TEHNIÄNE SPECIFIKACIJE Podpoglavje 3.2 SploÅ¡ne zahteve
TEHNIÄNE SPECIFIKACIJE Podpoglavje 3.2 SploÅ¡ne zahteve
TEHNIÄNE SPECIFIKACIJE Podpoglavje 3.2 SploÅ¡ne zahteve
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
TEHNIČNE <strong>SPECIFIKACIJE</strong><br />
<strong>Podpoglavje</strong> <strong>3.2</strong><br />
Splošne <strong>zahteve</strong><br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 117
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
PREDDELA<br />
1. NAVODILA ZA IZVAJANJE GEODETSKIH DEL<br />
1.1. Opis<br />
Geodetska dela obsegajo:<br />
• zakoličevanje elementov železniške proge ter drugih objektov in naprav, ki<br />
predstavljajo javno železniško infrastrukturo ali so z njo kako drugače povezani,<br />
• vse meritve, ki so v zvezi s prenašanjem podatkov iz načrtov v naravo ali iz<br />
narave v načrte ,<br />
• vzdrževanje zakoličenih označb na terenu v vsem obdobju od začetka del do<br />
predaje vseh del investitorju,<br />
• prevzem in vzdrževanje vseh osnovnih geodetskih podlog in načrtov ter zakoličb<br />
na terenu, ki jih preda investitor izvajalcu ob pričetku del,<br />
• ureditev parcelnih meja na mestih, kjer ni mogoče zagotoviti predpisane<br />
oddaljenosti objekta od sosednjih zemljišč,<br />
• izmera poteka podzemnih komunalnih vodov in naprav,<br />
• izdelavo geodetskega načrta novega stanja zemljišča za potrebe projekta<br />
izvedenih del (PID) in<br />
• izdelavo projekta za vpis v uradne evidence (PVE).<br />
Obseg tega dela mora v vsem zadovoljiti potrebe za izgradnjo, kontrolo dela, obračun in za<br />
druge razloge, ki ustvarjajo pogoje za izvršitev dela.<br />
Nadzorni organ lahko sodeluje pri vseh meritvenih delih.<br />
1.2. Način izvedbe<br />
1.2.1 Predaja in prevzem elementov železniške proge:<br />
Investitor mora predati izvajalcu del:<br />
• na terenu zakoličene glavne elemente železniške proge in profile ter zakoličene<br />
objekte in naprave z vsemi potrebnimi pisnimi podatki ali<br />
• predati veljavno projektno dokumentacijo v analogni in digitalni obliki, ki vsebuje<br />
vse potrebne podatke za zakoličbo elementov železniške proge in profilov ter<br />
drugih objektov in naprav.<br />
Zakoličene so glavne točke železniške proge in točke profilov v razmakih, ki jih narekujejo<br />
elementi železniške proge in značilnosti terena, običajna vrednost profilov znaša 25 m.<br />
• na terenu stabilizirano in označeno mrežo poligonskih točk. Poligonska mreža<br />
mora biti vezana na trigonometrične točke, izračunana v Gauss-Krugerjevem<br />
koordinatnem sistemu, z dovoljenim odstopanjem po pravilniku za poligonsko<br />
mrežo I. reda. Poligonska mreža je lahko definirana tudi v lokalnem koordinatnem<br />
sistem. Ne glede na uporabljeni koordinatni sistem mora izračunana mreža<br />
poligonskih točk zagotoviti definiranje elementov železniške proge ter objektov in<br />
naprav v skladu s Pravilnikom o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje<br />
zgornjega ustroja železniške proge (Ur.l.RS 14/2003).<br />
• na terenu določene višinske točke (reperje), ki so vezane na državno mrežo<br />
višinskih točk,<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 118
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
• zakoličevalni načrt železniške proge ter objektov in naprav v merilu 1:1000, z<br />
vrisano osjo, stacionažo in navedbo zakoličbenih elementov. V situaciji so vrisane<br />
tudi skice navezav glavnih točk na poligonsko mrežo s potrebnimi podatki za<br />
zakoličevanje,<br />
• seznam točk, ki predstavljajo elemente železniške proge, objekte in naprave ter<br />
njihove koordinate in pripadajočo stacionažo,<br />
• seznam poligonskih točk in njihovih koordinat in topografije teh točk,<br />
• seznam reperjev z višinami in topografijo reperjev,<br />
• katastrsko situacijo z jasno vrisanimi mejami posega.<br />
Za manj važne spremljajoče objekte in naprave se lahko uporabijo tudi druge meritvene<br />
metode, prilagojene vrsti objekta, naprave in terena, vendar tako, da bo izvajalec gradbenih<br />
del lahko neovirano izvajal ta dela.<br />
Izvajalec je dolžan ob koncu del na planumu spodnjega ustroja na podlagi zakoličbenih<br />
elementov iz poligonskih točk ponovno obnoviti os železniške proge (situativno in višinsko).<br />
Pravilnost obnovljene osi preveri nadzorni organ investitorja. Os je treba ponovno obnoviti tudi<br />
po končanem polaganju grede.<br />
Od dneva predaje naprej je izvajalec dolžan, da varuje vse poligonske točke in reperje. Če bi<br />
se posamezni podatki na terenu izgubili ali premaknili (poligonske točke, reperji), jih je<br />
izvajalec dolžan obnoviti na svoje stroške. Pravilnost tako obnovljenih točk preveri nadzorni<br />
organ.<br />
1.2.2. Zavarovanje zakoličene osi<br />
Ko izvajalec prevzame zakoličeno os železniške proge ali drugega objekta, je dolžan<br />
obojestransko zavarovati vsak profil (ne glede na konfiguracijo terena) v taki oddaljenosti od<br />
roba nasipa ali vkopa, da ostane do konca gradnje. Vsaka zavarovalna točka mora biti<br />
zaščitena s trikotnikom iz letev prereza 2,5/2,5 cm. Zavarovalna točka – količek 5/5 cm mora<br />
imeti žebljiček in biti zgoraj pobarvana z minijem ali ustrezno obstojno barvo. Vsako<br />
zavarovanje mora biti dvakrat nivelirano.<br />
Ob trikotniku je treba levo in desno od osi postaviti tablo, na kateri mora biti z minijem ali<br />
drugo ustrezno obstojno barvo napisana številka profila z večjimi številkami, pod njo pa<br />
stacionaža profila.<br />
1.2.3. Postavljanje prečnih profilov<br />
Izvajalec ima pravico, če se ne zadovolji s predloženimi prečnimi profili iz glavnega projekta,<br />
da sam ponovno posname prečne profile, pravokotno na os železniške proge, nivelmansko ali<br />
tahimetrično.<br />
Na nasipih in vkopnih pobočjih je treba postaviti gradbene profile v nagibih, kot so predpisani v<br />
risanih prečnih profilih. Presek pobočij s terenom je treba določiti računsko in pri tem<br />
upoštevati predpisane lome pobočij.<br />
Profili morajo biti postavljeni ves čas gradnje nasipov in/ali vkopov in jih je treba vzporedno z<br />
napredovanjem del podaljševati.<br />
Gradbeni profili morajo biti praviloma iz letev prereza 2,5/5 cm in iz lesenih količev prereza 5/5<br />
cm. Pri visokih nasipih ali vkopih so lahko postavljeni v razdaljah največ do 50 m. Nadzorni<br />
organ lahko po potrebi naroči postavitev dodatnih vmesnih gradbenih profilov.<br />
Pri naklonih pobočij se upošteva linija nasipa ali vkopa brez humusa in brez zakrožitve ob dnu<br />
ali vrhu vkopa oziroma ob peti nasipa.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 119
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
1.2.4 Zakoličevanje objektov<br />
Izvajalec je dolžan na osnovi podatkov po točki 1.1.2.1. zakoličiti vse objekte po svoji presoji in<br />
potrebi, mora pa predhodno predložiti nadzornemu organu načrt zakoličbe z vsemi potrebnimi<br />
podatki v smislu točke 1.1.2.2. in 1.1.2.3.. Postavljanje prečnih profilov, zavarovanje<br />
zakoličene osi in preveritev morajo biti smiselno enako izvršeni kot za označevanje osi,<br />
prilagojeno potrebam gradnje objekta.<br />
Zakoličbe objektov je treba zavarovati z dvojnim betonskim zavarovanjem na vsaki strani.<br />
Zakoličbeni načrt za večje objekte mora imeti izračun elementov za situacijsko preveritev<br />
zakoličbe in gradnjo stebrov s preseki.<br />
1.2.5. Ureditev meje<br />
V primeru, da se zaradi slabše lokacijske natančnosti podatkov o mejah zemljiških parcel z<br />
nameravano gradnjo železniške proge, objektov ali naprav lahko poseže v sosednja zemljišča<br />
ali z nameravano gradnjo ni mogoče zagotoviti predpisanih zahtev o odmiku objektov od<br />
sosednjih zemljišč je potrebno meje takšnih parcel predhodno urediti v skladu s predpisi, ki<br />
urejajo evidentiranje nepremičnin.<br />
V ta namen se izdela »Elaborat o ureditvi parcelnih meja«.<br />
1.2.6. Podzemni komunalni vodi<br />
Podzemne komunalne vode razen kanalizacije je potrebno izmeriti pred zasutjem ter za<br />
meritve izdelati elaborat meritev komunalnih vodov. Meritve zajemajo vse<br />
karakteristične točke lomov posameznega komunalnega voda, kot tudi križanja in druge<br />
spremljajoče objekte tako v situativnem kot tudi višinskem lociranju.<br />
1.2.7. Geodetski načrt novega stanja zemljišča<br />
Po končani gradnji se za potrebe tehnične dokumentacije, projekta izvedenih del (PID) izdela<br />
geodetski načrt novega stanja zemljišča v skladu s »Pravilnikom o geodetskem načrtu« in<br />
dodatnimi zahtevami investitorja s področja železniške infrastrukture, merilo 1:1000.<br />
Geodetski načrt mora potrditi odgovorni geodet in odgovorna oseba geodetskega podjetja ter<br />
zanj izdati certifikat geodetskega načrta.<br />
1.2.8. Projekt za vpis v uradne evidence<br />
Z izdelavo projekta za vpis v uradne evidence (PVE) se omogoči vpis objekta v zemljiško<br />
knjigo in druge uradne evidence oziroma omogoči, da se gradbena parcela, na kateri stoji<br />
objekt, evidentira v zemljiškem katastru oziroma če gre za stavbo, tudi v katastru stavb in da<br />
se objekt gospodarske javne infrastrukture evidentira v katastru gospodarske javne<br />
infrastrukture.<br />
V ta namen se izdela »Elaborat za vpis v zemljiški kataster« in »Elaborat za vpis v kataster<br />
stavb«, ki sta izdelana v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, državne meje<br />
in prostorskih enot.<br />
Prav tako se izdela »Elaborat za vpis v kataster gospodarske javne infrastrukture«, ki se<br />
izdela v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje objektov gospodarske javne infrastrukture v<br />
kataster gospodarske javne infrastrukture, izdanimi na podlagi predpisov o urejanju prostora.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 120
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
1.3. Kakovost izvedbe<br />
Točnost meritev mora biti v skladu z geodetskimi normami za ustrezne vrste meritev in v<br />
skladu z zahtevano kakovostjo posameznih del po posebnih tehničnih pogojih, ki jih narekuje<br />
Pravilnik o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniške proge<br />
(Ur.l. 14/2003).<br />
V primeru, da nadzorni organ ugotovi, da meritve ne zagotavljajo izvedbe del po projektu,<br />
lahko ustavi dela na meritvah. Tedaj je izvajalec dolžan izvesti ukrepe za natančnejše meritve<br />
oziroma meritve, kot jih zahteva nadzorni organ.<br />
1.4. Preverjanje kakovosti<br />
Izvajalec je dolžan ves čas gradnje preverjati zakoličeno os železniške proge ter tekoče<br />
obnavljati vse označbe na terenu, ne glede na povzročitelja poškodb. V primeru spremembe<br />
projekta je izvajalec dolžan posredovati nadzornemu organu in mu omogočiti nemoteno<br />
uporabo vseh označb za njegove potrebe. Če nadzorni organ z meritvami in preverjanjem<br />
podatkov ugotovi, da meritve izvajalca niso v redu, ima<br />
pravico vse meritve predati tretji strokovni organizaciji, in sicer v breme izvajalca in po<br />
dejanskih stroških.<br />
1.5. Obračun del<br />
Dela se obračuna po enotnih oziroma pavšalnih cenah po pogodbenem predračunu. V enotnih<br />
cenah je vključeno vse delo, opisano v tem poglavju, z vsemi materiali ter zunanjimi in<br />
notranjimi prevozi. V ceno so vključene tudi vse dodatne meritve in zakoličbe, vključno z<br />
meritvami in na stranskih odvzemih materiala in v drugih podobnih primerih, potreben za<br />
izvršitev del. Izvajalec nima pravice zahtevati nikakršnega doplačila za taka dela. Osnova za<br />
pavšalni obračun se določi z odstotki vrednosti izvršenih pogodbenih del.<br />
V ceni je vključeno tudi:<br />
• izdelava geodetskega načrta novega stanja zemljišča, ki ga mora izvajalec predložiti<br />
investitorju pred zahtevkom za tehnični pregled v treh izvodih,<br />
• izdelava elaborata za vpis v zemljiški kataster in elaborata za vpis v kataster stavb,<br />
• izdelava elaborata za vpis v kataster gospodarske javne infrastrukture.<br />
Stroški meritev in preverjanj podatkov, ki jih izvrši investitor, bremenijo izvajalca, če se<br />
ugotovijo netočnosti izvajalčevih meritev in podatkov.<br />
2. PRIPRAVA GRADBIŠČA<br />
Izvajalec je dolžan takoj po uvedbi v posel v roku štirinajst dni izdelati tehnoekonomski elaborat<br />
ureditve gradbišča (v nadaljevanju TEUG), kjer je prikazana ureditev gradbišča. V TEUG mora<br />
biti predvsem prikazano ali navedeno:<br />
• organizacija gradbišča;<br />
• opis tehnologije gradnje;<br />
• prostor za začasne deponije:<br />
• deponije humusa;<br />
• deponije za začasno odlaganje materiala;<br />
• deponije za skladiščenje materiala in opreme;<br />
• druge deponije;<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 121
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
• prostori za izvajalčevo osebje:<br />
• pisarne;<br />
• bivalnice;<br />
• jedilnice;<br />
• kuhinja;<br />
• sanitarije;<br />
• ambulanta;<br />
• ostalo;<br />
• prostori za gariranje mehanizacije;<br />
• prostori za servisiranje mehanizacije in za opremo z gorivom in mazivom;<br />
• dostopne poti in ceste;<br />
• transportne poti;<br />
• betonarne, asfaltne baze, obrati za proizvodnjo izdelkov ali polizdelkov;<br />
• ukrepi za zaščito okolja;<br />
• ukrepi za vzdrževanje obstoječe infrastrukture, ki jo bo izvajalec uporabljal.<br />
Izvajalec je dolžan pridobiti vsa soglasja k TEUG prizadetih skupnosti (občine, krajevne<br />
skupnosti), pravnih in fizičnih oseb, pristojnih upravljalcev infrastrukture, ki bo tangirana z<br />
obnovo proge. Dolžan je pridobiti tudi zemljišča, ki jih bo potreboval izven zemljišč, ki jih je<br />
naročnik pridobil za potrebe obnove železniške proge in spremljajočih objektov. Za ta<br />
zemljišča je izvajalec dolžan poravnati vse stroške prizadetim lastnikom. Vsi stroški za<br />
postavitev začasnih deponij in uporabo transportnih poti bremenijo izvajalca.<br />
