Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah

GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO
15. 01. 2010
Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem
Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 57/08 –
ZLDUVCP, 69/08 – ZcestV, 42/09 in 109/09; v nadaljevanju: ZJC), ki je stopil v veljavo 7.
junija 1997, je uredil javne ceste v Republiki Sloveniji in jih razdelil na tiste, ki so v pristojnosti
državnih organov (državne ceste) ter tiste, ki so v pristojnosti občinskih organov (občinske
ceste). ZJC v I. poglavju (splošne določbe, 1. do 15. a člen) ureja vprašanja, ki se nanašajo
na vse javne ceste, zlasti razdelitev pristojnosti med državo in občino na področju upravljanja
z javnimi cestami kot javnim dobrim in gospodarjenjem z njimi in temeljna vprašanja
upravljanja z javnimi cestami ter njihove graditve in vzdrževanja, kjer je določil tudi
gospodarsko javno službo vzdrževanje javnih cest. V nadaljevanju ZJC ureja zlasti državne
ceste, in sicer najprej upravljanje državnih cest, nato njihovo graditev, vzdrževanje in varstvo
državnih cest ter prometa na njih. Ureja tudi inšpekcijski nadzor nad državnimi cestami, ter
določa prekrške za nekatere kršitve določb zakona.
Temeljni razlog za začetek postopka spreminjanja in dopolnjevanja ZJC je odločitev o
prenosu vsebin, ki se nanašajo na ceste in Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1,
Ur. l. RS, št. 56/2008 – uradno prečiščeno besedilo, 57/2008-ZLDUVCP in 58/2009 - v
nadaljevanju ZVCP-1). V ZJC se iz ZVCP-1 prenesejo vsebine s področja varnosti cest
(vzdrževanje cest, uporaba cest, prometne ureditve in prometna signalizacija, oprema,
naprave in ukrepi za umirjanje prometa pooblastila policistov in inšpekcijskih organov na
področju varnosti cest), ki se nanašajo na državne, občinske in nekategorizirane ceste.
Dne 19.11.2008 je bila sprejeta in 29.11.2008 objavljena Direktiva Evropskega parlamenta in
Sveta 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L št. 319 z dne 29. 11.
2008, str. 59; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/96/ES). Rok za prenos direktive v
slovenski pravni red je 19.12.2010. Predlagani zakon zato vključuje temeljne zahteve
direktive, ki jo je potrebno prenesti v slovenski red na zakonski ravni.
Razlog za spremembe in dopolnitve ZJC je tudi dejstvo, da so bili po uveljavitvi ZJC sprejeti
novi sistemski in področni zakoni ali njihove novele, s katerimi so posamezne rešitve v ZJC v
neskladju in je zato ugotovljena neskladja potrebno odpraviti s spremembami in dopolnitvami
teh.
Poleg navedenega je razlog za spremembe in dopolnitve ZJC tudi dejstvo, da so številne
določbe v ZJC zastarele in neučinkovite, ter je potrebne te določbe odpraviti s spremembami
in dopolnitvami teh.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona
Cilji predlaganega zakona so:
- prenos vsebin iz ZVCP-1, ki se nanašajo na varnost cest v ZJC,

- prenos zahtev Direktive 2008/96/ES v slovenski pravni red;
- ureditev nekaterih nujnih uskladitev z zakoni, ki so bili sprejeti po ZJC, predvsem s
predpisi o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, in predpisi o graditvi objektov,
- dopolnitev oziroma sprememba nekaterih ureditev, ki so se pri izvajanju zakona izkazale
kot neučinkovite in zastarele.
Predlagatelj pri tem predlaga potrebne spremembe in dopolnitve ZJC, ki so nujne za dosego
navedenih ciljev.
Poglavitne rešitve predlaganega zakona so zlasti naslednje:
1. Vsebina zakona se razširja na občinske ceste. Zakon ureja temeljna pravila
upravljanja, graditve, vzdrževanja in varstva občinskih cest. V zakonu je dodano novo
poglavje V. a Upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest, v katerem
so določena temeljna pravila upravljanja, graditve, vzdrževanja in varstva občinskih
cest. Zakon določa upravljavca občinskih cest. Če z odlokom občine ni določeno
drugače, je upravljavec občinskih cest občinska uprava. Ureditev je skladna z
predpisi o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Občine morajo pri
načrtovanju, projektiranju, gradnji in načrtovanju občinskih cest upoštevati zakon o
javnih cestah in podzakonske predpise zakona o javnih cestah. Zakon določa
varovalni pas občinske ceste, v katerem je raba prostora omejena. Posegi v varovalni
pas so dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste. Določena je minimalna
širina varovalnih pasov občinske ceste, občine lahko določijo večjo širino. Zakon
določa temeljna pravila graditve, rekonstrukcije, prilagoditve in ukinitve priključkov
zasebnih cest na občinske ceste. Iz ZVCP-1 je prenesena določba, ki pooblašča
občino za določitev prometne ureditve na občinskih cestah. Prometno ureditev na
občinskih cestah določi občina z odlokom. Elaborat prometne ureditve je sestavni del
odloka. Prometna ureditev mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo.
Zakon nadalje določa, da prometno signalizacijo na občinskih cestah postavlja,
zamenjuje, dopolnjuje ali odstranjuje upravljavec občinskih cest. Zakon ureja tudi
zapore občinske ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti. Dela na občinski
cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali
popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca občinskih
cest. Dovoljenje upravljavca občinskih cest za zaporo občinske ceste je treba pridobiti
tudi za športne in druge prireditve na njej. Upravljavec občinske ceste začasno
prepove promet vseh ali posameznih vrst vozil ali skupin vozil, oziroma dovoli vožnjo
samo tistih vozil, ki so ustrezno opremljena, kadar na občinski cesti ali njenem delu ni
mogoč varen promet vozil zaradi zimskih razmer, močnega vetra, naravne ali druge
nesreče ali če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste
in varnost prometa na njej. O prepovedi prometa mora nemudoma obvestiti javnost,
pristojno policijsko postajo, občinsko redarstvo in občinsko cestno inšpekcijo. Del
ceste, na katerem velja omejitev uporabe, mora upravljavec občinske ceste označiti s
predpisano prometno signalizacijo. Zakonska obveznost občine je vodenje podatkov
o občinskih cestah. Upravljavec občinske ceste je obvezen voditi evidence o
občinskih cestah in objektih, skladno s predpisi o načinu označevanja javnih cest in o
evidencah o javnih cestah in objektih na njih. Občina je dolžna brezplačno
posredovati enkrat letno do predpisanega roka poslati Direkciji za ceste predpisane
podatke o občinskih cestah. V primeru, da občina predpisanih podatkov ne dostavi
Direkciji za ceste do predpisanega roka, podatke pridobi Direkcija za ceste na stroške
občine.
2. Vsebina zakona se razširja tudi na področju inšpekcijskega nadzorstva. Poglavje VI.
Inšpekcijsko nadzorstvo je napisano na novo, zakon ureja nad državnimi, občinskimi
in zasebnimi cestami ter določa prekrške za kršitve določb zakona. Zakon spreminja
pogoje za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva. Glede na strokovno vsebino

inšpekcijskega nadzorstva, ki se s tem zakonom razširja na prometno področje, je za
inšpektorja za ceste lahko imenovana tudi oseba, ki ima univerzitetno ali visoko
strokovno izobrazbo s področja prometa ali druge tehnične stroke. Novi, dokaj
obsežni členi 73. a do 73. f natančneje določajo obseg inšpekcijskega nadzorstva,
način vodenja inšpekcijskega postopka, način prisilne izvršbe inšpekcijskih ukrepov in
opredeljuje splošne inšpekcijske ukrepe. Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje
ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb zakon opredeljuje kot nujne ukrepe v javnem
interesu, zato se v smislu določb ZUP odločba lahko izda v skrajšanem postopku
brez zaslišanja strank. Odločba se lahko izda ustno, za kraj vročanja in mesto, na
katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, se šteje tudi gradbišče, objekt
oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi postopek. Zoper odločbo
cestnega inšpektorja je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve.
Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. Prisilna izvršba inšpekcijskih
ukrepov se opravlja po določbah ZUP, če ZJC ne določa drugače. 73. e člen
opredeljuje splošne inšpekcijske ukrepe. Inšpektor za ceste ukrepa z opozorilom, če
oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo. V členu so podrobneje opredeljene vse
vrste inšpekcijskih ukrepov, ki lahko pridejo v poštev ob opravljanju inšpekcijskega
nadzorstva javnih cest. Naprej 73. f člen določa, da izvršbo inšpekcijskega ukrepa po
drugih osebah zagotovi upravljavec državne ceste oziroma upravljavec občinske
ceste, v okviru izvajanja javne službe rednega vzdrževanja cest. Spremenjeni 76.
člen opisuje prekrške v zvezi z uporabo cest ter določa globe za posameznike,
pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki storijo opisani prekršek. Novi 76 a. do 76. f členi opisujejo
prekrške v zvezi z vzdrževalnimi deli na cestah, prekrške v zvezi s prometno
ureditvijo, prometno signalizacijo in opremo na cestah ter napravami in ukrepi za
umirjanje cestnega prometa, prekrške v zvezi z zaporo ceste zaradi del ali prireditev
na cesti, prekrške v zvezi s posegi v cestno telo, cestni svet, cestno telo oziroma
varovalni pas ceste, prekrške v zvezi s cestnimi priključki, prekrške v zvezi z
rekonstrukcijskimi in obnovitvenimi deli na državnih cestah in prekrške v zvezi s
poljem preglednosti ceste ter določa globe za posameznike, pravne osebe,
samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki storijo opisani prekršek.
3. Dodano je novo poglavje z naslovom III. b Minimalne zahteve varnosti cestne
infrastrukture, in osem novih, dokaj obsežnih členov od 39. e do 39. l. Te določbe
prenašajo v slovenski pravni red temeljne zahteve Direktive Evropskega parlamenta
in Sveta 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L št. 319 z dne
29. 11. 2008, str. 59), ki jih je treba urediti z zakonom. Naprej je v 39. e členu določen
obseg uporabe teh zahtev, ki se nanašajo le na državne ceste, ki so del
vseevropskega cestnega omrežja brez predorov na teh cestah. Nadalje je v 39. f
členu opredeljeno področje uporabe zahtev direktive. Preverjanje varnosti ceste je
potrebno zagotoviti v vseh fazah načrtovanja ceste do pričetka obratovanja.
Pregledovanje varnosti cest je potrebno zagotoviti tudi za obstoječe ceste. Vlada bo
določila ustrezne smernice, ki bodo določale izvedbo posameznih aktivnosti za
izboljšanje varnosti. Presojo varnosti ceste je potrebno zagotoviti že v fazi idejnega
projekta. 39. g člen predpisuje izdelavo ocena učinka posameznih variant na
prometno varnost, ki pomeni pomemben argument za končno odločitev pri izbiri
najustreznejše variante. V 39. h členu je določen način preverjanja varnosti v
cestnem prometu, ko je potek nove ceste ali potek rekonstrukcije obstoječe ceste že
določen. S pregledovanjem projektne dokumentacije in preverjanjem varnosti
projektnih rešitev v vseh fazah projektiranja, se zagotavlja kontinuirano upoštevanje
varnosti ceste. Zahteva direktive glede razvrščanja cestnega omrežja glede na število
nesreč je vsebina 39. i člena, ki določa način ter obveznosti upravljavca cest pri
razvrščanja cestnih odsekov glede na število nesreč. 39. j člen obravnava
pregledovanje varnosti obstoječih cest, to je cest v obratovanju. Osnovni namen

takšnega pregledovanja je ugotoviti pomanjkljivosti cestnih odsekov, ki s stališča
prometne varnosti narekujejo izvedbo vzdrževalnih del za preprečevanje prometnih
nesreč. Zahtevo, da je prometne nesreče s smrtnim izidom potrebno obravnavati
individualno in za vsako posebej izdelati posebno poročilo, določa 39. k člen. Ta
določa tudi način zagotovitve te zahteve.. Imenovanje in usposabljanje za izvedenca
varstvo cest določa 39. l člen. Za izvedenca za varstvo cest bo lahko imenovan
posameznik ali posameznica z univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s
področja gradbeništva ali prometa; najmanj 6 let izkušenj na področju projektiranja
cest, revidiranja cestnih projektov, izdelave prometno varnostnih analiz oziroma
analiz cestnih nesreč in uspešno opravljeno strokovno usposabljanje za izvedenca za
varnost cest.
4. Sprememba 2. člena razširja možnost pridobitve služnosti na javni cesti za gradnjo
vseh objektov gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, pri čemer je
služnost v korist lokalnih skupnosti v primerih, ko se zasleduje javni interes,
neodplačna.
5. Spremenjeni 4. člen uvaja kolesarsko povezavo, to je s predpisano signalizacijo
označeno prometno površino, namenjeno prometu kolesarjev in drugih udeležencev v
prometu pod pogoji, določenimi s pravili cestnega prometa in predpisi o cestah.
Poteka lahko kot kolesarska steza, kolesarske pot, kolesarski pas ali kot cesta
oziroma druga površina za mešan promet. Kolesarske povezave se delijo na
daljinske, glavne, regionalne in lokalne. Minister pristojen za promet predpiše merila
za razvrstitev, pravila za označitev in evidentiranje ter minimalne pogoje za
vzpostavitev in vzdrževanje. Nov 17. člen določa način določitve državnih kolesarskih
povezav. Te z odredbo določi minister, pristojen za promet. Kadar državna
kolesarska povezava poteka kot del druge prometne površine ali sestavni del druge
gospodarske infrastrukture, se pravice in obveznosti izvršujejo v obsegu kot je
potrebno za varno odvijanje kolesarskega prometa. Pravice in obveznosti se uredijo s
posebno pogodbo med Direkcijo za ceste in lastnikom druge prometne površine ali
druge gospodarske infrastrukture. Nov 33. a določa financiranje državnih kolesarskih
povezav. Financiranje vzpostavitve državne kolesarske povezave, ki poteka po
državni in občinski cesti, se uredi s posebno pogodbo, ki jo skleneta minister,
pristojen za promet in občina. Nov 45. a. člen ureja vzdrževanje državnih kolesarskih
povezav. Državne kolesarske povezave, ki potekajo po občinskih cestah vzdržujejo
občine. Vzdrževanje državne kolesarske povezave, ki poteka kot del druge prometne
površine ali je sestavni del druge gospodarske infrastrukture, se uredi s posebno
pogodbo med Direkcijo za ceste in lastnikom druge prometne površine ali druge
gospodarske infrastrukture.
6. Spremembe 14. člena so deloma potrebne zato, da se jasno določijo nekateri pojmi,
ki jih zakon uporablja v spremenjenem ali dopolnjenem besedilu (cesta, javna cesta,
zasebna cesta, javna pot, kolesarska pot, brežinam, priključek,…), dopolnitve pa
predstavljajo prenos pojmov iz ZVCP-1, zlasti opredelitve pojma naselja, prometne
ureditev, območja urejanja prometa, območja za pešce, območja omejene hitrosti.
7. V spremenjeni 15. člen se prenašajo iz ZVCP–1 pravila uporabe zasebnih cest. Člen
ureja tudi pravila določitve prometne ureditve in obveznosti lastnikov oz. od njih
pooblaščenih upravljavcev za označitev in vzdrževanje teh cest.
8. Spremenjeni 15. a člen opredeljuje mejo ceste in način določitve meje ceste. Podlaga
za določitev meje ceste je prostorski akt države ali občine, načrt parcelacije iz sklepa
o ugotovitvi javne koristi, ali zunanji rob cestnega sveta. Za določitev meje ceste v
postopkih urejanja in spreminjanja mej se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zemljiškega katastra, katastra stavb in registra

nepremičnin evidentiranje, v kolikor zakon o javnih cestah ne določa drugače.
Postopki urejanja in spreminjanja mej za določitev meje ceste kot tudi postopki za
označitev meje ceste ter evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru se izvedejo
na podlagi zahteve lastnika parcel ali upravljavca ceste. Stranke v postopkih določitve
meje ceste so lastniki parcel in upravljavec ceste. 15. b natančno opredeljuje
postopek in pravila določitve meje ceste v postopku spreminjanja mej. Kadar se
določi meja ceste v postopku spreminjanja mej, se določijo samo lomi meje ceste. V
primeru, ko se meja ceste začne ali konča na meji parcele, mora biti v tem delu meja
parcele urejena. Meja ceste se evidentira v zemljiškem katastru kot več novih delov
mej parcel, pri čemer se za evidentiranje teh delov uporabijo lomi ceste in obstoječe
meje parcel iz zemljiškega katastra. Novi deli meja se evidentirajo kot urejeni deli v
zemljiškem katastru. Kadar se meja ceste določi na podlagi akta, se ne glede na
ostale določbe ZJC postopek spreminjanja mej lahko izvede le kot določitev parcelnih
številk, pri čemer se potek meje ceste določi na podlagi podatkov iz akta. V tem
primeru se novi deli mej parcel, ki predstavljajo mejo ceste, v postopku evidentiranja v
zemljiškem katastru ne evidentirajo kot urejeni deli meja parcel. Strank v postopek
spreminjanja mej ni potrebno vabiti, prav tako jih ni potrebno seznaniti z dejstvi pred
izdajo akta v upravnem postopku evidentiranja. Kadar se meja ceste določi v
postopku spreminjanja mej po zunanjem robu cestnega sveta, zunanji rob cestnega
sveta pokaže upravljavec ceste. V postopek spreminjanja mej pred geodetskim
podjetjem morajo biti stranke povabljene. Za stranko, ki se postopka ni udeležila,
mora v elaboratu obstajati dokazilo, da je bila povabljena tako, da je imela možnost
vabilo prejeti vsaj osem dni pred datumom postopka. Morebitna nenavzočnost
predpisano vabljenih lastnikov ali njihovo nestrinjanje ne zadrži izdaje akta v
postopku evidentiranja v zemljiškem katastru. Strank ni potrebno seznaniti z dejstvi
pred izdajo akta v upravnem postopku evidentiranja.
9. V 15. c člen so iz ZVCP-1 prenesene temeljne zahteve opremljenosti cest s prometno
signalizacijo in opremo. Javne ceste in zasebne ceste, ki se uporabljajo za cestni
promet, morajo biti opremljene s predpisano prometno signalizacijo in opremo, ki
udeležence cestnega prometa opozarja na nevarnost na cesti ali delu ceste, jim
naznanja omejitve, prepovedi in obveznosti, jim daje potrebna obvestila za varen in
neoviran promet ter jih vodi v cestnem prometu. Prometna signalizacija mora
ustrezati prometni ureditvi in prometno-tehničnim ter prometno varnostnim razmeram
na cesti oziroma delu ceste. S prometno signalizacijo morajo biti označene tudi
začasne nevarnosti, začasne obveznosti, omejitve ali prepovedi v prometu. Začasno
prometno signalizacijo smejo postaviti in odstraniti policisti, delavci organov in
organizacij, ki so pristojni za nadzor predpisov in izvajalci izrednega prevoza.
10. V 15. č člen so iz ZVCP-1 prenesene temeljne zahteve opremljenosti cest z
napravami in ukrepi za umirjanje cestnega prometa. Naprave za umirjanje cestnega
prometa so fizične, svetlobne ali druge naprave in ovire, s katerimi se udeležencem
cestnega prometa onemogoči vožnja z neprimerno hitrostjo ali se jih opozori na
omejitev hitrosti na delu ceste. Ovire za umirjanje prometa je dovoljeno postaviti le na
delih cest skozi naselja, na katerih na drugačen način oziroma z drugimi napravami
ali ukrepi za umirjanje prometa ni mogoče zagotoviti varnosti. Ovire morajo biti
označene s predpisano prometno signalizacijo. Ukrepi za umirjanje prometa so tudi
tehnične rešitve na cestnem omrežju in na vozišču ter oblikovanje prometnih površin.
Tehnične predpise za izvedbo in postavitev naprav in ukrepov za umirjanje cestnega
prometa izda minister, pristojen za promet.
11. V 15. d člen so iz ZVCP-1 prenesene določbe, ki določajo obveznost lastnika oziroma
upravljavca cest, da o vsaki spremembi prometne ureditve na javni in zasebni cesti, ki
se uporablja za cestni promet, obvesti javnost po sredstvih javnega obveščanja,

