji dolgo tradicijo in predstavlja eno izmed gonil slovenskega<br />
gospodarstva. Ob upoštevanju predvidenega <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> je potrebno z vso<br />
odgovornostjo do okolja, potreb uporabnikov in izvajalcev dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> postaviti<br />
okvir bodočega <strong>razvoja</strong>. Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> bo <strong>za</strong>črtal cilje in orodja <strong>za</strong><br />
doseganje izbranih ciljev. S tem bo vsem nosilcem <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> postavil temelje <strong>za</strong><br />
usklajeno delovanje in trajnostni razvoj <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> v Republiki Sloveniji.<br />
Civilno letalstvo je pojem, ki obsega komercialno letalsko dejavnost (letalske prevoznike, obratovalce<br />
letališč), letalsko proizvodnjo ter dejavnosti splošnega <strong>letalstva</strong>, ki vključujejo letenje <strong>za</strong> lastne<br />
potrebe ter športno in ljubiteljsko dejavnost. Poleg tega se je nujno potrebno <strong>za</strong>vedati neposrednega<br />
vpliva <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> na velik spekter gospodarstva, saj po sami naravi <strong>za</strong>hteva vrsto podpornih<br />
dejavnosti, poleg tega pa predstavlja najhitrejšo možnost transporta ljudi, blaga in pošte.<br />
Država lahko in mora preko svojih pristojnosti in upravnih nalog <strong>za</strong>gotoviti osnovne pogoje <strong>za</strong> razvoj<br />
celotnega spektra <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>. Komercialna letalska dejavnost je kot gospodarska panoga<br />
izpostavljena tržnemu delovanju in temelji na <strong>za</strong>sebnemu lastništvu. Država ima omejeno in točno<br />
opredeljeno vlogo, v okviru katere mora skrbeti <strong>za</strong> javni interes varnega, rednega in učinkovitega<br />
zračnega prometa. Na podlagi navedenega bo država na način, ki ga določa ta <strong>program</strong>, vzpostavila<br />
osnovne pogoje in skupni okvir <strong>za</strong> nadaljnji razvoj <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> v letih od 2009 do 2019.<br />
1.2 ORIS STANJA IN PREDVIDEN OBSEG ZRAČNEGA PROMETA V PRIHODNOSTI<br />
Civilno letalstvo <strong>za</strong>gotavlja eno temeljnih oblik prevo<strong>za</strong> ljudi, blaga in pošte ter neposredno in<br />
posredno <strong>za</strong>gotavlja visoko število delovnih mest. Kot gospodarska dejavnost temelji na hitrem<br />
tehnološkem razvoju in je <strong>za</strong>radi narave obratovalnih stroškov ter visoke konkurence izpostavljeno<br />
<strong>za</strong>konitostim tržnega delovanja. Že od svojih <strong>za</strong>četkov je ponujalo možnost neprimerno hitrejšega<br />
načina potovanja in prevo<strong>za</strong> tovora ter pošte v primerjavi z ostalimi oblikami transporta. Z razvojem<br />
tehnologije in rastjo ponudbe se je možnost letalskega potovanja približala širši javnosti in<br />
gospodarstvu.<br />
Stroški letalskega prevo<strong>za</strong> kljub veliki konkurenčnosti trga v <strong>za</strong>dnjih letih naraščajo. Razloge lahko<br />
iščemo predvsem v nihanju cen pogonskih goriv ter vedno višjih varnostnih in okoljevarstvenih<br />
<strong>za</strong>htevah. Zračni promet poleg nedvomnih pozitivnih vplivov, kot so mobilnost prebivalstva,<br />
<strong>za</strong>gotavljanje delovnih mest in vzpodbujanje gospodarske rasti, prinaša tudi obremenitve na okolje, ki<br />
jih mora država kot regulatorni in nadzorni organ nedvomno upoštevati.<br />
Stran 3 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
Ker ima civilno letalstvo velik razvojni potencial, in ker lahko ob primernem izkoriščanju vseh<br />
prednosti pozitivno vpliva tudi na razvoj celotnega prometnega sektorja in posledično širšega<br />
gospodarstva, je potrebno določiti temeljne razvojne usmeritve. Pogoj <strong>za</strong> smotrno določitev<br />
bodočega <strong>razvoja</strong> sta ocena sedanjega stanja in ocena predvidenega obsega zračnega prometa v<br />
prihodnosti.<br />
Evropska organi<strong>za</strong>cija <strong>za</strong> varnost zračne plovbe EUROCONTROL redno analizira statistične podatke o<br />
letalskem prometu v Evropi. Leta 2007 so bile dolgoročne ocene še zelo pozitivne in so predvidevale<br />
podvojitev tedanjega obsega zračnega prometa do leta 2030. Sedanje stanje gospodarskega in<br />
finančnega sistema v svetu in Republiki Sloveniji onemogoča pripravo <strong>za</strong>nesljive ocene predvidene<br />
rasti obsega zračnega prometa v svetu, Evropi in Republiki Sloveniji. EUROCONTROL ocenjuje, da se<br />
bo sedanje stanje negativne rasti obrnilo leta 2010, ko se na evropskem nivoju pričakuje minimalna<br />
pozitivna rast obsega zračnega prometa.<br />
Stanje, v katerem ne moremo objektivno določiti pričakovanih gibanj obsega zračnega prometa in<br />
celotnega <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>, nas sili v razmislek o temeljih slovenskega <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> in ciljih, ki<br />
jih želimo doseči v obdobju 2009 – 2019.<br />
1.3 TEMELJNE PREDPOSTAVKE RAZVOJA CIVILNEGA LETALSTVA<br />
Ob upoštevanju varnosti, nemotenosti in rednosti zračnega prometa, vplivov zračnega prometa na<br />
okolje ter druga področja gospodarstva in družbe (npr. na uporabnike, socialne dejavnike, letalsko<br />
industrijo, turizem itd.) moramo jasno določiti temeljne predpostavke, v okviru katerih se bo razvijalo<br />
slovensko civilno letalstvo.<br />
Država in izvajalci dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> morajo pri razvoju in delovanju slediti trem jasnim<br />
predpostavkam, ki predstavljajo osnovo sedanjosti in prihodnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>:<br />
1 – varnost in zmanjšanje tveganj v civilnem letalstvu<br />
2 ‐ trajnostni razvoj<br />
3 ‐ konkurenčnost<br />
VARNOST IN ZMANJŠANJE TVEGANJ V CIVILNEM LETALSTVU<br />
Varnost v civilnem letalstvu (varnost izvajalcev in uporabnikov <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> ter tretjih oseb) je v<br />
javnem interesu Republike Slovenije. Koncept varnosti zračnega prometa temelji na treh stebrih:<br />
1. predpisana pravila in postopki delovanja ‐ moderna regulacija <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>, kjer razvoj<br />
predpisov na evropski in <strong>nacionalni</strong> ravni redno tekoče sledi tehnološkemu razvoju <strong>civilnega</strong><br />
<strong>letalstva</strong>, je nujni pogoj <strong>za</strong> oblikovanje primerne regulatorne podlage, ki jo potrebuje<br />
industrija <strong>za</strong> varno izvajanje dejavnosti ter potrebne raziskave in razvoj;<br />
Stran 4 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
2. izobraževanje človeških virov v civilnem letalstvu ‐ učinkovito in kakovostno izobraževanje in<br />
usposabljanje <strong>za</strong>gotavljata, da človeški viri v civilnem letalstvu, s poznavanjem področja ter<br />
postopkov, varno izvajajo svojo dejavnost in posedujejo potrebno znanje <strong>za</strong> razvojne naloge;<br />
3. sistem nadzora kakovosti ‐ sistem nadzora in <strong>za</strong>gotavljanja kakovosti na <strong>nacionalni</strong> ravni, in<br />
predvsem na ravni izvajalcev dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>, <strong>za</strong>gotavlja kontinuirano<br />
ocenjevanje sedanjih postopkov delovanja ter tekoče odpravljanje morebitnih<br />
pomanjkljivosti v regulatorni podlagi ter sistemu izobraževanja.<br />
Varnost <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> se <strong>za</strong>gotavlja s pravnimi, tehnološkimi, socialnimi in drugimi instrumenti<br />
na mednarodni in <strong>nacionalni</strong> ravni. Civilno letalstvo je dejavnost mednarodnega značaja in se lahko<br />
kot tako ureja le z mednarodnim sodelovanjem in določanjem skupnih standardov. Republika<br />
Slovenija je kot članica mednarodne skupnosti <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>na k sodelovanju pri oblikovanju in posledičnem<br />
upoštevanju standardov in priporočil Mednarodne organi<strong>za</strong>cije <strong>za</strong> civilno letalstvo (ICAO), Evropske<br />
konference <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> (ECAC) in Evropske organi<strong>za</strong>cije <strong>za</strong> varnost zračne plovbe<br />
(EUROCONTROL). Posebno pozornost bo potrebno nameniti sodelovanju v strokovnih in političnih<br />
telesih Evropske skupnosti, ki oblikujejo letalske predpise, predvsem pa stalnemu in strokovnemu<br />
sledenju ugotovitvam Evropske agencije <strong>za</strong> letalsko varnost (EASA). Navedena agencija ima<br />
pomembno vlogo, saj kot najvišji letalsko‐strokovni nadzorni organ v Skupnosti stalno nadzira raven<br />
<strong>za</strong>gotavljanja letalske varnosti pri posameznih <strong>nacionalni</strong>h organih, ki so pristojni <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje<br />
letalske varnosti.<br />
TRAJNOSTNI RAZVOJ<br />
Razvoj <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> v Republiki Sloveniji mora temeljiti na upoštevanju okoljskih standardov ter<br />
<strong>za</strong>gotavljanju uravnoteženosti pozitivnih in negativnih posledic <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> na širše družbeno<br />
okolje. Ta cilj bomo lahko <strong>za</strong>gotovili izključno z upoštevanjem naslednjih treh parametrov:<br />
- vpliv na okolje – upoštevanje vpliva hrupa in emisij na lokalno okolje ter upoštevanje<br />
celostnih toplogrednih učinkov;<br />
- pozitivni vpliv na širše družbeno okolje – mobilnost prebivalstva, delovna mesta kot<br />
neposredni in posredni rezultat dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>;<br />
- ekonomski učinek – rast sektorja komercialne letalske dejavnosti.<br />
KONKURENČNOST<br />
Slovenija ima dolgo tradicijo <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>. Inovativnost Edvarda Rusjana, ki je leta 1909 prvič<br />
poletel z letalom lastne izdelave, je potrebno nadaljevati in vzpodbujati. Slovenska letalska industrija<br />
