Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah
- prenos zahtev Direktive 2008/96/ES v slovenski pravni red; - ureditev nekaterih nujnih uskladitev z zakoni, ki so bili sprejeti po ZJC, predvsem s predpisi o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, in predpisi o graditvi objektov, - dopolnitev oziroma sprememba nekaterih ureditev, ki so se pri izvajanju zakona izkazale kot neučinkovite in zastarele. Predlagatelj pri tem predlaga potrebne spremembe in dopolnitve ZJC, ki so nujne za dosego navedenih ciljev. Poglavitne rešitve predlaganega zakona so zlasti naslednje: 1. Vsebina zakona se razširja na občinske ceste. Zakon ureja temeljna pravila upravljanja, graditve, vzdrževanja in varstva občinskih cest. V zakonu je dodano novo poglavje V. a Upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest, v katerem so določena temeljna pravila upravljanja, graditve, vzdrževanja in varstva občinskih cest. Zakon določa upravljavca občinskih cest. Če z odlokom občine ni določeno drugače, je upravljavec občinskih cest občinska uprava. Ureditev je skladna z predpisi o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Občine morajo pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in načrtovanju občinskih cest upoštevati zakon o javnih cestah in podzakonske predpise zakona o javnih cestah. Zakon določa varovalni pas občinske ceste, v katerem je raba prostora omejena. Posegi v varovalni pas so dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste. Določena je minimalna širina varovalnih pasov občinske ceste, občine lahko določijo večjo širino. Zakon določa temeljna pravila graditve, rekonstrukcije, prilagoditve in ukinitve priključkov zasebnih cest na občinske ceste. Iz ZVCP-1 je prenesena določba, ki pooblašča občino za določitev prometne ureditve na občinskih cestah. Prometno ureditev na občinskih cestah določi občina z odlokom. Elaborat prometne ureditve je sestavni del odloka. Prometna ureditev mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo. Zakon nadalje določa, da prometno signalizacijo na občinskih cestah postavlja, zamenjuje, dopolnjuje ali odstranjuje upravljavec občinskih cest. Zakon ureja tudi zapore občinske ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti. Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca občinskih cest. Dovoljenje upravljavca občinskih cest za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Upravljavec občinske ceste začasno prepove promet vseh ali posameznih vrst vozil ali skupin vozil, oziroma dovoli vožnjo samo tistih vozil, ki so ustrezno opremljena, kadar na občinski cesti ali njenem delu ni mogoč varen promet vozil zaradi zimskih razmer, močnega vetra, naravne ali druge nesreče ali če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej. O prepovedi prometa mora nemudoma obvestiti javnost, pristojno policijsko postajo, občinsko redarstvo in občinsko cestno inšpekcijo. Del ceste, na katerem velja omejitev uporabe, mora upravljavec občinske ceste označiti s predpisano prometno signalizacijo. Zakonska obveznost občine je vodenje podatkov o občinskih cestah. Upravljavec občinske ceste je obvezen voditi evidence o občinskih cestah in objektih, skladno s predpisi o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih. Občina je dolžna brezplačno posredovati enkrat letno do predpisanega roka poslati Direkciji za ceste predpisane podatke o občinskih cestah. V primeru, da občina predpisanih podatkov ne dostavi Direkciji za ceste do predpisanega roka, podatke pridobi Direkcija za ceste na stroške občine. 2. Vsebina zakona se razširja tudi na področju inšpekcijskega nadzorstva. Poglavje VI. Inšpekcijsko nadzorstvo je napisano na novo, zakon ureja nad državnimi, občinskimi in zasebnimi cestami ter določa prekrške za kršitve določb zakona. Zakon spreminja pogoje za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva. Glede na strokovno vsebino