Inženir bo v roku štirinajst dni po predaji TEUG opravil pregled elaborata. Izvajalec je dolžan<br />
popraviti projekt v skladu s pripombami pregleda. TEUG, ki je popravljen v skladu s<br />
pripombami inženirja je ustrezen. Inženir bo v roku enega tedna od predaje ustreznega TEUG<br />
le-tega potrdil.<br />
Izvajalec mora v svoji ponudbi upoštevati stroške za izdelavo eventualnih projektov za<br />
ureditev gradbišča, za izdelavo TEUG, pridobitve soglasij, revizije, zemljišč in plačila taks ter<br />
pristojbin.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 122
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
3. POSNETEK OBSTOJEČE INFRASTRUKTURE<br />
Izvajalec je dolžan pred pričetkom izvajanja del v sodelovanju s pooblaščenimi predstavniki<br />
upravljalcev ali lastnikov infrastrukture ter pod nadzorom inženirja pripraviti posnetek stanja<br />
obstoječe infrastrukture, ki jo bo uporabljal med gradnjo. Kot osnova za izdelavo posnetka služi<br />
TEUG, kjer so določene transportne in dostopne poti v času gradnje.<br />
Po izdelavi posnetka, je izvajalec dolžan v TEUG predstaviti ukrepe, ki jih bo v času gradnje<br />
izvajal za vzdrževanje infrastrukture, ki jo bo uporabljal.<br />
Izvajalec je dolžan v času gradnje v skladu s TEUG vzdrževati infrastrukturo, ki bo z izvajanjem<br />
del prizadeta in po dokončanju del vzpostaviti prvotno stanje.<br />
Izvajalec mora v svoji ponudbi upoštevati stroške za izdelavo posnetka stanja obstoječe<br />
infrastrukture, za izdelavo elaborata ukrepov, za vzdrževanje infrastrukture in ponovno<br />
vzpostavitev infrastrukture v prvotno stanje.<br />
4. ČIŠČENJE TERENA IN ODSTRANITEV OVIR<br />
4.1. SPLOŠNO<br />
Dela obsegajo:<br />
• posek in odstranitev grmovja in dreves, naklad in odvoz na deponijo. Delo zajema<br />
odstranjevanje grmovja z debli do 15 cm premera, odstranjevanje starih panjev in<br />
panjev na novo posekanih dreves debeline:<br />
o od 15 - 30 cm premera,<br />
o nad 30 cm premera.<br />
Površine, ki jih je potrebno očistiti ali odkopati morajo biti prikazane v projektu, ali<br />
jih določi Inženir.<br />
Čiščenje in/ali odkopavanje površin obsega odstranitev dreves, vsega rastlinstva,<br />
lesnih in rastlinskih odpadkov. Obsega tudi izkopavanje in odstranitev štorov,<br />
korenin in vsega škodljivega materiala, ki na terenu nastaja pri odstranjevanju<br />
grmovja in dreves.<br />
• odstranitev znakov, ograj, robnikov, temeljev, odpadkov in ostalih ovir, ki so na<br />
trasi pogojenih del;<br />
• rušenje obstoječih prepustov<br />
• rušenje asfalta.<br />
Površine, ki jih je treba očistiti in/ali odkopati so določene s projektno dokumentacijo oziroma z<br />
območjem gradnje železniške proge in spremljajočih objektov ter navodili inženirja. Izvajalec<br />
mora ves čas gradnje skrbeti, da s svojimi aktivnostmi ne povzroča dodatnih obremenitev<br />
okolja, kot so onesnaženje vodotokov in podtalnice z mazivi in gorivi, črna odlagališča<br />
materiala in odpadkov itn.<br />
V primeru, da izvajalec ne upošteva teh navodil ima inženir pravico zahtevati, da izvajalec<br />
vzpostavi zemljišče v prvotno stanje. V primeru, da izvajalec kjub naročilu inženirja tega ne<br />
stori, ima inženir pravico angažirati drugega izvajalca, da izvrši sanacijo. Stroške sanacije krije<br />
izvajalec - pogodbenik.<br />
Pred odstranitvijo ograj, prometnih znakov in ostalega materiala, ki bi lahko služil za ponovno<br />
vgradnjo, je izvajalec dolžan obvestiti inženirja, da bo pričel z odstranitvijo. Inženir določi,<br />
kateri material se bo po odstranitvi deponiral na ustrezno mesto. Morebitni stroški skladiščenja<br />
in čuvanja bremenijo izvajalca.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 123
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
V primeru, da se tako pridobljen material ponovno vgradi, ima izvajalec pravico do povrnitve<br />
tistih stroškov, ki so nastali z odstranitvijo in ponovno vgradnjo, skladiščenjem ter čuvanjem,<br />
nima pa pravice zahtevati plačila za material, ki ga je pridobil z odstranivijo.<br />
V nobenem primeru izvajalec ne sme posekati dreves in gramovja ali z mehanizacijo posegati<br />
izven območja urejanja, ki je določeno s projektno dokumentacijo ali pridobljeno za potrebe<br />
gradbišča. Če je potrebno inženir naroči izvajalcu, da mora na izvajalčeve stroške zaščititi<br />
floro in favno na določenem odseku, v kolikor obstaja nevarnost, da bi izvajalec med<br />
izvajanjem del lahko povzročil škodo.<br />
Na površinah, kjer je predviden odkop humusa, je potrebno grmovje, drevesa in štore<br />
odstraniti pred pričetkom odkopavanja.<br />
4.2. NAČIN IZVEDBE<br />
Dela se izvedejo na vseh površinah ali na posameznih mestih, ki so določena s projektom, ali<br />
jih na terenu odredi Inženir.<br />
Inženir lahko določi posamezna drevesa, ki morajo ostati. Izvajalec mora v tem primeru izbrati<br />
takšno metodo, da se ta drevesa med čiščenjem ne poškodujejo.<br />
Grmovje je potrebno očistiti skupaj s koreninami in ga deponirati izven območja trase, na za to<br />
predhodno določenih mestih.<br />
Drevesa je potrebno oklestiti vej. Veje se deponirajo skupaj z grmovjem. Očiščena debla se<br />
deponirajo ločeno, na mestih, ki jih določi Inženir.<br />
Panje in korenine je potrebno odstraniti in/ali izkopati, in jih deponirati skupaj z grmovjem.<br />
Panje in korenine je potrebno odstraniti do naslednjih globin:<br />
- na zaobljenih površinah izkopov: do površine projektirane brežine vkopa,<br />
- pod temeljnimi tlemi nasipov, ki so višji od 1,5 m: do min. 0,2 m pod temeljnimi tlemi,<br />
- pod temeljnimi tlemi nasipov, nižjih od 1,5 m, v vkopih in pod temelji plitvo temeljenih<br />
objektov: min 0,5 m pod planumom temeljnih tal;<br />
Veje, debla in očiščen material je potrebno deponirati na mestih, tako da ne bodo motila<br />
izvajanja del. Ta mesta predhodno potrdi Inženir.<br />
Vsa dela v zvezi z odstranjevanjem dreves in čiščenjem terena se morajo izvajati tako, DA SE<br />
V NOBENEM primeru zaradi teh posegov ne poslabšajo geotehnične ali geomorfološke<br />
razmere na terenu, kot posledica npr. nestrokovnega zasekavanja transportnih poti in vlak v<br />
pobočja.<br />
Odstranitev znakov, ograj, robnikov, temeljev, odpadkov in ostalih ovir, ki so na trasi pogojenih<br />
del se lahko odstrani in deponira samo na mestih, kjer je dovoljeno deponiranje tovrstnih<br />
odpadkov. V nobene primeru ni dovoljeno odpadnega betona odlagati v območju trase.<br />
Materiale je potrebno ločevati in jih ustrezno deponirati v skladu s TEUG.<br />
4.3. MERJENJE IN OBRAČUN DEL<br />
Dela, ki se obračunajo po dejansko izvedenih delih in količinah, se obračunajo po<br />
ponudbenem predračunu. Za vsa dela, ki so upoštevana v popisu del s predizmerami, bo<br />
izvajalec obračunaval ta dela v skladu s ponudbenim predračunom. V primeru, da se dela<br />
pojavijo kot nepredvidena, bo izvajalec pripravil ponudbo, inženir pa bo ponudbo preveril in<br />
potrdil.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 124
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
5. TRAJNE DEPONIJE<br />
5.1. SPLOŠNO<br />
Za odlaganje viškov materiala pridobljenega z izkopom pri izvedbi zemeljskih del, ki ni uporaben<br />
za ponovno vgradnjo, bo izvajalec uporabljal trajne deponije. Izvajalec bo pridobil ustrezne<br />
deponijske prostore in zanje bo pridobil vsa potrebna dovoljenja. Lokacije in velikost deponij je<br />
prikazana v TEUG. Izvajalec lahko deponira material tudi na urejenih deponijah, ki jih upravljajo<br />
pooblaščeni upravljalci. V tem primeru mora v TEUG predložiti dokazilo, da je pridobil<br />
dovoljenje za deponiranje na urejeni deponiji, kjer mora biti navedena količina materiala, ki jo je<br />
možno deponirati na tej deponiji.<br />
Izvajalec je dolžan pred pričetkom odlaganja materialov v trajno deponijo pridobiti presojo<br />
ustreznosti odpadkov za odlaganje na deponiji I. razreda. Izvajalec ne sme uporabljati deponije<br />
za drugačne vrste odpadkov, kot za tiste, za katere je izdelana presoja utreznosti.<br />
Dela na novih deponijah, ki jih pripravi izvajalec, obsegajo:<br />
• Pridobitev dovoljenja lastnika zemljišča z navedbo pogojev;<br />
• Pridobitev dovoljenja ustreznega organa, da je zemljišče možno uporabiti kot deponijski<br />
prostor<br />
• priprava deponije - dostopne poti, ureditev platoja, odstranitev odpadkov in drugega<br />
materiala, ki ne sodi v trajno deponijo;<br />
• vgrajevanje materiala;<br />
• ureditev odvodnjavanja;<br />
• zaščita okolja;<br />
Izvajalec je dolžan po dokončanju del na trajnio deponiji vzpostaviti stanje, kot je to navedeno v<br />
dovoljenju lastnika in državnega organa, ki je izdal dovoljenje za deponiranje viškov materiala.<br />
Če izvajalec uporablja urejeno trajno deponijo, je dolžan upoštevati pogoje in navodila<br />
upravljalca deponije.<br />
Izvajalec je dolžan poiskati ustrezen deponijski prostor na razdalji do mesta izkopa do deponije,<br />
ki je navedena v projektatskem popisu del. Če ta razdalja ni navedena, je potrebno upoštevati<br />
deponijo v radiju 15 km od gradbišča.<br />
5.2. IZVEDBA DEL<br />
Izvajalec je dolžan pri izvedbi upoštevati navodila in pogoje, ki jih je pridobil za izvedbo ali<br />
uporabo trajne deponije. Prav tako je dolžan pri vgrajevanju zemeljskih materialov upoštevati<br />
pravila geotehnične stroke.<br />
5.3. MERJENJE IN OBRAČUN DEL<br />
Stroški ureditve deponije in samega deponiranja so zajeti v ceni izkopov grede in zemeljskih<br />
materialov.<br />
Stoški deponiranja ostalih materialov so zajeti v cenah na enoto za rušitvena dela.<br />
Izvajalec mora pri pripravi ponudbe upoštevati stroške pridobitve ustrezne deponije, stroške za<br />
urejanje deponije, vse stroške za pridobitev dovoljenja za deponiranje, stroške analiz, ekspertiz,<br />
s katerimi dokaže,da je možno material deponirati v skladu s pogoji dovoljenja za deponijo.<br />
Če v ponudbenem predračunu ni posebej navedena postavka, ki obravnava pridobitev, urejanje<br />
in vzdrževanje deponije, mora izvajalec te stroške upoštevati v stroških za odvoz in deponiranje<br />
materiala.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 125
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
6. ČUVAJSKA SLUŽBA IN PROMET<br />
6.1. SPLOŠNO<br />
Pri vsakem delu v bližini nevarnega železniškega območja mora delavce in stroje varovati<br />
železniški varnostni čuvaj. V primeru posega ali možnosti posega delavca ali dela stroja v svetli<br />
profil tira, mora le-ta dobiti za to dovoljenje železniškega varnostnega čuvaja.<br />
Izvajalec je dolžan pravočasno zaprositi upravljavca javne železniške infrastrukture za potrebne<br />
zapore tirov za izvajanje del.<br />
Izvajalec del poda plan potreb in pridobi soglasje za uporabo postajnih tirov ter zemljišč za<br />
svoje potrebe ( gariranje strojev, deponija materiala, pisarne … ).<br />
6.2. IZVEDBA DEL<br />
Izvajalec je dolžan pri izvedbi upoštevati navodila in pogoje, ki so navedeni v varnostnem načrtu<br />
in upoštevati gradbiščni red.<br />
Železniški varnostni čuvaj za zagotovitev varnosti delavcev in/ali delovnih strojev pred<br />
pričetkom del v bližini nevarnega železniškega območja postavi prenosni progovni opozorilnik<br />
»MESTO DELA NA PROGI« ( signalna oznaka 206, Signalnega pravilnika), ki opozarja<br />
strojevodjo, da mora pri tej oznaki dati signal »Pazi«, pri tem se morajo delavci in/ali stroji<br />
umakniti s proge ter odstraniti delovno opremo iz profila voznega tira. Opozorilniki se namestijo<br />
500 m pred prvim delavcem ali delovnim strojem v smeri vožnje vlaka. Kadar je vidnost zaradi<br />
konfiguracije terena ali vremenskih razmer zmanjšana, je potrebno postaviti opozorilnike na<br />
večjo razdaljo. Po končanem delu mora železniški varnostni čuvaj opozorilnike vsakodnevno<br />
odstraniti. V času odsotnosti železniškega varnostnega čuvaja zaradi postavitve ali odstranitve<br />
opozorilnikov, delovna skupina in/ali stroj ne sme delati v bližini nevarnega železniškega<br />
območja.<br />
Prihod ter odhod delavcev po železniškem območju mora obvezno spremljati železniški<br />
varnostni čuvaj.<br />
Železniški progovni čuvaj mora imeti pri sebi predpisano ročno signalno varnostno opremo (<br />
piščalko, dvoglasno trobljo ali megafon za varovanje v območju dela strojev, rdečo signalno<br />
zastavico, baterijsko svetilko z barvnimi stekli ) ter v času čuvanja ne sme opravljati nobenega<br />
drugega dela.<br />
Pred pričetkom čuvanja delovne skupine se mora izvesti slišnost signalne piščalke, sirene ali<br />
megafona. Opozorilni znak mora zanesljivo zaznati najbolj oddaljen delavec od varnostnega<br />
čuvaja, v nasprotnem je potrebno postaviti dodatnega železniškega varnostnega čuvaja ali<br />
organizirati delo na manjši oddaljenosti. Preizkus se mora ponovno preveriti v primeru pričetka<br />
obratovanja hrupnega stroja.<br />
Železniški varnostni čuvaj mora imeti telefon, priključen na čuvajski vod, zaradi povezave z<br />
vlakovnimi odpravniki sosednjih postaj ali postaje na kateri se nahaja delovna skupina in/ali<br />
stroj-i.<br />
Železniški varnostni čuvaj mora o vseh obvestilih s strani vlakovnih odpravnikov dosledno voditi<br />
telefonski dnevnik.<br />
Če je to možno, je potrebno namestiti kotne profile z varnostno vrvico, ki označuje mejo<br />
nevarnega železniškega območja.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 126
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
V času, ko se dela vršijo v času zapore tira se mora tir z obeh dostopnih strani zavarovati s<br />
signalnim znakom 96a, z zaustavnim signalnim loparjem »STOJ«, ki se postavi v medtirju (<br />
dvotirne proge ) ali v osi tira ( enotirne proge ), skladno z določili 37. člena Signalnega pravilnika<br />
1.<br />