je svetovno priznana in igra pomembno vlogo v evropskem prostoru. Za nadaljnjo rast in razvoj<br />
slovenske letalske industrije bo potrebno vzpostaviti ustrezne pogoje, pri čemer bo svojo vlogo<br />
odigrala tudi država. Vzpostavitev ustreznega <strong>za</strong>konodajnega okvira ter primernega pristojnega<br />
organa bo industriji omogočala čim hitrejše prilagajanje <strong>za</strong>htevam trga in konkurence ter temu<br />
primerno hitro reševanje postopkov certifikacije. Prav tako bo država sprožila postopke <strong>za</strong> pripravo<br />
državnih prostorskih izvedbenih aktov, ki so nujni pogoj <strong>za</strong> gradnjo ustrezne infrastrukture na<br />
Stran 5 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
območjih sedanjih letališč. Z vsem navedenim bo komercialni letalski dejavnosti dan okvir nadaljnjega<br />
<strong>razvoja</strong>, ki ga potrebuje <strong>za</strong> izvedbo razvojnih iniciativ in nadaljnjih vlaganj.<br />
1.4 ANALIZA STANJA<br />
Orodja <strong>za</strong> doseganje <strong>za</strong>stavljenih ciljev na področju <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> je potrebno določiti na<br />
podlagi temeljnih predpostavk <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>, analize stanja in pričakovanega obsega<br />
zračnega prometa.<br />
Anali<strong>za</strong> prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> v Republiki Sloveniji kaže, da<br />
potencial slovenskega <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> ni izkoriščen. Prav tako se kažejo določene šibke točke, ki bi<br />
lahko, v kolikor ne bodo odpravljene, močno omejile možnosti nadaljnjega <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
v Republiki Sloveniji.<br />
Tabela 1: SWOT anali<strong>za</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> v Republiki Sloveniji<br />
PREDNOSTI<br />
• geostrateški položaj Republike Slovenije<br />
• visoka stopnja izobraženosti in strokovne<br />
usposobljenosti človeških virov v sektorju<br />
<strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> in ostalih z letalstvom<br />
pove<strong>za</strong>nih sektorjih gospodarstva<br />
• visoka stopnja prilagodljivosti relativno<br />
majhnega sistema <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
• proste letališke kapacitete<br />
SLABOSTI<br />
• pomanjkanje <strong>nacionalni</strong>h strateških<br />
usmeritev <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
• deloma neprilagojena pravna ureditev<br />
• šibkost pristojnega organa <strong>za</strong> civilno<br />
letalstvo<br />
• neobstoj prostorskih aktov <strong>za</strong> območja<br />
javnih letališč<br />
• neumeščenost javnih letališč v ostale<br />
prometne sisteme (pomanjkanje<br />
intermodalnosti)<br />
• nepove<strong>za</strong>nost <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> s<br />
preostalim gospodarstvom<br />
• pomanjkanje kritične mase izvajalcev<br />
dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>, ki bi<br />
omogočala tržne razmere delovanja in<br />
preprečevala monopolni položaj<br />
posameznih ponudnikov dejavnosti<br />
<strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
• neizkoriščenost geostrateškega položaja<br />
• pomanjkanje infrastrukturnih pogojev <strong>za</strong><br />
razvoj logističnih centrov in letalske<br />
industrije na javnih letališčih ali v njihovi<br />
bližini<br />
• neobstoj mreže heliportov <strong>za</strong> potrebe nujne<br />
medicinske pomoči<br />
• neurejenost odnosov lastnikov in<br />
uporabnikov infrasturkture<br />
Stran 6 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
PRILOŽNOSTI<br />
• povečanje kapacitet zračnega prostora<br />
• izkoriščanje prostih letaliških kapacitet in<br />
kapacitet zračnega prostora<br />
• vzpostavitev logističnih centrov na javnih<br />
letališčih ali v njihovi bližini<br />
• intenzivna pove<strong>za</strong>va <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> s<br />
turizmom<br />
• razvoj športne in ljubiteljske dejavnosti<br />
<strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> predvsem na javnih<br />
letališčih regionalnega pomena<br />
• razvoj letalske industrije<br />
• razvoj vzdrževalne dejavnosti<br />
• razvoj gospodarskih dejavnosti, ki generirajo<br />
potrebo po letalskem prevozu<br />
NEVARNOSTI<br />
• ne<strong>za</strong>dostno <strong>za</strong>gotavljanje varnosti v<br />
civilnem letalstvu<br />
• nepriznavanje slovenskih dovoljenj, dokazil<br />
in certifikatov s področja <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
v EU<br />
• zmanjšanje povpraševanja po izvajanju<br />
dejavnosti <strong>za</strong>radi selitve dejavnosti <strong>civilnega</strong><br />
<strong>letalstva</strong> v bolj konkurenčno okolje v tujini<br />
Stran 7 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
2. CILJI RAZVOJA CIVILNEGA LETALSTVA<br />
Obstoj <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> temelji na varnosti in učinkovitosti ter upoštevanju odnosa do okolja in<br />
oseb, ki so neposredno soočene z negativnimi vplivi <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>. Razvoj tehnologije in vedno<br />
večje potrebe po mobilnosti prebivalstva <strong>za</strong>htevajo in vzpodbujajo rast obsega <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>.<br />
V prihodnosti bo potrebno <strong>za</strong>gotoviti razvoj, ki bo omogočil <strong>za</strong>dovoljevanje vedno večjih potreb in<br />
<strong>za</strong>htev prebivalstva po varni mobilnosti ter upoštevanju okoljevarstvenih <strong>za</strong>htev in pravic subjektov,<br />
ki so izpostavljeni negativnim vplivom letalskega prometa. To bo mogoče le z vzporednim razvojem<br />
strokovnih znanj in rešitev na področjih, ki predstavljajo razvoj <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> v Republiki<br />
Sloveniji, in sicer:<br />
1. Zagotoviti je potrebno stalen razvoj predpisov, ki bodo omogočali implementacijo inovacij ter<br />
tehničnih in operativnih potreb <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>.<br />
2. Zagotoviti je potrebno stalen, strokoven in učinkovit nadzor nad izvajanjem vseh dejavnosti<br />
<strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> ter implementirati sistem upravljanja varnosti (ang. Safety Management<br />
System).<br />
3. Potreben je stalen razvoj sistema vodenja in kontrole zračnega prometa, ki bo omogočil<br />
varno in učinkovito nadziranje predvidenega obsega zračnega prometa.<br />
4. Potrebno je določiti dolgoročne cilje <strong>razvoja</strong> osrednjih javnih letališč z namenom<br />
<strong>za</strong>gotavljanja njihove mednarodne konkurenčnosti ter javnih letališč <strong>za</strong> notranji promet, ki<br />
<strong>za</strong>gotavljajo razvoj športne in ljubiteljske dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> in turizma.<br />
5. Potrebno je <strong>za</strong>gotoviti pogoje, ki bodo slovenskim letalskim prevoznikom omogočali<br />
konkurenčno izvajanje varnega, učinkovitega in rednega javnega zračnega prevo<strong>za</strong> ter s tem<br />
<strong>za</strong>gotoviti učinkovito mobilnost prebivalstva.<br />
6. Potrebno je izkoristiti prednosti geostrateškega položaja Slovenije in javna letališča<br />
intenzivno vpeti v obstoječe in bodoče prometne tokove ter z ustreznim vlaganjem v<br />
prometno infrastrukturo <strong>za</strong>gotoviti intermodalnost državne prometne mreže.<br />
7. Potrebno je intenzivirati povezovanje letalske industrije in raziskovano‐izobraževalnih<br />
ustanov, ki bo na podlagi namenskih raziskav in <strong>razvoja</strong> omogočilo hitro in učinkovito<br />
vključevanje visoko strokovno izobraženega kadra ter implementacijo novih tehnologij in<br />
procesov v letalsko industrijo.<br />
8. Potrebno je vzpodbujanje in pospeševanje povezovanja širšega gospodarskega okolja in<br />
predvsem turizma s civilnim letalstvom, kjer lahko sinergijski učinki pozitivno vplivajo na<br />
gospodarski razvoj ter hkrati <strong>za</strong>gotovijo obstoj in rast regionalne letalske dejavnosti.<br />
Stran 8 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
3. ORODJA ZA DOSEGO ZASTAVLJENIH CILJEV<br />
Tabela 2: Preglednica ciljev ter orodij <strong>za</strong> doseganje ciljev in rokov<br />
CILJI SREDSTVA ROK IZVEDBE<br />
Zagotovitev pravnih podlag, ki bodo<br />
omogočale implementacijo inovacij,<br />
postopkov, tehničnih in operativnih<br />
potreb <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
• junij 2010<br />
Zagotavljanje varnosti <strong>civilnega</strong><br />
<strong>letalstva</strong> in zmanjšanje tveganj<br />
Trajnostni razvoj <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
Povečanje kapacitet zračnega prostora<br />
Razvoj infrastrukture na javnih<br />
letališčih in posledično povečanje<br />
letaliških kapacitet<br />
• pridobiti ustrezno število<br />
usposobljenih<br />
strokovnjakov v pristojnem organu<br />
<strong>za</strong> pripravo predpisov<br />
• novelacija Zakona o letalstvu<br />
• posodobitev pravilnikov SFRJ, ki se<br />
še uporabljajo (20 pravilnikov)<br />
• ustanovitev pristojnega organa<br />
(strokoven in učinkovit nadzor nad<br />
izvajanjem dejavnosti <strong>civilnega</strong><br />
<strong>letalstva</strong>)<br />
• sprejem Nacionalnega <strong>program</strong>a<br />
upravljanja varnosti v civilnem<br />
letalstvu<br />
• implementacija sistema upravljanja<br />
varnosti v civilnem letalstvu<br />
• implementacija evropskih predpisov<br />
s področja dovoljenega hrupa in<br />
emisij letalskih motorjev<br />
• priprava in sprejetje pravilnika o<br />
hrupu na javnih letališčih<br />
• učinkovitejša raba zračnega prostora<br />
(glej ukrepe <strong>za</strong> povečanje kapacitet<br />
zračnega prostora)<br />
• implementacija celice upravljanja<br />
zračnega prostora (ang. Airspace<br />
Management Cell)<br />
• ustanovitev pristojnega organa, ki bo<br />
<strong>za</strong>gotavljal ustrezen nadzor<br />