inšpekcijskega nadzorstva, ki se s tem zakonom razširja na prometno področje, je za inšpektorja za ceste lahko imenovana tudi oseba, ki ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s področja prometa ali druge tehnične stroke. Novi, dokaj obsežni členi 73. a do 73. f natančneje določajo obseg inšpekcijskega nadzorstva, način vodenja inšpekcijskega postopka, način prisilne izvršbe inšpekcijskih ukrepov in opredeljuje splošne inšpekcijske ukrepe. Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb zakon opredeljuje kot nujne ukrepe v javnem interesu, zato se v smislu določb ZUP odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Odločba se lahko izda ustno, za kraj vročanja in mesto, na katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, se šteje tudi gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi postopek. Zoper odločbo cestnega inšpektorja je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov se opravlja po določbah ZUP, če ZJC ne določa drugače. 73. e člen opredeljuje splošne inšpekcijske ukrepe. Inšpektor za ceste ukrepa z opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo. V členu so podrobneje opredeljene vse vrste inšpekcijskih ukrepov, ki lahko pridejo v poštev ob opravljanju inšpekcijskega nadzorstva javnih cest. Naprej 73. f člen določa, da izvršbo inšpekcijskega ukrepa po drugih osebah zagotovi upravljavec državne ceste oziroma upravljavec občinske ceste, v okviru izvajanja javne službe rednega vzdrževanja cest. Spremenjeni 76. člen opisuje prekrške v zvezi z uporabo cest ter določa globe za posameznike, pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storijo opisani prekršek. Novi 76 a. do 76. f členi opisujejo prekrške v zvezi z vzdrževalnimi deli na cestah, prekrške v zvezi s prometno ureditvijo, prometno signalizacijo in opremo na cestah ter napravami in ukrepi za umirjanje cestnega prometa, prekrške v zvezi z zaporo ceste zaradi del ali prireditev na cesti, prekrške v zvezi s posegi v cestno telo, cestni svet, cestno telo oziroma varovalni pas ceste, prekrške v zvezi s cestnimi priključki, prekrške v zvezi z rekonstrukcijskimi in obnovitvenimi deli na državnih cestah in prekrške v zvezi s poljem preglednosti ceste ter določa globe za posameznike, pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storijo opisani prekršek. 3. Dodano je novo poglavje z naslovom III. b Minimalne zahteve varnosti cestne infrastrukture, in osem novih, dokaj obsežnih členov od 39. e do 39. l. Te določbe prenašajo v slovenski pravni red temeljne zahteve Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L št. 319 z dne 29. 11. 2008, str. 59), ki jih je treba urediti z zakonom. Naprej je v 39. e členu določen obseg uporabe teh zahtev, ki se nanašajo le na državne ceste, ki so del vseevropskega cestnega omrežja brez predorov na teh cestah. Nadalje je v 39. f členu opredeljeno področje uporabe zahtev direktive. Preverjanje varnosti ceste je potrebno zagotoviti v vseh fazah načrtovanja ceste do pričetka obratovanja. Pregledovanje varnosti cest je potrebno zagotoviti tudi za obstoječe ceste. Vlada bo določila ustrezne smernice, ki bodo določale izvedbo posameznih aktivnosti za izboljšanje varnosti. Presojo varnosti ceste je potrebno zagotoviti že v fazi idejnega projekta. 39. g člen predpisuje izdelavo ocena učinka posameznih variant na prometno varnost, ki pomeni pomemben argument za končno odločitev pri izbiri najustreznejše variante. V 39. h členu je določen način preverjanja varnosti v cestnem prometu, ko je potek nove ceste ali potek rekonstrukcije obstoječe ceste že določen. S pregledovanjem projektne dokumentacije in preverjanjem varnosti projektnih rešitev v vseh fazah projektiranja, se zagotavlja kontinuirano upoštevanje varnosti ceste. Zahteva direktive glede razvrščanja cestnega omrežja glede na število nesreč je vsebina 39. i člena, ki določa način ter obveznosti upravljavca cest pri razvrščanja cestnih odsekov glede na število nesreč. 39. j člen obravnava pregledovanje varnosti obstoječih cest, to je cest v obratovanju. Osnovni namen
- Page 1: GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO 15. 01. 2
- Page 5 and 6: nepremičnin evidentiranje, v kolik
- Page 7 and 8: na državnih cestah je odgovorna Di
- Page 9 and 10: »(2) Prometna signalizacija in opr
- Page 11 and 12: 8. člen 15. člen se spremeni tako
- Page 13 and 14: (4) Prometno signalizacijo iz prej
- Page 15 and 16: 18. člen Za 33. členom se doda no
- Page 17 and 18: (2) Razvrščanje varnosti omrežja
- Page 19 and 20: (6) Stroške graditve ali rekonstru
- Page 21 and 22: 26. člen V 64. členu se drugi ods
- Page 23 and 24: 69. in 70. člen se črtata. 31. č
- Page 25 and 26: - postavitev zaščitnih ograj za p
- Page 27 and 28: »73. a člen (obseg inšpekcijskeg
- Page 29 and 30: - ki ni vzdrževan v skladu s sogla
- Page 31 and 32: (4) Z globo najmanj 4000 eurov se k
- Page 33 and 34: (16) Z globo najmanj 15000 eurov se
- Page 35 and 36: III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV K 1. čl
- Page 37 and 38: oblikovanje prometnih površin. Teh
- Page 39 and 40: K 22. členu Ta člen spreminja 54.