Določena dela se izvedejo dnevni v zapori proge/tira po posebni organizaciji prometa, ki jo<br />
izvajalec pripravi v sodelovanju z področno Sekcijo za vodenje prometa.<br />
Izvajalec je dolžan dan pred pričetkom dnevne zapore predati razpored strojev ter delovnih<br />
vlakov s kilometrskimi položaji za naslednji dan.<br />
Izvajalec preda vsaj 3 ure pred koncem zapore kilometrski položaj počasnih voženj po končani<br />
zapori tira.<br />
6.3. MERJENJE IN OBRAČUN DEL<br />
Stroški čuvajske službe so v celoti zajeti v vrednosti osnovnih predračunskih postavk.<br />
Stroški v zvezi z zaporo proge in počasnih voženj vlakov v času izvajanja del se obračuna po<br />
fakturah Sekcije za vodenje prometa.<br />
Stroški za organizacijo in koordinacijo pri vodenju zapore proge pri izvedbi del se upoštevajo v<br />
vrednosti osnovnih predračunskih postavk.<br />
Izvajalec ima pravico tudi zaračunati manipultivne stroške v višini 3 % vrednosti računa.<br />
7. KOMUNALNI VODI – PRESTAVITVE IN ZAŠČITA<br />
Izvajalec je dolžan pri pripravi ponudbenega predračuna pridobiti ponudbe pooblaščenih<br />
izvajalcev za zaščito komunalnih vodov, ki so tangirani s posegom. Izvajalec je dolžan v<br />
gradbeni knjigi predložiti račun izvajalca, ki je izvedel zaščito in prestavitev vodov. Izvajalec ima<br />
pravico tudi zaračunati manipultivne stroške v višini 3 % vrednosti računa.<br />
8. PROJEKTANTSKI IN GEOTEHNIČNI NADZOR<br />
Izvajalec je dolžan kriti stroške projektantskega nadzora in geotehničnega nadzora. Izvajalec je<br />
dolžan v ponudbi navesti, kdo bo izvajal geotehnični nadzor. V ponudbi mora biti navedena urna<br />
postavka projektantskega in geotehničnega nadzora. V tej postavki morajo biti upoštevani vsi<br />
stroški (urna postavka projektanta ali geotehničnega nadzora, prevozni stroški, stroški za<br />
dnevnico ali terenski dodatek in ostali stroški).<br />
Obračun projektantskega in geotehničnega nadzora se obračunava na podlagi računov, ki jih<br />
izvajalcu izstavi projektant oz. geotehnični nadzor. Računi so priloga gradbene knjige. Izvajalec<br />
ima pravico tudi zaračunati manipultivne stroške v višini 3 % vrednosti računa.<br />
9. IZDELAVA PID IN POV<br />
Izvajalec je dolžan v ponudbi navesti strošek izdelave projekta izvedenih del in projekta za<br />
obratovanje in vzdrževanje objekta. Izvajalec lahko obračuna tehnično dokumentacijo po predaji<br />
le-te inženirju in ko inženir izda izvajalcu pisno potrdilo, da je predana tehnična dokumentacija<br />
skladna z izvedenimi deli in z veljavno regulativo za izdelavo tehnične dokumentacije.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 127
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
TEHNIČNI POGOJI ZA ZGORNJI USTROJ<br />
ŽELEZNIŠKE PROGE<br />
1. OSNOVNE KARAKTERISTIKE PROGE<br />
Pri planiranju vseh aktivnosti v zvezi z obnovo tirnih naprav je potrebno upoštevati naslednje<br />
osnovne karakteristike proge:<br />
Hitrost<br />
160 km/h / 120 km/h<br />
Kategorija proge<br />
D4<br />
- Osna obremenitev 225kN/os<br />
- Dolžinska obremenitev 80kN/m<br />
Nagib tirnic proti osi tira 40:1<br />
Sistem tirnic 60 E1, [49 E1]<br />
Sistem elastične pritrditve<br />
- na progi Pandrol ali podobno<br />
- na mostvih z odprtim voziščem Pandrol VIPA ali podobno<br />
Standardna tirna širina<br />
Material za gramozno gredo<br />
Premer zrn gramozne grede<br />
1435 ± 1,5 mm<br />
apnenec (dolomit), magmatska in<br />
metamorfna kamenina<br />
22 - 56 mm<br />
Debelina gramozne grede pod pragom<br />
Razdalja med pragi<br />
Pragi<br />
Pragi – jeklene mostne konstrukcije<br />
Konstrukcija tirov in kretnic<br />
Svetli profil<br />
Proga<br />
min. 30 cm<br />
60 ± 0,1cm<br />
betonski / leseni l= 260 cm<br />
leseni hrastovi – po projektu mostne<br />
konstrukcije<br />
NZT - neprekinjeno zvarjen tir<br />
GC<br />
neelektrificirana<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 128
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
2. TEHNIČNI POGOJI ZA IZVAJANJE DEL<br />
2.1. SPLOŠNO<br />
Izraz tehnični pogoji (TP) pomeni pogoje, ki so predpisani ali s splošnimi tehničnimi pogoji<br />
(STP) ali posebnimi tehničnimi pogoji (PTP).<br />
Tehnične <strong>zahteve</strong> za tirne naprave predstavljajo minimum Naročnikovih zahtev, ki morajo biti<br />
izpolnjene s strani Ponudnika, da so zagotovljeni pogoji interoperabilnosti – sposobnosti<br />
vseevropskega železniškega sistema, da bo zagotovljen varen in neprekinjen promet vlakov<br />
ob zahtevani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti teh prog. Za dosego tega je potrebno smiselno<br />
upoštevati določbe Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP) in neposredno določila<br />
prilog Direktive 96/48/ES ter izdane tehnične specifikacije interoperabilnosti za<br />
konvencionalne hitrosti.<br />
Za zagotavljanje interoperabilnosti se v kategorijo vseevropskega železniškega omrežja za<br />
konvencionalne hitrosti uvrščajo proge slovenskega železniškega omrežja, ki so v skladu z<br />
Uredbo o kategorizaciji prog (Uradni list RS, št. 22/02) določene kot glavne proge ter proge<br />
številka 11 (Zalog-Ljubljana P3), 12 (Zalog-Ljubljana P4) in 13 (Zalog Ljubljana P5) iz priloge<br />
1a te uredbe.<br />
Osnovni materiali, elementi zgornjega ustroja proge (tirnice, kretnice, pragi, pritrdilni material,<br />
gramozna greda, tampon, itd.), oprema proge, izgradnja tirnih naprav in storitve, ki so<br />
predvidene pri kontroli elementov zgornjega ustroja, morajo ustrezati zahtevam Naročnika in<br />
standardom, ki so navedeni v teh zahtevah.<br />
Za elemente, naprave ali sestavne dele železniških podsistemov, ki jih bo Izvajalec ponujal,<br />
mora upoštevati, da morajo imeti dovoljenje za vgradnjo ali priključitev na obstoječo<br />
železniško infrastrukturo.<br />
Če se ponudijo materiali, ki nimajo dovoljenja za vgradnjo mora Izvajalec poskrbeti, da so<br />
izvedeni vsi postopki, skladno s Pravilnikom o ugotavljanju skladnosti in o izdajanju dovoljenj<br />
za vgradnjo elementov, naprav in sistemov v železniško infrastrukturo (Ur.l. RS št. 82/06).<br />
V kolikor bo Ponudnik/ Izvajalec ponujal materiale in storitve, ki zagotavljajo višjo kvaliteto od<br />
predpisane, bo taka ponudba tudi sprejeta, vendar se to ne bo upoštevalo pri vrednotenju<br />
ponudb, oziroma medsebojni primerjavi ponudb.<br />
2.2. IZVAJANJE DEL NA ZGORNJEM USTROJU PROGE<br />
Izvajanje del na zgornjem ustroju proge mora potekati v skladu z odobreno projektno<br />
dokumentacijo (izvedbenim načrtom) in pridobljenim sklepom o ustreznosti načrtovanih<br />
vzdrževalnih del v javno korist, z odobrenimi plani in tehnologijo dela, ki jih odobri inženir ter<br />
upoštevanjem veljavnih predpisov.<br />
Glavna dela bodo potekala v času pričakovane zapore tira (proge) na podlagi odredbe in pod<br />
pogoji, ki jo določi izvajalec vodenja prometa.<br />
Med izvajanjem del je treba obvezno spoštovati sporazum o določitvi skupnih ukrepov za<br />
zagotavljanje varnosti.<br />
Tehnologija obnove tirov je prepuščena izvajalcu, vendar mora biti taka, da pri vgrajevanju<br />
posameznih elementov zgornjega ustroja ne pride do poškodbe drugih elementov, naprav ali<br />
opreme.<br />
Vse osebe Izvajalca, ki bodo opravljale določena dela na železniškem območju, in nimajo<br />
statusa izvršilnih železniških delavcev ali ne bodo v njihovem spremstvu, morajo za gibanje<br />
pridobiti pisno dovoljenje upravljavca.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 129
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
2.2.1. ODSTRANITEV OBSTOJEČIH TIROV IN KRETNIC<br />
Pred odstranitvijo obstoječih tirov in kretnic je potrebno od upravljalca javne železniške<br />
infrastrukture pridobiti podatke o dispozicijah starorabnega materiala in drugih tehničnih<br />
zahtevah v zvezi s tem.<br />
Po izgradnji materialov je potrebno tega, na vnaprej določenih deponijah, sortirati kot:<br />
• staroraben material - namenjen ponovni vgradnji v progo,<br />
• pavš material – ni uporaben za ponovno vgradnjo v progo.<br />
Pri manipulaciji z izgrajenim materialom mora Izvajalec del ravnati kot dober gospodar.<br />
Manipulacija in skladiščenje starorabnega materiala mora biti pravilna. S starimi tirnicami in<br />
kretnicami je treba ravnati tako, da se ne zvijajo ali poškodujejo. Rezanje tirnic se izvede<br />
glede na zahtevane dolžine in sicer v območju termitskih zvarov. Zaželeno je, da se<br />
starorabne tirnice režejo na čim daljše dolžine ( 90 m). Material se na deponijah skladišči in<br />
hrani enako kot nov material.<br />
Vsi stroški manipulacije z izgrajenim materialom so stroški Izvajalca. To so stroški nakladanja<br />
in razkladanja na deponiji Izvajalca del, sortiranja ter stroški prevoza starorabnega materiala<br />
do razdalje 50 km.<br />
2.2.2. PREDDELA<br />
Za preddela na zgornjem ustroju proge štejemo dela na spodnjem ustroju železniške proge.<br />
Dela na zgornjem ustroju proge se lahko pričnejo šele, ko je dokončan spodnji ustroj proge, in<br />
urejeno odvodnjavanje zemeljskega trupa.<br />
Pred pričetkom del na zgornjem ustroju proge je potrebno pregledati in prevzeti planum<br />
spodnjega ustroja (zemeljska tla), ki mora ustrezati vsem pogojem projektne dokumentacije za<br />
ta dela. Inženir z Izvajalcem pregleda izvedena dela in dovoli gradnjo zgornjega ustroja proge.<br />
Pred pričetkom del na zgornjem ustroju proge izvajalec je dolžan izdelati tehnološki elaborat<br />
izvedbe del na zgornjem ustroju, ki med ostalo vsebino zajema tudi pripravo detajlnih planov<br />
napredovanja del, plane mehanizacije, plane transporta kamnitih agregatov in drugih<br />
transportov ter plane delovne sile in jih predati inženirju v pregled in potrditev. Pri tem je<br />
potrebno upoštevati veljavno kategorijo prog in morebitne veljavne omejitve.<br />
Pred pričetkom del na zgornjem ustroju proge mora Izvajalec obnoviti oz. na novo zakoličiti os<br />
in niveleto tira.<br />
2.2.3. VGRADNJA KAMNITIH AGREGATOV<br />
2.2.3.1. TOLČENEC ZA GRAMOZNO GREDO ŽELEZNIŠKIH TIROV<br />
Kvaliteta tolčenca za gramozno gredo, ki se ugrajuje za tire in kretnice je definirana v poglavju<br />
5.5 Tolčenc za gramozno gredo železniških tirov. Sama vgradnja gramozne grede v tir je<br />
prepuščena Izvajalcu del in njegovi tehnologiji, ki mora biti usklajena s tehnologijo prometa in<br />
prometnimi razmerami. Izvajalec ne sme predvideti nikakršnih voženj s transportno ali<br />
gradbeno mehanizacijo po že pregledanem in prevzetem planumu zemeljskega trupa oz.<br />
planumu tampona.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 130
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
2.2.<strong>3.2</strong>. SIPINA ZA PREMIKALNE STEZE OB ŽELEZNIŠKIH TIRIH<br />
Premikalne steze ob tiru se uredijo z nasipavanjem kamnitega agregata granulacije od 8 - 16<br />
mm. Premikalna steza mora zagotavljati stabilno podlago, varno hojo in omogočati<br />
odvodnjavanje.<br />
2.2.4. POLAGANJE TIROV<br />
2.2.4.1. TIRI NA ODPRTNI PROGI<br />
Polaganje tirov se izvede v skladu z odobreno projektno dokumentacijo, pridobljenim sklepom<br />
o ustreznosti načrtovanih vzdrževalnih del, z odobrenimi plani in tehnologijo dela, ki jo potrdi<br />
inženir. Pri izvajanju del je Izvajalec dolžan upoštevati vso pozitivno zakonsko regulativo.<br />
2.2.4.2. TIRI NA MOSTOVIH Z ZAPRTIM VOZIŠČEM<br />
Na mostovih z zaprtim voziščem se tir polaga na gramozni gredi enako in z enakimi materiali<br />
kot je na odprti progi. Karakteristični prečni presek tirne grede je odvisen od geometrije tira,<br />
števila tirov, vrste konstrukcije, in je podan v projektni dokumentaciji.<br />
Pred mostom in na njem je prav tako obvezna vgradnja varnostnih tirnic.<br />
2.2.4.3. TIRI NA MOSTOVIH Z ODPRTIM VOZIŠČEM NA JEKLENI KONSTRUKCIJI<br />
Na mostovih z odprtim voziščem (brez gramozne grede) se vgrajujejo mostovni pragi izključno<br />
iz hrastovega lesa. Pragi, ki se dobavljajo in vgrajujejo, morajo biti I. kakovostnega razreda,<br />
pravokotne ali kvadratne oblike in ostrorobi. Dimenzije pragov so določene z izvedbenim<br />
načrtom za vsak premostitveni objekt posebej. Pragi se polagajo na jekleno konstrukcijo<br />
mostu na medosni razdalji največ 40 cm. Globina zareze praga na konstrukciji ne sme biti<br />
manjša od 1 cm in večja od 5 cm. Leseni mostovni pragi, če se vgrajujejo izoliranem odseku,<br />
morajo imeti ustrezno električno upornost. Tirnice in pritrdilni tirni pribor mora biti dovolj<br />
oddaljen od jeklenih elementov konstrukcije tako, da ne pride do stika med njimi in padca<br />
električne upornosti.<br />
Pred in za mostovi z odprtim voziščem je obvezna vgradnja lesenih ostrorobih tirnih pragov na<br />
dolžini najmanj 30 m.<br />
Pri izvedbi zgornjega ustroja z neprekinjeno zvarjenim tirom (NZT) je treba upoštevati tehnične<br />
specifikacije. Vzdolžno premikanje tirnic mora biti zagotovljeno z ustreznimi konstrukcijskimi<br />
rešitvami odvisno od sistema pritrditve.<br />
Sistem tirnic, ki se polaga čez mostno konstrukcijo je praviloma enak sistemu tirnic na odprti<br />
progi. Ostali pritrdilni elementi zgornjega ustroja so lahko enaki ali podobni kot so na odprti<br />
progi.<br />
Pred mostom z odprtim voziščem in na njem je obvezna vgradnja varnostnih tirnic. Detajl<br />
pritrjevanja varnostnih tirnic je podan z načrtom izvedbe, in je odvisen od tipa tirnic in<br />
pritrditve.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 131
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
2.2.5. VGRADNJA KRETNIC<br />
Kretnice, predvidene za zamenjavo se zmontirajo po načrtu zakoličbe in montažnim načrtom<br />
proizvajalca kretnice. Podlaga pod kretnicami mora biti ravna, stabilna pravilno izvedena. Pred<br />
dokončnim zagramoziranjem kretnice se ta, na licu mesta pregleda, in se prevzame<br />
zapisniško..<br />
Če tehnologija vgradnje kretnic Izvajalca predvideva montažo kretnic na montažnih gradbenih<br />