• izgradnja novega centra <strong>za</strong> kontrolo<br />
zračnega prometa<br />
• implementacija »Functional Airspace<br />
Block ‐ Central Europe« (FAB‐CE)<br />
• priprava in sprejem izvedbenih<br />
prostorskih aktov <strong>za</strong> javna letališča<br />
državnega pomena<br />
• izgradnja potniškega terminala na<br />
Letališču Edvarda Rusjana Maribor<br />
• posodobitev letališke infrastrukture<br />
• posodobitev infrastrukture<br />
namenjene <strong>za</strong> druge dejavnosti, ki se<br />
• januar 2010<br />
• julij 2011<br />
• januar 2010<br />
• december 2010<br />
• julij 2012<br />
• v teku<br />
• december 2009<br />
• 2010 ‐ 2015<br />
• december 2009<br />
• januar 2010<br />
• januar 2012<br />
• januar 2012 (1. fa<strong>za</strong>),<br />
januar 2015 (2. fa<strong>za</strong>)<br />
• januar 2014<br />
• 2012<br />
• glede na investicije<br />
upravljalcev javnih<br />
letališč<br />
• glede na investicije<br />
upravljalcev javnih<br />
Stran 9 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
Povečanje konkurenčnosti slovenskih<br />
letalskih prevoznikov<br />
Celostna nave<strong>za</strong>va javnih letališč na<br />
obstoječo in predvideno javno<br />
prometno infrastrukturo in <strong>za</strong>gotoviti<br />
možnosti intermodalnega dostopa do<br />
javnih letališč<br />
Povezovanje izvajalcev dejavnosti<br />
<strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> in raziskovanoizobraževalnih<br />
ustanov, ki bo na podlagi<br />
namenskih raziskav in <strong>razvoja</strong><br />
omogočilo hitro in učinkovito<br />
vključevanje visoko strokovno<br />
izobraženega kadra ter implementacijo<br />
novih tehnologij in procesov v letalsko<br />
industrijo<br />
izvajajo na javnih letališčih<br />
• hitro in strokovno reševanje<br />
postopkov certifikacije in nadzora z<br />
ustanovitvijo pristojnega organa<br />
• implementacija evropskih predpisov,<br />
ki <strong>za</strong>htevajo transparentnost pri<br />
določanju letaliških pristojbin in taks<br />
• posodobitev in prilagajanje izvajanja<br />
dejavnosti prevo<strong>za</strong> potnikov<br />
<strong>za</strong>htevam trga<br />
• izgradnja železniške pove<strong>za</strong>ve do<br />
Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana<br />
• organi<strong>za</strong>cija strokovnih usposabljanj<br />
v okviru pristojnega organa<br />
• organi<strong>za</strong>cija rednih srečanj izvajalcev<br />
letalske dejavnosti in raziskovalnoizobraževalnih<br />
ustanov pod<br />
pokroviteljstvom pristojnega organa<br />
letališč in investitorjev<br />
iz logistične dejavnosti<br />
• januar 2010<br />
• januar 2011<br />
• glede na potrebe in<br />
investicije lastnikov<br />
letalskih prevoznikov<br />
• 2019<br />
• januar 2011<br />
• julij 2010<br />
3.1 USTANOVITEV SAMOSTOJNEGA PRISTOJNEGA ORGANA<br />
Iz opisanega trenutnega stanja na področju <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> jasno izhaja, da bo vloga države pri<br />
določanju smeri in kakovosti bodočega <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> ključnega pomena. Republika<br />
Slovenija mora <strong>za</strong>gotoviti <strong>za</strong>htevano raven varnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> ter kakovosten in učinkovit<br />
servis, ki bo omogočal hitro odzivanje na spremembe na trgu ter s tem pove<strong>za</strong>no konkurenčnost na<br />
evropskem in svetovnem trgu.<br />
Republika Slovenija je kot članica Evropske unije pod stalnim nadzorom strokovnih teles Unije, ki<br />
ugotavljajo in ocenjujejo kakovost nadzora, ki ga države članice izvajajo na področju <strong>civilnega</strong><br />
<strong>letalstva</strong>. Ugotovitve nadzorov s področja varnosti in varovanja v civilnem letalstvu so poka<strong>za</strong>le, da<br />
ima sedanja organi<strong>za</strong>cijska struktura na področju <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> v Republiki Sloveniji nekatere<br />
pomanjkljivosti. Kot rdeča nit se pojavlja težava <strong>za</strong>gotavljanja <strong>za</strong>dostnega števila ustrezno<br />
usposobljenih strokovnjakov. Kontinuirana rast obsega <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> v preteklih letih je ob<br />
sočasni deflaciji strokovnega kadra v državnih nadzorno/certifikacijskih institucijah povzročila stanje,<br />
v katerem država z <strong>za</strong>dnjimi močmi obvladuje <strong>za</strong>htevano varnost zračnega prometa. Javni interes<br />
<strong>za</strong>gotavljanja varnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> od države <strong>za</strong>hteva, da slednja <strong>za</strong>gotovi ustrezno število<br />
strokovnega kadra, katerega primarna naloga bo izvajanje nadzora nad izvajanjem dejavnosti<br />
<strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>. Domače in tuje izkušnje kažejo jasno in neposredno pove<strong>za</strong>vo med ustreznim<br />
Stran 10 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
strokovnim nadzorom nad izvajanjem dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> in varnosti v civilnem letalstvu.<br />
Država mora v skladu z mednarodnimi standardi in evropsko <strong>za</strong>konodajo <strong>za</strong>gotoviti, da nadzor<br />
izvajajo primerno strokovno usposobljene, izkušene ter motivirane pooblaščene osebe. Izključno z<br />
<strong>za</strong>gotavljanjem in izvajanjem kakovostnega strokovnega nadzora je država sposobna <strong>za</strong>gotoviti z<br />
evropskimi predpisi <strong>za</strong>htevano raven varnosti v civilnem letalstvu.<br />
V civilnem letalstvu se prepletata dva temeljna interesa:<br />
• javni interes, ki vključuje:<br />
o potrebo po <strong>za</strong>gotavljanju varnosti v civilnem letalstvu;<br />
o potrebo po omogočanju konkurenčnega izvajanja javnega zračnega prometa;<br />
o potrebo po varovanju okolja in<br />
• interes izvajalcev dejavnosti v civilnem letalstvu.<br />
Država mora preko svoje regulatorne in nadzorne funkcije <strong>za</strong>gotavljati varen in trajnosten razvoj<br />
<strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>, ki bo spodbujal rast ponudbe in povpraševanja po javnem zračnem prevozu. Pri<br />
tem je potrebno upoštevati tudi učinke <strong>razvoja</strong> in rasti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> na celotno gospodarstvo.<br />
Ob upoštevanju dejstva, da so izvajalci dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> v <strong>za</strong>sebnem lastništvu, in ob<br />
upoštevanju evropskih pravil o omejitvah državnih pomoči, bo primarno financiranje <strong>razvoja</strong><br />
dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> izviralo iz <strong>za</strong>sebnega sektorja, ki pa v <strong>za</strong>meno potrebuje jasen in čvrst<br />
pravni in razvojni okvir.<br />
Država bo <strong>za</strong>gotovila pravne pogoje <strong>za</strong> rast dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> z razvojem ustreznih<br />
prostorskih aktov, ki bodo določili okvire <strong>za</strong> rast in prostorsko širitev dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> in<br />
drugih sektorjev gospodarstva, predvsem na območjih obstoječih letališč.<br />
Prav tako bo država preko organi<strong>za</strong>cijske strukture državne uprave <strong>za</strong>gotovila strokovno izvajanje<br />
naslednjih nadzornih in regulatornih funkcij:<br />
- spremljanje stanja na področju <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> in posledično stalen razvoj predpisov, ki<br />
bodo omogočili implementacijo inovacij ter tehničnih in operativnih potreb <strong>civilnega</strong><br />
<strong>letalstva</strong>;<br />
- aktivno delovanje na ravni mednarodnih letalskih organi<strong>za</strong>cij, ki bo predvsem na ravni<br />
Evropske unije <strong>za</strong>govarjalo razvoj varnosti in interesov <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> v Republiki Sloveniji;<br />
- certificiranje izvajalcev dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> ter izvajanje stalnega nadzora nad<br />
civilnim letalstvom z namenom ugotavljanja skladnosti z <strong>za</strong>htevami predpisov in ustreznih<br />
mednarodnih standardov.<br />
<strong>Ministrstvo</strong>, pristojno <strong>za</strong> promet, bo v skladu s svojo pristojnostjo <strong>za</strong>gotavljalo spremljanje stanja na<br />
področju <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> ter posledično stalen razvoj predpisov, ki bodo <strong>za</strong>gotavljali pogoje <strong>za</strong><br />
varnost in konkurenčnost <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> in varovanje okolja.<br />
Republika Slovenija bo z namenom brezpogojnega <strong>za</strong>gotavljanja javnega interesa varnosti <strong>civilnega</strong><br />
<strong>letalstva</strong> oblikovala neodvisno organi<strong>za</strong>cijsko strukturo v okviru javnega sektorja, ki bo prevzela del<br />
Stran 11 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
sedanjih pristojnosti ministrstva, pristojnega <strong>za</strong> promet. Novo oblikovana organi<strong>za</strong>cija bo z vso<br />
<strong>za</strong>htevano pristojnostjo in pooblastili na področju <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> omogočila in <strong>za</strong>gotovila ustrezno<br />
raven stalnega strokovnega nadzora in certifikacije izvajalcev dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>.<br />
Dolgoročno se bo financirala z lastnimi prihodki, kar bo omogočilo neodvisno <strong>za</strong>gotavljanje primerne<br />
in <strong>za</strong>htevane strokovnosti. Zaradi <strong>za</strong>gotavljanja nepristranskosti in javnega interesa varnosti bo<br />
organi<strong>za</strong>cija ostala v okviru javnega sektorja, ob tem pa bo omogočeno <strong>za</strong>poslovanje izkušenih<br />
strokovnjakov z letalskega področja. S tem bo odpravljena največja pomanjkljivost sedanje<br />
organi<strong>za</strong>cije v okviru državne uprave, ki <strong>za</strong>radi togih pravil o stopnji izobrazbe in na to ve<strong>za</strong>nega<br />