- Page 41 and 42: 71. č določa pravila varovalnega
- Page 43 and 44: ekonstrukcijskimi in obnovitvenimi
- Page 45 and 46: 5. člen (stanje javnih cest) (1) J
- Page 47 and 48: označena s predpisano prometno sig
- Page 49 and 50: (4) Stranke v postopku določitve m
- Page 51 and 52: ceste. (6) Minister, pristojen za p
- prenos zahtev Direktive 2008/96/ES v slovenski pravni red;<br />
- ureditev nekaterih nujnih uskladitev z zakoni, ki so bili sprejeti po ZJC, predvsem s<br />
predpisi o stvarnem premoženju države, pokraj<strong>in</strong> <strong>in</strong> obč<strong>in</strong>, <strong>in</strong> predpisi o graditvi objektov,<br />
- dopolnitev oziroma sprememba nekaterih ureditev, ki so se pri izvajanju zakona izkazale<br />
kot neuč<strong>in</strong>kovite <strong>in</strong> zastarele.<br />
Predlagatelj pri tem predlaga potrebne spremembe <strong>in</strong> dopolnitve ZJC, ki so nujne za dosego<br />
navedenih ciljev.<br />
Poglavitne rešitve predlaganega zakona so zlasti naslednje:<br />
1. Vseb<strong>in</strong>a zakona se razširja na obč<strong>in</strong>ske ceste. <strong>Zakon</strong> ureja temeljna pravila<br />
upravljanja, graditve, vzdrževanja <strong>in</strong> varstva obč<strong>in</strong>skih cest. V zakonu je dodano novo<br />
poglavje V. a Upravljanje, graditev, vzdrževanje <strong>in</strong> varstvo obč<strong>in</strong>skih cest, v katerem<br />
so določena temeljna pravila upravljanja, graditve, vzdrževanja <strong>in</strong> varstva obč<strong>in</strong>skih<br />
cest. <strong>Zakon</strong> določa upravljavca obč<strong>in</strong>skih cest. Če z odlokom obč<strong>in</strong>e ni določeno<br />
drugače, je upravljavec obč<strong>in</strong>skih cest obč<strong>in</strong>ska uprava. Ureditev je skladna z<br />
predpisi o stvarnem premoženju države, pokraj<strong>in</strong> <strong>in</strong> obč<strong>in</strong>. Obč<strong>in</strong>e morajo pri<br />
načrtovanju, projektiranju, gradnji <strong>in</strong> načrtovanju obč<strong>in</strong>skih cest upoštevati zakon o<br />
<strong>javnih</strong> <strong>cestah</strong> <strong>in</strong> podzakonske predpise zakona o <strong>javnih</strong> <strong>cestah</strong>. <strong>Zakon</strong> določa<br />
varovalni pas obč<strong>in</strong>ske ceste, v katerem je raba prostora omejena. Posegi v varovalni<br />
pas so dovoljeni le s soglasjem upravljavca obč<strong>in</strong>ske ceste. Določena je m<strong>in</strong>imalna<br />
šir<strong>in</strong>a varovalnih pasov obč<strong>in</strong>ske ceste, obč<strong>in</strong>e lahko določijo večjo šir<strong>in</strong>o. <strong>Zakon</strong><br />
določa temeljna pravila graditve, rekonstrukcije, prilagoditve <strong>in</strong> uk<strong>in</strong>itve priključkov<br />
zasebnih cest na obč<strong>in</strong>ske ceste. Iz ZVCP-1 je prenesena določba, ki pooblašča<br />
obč<strong>in</strong>o za določitev prometne ureditve na obč<strong>in</strong>skih <strong>cestah</strong>. Prometno ureditev na<br />
obč<strong>in</strong>skih <strong>cestah</strong> določi obč<strong>in</strong>a z odlokom. Elaborat prometne ureditve je sestavni del<br />