odrih, je potrebno opraviti kompleten pregled kretnice z meritvami. Rezultati opravljenih<br />
meritev se vpisujejo v obrazce, in so sestavni del zapisnika pregleda kretnic na odru. Montažni<br />
odri morajo biti v ravni, pravilno izdelani in stabilni.<br />
Vgradnja kretnic se mora izvesti na način, ki ne dovoljuje kretnici, da bi se torzijsko zvijala ali<br />
longitudinalno upogibala. Pred vgradnjo kretnic spodnji ustroj mora biti pravilno izveden, nagib<br />
planuma mora zagotavljati potrebno odvodnjavanje in vzdolžno dreniranje. Po potrebi se<br />
vgradi tamponski sloj projektirane debeline. Gramozna greda mora biti pred vgradnjo kretnice<br />
urejena na način, kot je predviden za odprto progo.<br />
Stika na začetku kretnice morata biti pravokotna, začetka ostric pa na ničelni točki.<br />
2.2.6. VARJENJE TIROV IN KRETNIC V NEPREKINJENO ZVARJENI TIR<br />
Po obnovi tirov, vgradnji kretnic, opravljenih regulacijah in utrditvi gramozne grede je potrebno<br />
tir in kretnice zvariti in vključiti v neprekinjeno zvarjeni tir ( NZT) ter ga predpisno zavarovati<br />
proti vzdolžnim in prečnim pomikom.<br />
Varjenje in vključevanje tira v neprekinjeno zvarjeni tir se izvaja po izdelanem načrtu varjenja<br />
in v skladu s poglavjem VII Pravilnika o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje<br />
zgornjega ustroja železniških prog (Ur.l. RS 14/03). Pogoj za izdelavo končnih zvarov in<br />
vključevanje v NZT je brezhibno urejena smer tira. Odstopanje od predpisane nivelete mora<br />
biti manjše od 20 mm.<br />
Ves postopek je potrebno izvesti na način, kot ga predpisuje Navodilo 330 - Navodilo o<br />
vgrajevanju in vzdrževanju tirnic in kretnic v dolgih tirnih trakovih in projektna dokumentacija.<br />
O vseh postopkih varjenja in sproščanja je potrebno voditi tudi predpisane evidence, ki morajo<br />
vsebovati podatke o vrsti in elementih zgornjega ustroja, temperaturi tirnic pri polaganju,<br />
varjenju, sproščanju, končnem varjenju ter drugih pomembnih podatkih.<br />
Pred pričetkom varjenja mora Izvajalec predati Inženirju ateste o usposobljenosti varilcev za<br />
izvajanje varilskih del s ponujenim materialom in predpisano tehnologijo.<br />
2.2.6.1. ZAVAROVANJE GEOMETRIJE TIRA IN NZT-ja<br />
Zavarovanje geometrije tira in neprekinjeno zvarjenega tira - glej - Oprema proge - progovne<br />
oznake.<br />
2.2.7. NIVOJSKI PREHODI CESTE PREKO ŽELEZNIŠKE PROGE<br />
Križanje železnice in ceste v nivoju bo izvedeno in opremljeno skladno s projektno<br />
dokumentacijo in z veljavnimi predpisi za cestni in železniški promet. Vozišče na nivojskih<br />
prehodih se načeloma izvaja s tipskimi montažnimi gumijastimi ploščami, če z izvedbenim<br />
načrtom ni drugače predvideno.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 132
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Izvedba nivojskega prehoda z montažnimi gumijastimi elementi se izvede po dokumentaciji<br />
proizvajalca montažnih nivojskih prehodov in skladno s projektno dokumentacijo. Pogoj za<br />
montažo elementov je urejenost spodnjega in zgornjega ustroja ceste in železnice ter urejeno<br />
odvodnjavanje meteornih voda.<br />
Za izvajanje del, kontrolo kvalitete zemeljskih del in temeljenja, voziščne konstrukcije, in<br />
odvodnjavanja se upoštevajo knjige št. 3, 4 in 5 - Skupnosti za ceste Slovenije - Popis del in<br />
posebni tehničnih pogojih.<br />
Pri polaganju novih tirnic je treba upoštevati, da v gradbenem območju nivojskega prehoda ne<br />
sme biti zvarov tirnic ter da ni dovoljena vgradnja lepljenih izoliranih stikov.<br />
2.2.7.1. TLAKOVANJE POTNIH PREHODOV<br />
Za tlakovanje začasnih potnih prehodov, ki se izvedejo zaradi tehnologije gradnje Izvajalca del<br />
je treba izdelati načrt potnega prehoda, ki ga potrdi Inženir.<br />
2.2.7.2. ASFALTERSKA DELA V OBMOČJU POTNIH PREHODOV<br />
Način izvedbe in kontrola kvalitete asfalterskih del v območju potnih prehodov se izvaja po<br />
knjigi št. 4 Skupnosti za ceste Slovenije - Popis del in posebni tehničnih pogojih za voziščne<br />
konstrukcije.<br />
2.2.8. RABA OBNOVLJENEGA TIRA ZA POTREBE GRADBIŠČA<br />
Izvajalec del lahko s tehnologijo gradnje predvidi uporabo obnovljenega tira za prevoze<br />
materiala in opreme za potrebe gradbišča, kakor tudi za premike tirne mehanizacije v času<br />
zapore tira. Odgovornost za vse prevoze in premike na tiru v času zapore prevzame<br />
Izvajalec del.<br />
2.2.9. KONTROLA KVALITETE IZVEDENIH DEL<br />
Vsi stroški dobav in predpisanih preiskav materiala in opravljenega dela so stroški Izvajalca.<br />
Naročnik si pridržuje pravico, da v primeru suma naroči dodatne preiskave in teste za<br />
materiale in opremo. V kolikor se izkaže, da so bili dodatni testi upravičeni, je to strošek<br />
Izvajalca.<br />
Izvajalec je dolžan pred vgradnjo elementov, naprav in opreme v objekt Inženirju izročiti vsa<br />
dokazila o skladnosti in primernosti za uporabo, certifikate in dovoljenja za vgradnjo, s katerimi<br />
se dokazuje izpolnjevanje bistvenih zahtev elementov, naprav in sistemov, ki se vgrajuje v<br />
železniško infrastrukturo.<br />
Pri izvajanju preskušanj na mestu samem mora Izvajalec zagotoviti pomoč, delovno silo,<br />
material in energijo ter skladišča, aparate in inštrumente, skladno s predpisi, ki veljajo za<br />
preučevanje, merjenje in testiranje tovrstnih materialov, elementov ali naprav. Naročnik ali<br />
Inženir lahko pooblastita neodvisni Kontrolni organ za preverjanje in testiranje določenih<br />
postopkov/ materialov in procesov.<br />
V ta namen se neodvisnega kontrolorja šteje za pomočnika Inženirja. Obvestilo o tem<br />
imenovanju Inženir pošlje Izvajalcu najkasneje v 14 dni pred izvedbo testiranja ali kontrole.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 133
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Inženir bo v imenu Naročnika dnevno na terenu pregledoval kvaliteto izvedenih del na<br />
zgornjem ustroju. Vse ugotovljene neskladnosti je Izvajalec dolžan odpraviti takoj ali v<br />
dogovorjenem roku.<br />
Če se dela izvajajo pod prometom, upravljavec javne železniške infrastrukture določi postopke<br />
in način obratovanja pod posebnimi pogoji ter načrt pregleda podsistema po posameznih<br />
vmesnih fazah. Med trajanjem del in po dokončanju del po vmesnih fazah mora biti<br />
zagotovljen varen železniški promet.<br />
Pred pregledom izvedenih del je Izvajalec dolžan izdelati oz. priskrbeti vso potrebno<br />
dokumentacijo, skladno z veljavnimi predpisi, ki izkazuje kvaliteto izvedenih del na zgornjem<br />
ustroju proge ter izpolnjevanje bistvenih zahtev elementov, naprav in sistemov.<br />
Poleg vseh standardnih izkazov, ki jih mora Izvajalec izdelati za pregled zgornjega ustroja<br />
proge, je Izvajalec dolžan na svoje stroške do izdaje uporabnega dovoljenja opraviti še:<br />
- prevoziti in premeriti vso dolžino obnovljenih / novopoloženih tirov z merilnim vozom, ki<br />
meri kvaliteto stanja zgornjega ustroja, svetli profil in geometrijo proge. Rezultati meritev<br />
bodo osnova za določanje kvalitete izvedenih del in so osnova za predajo objekta<br />
Naročniku v upravljanje in vzdrževanje;<br />
- če je potrebno, opraviti in predložiti rezultate dinamičnih meritve skladno z »Navodilom<br />
za vožnjo elektro-motornih vlakov z nagibno tehniko do vključno 160 km/h«<br />
- meritve svetlega profila proge. Izvajalec je dolžan podati izrisane rezultate meritev<br />
svetlega profila proge in izris minimalnega profila;<br />
- ultra zvočno (UZ) in vizualno pregledati vse alumotermitske vare, ki so bili izvedeni in<br />
njihovo kvaliteto obeležiti na terenu. O pregledu podati pisno poročilo z rezultati.<br />
Alumotermitske vare, katerih kvaliteta ni v skladu z zahtevano, je potrebno izrezati iz tira<br />
in jih nadomestiti z novimi.<br />
Izvajalec del mora pisno obvestiti Naročnika, da je objekt zgrajen. Naročnik v roku vloži<br />
zahtevo za Izdajo uporabnega dovoljenja. Izvajalec je dolžan odpraviti vse morebitne<br />
pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila komisija pri tehničnem pregledu v roku, ki ga nalaga zapisnik<br />
pregleda.<br />
Izvajalec je dolžan pred tehničnim pregledom del predati Naročniku kompletno tehnično<br />
dokumentacijo , ki obsega:<br />
−<br />
−<br />
−<br />
projekte izvedenih del,<br />
projekte za vzdrževanje in obratovanje,<br />
projekt za vpis v uradne evidence.<br />
3. ELEMENTI, NAPRAVE IN KONTROLA KAKOVOSTI<br />
Elementi, naprave ali sistemi, ki se vgrajujejo / priključujejo na železniško infrastrukturo morajo<br />
ustrezati svoji nameravani uporabi, tj. morajo imeti takšne lastnosti, da bodo z vgradnjo ali<br />
priključitvijo omogočali izpolnjevanje bistvenih zahtev, določenih s tehničnimi predpisi za<br />
posamezen sestavni del železniške infrastrukture, in tehničnimi specifikacijami in/ali<br />
slovenskimi nacionalnimi standardi, določenimi v seznamu slovenskih nacionalnih standardov<br />
(v nadaljnjem besedilu: SIST standardi).<br />
Vseevropski železniški sistem, njegovi podsistemi, komponente interoperabilnosti in vmesniki<br />
morajo izpolnjevati bistvene <strong>zahteve</strong> vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne<br />
hitrosti, navedene v Prilogi III Direktive 2001/16/ES oziroma v Prilogi III Direktive 96/48/ES<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 134
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Elementi, naprave ali sistemi iz prejšnjega odstavka tega člena ustrezajo svoji nameravani<br />
uporabi in se smejo uporabiti za vgradnjo ali priključitev v železniško infrastrukturo, če so<br />
skladni s tehničnimi predpisi za posamezen sestavni del železniške infrastrukture in:<br />
– z ustreznimi SIST standardi /hEN/ ali<br />
– s tehničnimi specifikacijami iz seznama tehničnih specifikacij ali<br />
– z evropskim tehničnim soglasjem /ETA/, kadar gre za gradbene proizvode ali<br />
– s tehničnim soglasjem, podeljenim za gradbene proizvode, kadar ni SIST standarda<br />
oziroma tehničnega predpisa, ali kadar karakteristike sestavnega dela proge znatno<br />
odstopajo od SIST standardov ali tehničnih predpisov.<br />
Za ugotavljanje in potrjevanje skladnosti elementov, naprav ali sistemov s predpisanimi<br />
tehničnimi zahtevami je odgovoren proizvajalec. Uporabijo se lahko naslednje metode:<br />
– kontrola proizvodnje,<br />
– stalen nadzor, presoja in ocena kontrole proizvodnje,<br />
– pregled tipa,<br />
– skladnost s tipom,<br />
– preverjanje proizvoda,<br />
– celovito zagotavljanje kakovosti s pregledom projektiranja in<br />
– tipsko preskušanje v pogojih uporabe.<br />
Ugotavljanje skladnosti elementov, naprav ali sistemov, ki so komponente interoperabilnosti,<br />
mora temeljiti na uporabi modulov, ki so določeni v Prilogi 3 Pravilnika za ugotavljanje<br />
skladnosti in o izdajanju dovoljenj za vgradnjo elemetov, naprav in sistemov v železniško<br />
infrastrukturo ( Ur.list RS 82/2006).<br />
Glede na to, da so obravnavani odseki sestavni del glavne proge št. E69 oziroma T 69, ki so<br />
uvrščene v proge vseevropskega železniškega omrežja za konvencionalne hitrosti je nujno<br />
zagotoviti interoperabilnost. Uporaba elementov, naprav ali sistemov, ki so določeni kot<br />
komponente interoperabilnosti, je dovoljena, če so izvedeni postopki ugotavljanja skladnosti, ki<br />
so podlaga za potrditev skladnosti elementov, naprav ali sistemov, in se dokazujo z:<br />
- ES izjavo o skladnosti in primernosti za uporabo,<br />
- certifikatom, na podlagi katerega je bila ta izjava dana in / ali<br />
- preskusnim poročilom.<br />
Potrebno je pridobiti tudi dovoljenje za vgradnjo, če se elementi, naprave sistemi vgrajujejo ali<br />
priključujejo kot samostojna ali zaključena celota ter s obstoječim elementom železniške<br />
infrastrukture medsebojno vpliva ali učinkuje na varnost, zmogljivost in zanesljivost.<br />
ES izjava o skladnosti in primernosti za uporabo certifikat in poskusno poročilo mora biti dana<br />
v originalu in uradnem slovenskem prevodu.<br />
Kadar proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji ne izpolni<br />
obveznosti ocenjevanja skladnosti in primernosti za uporabo, je te obveznosti dolžna izpolniti<br />
druga oseba, ki da komponente interoperabilnosti na trg. Ta obveznost velja tudi za osebo, ki<br />
združi komponente interoperabilnosti ali njihove dele različnega izvora ali proizvaja<br />
komponente interoperabilnosti za lastno uporabo.<br />
Za elemente, naprave ali sisteme, ki so iz 3. kategorije, in nimajo varnostih funkcij in<br />
varnostno relevantnih lastnosti , mora dobavitelj predložiti najmanj izjavo o skladnosti. Za te<br />
elemente, naprave ali sisteme dovoljenja za vgradnjo ni potrebno pridobiti.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 135
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Če se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki je dana na trg in ima ES – izjavo o<br />
skladnosti ali primernosti za uporabo, verjetno ne bo izpolnjevala bistvenih zahtev ali če je ES<br />
– izjava o skladnosti podana neustrezno, se ne sme ugrajevati. Izvajalec del (oz. njegov<br />
Proizvajalec / Dobavitelj) bo prijavljen Komisiji.<br />
Splošni gradbeni proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti in se vgrajujejo v železniško<br />
infrastrukturo, se lahko vgrajujejo na podlagi pridobljenih dokazil o skladnosti v skladu s<br />
predpisi, ki urejajo gradbene proizvode. Proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti ali<br />
niso splošni gradbeni proizvodi, se lahko vgrajujejo v železniško progo na podlagi odločitve<br />
upravljavca v skladu z nacionalnimi varnostnimi predpisi.<br />
Za element, napravo ali sistem, ki se vgrajuje ali priključuje kot komponenta interoperabilnosti,<br />