plačilnega sistema, dejansko ne omogoča <strong>za</strong>poslovanja najbolj izkušenega strokovnega kadra, ki pa<br />
poseduje vse <strong>za</strong>htevane licence.<br />
V skladu s prepletanjem javnega interesa <strong>za</strong>gotavljanja varnosti in interesa izvajalcev dejavnosti<br />
<strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> morajo biti stroški <strong>za</strong>gotavljanja ustreznega strokovnega nadzora nad letalsko<br />
dejavnostjo deljeni med davkoplačevalci na eni strani ter izvajalci dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> na<br />
drugi strani. Izključno javno financiranje nadzora nad izvajalci dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> je<br />
neprimerno, ker davkoplačevalci nosijo popoln strošek upravnega servisiranja visoko strokovne<br />
komercialne dejavnosti. Prav tako je vprašljivo popolno financiranje upravno‐strokovnega nadzora<br />
<strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> s strani izvajalcev dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>, ker gre <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje javnega<br />
interesa. Na podlagi navedenega bo država <strong>za</strong>gotovila sistem deljenega financiranja stalnega nadzora<br />
nad civilnim letalstvom med davkoplačevalce in izvajalce dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> z uvedbo<br />
pristojbin na področju <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>. S tem bo <strong>za</strong>gotovljen dodaten vir financiranja <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>gotavljanje kakovostnega in strokovnega stalnega nadzora nad izvajalci dejavnosti <strong>civilnega</strong><br />
<strong>letalstva</strong>.<br />
Oblikovanje samostojne organi<strong>za</strong>cije bo imelo dva bistvena pozitivna učinka:<br />
- ustrezno število strokovno usposobljenega in izkušenega osebja bo z izvajanjem stalne<br />
nadzorne funkcije <strong>za</strong>gotovilo višjo raven varnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>;<br />
- ustrezno število strokovno usposobljenega in izkušenega osebja bo skrajšalo sedanje<br />
dolgotrajne postopke nadzornega/certifikacijskega organa, s čimer bo <strong>za</strong>gotovljeno hitrejše<br />
odzivanje na trenutne potrebe izvajalcev dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>.<br />
Poleg <strong>za</strong>gotavljanja ustrezne nadzorne in certifikacijske naloge bo država v okviru pristojnega organa<br />
v prihodnosti posebno pozornost namenila naslednjim ciljem:<br />
- pripravi pod<strong>za</strong>konskih aktov s področja <strong>letalstva</strong>;<br />
- implementaciji sistema upravljanja varnosti (»Safety Management System«) na ravni države<br />
in letalskih podjetij; prva fa<strong>za</strong> bo priprava pravnih podlag <strong>za</strong> sprejem Nacionalnega <strong>program</strong>a<br />
upravljanja varnosti v civilnem letalstvu, druga fa<strong>za</strong> pa bo priprava, sprejem in<br />
implementacija Nacionalnega <strong>program</strong>a upravljanja varnosti v civilnem letalstvu;<br />
- intenzivnejši implementaciji ugotovitev in varnostnih priporočil organa <strong>za</strong> preiskovanje<br />
letalskih nesreč in incidentov;<br />
- posodobitvi sistema delovanja, ki bo z uporabo novih tehnologij državljanom olajšal postopke<br />
opravljanja izpitov <strong>za</strong> pridobitev in podaljšanje licenc letalskega osebja, s čimer bodo<br />
Stran 12 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
odpravljene določene administrativne ovire, posledično pa bo <strong>za</strong>gotovljena večja<br />
transparentnost delovanja pristojnega nadzornega/certifikacijskega organa.<br />
3.2 TRAJNOSTNI RAZVOJ<br />
Ob stalnem razvoju svetovnega gospodarstva ter osebnih in poslovnih potreb prebivalstva po<br />
mobilnosti lahko dolgoročno pričakujemo razvoj in rast obsega zračnega prometa. Izkušnje so<br />
poka<strong>za</strong>le, da izključno ekonomska rast letalskega sektorja ne more predstavljati edinega parametra<br />
uspešnosti. Prav tako ne moremo trajnostnega <strong>razvoja</strong> enačiti s terminom varstva okolja. Razvoj<br />
<strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> v Republiki Sloveniji bo temeljil na <strong>za</strong>gotavljanju uravnoteženosti pozitivnih in<br />
negativnih posledic <strong>razvoja</strong> in rasti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> na širše družbeno okolje. Razvoj <strong>civilnega</strong><br />
<strong>letalstva</strong> je potrebno usmerjati v okvirih okoljskih omejitev in doseganja uravnoteženosti družbenega<br />
okolja.<br />
Ob nedvomno pozitivnih vplivih in rezultatih <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> se je potrebno <strong>za</strong>vedati tudi<br />
negativnih učinkov. Hrup in kakovost zraka na lokalni ravni ter vpliv emisij toplogrednih plinov na<br />
svetovni ravni <strong>za</strong>htevajo ustrezno pozornost in oblikovanje bodočih ukrepov.<br />
Dolgoročno reševanje te problematike se lahko najučinkoviteje izvaja na mednarodni ravni.<br />
Republika Slovenija bo kot članica mednarodnih letalskih organi<strong>za</strong>cij, ki določajo standarde <strong>za</strong> bodočo<br />
letalsko tehnologijo in metodologijo, podpirala nadaljnji razvoj ekoloških standardov. Slednji določajo<br />
standarde <strong>za</strong> hrup in emisije kot neposredno posledico delovanja letalskih motorjev.<br />
Reševanje problematike vpliva hrupa na lokalno okolje bo država uredila s pripravo ustrezne<br />
<strong>za</strong>konodaje in <strong>za</strong>gotavljanjem kontinuiranega nadzora. Vzpostavljena bo <strong>za</strong>konsko predvidena<br />
sistemska rešitev <strong>za</strong> urejanje onesnaževanja s hrupom, ki bo temeljila na ugotavljanju dejanskih<br />
vplivov in stalnega monitoringa.<br />
Uravnotežen in celosten pristop na mednarodni in <strong>nacionalni</strong> ravni bo ob upoštevanju načela, da<br />
onesnaževalec nosi tudi eksterne stroške oz. mejne družbene stroške, povzročene z izvajanjem<br />
prometne dejavnosti:<br />
- postopoma vplival na tehnično‐tehnološke postopke, ki na samem izvoru omejujejo hrup in<br />
emisije letalskih motorjev;<br />
- spodbujal vse subjekte v civilnem letalstvu k izdelavi in uporabi smotrnejših operativnih<br />
postopkov in praks;<br />
- spodbujal <strong>za</strong>menjavo starih zrakoplovov z novejšimi, ki bodo izpolnjevali višje okoljske<br />
standarde;<br />
- omogočal uporabo ekonomskih ukrepov <strong>za</strong> doseganje <strong>za</strong>stavljenih ciljev zmanjševanja hrupa<br />
in emisij v zračnem prometu;<br />
Stran 13 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
- spodbujal razvoj <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>, ustreznih izobraževalnih ustanov in raziskovalnih centrov<br />
z namenom nadaljnjega <strong>razvoja</strong> ekonomsko sprejemljivejših, manj hrupnih, čistejših in<br />
kakovostnejših tehnologij.<br />
3.3 RAZVOJ SISTEMA VODENJA IN KONTROLE ZRAČNEGA PROMETA<br />
Sedanje stanje sistema vodenja in kontrole zračnega prometa v Republiki Sloveniji izpolnjuje ustrezne<br />
varnostne standarde ter primerno obvladuje trenutni obseg zračnega prometa. Za obvladovanje<br />
predvidenega obsega zračnega prometa in predvsem optimi<strong>za</strong>cijo izrabe zračnega prostora bo<br />
potrebna stalna moderni<strong>za</strong>cija postopkov, opreme in sistemov ter <strong>za</strong>gotavljanje <strong>za</strong>dostnega števila<br />
strokovno usposobljenega osebja. Republika Slovenija bo kot članica EUROCONTROLA‐a aktivno<br />
sodelovala pri evropskem načrtu reorgani<strong>za</strong>cije zračnega prostora, katere namen je večanje kapacitet<br />
in racionali<strong>za</strong>cija zračnih poti v okviru projektov:<br />
- »Functional Airspace Block – Central Europe« (FAB‐CE) in<br />
- »Airspace Management Cell« (AMC).<br />
Cilja projekta FAB‐CE je optimi<strong>za</strong>cija poti v zračnem prostoru sodelujočih držav (Slovenija, Češka<br />
Republika, Slovaška, Madžarska, Avstrija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina) ter skupno vzdrževanje<br />
določenih funkcij sistema vodenja in kontrole zračnega prometa. Z delitvijo izkušenj,<br />
kompatibilnostjo infrastrukture ter sodelovanjem na področju izobraževanja bo vzpostavljen sistem,<br />
ki bo ob ohranitvi <strong>nacionalni</strong>h centrov <strong>za</strong> vodenje in kontrolo zračnega prometa omogočal enotno<br />
delovanje. Pozitivne posledice bodo nižji stroški delovanja in višja kakovost obvladovanja zračnega<br />
prometa, ki prinaša višji nivo varnosti v civilnemu letalstvu.<br />
Projekt AMC je namenjen <strong>za</strong>gotavljanju koordinacije med civilnimi in vojaškimi organi vodenja in<br />
nadzora zračnega prometa na strateški, predtaktični in taktični ravni. S formalno potrditvijo<br />
navedenega sodelovanja in vzpostavitvijo postopkov usklajenega delovanja bodo vzpostavljeni pogoji<br />
<strong>za</strong> višjo raven varnosti <strong>civilnega</strong> in vojaškega <strong>letalstva</strong>. Usklajeno delovanje bo vodilo v večjo<br />
zmogljivost zračnega prostora ter izboljšavo učinkovitosti in prilagodljivosti operacij.<br />
Republika Slovenija mora <strong>za</strong>gotavljati vodenje in kontrolo zračnega prometa in bo v skladu s svojimi<br />
pristojnostmi podpirala politiko izgradnje in nadgradnje infrastrukture sistema vodenja in kontrole<br />
zračnega prometa, ki je potrebna <strong>za</strong> obvladovanje predvidene rasti zračnega prometa. Z obnovo<br />
obstoječih in nabavo novih sodobnih sistemov komunikacij, navigacije in vodenja se bo <strong>za</strong>gotavljala<br />
vzpostavitev učinkovitega sistema <strong>za</strong>gotavljanja varnosti zračnega prometa in pretočnosti zračnega<br />
prostora Republike Slovenije v <strong>za</strong>htevanem obsegu.<br />
3.4 IZKORIŠČANJE PREDNOSTI GEOSTRATEŠKEGA POLOŽAJA IN VPETOST V LOGISTIČNE PROCESE<br />