pristojno policijsko postajo, občinsko redarstvo in pristojno inšpekcijo za ceste
najmanj sedem dni pred spremembo.
12. Spremenjeni 16. člen se uskladi s predpisi o stvarnem premoženju države, pokrajin in
občin, ki določajo, da so upravljavci stvarnega premoženja države, državni organi in
osebe javnega prava, ki jih kot upravljavca določi vlada, ali jim je pravica upravljanja s
stvarnim premoženjem države podeljena z zakonom, podzakonskim predpisom ali
aktom o ustanovitvi, ki ga sprejme vlada. Za upravljavca državnih cest se določi
Direkcijo Republike Slovenije za ceste, v kolikor za določene ceste ZJC ne določa
drugače.
13. Spremenjeni 17. člen se uskladi s predpisi o stvarnem premoženju države, pokrajin in
občin, iz katerih izhaja, da vlada lahko ureja pogoje in postopke s stvarnim
premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
14. Členi 54. 55. in 56, ki urejajo priključke na državno cesto, so napisani na novo,
vendar niso povsem drugačni od veljavne ureditve. Bistvene spremembe 54. člena so
pri določitvi zavezanca za kritje stroškov za gradnjo priključka ali rekonstrukcijo
priključka na državno cesto. Stroške priključka zasebne ceste krije investitor
priključka, stroške priključka občinske ceste na državno cesto pa občina. 55. člen
določa pogoje, ko lahko Direkcija za ceste z upravno odločbo zahteva prilagoditev
priključka na državno cesto. V teh primerih stroške preureditve priključka krije
koristnik priključka, v primeru priključevanja občinske ceste pa občina. Če pa
koristnika priključka ni mogoče ugotoviti, krije stroške preureditve priključka lastnik
zemljišča, na katerem je priključek. 56. člen določa pogoje in načine ukinitve
priključka na državno cesto. Direkcija za ceste lahko ukine priključek na državno
cesto v soglasju s služnostnim upravičencem oziroma v primeru priključevanja
občinske ceste v soglasju z občino. Brez soglasja lahko Direkcija za ceste ukine
priključek na državno cesto z upravno odločbo le, če so izpolnjeni zakonski pogoji. V
takem primeru se ukinjeni priključek nadomesti na stroške Direkcije za ceste.
15. 61. člen, ki ureja prepovedi ogrožanja varne uporabe ceste, je zaradi prenosa vsebin
iz ZVCP-1 v ta člen, napisan na novo. Ni drugačen od veljavne ureditve, je pa v
posameznih opredelitvah prepovedi bolj določen, jasen in nedvoumen.
16. Tudi 63. člen, ki določa obveznosti lastnikov nepremičnin ob državni cesti, je napisan
na novo, vendar ni povsem drugačen od veljavne ureditve, je pa v posameznih
opredelitvah obveznosti lastnikov nepremičnin ob državni cesti bolj določen, jasen in
nedvoumen. Lastniki zemljišč ob državni cesti morajo dopustiti prost odtok vode in
odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda. Lastniki
zemljišč in objektov ob državni cesti morajo v primeru, če objektov, signalizacije,
opreme in naprav ni mogoče postaviti v cestnem svetu, za odškodnino dopustiti:
dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja; gradnjo odtočnih in
ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa; postavitev
prometne signalizacije in prometne opreme; postavitev začasnih ali stalnih naprav in
ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom,
slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi.
17. Tudi 66. člen, ki določa polje preglednosti ob državni cesti, je napisan na novo,
vendar ni povsem drugačen od veljavne ureditve. Določbe, ki določajo pooblastila
policistov in inšpektorjev se prenesejo v ustrezni poglavji ZJC.
18. Nov 66. a člen določa odgovornost za potek prometa po državnih cestah in pravila
določanja prometne ureditve na državnih cestah. Za varen in nemoten potek prometa

na državnih cestah je odgovorna Direkcija za ceste, ki določa prometno ureditev na
državni ceste. Direkcija za ceste prometno uredite določi z odredbo na podlagi
elaborata prometne ureditve. Prometna ureditev na državni cesti obsega zlasti
določitev uporabe ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta,
rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot) in mej naselij; določitev omejitev
hitrosti, določitev prepovedi prehitevanja, določitev prednostnih smeri in sistema ter
način vodenja prometa, določitev prehodov za pešce in kolesarje, določitev ukrepov
za umirjanje prometa na odsekih državne ceste skozi naselja, določitev drugih
prepovedi, obveznosti ali omejitev, razen omejitev uporabe državne ceste iz 46. člena
zakona o javnih cesta. Za spremembo prometne ureditve na državnih cestah skozi
naselje, mora Direkcija za ceste pridobiti predhodno mnenje občine. Prometna
ureditev mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo.
19. 67. člen, ki ureja postavljanje prometne signalizacije in opreme na državnih cestah je
napisan na novo. Drugi odstavek veljavnega 67. člena se je prenesel v novi 66. a
člen.
20. Na novo je napisan tudi 68. člen, ki določa obveščanje in oglaševanje ob državni
cesti. Vsebina prvega odstavka veljavnega 68. člena je razdeljena v dva nova
odstavka. Prvi odstavek prepoveduje postavljanja tabel, napisov in drugih objektov
ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob državnih cestah
zunaj naselja v varovalnem pasu ceste. Drugi odstavek natančno in nedvoumno
določa izjeme, za katere lahko Direkcija za ceste izda soglasje za njihovo postavitev
znotraj te razdalje. Bistvena sprememba veljavnega drugega zdaj tretjega odstavka
68. člena je, da za postavitev tabel, napisov in drugih objektov in naprav za
oglaševanje in obveščanje v varovalnem pasu ob državnih cestah v naselju zunaj
območja vzdolž vozišča ceste določenega za postavitev prometne signalizacije
predpisuje pridobitev soglasja le Direkcije za ceste, in ne več občine.
21. 71. člen, ki določa pritožbeni organ v upravnih postopkih po ZJC, je napisan na novo.
S spremembo je ministrstvo za promet pritožbeni organ tudi v upravnih postopkih, ko
se izda soglasje v skladu s predpisi o graditvi objektov.
22. Novo poglavje V. b Ukrepi Policije ima en nov 71. i člen, ki določa začasne ukrepe
policistov ob ugotovljenih pomanjkljivostih na cesti. Vsebina člena je prenesena iz
ZVCP-1.
23. Zaradi poenotenja nalog upravljavcev državnih cest je potrebna dopolnitev 3. č člena
Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji in podelitev dodatnega javnega
pooblastila Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki je upravljavec avtocest in
hitrih cest, za določanje prometne ureditve na avtocestah in hitrih cestah v upravljanju
družbe.

II. BESEDILO ČLENOV ZAKONA
Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah
1. člen
V Zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08,
57/08 – ZLDUVCP, 69/08 – ZcestV, 42/09 in 109/09) se v drugem odstavku 1. člena za
besedami »varstvo državnih,« doda besedilo »in občinskih«.
V tretjem odstavku se doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/96/ES z dne 19. novembra 2008 o
izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L št. 319 z dne 29. 11. 2008, str. 59; v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/96/ES).«
2. člen
V 2. členu se besedilo tretjega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na javni cesti mogoče pridobiti služnost za
gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, pod pogoji,
določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim
premoženjem države, pokrajin in občin. Služnost v korist lokalnih skupnosti je neodplačna v
primerih, ko se zasleduje javni interes.«
3. člen
4. člen se spremeni tako, da se glasi:
»4. člen
(omrežje kolesarskih povezav)
(1) Kolesarska povezava je s predpisano prometno signalizacijo označena prometna
površina, ki je namenjena prometu kolesarjev in drugih udeležencev pod pogoji, določeni s
pravili cestnega prometa in predpisi, ki urejajo javne ceste.
(2) Glede na povezovalni pomen v prostoru se kolesarske povezave delijo na daljinske,
glavne, regionalne in lokalne kolesarske povezave.
(3) Vzpostavitev in označitev ter vzdrževanje omrežja kolesarskih povezav je v javnem
interesu.
(4) Minister, pristojen za promet, s pravilnikom predpiše merila za razvrstitev kolesarskih
povezav, pravila za označitev in evidentiranje ter minimalne pogoje za vzpostavitev in
vzdrževanje kolesarskih povezav.«
4. člen
V 5. členu se besedilo drugega odstavka spremeni tako, da se glasi:

»(2) Prometna signalizacija in oprema javnih cest mora biti postavljena in označena tako, da
je dobro vidna. Biti mora redno vzdrževani in ob vsakem uničenju, poškodovanju ali
odstranitvi nemudoma zamenjana, nadomeščena ali ponovno označena.«
5. člen
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
»13. člen
(sestavni deli javne ceste)
(1) Javno cesto sestavljajo:
– cestni svet
– cestišče;
– brežine ceste;
– cestni objekti;
– prometna signalizacija in prometna oprema;
– cestni priključki v širini cestnega sveta;
– naprave za odvodnjavanje ceste;
– servisne prometne površine (počivališča, parkirišča, avtobusna postajališča in
obračališča ter podobno);
– servisne površine z objekti in napravami za upravljanje in vzdrževanje cest ter nadzor
prometa;
– cestne naprave in druge ureditve, namenjene varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč
in objekti za preprečevanje škodljivih emisij prometa.
(2) Javna cesta pridobi status grajenega javnega dobra s pravnomočno ugotovitveno
odločbo, ki jo izda ministrstvo, pristojno za promet za državne ceste in pristojna občinska
uprava za občinske ceste.«
6. člen
V prvem odstavku 14. členu se besedilo 1. točke spremeni tako, da se glasi:
»1. cesta je prometna površina omejena z mejo cestnega sveta, ki jo lahko uporabljajo vsi
ali določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;«
2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. javna cesta je tista cesta, ki jo je pristojni organ v skladu z merili za kategorizacijo javnih
cest razglasil za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in
ob pogojih, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;«
3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. zasebna cesta je vsaka prometna površina, na kateri se opravlja cestni promet na način
in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o pravilih cestnega prometa določi lastnik ali od
njega pooblaščeni upravljavec (dovozne ceste in pristopi do objektov ter zemljišč,
funkcionalne prometne površine ob objektih, gozdne ceste ter druge ceste v zasebni lasti in
podobne);«
14. točka spremeni tako, da se glasi:
»14. javna pot je občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna
cesta. Namenjena je navezovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;«
18. točka spremeni tako, da se glasi:

»18. cesta, rezervirana za motorna vozila, je javna cesta, po kateri smejo voziti samo tista
motorna vozila, ki v skladu s predpisi o pravilih cestnega prometa lahko razvijejo določeno
hitrost, in je označena s predpisano prometno signalizacijo;«
20. točka spremeni tako, da se glasi:
»20. kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo označena javna cesta, ki je
namenjena vožnji kolesarjev in drugih udeležencev pod pogoji, določenimi s pravili cestnega
prometa in predpisi, ki urejajo javne ceste;«
25. točka spremeni tako, da se glasi:
»25. brežina je naravno nastala ali zgrajena nagnjena površina zemljišča ob cestišču;«
33. točka spremeni tako, da se glasi:
»33. priključek je del javne ceste, s katerim se javna cesta iste ali nižje kategorije ali zasebna
cesta navezuje na to cesto;«
37. točka spremeni tako, da se glasi:
»37. prostori in objekti za tehtanje in za nadzor prometa so objekti in naprave na mejnih
prehodih in na ali ob javnih cestah v notranjosti države, ki so namenjeni nadzoru cestnega
prometa in zagotavljanju varnosti prometa (tehtnice, naprave za merjenje hitrosti vozil idr.);«
44. točka spremeni tako, da se glasi:
»44. naselje je poseljeno območje ob cesti, ki ga sestavlja gruča stanovanjskih stavb, ki
tvorijo prostorsko celoto, iz katere se pešci in vozila vključujejo v promet na cesto preko
javnih in zasebnih cest ter drugih javnih površin;«
Za 48. točko se dodajo nova 49., 50., 51. in 52. točka, ki se glasijo:
»49. prometna ureditev je način potekanja in vodenja prometa, ki ga za cesto ali njen del
oziroma za naselje ali njegov del določi upravljavec ceste in ga označi s predpisano
prometno signalizacijo.
50. območje umirjenega prometa je del ceste ali cesta v naselju ali del naselja, ki je
namenjen predvsem pešcem in je kot tako označeno s predpisano prometno signalizacijo;
51. območje za pešce je del ceste ali cesta v naselju ali del naselja, ki je namenjen pešcem
in je kot tako označeno s predpisano prometno signalizacijo;
52. območje omejene hitrosti je območje naselja ali dela naselja, v kateri je treba zaradi
gostote ali drugih značilnosti prometa pešcev ali kolesarjev in njihove varnosti omejiti hitrost
na manj kot 50 km/h;«
Besedilo drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo
enak pomen, kot ga določajo predpisi o pravilih cestnega prometa.«
7. člen
Za 14. členom se doda novi 14. a člen, ki se glasi:
»14. a člen
(uporaba javne ceste)
(1) Javna cesta se lahko uporablja le za cestni promet, za druge namene pa samo v primerih
ter na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in pravila cestnega
prometa na njih.«

8. člen
15. člen se spremeni tako, da se glasi:
»15. člen
(uporaba zasebnih cest)
(1) Na zasebnih cestah je cestni promet dovoljen le na način in pod pogoji, kot jih določijo
lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci teh prometnih površin.
(2) Na zasebni cesti, ki se uporablja za cestni promet, mora biti promet urejen in označen v
skladu s predpisi o javnih cestah in pravili cestnega prometa.
(3) Zasebna cesta, ki se uporablja za cestni promet, mora biti vzdrževana v skladu s
predpisi, ki urejajo vzdrževanje javnih cest.
(4) Določbi drugega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljata za zasebno cesto, ki jo
lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) uporablja izključno za lastne potrebe.
Dovoz na tako cesto mora biti ostalim udeležencem v cestnem prometu prepovedan s
predpisano prometno signalizacijo, lahko pa je tudi preprečen z zapornico.
(5) Graditev, vzdrževanje in uporabo gozdnih cest ureja zakon o gozdovih.
(6) Pri križanju in priključevanju zasebne ceste na javno cesto velja zasebna cesta za
neprednostno.«
15. a člen se spremeni tako, da se glasi:
9. člen
»15. a člen
(meja ceste)
(1) Meja ceste je sestavljena iz več delov mej parcel.
(2) Meja ceste se določi na podlagi prostorskega akta države ali občine, na podlagi načrta
parcelacije iz sklepa o ugotovitvi javne koristi (v nadaljevanju: na podlagi akta) ali po
zunanjem robu cestnega sveta.
(3) Meja ceste, ki poteka po delu meje parcele, se določi v postopkih urejanja mej.
(4) Meja ceste, ki ne poteka po delu meje parcele, se določi v postopkih spreminjanja mej.
(5) Za določitev meje ceste v postopkih urejanja in spreminjanja mej se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zemljiškega katastra, katastra stavb in
registra nepremičnin (v nadaljevanju: evidentiranje nepremičnin), v kolikor ta zakon ne
določa drugače.
(6) Postopki urejanja in spreminjanja mej za določitev meje ceste kot tudi postopki za
označitev meje ceste ter evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru se izvedejo na
podlagi zahteve lastnika parcel ali upravljavca ceste.
(7) Stranke v postopkih določitve meje ceste so lastniki parcel in upravljavec ceste.

(8) Lastnikom parcel, ki so neznani ali katerih naslov je neznan ali pa so umrli in dediči še
niso znani, se določijo začasni zastopniki ali objavi oklic v skladu z določili zakona o
evidentiranju nepremičnin.
(9) Urejanje in označitev delov mej, ki ne predstavljajo meje ceste, se lahko opravi le na
posebno zahtevo lastnikov parcel.«
10. člen
Za 15. a členom se dodajo novi 15. b, 15. c, 15. č in 15. d člen, ki se glasijo:
»15. b člen
(določitev meje ceste v postopkih spreminjanja mej)
(1) Kadar se določi meja ceste v postopku spreminjanja mej, se določijo samo lomi meje
ceste. V primeru, ko se meja ceste začne ali konča na meji parcele, mora biti v tem delu
meja parcele urejena.
(2) Meja ceste se evidentira v zemljiškem katastru kot več novih delov mej parcel, pri čemer
se za evidentiranje teh delov uporabijo lomi ceste in obstoječe meje parcel iz zemljiškega
katastra. Novi deli meja se evidentirajo kot urejeni deli v zemljiškem katastru.
(3) Kadar se meja ceste določi na podlagi akta, se ne glede na ostale določbe tega zakona
postopek spreminjanja mej lahko izvede le kot določitev parcelnih številk, pri čemer se potek
meje ceste določi na podlagi podatkov iz akta. V tem primeru se novi deli mej parcel, ki
predstavljajo mejo ceste, v postopku evidentiranja v zemljiškem katastru ne evidentirajo kot
urejeni deli meja parcel. Strank v postopek spreminjanja mej ni potrebno vabiti, prav tako jih
ni potrebno seznaniti z dejstvi pred izdajo akta v upravnem postopku evidentiranja.
(4) Kadar se meja ceste določi v postopku spreminjanja mej po zunanjem robu cestnega
sveta, zunanji rob cestnega sveta pokaže upravljavec ceste. V postopek spreminjanja mej
pred geodetskim podjetjem morajo biti stranke povabljene. Za stranko, ki se postopka ni
udeležila, mora v elaboratu obstajati dokazilo, da je bila povabljena tako, da je imela
možnost vabilo prejeti vsaj osem dni pred datumom postopka. Morebitna nenavzočnost
predpisano vabljenih lastnikov ali njihovo nestrinjanje ne zadrži izdaje akta v postopku
evidentiranja v zemljiškem katastru. Strank ni potrebno seznaniti z dejstvi pred izdajo akta v
upravnem postopku evidentiranja.
15. c člen
(prometna signalizacija in oprema)
(1) Javne ceste in zasebne ceste, ki se uporabljajo za cestni promet, morajo biti opremljene
s predpisano prometno signalizacijo in opremo, ki udeležence cestnega prometa opozarja na
nevarnost na cesti ali delu ceste, jim naznanja omejitve, prepovedi in obveznosti, jim daje
potrebna obvestila za varen in neoviran promet ter jih vodi v cestnem prometu.
(2) Prometna signalizacija mora ustrezati prometni ureditvi in prometno-tehničnim ter
prometno varnostnim razmeram na cesti oziroma delu ceste.
(3) S prometno signalizacijo morajo biti označene tudi začasne nevarnosti, zlasti tiste, ki
nastanejo zaradi nenadne okvare vozila ali onesposobitve ceste, ter začasne obveznosti,
omejitve ali prepovedi v prometu.