ni potrebno pridobiti dovoljenja za vgradnjo, če je iz ES – izjave o skladnosti ali primernosti za<br />
uporabo in ES – izjave o verifikaciji razvidno, da so bili že opravljeni postopki, pregledi<br />
oziroma druga preverjanja, na osnovi katerih je mogoče ugotoviti združljivost tega elementa,<br />
naprave ali sistema z obstoječo železniško infrastrukturo, na katero se vgrajuje ali priključuje,<br />
kot tudi njegovo varnost, zanesljivost in zmogljivost.<br />
Proizvajalec elementa, naprave ali sistema mora imeti kontolirano proizvodnjo oz. procese in<br />
upeljan sistem ISO 9001.<br />
3.1. TIRNICE<br />
3.1.1. TEHNIČNI PREDPISI<br />
- Tirnice 60 E1 /49E1 po SIST EN 13674-1 –1.del: Vignolove tirnice z maso 46 kg/m in več,<br />
3.1.2. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA TIRNICE<br />
- profil tirnice profil 60 E1/ 49 E1 (dimenzije in geometrija tirnic po načrtu<br />
standarda SIST EN 13674-2)<br />
- označevanje tirnic po SIST EN 13674-1<br />
- oznaka kvaliteta R 350HT<br />
- proizvodnja obvezno neprekinjen, kontiuiran liv z valjanjem<br />
- vrtanje lukenj ena notranja od konca tirnice premera d=33 mm (ali brez<br />
lukenj)<br />
- testiranja in kontrole SIST EN 13674-1<br />
( kontrola dolžin in elementi profila tirnice, kemična sestava,<br />
ultrazvok, nateg, upogib, zlom, trdota, mehanografska, teža…<br />
- testiranja tirnice bodo zvarjene in vključene v dolgi tirni trak<br />
- dolžina tirnic 100 m ali več<br />
- letnica izdelave letnica izdelave tirnic je praviloma enaka letnici prevzema<br />
izjemoma, in po predhodnem soglasju eno leto več<br />
3.1.3. PREHODNE TIRNICE E1 60/ E1 49<br />
Za vse stične točke, kjer je s projektno dokumentacijo predvidena menjava sistema tirnic 60<br />
E1 na 49 E1 in obratno, je potrebno vgraditi prehodne tirnice. Za tirnice, ki se uporabljajo za<br />
izdelavo prehodnih tirnic, veljajo splošne <strong>zahteve</strong> in pogoji za tirnice.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 136
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
3.1.4. PREGLED IN PREVZEM TIRNIC<br />
Pregled in prevzem tirnic se bo vršil skladno s poglavjem 3. in 3.11. - Kontrola kakovosti<br />
elementov in naprav, in po zgoraj navedenih standardih. Sprejete bodo samo tiste tirnice, ki<br />
bodo zadostile vsem kriterijem zahtevanih preiskav.<br />
<strong>3.2</strong>. KRETNICE<br />
<strong>3.2</strong>.1. TEHNIČNI PREDPISI<br />
Tehnične in posebne <strong>zahteve</strong>, ki so navedene v tej dokumentaciji predstavljajo minimum<br />
zahtev Naročnika, ki jih morajo izpolnjevati ponujene kretnice.<br />
Ponujena elementi, naprave se izdelajo:<br />
- tirnice 49E1 po SIST EN 13674-1 – 1.del: Vignolove tirnice z maso 46kg/m in več,<br />
- tirnice 60 E1 po SIST EN 13674-1 – 1.del: Vignolove tirnice z maso 46kg/m in več,<br />
- ostrice kretnice 49E1A1 po SIST EN 13674-2 – 2. del: Tirnice za kretnice in križišča, ki se<br />
uporabljajo skupaj z Vignolovo tirnico z maso 46 kg/m ali več,<br />
- ostrice kretnice 60 E1A1 po SIST EN 13674-2 – 2. del: Tirnice za kretnice in križišča, ki se<br />
uporabljajo skupaj z Vignolovo tirnico z maso 46 kg/m ali več,<br />
- vodilne tirnice 33C1 po SIST EN 13674-3 – 3. del: Tirnična vodila,<br />
- prizvodnja kretnic – pojmi, projektiranje, dimenzioniranje, tolerance po SIST EN 13232-<br />
1,2,3,4,5,6 …,<br />
- leseni pragi in kretniški leseni pragi po standardu SIST EN 13145,<br />
- kretniški betonski prednapeti pragi /nosilci po SIST EN 13230-1,2,3 …<br />
- preskušanje pritrdilnih sistemov SIST EN 13146 – 1,2,3,4,5,6,7,8,<br />
- <strong>zahteve</strong> za izdelavo pritrdilnih sistemov po SIST EN 13481-1,2,3,7<br />
- SIST EN ISO 9001<br />
- Navodilo 345 za dobavo, vgradnjo in vzdrževanje elastične pritrditve Pandrol na mreži JŽ<br />
- vijak spojni z matico po DŽ 3 UIC 864-2, JŽS G1.311<br />
- spojka tirnična DŽ 2a za tirnico 49 E1 po standardu UIC 864-8 in JŽS GI.131, JŽS G1.131<br />
spojka tirnična DŽ 2a za tirnico 60 E1 po standardu UIC 864-8 in JŽS GI.133,<br />
- ploščica podložna EVA po UIC 864-5,<br />
- plošča rebrasta podložna po UIC 864-6; UIC 864-7, JŽS G1.053, JŽS G1.055, JŽS G1.101,<br />
JŽS G1.113<br />
- dvojna vzmetna obročka po UIC 864-3<br />
- splošne <strong>zahteve</strong> za kretnice so definirane s standardom JŽS G2.402<br />
- postavljalo kretniško standard: JUS P B2.010,<br />
- dvojna elastična podloška po standardu UIC864-3 in JŽS GI.326<br />
- tirfon DŽ 12a l=160 mm po standardu UIC864-1 in JŽS GI.341<br />
- vrtanje lukenj na osnovnih tirnicah za montažo ROBEL ključavnic JUS C8.016.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 137
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
<strong>3.2</strong>.2. GEOMETRIJA IN DIMENZIJE POSAMEZNIH TIPOV KRETNIC<br />
•<br />
•<br />
S49-200-6 o<br />
- dolžina kretnice 27354 mm ± 2,0 mm<br />
- dolžina menjala 11979,15 mm ± xxx mm<br />
UIC 60-300-6 o (1:9); S49-300-6 o (1:9)<br />
- dolžina kretnice 33230 mm ± 2,0 mm<br />
- dolžina menjala 13850 mm ± 2,0 mm<br />
•<br />
UIC 60 -500-1:12; S49-500-1:12<br />
- dolžina kretnice 41954,4 mm ± 2,0 mm<br />
- dolžina menjala 17500 mm ± 2,0 mm<br />
<strong>3.2</strong>.3. SPLOŠNE ZAHTEVE<br />
Osnovni podatki, ki morajo biti upoštevani pri izdelavi in dobavi kretnic:<br />
- osna obremenitev 225 kN/os in 80 kN/m,<br />
- osnovna tirna širina 1435 ± 1,5 mm,<br />
- hitrost v glavne smeri min. 160 km/h<br />
- profil tirnice<br />
60 E1,<br />
[49 E1]<br />
- oznaka tipa tirnic R 350HT<br />
- tip profila ostrice<br />
60E1A1,<br />
[49 E1A],<br />
- kvaliteta ostric kretnic 350-390 HBW<br />
- tip vodilne tirnice 33C1<br />
- kvaliteta vodilnih tirnic C320Cr – (320-360 HBW) min. 1100 N/mm 2<br />
- tip srca kretnice<br />
• varjeno - za hitrosti ≤ od 100 km/h<br />
• monoblok - za hitrosti > od 100 km/h<br />
- trdota materiala srca kretnic min. 1250 N/mm2 ali več<br />
- prag<br />
leseni dimenzije prereza 26x16 cm<br />
betonski- prednapet,<br />
- razmak med pragi 600 ± 25 mm,<br />
- pritrditev<br />
elastična, tipa Pandrol, tip e 2055-s ali podobno<br />
[po potrebi SKL-2, K]<br />
- rebraste podložne plošče širina 160 mm - brez nagiba<br />
-<br />
odprtina ostric<br />
• 160 mm pri hodu motorja 220 mm<br />
• pri ročnem prestavljanju 150 mm za hod 220 mm,<br />
- geometrija kretnic po navedenih tehničnih predisih<br />
-<br />
ostale karakteristike<br />
bodo podane s strani Naročnika ob naročilu vsake<br />
kretnice posebej<br />
- kretnice bodo zvarjene in vključene v neprekinjeno zvarjeni tir (NZT),<br />
- kretnice se ponujajo v kompletu z betonskimi (ali lesenimi) pragi, pritrdilnim in veznim<br />
materialom, izoliranimi zveznimi drogovi in ostalimi železnimi deli (vlečno in postavljalno<br />
drogovje, mehanizmom drugega zapaha po potrebi), podložnimi ploščicami ter tirničnimi<br />
izolatorji iz materiala, ki morajo ustrezati zahtevam navedenih standardov,<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 138
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
- kretnice se dobavijo z razporedom na cca. 60 cm ± 25 mm brez dvojnih pragov.<br />
Naročnik ne bo upošteval Ponudbe, kjer bodo kretnice ponujene z dvojnimi pragi na<br />
stikih.<br />
- kretniški leseni/ betonski pragi vključujejo tudi prage, ki se vgrajujejo pred ( 2 kos) in<br />
za kretnico, vključno z veznim in pritrdilnim materialom (tirfoni, vijaki, elastična pritrditev,<br />
plošče, EVA ploščice, spojke in spojni vijaki…),<br />
- minimalna dolžina lesenega praga na koncu kretnice je 250 cm,<br />
- minimalna dolžinalepljenega izoliranega stika, ki se vgrajuje v kretnico je 240 cm,<br />
- na stikih se vrta le po ena ( notranja) luknja od konca tirnice Ø 33 mm ,<br />
- tirnice na kretnici se montirajo vertikalno brez nagiba – brez inklinacije,<br />
- če se montaža kretnic vrši na lesenih pragih se vgrajuje na podložnih ploščah širine 160<br />
mm, brez nagiba, ki so hladno rezane. Izdelava lukenj na ploščah s prešanjem ni<br />
dovoljena,<br />
- kretnice se opremijo s podložnimi ploščami tipa EVA min. debeline 5,0 mm,<br />
- na vseh lesenih pragih se pod tirfon vgrajuje dvojna elastična podložka tip DŽ 70<br />
- kvaliteta spojnih vijakovi na kretnici je min. 8.8,<br />
- matice na vijakih morajo biti zavarovane proti odvitju,<br />
- medosni razmik med pragoma za montažo ele. pogona je 65 cm.<br />
- ob dobavi krivljenih kretniških delov je Iizvajalec dolžan dostaviti skico ukrivljenosti s<br />
puščicami.<br />
- kretniške blazine ( drsalniki ) na menjalu/ sklopu morajo omogočati pritrditev<br />
elekričnega grelca ob osnovni tirnici,<br />
- pri prevzemu kretnic moraIzvajalec predati kompletne ateste in načrte s katerim<br />
zagotavlja kvaliteto uporabljenih materialov in opravljenih notranjih kontrol, izjave o<br />
skladnosti in primernosti za uporabo, certifikat in dovoljenje za vgradnjo<br />
- obdelani železni deli morajo biti po opravljenem tehničnem pregledu in prevzemu<br />
antikorozivno zaščiteni.<br />
- na vratu tirnice z oljnato barvo mora biti ob dobavi kretnice vpisana železniška postaja<br />
vgradnje kretnice in številka kretnice,<br />
- vsi vitalni jekleni deli kretnice ( tirnice, ostrice, srca, vodilne in krilne tirnice) ne smejo biti<br />
izdelani več kot eno leto od leta prevzema,<br />
- upoštevati JUS C8.016 za vrtanje lukenj na osnovnih tirnicah za montažo ROBEL<br />
ključavnic.<br />
Vse dimenzije kretniškega betonskega prednapetega praga in sama konstrukcija praga mora<br />
zadostovati standardu DB-TL 918 143, december 83 in pogojem elastične pritrditve sistema<br />
Pandrol, ki jo zahteva Naročnik, predvsem zaradi sider elastične pritrditve, ki se morajo<br />
vgraditi v betonski prag že pri proizvodnji praga. Izvajalec mora garantirati doživljensko<br />
uporabnost praga, ki je 50 let, kar pomeni, da mora v tem obdobju biti zagotovljena<br />
nespremenjena sila prednapetja praga, ne glede na minimalno ali maksimalno obremenitev.<br />
Na kretnicah se za elastično pritrditev uporabi tipa Pandrol ali podobna.<br />
Izolirani lepljeni stiki, ki se bodo vgrajevali v kretnice morajo izpolnjevati vse pogoje, ki so<br />
navedeni v podčlenu - Izolirani lepljeni stiki.<br />
Izvajalec/ Ponudnik mora pri Ponudbi kretnic podati izjavo, da garantira dobavo betonskih<br />
kretniških pragov v roku 5 dni od obvestila Naročnika, in sicer za obdobje 10 let po vgradnji<br />
kretnic. Pod betonske prage kretnice je razumeti tako betonske prage, na katerih leži kretnica,<br />
kot tudi dolge prage, ki se vgrajujejo pred/ za kretnico.<br />
Konstrukcija in oblika betonskega praga mora zagotoviti pravilno naleganje naprave proti<br />
vzdolžnemu premiku tirnice na prag na celotni naležni površini naležne ploskve.<br />
Posebne <strong>zahteve</strong>, ki jih ima Naročnik za posamezne sklope kretnice:<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 139
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Menjalo kretnice<br />
- kretniško menjalo je kompletno z vsemi sestavnimi deli in opremo brez kretniškega<br />
pogona,<br />
- sestavni del menjala je tudi oprema za ročno prestavljanje kretnic, ki bo v funkciji do<br />
uvezave v centralno električno/ hidravlično prestavljanje kretnic in varnostno napravo,<br />
- prag za pritrditev ročnega prestavljalnega mehanizma (hruške) mora biti podaljšan,<br />
skladno z načrtom kretnice,<br />
- Izvajalec mora preučiti razpisno dokumentacijo in zagotoviti take kretnice, da bo glede na<br />
situacijski načrt omogočena montaža pogonov kretnice<br />
- zagotovljena mora biti odprtina med osnovno tirnico in ostrico na mestu zveznega droga:<br />
• pri centralnem prestavljanju 160 mm pri hodu 220 mm,<br />
• pri ročnem prestavljanju 150 mm pri hodu 220 mm,<br />
- minimalna odprtina med ostrico in osnovno tirnico je pri odmaknjeni ostrici 58 mm,<br />
- na obeh ostricah kretnice morajo biti zvrtane vse luknje za montažo pogonskih in<br />
kontrolnih drogov,<br />
- na konceh ostric so vgrajeni čepi proti vzdolžnem premiku ostrice,<br />
- na osnovnih tirnicah morajo biti izvrtane luknje za montažo eletričnih ključavnic,<br />
- dimenzije in oblika drsalnika mora omogočati montažo grelca električnega gretja kretnice<br />
ob osnovni tirnici v menjalu,<br />
- konstrukcija drsalnikov mora omogočati čim lažje premikanje ostrice.<br />
Največja dopustna prestavljalna sila je: - 2500 N za kretnice sistema 60 E1, in<br />
- 2000 N za kretnice sistema 49 E1,<br />
- • pri vložitvi kalibrirane ploščice debeline 5 mm kretnica se ne sme zapahnit. Pri tem<br />
prestavljalna sila ne sme presegati 3500 N,<br />
• pri vložitvi kalibrirane ploščice debeline 3 mm kretnica se zapahne,<br />
- v primeru poškodbe drsalnika, mora biti zagotovljena enostavna zamenjava tega,<br />
- zvezni drog kretnice mora biti izoliran, z možnostjo regulacije dolžine droga,<br />
- sestavni del menjala so podaljšane podložne plošče za pritrditev električnega pogona in<br />
sicer na obeh straneh kretnice,<br />
- kretnica mora biti take konstrukcije, da je omogočen prerez kretnice z vozilom, ki pelje po<br />
ostrici, ki ni zanj postavljena. Pri tem se kretnica do hitrosti 60 km/h ne sme poškodovati,<br />
- kretnice z R = 500 m morajo biti opremljene z dvema zveznima drogoma in zapahoma ter<br />
kompletnim vlečnim in pomožnim drogovjem,<br />
- menjalo se opremi s kotalnimi napravam ( kot je Schreck-Mieves GmbH), ki se montirajo<br />
vmes med pragi ( atesti certifikati, dovoljenje za vgradnjo).<br />
Srednji del kretnice<br />
- geometrija srednjega dela je podana s standardom JUS ,JŽS,<br />
- za krivljene kretnice morajo biti podane dolžine vmesnih tirnic,<br />
- tirnice za srednji del kretnice se dobavijo z eno ( notranjo) luknjo na koncu tirnic.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 140
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Srcišče kretnice<br />