Geografski položaj Republike Slovenije predstavlja prednost, ki na področju <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> ni<br />
izkoriščena. Poleg tega, da se Republika Slovenija nahaja na križišču evropskih transportnih koridorjev<br />
Stran 14 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
5 in 10, se nahaja tudi na območju dobro razvitega cestnega omrežja in bližine več severnojadranskih<br />
pristanišč. Ob upoštevanju zelo dobre lege, izobrazbene strukture prebivalstva in možnosti hitre<br />
prilagodljivosti na spreminjajoče se tržne razmere, so nujno potrebna vlaganja v razvoj domačih in<br />
privabljanje tujih izvajalcev dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> ter letalske proizvodnje.<br />
V tem trenutku se pojavljata predvsem dve temeljni težavi:<br />
• okornost nadzornega/certifikacijskega organa in<br />
• pomanjkanje železniških pove<strong>za</strong>v do osrednjih javnih letališč <strong>za</strong> mednarodni promet.<br />
Država bo v skladu z že odprtimi prostorskimi akti pripravila podlago in <strong>za</strong>črtala smernice <strong>za</strong> nadaljnji<br />
razvoj letališč ter zgradila že predvideno železniško infrastrukturo. Komunikacijska tehnologija ter<br />
prometne pove<strong>za</strong>ve, ki so na voljo v Republiki Sloveniji med pristanišči, letališči in drugimi logističnimi<br />
centri, predstavljajo dobro osnovo <strong>za</strong> bodoča vlaganja in razvoj <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>, saj omogočajo<br />
hiter in kakovosten transfer ljudi in blaga. Prav tako bo primerno načrtovanje ter izgradnja potrebne<br />
in predvidene železniške infrastrukture pozitivno vplivalo na interes logističnih podjetij po investicijah<br />
ter posledično na oblikovanje osrednjih javnih letališč v logistične centre.<br />
Poleg tega bo država utrdila položaj in kadrovsko strukturo nadzornega/certifikacijskega organa. S<br />
tem bo domačim in tujim izvajalcem dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> na voljo strokoven servis, ki bo v<br />
hitrih in strokovnih postopkih ugotavljal izpolnjevanje predpisanih <strong>za</strong>htev, ki so pogoj <strong>za</strong> ustanovitev<br />
in delo posameznih letalskih dejavnosti, kot so vzdrževanje, načrtovanje, proizvodnja, prevoz tovora<br />
ipd. Navedene dejavnosti lahko dobro izkoristijo tržni potencial geografske umeščenosti Republike<br />
Slovenije v Evropski uniji in bližini držav Srednje in Jugovzhodne Evrope.<br />
3.5 RAZVOJ LETALIŠČ<br />
Javna letališča v Republiki Sloveniji so eden izmed temeljev <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> in so zelo pomembna<br />
<strong>za</strong> obstoj in nadaljnji razvoj <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>. Predstavljajo enega pomembnejših dejavnikov <strong>za</strong><br />
ekonomski razvoj države, regij in lokalnih skupnosti. Njihova pove<strong>za</strong>nost s svetom privablja številne<br />
investitorje, ki predstavljajo predpogoj <strong>za</strong> komercialni in industrijski razvoj območja, h katerim<br />
gravitirajo, ter posledično naraščanje števila <strong>za</strong>poslenih. V večini primerov postajajo letališča, ki<br />
posedujejo vso potrebno prometno infrastrukturo in ustrezne kapacitete <strong>za</strong> možnost dodajanja<br />
vrednosti tovoru in blagu, pomembna zbirališča <strong>za</strong> logistične storitve. Tuje izkušnje kažejo, da razvoj<br />
letališke in logistične panoge v bližino letališč privablja različne veje gospodarstva, kot so hotelska<br />
dejavnost, trgovska dejavnost in različna predstavništva podjetij, ki lahko izkoristijo vse prednosti<br />
letališča kot gospodarskega in logističnega središča.<br />
Vlada Republike Slovenije je s Sklepom o opredelitvi sistema javnih letališč (Uradni list RS, št.<br />
78/2006) jasno določila sistem javnih letališč, namenjenih <strong>za</strong> javni zračni promet, ki naj bi <strong>za</strong>gotavljal<br />
enakomeren regionalni razvoj <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> in pove<strong>za</strong>nost z drugimi prometnimi sistemi.<br />
Navedeni sklep temelji na dejanskem stanju obstoječih javnih letališč. Kljub temu se bo v Republiki<br />
Stran 15 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
Sloveniji, ob upoštevanju okoljskih omejitev, vzpodbujalo nastajanje novih javnih letališč, ki so<br />
generator <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>, širšega gospodarskega okolja in predvsem turizma.<br />
V skladu s svojo regulatorno funkcijo mora država poskrbeti, da bo upravljalcem in obratovalcem<br />
letališča omogočen nadaljnji razvoj dejavnosti, kar bo utrjevalo konkurenčni položaj slovenskih<br />
letališč na evropskem trgu. Veljavna <strong>za</strong>konodaja določa, da je vsakršna gradnja na območju javnih<br />
letališč pogojena z obstojem državnega izvedbenega prostorskega akta oz. občinskega izvedbenega<br />
prostorskega akta v primeru javnih letališč <strong>za</strong> notranji promet. Ker izvedbeni prostorski akti <strong>za</strong> javna<br />
letališča še niso pripravljeni in ker predstavljajo nujni pogoj <strong>za</strong> nadaljnji razvoj, si bo država do leta<br />
2014 pri<strong>za</strong>devala sprejeti državne izvedbene prostorske akte <strong>za</strong> tri osrednja javna letališča <strong>za</strong><br />
mednarodni promet. Pri pripravi navedenih prostorskih aktov bo potrebno slediti naslednjim<br />
splošnim izhodiščem:<br />
- potrebno je omogočiti nadaljnji razvoj letališke infrastrukture, kar bo maksimiziralo obstoječe<br />
proste kapacitete letalskih dejavnosti na javnih letališčih;<br />
- potrebno je <strong>za</strong>gotoviti nadaljnji razvoj prometne infrastrukture, ki bo letališča in ustrezne<br />
prometne točke pove<strong>za</strong>la z vsemi oblikami transporta, kar bo omogočilo izkoriščanje učinkov<br />
intermodalnosti;<br />
- upoštevati je potrebno sorazmerno obravnavo vseh obratovalcev infrastrukture na javnih<br />
letališčih in s tem omogočiti razvoj in investicije v dejavnost in infrastrukturo letalskim<br />
prevoznikom, vzdrževalnim organi<strong>za</strong>cijam, letalski proizvodnji, organi<strong>za</strong>cijam <strong>za</strong> vodenje<br />
stalne plovnosti, šolski dejavnosti idr.;<br />
- potrebno je omogočiti razvoj infrastrukture, ki je potrebna <strong>za</strong> izvajanje celostne dejavnosti<br />
obdelave in prevo<strong>za</strong> tovora, kar bo slovenskim osrednjim letališčem omogočalo izvajanje<br />
dejavnosti logističnih centrov.<br />
Javna letališča <strong>za</strong> mednarodni zračni promet<br />
Omrežje javnih letališč tvorijo osrednja javna letališča <strong>za</strong> mednarodni promet in javna letališča <strong>za</strong><br />
notranji zračni promet. Namen celostnega oblikovanja omrežja javnih letališč je vzpostavitev<br />
enakomerne razporeditve, ki <strong>za</strong>gotavlja optimalno državno prostorsko pokritost z letališkimi<br />
storitvami.<br />
Zasnova osrednjih letališč <strong>za</strong> potrebe mednarodnega zračnega prometa na <strong>nacionalni</strong> ravni se<br />
ohranja in razvija na podlagi treh javnih letališč <strong>za</strong> mednarodni zračni promet:<br />
• Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana,<br />
• Letališča Edvarda Rusjana Maribor in<br />
• Letališča Portorož.<br />
Republika Slovenija si bo pri<strong>za</strong>devala, da bodo vzpostavljene možnosti <strong>za</strong> nadaljnji razvoj<br />
infrastrukture na javnih letališčih, kar je osnovni pogoj <strong>za</strong> nastopanje na konkurenčnem trgu. To bo<br />
<strong>za</strong>gotovila s spodbujanjem postopkov <strong>za</strong> pripravo izvedbenih prostorskih aktov, ki bodo<br />
obratovalcem letališč omogočili ustrezna vlaganja v izgradnjo in nadgradnjo letališke infrastrukture.<br />
Pri pripravi državnih izvedbenih prostorskih aktov bo potrebno upoštevati predviden obseg prometa<br />
Stran 16 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
in na podlagi analize posameznih elementov letalske infrastrukture ugotoviti obstoječe kapacitete ter<br />
pripraviti dolgoročne strokovne podlage <strong>za</strong> razvoj letališke in druge infrastrukture. Stalno razvijanje<br />
tehnologije, metodologije in uvajanje novih tehnoloških rešitev, ob sočasnem nadgrajevanju<br />
infrastrukture, so bistveni pogoji <strong>za</strong> višjo kakovostno raven obravnave potnikov in tovora ter<br />
servisiranje potreb letalskih prevoznikov ob sočasnem nižanju stroškov. Ker prostorski akti<br />
predstavljajo veliko finančno investicijo, bo Republika Slovenija v podporo izvajalcem dejavnosti<br />
<strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> redno preverjala možnosti financiranja iz Evropski skladov.<br />
Pri obravnavanju stroškov upravljalcev javnih letališč v Evropi je potrebno posebno skrb nameniti<br />
stroškom, ki nastajajo neposredno <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>gotavljanja ukrepov varovanja <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>. Podatki<br />
kažejo, da so se stroški varovanja od leta 2002 do 2008 v nekaterih državah članicah tudi podvojili. Z<br />
namenom <strong>za</strong>gotavljanja konkurenčnosti in upravičenosti stroškov, ki jih nosijo uporabniki, si bo<br />
država v skladu s priporočilom Evropske unije pri<strong>za</strong>devala vzpostaviti sistem, ki bo <strong>za</strong>gotavljal, da se<br />
vse pristojbine, takse oz. druge oblike obračunavanja neposrednih stroškov ukrepov varovanja<br />
uporabijo izključno <strong>za</strong> financiranje ukrepov varovanja.<br />
Primarni razvojni cilji na osrednjih letališčih <strong>za</strong> mednarodni zračni promet<br />
Glavna razvojna naloga na osrednjih letališčih je vzpodbujanje in utrjevanje primarne letališke<br />
dejavnosti, ki na javna letališča posledično privablja sekundarno dejavnost (logistika, hotelirstvo ipd.)<br />
in pozitivno vpliva na gospodarsko dejavnost v okolici. Upravljalci letališč morajo vlagati v stalni<br />