odloka. Prometna ureditev mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo.<br />
<strong>Zakon</strong> nadalje določa, da prometno signalizacijo na obč<strong>in</strong>skih <strong>cestah</strong> postavlja,<br />
zamenjuje, dopolnjuje ali odstranjuje upravljavec obč<strong>in</strong>skih cest. <strong>Zakon</strong> ureja tudi<br />
zapore obč<strong>in</strong>ske ceste zaradi del ali prireditev na obč<strong>in</strong>ski cesti. Dela na obč<strong>in</strong>ski<br />
cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti <strong>in</strong> jo je zaradi tega treba delno ali<br />
popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca obč<strong>in</strong>skih<br />
cest. Dovoljenje upravljavca obč<strong>in</strong>skih cest za zaporo obč<strong>in</strong>ske ceste je treba pridobiti<br />
tudi za športne <strong>in</strong> druge prireditve na njej. Upravljavec obč<strong>in</strong>ske ceste začasno<br />
prepove promet vseh ali posameznih vrst vozil ali skup<strong>in</strong> vozil, oziroma dovoli vožnjo<br />
samo tistih vozil, ki so ustrezno opremljena, kadar na obč<strong>in</strong>ski cesti ali njenem delu ni<br />
mogoč varen promet vozil zaradi zimskih razmer, močnega vetra, naravne ali druge<br />
nesreče ali če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste<br />
<strong>in</strong> varnost prometa na njej. O prepovedi prometa mora nemudoma obvestiti javnost,<br />
pristojno policijsko postajo, obč<strong>in</strong>sko redarstvo <strong>in</strong> obč<strong>in</strong>sko cestno <strong>in</strong>špekcijo. Del<br />
ceste, na katerem velja omejitev uporabe, mora upravljavec obč<strong>in</strong>ske ceste označiti s<br />
predpisano prometno signalizacijo. <strong>Zakon</strong>ska obveznost obč<strong>in</strong>e je vodenje podatkov<br />
o obč<strong>in</strong>skih <strong>cestah</strong>. Upravljavec obč<strong>in</strong>ske ceste je obvezen voditi evidence o<br />
obč<strong>in</strong>skih <strong>cestah</strong> <strong>in</strong> objektih, skladno s predpisi o nač<strong>in</strong>u označevanja <strong>javnih</strong> cest <strong>in</strong> o<br />
evidencah o <strong>javnih</strong> <strong>cestah</strong> <strong>in</strong> objektih na njih. Obč<strong>in</strong>a je dolžna brezplačno<br />
posredovati enkrat letno do predpisanega roka poslati Direkciji za ceste predpisane<br />
podatke o obč<strong>in</strong>skih <strong>cestah</strong>. V primeru, da obč<strong>in</strong>a predpisanih podatkov ne dostavi<br />
Direkciji za ceste do predpisanega roka, podatke pridobi Direkcija za ceste na stroške<br />
obč<strong>in</strong>e.<br />
2. Vseb<strong>in</strong>a zakona se razširja tudi na področju <strong>in</strong>špekcijskega nadzorstva. Poglavje VI.<br />
Inšpekcijsko nadzorstvo je napisano na novo, zakon ureja nad državnimi, obč<strong>in</strong>skimi<br />
<strong>in</strong> zasebnimi cestami ter določa prekrške za kršitve določb zakona. <strong>Zakon</strong> sprem<strong>in</strong>ja<br />
pogoje za opravljanje <strong>in</strong>špekcijskega nadzorstva. Glede na strokovno vseb<strong>in</strong>o
Change language