- geometrija srcišča je podana s standardom JUS oz. JŽS<br />
- material, uporabljen za izdelavo delov srca kretnice, ki se najbolj trošijo (špica srca, krilne<br />
tirnice) in material za vodilne tirnice mora zagotavljati čim daljšo življensko dobo teh<br />
elementov kretnice (trdota jekla min. 350 HBW),<br />
- za hitrosti večje od 100 km/h je obvezno monoblok mangansko srce,<br />
- vodilne tirnice so iz profila 33 C1 in so za 20 mm višje od osnovne tirnice. Vodilne tirnice<br />
ležijo na skupni podložni plošči z osnovno tirnico,<br />
- širina žleba med osnovno in vodilno tirnico je 41 mm/ tolerance + 0,5 mm in -1,0 mm<br />
- širina žleba med srcem in krilno tirnico je 44 mm/ tolerance + 0,5 mm in -1,0 mm<br />
<strong>3.2</strong>.4. NAČRTI KRETNIC<br />
Izvajalec/Ponudnik je dolžan za vsak tip kretnice, ki jo ponudi, k Ponudbi priložiti 3 izvode<br />
delavniških in montažnih Načrtov kretnice in tri izvode Načrtov naslednjih detajlov:<br />
- pritrditev železnih delov kretnice na betonski prag,<br />
- načrt betonskega praga z vzdolžnim in prečnim prerezom in prikazom armature,<br />
- prečni prerez kretnice na mestu zveznega droga,<br />
- osnovne tirnice z drsalnikom in ostrico,<br />
- srca s krilnimi tirnicami,<br />
- vodilne in osnovne tirnice.<br />
Ponudnik/ Izvajalec naj v Ponudbi priloži še dodatne Načrte, v kolikor meni, da bi le ti lahko<br />
Naročniku detajlneje predstavili ponujene kretnice in tirna križišča.<br />
BETONSKI KRETNIŠKI PRAGI<br />
- kretnice se opremijo s prednapetimi betonskimi pragi s podložnimi ploščami,<br />
- sistem mora omogočati vgradnjo EVA podložne plošče debeline min. 5 mm, širina praga<br />
na zgornjem delu je min. 260 mm,<br />
- pragi morajo ustrezati standardu,<br />
- pragi morajo zagotovljati električno upornost min. 6000 Ω v suhem stanju in 3000 Ω v<br />
vlažnem stanju, testiranje po EN 13146-5<br />
- pragi morajo biti označeni s številko iz montažnega načrta proizvajalca kretnice.<br />
LESENI KRETNIŠKI PRAGI<br />
- kretniški hrastovi pragi so rezani ostrorobni 1. kategorije,<br />
- letnik poseka lesa za prage eno leto pred pred vgradnjo,<br />
- dimenzije prereza praga 26x16 cm,<br />
- čelo praga mora biti zaščiteno proti razpokam,<br />
- pragi morajo biti opremljeni z numeratorjem proizvajalca in označeni s številko iz<br />
montažnega načrta proizvajalca kretnice,<br />
- ostale <strong>zahteve</strong> so podane v poglavlju - Leseni pragi.<br />
<strong>3.2</strong>.5. PREGLED IN PREVZEM KRETNIC<br />
Pregledi in prevzemi kretnic pri izbranem Proizvajalcu/ Dobavitelju se bodo vršili skladno s<br />
poglavjem 3. in 3.11. – Kontrola kakovosti elementov in naprav ter zgoraj navedenih<br />
standardih.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 141
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Za pregled se vsaka posamezna kretnica kompletno zmontira na prage in opremi s<br />
pripadajočo opremo.<br />
Opravijo se meritve prestavljalnih sil na kretnici, ki ne smejo presegati predpisane.<br />
Dokumentacija, ki jo je dobavitelj obvezen dostaviti ob dobavi kretnic je upoštevajoč 4. in 5 čl.<br />
» Pravilnika o ugotavljanju skladnosti in o izdajanju dovoljenj za vgradnjo elementov, naprav in<br />
sistemov v železniško infrastrukturo« (Ur.l.RS št. 82/06) in Prilogo 2 istega pravilnika, po<br />
katerem so kretnice definirane kot komponente interoperabilnosti naslednja:<br />
- ES - izjavo o skladnosti in primernosti za uporabo v originalu in uradnem slovenskem<br />
prevodu,<br />
- certifikat, na podlagi katerega je bila ta izjava dana,<br />
- dovoljenje za vgradnjo,<br />
- ateste za uporabljene in vgrajene materiale<br />
- evidence internih meritev in kontrol,<br />
- po eno kopijo montažnih načrtov za vsako dobavljeno kretnico:<br />
montažni načrt celotne kretnice na pragih, v merilu M 1:50,<br />
montažni načrt menjala, v merilu M 1:25,<br />
montažni načrt srcišča v merilu, M 1: 25<br />
- po dve kopiji strojnih načrtov za vsak posamezni tip kretnic:<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
strojni načrt srca in krilne tirnice s karakterističnim prerezom,<br />
strojni načrt ostrice in osnovne tirnice,<br />
strojni načrt vodilnih tirnic in osnovne tirnice s karakterističnim prerezom,<br />
načrte betonskega praga s karakterističnimi prerezi in razporedom lukenj,<br />
načrte vseh posameznih elementov kretnice: drsalnikov, podložnih plošč,<br />
elementov vodilnih tirnic, načina pritrditve, zapahovanja, drogovja …<br />
Izvajalec del predloži tudi Navodilo za vzdrževanje kretnic, kotalnih naprav in Navodilo za<br />
montažo kotalnih naprav.<br />
Stroški kontrolnega pregleda kretnic bremenijo Izvajalca.<br />
3.3. PRAGI<br />
3.3.1. LESENI PRAGI<br />
3.3.1.1. TEHNIČNI PREDPISI<br />
− Osnovni standard: SIST EN 13145<br />
− Posebne tehnične <strong>zahteve</strong> naročnika<br />
Zveza z drugimi referenčnimi dokumenti:<br />
- Pravilnik o ugotavljanju skladnosti in o izdajanju dovoljenj za vgradnjo elementov, naprav in<br />
sistemov v železniško infrastrukturo (Ur.l.RS št. 82/06),<br />
- Direktiva 2001/16/ES - Direktiva o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za<br />
konvencionalne hitrosti,<br />
- SIST EN 335-1 - Trajnost lesa in lesnih materialov - Definicija razredov ogroženosti pred<br />
biološkim napadom - 1. del: Splošno,<br />
- SIST EN 350-2 - Trajnost lesa in lesnih izdelkov - Naravna trajnost masivnega lesa - 2. del:<br />
Naravna trajnost in možnost impregnacije izbranih, v Evropi pomembnih vrst lesa,<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 142
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
- SIST EN 351-1 - Trajnost lesa in lesnih proizvodov – Zaščiten masivni les – 1. del: Klasifikacija<br />
penetracije in retencije zaščitnega sredstva,<br />
- SIST EN 599-1 - Trajnost lesa in lesnih proizvodov – Lastnosti preventivnih zaščitnih sredstev<br />
za les, določene z biološkimi testi – 1. del: Specifikacije glede na razrede ogroženosti,<br />
- vzorčenja razvrščena po prevzemni meji kakovosti (AQL) za kontrolo zaporednih partij (lotov),<br />
- SIST EN 844-3 - Okrogli in žagani les - Terminologija - 3. del: Splošni izrazi za žagani les,<br />
-<br />
- SIST EN 844-7 - Okrogli in žagani les - Terminologija - 7. del: Izrazi za biološko zgradbo lesa,<br />
- SIST EN 844-9 - Okrogli in žagani les - Terminologija - 9. del: Izrazi za značilnosti žaganega<br />
lesa,<br />
- SIST EN 844-10 - Okrogli in žagani les - Terminologija - 10. del: Izrazi za razbarvanost in<br />
napad gliv,<br />
- SIST EN 844-11 - Okrogli in žagani les - Terminologija - 11. del: Izrazi za razgradnjo lesa<br />
zaradi insektov,<br />
- PSIST 1015 - Gozdni lesni proizvodi – Bukovi hlodi,<br />
- SIST EN 1315-2 - Razvrščanje po izmerah – 2. del: Okrogli les iglavcev,<br />
- SIST EN 1316-1 - Okrogli les listavcev – Razvrščanje po kakovosti – 1. del: Hrast in bukev,<br />
- SIST ISO 2859-1 - Postopki vzorčenja pri kontroli po opisnih (atributivnih) spremenljivkah – 1.<br />
del: Pravila<br />
- JUS D.D1.020<br />
- JUS D.D1.021<br />
- JUS D.D1.022<br />
3.3.1.2. SPLOŠNE ZAHTEVE<br />
• Pragi morajo biti izdelani iz bukovega lesa ( Fagus silvatica) in hrastovega lesa (Quercus<br />
pedunculata in Quercus sessiliflora). Za odprto progo se lahko ponudijo bukovi in/ ali<br />
hrastovi pragovi, za kretnice in tir na mostovih z odprtim voziščem pa hrastovi pragi<br />
• Pragi morajo biti I. kategorije, min. profila 26x16 cm. Minimalna dolžina tirnega lesenega<br />
praga je 260 cm, kretniškega lesenega pa 240 cm.<br />
• Pragi morajo biti biti I. kategorije, izdelani iz bukovega ali hrastovega lesa za navadne<br />
progovne prage in iz hrastovega lesa za kretnice,<br />
• Leseni pragi morajo biti strojno žagani in na spodnji strani ostrorobi dimenzije prereza 26 x<br />
16 cm. Na zgornji strani je dovoljen rob ( tki. Lisica,) vendar le velikosti kot to zahtevajo<br />
normativi.<br />
• Pragovi morajo obvezno imeti zaščitena čela in to z »ježevo pločevino« ali »krono«, (samo<br />
»S« spone niso dovolj,) po potrebi pa še dodatno zaščito čela z jeklenim trakom ( bandažo).<br />
• Vsak tirni prag mora obvezno imeti:<br />
−<br />
−<br />
−<br />
poskoblana ležišča v isto ravnino,<br />
vrtane difuzne luknje na spodnji strani<br />
»numerator«, ki označuje letnico izdelave in impregnacije praga in sicer na zgornji<br />
strani, cca. 15 cm od čelnega roba praga,<br />
• Teža neimpregniranih pragov se lahko giblje:<br />
(za zračno suh les med 22 % in 30 %)<br />
−<br />
od 650 kg/m3 do maksimalno 830 kg/m3 – bukove pragove<br />
do maksimalno 900 kg/m3 – hrastove pragove<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 143
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
• Pragi se obvezno impregnirajo s kreozotnim oljem tipa «C« (po (WEI), izdelanim po EN<br />
13991 za kreozot, po postopku enojnega Rippinga (za hrast) ali dvojnega Ripinnga (za<br />
bukev)<br />
• Pragi se obvezno kvalitetno prevzamejo v neimpregniranem in ustrezno suhem stanju, kos po<br />
kos. Prevzete prage Prevzemalec označi s prevzemnim kladivom. Vse prage, ki se v fazi<br />
impregnacije deformirajo ( ukrivijo, razpokajo) je Izvajalec ( oz. njegov Dobavitelj) dolžan<br />
povezati z bandažo, ali jih nadomestiti z ustreznimi novimi.<br />
• Kontrola učinka impregnacije se izvede s Presslerjevim vrtalnikom.<br />
3.3.1.3. POSEBNI TEHNIČNI POGOJI ZA LESENE PRAGOVE<br />
Poleg splošnih zahtev je potrebno upoštevati dodatne <strong>zahteve</strong> in dopolnila Naročnika za<br />
dobavo in impregnacijo lesenih bukovih in hrastovih železniških pragov<br />
Dodatne <strong>zahteve</strong> Naročnika in dopolnitve po točkah standarda SIST EN 13145:2004:<br />
5.1.1. Tirni pragi – slika 7<br />
Oblika E1<br />
Oblika E2<br />
d min =18 cm, r min =10 cm<br />
d min =21 cm, r min =10 cm<br />
5.1.2. Kretniški pragi – slika 8<br />
Lisica je dovoljena samo na zgornjem robu praga in lahko sega največ:<br />
- enostranska: 5 cm od zgornjega roba po širini, in 5 cm po višini ( d=20 cm,<br />
r=11cm),<br />
- dvostranska: 3 cm od zgornjega roba iz obeh strani po širini, in 5 cm po višini<br />
(d=20cm, r=11cm)<br />
5.1.3. Tolerance:<br />
Dovoljena toleranca v dolžini praga +3cm / - 0 cm<br />
6.2. Neobdelani tirni in kretniški pragi:<br />
Tabela 2:<br />
♦ BELJAVA<br />
Pri hrastovih pragih je dovoljena, če je popolnoma zdrava, in ni dovoljena na naležni<br />
površini praga. V nobenem primeru ne sme preseči:<br />
- enostranska: 5 cm od zgornjega roba praga po širini in višini,<br />
- dvostranska: (vsaka) 3 cm od zgornjega roba praga po širini in 5 cm po višini<br />
Spodnji rob oz. ploskev ne sme vsebovati beljave.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 144
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Tabela 2:<br />
♦ RDEČE SRCE PRI BUKVI<br />
Slika 9 – maksimalno dovoljene dimenzije za<br />
Pozicija:<br />
7cm<br />
10 cm<br />
Prag, ki je rezan kot četverokotnik ima lahko maksimalno dimenzijo srca po širini 10,0 cm in<br />
po višini 7,0 cm<br />
Tabela 2:<br />
♦ NEPREKINJENA RAZPOKA:<br />
- maksimalna dolžina čelne razpoke je 25 mm,<br />
- maksimalna širina razpoke 5 mm – obvezna zaščita z bandažo.<br />
♦ SUŠNA RAZPOKA: ( na zgornji strani praga):<br />
- maksimalna dolžina čelne razpoke je 70 cm,<br />
- širina 3 mm in<br />
- globina 2 cm<br />
♦ RAZPOKA V JEDRU :<br />
- višina ne sme presegati ½ višine praga,<br />
- prag lahko vsebuje največ dve jedrni razpoki,<br />
- jedrna razpoka ne sme potekati po celi dolžini praga.<br />
♦ KOLESIVOST:<br />
- kolesivost ( okrožljivost) - ni dovoljena,<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 145
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
3.3.1.4. MOSTOVNI PRAGI<br />
Leseni mostovni hrastovi pragi so lahko različnih dimenzij in so natančno določene s<br />
projektom za vsak posamezni premostitveni objekt. Za posamezni objekt je s projektom<br />
natančno določena specifikacija pragov, iz katere je razvidna dimenzija pragov ( širina<br />
/ višina / dolžina) in število kosov, podano po posameznih dimenzijah.<br />
Vsi pragi morajo biti ostrorobi hrastovi, in prvega kakovostnega razreda ter izdelani iz<br />
zdravega lesa, zimske sečnje s postopkom rezanja. Pragi morajo biti ravni, brez krivin v<br />
vertikalni smeri in pravilnih oblik. Zgornja in spodnja ploskev praga morata<br />
biti medsebojno paralelni v smeri lesnih vlaken. Bočni vzdolžni ploskvi praga se morata sekati<br />
s spodnjo ploskvijo praga pod pravim kotom. Pragi ne smejo biti izdelani tako, da so letnice<br />
obrnjene proti zgornji površini (obratno žagani ali tesani). S pragov se mora odstraniti skorja,<br />
lubje, vraščene korenine, grče in zacepki. V vdolbinah, nastalih po odstranjevanju grč, vraslih<br />
korenin in podobno, se ne sme zadrževati voda. Pri izdelavi in transportu pragov uporaba<br />
cepina ni dovoljena. Da se prepreči infekcija lesa, je prepovedano pokrivanje čelne ploskve<br />
pragov.<br />
Hrastovi pragi se izdelujejo iz lesa zimske sečnje, lahko pa se izdelujejo tudi iz debel<br />
posekanih dve leti prej, v kolikor je beljava popolnoma odstranjena.<br />
Tolerance odstopanja mer za lesene prage za železniške mostove, pripravljene za vgradnjo<br />
in/ali za impregnacijo:<br />
− dolžina: ± 30 mm;<br />
− širina: ± 10 mm;<br />
− višina: + 0,5 mm/-0,5 mm;<br />
− pravokotni prečni presek 90 0 : max. odstopanje 3 0 .<br />
OPOMBA: toleranca pri dolžini je definirana ob pogoju, da sta oba konca odrezana pravokotno<br />
na vzdolžno os praga.<br />
Dimenzije in kakovost pragov morajo ustrezati zahtevam Naročnika in referenčnim<br />
standardom.Za višino in širino praga so verodostojne dimenzije v coni ležišča tira in to v coni s<br />
slabšimi dimenzijami.<br />
Za določevanje velikosti in položaja rdečega srca je verodostojno tisto čelo, na katerem rdeče<br />