razvoj letališke infrastrukture, ki pogojuje izvajanje letalske in drugih gospodarskih dejavnosti na<br />
javnih letališčih, ter ob <strong>za</strong>gotavljanju varnosti vzpostaviti <strong>za</strong>dosten obseg letalskega prometa, ki<br />
<strong>za</strong>gotavlja komercialno delovanje javnih letališč. Razvojno dejavnost upravljalcev letališč lahko<br />
nadgradi država, ki ob upoštevanju smernic Skupnosti na področju financiranja letališč in državnih<br />
pomoči letalskim družbam z odhodi iz regionalnih letališč, in načela enakomernega regionalnega<br />
<strong>razvoja</strong> države, vzpodbuja rast in razvoj <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>. Ob upoštevanju dejstva, da je komercialno<br />
sodelovanje na področju <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> pove<strong>za</strong>no tudi s stalnimi in dobrimi meddržavnimi odnosi,<br />
bo Republika Slovenija z lastno mednarodno aktivnostjo in v okviru svojih pristojnosti podpirala,<br />
omogočala in vzpodbujala sodelovanje slovenskih izvajalcev dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> z letalsko<br />
industrijo držav članic EU ter tretjih držav.<br />
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana<br />
Republika Slovenija je že sprožila postopek izdelave Glavnega načrta letališča z železniško pove<strong>za</strong>vo<br />
letališča z Ljubljano in Kranjem, ki bo predvidel dolgoročni razvoj infrastrukture na letališču. Zaključek<br />
priprave glavnega načrta je predviden v letu 2010. Glavni načrt predstavlja strokovno podlago, ki se<br />
bo uporabila pri pripravi državnega prostorskega načrta (DPN). Republika Slovenija si bo pri<strong>za</strong>devala,<br />
da bo v najkrajšem času sprožen postopek priprave DPN, ki predstavlja nujni pogoj <strong>za</strong> pridobitev<br />
dovoljenj <strong>za</strong> gradnjo na letališču. Pri pripravi navedenih dokumentov bo potrebno posebno pozornost<br />
nameniti vprašanju morebitne potrebe po dodatni vzletno‐pristajalni stezi, optimalni umestitvi<br />
predvidene železniške infrastrukture, umestitvi vojaške in policijske infrastrukture na letališču ter<br />
razvoj poslovnih con na južni strani letališča.<br />
Stran 17 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
Republika Slovenija bo v skladu z interesom <strong>razvoja</strong> in rasti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> ter ekonomskim<br />
interesom oblikovanja logističnih centrov podpirala nadaljnji razvoj letališke in obletališke<br />
infrastrukture, ki ga načrtuje upravljalec letališča. Ob gradnji dodatnega potniškega terminala se<br />
predvideva tudi gradnja ob severni strani letališča, ki se bo izvedla na podlagi občinskih prostorskih<br />
aktov. Projekti upravljalca letališča, ki naj bi bili <strong>za</strong>ključeni do leta 2015, predvidevajo izgradnjo<br />
pove<strong>za</strong>vo turizma, skladiščenja, trgovine, logistike in drugih dejavnosti, pove<strong>za</strong>nih z letališčem ter<br />
objekte, namenjene vzdrževanju letal in vzdrževalni dejavnosti letališča. Izdelava potrebnih državnih<br />
izvedbenih prostorskih aktov, ki bo omogočila podlago <strong>za</strong> celovito ureditev letališča ter zgoraj<br />
navedene načrtovane investicije upravljalca letališča, bodo postavile temelje na katerih lahko<br />
letališče postane vodilni ponudnik potniških in tovornih letalskih pove<strong>za</strong>v in storitev v regiji.<br />
Letališče Edvarda Rusjana Maribor<br />
Letališče je trenutno v postopku intenzivne posodobitve infrastrukture, ki se izvaja v okviru projekta<br />
»Posodobitev letališke infrastrukture na letališču Edvarda Rusjana Maribor« v <strong>program</strong>skem obdobju<br />
2007 ‐ 2013 evropskih skladov. V okviru tega projekta bo Republika Slovenija kot lastnica<br />
infrastrukture obnovila in dogradila obstoječi potniški terminal, ki predstavlja osnovo nadaljnjemu<br />
obratovanju letališča. Prav tako projekt v letu 2010 predvideva izdelavo »Glavnega načrta letališča«,<br />
ki mora razdelati predvsem možnosti podaljšanja vzletno‐pristajalne steze in optimalno umestitev<br />
ostale letališke infrastrukture.<br />
Republika Slovenija si bo pri<strong>za</strong>devala sprožiti postopek <strong>za</strong> izdelavo DPN letališča, ki predstavlja nujni<br />
pogoj <strong>za</strong> pridobitev dovoljenj <strong>za</strong> gradnjo na letališču.<br />
Tekoča in nadaljnja vlaganja v infrastrukturo letališča so nujni pogoj <strong>za</strong> omogočanje močnega tržnega<br />
nastopanja ob konkurenci bližnjih letališč <strong>za</strong> mednarodni promet. Poleg infrastrukturnega <strong>razvoja</strong> je<br />
primarna naloga države dolgoročna <strong>za</strong>gotovitev obratovalca letališča, ki bo v skladu z razdelanim<br />
načrtom <strong>razvoja</strong> dejavnosti na letališču <strong>za</strong>gotavljal stabilno obratovanje letališča, ki lahko igra<br />
pomembno vlogo vzpodbujevalca gospodarske rasti regije.<br />
Letališče Portorož<br />
Specifična lega letališča predstavlja velik potencial <strong>za</strong> okoliško gospodarstvo, ki temelji predvsem na<br />
turistični dejavnosti, hkrati pa lega predstavlja določene omejitve pri razvoju letališke infrastrukture.<br />
Postopek <strong>za</strong> pripravo DPN letališča, ki je v teku, bo jasno določil usmeritve in podlage <strong>za</strong> nadaljnji<br />
razvoj infrastrukture na letališču. Posebno pozornost bo potrebno nameniti maksimi<strong>za</strong>ciji in ustrezni<br />
nadgradnji sedanje infrastrukture, s poudarkom na podaljšanju vzletno‐pristajalne steze. Navedene<br />
možnosti predstavljajo pogoj <strong>za</strong> razvoj letalske dejavnosti na letališču, ki lahko v pove<strong>za</strong>vi z<br />
gospodarsko dejavnostjo <strong>za</strong>ledja in predvsem s turizmom, predstavlja enega izmed katali<strong>za</strong>torjev<br />
nadaljnjega gospodarskega <strong>razvoja</strong> celotne regije.<br />
Stran 18 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
Republika Slovenija bo v skladu s svojimi pristojnostmi podpirala nadaljnje obratovanje letališča kot<br />
enega izmed osrednjih letališč <strong>za</strong> mednarodni letalski promet. Letališče Portorož lahko ob ustreznih<br />
vlaganjih v infrastrukturo ter na podlagi geografske umeščenosti v razvito turistično okolje in blage<br />
celoletne klime, intenzivno razvija dejavnost rednega in čarterskega letalskega prevo<strong>za</strong>, dejavnost<br />
poslovnega <strong>letalstva</strong>, splošnega <strong>letalstva</strong> in šolsko letalsko dejavnost.<br />
Letališče Cerklje ob Krki<br />
Poleg treh osrednjih letališč <strong>za</strong> mednarodni zračni promet je potrebno posebno pozornost nameniti<br />
letališču Cerklje ob Krki, kjer so bo primarno izvajala vojaška letalska dejavnost. DPN letališča je bil<br />
sprejet in predvideva razvoj <strong>civilnega</strong> dela letalske dejavnosti na severni strani letališča.<br />
Vzporedni razvoj <strong>civilnega</strong> zračnega prometa bo maksimiziral državna vlaganja v vojaško dejavnost,<br />
saj bi vojaški del letališča lahko služil kot izvajalec določenih obveznih letaliških služb, ki jih mora<br />
<strong>za</strong>gotavljati javno civilno letališče. S tem bi bile izkoriščene vse prednosti geografske lokacije letališča<br />
in omogočeni pozitivni vplivi na gospodarski razvoj regije. Ob upoštevanju lokacije in prostih<br />
kapacitet bi bilo potrebno privabiti investitorje, ki bi ob osnovni civilni letališki dejavnosti razvijali<br />
komercialno letalsko dejavnost s poudarkom na letalski industriji in logistični dejavnosti. Navedeni<br />
razvoj bi lahko ob usklajenem sodelovanju z okoliškim gospodarstvom pomembno vplival na<br />
gospodarsko rast regije. Na podlagi navedenega bi morali upravljalci <strong>civilnega</strong> dela letališča v<br />
najkrajšem času opredeliti strategijo <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> dela letališča in z njim pove<strong>za</strong>nih gospodarskih<br />
dejavnosti, kar bo <strong>za</strong>interesirani gospodarski javnosti dalo osnovne pogoje <strong>za</strong> pripravo ustreznih<br />
investicijskih vlaganj v infrastrukturo.<br />
Javna letališča <strong>za</strong> domači zračni promet<br />
Za potrebe notranjega in šengenskega zračnega prometa, predvsem pa <strong>za</strong> izvajanje športnega<br />
letenja, šolanj pilotov in turistične dejavnosti letalskih prevozov, se na <strong>nacionalni</strong> ravni razvijajo javna<br />
letališča <strong>za</strong> notranji zračni promet. Pri teh se upoštevajo tudi potrebe služb nujne medicinske pomoči.<br />
Osnovo tega omrežja tvorijo obstoječa javna letališča lokalnega pomena. Republika Slovenija bo<br />
podpirala razvoj javnih letališč <strong>za</strong> domači zračni promet, saj lahko ob pozitivnem sodelovanju z<br />
okoliškim prebivalstvom in predvsem turističnimi organi<strong>za</strong>cijami predstavljajo veliko gospodarsko<br />
razvojno možnost <strong>za</strong> posamezne regije. Ob tem je potrebno poudariti, da javna letališča <strong>za</strong> domači<br />
zračni promet in posebna območja znotraj osrednjih letališč <strong>za</strong> mednarodni promet, ki so namenjena<br />
<strong>za</strong> potrebe splošnega <strong>letalstva</strong>, predstavljajo osnovo <strong>za</strong> izvajanje privatne dejavnosti <strong>civilnega</strong><br />
<strong>letalstva</strong>.<br />
V neposrednem <strong>za</strong>ledju velikih slovenskih mest in bližini velikih mest sosednjih držav je potrebno<br />
omogočiti možnost <strong>razvoja</strong> javnih letališč <strong>za</strong> mednarodni zračni promet nižje kategorije, v kolikor so<br />
<strong>za</strong> to <strong>za</strong>gotovljene prostorske možnosti. Pri umeščanju navedenih letališč in letališke infrastrukture v<br />
prostor se upoštevajo lokacije obstoječih letališč, možnosti <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje nave<strong>za</strong>nosti na<br />