(4) Prometno signalizacijo iz prejšnjega odstavka je treba odstraniti takoj, ko preneha vzrok,
zaradi katerega je bila postavljena, oziroma jo prekriti za čas, ko ni potrebna (npr.: ko se ne
izvajajo dela na cesti).
(5) Prometno signalizacijo za začasno označitev izrednega prevoza smejo na cestah iz
prvega odstavka tega člena postaviti in odstraniti tudi izvajalci izrednega prevoza. Prometno
signalizacijo za začasno označitev kraja smejo postaviti in odstraniti tudi delavci organov in
organizacij, ki so pristojni za nadzor predpisov, s katerimi so določeni prekrški, in v skladu s
svojimi pooblastili opravljajo nadzor v cestnem prometu. Prometno signalizacijo za označitev
kraja, na katerem se opravlja nadzor prometa, za označitev in zavarovanje kraja prometne
nesreče ter za pošiljanje drugih nujnih obvestil udeležencem cestnega prometa smejo
postaviti in odstraniti tudi policisti.
15. č člen
(naprave in ukrepi za umirjanje cestnega prometa)
(1) Naprave za umirjanje cestnega prometa so fizične, svetlobne ali druge naprave in ovire, s
katerimi se udeležencem cestnega prometa onemogoči vožnja z neprimerno hitrostjo ali se
jih opozori na omejitev hitrosti na delu ceste.
(2) Ovire za umirjanje prometa, s katerimi se udeležencem cestnega prometa fizično prepreči
vožnja z neprimerno hitrostjo, je dovoljeno postaviti le na delih cest skozi naselja, na katerih
na drugačen način oziroma z drugimi napravami ali ukrepi za umirjanje prometa ni mogoče
zagotoviti varnosti.
(3) Ovire iz prejšnjega odstavka morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo.
(4) Ukrepi za umirjanje prometa so tudi tehnične rešitve na cestnem omrežju in na vozišču
ter oblikovanje prometnih površin.
(5) Ne glede na razloge iz drugega odstavka tega člena je obvezna postavitev naprav
oziroma izvedba ukrepov za umirjanje prometa pred šolami, vrtci in drugimi objekti, ob
katerih je zaradi varnosti otrok dodatno zmanjšana največja dovoljena hitrost v naselju.
(6) Minister, pristojen za promet, izda tehnične predpise za izvedbo in postavitev naprav in
ukrepov za umirjanje cestnega prometa.
15. d člen
(obveščanje o spremembi prometne ureditve)
O vsaki spremembi prometne ureditve na javni in zasebni cesti, ki se uporablja za cestni
promet, mora upravljavec javne ceste oziroma lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec
zasebne ceste, obvestiti javnost po sredstvih javnega obveščanja, pristojno policijsko
postajo, občinsko redarstvo in pristojno inšpekcijo za ceste najmanj sedem dni pred
spremembo.«
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
11. člen
»16. člen
(upravljavec državnih cest)
Upravljavec državnih cest je Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu:
Direkcija za ceste), kolikor za določene ceste zakon ne določa drugače.«

12. člen
V 17. členu se besedilo četrtega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»(4) Vlada Republike Slovenije lahko javne ceste, ki se opustijo kot državne ceste, in
nadomeščene dele državnih cest prenese med občinske ceste.«
13. člen
Za 17. členom se doda novi 17. a člen, ki se glasi:
»17. a člen
(določitev in upravljanje državnih kolesarskih povezav)
(1) Državne kolesarske povezave z odredbo določi minister, pristojen za promet.
(2) Kadar državna kolesarska povezava poteka kot del druge prometne površine ali sestavni
del druge gospodarske infrastrukture, se pravice in obveznosti izvršujejo v obsegu kot je
potrebno za varno odvijanje kolesarskega prometa. Pravice in obveznosti se uredijo s
posebno pogodbo med Direkcijo za ceste in lastnikom druge prometne površine ali druge
gospodarske infrastrukture.«
14. člen
18. člen se spremeni tako, da se glasi:
»18. člen
(opustitev državne ceste)
(1) Državna cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki
nadomesti prejšnjo.
(2) O opustitvi državne ceste ali njenega dela ter bodočem ravnanju s to nepremičnino odloči
Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za promet.«
15. člen
V 25. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Kadar zaradi prostorskih, okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov državne
ceste ali njenega dela ni mogoče zgraditi z elementi, ki v celoti ustrezajo njenemu
prometnemu pomenu in vrstam prometa, ki jim je namenjena, se lahko zgradi s slabšimi
elementi, katerih vrednosti pa ne smejo biti nižje od še dopustnih za isto kategorijo državne
ceste po predpisu iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena tega zakona. Tako zgrajena
državna cesta ali njen del mora biti opremljena s prometno signalizacijo, ki udeležence v
prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa.«
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
16. člen
29. člen se črta.
17. člen
31. člen se črta.

18. člen
Za 33. členom se doda novi 33. a člen, ki se glasi:
»33. a člen
(financiranje državnih kolesarskih povezav)
Financiranje vzpostavitve državne kolesarske povezav, ki poteka po državni in občinski cesti,
se uredi s posebno pogodbo, ki jo skleneta minister, pristojen za promet in občina.«
19. člen
V 34. členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(6) Minister, pristojen za promet, predpiše tehnične normative in minimalne pogoje, ki jih
morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na javnih cestah.«
20. člen
Za 39. d členom se doda poglavje III. b MINIMALNE ZAHTEVE VARNOSTI CESTNE
INFRASTRUKTURE in členi 39. e do 39. l, ki se glasijo:
»III. b MINIMALNE ZAHTEVE VARNOSTI CESTNE INFRASTRUKTURE
39. e člen
(obseg uporabe)
(1) Določbe tega poglavja se uporabljajo za državne ceste, ki so del vseevropskega
cestnega omrežja, kot je določeno v Oddelku 2 Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj
vseevropskega prometnega omrežja (UL L št. 228 z dne 9. 9. 1996, str. 1) in ilustrirano na
kartah in/ali opisano v Prilogi 2 k navedeni odločbi in Odločbo št. 1346/2001/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 22.5.2001 (UL L 185, 6. 7. 2001, str1) in ilustrirano na kartah in/ali
opisano v Prilogi 2 k navedeni odločbi.
(2) Vlada Republike Slovenije lahko predpiše, da se določbe tega poglavja uporabljajo tudi
za druge javne ceste.
(3) Določila tega poglavja se ne uporabljajo za predore iz prvega odstavka 39. a člena tega
zakona.
39. f člen
(varnost cestne infrastrukture)
(1) Aktivnosti za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture se nanašajo na vse faze
načrtovanja, gradnje in vzdrževanja cest in obsegajo:
- izdelavo ocene učinkov na varnost v cestnem prometu
- preverjanje varnosti v cestnem prometu
- razvrščanje in upravljanje cestnega omrežja, ki je v uporabi, glede na varnost,
- pregledovanje varnosti cest,
- upravljanje podatkov,

(2) Smernice za izvedbo posameznih aktivnosti za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture
predpiše Vlada Republike Slovenije.
(3) Roke in pogoje za izvajanje posameznih faz iz prvega odstavka tega člena določa
Direktiva 2008/96/ES.
39. g člen
(ocena učinkov na varnost v cestnem prometu)
(1) Ocena učinka na varnost v cestnem prometu pomeni strateško primerjalno analizo
učinka, ki ga bo imela zgraditev nove ceste ali znatne spremembe obstoječega omrežja cest
na raven varnosti cestnega omrežja (v nadaljevanju: cestno infrastrukturni projekti).
(2) Z oceno učinka na varnost v cestnem prometu se pojasni upoštevanje varnosti v cestnem
prometu, ki vpliva na izbiro predlagane rešitve. Ocena zagotovi vse ustrezne informacije, ki
so potrebne za analizo stroškov in koristi različnih ocenjenih možnosti.
(3) Ocena učinka na varnost v cestnem prometu, ki se izvede v začetni fazi načrtovanja,
preden se cestno infrastrukturni projekt odobri, je obvezna za vse cestno infrastrukturne
projekte.
39. h člen
(preverjanje varnosti v cestnem prometu)
(1) Preverjanje varnosti v cestnem prometu pomeni neodvisno, podrobno in sistematično
tehnično varnostno preverjanje glede konstrukcijskih lastnosti cestno infrastrukturnega
projekta, ki obsega vse faze investicije od načrtovanja do pričetka obratovanja.
(2) Preverjanje varnosti v cestnem prometu se obvezno izvaja za vse cestno infrastrukturne
projekte, pri tem pa se upoštevajo predpisana merila.
(3) Preverjanje projektne dokumentacije cestno infrastrukturnega projekta v vseh fazah
investicije od načrtovanja do pričetka obratovanja izvaja imenovani izvedenec za varnost
cest.
(4) Preverjanje varnosti posameznega cestno infrastrukturnega objekta lahko izvaja le
imenovani izvedenec za varnost cest, ki ni sodeloval pri izdelavi ali izvedbi projekta.
(5) V poročilu izvedenec za varnost cest za vsako fazo načrtovanja natančno določi za
prometno varnost kritične elemente cestno infrastrukturnega projekta. V kolikor znotraj
posamezne faze izdelave projektne dokumentacije kritični elementi niso odpravljeni,
izvedenec za varnost cest to navede v dopolnitvi poročila. Vsebina dopolnitve služi kot
priporočilo v naslednji fazi postopka realizacije projekta.
39. i člen
(razvrščanje cestnega omrežja)
(1) Razvrščanje cestnih odsekov glede na število nesreč pomeni način opredeljevanja,
analiziranja in razvrščanja odsekov cestnega omrežja, ki so v uporabi več kot tri leta in na
katerih se je sorazmerno glede na količino prometa zgodilo nadpovprečno število prometnih
nesreč s smrtnim izidom.

(2) Razvrščanje varnosti omrežja pomeni način opredeljevanja, analiziranja in razvrščanja
odsekov obstoječega cestnega omrežja glede na njihov potencial razvoja varnosti in
prihranka stroškov prometnih nesreč.
(3) Ministrstvo za promet na podlagi določil Direktive 2008/96/ES predpiše metodologijo za
razvrščanje cestnih odsekov glede na število nesreč in razvrščanje varnosti omrežja. Na
podlagi metodologije mora upravljavec cest enkrat letno pripraviti razvrstitev cestnih odsekov
glede na število nesreč in razvrščanje varnosti omrežja. Do izvedbe trajnih ukrepov za
sanacijo cestnih odsekov s poslabšano prometno varnostjo, upravljavec ceste s predpisano
prometno signalizacijo uporabnike cest opozori na take odseke.
(4) Upravljavec ceste zagotovi, da cestne odseke, ki jih je potrebno glede na rezultate
razvrščanja po določilih prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena obravnavati
prioritetno, v skladu z določili Direktive 2008/96/ES, pregledajo skupine strokovnjakov.
Najmanj en član skupine mora biti imenovani izvedenec za varnost cest.
(5) Upravljavec ceste prioritetno zagotavlja sredstva za sanacijo odsekov s poslabšano
prometno varnostjo.
39. j člen
(pregledovanje varnosti cest)
(1) Pregledovanje varnosti cest pomeni reden periodičen pregled značilnosti in
pomanjkljivosti cestnih odsekov, po katerih poteka promet, in ki s stališča prometne varnosti
narekujejo izvedbo vzdrževalnih del za preprečevanje prometnih nesreč.
(2) Pregledovanje varnosti cest se izvaja redno na cestnih odsekih po katerih poteka promet,
z namenom odkrivanja karakteristik, ki vplivajo na prometno varnost in preprečevanja
prometnih nesreč.
(3) Redna pregledovanja varnosti cest izvajajo imenovani izvedenci za varnost cest.
Pogostost pregledov mora zagotavljati primerno raven prometne varnosti cestne
infrastrukture.
39. k člen
(upravljanje s podatki)
(1) Organ, pristojen za varnost cestnega prometa mora za vsako prometno nesrečo s
smrtnim izidom, ki se zgodi na cesti, zagotoviti, da imenovani izvedenec za varnost cest
sestavi poročilo o nesreči in ga posreduje pristojni službi Ministrstva za promet. Obliko in
vsebino poročila predpiše minister, pristojen za promet.
(2) Organ, pristojen za varnost cestnega prometa zagotovi izračun povprečne družbene cene
nesreč s smrtnim izidom in povprečne družbene cene nesreč s hudimi telesnimi poškodbami.
Ministrstvo lahko oblikuje stopnje stroškov, ki se posodabljajo najmanj vsakih pet let.
39. l člen
(izvedenec za varnost cest)
(1) Za izvedenca za varnost cest se imenuje posameznika ali posameznico, ki izpolnjuje
naslednje pogoje:

– da ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s področja gradbeništva ali
prometa;
– da ima skupaj najmanj 6 let izkušenj na področju projektiranja cest, revidiranja
cestnih projektov, izdelave prometno varnostnih analiz oziroma analiz cestnih nesreč,
– da ima uspešno opravljeno strokovno usposabljanje za izvedenca za varnost cest;
– da ima uspešno opravljeno redno dodatno usposabljanje za izvedenca za varnost
cest.
(2) Način usposabljanja in preverjanja strokovne usposobljenosti, obrazec potrdila o uspešno
opravljenem usposabljanju ter način vodenje evidence o izdanih potrdilih predpiše vlada.
(3) Strokovna usposabljanja in preverjanje usposobljenosti za izvedenca za varstvo cest
organizira organ, pristojen za varnost cestnega prometa.
(4) Izvedence za varnost cest imenuje minister, prisojen za promet. Evidenco imenovanih
izvedencev za varnost cest vodi ministrstvo, pristojno za promet.
(5) Način in pogoje opravljanja nalog imenovanih izvedencev za varnost cest predpiše
vlada.«
21. člen
Za 45. členom se doda nov 45. a člen, ki se glasi:
»45. a člen
(vzdrževanje državnih kolesarskih povezav)
(1) Državne kolesarske povezave, ki potekajo po občinskih cestah vzdržujejo občine.
(2) Vzdrževanje državne kolesarske povezave, ki poteka kot del druge prometne površine ali
je sestavni del druge gospodarske infrastrukture, se uredi s posebno pogodbo med Direkcijo
za ceste in lastnikom druge prometne površine ali druge gospodarske infrastrukture.«
22. člen
54., 55. in 56. člen se spremenijo tako, da se glasijo:
»54. člen
(priključki na državno cesto)
(1) Minister, pristojen za promet, predpiše minimalne elemente, ki jih morajo izpolnjevati
priključki na javno cesto.
(2) Priključki občinskih cest in zasebnih cest na glavne in regionalne ceste se lahko gradijo
ali rekonstruirajo le s soglasjem Direkcije za ceste. S soglasjem se določijo tehnični in drugi
pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
(3) Direkcija za ceste izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da to ne bo imelo
škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej ter če objektov in zemljišč
ni mogoče z ekonomsko upravičeno rešitvijo navezati na občinsko cesto.
(4) Dovozne ceste in pristopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na
občinsko cesto in z njo na glavno ali regionalno cesto.
(5) Pri gradnji ali rekonstrukciji glavne ali regionalne ceste ter objektov in naprav ob njih je
treba ureditev priključkov predvideti že v projektih teh gradenj.

(6) Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na glavno ali regionalno cesto, vključno s
postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije investitor priključka, v primeru
priključevanja občinske ceste pa občina.
(7) Priključek v območju cestnega sveta s pripadajočo prometno signalizacijo je sestavni del
državne ceste.
55. člen
(obvezna rekonstrukcija priključka)
Če priključek na državno cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet,
kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ne izpolnjuje prometnih in
varnostnih zahtev, lahko Direkcija za ceste z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev
spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije koristnik priključka, v primeru
priključevanja občinske ceste pa občina. V primeru, da koristnika priključka ni mogoče
ugotoviti, krije stroške preureditve priključka lastnik zemljišča, na katerem je priključek.
56. člen
(ukinitev in prestavitev priključka)
(1) Direkcija za ceste lahko ukine priključek na državno cesto v soglasju s služnostnim
upravičencem iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona, v primeru priključevanja občinske
ceste pa v soglasju z občino.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena lahko Direkcija za ceste z upravno
odločbo ukine priključek na državno cesto, če se priključek nahaja na območju, kjer se mora
izvesti ukrep za varstvo državne ceste in zavarovanje prometa na njej, ali to zahteva
sprememba prometne ureditve na državni cesti. Priključek se nadomesti na stroške Direkcije
za ceste.
(3) Zoper odločbo iz drugega odstavka tega člena je dovoljena pritožba na ministrstvo,
pristojno za promet.«
23. člen
61. člen se spremeni tako, da se glasi:
»61. člen
(prepovedi ogrožanja varne uporabe ceste)
(1) Prepovedano je trajno ali začasno na kakršenkoli način zasesti cesto ali njen del tako, da
je s tem onemogočeno varno odvijanje prometa ter izvajati ali opustiti kakršna koli dela na
cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati varnost prometa na
njej. Prav tako je prepovedano na zemljiščih ali na objektih ob cesti izvajati ali opustiti
kakršna koli dela ali karkoli nameščati, kar bi utegnilo škodovati cesti ali ogrožati, ovirati ali
zmanjševati varnost prometa na njej.
(2) Na in v cestnem telesu javne ceste je prepovedano:
- odvajati vodo, odplake in druge tekočine
- spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete;
(3) Na cestnem svetu javne ceste je prepovedano:
- puščati živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino ali graditi
napajališča za živali;
- nameščati in uporabljati luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjševale varnost
prometa;

- postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali
poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete,
- nasipati zemljišča ali nameščati kakršnekoli predmete z namenom oviranja ali
onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;
- postavljati nagrobne plošče in druga spominska znamenja,
- namerno zažigati travo, les ali druge odpadne snovi;
- ovirati odtekanje vode
(4) Na razdalji manj kot 4 m od javne ceste oz. njenega cestnega sveta v pravokotni smeri na
cesto, ali na razdalji manj kot 1 m od javne ceste oz. njenega cestnega sveta vzporedno s
cesto, je prepovedano orati;
(5) Na cestišču javne ceste je prepovedano:
- razsipati sipek material, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati;
- puščati sneg ali led, ki kljub preprekam pade ali zdrsne nanjo;
- onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi;
- vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko
orodje ter druge dele tovora;
(6) Prepovedano je poškodovati, odstraniti, prestaviti, zakriti ali kakorkoli spremeniti
prometno signalizacijo ali prometno opremo na cestah.
(7) Izvajalec rednega vzdrževanja ceste je dolžan s ceste takoj odstraniti vse ovire ali druge
posledice prepovedanih ravnanj, ki bi utegnile škodovati cesti ali ogrožati, ovirati ali
zmanjševati varnost prometa na njej. Če to ni mogoče, mora oviro ali nastalo nevarno mesto
na cesti do njihove odprave zavarovati s predpisano prometno signalizacijo. Vse stroške
odstranitve ovir ali drugih posledic prepovedanih ravnanj ali zavarovanja ovir ali nevarnih
mest na cesti mora poravnati povzročitelj ovire ali nevarnega mesta na cesti. Če povzročitelj
ni znan, gredo stroški v breme rednega vzdrževanja ceste.«
62. člen se črta.
24. člen
25. člen
63. člen se spremeni tako, da se glasi:
»63. člen
(obveznosti lastnikov nepremičnin ob državni cesti)
(1) Lastniki zemljišč ob državni cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na
njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda.
(2) Lastniki zemljišč in objektov ob državni cesti morajo v skladu z zakonom in za
odškodnino dopustiti:
- dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja;
- gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega
telesa;
- postavitev prometne signalizacije in prometne opreme;
- postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred
snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi,
če navedenih objektov, signalizacije, opreme in naprav ni mogoče postaviti v cestnem
svetu.«

26. člen
V 64. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste
ni potrebno za redno vzdrževanje cest.«
66. člen se spremeni tako, da se glasi:
27. člen
»66. člen
(polje preglednosti ob državni cesti)
(1) V bližini križišča državnih cest v ravnini ali državne ceste z občinsko cesto ali železniško
progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma)
ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav
ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost državne ceste ali železniške proge (polje
preglednosti).
(2) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe
zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik
oziroma uporabnik zemljišča in Direkcija za ceste v skladu z zakonom.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju
preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča
določena v soglasju Direkcije za ceste iz 47. člena tega zakona.«
28. člen
Za 66. členom se doda nov 66. a člen, ki se glasi:
»66. a člen
(prometna ureditev na državnih cestah)
(1) Za varen in nemoten potek prometa na državnih cestah je odgovorna Direkcija za ceste.
(2) Prometno ureditev na državni cesti oziroma njenem delu na podlagi elaborata prometne
ureditve z odredbo določi Direkcija za ceste.
(3) Prometna ureditev iz prejšnjega odstavka obsega zlasti:
- določitev uporabe ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana
za motorna vozila, kolesarska pot) in mej naselij;
- določitev omejitev hitrosti ;
- določitev prepovedi prehitevanja;
- določitev prednostnih smeri in sistema ter način vodenja prometa;
- določitev prehodov za pešce in kolesarje;
- določitev ukrepov za umirjanje prometa na odsekih državne ceste skozi naselja;
- določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev, razen omejitev uporabe državne
ceste iz 46. člena tega zakona;
(4) Za spremembo prometne ureditve na državnih cestah skozi naselje, mora Direkcija za
ceste pridobiti predhodno mnenje občine.

(5) Prometna ureditev iz tega člena mora biti označena s predpisano prometno
signalizacijo.«
29. člen
67. in 68. člen se spremenita tako, da se glasita:
»67. člen
(prometna signalizacija in oprema na državnih cestah)
(1) Prometno signalizacijo in opremo na državnih cestah postavlja, zamenjuje, dopolnjuje ali
odstranjuje Direkcija za ceste, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(2) Na državni cesti se sme postavljati turistična in druga obvestilna signalizacija, samo v
skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe
za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloča Direkcija za ceste. Direkcija
za ceste ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in
odstranitev.
(3) Pravna ali fizična oseba, ki ji je bila dodeljena koncesija za redno vzdrževanje državnih
cest, lahko spreminja prometno signalizacijo in opremo le s predhodnim soglasjem Direkcije
za ceste, razen v primerih iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona.
68. člen
(obveščanje in oglaševanje ob državni cesti)
(1) Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno
obveščanje in oglaševanje je ob državnih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem
pasu ceste.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko Direkcija za ceste izda soglasje za
njihovo postavitev znotraj te razdalje:
- če so obvestila namenjena izboljšanju prometne varnosti,
- če se oglašuje izdelke in storitve iz registrirane dejavnosti fizične ali pravne osebe, ki se
izvaja v objektu ob državni cesti izven naselja, in zanjo ni predpisana prometna
signalizacija,
- če se tabla, napis, drug objekt ali naprava za slikovno ali zvočno obveščanje in
oglaševanje namešča na fasado objekta,
- če se tabla, napis, drug objekt ali naprava za slikovno ali zvočno obveščanje in
oglaševanje postavlja na servisne prometne površine državne ceste.
S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
(3) Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob državnih cestah v
naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev
prometne signalizacije v predpisu iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona. Soglasje za
njihovo postavitev v varovalnem pasu izda Direkcija za ceste. V soglasju določi pogoje
postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter
pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.«
30. člen

69. in 70. člen se črtata.
31. člen
71. člen se spremeni tako, da se glasi:
»71. člen
(pritožbeni organ)
(1) O soglasjih in dovoljenjih iz 34., 47., 48., 49., 50., 53., 54., 58., 59., 60. in 68. člena, ki jih
po določbah tega zakona izdajajo Direkcija za ceste, oziroma gospodarska družba iz prvega
odstavka 20. člena tega zakona, se odloči z odločbo v upravnem postopku, razen če je za
dela, določena v teh členih, potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. V tem primeru se izda
soglasje v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(2) Zoper dovoljenja in soglasja po določbah tega zakona izdajajo Direkcija za ceste ali
gospodarska družba iz prvega odstavka 20. člena, je dovoljena pritožba na ministrstvo,
pristojno za promet.«
32. člen
Za 71. a členom se doda novo poglavje V. a UPRAVLJANJE, GRADITEV, VZDRŽEVANJE
IN VARSTVO OBČINSKIH CEST, novi členi 71. b do 71. h, novo poglavje V. b UKREPI
POLICIJE in nov 71. i člen, kar se glasi:
»V. a
UPRAVLJANJE, GRADITEV, VZDRŽEVANJE IN VARSTVO OBČINSKIH CEST
71. b člen
(upravljavec občinskih cest)
Upravljavec občinskih cest je občinska uprava, če z odlokom občine ni določeno drugače. (v
nadaljnjem besedilu: upravljavec občinske ceste)
71. c člen
(graditev in vzdrževanje občinskih cest)
Občinske ceste se morajo načrtovati, projektirati, graditi in vzdrževati na način in pod pogoji
kot to določajo predpisi o projektiranju javnih cest, o prometni signalizaciji in prometni
opremi, o načinu označevanja in zavarovanja del in ovir v cestnem prometu, o cestnih
priključkih, o avtobusnih postajališčih ter predpisi o vrsti vzdrževalnih del cestah ter nivoju
rednega vzdrževanja javnih cest.
71. č člen
(varovalni pas ob občinski cesti)
(1) V varovalnem pasu občinske ceste je raba prostora omejena.
(2) Posegi v prostor varovalnega pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem
upravljavca občinske ceste.
(3) Upravljavec občinske ceste izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim
posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na
njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
(4) Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske
ceste širok najmanj:
– pri lokalnih cestah 5 m,

– pri javnih poteh 3 m.
(5) Občina lahko z odlokom predpiše večjo širino varovalnih pasov.
71. d člen
(priključki na občinsko cesto)
(1) Priključki zasebnih cest na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s
soglasjem upravljavca občinskih cest. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji
graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
(2) Upravljavec občinskih cest izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da to ne bo
imelo škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej.
(3) Priključek v območju cestnega sveta s pripadajočo prometno signalizacijo je sestavni del
občinske ceste.
(4) Upravljavec občinskih cest lahko z upravno odločbo zahteva prilagoditev priključka na
stroške koristnika priključka, če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali
uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni
več ustrezen.
(5) Upravljavec občinskih cest lahko ukine priključek na občinsko cesto v soglasju s
služnostnim upravičencem iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena lahko upravljavec občinskih cest z
upravno odločbo ukine priključek na občinsko cesto, če se priključek nahaja na območju,
kjer se mora izvesti ukrep za varstvo občinske ceste in zavarovanje prometa na njej, ali to
zahteva sprememba prometne ureditve na občinski cesti. Priključek se nadomesti na stroške
občine.
71. e člen
(prometna ureditev na občinskih cestah)
(1) Za varen in nemoten potek prometa na občinskih cestah so odgovorne občine.
(2) Prometno ureditev na občinskih cestah določi občina z odlokom. Elaborat prometne
ureditve je sestavni del odloka.
(3) Prometna ureditev obsega:
- določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov
(cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali steza, steza za pešce, steza za
pešce in kolesarje, steza za jezdece) in mej naselij;
- določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa;
- določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa;
- določitev omejitev hitrosti,
- ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav;
- ureditev parkiranja in ustavljanja vozil;
- določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in
prehodov za pešce;
- določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v
bližini vrtcev, šol, zdravstvenih zavodov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij,
kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu;
- določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem cestnega prometa.
- določitev načina gonjenja in vodenja živine;

- postavitev zaščitnih ograj za pešce.
(4) Prometna ureditev iz prejšnjega odstavka mora biti označena s predpisano prometno
signalizacijo.
71. e člen
(prometna signalizacija na občinskih cestah)
Prometno signalizacijo na občinskih cestah postavlja, zamenjuje, dopolnjuje ali odstranjuje
upravljavec občinskih cest.
71. f člen
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti)
(1) Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega
treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca
občinskih cest.
(2) Dovoljenje upravljavca občinskih cest za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za
športne in druge prireditve na njej.
71. g člen
(začasne omejitve uporabe občinske ceste)
(1) Kadar na občinski cesti ali njenem delu ni mogoč varen promet vozil zaradi zimskih
razmer, močnega vetra, naravne ali druge nesreče ali če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki
se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej lahko upravljavec občinske
ceste začasno prepove promet vseh ali posameznih vrst vozil ali skupin vozil, oziroma dovoli
vožnjo samo tistih vozil, ki so ustrezno opremljena. O prepovedi prometa mora nemudoma
obvestiti javnost, pristojno policijsko postajo, občinsko redarstvo in občinsko cestno
inšpekcijo,
(2) Del ceste, na katerem velja omejitev uporabe, mora upravljavec občinske ceste označiti s
predpisano prometno signalizacijo.
71. h člen
(obveznost vodenja podatkov o občinskih cestah)
(1) Upravljavec občinske ceste je obvezen voditi evidence o občinskih cestah in objektih,
skladno s predpisi o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in
objektih na njih.
(2) Občina je dolžna brezplačno posredovati enkrat letno do predpisanega roka poslati
Direkciji za ceste predpisane podatke o občinskih cestah.
(3) V primeru, da občina predpisanih podatkov ne dostavi Direkciji za ceste do predpisanega
roka, podatke pridobi Direkcija za ceste na stroške občine.«
V. b UKREPI POLICIJE
71. i člen
(začasni ukrepi policije ob ugotovljenih pomanjkljivostih na cesti)

(1) Policist, ki ugotovi pomanjkljivosti na cesti, ki neposredno ogrožajo varnost prometa,
izvede začasne ukrepe, s katerimi se prepreči ogrožanje udeležencev v cestnem prometu, in
o tem obvesti pristojnega izvajalca rednega vzdrževanja cest.
(2) Policist sme odrediti odstranitev predmetov, objektov, drugih naprav ali ovir s ceste, če:
– slepijo udeležence v cestnem prometu,
– zmanjšujejo preglednost ceste,
– zmanjšujejo vidnost prometne signalizacije ali prometne opreme na cesti,
– zavajajo udeležence v prometu,
– ovirajo udeležence v prometu in zmanjšujejo pretočnost prometa,
– odvračajo pozornost voznikov.
(3) Izvajalec rednega vzdrževanja cest mora takoj zavarovati nevarno mesto s predpisano
prometno signalizacijo in opremo in v najkrajšem možnem času odpraviti pomanjkljivosti iz
prvega odstavka tega člena oziroma odstraniti predmete, objekte, druge naprave ali ovire iz
prejšnjega odstavka.
(4) Policist sme iz prometno varnostnih razlogov odrediti, da se prepove cestni promet na
zasebni cesti, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega ali tretjega odstavka 15. člena. Prepoved
cestnega prometa mora označiti njen lastnik oziroma upravljavec in traja do odprave
razlogov za prepoved.«
33. člen
72. člen se spremeni tako, da se glasi:
»72. člen
(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem tega zakona in na njegovi podlagi
izdanih predpisov na državnih cestah izvaja državna inšpekcija za ceste, na občinskih in
zasebnih cestah pa občinska inšpekcija za ceste.«
34. člen
73. člen se spremeni tako, da se glasi:
»73. člen
(pogoji za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
(1) Za državnega in občinskega inšpektorja za ceste (v nadaljnjem besedilu: inšpektor za
ceste) je lahko imenovan posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi
izpolnjuje še naslednje pogoje:
- da ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s področja prometa, gradbeništva, ali
druge tehnične stroke;
- da ima poleg univerzitetne izobrazbe še najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja
graditve objektov oziroma poleg visoke strokovne izobrazbe še najmanj pet let takšnih
delovnih izkušenj, in
- da ima opravljen strokovni izpit za inšpektorja s tem, da mora inšpektor, ki ima opravljen
le strokovni izpit iz upravnega postopka, v roku enega leta od dneva imenovanja opraviti
tudi strokovni izpit za inšpektorja.«
35. člen
Za 73. členom se dodajo novi členi 73. a do 73. f tako, da se glasijo:

»73. a člen
(obseg inšpekcijskega nadzorstva)
Inšpektor za ceste pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira zlasti:
- ali se ceste uporabljajo za namen ter na način in pod pogoji določenimi s tem zakonom in
drugimi predpisi, ki urejajo javne ceste (v nadaljnjem besedilu: cestni predpisi),
- ali so ceste vzdrževane skladno s cestnimi predpisi in omogočajo varno uporabo,
- ali je prometna signalizacija in oprema na cestah postavljena in vzdrževana skladno s
pogoji tega zakona in cestnimi predpisi;
- ali so zapore ceste zaradi del ali prireditev na cesti postavljene in vzdrževane skladno s
cestnimi predpisi in izdanim dovoljenjem;
- ali so izpolnjeni pogoji za posege v cesto, cestno telo oziroma varovalni pas ceste po tem
zakonu;
- ali se cestni priključki gradijo, rekonstruirajo ter ali so zgrajeni in vzdrževani skladno s
pogoji določenimi po tem zakonu;
- ali se rekonstrukcijska dela, ki štejejo za vzdrževalna dela v javno korist in obnovitvena
dela na cestah izvajajo skladno s pogoji tega zakona in cestnimi predpisi, in ali so
izpolnjeni pogoji za izročitev ceste prometu po tem zakonu;
- ali je zagotovljeno polje preglednosti ceste skladno s cestnimi predpisi.
73. b člen
(vodenje inšpekcijskega postopka)
(1) Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb se
šteje za nujne ukrepe v javnem interesu po določbah zakona, ki ureja splošni upravni
postopek, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Odločba
se lahko izda ustno.
(2) Za kraj vročanja in mesto, na katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, se šteje tudi
gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi postopek.
(3) Zoper odločbo cestnega inšpektorja je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene
vročitve. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
73. c člen
(prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov)
Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov, izdanih v skladu z določbami tega zakona, se opravlja
po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.
73. č člen
(izvajanje prisilne izvršbe inšpekcijskih ukrepov)
(1) Kadar cestni inšpektor določi način izvršbe s prisilitvijo, znašajo denarne kazni:
1. za ukrepe, ki se nanašajo na vzdrževanje cest, odstranjevanje ovir s ceste, ustavitve
del na in ob cestah, prepovedi uporabe cest in priključkov ter zapore cest:
– če je zavezanec pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnost, od 125.000 do 200.000 eurov;
– če je zavezanec fizična oseba, od 5.000 do 10.000 eurov;
2. za ukrepe, ki se nanašajo na rekonstrukcijska dela, ki štejejo za vzdrževalna dela v
javno korist in obnovitvena dela na cestah:

– če je zavezanec pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnost, od 40.000 do 80.000 eurov;
– če je zavezanec fizična oseba, od 3.000 do 8.000 eurov;
3. za ukrepe, ki se nanašajo na cestne priključke, posege v varovalni pas in polje
preglednosti ceste:
– če je zavezanec pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnost, od 8.000 do 40.000 eurov;
– če je zavezanec fizična oseba, od 1.000 do 4.000 eurov.
(2) Vse kasnejše kazni za prisilitev zavezanca, ki kljub izrečenim kaznim ne izpolni svoje
obveznosti, se izrekajo dokler seštevek denarnih kazni ne doseže desetkratnega zneska iz
prejšnjega odstavka.
(3) Kadar je z inšpekcijsko odločbo odrejena odstranitev ovir, ki ogrožajo varno uporabo
ceste, vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačna sanacija ceste, če vzpostavitev v prejšnje
stanje ni možna, se v odločbi inšpekcijskega zavezanca opozori na to, da se bo v primeru
neizpolnitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo
opravil po drugih osebah.
73. d člen
(izvajanje denarnih izvršb)
Vse denarne izvršbe inšpekcijskih ukrepov ter drugih odločb in sklepov, izdanih na podlagi
tega zakona v zvezi s plačili kazni na podlagi tega zakona, izvršuje tista pristojna davčna
uprava, na katere območju ima inšpekcijski zavezanec stalno prebivališče.
73. e člen
(splošni inšpekcijski ukrepi)
(1) Pristojni cestni inšpektor z opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo:
1. odredi, da se v roku, ki ga določi, odpravijo nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi:
- z vzdrževalnimi deli na cestah v nasprotju s cestnimi predpisi;
- s postavitvijo in vzdrževanjem prometne signalizacije in opreme ter naprav in
ukrepov za umirjanje cestnega prometa v nasprotju s prometno ureditvijo oziroma
cestnimi predpisi;
- s postavitvijo in vzdrževanjem zapore ceste v nasprotju z dovoljenjem oziroma
cestnimi predpisi;
- s cestnimi priključki, ki se gradijo, rekonstruirajo, ali so zgrajeni v nasprotju s
soglasjem, oziroma niso vzdrževani skladno s soglasjem oziroma s cestnimi
predpisi;
- s posegi v varovalnem pasu ceste v nasprotju s soglasjem;
- z rekonstrukcijo in obnovo cest v nasprotju s cestnimi predpisi;
- s poljem preglednosti ceste v nasprotju s cestnimi predpisi.
2. odredi, da se do pridobitve soglasja ustavi:
- gradnja oziroma rekonstrukcija cestnih priključkov brez soglasja;
- gradnja objektov in naprav ter izvajanje kakršnihkoli del, ki so v zvezi z objekti in
pripadajočimi zemljišči v varovalnem pasu ceste brez soglasja.
3. odredi, da se do odprave ugotovljenih nepravilnosti ustavi rekonstrukcija oziroma
obnova cest, če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
4. prepove uporabo cestnega priključka,
- ki je zgrajen brez soglasja;
- ki je zgrajen v nasprotju s soglasjem in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti
v roku, ki ga je določil;