srce obsega večjo površino ali neugodni položaj.<br />
Pred začetkom prevzema, mora Izvajalec ( Dobavitelj) prage primerno pripraviti. Pragi se<br />
zračnih skladovnic preložijo v za nalaganje ustrezne sklade.<br />
Na pragih ne sme biti zemlje, blata, ledu, žagovine in podobnih snovi. Pragi se odpremijo po<br />
kosu.<br />
Za ocenjevanje skladnosti proizvodov z zahtevami tehnične specifikacije mora proizvajalec<br />
uporabiti postopke modula B+F.<br />
3.<strong>3.2</strong>. BETONSKI PRAGI<br />
3.<strong>3.2</strong>.1. TEHNIČNI PREDPISI<br />
- SIST EN 13145<br />
- DB-TL 918 143<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 146
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
3.<strong>3.2</strong>.2. KARAKTERISTIKE BETONSKEGA PRAGA<br />
Materiali, ki bodo uporabljeni ali vgrajeni pri proizvodnji betonskih pragov morajo ustrezati<br />
standardom za materiale, ki zagotavljajo enako ali večjo kvaliteto za uporabljene in vgrajene<br />
materiale pri izdelavi betonskega praga kot je to zahtevano v standardu DB-TL 918 143,<br />
december 83.<br />
Izvajalec je dolžan k svoji Ponudbi priložiti najnovejšo verzijo standarda za materiale<br />
betonskega praga, ki ga ponuja - v slovenskem ali angleškem jeziku če so pragi višjega<br />
kakovostnega razreda kot je zahtevano .<br />
Ponudba bo sprejeta in enakovredno obravnavana le pod pogojem, da standard, po katerem<br />
Ponudnik/ Izvajalec ponuja svoje betonske prage, izpolnjuje vse <strong>zahteve</strong> standarda DB-TL<br />
918 143.<br />
Pri Ponudbi betonskih pragov morajo ponudniki upoštevati še:<br />
- osna obremenitev 225 kN/os in dolžinska 80 kN/m,<br />
- največja dovoljena hitrost 160 km/h<br />
- tirnice profila 60E1<br />
- tirna širina 1435 ± 1,5 mm<br />
- nagib tirnice 40:1 in brez nagiba ( kretnice in kretniške zveze)<br />
- pritrditev direktna ( brez rebraste podložne plošče)<br />
- sistem pritrditve Elastična »Pandrol« z elastično sponko tipa e-2055 ali podobno<br />
- tirnice bodo zvarjene v dolgi tirni trak;<br />
- pragi bodo vgrajeni v elektrificirano progo 3 kV istosmerne napetosti;<br />
- električni upornost min 6000 Ω v suhem stanju in min 3000 Ω v vlažnem stanju<br />
- proga je opremljena z signalno varnostno in telekomunikacijsko napravo;<br />
- pragi morajo biti projektirani in izdelani za uporabo v klimatskih pogojih, kjer se<br />
temperatura giblje v razponu od -30st C do +65st C;<br />
- možna mora biti vgradnja montažnih gumijastih plošč na mestih križanja železnice in<br />
ceste v nivoju;<br />
- možnost vgraditve tipskih montažnih gumijastih potnih prehodov.<br />
- možnost vgradnje vodilnih ali ščitnih tirnic<br />
- možnost pritrjevanja ozemljitvenih in signalnih kablov<br />
Ne glede na zgoraj omenjene splošne <strong>zahteve</strong> za material za izdelavo betonskih pragov,<br />
morajo lastnosti praga izpolnjevati še naslednje minimalne pogoje:<br />
Shema: Pritiski praga na gramozno gredo<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 147
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
- naležna površina praga na gramozno gredo ne sme biti manjša od 6.800 cm 2 ;<br />
- maksimalna širina naležne ploskve praga na gramozno gredo merjeno v sredini praga je<br />
lahko 24 cm;<br />
- dolžina praga je l = 260 cm ± 10 mm;<br />
- tip praga: monoblok, prednapeti.<br />
3.<strong>3.2</strong>.3. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA BETONSKI PRAG<br />
Izvajalec/ Ponudnik mora ponuditi betonski prag za sistem tirnic 60 E1 [49 E1].<br />
Ponudnik/ Izvajalec mora v Ponudbi predložiti potrebne Načrte in statični izračun za betonski<br />
prag, ki ga ponuja in najnujnejše izračune, ki bodo Naročniku omogočili ocenitev primernosti<br />
ponujenega praga glede na <strong>zahteve</strong>.<br />
Ponudnik/ Izvajalec lahko priloži Ponudbi tudi druge tehnične podatke, za katere meni, da<br />
bodo lahko v pomoč Naročniku pri presoji primernosti praga.<br />
Armatura, sila prednapenjanja, višina praga in oblika praga niso predpisani in jih določi<br />
proizvajalec praga glede na svojo tehnologijo proizvodnje ter tehnične in ostale <strong>zahteve</strong><br />
razpisne dokumentacije.<br />
Ponudnik/ Izvajalec mora garantirati doživljensko uporabnost praga, ki je 50 let, kar pomeni da<br />
mora v tem obdobju biti zagotovljena nespremenjena sila prednapetja praga ne glede na<br />
minimalno ali maksimalno obremenitev.<br />
3.<strong>3.2</strong>.4. OSTALE ZAHTEVE<br />
Bočne ploskve betonskega praga v območju pritrditve tirnice na prag in naprave proti<br />
vzdolžnemu pomiku tirnic (glej poglavje - Naprave proti vzdolžnemu pomiku tirnic za betonski<br />
prag) morajo zagotavljati kvalitetno medsebojno prileganje tako za sistem tirnic 60 E1 [49 E1].<br />
Za povezavo določenih signalno varnostnih Naprav, ki so pritjene na tirnice, je pri proizvodnji<br />
pragov potrebno upoštevati način pritrditve cevi na betonski prag. Eden od možnih načinov<br />
pritrditve je prikazan v podčlenu 4.1, Priloga 1 “Pritrditev cevi na betonski prag za potrebe SV<br />
in TK naprav”.<br />
Vsak betonski prag mora imeti vtisnjeno letnico, mesec in dan proizvodnje in naklon ležišča<br />
tirnice..<br />
3.<strong>3.2</strong>.5. DIMENZIONIRANJE PRAGOV<br />
Prednapeti betonski pragi morajo biti projektirani in dimenzionirani tako, da izpolnjujejo<br />
naslednje <strong>zahteve</strong>:<br />
- negativni upogibni moment v sredini praga - zgornja stran Mn = - 12 kNm<br />
- pozitivni upogibni moment v sredini praga - spodnja stran Mn = + 9 kNm<br />
- negativni upogibni moment pod tirnico - zgornja stran Ms = - 16 kNm<br />
- dovoljena tlačna trdnost v betonu zaradi prednapenjanja<br />
upoštevajoč kontrakcijo in reologijo<br />
δ = 12 N/mm2<br />
- maksimalna natezna trdnost pri testu praga na upogib 3 N/mm2<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 148
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
3.<strong>3.2</strong>.6. TEHNIČNI POGOJI PRI PREGLEDU PRAGOV<br />
Naročnik bo izvršil dodatno kontrolo in pregled ponujenih pragov v proizvodnem obratu<br />
proizvajalca pragov po tehničnih pogojih za dobavo prednapetih betonskih pragov, ki jih<br />
uporabljajo za take prevzeme nemške železnice (DB-TL 918 143).<br />
Pri uporabi zgoraj navedenih tehničnih pogojev za dobavo prednapetih betonskih pragov, je<br />
potrebno upoštevati naslednje spremembe oziroma dopolnitve:<br />
- inicijalke “DB” je potrebno nadomestiti s “SŽ”,<br />
- kadarkoli se reference nanašajo na “Deutsche Bundesbahn” jih je potrebno smiselno<br />
razumeti kot “Slovenske železnice”.<br />
Spremembe, posebno pa dodatne <strong>zahteve</strong> s strani Naročnika, ki jih je potrebno upoštevati pri<br />
Ponudbi praga ob že navedenih tehničnih pogojih so:<br />
A/ Minimalna trdnost betona<br />
Vsak vzorec betona mora doseči sledeče vrednosti:<br />
- tlačna trdnost v betonu po 28 dneh 55 N/mm2<br />
- tlačna trdnost v betonu v momentu prednapetja 40 N/mm2<br />
- upogibna natezna trdnost po 7 dneh 6 N/mm2<br />
B/ Način pritrditve tirnice<br />
Vse dimenzije praga in sama konstrukcija praga mora zadostovati pogojem elastične pritrditve<br />
sistema Pandrol (glej podčlen - Elastična pritrditev), ki jo zahteva Naročnik, predvsem tudi<br />
zaradi sider elastične pritrditve, ki se morajo vgraditi v betonski prag že pri proizvodnji praga.<br />
C/ Tolerance proizvodnje<br />
- vse dimenzije praga (dolžina, širina, višina) +/- 3 mm<br />
- položaj jekla za prednapenjanje +/- 3 mm<br />
- tirna širina 1435 mm +0,5 mm<br />
- 2,5 mm<br />
Končna kontrola in prevzem betonskih pragov od strani Inženirja se opravi s kontrolo tirne<br />
širine, ki je predpisana za preglede novih i remontiranih tirov obstoječih prog obnovljenih z<br />
novim materialom. Dovoljeno odstopanje od predpisane tirne širine 1435 je ± 2 mm.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 149
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
3.<strong>3.2</strong>.7. PRAGI Z VARNOSTNO TIRNICO<br />
Za izvedbo varnostnih tirnic na mostovih z zaprtim voziščem je Izvajalec dolžan zagotoviti<br />
betonske prage, kjer je poleg osnovne tirnice predvidena pritrditev za varnostno tirnico.<br />
Ponudnik/ Izvajalec mora v Ponudbi predložiti detajle pritrditve varnostne tirnice na betonski<br />
prag, posebej še za prage, kjer so varnostne tirnice upognjene proti osi tira.<br />
Na osnovni tirnici je na mostu v dolžini varnostne tirnice potrebno vgraditi s projektom<br />
predvideno elastično pritrditev npr. Pandrol – Vipa ali podobno.<br />
Žleb med varnostno in osnovno tirnico je določen v Pravilniku o pogojih za projektiranje,<br />
gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog ( Ur.l. R.S. št. 14/2003).<br />
3.4. PRITRDILNI MATERIAL<br />
3.4.1. VIJAKI ZA LESENE PRAGE - TIRFONI<br />
Vijaki za prage, ki jih ponuja Izvajalec morajo glede osnovnega materiala, oblike, označevanja,<br />
kontrole kvalitete in pogojev dostave izpolnjevati <strong>zahteve</strong> JŽS G1.341 in kodeksa UIC 864- 1/<br />
O. Pregled materiala se bo izvajal skladno s poglavjem 3. in 3.11. - Kontrola kakovosti<br />
elementov in naprav.<br />
3.4.2. DVOJNE VZMETNE ELASTIČNE PODLOŽKE<br />
3.4.2.1. TEHNIČNI PREDPISI<br />
Oblike in dimenzije dvojnih vzmetnih elastičnih podlošk so podane s standardom JŽS G1. 326.<br />
Kvaliteta osnovnega materiala je definirana s kodeksom UIC 864-3 po katerem se vrši tudi<br />
kontrola in prevzem.<br />
3.4.2.2. DODATNE ZAHTEVE NAROČNIKA<br />
Elastičnost dvojnih podložnih podlošk po razbremenitvi 40-10 kN je min 0,8 mm. Višina po<br />
razbremenitvi na 0 kN minimalno 17,8 mm po zgoraj navedenem kodeksu.<br />
Vsa poročila o kvaliteti materiala so sestavni del dokumentacije, ki jo je Izvajalec dolžan<br />
predložiti Inženirju.<br />
3.4.3. ELASTIČNE SPONKE<br />
- Navodilo 345 za dobavo, vgradnjo in vzdrževanje elastične pritrditve Pandrol na mreži JŽ ( št.<br />
345; SJŽ št. 8-9/ 1987)<br />
Naročnik je kot elastični pritrdilni material za profil tirnice 60 E1 [49 E1], izbral sistem, ki je<br />
enak ali podoben elastični sponki Pandrol tipa e-2055.<br />
Na premostitvenih objektih se zaradi dušenja vibracij in zmanjševanja hrupa, skladno s<br />
projektno dokumentacijo, zahteva obvezna uporaba sistema elastične antivibracijske pritrditve<br />
tipa Pandrol – Vipa ali podobno.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 150
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
3.4.4. PODLOŽNE PLOŠČICE EVA (Ethyl Vinyl Acetate)<br />
Poleg elastičnih sponk in sider za betonske prage (glej Prilogo: 3) mora Izvajalec/ Ponudnik<br />
ponuditi tudi:<br />
Podložne ploščice za pod tirnice v ležišču na betonskem pragu morajo zadostovati zahtevam<br />
kodeksa UIC 864-5.<br />
3.4.5. TIRNIČNI IZOLATORJI<br />
- Navodilo 345 – Navodilo za dobavo, vgradnjo in vzdrževanje elastične pritrditve »Pandrol« na<br />
mreži JŽ ( št. 345; SJŽ št. 8-9/ 1987) dopolnjena z originalno specifikacijo proizvajalca.<br />
Tirnični izolatorji morajo biti iz sintetičnega materiala ojačanega s steklenimi vlakni, ki jih mora<br />
biti v skupnem volumnu materiala najmanj 30%. Material za tirnične izolatorje mora biti<br />
odporen na UV žarke.<br />
Dodatne <strong>zahteve</strong>, ki jih mora izpolnjevati ponujeni tirnični izolator:<br />
- specifična teža 1,3 - 1,45 g/ccm<br />
- električna upornost min. 10 exp.12 Ohm x cm<br />
Ostale pogoji in <strong>zahteve</strong>, ki jih morajo izpolnjevati tirnični izolatorji so enake zahtevam za EVA<br />
podložne ploščice.<br />
3.4.5.1. POSEBNE ZAHTEVE<br />
Izvajalec je dolžan uskladiti:<br />
- sistem zahtevane elastične pritrditve Pandrol ali podobno s konstrukcijo betonskega<br />
praga;<br />
- dobavo sider pritrdilnega materiala in proizvodnjo betonskih pragov.<br />
3.5. TOLČENEC ZA GRAMOZNO GREDO ŽELEZNIŠKIH TIROV<br />
- Navodilo za kakovost in nadzor kakovosti tolčenca za gramozno gredo železniških tirov (Ul.RS<br />
št.39/95),<br />
- Navodila o spremembah navodila za kakovost in nadzor kakovosti tolčenca za gramozno<br />
gredo železniških tirov (Ul.RS št.75/96).<br />
Kontrolne prevzeme tolčenca za gramozno gredo bo Naročnik izvajal skladno z zgoraj<br />
navedenimi navodili.<br />
Kakovost kamnine za proizvodnjo tolčenca se izkazuje z letnim certifikatom o skladnosti<br />
kamnine kot surovinskega materiala s standardom JUS B.B2.009 in zgoraj navedenim<br />
navodilom.<br />
Vsa poročila o kvaliteti tolčenca za gramozno gredo železniških tirov so sestavni del<br />
dokumentacije, ki jo je Izvajalec dolžan predložiti pri tehničnemu pregledu objekta.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 151
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
3.6. VARILNI MATERIAL ZA TERMITSKO VARJENJE<br />
Varilni material za termitsko varjenje tirnic mora izpolnjevati vse pogoje za varjenje tirnic<br />
sistema 60E1 [49E1], tako glede kvalitete materiala tirnice, kot tudi oblike tirnice.<br />
3.7. IZOLIRANI LEPLJENI STIKI<br />
3.7.1. TEHNIČNI PREDPISI<br />
Tehnične in posebne <strong>zahteve</strong>, ki so navedene v tem poglavlju predstavljajo minimum zahtev<br />
Naročnika, ki jih morajo izpolnjevati izolirani stiki.<br />
- Pravilnik 312 Sužbeni glasnik ZJŽ št. 2/84 in št. 3/85<br />
- tirnice 60 E1 in/ali 49 E1 po SIST EN 13674-1 – 1.del: Vignolove tirnice z maso 46kg/m in<br />
več,<br />
3.7.2. POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE<br />
Izvajalec/ Ponudnik mora ponuditi izolirane lepljene stike tipa “L” in tipa “M”, ki se izdelajo iz<br />
tirnice sistema 60 E1, po potrebi [49 E1] z kakovostno oznako R350 HT, po standardu SIST<br />
EN 13674-1. Pri tem je potrebno upoštevati elastično pritrditev tirnice na prag tipa Pandrol ali<br />
podobno.<br />
Minimalna dolžina izoliranega stika tipa »L«, ki se ga dobavi za vgradnjo v odprto progo je<br />
3,00 m<br />
3.7.3. KONTROLA IN PREIZKUSI LIS<br />