posamezna urbana središča z javnim potniškim prometom ter prostorske možnosti in omejitve, ki<br />
izhajajo iz značilnosti planiranega poselitvenega <strong>razvoja</strong> in <strong>za</strong>gotavljanja kakovostnega bivalnega<br />
Stran 19 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
okolja. Ob upoštevanju občinskih prostorskih izvedbenih aktov mesta Ljubljana bo potrebno posebno<br />
pozornost nameniti izgradnji javnega letališča v bližini glavnega mesta, ki bi služilo <strong>za</strong> potrebe<br />
izvajanja dejavnosti splošnega <strong>letalstva</strong>, predvsem <strong>za</strong> poslovne namene.<br />
Heliporti <strong>za</strong> helikoptersko nujno medicinsko pomoč<br />
Republika Slovenija si bo pri<strong>za</strong>devala, da se <strong>za</strong> potrebe izvajanja helikopterske nujne medicinske<br />
pomoči na primernih lokacijah v bližini bolnišnic in ambulant nujne medicinske pomoči <strong>za</strong>gotovijo<br />
heliporti, ki bodo omogočali izvajanje helikopterskih operacij po pravilih, ki veljajo <strong>za</strong> helikopterske<br />
operacije na območjih javnega interesa. S tem namenom bo ministrstvo pristojno <strong>za</strong> promet v<br />
sodelovanju z ministrstvom pristojnim <strong>za</strong> zdravje pripravilo predlog mreže heliportov <strong>za</strong> izvajanje<br />
nujne medicinske pomoči. Poleg tega bo potrebno v Republiki Sloveniji vzpostaviti pogoje <strong>za</strong><br />
oblikovanje celostnega evropsko primerljivega sistema izvajanja helikopterske nujne medicinske<br />
pomoči.<br />
3.6 INTERMODALNOST<br />
Sedanje stanje in pričakovanje bodočega <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> kažejo, da bo potrebno <strong>za</strong>gotoviti<br />
boljši dostop do javnih letališč <strong>za</strong> mednarodni promet. Obstoječe cestno omrežje <strong>za</strong>dovoljuje sedanje<br />
potrebe. Ob pričakovanju bodoče rasti zračnega prometa bo potrebno <strong>za</strong>gotoviti enostaven in<br />
<strong>za</strong>nesljiv dostop do javnih letališč. Z <strong>za</strong>gotovitvijo primerljivih prometnih sredstev, ki se bodo<br />
komplementarno dopolnjevala, bomo dosegli optimi<strong>za</strong>cijo ponudbe prometnih sredstev <strong>za</strong> potrebe<br />
prebivalstva in predvsem potrebe prevo<strong>za</strong> blaga.<br />
Na podlagi navedenega bo glede na potrebe in obseg potniškega in tovornega prometa na<br />
posameznih javnih letališčih poleg cestnega omrežja potrebno <strong>za</strong>gotoviti železniško pove<strong>za</strong>vo, ki bo<br />
večja urbana središča pove<strong>za</strong>la z javnimi letališči <strong>za</strong> mednarodni promet. Vzpostavitev ustreznih<br />
prometnih pove<strong>za</strong>v z javnimi letališči je tudi element trajnostnega <strong>razvoja</strong>, ker:<br />
• zmanjšamo negativne vplive na okolje,<br />
• znižamo stroške prevozov in<br />
• preprečimo nepotrebne prometne <strong>za</strong>stoje.<br />
Popolna vpetost letališč v celostno prometno infrastrukturo bo omogočila izkoriščanje vseh<br />
gospodarskih potencialov, ki jih predstavljajo mednarodna letališča s primarno in sekundarno<br />
dejavnostjo. Omogočanje kombinirane uporabe in medsebojnega dopolnjevanja prometnih sredstev<br />
neposredno vpliva na krajši čas potovanja, boljše izkoriščanje prometnih sredstev ter večjo<br />
prilagodljivost in ekonomičnost javnega prometa.<br />
Stran 20 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
3.7 JAVNI ZRAČNI PREVOZ – LETALSKI PREVOZNIKI<br />
Javni zračni prevoz je z razvojem postal dostopen širokemu krogu prebivalstva. Vzpodbujati je<br />
potrebno nadaljnjo rast in razvoj slovenskih letalskih prevoznikov. Zagotavljanje rednega zračnega<br />
prevo<strong>za</strong> je osnovni pogoj <strong>za</strong> <strong>za</strong>htevano mobilnost prebivalstva in pove<strong>za</strong>nost Republike Slovenije z<br />
Evropo in svetom. Trenutno stanje zelo konkurenčnega trga letalskih prevoznikov, ki so izpostavljeni<br />
visokim stroškom poslovanja, <strong>za</strong>hteva hitro odzivanje na spreminjajoče se okoliščine. Država si bo<br />
pri<strong>za</strong>devala ustvariti okolje, ki bo letalskim prevoznikom omogočalo optimalne pogoje delovanja. V ta<br />
namen bo ustanovljen samostojni nadzorni/certifikacijski organ, ki bo hitro in strokovno izvajal<br />
certifikacijske naloge ter letalskim prevoznikom omogočal pospešeno odzivanje na <strong>za</strong>hteve trga. Prav<br />
tako si bo država z ustrezno regulacijo, z izvajanjem področne evropske <strong>za</strong>konodaje in preko<br />
postopkov certifikacije upravljalcev letališč in izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa<br />
pri<strong>za</strong>devala, da ne bo prihajalo do izkoriščanja monopolov, ter da bodo letališke takse in<br />
preletno/priletne pristojbine letalskim prevoznikom omogočale najvišjo možno kakovost in odzivnost<br />
zemeljske oskrbe ter pretočnost zračnega prostora.<br />
Ob upoštevanju navedenih podatkov in upoštevanju predpogojev trajnostnega <strong>razvoja</strong> bodo morali<br />
letalski prevozniki v prihodnjih letih maksimizirati obstoječe kapacitete in vlagati v racionalno<br />
posodobitev sredstev, ki so nujno potrebna <strong>za</strong> vzdrževanje in nadgradnjo tržnega položaja slovenskih<br />
letalskih prevoznikov na evropskem in svetovnem trgu.<br />
3.8 RAZVOJ ZASEBNE, ŠPORTNE IN LJUBITELJSKE DEJAVNOSTI CIVILNEGA LETALSTVA<br />
V razvoju <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> v Republiki Sloveniji je poleg komercialne letalske dejavnosti veliko vlogo<br />
igrala letalska dejavnosti <strong>za</strong>sebnega, športnega in ljubiteljskega značaja, kar potrjujejo priznani uspehi<br />
posameznikov na evropski in svetovni ravni.<br />
Republika Slovenija je kot članica Mednarodne organi<strong>za</strong>cije <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> vzpostavila pogoje <strong>za</strong><br />
izvajanje <strong>za</strong>sebne letalske dejavnosti, ki vključuje predvsem uporabo zrakoplovov <strong>za</strong> <strong>za</strong>sebne<br />
namene, izgradnjo letališč in heliportov <strong>za</strong> lastne potrebe ter vzletišč. Ker <strong>za</strong>sebna letalska dejavnost<br />
nedvomno vpliva na splošno stanje <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> in domačo letalsko industrijo, bo država<br />
podpirala in omogočala razvoj, ki bo upošteval vse v <strong>za</strong>četku postavljene predpostavke <strong>civilnega</strong><br />
<strong>letalstva</strong>. Ob upoštevanju dejstva, da je uporaba letal <strong>za</strong> lastne potrebe v Republiki Sloveniji že<br />
ustaljena praksa, lahko v prihodnosti pričakujemo rast predvsem v sektorju uporabe helikopterjev <strong>za</strong><br />
lastne potrebe. Uporaba slednjih je <strong>za</strong>nimiva predvsem <strong>za</strong>to, ker je postopek izgradnje <strong>za</strong>sebnih<br />
heliportov hitrejši in cenejši. Republika Slovenija razvoj helikopterske dejavnosti <strong>za</strong> komercialno in<br />
<strong>za</strong>sebno rabo podpira in bo navedeno področje z regulatornega in upravnega vidika tudi ustrezno<br />
uredila.<br />
Športna in ljubiteljska dejavnost <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> obsega predvsem:<br />
Stran 21 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
• balonarstvo,<br />
• jadralno letenje,<br />
• modelarstvo,<br />
• jadralno padalstvo in zmajarstvo.<br />
Republika Slovenija si bo pri<strong>za</strong>devala, da bo razvoj komercialnega dela <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> omogočal in<br />
dopuščal tudi pogoje <strong>za</strong> izvajanje in razvoj športne in ljubiteljske dejavnosti, ki civilno letalstvo<br />
približuje celotni družbi. Sočasno izvajanje športnih in ljubiteljskih dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> ter<br />
drugih dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> na območjih z visoko gostoto zračnega prometa je lahko sporno z<br />
vidika <strong>za</strong>gotavljanja varnosti. Z ustreznimi predpisi in navodili je potrebno določiti način in pogoje<br />
sočasnega izvajanja dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>, ki bodo <strong>za</strong>gotavljali varnost neposredno vpletenih<br />
in tretjih oseb. Poleg tega si bo Republika Slovenija pri<strong>za</strong>devala, da bodo imele osebe, ki izvajajo<br />
navedene dejavnosti, in osebe, ki so odgovorne <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje vzdrževanja zrakoplovov, ki se v ta<br />
namen uporabljajo, možnost izobraževanja oz. usposabljanja. S tem bomo dvignili raven<br />
usposobljenosti in strokovnosti ter posledično varnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>.<br />
Republika Slovenija bo z namenom podpore nekomercialni dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> preučila<br />
možnost posebne ureditve, ki bi ločeno obravnavala trošarine <strong>za</strong> letalsko gorivo v nekomercialni<br />
dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>. Cena letalskega goriva trenutno predstavlja velik del stroškov in lahko<br />
negativno vpliva na nadaljnjo rast in širitev nekomercialne dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>, ki je eden<br />
izmed temeljev <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> v Republiki Sloveniji. Ob upoštevanju javno‐finančne vzdržnosti<br />
rešitve bi bilo potrebno ugotoviti, ali bi lahko znižali trošarine <strong>za</strong> letalsko gorivo <strong>za</strong> zrakoplove <strong>za</strong><br />
nekomercialno rabo.<br />
Predvsem na področju športne in ljubiteljske dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> bo v prihodnosti potrebno<br />
okrepiti vlogo krovne organi<strong>za</strong>cije slovenskih letalcev, Letalske zveze Slovenije, ki lahko v skladu s<br />
svojim poslanstvom bistveno vpliva na rast, nadaljnji razvoj in predvsem varnost <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> v<br />