- ki ni vzdrževan v skladu s soglasjem oziroma cestnimi predpisi in niso odpravljene
ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil.
5. prepove uporabo ceste, ki je izročena prometu brez odločbe ministra, pristojnega za
promet, iz 8. člena tega zakona,
6. odredi odstranitev ovir s cestnega sveta, ki ovirajo varno uporabo ceste, vzpostavitev
prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo ceste, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni
možna.
(2) Pristojni cestni inšpektor mora o svojih ugotovitvah iz druge alineje 2. točke prejšnjega
odstavka brez odlašanja obvestiti pristojnega gradbenega inšpektorja.
73. f člen
(izvršba inšpekcijskega ukrepa po drugih osebah)
Izvršbe inšpekcijskih ukrepov po drugi osebi zagotovi upravljavec državne ceste oziroma
upravljavec občinske ceste,v okviru izvajanja javne službe rednega vzdrževanja cest.«
36. člen
74. člen se spremeni tako, da se glasi:
»74. člen
(začasni ukrep omejitve uporabe ceste)
(1) Pristojni inšpektor za ceste sme v primerih, ko bi bila ogrožena varna uporaba ceste ali
bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasno prepoved oziroma omejitev uporabe ceste in
druge ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda.
(2) Ukrep iz prvega odstavka tega člena je začasen in traja dokler so razlogi zanj.
(3) Ukrep začasne prepovedi oziroma omejitve uporabe ceste iz prvega odstavka tega člena
je dolžan izvesti izvajalec rednega vzdrževanja ceste v okviru izvajanja te javne službe.
(4) O ukrepih, ki jih je odredil po prvem odstavku tega člena, mora inšpektor za ceste
obvestiti ministrstvo, pristojno za promet oziroma občino, pristojno policijsko postajo in
občinsko redarstvo.
(5) Občinski inšpektor za ceste sme prepovedati cestni promet na zasebni cesti, ki ne
izpolnjuje pogojev iz drugega ali tretjega odstavka 15. člena.
(6) Prepoved cestnega prometa iz četrtega odstavka tega člena mora označiti njen lastnik in
traja do odprave razlogov za prepoved.«
75. člen se črta.
76. člen se spremeni tako, da se glasi:
37. člen
38. člen
»76. člen
(prekrški v zvezi z uporabo cest)

(1) Z globo najmanj 400 eurov se kaznuje posameznik, če začasno ali trajno zasede državno
cesto ali njen del; če izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob
cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti,
oziroma če postavi na površinah ob državni cesti, določenih za te namene, objekte in
naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe z
Direkcijo za ceste ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja
Direkcije za ceste.
(2) Z globo najmanj 5000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka
tega člena, z globo najmanj 500 eurov pa odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka tega člena.«
39. člen
Za 76. členom se dodajo novi 76 a. do 76. f člen, ki se glasijo:
»76. a člen
(prekrški v zvezi z vzdrževalnimi deli na cestah)
(1) Z globo najmanj 4000 eurov se kaznuje izvajalec rednega vzdrževanja javnih cest, če
javna cesta ni vzdrževana skladno s cestnimi predpisi in je ogrožena njena varna uporaba.
(2) Z globo najmanj 800 eurov se kaznuje odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja
javnih cest, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo najmanj 4000 eurov se kaznuje lastnik ali od lastnika pooblaščen upravljavec
zasebne ceste, ki se uporablja za cestni promet, če zasebna cesta ni vzdrževana skladno s
cestnimi predpisi in je ogrožena njena varna uporaba.
76. b člen
(prekrški v zvezi s prometno ureditvijo, prometno signalizacijo in opremo na cestah ter
napravami in ukrepi za umirjanje cestnega prometa)
(1) Z globo najmanj 800 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravljavca ceste, če
postavljena prometna signalizacija in oprema ter naprave in ukrepi za umirjanje cestnega
prometa na državni oziroma občinski cesti ni v skladu s prometno ureditvijo ter prometno
varnostnimi razmerami na cesti oziroma delu ceste, oziroma je postavljena v nasprotju s
cestnimi predpisi.
(2) Z globo najmanj 4000 eurov se kaznuje izvajalec rednega vzdrževanja javnih cest, če
prometna signalizacija in prometna oprema javnih cest ni postavljena in označena tako, da je
dobro vidna, ali ni redno vzdrževana in ob vsakem uničenju, poškodovanju ali odstranitvi
nemudoma zamenjana, nadomeščena ali ponovno označena, oziroma je postavljena v
nasprotju s cestnimi predpisi.
(3) Z globo najmanj 1500 eurov se kaznuje lastnik ali od lastnika pooblaščen upravljavec
zasebne ceste, če promet na zasebni cesti, ki se uporablja za cestni promet, ni urejen
skladno s cestnimi predpisi in pravili cestnega prometa oziroma, če prometna signalizacija na
njej ni postavljena skladno s cestnimi predpisi, če dovoz na zasebno cesto, ki se ne
uporablja za cestni promet, ni ostalim udeležencem v cestnem prometu prepovedan s
predpisano prometno signalizacijo, oziroma ni preprečen z zapornico.

(4) Z globo najmanj 4000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki poškoduje, odstrani, prestavi, zakrije ali
kakorkoli spremeni prometno signalizacijo ali prometno opremo na cestah ali jo postavi tako,
da bi njihova uporaba lahko zavajala udeležence cestnega prometa.
(5) Z globo najmanj 400 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka tega člena.
(6) Z globo najmanj 800 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravljavca državne ali občinske
ceste, če ni obvestil javnosti po sredstvih javnega obveščanja, pristojne policijske postaje,
občinskega redarstva in pristojne inšpekcije za ceste o spremembi prometne ureditve na
javni cesti.
(7) Z globo najmanj 800 eurov se kaznuje lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec
zasebne ceste, ki se uporablja za cestni promet, če ni obvestil javnosti po sredstvih javnega
obveščanja, pristojne policijske postaje, občinskega redarstva in pristojne inšpekcije za ceste
o spremembi prometne ureditve na zasebni cesti.
76. c člen
(prekrški v zvezi z zapore ceste zaradi del ali prireditev na cesti)
(1) Z globo najmanj 600 eurov se kaznuje posameznik, ki izvede delno ali popolno zaporo
državne ali občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge
prireditve na cesti, brez dovoljenja; oziroma izvede delno ali popolno zaporo državne ali
občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo ali preseže dovoljeni čas njenega
trajanja.
(2) Z globo najmanj 8000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, z
globo najmanj 800 eurov pa odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
76. č člen
(prekrški v zvezi s posegi v cestno telo, cestni svet, cestno telo oziroma varovalni pas ceste)
(1) Z globo najmanj 400 eurov se kaznuje posameznik, ki na in v cestno telo javne ceste
odvaja vodo, odplake in druge tekočine oziroma spušča po brežinah ceste kamenje, les in
drug material ali predmete.
(2) Z globo najmanj 4000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, z
globo najmanj 400 eurov pa odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega
člena.
(3) Z globo najmanj 600 eurov se kaznuje posameznik, ki v cestni svet javne ceste:
- pušča živali brez nadzorstva, napaja živali v obcestnih jarkih, pase živino ali gradi
napajališča za živali,
- namešča in uporablja luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjševale varnost
prometa,
- postavlja ograje, stebričke, zasadi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali
poljščine, namešča ali odlaga les, opeko, zemljo, drug material ali predmete,
- nasipa zemljišča ali namešča kakršnekoli predmete in s tem povzroča oviranje ali
onemogoča nemoten in varen potek prometa,
- postavlja nagrobne plošče in druga spominska znamenja.

(4) Z globo najmanj 6000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, z
globo najmanj 600 eurov pa odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega
člena.
(5) Z globo najmanj 400 eurov se kaznuje posameznik, ki v cestnem svetu javne namerno
zažiga travo, les ali druge odpadne snovi.
(6) Z globo najmanj 4000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, z
globo najmanj 400 eurov pa odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega
člena.
(7) Z globo najmanj 500 eurov se kaznuje posameznik, ki v cestnem svetu javne ceste ovira
odtekanje vode.
(8) Z globo najmanj 5000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka z
globo najmanj 500 eurov pa odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega
člena.
(9) Z globo najmanj 400 eurov se kaznuje posameznik, ki ne dopusti prostega odtoka vode
ali odlaganja snega.
(10) Z globo najmanj 4000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, z
globo najmanj 400 eurov pa odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega
člena.
(11) Z globo najmanj 400 eurov se kaznuje posameznik, ki orje v razdalji 4 m od cestnega
sveta v smeri proti cestišču ali v širini 1 m od cestnega sveta vzporedno s cestiščem.
(12) Z globo najmanj 4000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, z
globo najmanj 400 eurov pa odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega
člena.
(13) Z globo najmanj 600 eurov se kaznuje posameznik, ki na cestišču javne ceste:
- razsipa sipek material, nanaša blato ali ga kako drugače onesnažuje,
- pušča sneg ali led, ki kljub preprekam pade ali zdrsne nanjo,
- onesnaži cesto z olji in mazili ali drugimi snovmi,
- vlači hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko
orodje ter druge dele tovora.
(14) Z globo najmanj 6000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, z
globo najmanj 600 eurov pa odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega
člena.
(15) Z globo najmanj 1500 eurov se kaznuje posameznik, ki v varovalnem pasu državne
oziroma občinske ceste brez soglasja gradi stavbo, gradbeno inženirski in drugi objekt ali v
njem postavlja kakršnekoli druge objekte ali naprave.

(16) Z globo najmanj 15000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka, z globo najmanj 1500 eurov pa odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka tega člena.
(17) Z globo najmanj 3000 eurov se kaznuje posameznik, ki:
- v območju državne ceste in njenega varovalnega pasu brez soglasja postavi ali napelje
nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne
oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave,
- brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na državni cest ali opravlja
ta dela v nasprotju z dovoljenjem,
- brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na
zemljiščih ali na objektih vzdolž državne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet,
poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja,
- vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne
prilagodijo tako, da se zavaruje državna cesta,
- brez soglasja gradi žičniške naprave nad državnimi cestami ali ne zavaruje žičnice z
ustrezno lovilno napravo,
- brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi lahko vplivali na
stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje državne ceste ali varnost prometa na njej,
- brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu državne ceste, ki bi lahko povzročila
spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in
varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja,
- brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno
obveščanje in oglaševanje ob državni cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja.
(18) Z globo najmanj 30000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka, z globo najmanj 3000 eurov pa odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka tega člena.
76. d člen
(prekrški v zvezi s cestnimi priključki)
(1) Z globo najmanj 2000 eurov se kaznuje posameznik, ki brez soglasja gradi ali
rekonstruira priključek na državno cesto oziroma občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v
nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja.
(2) Z globo najmanj 20000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo najmanj 2000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega
podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek
iz prvega odstavka tega člena.
76. e člen
(prekrški v zvezi z rekonstrukcijskimi in obnovitvenimi deli na državnih cestah)
(1) Z globo najmanj 800 eurov se kaznuje odgovorna oseba investitorja rekonstrukcijskih ali
obnovitvenih del na državnih cestah, ki se izvajajo v nasprotju s cestnimi predpisi.
(2) Z globo najmanj 8000 eurov se kaznuje izvajalec rekonstrukcijskih ali obnovitvenih del na
državni cesti, če izroči obnovljeno cesto, cestni odsek ali cestni objekt prometu brez odločbe
ministra, pristojnega za promet, iz 8. člena tega zakona.

(3) Z globo najmanj 800 eurov se kaznuje odgovorna oseba investitorja oziroma izvajalca
rekonstrukcijskih ali obnovitvenih del na državni cesti, če izroči obnovljeno cesto, cestni
odsek ali cestni objekt prometu brez odločbe ministra, pristojnega za promet, iz 8. člena tega
zakona.
76. f člen
(prekrški v zvezi s poljem preglednosti ceste)
(1) Z globo najmanj 2000 eurov se kaznuje lastnik oziroma uporabnik zemljišča, ki ravna v
nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti.«
40. člen
77. in 78. člen se črtata.
41. člen
79. člen se spremeni tako, da se glasi:
»79. člen
(kršitev obveznosti uskladitve del)
(1) Z globo 8000 eurov se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem
telesu državne ceste, če o nameravanih delih ne obvesti Direkcije za ceste ali če ji ne da na
razpolago potrebnih podatkov in načrtov.
(2) Z globo najmanj 800 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna
oseba investitorja.
(3) Z globo najmanj 800 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba Direkcije za ceste,
če pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije državne ceste ne obvesti investitorjev oziroma
upravljavcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi pravočasne
medsebojne uskladitve del.«
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
(podelitev javnega pooblastila)
(1) V Zakonu o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS – Uradni list RS, št.
20/2004 - uradno prečiščeno besedilo) se v tretjem odstavku 3. č člena doda nova alineja, ki
se glasi:
»- z odredbo na podlagi elaborata prometne ureditve določi prometno ureditev na avtocestah
in hitrih cestah (66. a člen). Prometna ureditev obsega zlasti določitev omejitev hitrosti,
določitev prepovedi prehitevanja ter določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev,
razen omejitev uporabe državne ceste iz 46. člena tega zakona o javnih cestah. Prometna
ureditev iz tega člena mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo.«

III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV
K 1. členu
Ta člen predlaganega zakona dopolnjuje opredelitev vsebine zakon s tem, da v drugem
odstavku obstoječega prvega člena dodaja, da ZJC ureja upravljanje, graditev, vzdrževanje
in varstvo občinskih cest, kar ureja predlagani zakon v novem poglavju V. a. Poleg tega je
dodana nova četrta alineja, ki navaja direktive Evropske skupnosti o izboljšanju varnosti
cestne infrastrukture v slovenski pravni red. Posamezne določbe te direktive bodo prenesene
v slovenski pravni red tudi s predpisi vlade.
K 2. členu
Sprememba razširja možnost pridobitve služnosti na javni cesti za gradnjo vseh objektov
gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, pri čemer je služnost v korist lokalnih
skupnosti v primerih, ko se zasleduje javni interes, neodplačna.
K 3. členu
Spremenjeni 4. člen uvaja kolesarsko povezavo, to je s predpisano signalizacijo označeno
prometno površino, namenjeno prometu kolesarjev in drugih udeležencev v prometu pod
pogoji, določenimi s pravili cestnega prometa in predpisi o cestah. Poteka lahko kot
kolesarska steza, kolesarske pot, kolesarski pas ali kot cesta oziroma druga površina za
mešan promet. Kolesarske povezave se delijo na daljinske, glavne, regionalne in lokalne.
Minister pristojen za promet predpiše merila za razvrstitev, pravila za označitev in
evidentiranje ter minimalne pogoje za vzpostavitev in vzdrževanje.
K 4. členu
Dopolnitev 5. člena se nanaša na stanje prometne signalizacije javnih cest kot enega
osnovnih pogojev varnosti cest, se prenaša iz ZVCP-1.
K 5. členu
Spremenjeni 13. člen natančneje in jasneje opredeljuje sestavne dele javne ceste ter določa
način pridobitve statusa grajenega javnega dobra.
K 6. členu
Ta člen spreminja 14. člen ZJC, ki določa definicije pojmov. Te spremembe so deloma
potrebne zato, da se jasno določijo nekateri pojmi, ki jih zakon uporablja v spremenjenem ali
dopolnjenem besedilu (cesta, javna cesta, zasebna cesta, javna pot, kolesarska pot,
brežinam, priključek,…), dopolnitve pa predstavljajo prenos pojmov iz ZVCP-1, zlasti glede
opredelitve naselja, prometne ureditev, območja urejanja prometa, območja za pešce,
območja omejene hitrosti.
K 7. členu
Novi 14. a člen prenaša iz ZVCP-1 temeljno pravilo uporabe javne ceste.
K 8. členu
V spremenjeni 15. člen se prenašajo iz ZVCP–1 pravila uporabe zasebnih cest. Člen ureja
tudi pravila določitve prometne ureditve in obveznosti lastnikov oz. od njih pooblaščenih
upravljavcev za označitev in vzdrževanje teh cest.
K 9. členu
Spremenjeni 15. a člen opredeljuje mejo ceste in način določitve meje ceste. Podlaga za
določitev meje ceste je prostorski akt države ali občine, načrt parcelacije iz sklepa o
ugotovitvi javne koristi, ali zunanji rob cestnega sveta. Za določitev meje ceste v postopkih
urejanja in spreminjanja mej se uporabljajo določbe zakona, ki ureja vzpostavitev, vodenje in

vzdrževanje zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin evidentiranje, v
kolikor zakon o javnih cestah ne določa drugače. Postopki urejanja in spreminjanja mej za
določitev meje ceste kot tudi postopki za označitev meje ceste ter evidentiranje sprememb v
zemljiškem katastru se izvedejo na podlagi zahteve lastnika parcel ali upravljavca ceste.
Stranke v postopkih določitve meje ceste so lastniki parcel in upravljavec ceste.
K 10. členu
Ta člen uvaja štiri nove, dokaj obsežne člene 15. b, 15. c, 15. č in 15. d, ki na zakonski ravni
urejajo način določitve meje ceste v postopkih spreminjanja mej, temeljne zahteve
opremljenosti cest s prometno signalizacijo in opremo, napravami in ukrepi za umirjanje
cestnega prometa ter obveznost lastnika oziroma upravljavca cest obveščanja javnosti o
spremembi prometne ureditve.
15. b natančno opredeljuje postopek in pravila določitve meje ceste v postopku spreminjanja
mej. Kadar se določi meja ceste v postopku spreminjanja mej, se določijo samo lomi meje
ceste. V primeru, ko se meja ceste začne ali konča na meji parcele, mora biti v tem delu
meja parcele urejena. Meja ceste se evidentira v zemljiškem katastru kot več novih delov mej
parcel, pri čemer se za evidentiranje teh delov uporabijo lomi ceste in obstoječe meje parcel
iz zemljiškega katastra. Novi deli meja se evidentirajo kot urejeni deli v zemljiškem katastru.
Kadar se meja ceste določi na podlagi akta, se ne glede na ostale določbe ZJC postopek
spreminjanja mej lahko izvede le kot določitev parcelnih številk, pri čemer se potek meje
ceste določi na podlagi podatkov iz akta. V tem primeru se novi deli mej parcel, ki
predstavljajo mejo ceste, v postopku evidentiranja v zemljiškem katastru ne evidentirajo kot
urejeni deli meja parcel. Strank v postopek spreminjanja mej ni potrebno vabiti, prav tako jih
ni potrebno seznaniti z dejstvi pred izdajo akta v upravnem postopku evidentiranja. Kadar se
meja ceste določi v postopku spreminjanja mej po zunanjem robu cestnega sveta, zunanji
rob cestnega sveta pokaže upravljavec ceste. V postopek spreminjanja mej pred geodetskim
podjetjem morajo biti stranke povabljene. Za stranko, ki se postopka ni udeležila, mora v
elaboratu obstajati dokazilo, da je bila povabljena tako, da je imela možnost vabilo prejeti
vsaj osem dni pred datumom postopka. Morebitna nenavzočnost predpisano vabljenih
lastnikov ali njihovo nestrinjanje ne zadrži izdaje akta v postopku evidentiranja v zemljiškem
katastru. Strank ni potrebno seznaniti z dejstvi pred izdajo akta v upravnem postopku
evidentiranja.
V 15. c člen so iz ZVCP-1 prenesene temeljne zahteve opremljenosti cest s prometno
signalizacijo in opremo. Javne ceste in zasebne ceste, ki se uporabljajo za cestni promet,
morajo biti opremljene s predpisano prometno signalizacijo in opremo, ki udeležence
cestnega prometa opozarja na nevarnost na cesti ali delu ceste, jim naznanja omejitve,
prepovedi in obveznosti, jim daje potrebna obvestila za varen in neoviran promet ter jih vodi
v cestnem prometu. Prometna signalizacija mora ustrezati prometni ureditvi in prometnotehničnim
ter prometno varnostnim razmeram na cesti oziroma delu ceste. S prometno
signalizacijo morajo biti označene tudi začasne nevarnosti, začasne obveznosti, omejitve ali
prepovedi v prometu. Začasno prometno signalizacijo smejo postaviti in odstraniti policisti,
delavci organov in organizacij, ki so pristojni za nadzor predpisov in izvajalci izrednega
prevoza.
V 15. č člen so iz ZVCP-1 prenesene temeljne zahteve opremljenosti cest z napravami in
ukrepi za umirjanje cestnega prometa. Naprave za umirjanje cestnega prometa so fizične,
svetlobne ali druge naprave in ovire, s katerimi se udeležencem cestnega prometa
onemogoči vožnja z neprimerno hitrostjo ali se jih opozori na omejitev hitrosti na delu ceste.
Ovire za umirjanje prometa je dovoljeno postaviti le na delih cest skozi naselja, na katerih na
drugačen način oziroma z drugimi napravami ali ukrepi za umirjanje prometa ni mogoče
zagotoviti varnosti. Ovire morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo. Ukrepi
za umirjanje prometa so tudi tehnične rešitve na cestnem omrežju in na vozišču ter

oblikovanje prometnih površin. Tehnične predpise za izvedbo in postavitev naprav in ukrepov
za umirjanje cestnega prometa izda minister, pristojen za promet.
V 15. d člen so iz ZVCP-1 prenesene določbe, ki določajo obveznost lastnika oziroma
upravljavca cest, da o vsaki spremembi prometne ureditve na javni in zasebni cesti, ki se
uporablja za cestni promet, obvesti javnost po sredstvih javnega obveščanja, pristojno
policijsko postajo, občinsko redarstvo in pristojno inšpekcijo za ceste najmanj sedem dni
pred spremembo.
K 11. členu
Spremenjeni 16. člen se uskladi s predpisi o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin,
ki določajo, da so upravljavci stvarnega premoženja države, državni organi in osebe javnega
prava, ki jih kot upravljavca določi vlada, ali jim je pravica upravljanja s stvarnim
premoženjem države podeljena z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o
ustanovitvi, ki ga sprejme vlada. Za upravljavca državnih cest se določi Direkcijo Republike
Slovenije za ceste, v kolikor za določene ceste ZJC ne določa drugače.
K 12. členu
Spremenjeni 17. člen se uskladi s predpisi o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin,
iz katerih izhaja, da vlada lahko ureja pogoje in postopke s stvarnim premoženjem države in
samoupravnih lokalnih skupnosti.
K 13. členu
Nov 17. člen določa način določitve državnih kolesarskih povezav. Te z odredbo določi
minister, pristojen za promet. Kadar državna kolesarska povezava poteka kot del druge
prometne površine ali sestavni del druge gospodarske infrastrukture, se pravice in
obveznosti izvršujejo v obsegu kot je potrebno za varno odvijanje kolesarskega prometa.
Pravice in obveznosti se uredijo s posebno pogodbo med Direkcijo za ceste in lastnikom
druge prometne površine ali druge gospodarske infrastrukture.
K 14. členu
Spremenjeni 18. člen se uskladi s predpisi o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin.
O opustitvi državne ceste ali njenega dela ter bodočem ravnanju s to nepremičnino odloči
Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za promet.
K 15. členu
V 25. člen se prenese v nov tretji odstavek besedilo drugega odstavka 5. člena zakona o
javnih cestah. Izjema velja za državne ceste. Dosedanji tretji odstavek postane četrti
odstavek.
K 16. členu
29. člen ni potreben, ker pogoje za začetek uporabe objektov urejajo predpisi o graditvi
objektov.
K 17. členu
31. člen ni potreben, ker razpolaganje s stvarnim premoženjem države urejajo predpisi o
stvarnem premoženju države, pokrajin in občin.
K 18. členu
Nov 33. a določa financiranje državnih kolesarskih povezav. Financiranje vzpostavitve
državne kolesarske povezav, ki poteka po državni in občinski cesti, se uredi s posebno
pogodbo, ki jo skleneta minister, pristojen za promet in občina.
K 19. členu

Spremenjeni šesti odstavek 34. člena razširja pristojnost ministra, pristojnega za promet, da
predpiše tehnične normative in minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna
postajališča na vse javne ceste, torej tudi na občinske ceste.
K 20. členu
Ta člen uvaja novo poglavje z naslovom III. b Minimalne zahteve varnosti cestne
infrastrukture, in osem novih, dokaj obsežnih členov od 39. e do 39. l. Te določbe prenašajo
v slovenski pravni red temeljne zahteve Direktive Evropskega parlamenta in Sveta
2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L št. 319 z dne 29. 11. 2008, str.
59), ki jih je treba urediti z zakonom.
Najprej je v 39. e členu določen obseg uporabe teh zahtev, ki se nanašajo le na državne
ceste, ki so del vseevropskega cestnega omrežja brez predorov na teh cestah.
Nadalje je v 39. f členu opredeljeno področje uporabe zahtev direktive. Preverjanje varnosti
ceste je potrebno zagotoviti v vseh fazah načrtovanja ceste do pričetka obratovanja.
Pregledovanje varnosti cest je potrebno zagotoviti tudi za obstoječe ceste. Vlada bo določila
ustrezne smernice, ki bodo določale izvedbo posameznih aktivnosti za izboljšanje varnosti.
Presoja varnosti ceste je potrebno zagotoviti že v fazi idejnega projekta. 39. g člen
predpisuje izdelavo ocena učinka posameznih variant na prometno varnost, ki pomeni
pomemben argument za končno odločitev pri izbiri najustreznejše variante.
V 39. h členu je določen način preverjanja varnosti v cestnem prometu, ko je potek nove
ceste ali potek rekonstrukcije obstoječe ceste že določen. S pregledovanjem projektne
dokumentacije in preverjanjem varnosti projektnih rešitev v vseh fazah projektiranja, se
zagotavlja kontinuirano upoštevanje varnosti ceste.
Zahteva direktive glede razvrščanja cestnega omrežja glede na število nesreč je vsebina 39.
i člena, ki določa način ter obveznosti upravljavca cest pri razvrščanja cestnih odsekov glede
na število nesreč.
39. j člen obravnava pregledovanje varnosti obstoječih cest, to je cest v obratovanju.
Osnovni namen takšnega pregledovanja je ugotoviti pomanjkljivosti cestnih odsekov, ki s
stališča prometne varnosti narekujejo izvedbo vzdrževalnih del za preprečevanje prometnih
nesreč.
Zahtevo, da je prometne nesreče s smrtnim izidom potrebno obravnavati individualno in za
vsako posebej izdelati posebno poročilo, določa 39. k člen. Ta določa tudi način zagotovitve
te zahteve.
Imenovanje in usposabljanje izvedenca za varstvo cest določa 39. l člen. Za izvedenca za
varstvo cest bo lahko imenovan posameznik ali posameznica z univerzitetno ali visoko
strokovno izobrazbo s področja gradbeništva ali prometa; najmanj 6 let izkušenj na področju
projektiranja cest, revidiranja cestnih projektov, izdelave prometno varnostnih analiz oziroma
analiz cestnih nesreč in uspešno opravljeno strokovno usposabljanje za izvedenca za
varnost cest.
K 21. členu
Nov 45. a. člen ureja vzdrževanje državnih kolesarskih povezav. Državne kolesarske
povezave, ki potekajo po občinskih cestah vzdržujejo občine. Vzdrževanje državne
kolesarske povezave, ki poteka kot del druge prometne površine ali je sestavni del druge
gospodarske infrastrukture, se uredi s posebno pogodbo med Direkcijo za ceste in lastnikom
druge prometne površine ali druge gospodarske infrastrukture.

K 22. členu
Ta člen spreminja 54. 55. in 56. člen, ki ureja priključke na državno cesto. Členi so napisani
na novo, vendar niso povsem drugačni od veljavne ureditve. Bistvene spremembe 54. člena
so pri določitvi zavezanca za kritje stroškov za gradnjo priključka ali rekonstrukcijo priključka
na državno cesto. Stroške priključka zasebne ceste krije investitor priključka, stroške
priključka občinske ceste na državno cesto pa občina.
55. člen določa pogoje, ko lahko Direkcija za ceste z upravno odločbo zahteva prilagoditev
priključka na državno cesto. V teh primerih stroške preureditve priključka krije koristnik
priključka, v primeru priključevanja občinske ceste pa občina. Če pa koristnika priključka ni
mogoče ugotoviti, krije stroške preureditve priključka lastnik zemljišča, na katerem je
priključek.
56. člen določa pogoje in načine ukinitve priključka na državno cesto. Direkcija za ceste
lahko ukine priključek na državno cesto v soglasju s služnostnim upravičencem oziroma v
primeru priključevanja občinske ceste v soglasju z občino. Brez soglasja lahko Direkcija za
ceste ukine priključek na državno cesto z upravno odločbo le, če so izpolnjeni zakonski
pogoji. V takem primeru se ukinjeni priključek nadomesti na stroške Direkcije za ceste.
K 23. členu
Ta člen spreminja 61. člen, ki ureja prepovedi ogrožanja varne uporabe ceste. Zaradi
prenosa vsebin iz ZVCP-1 v ta člen, je člen napisan na novo, ni drugačen od veljavne
ureditve, je pa v posameznih opredelitvah prepovedi bolj določen, jasen in nedvoumen.
K 24. členu
62. člen ni potreben, ker določa pravila oziroma pogoje udeležbe vozil v cestnem prometu.
K 25. členu
Ta člen spreminja 63. člen, ki določa obveznosti lastnikov nepremičnin ob državni cesti.
Člen je napisan na novo, vendar ni povsem drugačen od veljavne ureditve, je pa v
posameznih opredelitvah obveznosti lastnikov nepremičnin ob državni cesti bolj določen,
jasen in nedvoumen. Lastniki zemljišč ob državni cesti morajo dopustiti prost odtok vode in
odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda. Lastniki zemljišč
in objektov ob državni cesti morajo v primeru, če objektov, signalizacije, opreme in naprav ni
mogoče postaviti v cestnem svetu, za odškodnino dopustiti: dostop do cestnih objektov
zaradi njihovega vzdrževanja; gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za
odvod vode od cestnega telesa; postavitev prometne signalizacije in prometne opreme;
postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred
snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi.
K 26. členu
S spremembo drugega odstavka 64. členu se odpravlja nejasnost v zvezi z dovoljenji za
zaporo ceste.
K 27. členu
Ta člen spreminja 66. člen, ki določa polje preglednosti ob državni cesti. Člen je napisan na
novo, vendar ni povsem drugačen od veljavne ureditve. Določbe, ki določajo pooblastila
policistov in inšpektorjev se prenesejo v ustrezni poglavja ZJC.
K 28. členu
Ta člen uvaja nov 66. a člen, ki določa odgovornost za potek prometa po državnih cestah in
pravila določanja prometne ureditve na državnih cestah. Za varen in nemoten potek prometa
na državnih cestah je odgovorna Direkcija za ceste, ki določa prometno ureditev na državni

ceste. Direkcija za ceste prometno uredite določi z odredbo na podlagi elaborata prometne
ureditve. Prometna ureditev na državni cesti obsega zlasti določitev uporabe ceste za
določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska
pot) in mej naselij; določitev omejitev hitrosti, določitev prepovedi prehitevanja, določitev
prednostnih smeri in sistema ter način vodenja prometa, določitev prehodov za pešce in
kolesarje, določitev ukrepov za umirjanje prometa na odsekih državne ceste skozi naselja,
določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev, razen omejitev uporabe državne ceste iz
46. člena zakona o javnih cesta. Za spremembo prometne ureditve na državnih cestah skozi
naselje, mora Direkcija za ceste pridobiti predhodno mnenje občine. Prometna ureditev mora
biti označena s predpisano prometno signalizacijo.
K 29. členu
Ta člen spreminja 67. člen, ki ureja postavljanje prometne signalizacije in opreme na
državnih cestah in 68. člen, ki določa obveščanje in oglaševanje ob državni cesti. Oba člena
sta napisana na novo, vendar nista povsem drugačna od veljavne ureditve. Drugi odstavek
veljavnega 67. člena se je prenesel v novi 66. a člen. Vsebina prvega odstavka veljavnega
68. člena je razdeljena v dva nova odstavka. Prvi odstavek prepoveduje postavljanja tabel,
napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob
državnih cestah zunaj naselja v varovalnem pasu ceste. Drugi odstavek natančno in
nedvoumno določa izjeme, za katere lahko Direkcija za ceste izda soglasje za njihovo
postavitev znotraj te razdalje. Bistvena sprememba veljavnega drugega zdaj tretjega
odstavka 68. člena je, da za postavitev tabel, napisov in drugih objektov in naprav za
oglaševanje in obveščanje v varovalnem pasu ob državnih cestah v naselju zunaj območja
vzdolž vozišča ceste določenega za postavitev prometne signalizacije predpisuje pridobitev
soglasja le Direkcije za ceste, in ne več občin.
K 30. členu
69. člen ni potreben, ker se pogoji za opravljanje dejavnosti ob državnih cestah določajo po
predpisih o urejanju prostora in graditvi objektov.
70. člen ni potreben, ker upravne naloge po tem zakonu izvaja upravljavec državne ceste.
K 31. členu
Ta člen spreminja 71. člen, ki določa pritožbeni organ v upravnih postopkih po ZJC. Člen je
napisan na novo, vendar ni povsem drugačen od veljavne ureditve. S spremembo je
ministrstvo za promet pritožbeni organ tudi v upravnih postopkih, ko se izda soglasje v
skladu s predpisi o graditvi objektov.
K 32. členu
Ta člen uvaja dve novi poglavji V. a Upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih
cest in V. b Ukrepi Policije.
Poglavje V. a Upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest ima devet novih,
dokaj obsežnih členov od 71. b. do 71 k, s katerimi so določena temeljna pravila upravljanja,
graditve, vzdrževanja in varstva občinskih cest.
71. b določa upravljavca občinskih cest. Če z odlokom občine ni določeno drugače, je
upravljavec občinskih cest občinska uprava. Ureditev je skladna z predpisi o stvarnem
premoženju države, pokrajin in občin.
71. c določa predpise s področja javnih cest, ki jih morajo občine upoštevati pri načrtovanju,
projektiranju, gradnji in načrtovanju javnih cest.

71. č določa pravila varovalnega pasu občinske ceste, v katerem je raba prostora omejena.
Posegi v varovalni pas so dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste. Določena je
minimalna širina varovalnih pasov občinske ceste, občine lahko določijo večjo širino.
71. d določa pravila graditve, rekonstrukcije, prilagoditve in ukinitve priključkov zasebnih cest
na občinske ceste. 72. e člen določa odgovornost občin za potek prometa na občinskih
cestah ter način določitve prometne ureditve na občinskih cestah. Vsebina člena se prenaša
iz ZVCP-1. Prometno ureditev na občinskih cestah določi občina z odlokom. Elaborat
prometne ureditve je sestavni del odloka. Prometna ureditev mora biti označena s
predpisano prometno signalizacijo.
71. e člen ureja postavljanje prometna signalizacija na občinskih cestah. Prometno
signalizacijo na občinskih cestah postavlja, zamenjuje, dopolnjuje ali odstranjuje upravljavec
občinskih cest.
71. f člen ureja zapore ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti. Dela na občinski cesti
ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti
za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca občinskih cest. Dovoljenje
upravljavca občinskih cest za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in
druge prireditve na njej.
71. g člen ureja začasne omejitve uporabe občinske ceste. Upravljavec občinske ceste
začasno prepove promet vseh ali posameznih vrst vozil ali skupin vozil, oziroma dovoli
vožnjo samo tistih vozil, ki so ustrezno opremljena, kadar na občinski cesti ali njenem delu ni
mogoč varen promet vozil zaradi zimskih razmer, močnega vetra, naravne ali druge nesreče
ali če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost
prometa na njej. O prepovedi prometa mora nemudoma obvestiti javnost, pristojno policijsko
postajo, občinsko redarstvo in občinsko cestno inšpekcijo. Del ceste, na katerem velja
omejitev uporabe, mora upravljavec občinske ceste označiti s predpisano prometno
signalizacijo.
71. h člen določa obveznost občine za vodenje podatkov o občinskih cestah. Upravljavec
občinske ceste je obvezen voditi evidence o občinskih cestah in objektih, skladno s predpisi
o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih. Občina je
dolžna brezplačno posredovati enkrat letno do predpisanega roka poslati Direkciji za ceste
predpisane podatke o občinskih cestah. V primeru, da občina predpisanih podatkov ne
dostavi Direkciji za ceste do predpisanega roka, podatke pridobi Direkcija za ceste na
stroške občine.
Poglavje V. b Ukrepi Policije ima en nov 71. i člen, ki določa začasne ukrepe policistov ob
ugotovljenih pomanjkljivostih na cesti. Vsebina člena je prenesena iz ZVCP-1.
K 33. členu
Ta člen spreminja 72. člen, ki ureja opravljanje inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem
oziroma spoštovanjem ZJC in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zaradi prenosa vsebine,
ki se nanaša na inšpekcijsko nadzorstvo občinskih in zasebnih cest iz ZVCP-1 se člen
dopolni z pristojnostjo občinske inšpekcije za ceste na občinskih in zasebnih cestah.
K 34. členu
Ta člen spreminja 73. člen, ki določa pogoje za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva. Glede
na strokovno vsebino inšpekcijskega nadzorstva, ki se s tem zakonom razširja na prometno
področje, je za inšpektorja za ceste lahko imenovana tudi oseba, ki ima univerzitetno ali
visoko strokovno izobrazbo s področja prometa ali druge tehnične stroke.