Republiki Sloveniji.<br />
3.9 POSPEŠEVANJE SODELOVANJA MED CIVILNIM LETALSTVOM IN ŠIRŠIM GOSPODARSKIM<br />
OKOLJEM<br />
Civilno letalstvo, predvsem letališča, predstavljajo enega pomembnejših dejavnikov <strong>za</strong> ekonomski<br />
razvoj države, regij in lokalnih skupnosti. Letališča postajajo pomembna prometna središča in vozlišča<br />
<strong>za</strong> logistične storitve. Poleg osnovnih dejavnosti se v neposredni bližini letališč nahajajo tudi številne<br />
druge spremljajoče dejavnosti. Poleg potenciala, ki ga predstavljajo ožja območja letališč, so letališča<br />
neposredno pove<strong>za</strong>na s širšo gospodarsko dejavnostjo v <strong>za</strong>ledju. Zagotavljajo eno izmed temeljnih<br />
transportnih rešitev, ki je bila v preteklosti <strong>za</strong>postavljena. Letalski prevoz tovora v Republiki Sloveniji<br />
je <strong>za</strong>čel v preteklih letih rasti in bo v prihodnosti predstavljal eno izmed temeljih dejavnosti na<br />
osrednjih javnih letališčih <strong>za</strong> mednarodni promet. Ob upoštevanju dejstva, da je cestna<br />
infrastruktura, s poudarkom na avtocestah, v bližini letališč v Republiki Sloveniji dobro razvita,<br />
Stran 22 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
slovenska letališča izpolnjujejo enega bistvenih pogojev <strong>za</strong> prevoz letalskega tovora, ki se delno izvaja<br />
tudi s cestnim prevozom.<br />
Republika Slovenija bo z namenom širjenja obsega prevo<strong>za</strong> letalskega tovora <strong>za</strong>gotovila manjkajoče<br />
železniške pove<strong>za</strong>ve do osrednjih javnih letališč, ki imajo potencial <strong>za</strong> razvoj tovrstne panoge. S<br />
kakovostnejšim in cenejšim dostopom do javnih letališč bo omogočeno intenzivnejše sodelovanje<br />
širšega gospodarstva z letalsko industrijo.<br />
Druga, prav tako pomembna panoga, ki je tesno pove<strong>za</strong>na z letalsko industrijo, je turizem. Sedanje<br />
sodelovanje obeh panog kaže določene sinergijske učinke, vendar vse možnosti še niso bile izčrpane.<br />
Javna letališča <strong>za</strong> mednarodni zračni promet in javna letališča <strong>za</strong> domači promet, ki je po vstopu<br />
Republike Slovenije v šengensko območje postal domači promet <strong>za</strong> prebivalstvo Evropske unije,<br />
predstavljajo velik potencial. Potrebno bi bilo <strong>za</strong>gotoviti intenzivno sodelovanje med turistično<br />
dejavnostjo in civilnim letalstvom ter na podlagi narave in vrste turistične dejavnosti na posameznih<br />
območjih Republike Slovenije razvijati projekte sodelovanja. Pri tem bo potrebno sodelovanje in<br />
koordinirano nastopanje regionalnih turističnih organi<strong>za</strong>cij z upravljalci letališč in <strong>za</strong>interesiranimi<br />
letalskimi prevozniki.<br />
3.10 POSPEŠEVANJE SODELOVANJA MED IZOBRAŽEVALNIMI USTANOVAMI IN CIVILNIM<br />
LETALSTVOM<br />
Republika Slovenija ima tradicijo letalskih šol, ki so organizirane predvsem v letalskih klubih in pri<br />
posameznih letalskih prevoznikih. Ob upoštevanju dejstva, da letalska dejavnost sloni na kombinaciji<br />
človeškega faktorja in visoke tehnologije, je dobra strokovna usposobljenost bistvenega pomena <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>gotavljanje varnosti v civilnem letalstvu. Na podlagi navedenega je potrebno <strong>za</strong>gotoviti, da bodo<br />
šolanja in usposabljanja na vseh področjih <strong>letalstva</strong> visoko kakovosten servis, ki bo civilnemu letalstvu<br />
<strong>za</strong>gotavljal trajni priliv usposobljenega kadra. Poleg tega je potrebno izkoristiti stanje visoko<br />
izobraženega, strokovno usposobljenega in izkušenega kadra v letalski stroki, ki ga Slovenija v tem<br />
trenutku ima. Majhnost države z dobro usposobljenim kadrom, ki se lahko hitro odziva na<br />
spremembe trga, je naša prednost. Republika Slovenija si bo pri<strong>za</strong>devala, da bodo potrebe <strong>civilnega</strong><br />
<strong>letalstva</strong> po strokovno usposobljenem kadru <strong>za</strong>gotovljene z <strong>za</strong>dostnim številom primernih organi<strong>za</strong>cij<br />
<strong>za</strong> usposabljanje letalskega osebja. Iz dosedanjih izkušenj izhaja, da je Republika Slovenija glede na<br />
geografsko umeščenost, strokovno usposobljen kader in primerno infrastrukturno platformo,<br />
ustrezna država <strong>za</strong> izvajanje šolanj <strong>za</strong> pilote in <strong>za</strong>gotavljanje vzdrževalne dejavnosti <strong>za</strong> področje<br />
celotne Evropske unije ter držav Vzhodne in Jugovzhodne Evrope.<br />
Navedene cilje si bo država pri<strong>za</strong>deva doseči z pospeševanjem certifikacijske dejavnosti <strong>za</strong> letalske<br />
šole in vzpodbujanjem trajnega dialoga med letalsko industrijo in izobraževalnimi ustanovami, ki so<br />
del državnega izobraževalnega sistema.<br />
Prav tako si bo država pri<strong>za</strong>devala vzpostaviti letalski izobraževalni center, v katerem bodo sodelovali<br />
izkušeni strokovnjaki s področja <strong>letalstva</strong>, ki bodo poleg razvijanja teoretičnih znanj skrbeli predvsem<br />
Stran 23 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
<strong>za</strong> pove<strong>za</strong>vo med potrebami <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> in razvojem evropske in domače regulative. Stranke,<br />
ki sodelujejo v upravnih postopkih s področja <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>, morajo biti v skladu z evropskimi in<br />
<strong>nacionalni</strong>mi predpisi strokovno usposobljene stranke. To je osnovni pogoj <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje varnosti<br />
<strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>, ki temelji na državnem in notranjem nadzoru kakovosti izvajanja dejavnosti. Tem<br />
strankam je nujno potrebno <strong>za</strong>gotoviti možnost usposabljanja predvsem na področju <strong>razvoja</strong><br />
regulative po zgledu podobnih institucij v tujini. Intenziven prenos znanja med letalskimi strokovnjaki<br />
in <strong>za</strong>interesirano javnostjo bo dvignil raven strokovnega znanja pri strankah. S tem bo dosežen dvojni<br />
učinek:<br />
- višji nivo znanja in <strong>za</strong>vedanja pomeni višji nivo <strong>za</strong>gotavljanja varnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> in<br />
- višji nivo znanja pomeni bolj kakovostne <strong>za</strong>htevke, ki se vlagajo pri<br />
nadzornem/certifikacijskem organu, in s tem krajše postopke, ki so bistvenega pomena <strong>za</strong><br />
hitro odzivnost na trgu izvajalcev dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>.<br />
Ob upoštevanju dejstva, da Republika Slovenija v tem trenutku ne <strong>za</strong>gotavlja možnosti šolanja<br />
letalskega kadra v okviru javnega izobraževalnega sistema, bo potrebno preučiti možnost oblikovanja<br />
izobraževalne institucije, ki bi <strong>za</strong>gotavljala šolanje letalskega kadra. Rešitev, ki bi pove<strong>za</strong>la potrebe<br />
izvajalcev dejavnosti <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> ter letalske industrije po ustrezno šolanem kadru, in ki bi<br />
pove<strong>za</strong>la slovensko letalsko stroko, bi nedvomno predstavljala pomemben delež v nadaljnjem<br />
kvalitativnem in kvantitativnem razvoju <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> v Republiki Sloveniji.<br />
Stran 24 od 25
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong><br />
2009 ‐ 2019<br />
4. ZAKLJUČEK<br />
Nacionalni <strong>program</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> določa smernice <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> in ukrepe <strong>za</strong><br />
doseganje ciljev <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> v Republiki Sloveniji. Razvojne priložnosti in predvsem<br />
vpliv na širše gospodarstvo, ki ga civilno letalstvo ima, je potrebno izkoristiti in temu nameniti<br />
ustrezno podporo. Bistvene razvojne naloge so:<br />
- <strong>za</strong>gotavljanje varnosti in trajnostnega <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> s strokovnim<br />
nadzornim/certifikacijskim organom;<br />
- razvoj letališke infrastrukture in letališke dejavnosti, ki bo letališča postavila v ospredje<br />
prometne, logistične in splošno gospodarske dejavnosti;<br />
- razvoj infrastrukture izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa;<br />
- intenzivna pove<strong>za</strong>va <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> z ostalim gospodarstvom.<br />
Navedene cilje bo mogoče doseči le ob usklajenem delovanju države, izvajalcev dejavnosti <strong>civilnega</strong><br />
<strong>letalstva</strong> in gospodarstva kot celote.<br />
<strong>Ministrstvo</strong>, pristojno <strong>za</strong> promet, bo kot nosilec in glavni izvajalec prometne politike, ki vključuje tudi<br />
civilno letalstvo, pripravilo zgoraj navedene pravne podlage in v skladu z <strong>za</strong>konsko pristojnostjo<br />
sodelovalo v postopkih priprave ustreznih prostorskih aktov. Ob upoštevanju smernic tega <strong>program</strong>a<br />
in ob tesnem sodelovanju z ostalimi pristojnimi ministrstvi in lokalnimi skupnostmi bo ministrstvo,<br />
pristojno <strong>za</strong> promet, izvajalo politiko <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong> v Republiki Sloveniji.<br />
<strong>Ministrstvo</strong>, pristojno <strong>za</strong> promet, bo na vsaki dve leti pripravilo vmesno poročilo o stanju izvajanja<br />
Nacionalnega <strong>program</strong>a <strong>razvoja</strong> <strong>civilnega</strong> <strong>letalstva</strong>.<br />
Civilno letalstvo lahko s celostnim planiranjem in strateškim razvojem infrastrukture, poleg<br />
<strong>za</strong>gotavljanja javnega interesa varnega zračnega prevo<strong>za</strong> potnikov in blaga, pozitivno vpliva na rast in<br />
razvoj slovenskega gospodarstva in blaginjo vseh prebivalcev Republike Slovenije.<br />
Stran 25 od 25
Change language