K 35. členu
Ta člen uvaja nove, dokaj obsežne člene 73. a do 73. f, ki določajo obseg inšpekcijskega
nadzorstva, način vodenja inšpekcijskega postopka, način prisilne izvršbe inšpekcijskih
ukrepov in opredeljuje splošne inšpekcijske ukrepe.
73. a člen natančneje opredeljuje obseg in vsebina inšpekcijskega nadzora.
73. b člen opredeljuje vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje
inšpekcijskih odločb kot nujne ukrepe v javnem interesu, zato se v smislu določb ZUP
odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Odločba se lahko izda
ustno, za kraj vročanja in mesto, na katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, se šteje
tudi gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi postopek. Zoper
odločbo cestnega inšpektorja je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve.
Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
73. c člen določa, da se prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov opravlja po določbah ZUP, če
ZJC ne določa drugače.
73. č člen določa drugačno izvajanje prisilne izvršbe inšpekcijskih ukrepov s prisilitvijo.
Določene so višje denarne kazni kot v ZUP, kar predstavlja učinkovit instrument za prisilitev
izvršitve izrečenega inšpekcijskega ukrepa.
Način izvajanja denarnih izvršb določa 73. d člen.
73. e člen opredeljuje splošne inšpekcijske ukrepe. Inšpektor za ceste ukrepa z opozorilom,
če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo. V členu so podrobneje opredeljene vse
vrste inšpekcijskih ukrepov, ki lahko pridejo v poštev ob opravljanju inšpekcijskega
nadzorstva javnih cest.
73. f člen določa, da izvršbo inšpekcijskega ukrepa po drugih osebah zagotovi upravljavec
državne ceste oziroma upravljavec občinske ceste, v okviru izvajanja javne službe rednega
vzdrževanja cest.
K 36. členu
Spremenjeni 74. člen določa pogoje, ko lahko pristojni inšpektor za ceste odredi ukrep
omejitve uporabe ceste. Ukrep je začasen in traja dokler so razlogi zanj. Ukrep na javni cesti
izvrši izvajalec rednega vzdrževanja ceste v okviru izvajanja javne službe, na zasebni cesti
pa njen lastnik.
K 37. členu
75. člen ni potreben, ker je njegova vsebino urejena drugače s predpisi s področja državne
uprave in lokalne samouprave.
K 38. členu
Spremenjeni 76. člen opisuje prekrške v zvezi z uporabo cest ter določa globe za
posameznike, pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki storijo opisani prekršek.
K 39. členu
Ta člen uvaja nove 76 a. do 76. f člen, ki opisujejo prekrške v zvezi z vzdrževalnimi deli na
cestah, prekrške v zvezi s prometno ureditvijo, prometno signalizacijo in opremo na cestah
ter napravami in ukrepi za umirjanje cestnega prometa, prekrške v zvezi z zaporo ceste
zaradi del ali prireditev na cesti, prekrške v zvezi s posegi v cestno telo, cestni svet, cestno
telo oziroma varovalni pas ceste, prekrške v zvezi s cestnimi priključki, prekrške v zvezi z

ekonstrukcijskimi in obnovitvenimi deli na državnih cestah in prekrške v zvezi s poljem
preglednosti ceste ter določa globe za posameznike, pravne osebe, samostojne podjetnike
posameznike in posameznike, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storijo opisani prekršek.
K 40. členu
77. in 78. člen nista potrebna, ker je vsebina prenesena v 38. in 39. člen tega zakona.
K 41. členu
79. člen je spremenjen zaradi uskladitve višine določenih glob z zakonom o prekrških.
K 42. členu
Zaradi poenotenja nalog upravljavcev državnih cest je potrebna podelitev dodatnega javnega
pooblastila Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki je upravljavec avtocest in hitrih cest,
za določanje prometne ureditve na avtocestah in hitrih cestah v upravljanju družbe.

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO
(1) Javne ceste so državne in občinske ceste.
1. člen
(2) Ta zakon določa status in kategorizacijo javnih cest, ureja pravila določanja mej javnih
cest, določa enotna pravila in strokovne podlage za graditev in vzdrževanje vseh javnih cest,
zaradi zagotovitve čimbolj enakih pogojev za kakovosten in varen prevoz vsem uporabnikom
cest na celotnem cestnem omrežju v državi, določa obvezno gospodarsko javno službo za
zagotavljanje usposobljenosti teh cest za varen in neoviran promet ter ureja upravljanje,
graditev, vzdrževanje in varstvo državnih cest in prometa na njih.
(3) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv Evropske skupnosti:
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih
pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L št. 187 z dne
20. 7. 1999, str. 42; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/62/ES);
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o
interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (UL L št. 166 z dne 30. 4.
2004, str. 124; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/52/ES);
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih
varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (UL L št. 167 z dne 30. 4.
2004, str. 39; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/54/ES).
2. člen
(pojem in status javnih cest)
(1) Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet (v nadaljnjem
besedilu: promet), ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s
predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih.
(2) Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti
lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na javni cesti mogoče pridobiti služnost za
napeljevanje vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav,
plinovodov ter podobnih objektov in naprav javnega pomena, pod pogoji, določenimi s
predpisi, ki urejajo javne ceste.
(4) Na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej, ki so določene
za opravljanje dejavnosti namenjenih udeležencem v prometu (v nadaljnjem besedilu:
spremljajoče dejavnosti), je mogoče za opravljanje takih dejavnosti pridobiti posebno pravico
uporabe.
4. člen
(kolesarska pot)
(1) Kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo označena javna cesta, ki je
namenjena izključno vožnji kolesarjev.
(2) Ne glede na določbo drugega odstavka prejšnjega člena se državne kolesarske poti
kategorizirajo na daljinske, glavne in regionalne kolesarske poti, občinske kolesarske poti pa
kot javne poti za kolesarje.

5. člen
(stanje javnih cest)
(1) Javne ceste morajo biti grajene in vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih
pravil in posebnih pogojev za odvijanje prometa, na primer slabih vremenskih razmer, lahko
varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene.
(2) Kadar zaradi prostorskih, okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov javne ceste
ali njenega dela ni mogoče zgraditi z elementi, ki v celoti ustrezajo njenemu prometnemu
pomenu in vrstam prometa, ki jim je namenjena, se lahko zgradi s slabšimi elementi, katerih
vrednosti pa ne smejo biti nižje od še dopustnih za isto kategorijo javne ceste po predpisu iz
prve alinee tretjega odstavka 6. člena tega zakona. Tako zgrajena javna cesta ali njen del
mora biti opremljena s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja
na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa.
13. člen
(sestavni deli javne ceste)
(1) Javno cesto sestavljajo:
– cestno telo;
– cestni objekti;
– naprave za odvodnjavanje ceste;
– brežine ceste;
– cestni svet;
– zračni prostor nad voziščem v višini 7 m;
– prometne površine zunaj vozišča, kot so: počivališča, parkirišča, avtobusna postajališča in
obračališča, prostori in objekti za tehtanje in nadzor prometa;
– površine za pešce in kolesarje na cestišču ceste;
– priključki na cesto v širini cestnega sveta;
– prometna signalizacija in prometna oprema;
– cestne naprave in druge ureditve, namenjene varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in
objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa na njej;
– naprave za evidentiranje prometa.
(2) Za sestavni del javne ceste se štejejo tudi zemljišča, objekti in naprave, ki jih je investitor
v javno cesto pridobil ali zgradil za opravljanje rednega vzdrževanja ceste ali za opravljanje
spremljajočih dejavnosti ob cesti.
(3) Javna cesta, kot jo določata prvi in drugi odstavek tega člena, mora biti vpisana v
zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti države za državno cesto in kot javno dobro v lasti
občine za občinsko cesto. V zemljiško knjigo se vpišeta tudi služnost iz tretjega odstavka in
posebna pravica uporabe površin iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona.
14. člen
(uporaba pojmov)
(1) Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. cesta je vsaka tako zgrajena ali utrjena površina, da jo kot prometno površino lahko
uporabljajo vsi ali določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in
drugimi predpisi;
2. javna cesta je tista prometna površina, ki jo je pristojni organ v skladu z merili za
kategorizacijo javnih cest razglasil za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto
uporablja na način in ob pogojih, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;

3. nekategorizirana cesta je vsaka prometna površina, ki ni kategorizirana kot javna cesta in
na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti
cestnega prometa določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te prometne površine
(gozdne ceste, dovozne ceste in pristopi do objektov ter zemljišč, funkcionalne prometne
površine ob objektih, avtobusne postaje, ceste v zasebni lasti in podobne);
4. državna cesta je kategorizirana javna cesta, namenjena prometnemu povezovanju regij ter
pomembnejših naselij v državi in z enakimi v sosednjih državah, prometnemu povezovanju
pokrajin znotraj države ter prometnemu povezovanju pomembnejših naselij znotraj pokrajine.
Če na taki cestni povezavi ni zgrajena obvozna cesta mimo naselja, je sestavni del državne
ceste tudi njen del, ki poteka skozi naselje;
5. avtocesta je državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih vozil in ki je
sestavni del avtocestnih povezav s sosednjimi državami; njen sestavni del so tudi posebej
zgrajeni priključki nanjo;
6. hitra cesta je državna cesta, rezervirana za promet motornih vozil, ki s svojimi prometnotehničnimi
elementi omogoča hitro odvijanje daljinskega prometa med najpomembnejšimi
središči regionalnega pomena; navezuje se na avtoceste v državi in na cestni sistem
sosednjih držav; njen sestavni del so tudi posebej zgrajeni priključki nanjo;
7. glavna cesta I. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju med
pomembnejšimi središči regionalnega pomena; navezuje se na ceste enake ali višje
kategorije v državi in na cestni sistem sosednjih držav; njen sestavni del so tudi posebni
priključki nanjo, če so zgrajeni;
8. glavna cesta II. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju med središči
regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije;
njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;
9. regionalna cesta I. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju
pomembnejših središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali
višje kategorije; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;
10. regionalna cesta II. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč
lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije;
11. regionalna cesta III. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč
lokalnih skupnosti, za državo pomembnih turističnih (turistične ceste) in obmejnih območij ter
mejnih prehodov z državnimi cestami enake ali višje kategorije, kadar po predpisanih merilih
za kategorizacijo ne doseže višje kategorije;
12. občinska cesta je kategorizirana javna cesta, namenjena povezovanju naselij v občini z
naselji v sosednjih občinah ali povezuje naselja, dele naselja, naravne ter kulturne
znamenitosti, posamezne objekte in podobno v občini;
13. lokalna cesta je občinska cesta, ki povezuje naselja v občini z naselji v sosednjih občinah
ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na
javne ceste enake ali višje kategorije;
14. javna pot je občinska cesta, ki ne izpolnjuje v predpisu iz prve alinee tretjega odstavka 6.
člena tega zakona določenih minimalnih elementov za lokalno cesto ali pa je namenjena
samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne in vaške ceste ali poti, poti za
pešce, kolesarje, jezdece, gonjače in podobne);
15. mednarodna cesta je državna cesta, ki je z mednarodnim aktom uvrščena v omrežje
evropskih cest;
16. obvozna cesta je cesta, s katero se nadomesti del državne ceste skozi naselje;
17. cesta, določena za vse vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo uporabljati vsi
udeleženci v prometu;
18. cesta, rezervirana za motorna vozila, je javna cesta, po kateri smejo voziti samo tista
motorna vozila, ki v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa lahko razvijejo določeno
hitrost, in je označena s predpisano prometno signalizacijo;
19. cesta, določena za posamezne vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo uporabljati
samo tisti udeleženci v prometu, za katere prepoved uporabe ni označena s predpisano
prometno signalizacijo;
20. državna kolesarska pot je državna cesta, ki je namenjena samo prometu kolesarjev in je

označena s predpisano prometno signalizacijo. Državna kolesarska pot se navezuje na
omrežje evropskih kolesarskih poti (daljinska kolesarska pot), povezuje središča
regionalnega pomena (glavna kolesarska pot) ali povezuje pomembnejša središča lokalnega
pomena ter vodi do pomembnih turističnih območij ali središč ter do območij izjemnih
naravnih znamenitosti (regionalna kolesarska pot);
21. cestno telo je del javne ceste, ki ga sestavljata nasip in voziščna konstrukcija;
22. cestni objekti so mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, predori, galerije, podporne
in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi;
23. cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni ločilni in robni pasovi,
kolesarske steze in pločniki ter bankine in naprave za odvodnjavanje tik ob vozišču ali
robnem pasu (segmentni jarki ali mulde, koritnice);
24. vozišče je del cestišča, ki ima eno ali dve smerni vozišči;
25. brežina je naravno nastala ali zgrajena nagnjena površina zemljišča ob cestnem telesu;
26. cestni svet je največ 2 m širok zemljiški pas, merjen od črte, ki jo sestavljajo na podlagi
predpisov o projektiranju javnih cest in njihovih elementov določene končne točke prečnega
profila cestnega telesa z napravami za odvodnjavanje in brežinami ceste oziroma pri
avtocestah od varovalne ograje, ter zračni prostor nad voziščem v višini 7 m od najvišje
točke vozišča;
27. naprave za odvodnjavanje javne ceste so naprave za zbiranje, odvajanje in/ali
preusmerjanje površinske in talne vode (odvodni jarki, koritnice, plitve in globoke drenaže,
vtočni in revizijski jaški, prepusti, kanalizacija, vodnjaki, ponikalnice in podobno);
28. polje preglednosti so zemljišča ob cestišču, določena s preglednim trikotnikom in
pregledno bermo, katerih raba je omejena;
29. pregledni trikotnik so zemljišča ob cestišču, katerih raba je omejena zaradi zagotavljanja
predpisane preglednosti v nivojskih križanjih cest ali ceste z železniško progo;
30. pregledna berma je razširjeni del cestnega telesa na notranji strani krivin za zagotovitev
predpisane preglednosti, ki je potrebna zaradi stop pregledne razdalje;
31. križanje je mesto, kjer se v istem ali različnem nivoju križa cesta z drugo cesto ali drugim
infrastrukturnim objektom, kot so železnica, vodotok, žičnica in podobno;
32. križišče je prometna površina, na kateri se križata dve ali več cest ali na kateri se
združujeta dve ali več cest v širšo prometno površino (trg in podobno);
33. priključek je del javne ceste, s katerim se javna cesta iste ali nižje kategorije ali
nekategorizirana cesta navezuje na to cesto;
34. kolesarska steza je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločena kako
drugače in je namenjena prometu koles in koles s pomožnim motorjem;
35. pločnik je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločen kako drugače in
je namenjen pešcem ali pešcem in prometu koles ter koles s pomožnim motorjem, če je na
njem označen kolesarski pas;
36. avtobusna postajališča in obračališča so posebej zgrajene in označene prometne
površine ob vozišču ceste, namenjene izključno javnemu prevozu potnikov;
37. prostori in objekti za tehtanje in za nadzor prometa so objekti in naprave na mejnih
prehodih in na ali ob javnih cestah v notranjosti države, ki so namenjeni nadzoru izrednih
prevozov in zagotavljanju varnosti prometa (tehtnice, naprave za merjenje hitrosti vozil idr.);
38. prometna signalizacija so sredstva in naprave, s katerimi se zagotavlja izvajanje
prometnih pravil in varnosti prometa ter jo sestavljajo prometni znaki, turistična in druga
obvestilna signalizacija ter druga sredstva in naprave za vodenje in zavarovanje prometa na
cesti;
39. prometna oprema so sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in za vodenje
prometa (smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in varnostne
ograje in podobno);
40. cestne naprave in ureditve sestavljajo telekomunikacijske in električne naprave, vgrajene
v cestno telo, ki so namenjene prometu, stacionarne naprave za nadzor in urejanje prometa
ter naprave za nadzor nad stanjem vozišča, naprave za daljinsko obveščanje in opozarjanje,
naprave za umirjanje prometa, naprave in objekti za pobiranje cestnine, prezračevalne in
varnostne naprave v predorih, naprave in ureditve za zaščito pred snežnimi plazovi, zameti,

hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi za promet na javni cesti;
41. nivo rednega vzdrževanja so predpisane enote mere za posamezna dela rednega
vzdrževanja javne ceste in objektov na njej;
41.a obnovitvena dela na javni cesti so dela za izboljšanje prometno-tehničnih lastnosti in
obratovanja javne ceste ter njene zaščite, varstva okolja in varnosti prometa;
42. varstvo javne ceste sestavljajo ukrepi, ki so potrebni zaradi zaščite ceste in varnosti
njenih uporabnikov ter zaradi omejevanja dopustnih posegov v cesto in njen varovalni pas;
43. sosed je lastnik ali uporabnik zemljišča in objektov ali naprav na njem vzdolž javne ceste;
44. naselje skozi katero poteka javna cesta je prostor, na katerem so z ene ali obeh strani
ceste vrste ali skupine stavb in so njegove meje določene s prometnimi znaki za
označevanje naselij;
45. varovalni pas je pas zemljišča ob javni cesti, v katerem je raba prostora omejena zaradi
preprečitve škodljivih vplivov okolice na cesto in promet na njej in obratno;
46. čezmerna uporaba javne ceste ali njenega dela je začasno ali trajno več kot 50-odstotni
delež v vseh opravljenih prevozih blaga po njej, ki je posledica izvajanja investicijskih del ali
narave proizvodne ali storitvene dejavnosti, v zvezi s katero se opravljajo prevozi
(izkoriščanje kamnin, rudnin in podobno). Delež prevozov se ugotavlja v povprečnem
dnevnem letnem prometu tovornih vozil z nosilnostjo več kot 10 t, ugotovljenim z najmanj
štirikratnim štetjem prometa na izvorno-ciljni lokaciji čezmernega uporabnika ceste.
Čezmerni uporabnik ceste je pravna ali fizična oseba, ki izvaja investicijska dela ali dejavnost
iz predhodnega stavka;
47. cestnina je plačilo za uporabo cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta za
določeno vrsto vozila, ki vozi na razdalji med dvema točkama na njih
48. cestninski zavezanec je voznik, ki vozi vozilo po cestninski cesti ali njenem delu,
lastnik vozila ali drug uporabnik vozila, če je vozilo registrirano na ime tega uporabnika.
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo
enak pomen, kot ga določajo predpisi o varnosti cestnega prometa.
15. člen
(uporaba nekategoriziranih cest)
(1) Na prometnih površinah, ki niso kategorizirane kot javne ceste po tem zakonu
(nekategorizirane ceste), je promet dovoljen le na način in pod pogoji, kot jih v skladu s
predpisi o varnosti cestnega prometa določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci teh
prometnih površin.
(2) Graditev, vzdrževanje in uporabo gozdnih cest ureja zakon o gozdovih.
15.a člen
(določitev mej javne ceste)
(1) Meje javne ceste se določi s postopkom ureditve mej, obnove mej ali s postopkom
spreminjanja mej.
(2) Določitev mej javne ceste in evidentiranje ugotovljenih sprememb v zemljiškem katastru
se začne na zahtevo lastnika ali upravljavca javne ceste.
(3) Meje javne ceste se določijo na podlagi načrta parcelacije, načrta gradbene parcele ali po
zunanjem robu cestnega sveta.

(4) Stranke v postopku določitve meje javne ceste so lastnik ali upravljavec javne ceste,
lastnik parcele, iz katere se odmeri parcela javne ceste in lastniki parcel, na katere
neposredno meji parcela javne ceste.
(5) Ne glede na 46. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih
enot (Uradni list RS, št. 52/00, 37/02 – odločba US, 87/02 in 44/03 – odločba US) se pri
določitvi mej javne ceste po tem zakonu določijo in s trajnimi mejniki zamejičijo samo
horizontalni lomi meje javne ceste.
(6) Obstoječe meje parcel se pri določitvi mej javne ceste upoštevajo po veljavnih podatkih
zemljiškega katastra.
16. člen
(upravljavec državnih cest)
Upravljavec državnih cest je Republika Slovenija, kolikor za določene ceste zakon ne določa
drugače.
17. člen
(kategorizacija državnih cest)
(1) Državne ceste določi in kategorizira Vlada Republike Slovenije na predlog ministra,
pristojnega za promet. Hkrati s kategorizacijo državnih cest Vlada Republike Slovenije določi,
kateri vrsti prometa so namenjene.
(2) Novozgrajeni ali rekonstruirani del državne ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je
iste kategorije kot državna cesta.
(3) O spremembah kategorizacije državnih cest in nadomeščenih delov državnih cest, ki se
ohranjajo kot prometne površine, odloča Vlada Republike Slovenije.
(4) Vlada Republike Slovenije lahko javne ceste, ki se opustijo kot državne ceste, in
nadomeščene dele državnih cest prenese med občinske ali nekategorizirane ceste.
(5) Spremembe kategorizacije državnih cest ali nadomeščenih delov teh cest in prenose
občinskih cest med državne ceste lahko predlagajo minister, pristojen za promet, in občine.
Spremembe in prenosi se po medsebojnem usklajevanju interesov obeh predlagateljev in ob
upoštevanju meril za kategorizacijo javnih cest opravijo enkrat letno in se upoštevajo v planu
razvoja in vzdrževanja državnih cest za naslednje leto.
18. člen
(opustitev državne ceste)
(1) Državna cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki
nadomesti prejšnjo.
(2) Opuščena državna cesta ali njen del se lahko usposobi za parkirišča, počivališča in za
druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim
okoljem.
(3) O opustitvi in ureditvi opuščene državne ceste ali njenega dela odloči Vlada Republike
Slovenije na predlog ministra, pristojnega za promet.
25. člen

(splošna načela)
(1) Državne ceste se morajo načrtovati, projektirati in graditi tako:
– da so rešitve usklajene z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z
ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve in
– da bosta z njimi zagotovljena varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu ter
skladnost cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katero potekajo.
(2) Za gradnjo in rekonstrukcijo državnih cest veljajo določbe predpisov o urejanju prostora, o
graditvi objektov in o gradbenih proizvodih, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(3) Graditev državnih cest je v javnem interesu.
29. člen
(začasno uporabno dovoljenje za državno cesto)
Za novozgrajeno ali rekonstruirano državno cesto lahko pristojni upravni organ izda začasno
uporabno dovoljenje še pred dokončanjem vseh preostalih del po projektni dokumentaciji
zunaj vozišča ceste, če je s tehničnim pregledom njenega vozišča ugotovljeno, da izpolnjuje
pogoje za varno odvijanje prometa in predpise o varstvu okolja.
31. člen
(vračilo razlaščenih zemljišč)
(1) Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih ne
pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih
zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom
(2) Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena
pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva
od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi
pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile
uporabljene pri sklenitvi pogodbe.
34. člen
(gradnja avtobusnih postajališč)
(1) Avtobusna postajališča za vstopanje in izstopanje potnikov na avtocesti in hitri cesti niso
dovoljena.
(2) Avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah I. reda morajo biti zunaj vozišča.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko Direkcija za ceste na predlog občine ali
javnega prevoznika in v soglasju s Prometnim inšpektoratom Republike Slovenije ter policijo
po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev
avtobusnega postajališča na vozišču ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več
potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje.
(4) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji glavne ali regionalne ceste določi gradnjo
potrebnih avtobusnih postajališč Direkcija za ceste ob upoštevanju predlogov občin.
(5) Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča, ki niso v programu razvoja državnih
cest, mora predlagatelj pridobiti soglasje Direkcije za ceste. Stroške gradnje avtobusnega
postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del javne

ceste.
(6) Minister, pristojen za promet, predpiše tehnične normative in minimalne pogoje, ki jih
morajo izpolnjevati avtobusna postajališča.
54. člen
(priključki na državno cesto)
(1) Minister, pristojen za promet, predpiše minimalne elemente, ki jih morajo izpolnjevati
priključki na javno cesto.
(2) Priključki občinskih cest in nekategoriziranih cest na glavne in regionalne ceste se lahko
gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem Direkcije za ceste. S soglasjem se določijo tehnični in
drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno
signalizacijo.
(3) Direkcija za ceste izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da to ne bo imelo
škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej ter če objektov in zemljišč
ni mogoče z ekonomsko upravičeno rešitvijo navezati na občinsko cesto.
(4) Dovozne ceste in pristopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na
občinsko cesto in z njo na glavno ali regionalno cesto.
(5) Pri gradnji ali rekonstrukciji glavne ali regionalne ceste ter objektov in naprav ob njih je
treba ureditev priključkov predvideti že v projektih teh gradenj.
(6) Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na glavno ali regionalno cesto, vključno s
postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor.
(7) Priključek v območju cestnega sveta s pripadajočo prometno signalizacijo je sestavni del
državne ceste.
(8) Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati Direkcija za ceste
zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz
drugega odstavka tega člena.
(9) Uporabno dovoljenje, izdano v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka, je nično.
55. člen
(obvezna rekonstrukcija priključka)
Če priključek na državno cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet,
kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko Direkcija za
ceste z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške
preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
56. člen
(ukinitev priključka)
(1) Inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na državno cesto, odredi
prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz
soglasja iz 54. člena ali je zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz
55. člena tega zakona.

(2) Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov
pravni naslednik.
61. člen
(prepovedi ogrožanja državne ceste in prometa na njej)
(1) Prepovedano je trajno ali začasno zasesti državno cesto ali njen del ter izvajati ali opustiti
kakršna koli dela na cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati
varnost prometa na njej. Prav tako je prepovedano na zemljiščih ali na objektih ob cesti
izvajati ali opustiti kakršna koli dela ali karkoli nameščati, kar bi utegnilo škodovati cesti ali
ogrožati, ovirati ali zmanjševati varnost prometa na njej.
(2) Prepovedano je predvsem:
1. odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine;
2. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;
3. ovirati odtekanje vode s ceste;
4. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na
cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;
5. voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto;
6. namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi;
7. z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto;
8. postavljati na cesto kakršne koli predmete (nagrobne plošče in druga spominska
znamenja, stojala, transparente, plakate in druge oblike obveščanja oziroma oglaševanja, in
podobno) ali jih metati nanjo (sneg, odpadke in podobno), razsipati po cesti sipek material,
nanašati blato ali kako drugače onesnaževati cesto;
9. ob cesti postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali
poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete, če bi to
škodovalo cesti, njeni preglednosti ali urejenosti ali zmanjševalo varnost prometa;
10. orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo;
11. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje;
12. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko
zmanjševale varnost prometa;
13. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami;
14. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo
kmetijsko orodje ter druge dele tovora;
15. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete;
16. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo;
17. nameščati na cesto kakršnekoli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja
nemotenega in varnega odvijanja prometa;
18. poškodovati, odstranjevati, prestavljati ali kakorkoli spreminjati prometno signalizacijo.
(3) Izvajalec rednega vzdrževanja državne ceste je dolžan s ceste takoj odstraniti vse ovire
ali druge posledice prepovedanih ravnanj, ki bi utegnile škodovati cesti ali ogrožati, ovirati ali
zmanjševati varnost prometa na njej. Če to ni mogoče, mora oviro ali nevarno mesto na cesti
zavarovati s predpisano prometno signalizacijo. Vse stroške odstranitve ovir ali drugih
posledic prepovedanih ravnanj ali zavarovanja ovir ali nevarnih mest na cesti mora poravnati
povzročitelj ovire ali nevarnega mesta na cesti. Če povzročitelj ni znan, gredo stroški v
breme rednega vzdrževanja državne ceste.
62. člen
(naležne ploskve na kolesih vozil)
(1) Vozila, ki vozijo po državnih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami,
da ne poškodujejo vozišča.
(2) Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po državnih cestah samo, če imajo gosenice
obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.

63. člen
(obveznosti sosedov ob državni cesti)
(1) Sosedi ob državni cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo
zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda.
(2) Sosedi ob državni cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do
cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in
drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in
ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi
učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del
ceste.
64. člen
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na državni cesti)
(1) Dela na državni cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba
delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 65. člena tega
zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni
potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za
katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.
(3) Dovoljenje za zaporo glavne ali regionalne ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge
prireditve na njej. Dovoljenje zanje se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge
javne ceste ali če se promet zaradi zapore na glavni cesti ne ustavi za dalj kot 30 minut
oziroma zaradi zapore na regionalni cesti za dalj kot 60 minut.
(4) Športne in druge prireditve na avtocestah in hitrih cestah, zaradi katerih bi jih bilo treba
popolno zapreti za promet, niso dovoljene.
66. člen
(polje preglednosti)
(1) V bližini križišča državnih cest v ravnini ali državne ceste z občinsko cesto ali železniško
progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma)
ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav
ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost državne ceste ali železniške proge (polje
preglednosti).
(2) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo inšpektorja za
ceste ali policista odstraniti ovire. Če tega ne stori, zagotovi odstranitev ovir na njegove
stroške Direkcija za ceste.
(3) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe
zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik
oziroma uporabnik zemljišča in Direkcija za ceste v skladu z zakonom.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju
preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča
določena v soglasju Direkcije za ceste iz 47. člena tega zakona.
(5) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve,
predpiše način določitve preglednega trikotnika in pregledne berme.

67. člen
(prometna signalizacija na državnih cestah)
(1) Prometno signalizacijo na državnih cestah postavlja, zamenjuje, dopolnjuje ali odstranjuje
Direkcija za ceste, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(2) Za postavitev, odstranitev ali dopolnitev prometnih znakov, ki označujejo prometno
ureditev na državnih cestah v naselju z več kot 20.000 prebivalci, mora Direkcija za ceste
pridobiti predhodno mnenje občine.
(3) Na državni cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in
zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje
in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni
signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in
druge obvestilne signalizacije odloča Direkcija za ceste. Direkcija za ceste ima pravico do
povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev.
(4) Pravna ali fizična oseba, ki ji je bila dodeljena koncesija za redno vzdrževanje državnih
cest, lahko spreminja prometno signalizacijo le s predhodnim soglasjem Direkcije za ceste,
razen v primerih iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona.
68. člen
(obveščanje in oglaševanje ob državni cesti)
(1) Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno
obveščanje in oglaševanje je ob državnih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem
pasu ceste. Direkcija za ceste lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje
samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna
signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
(2) Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob državnih cestah v
naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev
prometne signalizacije v predpisu iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona. Soglasje za
njihovo postavitev izda pristojna občina. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v
skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in
odstranitve teh objektov in naprav.
69. člen
(opravljanje dejavnosti ob državnih cestah zunaj naselja)
(1) Kdor namerava ob državni cesti zunaj naselja opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko,
servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in
vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 54. in 55. člena tega zakona zagotoviti
ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil,
če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
(2) V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte
in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje Direkcije
za ceste o ustrezni izpolnitvi zahtev iz prejšnjega odstavka.
70. člen
(javna pooblastila)

Dovoljenja in soglasja iz 49., 50., 51., 65. in 68. člena tega zakona lahko izdaja pravna ali
fizična oseba, ki ji je bila dodeljena koncesija za redno vzdrževanje državnih cest, če je tako
določeno s koncesijskim aktom.
71. člen
(pritožbeni organ)
(1) O soglasjih in dovoljenjih iz 34., 47., 48., 49., 50., 53., 54., 58., 59., 60. in 68. člena, ki jih
po določbah tega zakona izdajajo Direkcija za ceste, gospodarska družba iz prvega odstavka
20. člena tega zakona oziroma pravna ali fizična oseba, ki ji je dodeljena koncesija za redno
vzdrževanje državnih cest, se odloči z odločbo v upravnem postopku, razen če je za dela,
določena v teh členih, potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. V tem primeru se izda soglasje
v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(2) Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v
prostor in katera po določbah tega zakona izdajajo Direkcija za ceste, gospodarska družba iz
prvega odstavka 20. člena in pravna ali fizična oseba, ki ji je dodeljena koncesija za redno
vzdrževanje državnih cest, je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za promet.
72. člen
(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
(1) Uresničevanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzira
Prometni inšpektorat Republike Slovenije. Posege v državno cesto in njen varovalni pas
nadzirajo tudi gradbeni in urbanistični inšpektorji, vsak v okviru svojih pooblastil.
(2) Uresničevanje določb 52., 61., 62. in 66. člena tega zakona nadzirajo tudi policisti.
73. člen
(pogoji za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
Za inšpektorja za ceste je lahko imenovan diplomirani inženir gradbeništva, ki ima najmanj
pet let delovnih izkušenj na področju nizkih gradenj ter opravljen strokovni izpit za delo v
državni upravi in izpolnjuje druge splošne pogoje, predpisane za delo v državni upravi.
74. člen
(naloge inšpekcijskega nadzorstva)
(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva državnih cest ima inšpektor za ceste poleg
pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati dela pri rednem vzdrževanju in obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo
za ta dela in odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti, ki bi lahko povzročile poslabšanje
stanja ceste ali ogrožale varnost prometa na njej;
2. nadzorovati izpolnjevanje pogojev za opravljanje rednih vzdrževalnih del na cestah, ki so
bila oddana koncesionarju;
3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih;
4. ustaviti vsa dela na cesti, ki se ne opravljajo v skladu z določbami tega zakona in na
njegovi podlagi izdanih predpisov;
5. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda
na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;
6. odrediti, da se v polju preglednosti odpravijo pomanjkljivosti in nepravilnosti, povzročene s
kršenjem predpisanih ukrepov za zagotavljanje preglednosti ceste;

7. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev za posege v varovalni pas ceste;
8. odrediti začasno prepoved prometa na novi ali rekonstruirani cesti, ki še ni tehnično
pregledana ali ni izročena prometu.
(2) Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi četrte, pete, šeste in osme točke prejšnjega
odstavka, ne zadrži njene izvršitve.
(3) V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti
državne ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu,
inšpektor za ceste lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih
primerih lahko inšpektor za ceste odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
(4) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima inšpektor za ceste pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo državnih
organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega
nadzorstva;
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatke o
lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, potrebne za
vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(5) O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega odstavka tega člena, mora inšpektor za
ceste obvestiti ministrstvo, pristojno za promet, in policijo.
75. člen
(prenos pristojnosti inšpekcijskega nadzorstva)
(1) Inšpektor za ceste ima poleg pravic in obveznosti iz 74. in 74. a člena tega zakona tudi
pravico in dolžnost nadzorovati vzdrževanje občinskih cest kot obvezno lokalno javno službo
v obsegu, ki je zanjo predpisan z enotnimi strokovnimi podlagami za graditev in vzdrževanje
občinskih cest iz 6. in 8. člena tega zakona.
(2) Če ena ali več lokalnih skupnosti ustanovi službo za nadzor občinskih cest, jo lahko
ministrstvo, pristojno za promet, pooblasti za opravljanje tistih nalog inšpekcijskega
nadzorstva, ki se nanašajo na izvajanje enotnih strokovnih podlag za graditev in vzdrževanje
občinskih cest, določenih s 6. in 8. členom tega zakona, ter za opravljanje inšpekcijskega
nadzorstva nad posameznimi kategorijami regionalnih cest.
(3) Pooblastilo iz prejšnjega odstavka se lahko da samo osebam nadzorne službe, ki
izpolnjujejo pogoje iz 73. člena tega zakona.
76. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 300.000 do 700.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem
dejavnosti, če:
1. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu državne ceste ali
v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (drugi odstavek 47. člena);
2. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske
vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in
druge podobne naprave (prvi odstavek 48. člena);

3. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na državni cest ali opravlja
ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 49. člena);
4. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na
zemljiščih ali na objektih vzdolž državne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet,
poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (50. člen);
5. postavi na površinah ob državni cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za
opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe z Direkcijo za ceste
ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja te direkcije (53. člen);
6. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na državno cesto ali ga gradi ali rekonstruira
v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (drugi odstavek 54. člena);
7. vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodijo
tako, da se zavaruje državna cesta (drugi odstavek 57. člena);
8. brez soglasja gradi žičniške naprave nad državnimi cestami ali ne zavaruje žičnice z
ustrezno lovilno napravo (58. člen);
9. brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi lahko vplivali na
stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje državne ceste ali varnost prometa na njej (59. člen);
10. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu državne ceste, ki bi lahko povzročila
spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost
prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (60. člen);
11. začasno ali trajno zasede državno cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela
na cesti in zemljišču in objektih ob državni cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na
njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (61. člen);
12. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi
odstavek 62. člena);
13. vozi njeno motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki ne
poškodujejo vozišča (drugi odstavek 62. člena);
14. ne dopusti prostega odtoka vode ali odlaganja snega (prvi odstavek 63. člena);
15. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo državne ceste, potrebno zaradi
opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 64.
člena);
16. izvede delno ali popolno zaporo državne ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo ali
preseže dovoljeni čas njenega trajanja (drugi odstavek 65. člena);
17. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 66.
člena);
18. brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno
obveščanje in oglaševanje ob državni cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (prvi
odstavek 68. člena);
(2) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe
ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
77. člen
(prekrški posameznikov)
(1) Z globo od 50.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero
od dejanj iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Z globo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje voznik, ki brez plačila
cestnine za uporabo cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta prevozi točko
cestninjenja, pa bi cestnino moral plačati (prvi odstavek 11.a člena tega zakona).
78. člen
(kršitev obveznosti vzdrževanja cest)

(1) Z globo od 300.000 do 700.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec rednega
vzdrževanja državnih cest:
1. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki (prvi odstavek 9.
člena);
2. če teh cest ne vzdržuje redno tako da omogočajo varno odvijanje prometa (drugi odstavek
40. člena).
(2) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka
tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja državnih cest.
79. člen
(kršitev obveznosti uskladitve del)
(1) Z globo od 300.000 do 700.000 tolarjev se kaznuje za prekršek investitor objektov in
naprav v ali ob cestnem telesu državne ceste, če o nameravanih delih ne obvesti Direkcije za
ceste ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji odstavek 39. člena).
(2) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka
tudi odgovorna oseba investitorja.
(3) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba
Direkcije za ceste, če pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije državne ceste ne obvesti
investitorjev oziroma upravljavcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi
pravočasne medsebojne uskladitve del (prvi odstavek 39. člena).