Izolirani lepljeni stiki tipa “L” morajo biti pripravljeni za pregled in prevzem v skupinah skladno<br />
z 46. čl. Pravilnika 312.<br />
Za preizkus kvalitete izoliranega lepljenega stika tipa “M” je potrebno na terenu izdelati 1 stik<br />
izven tira iz enakega materiala in ga preizkusiti, kot je predvideno v nadaljevanju.<br />
Vrste in obseg preizkušanja na vzorcih so sledeči:<br />
- izgled vsak stik<br />
- ravnost vsak stik<br />
- trdota po zahtevi prevzemnega organa<br />
- električna upornost vsak stik<br />
- natezna trdnost 1 vzorec na skupino<br />
- dinamična trdnost 1 vzorec na skupino<br />
Vizualni pregled izoliranega lepljenega stika obsega pregled voznih površin, ki ne sme biti<br />
obarvana ali prekrita z lepilom.<br />
Pregled ravnosti površine se izvaja z jeklenim ravnilom dolžine 1 m. Dovoljeno odstopanje na<br />
stiku na vozni površini je +/- 0,2 mm. Odstopanja na bočni strani izolirnega stika niso<br />
dovoljena.<br />
Električna upornost se meri na vsakem izoliranem lepljenem stiku in mora biti 40 ohmov ali<br />
več.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 152
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Natezna trdnost izoliranega lepljenega stika se dela na vzorcu, ki ga izbere Naročnik in sicer<br />
na vzdolžni osi tirnice. Pri izoliranih lepljenih stikih tipa tirnice 49 E1 mora biti sila loma 1800<br />
kN, pri 60 E1 pa 2250 kN.<br />
Dinamična trdnost se na vzorcu preizkuša takole: stik (vzorec) se postavi na dve podpori, ki<br />
sta med seboj oddaljeni 1000 mm. Vzorec se obremeni z minimalno silo 15 kN in maksimalno<br />
silo 250 kN. Pri tirnicah manjšega profila kot je S49 zgornja sila ne sme biti večja od 200 KN.<br />
Frekvenca preizkušanja (pulzator) mora biti med 500 in 550 nihanj na minuto. Po 5 milijonih<br />
ponovitev (pulzacij) izolirani stik ne sme imeti nobene razpoke v območju spojk in lepilo ne<br />
sme kazati nobenih sprememb.<br />
Po pregledu in preizkusih je potrebno sestaviti pisna poročila o pregledih, ki jih podpišeta<br />
Naročnik in proizvajalec in predstavnik pooblaščene ustanove, ki sodeluje pri pregledu.<br />
Ob prevzemu je potrebno predložiti tudi izkazi kontrole, ki jih je izvedel sam proizvajalec<br />
lepljenih izoliranih stikov ob lastni kontroli proizvodnje.<br />
Proizvajalec je dolžan pripraviti pooblaščen laboratorij za izvedbo testov. Testi se morajo<br />
opraviti v prisotnosti Naročnikove pooblaščene osebe.<br />
Označbe izoliranih lepljenih stikov morajo biti vtisnjene v spojke, in morajo vsebovati naslednje<br />
podatke: oznako proizvajalca izoliranega stika, leto izdelave in serijsko številko.<br />
Dobavljajo se izključno izolirani lepljeni stiki, ki so označeni z znakom kontrolno-prevzemnega<br />
organa. Na vozni površini tirnice mora biti rdeče obrobljena nalepka z napisom "POZOR! NE<br />
MEČI!" v slovenskem jeziku.<br />
Vsa poročila o kvaliteti izoliranih lepljenih stikov so sestavni del dokumentacije, ki jo je<br />
proizvajalec izoliranih lepljenih stikov dolžan predložiti prevzemniku. Proizvajalec/ dobavitelj je<br />
dolžan ob pregledu in prevzemu izoliranih stikov predložita dokazila - ateste o kvaliteti vseh<br />
vgrajenih materialov.<br />
Ob vsakem izoliranem stiku tipa „M“ mora biti priloženo navodilo za skladiščenje in montažo<br />
(lepljenje) v slovenskem jeziku skupaj s tehnično in varnostno listo za priloženo lepilo.<br />
Proizvajalec je dolžan predati ES izjavo o skladnosti in primernosti za uporabo, certifikat in<br />
preskusno poročilo.<br />
Priloge:<br />
• Priloga 10 - Načrt izoliranega stika za profil tirnice 49E1<br />
• Priloga 11 - Načrt izoliranega stika za profil tirnice 60 E1<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 153
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
3.8. MONTAŽNA GUMI VOZIŠČA ZA NIVOJSKE CESTNE PREHODE<br />
Komponente za gumi vozišča na nivojskih prehodih morajo izpolnjevati tehnične <strong>zahteve</strong> in<br />
pogoje kot sledi:<br />
- osnovni material vulkanizirana guma<br />
- Električna odpornost elementa cca 250 000 ohmov<br />
- osnovni material (jedro elementa):<br />
• trdota 70 ± 8 shora<br />
• specifična teža 1,15 ± 0,04<br />
• natezna trdnost >2N/mm2<br />
• raztezek ob prelomu >40%<br />
- vrhnji del ovoj (elementa)<br />
• trdota 67 +/- 5 shora<br />
• specifična teža 1,15 ± 0,015<br />
• natezna trdnost >8,5N/mm2<br />
• raztezek ob prelomu >100%<br />
- barva elementov : črna<br />
- teža elementov do največ 150 kg<br />
- velikost elementov:<br />
• vmesni elementi naj bodo dolžine cca. 60 cm<br />
• zunanje elementi naj bodo dolžine cca. 120 cm<br />
- vozna površina elementov mora biti profilirana oziroma narebrena in obdelana tako, da<br />
zagotovi zahtevam za preprečitev zdrsov vozil<br />
Poleg vseh navedenih zahtev morajo elementi imeti še naslednje lastnosti:<br />
• zadovoljivo nosilnost in odpornost za velike obremenitve cestnih tovornih<br />
vozil,<br />
• odpornost na agresivne snovi, ki so v rabi v cestnem in železniškem prometu,<br />
• obliko, ki ustreza zahtevam cestne in železniške infrastrukture,<br />
• zanesljiv integriran način medsebojne povezave in pričvrstitve<br />
sistema jeklenih palic, ki vzdolžno povezujejo elemente iz gume.<br />
• lahka vgradnja - ročno ali z lahko progovno mehanizacijo<br />
• zaželene so reference drugih železniških uprav pri vgradnji na interoperabilnih<br />
progah<br />
Podatki za montažne T AB elemente prehoda<br />
- material armirani beton<br />
- kvaliteta betona >45 v skladu z DIN 1045<br />
- površina gladka in brez razpok<br />
Na stiku med asfaltom in betonskim »T« robnikom se vgradi bitumenski trak<br />
Montažno vozišče iz gume mora imeti:<br />
- dovoljenje za vgradnjo elementov,<br />
- ES izjavo o skladnosti in primernosti za uporabo<br />
- certifikat, na podlagi katerega je bila ta izjava dana .<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 154
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
3.9. NAPRAVE PROTI VZDOLŽNEMU POMIKU TIRNIC ZA BETONSKI PRAG<br />
Osnovna oblika naprave proti vzdolžnemu pomiku tirnic in osnovne dimenzije naprave so<br />
prikazane na shemi 14 in 15 za tirnice sistema 49E1 in na shemi 15 in 16 za tirnice sistema<br />
60 E1. Ponudnik/ Izvajalec mora skladno s shemami za osnovno obliko naprave in osnovnimi<br />
dimenzijami naprave, ponuditi naprave proti vzdolžnemu pomiku tirnic tudi v odvisnosti od<br />
oblike betonskega praga, ki ga Ponudnik/ Izvajalec ponuja (glej podčlen 3.<strong>3.2</strong>.4 - Ostale<br />
<strong>zahteve</strong>). Naleganje naprave na betonski prag mora zagotavljati maksimalno učinkovitost<br />
naprave v smislu preprečevanja vzdolžnega pomika tirnice.<br />
3.9.1. IZDELAVA NAPRAV PROTI VZDOLŽNEMU PREMIKU<br />
Tolerance pri izdelavi naprave, v kolikor niso obeležene na shemi, so +/- 1mm.<br />
Material za izdelavo naprave mora biti jeklena pločevina, kvalitete St 44 - 3 v skladu z DIN<br />
17100 standardom ali drugim enakovrednim standardom.<br />
Ponudba mora vsebovati kompletno napravo – oz.vse tri dele naprave.<br />
3.9.2. OZNAČBE NA NAPRAVAH PROTI VZDOLŽNEM PREMIKU<br />
Na del naprave, ki je ob vgraditvi viden in se ne troši, je potrebno vtisniti podatke o letu<br />
proizvodnje naprave (zadnji dve številki) in ime Proizvajalca.<br />
3.9.3. PREGLED IN PREIZKUS NAPRAV PROTI VZDOLŽNEMU POMIKU TIRA<br />
Naročnik bo izvedel kontrolni pregled dimenzij naprav po priloženih shemah in dovoljenih<br />
tolerancah z uporabo Wald statistične metode.<br />
Vsa poročila o kvaliteti naprav proti vzdolžnemu pomiku tirnic za betonski prag so sestavni del<br />
dokumentacije, ki jo je Izvajalec dolžan predati.<br />
3.10. NAPRAVE PROTI BOČNEMU PREMIKU TIRA ZA BETONSKI PRAG<br />
Osnovna oblika naprave proti bočnemu premiku tira za betonski prag je prikazana v Prilogi:<br />
18. Ponudnik/ Izvajalec mora skladno s shemami za osnovno obliko naprave in osnovnimi<br />
dimenzijami naprave, ponuditi naprave proti bočnem premiku tira tudi v odvisnosti od oblike<br />
betonskega praga, ki ga Ponudnik/ Izvajalec ponuja ( glej podčlen 3.<strong>3.2</strong>.4 - Ostale <strong>zahteve</strong>).<br />
Naleganje naprave na betonski prag mora zagotavljati maksimalno učinkovitost naprave v<br />
smislu preprečevanja bočnega premika tira.<br />
3.10.1. IZDELAVA NAPRAV PROTI BOČNEM PREMIKU<br />
Tolerance pri izdelavi naprave, v kolikor niso obeležene na shemi, so +/- 1mm.<br />
Material za izdelavo naprave mora biti jeklena pločevina, kvalitete St 44 - 3 v skladu z DIN<br />
17100 standardom ali drugim enakovrednim standardom.<br />
Ponudba mora vsebovati kompletno napravo – vijaki, tirfoni…<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 155
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
3.10.2. OZNAČBE NA NAPRAVAH PROTI BOČNEM PREMIKU TIRA<br />
Na napravo, ki bo vgrajena je treba vidno vtisniti podatke o proizvajalcu in leto izdelave<br />
naprave (zadnji dve številki).<br />
3.10.3. PREGLED IN PREIZKUS NAPRAV PROTI VZDOLŽNEMU POMIKU TIRA<br />
Naročnik bo izvedel kontrolni pregled dimenzij naprav po priloženih shemah in dovoljenih<br />
tolerancah z uporabo Wald statistične metode.<br />
Vsa poročila o kvaliteti naprav proti vzdolžnemu pomiku tirnic za betonski prag so sestavni del<br />
dokumentacije, ki jo je Izvajalec dolžan predati.<br />
3.11. KONTROLA KAKOVOSTI ELEMENTOV IN NAPRAV<br />
Ko so elementi, naprave in sistemi pripravljeni za kontrolni pregled, Izvajalec ponudi termin<br />
prevzema Naročniku. Naročnik ponujeni termin potrdi ali pa se dogovori nov termin.<br />
Pregled in prevzem elementov zgornjega ustroja, kot so tirnice, kretnice, leseni in kretniški<br />
pragovi, lepljeni izolirani stiki, bo opravljen v prostorih Izvajalca ( oz. njegovega Proizvajalca).<br />
Pregled in prevzem materiala bo opravil Naročnik skupaj z Izvajalecem, ali v njihovem imenu<br />
Kontrolni organ.<br />
Izvajalec (Proizvajalec) mora pred pričetkom pregleda predložiti plan zagotavljanja kontrole<br />
kakovosti. Predložiti mu mora dokumentacijo vseh kontrolnih postopkov, ki jih je sam izvedel<br />
pri proizvodnji in rezultate že izvedenih kontrol.<br />
Pri pregledu in prevzemu se opravi:<br />
- ogled proizvodnje in procesov dela pri proizvajalcu,<br />
- vizualni pregled elementov, naprav ali sistemov,<br />
- pregledajo atesti za vse uporabljene materiale,<br />
- opravi pregled evidenc opravljenih notranjih kontrol proizvajalca,<br />
- dimenzijska kontrola elementov, naprav ali sistemov,<br />
- izvedejo zahtevane meritve,<br />
- preverbo upoštevanje posebnih zahtev raspisne dokumentacije in zahtev Naročnika,<br />
- kontrola kompletnosti tehničke dokumentacije,<br />
- predpisani testi kontrole kakovosti, ki jih je dolžan opravljati proizvajalec v sklopu<br />
rednih preverjanj in kontrol. Kontrole in testiranja se lahko opravijo v prostorih<br />
proizvajalca, njegovem laboratoriju ali drugem priglašenem in akreditiranem<br />
laboratoriju, skladno s predpisanim procesom vodenja sistema zagotavljanja<br />
kakovosti proizvajalca,<br />
- pregled kompletnosti zahtevanih dokumentov, navodil, dokazil,<br />
V kolikor se ob pregledu oz. prevzemu materiala ali opreme pokaže, da le ta ni skladna z<br />
zahtevami Razpisne dokumentacije, bo ta v celoti zavrnjena. Izvajalec je dolžan na svoje<br />
stroške elemente, naprave ali sisteme nadomestiti s skladnim oz. zavrnjene usposobiti glede<br />
na <strong>zahteve</strong> Razpisne dokumentacije.<br />
Po uspešno opravljanem pregledu se napiše prevzemni zapisnik in vidno označi prevzeti<br />
material. Od proizvajalca se prevzame dokumentacija vezana na predmet pregleda, ES izjava<br />
o skladnosti in primernosti, certifikat, tehnična dokumentacija, načrti, navodila …<br />
Fotokopija prevzete dokumentacije se preda tudi Inženirju.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 156
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Po dobavi elementov, naprav ali sistemov v državo Naročnika Izvajalec kot prejemnik<br />
materiala ali opreme in Inženir opravita pregled na gradbišču. V primeru kakršnekoli<br />
reklamacije le to izvede Izvajalec.<br />
Na podlagi prevzete dokumentacije Inženir dovoli vgradnjo ali priključitev elementov, naprav<br />
ali sistemov na železniško infrastrukturo.<br />
Naročnik ali Inženir lahko pooblastita neodvisni Organ za kontrolo in testiranje določenih<br />
postopkov/ materialov in procesov. V ta namen se neodvisnega kontrolorja šteje za<br />
pomočnika Inženirja.<br />
Na podlagi prevzemne dokumentacije Inženir dovoli vgradnjo dobavljenega materiala ali<br />
opreme.<br />
Za kvaliteto in količine elementov, naprav ali sistemov odgovarja Izvajalec do predaje objekta<br />
Naročniku.<br />
Stroške dela pooblaščene ustanove krije Naročnik. Ostale stroške kot so stroški nastanitve in<br />
prehrane kontrolnega osebja, stroški prevoza kontrolnega osebja, stroški za orodja, energijo in<br />
material ter preiskave, so stroški Izvajalca.<br />
3.12. OPREMA PROGE - PROGOVNE OZNAKE<br />
Progovne oznake, ki se nameščajo ob tiru ne smejo segati v premikalne steze.<br />
3.12.1. PROGOVNE OZNAKE ZA OS IN VIŠINO TIRA<br />
Podatke o geometriji tira - os in višino tira je potrebno zavarovati na progovnih oznakah -<br />
fiksnih točkah in sicer na način, kot ga predpisuje standard JUS P.B8.001 in projektna<br />
dokumentacija.<br />
3.12.2. OZNAKE ZA KRIVINE<br />
Z oznakami za krivine se zaznamuje začetek (ZP) in konec prehodnice (KP). Pri lokih brez<br />
prehodnice se zaznamuje začetek loka (ZL) in konec loka (KL). Postaviti jih je v skladu s<br />
standardom JUS P.B8.002.<br />
3.12.3. OZNAKE ZA KONTROLO VZDOLŽNEGA POTOVANJA TIRNIC<br />
Zaradi kontrole tira vključenega v neprekinjeno zvarjeni tir, je potrebno vgraditi stalne -<br />
kontrolne oznake. Postavitev oznak za kontrolo je predpisana s veljavno zakonodajo in<br />
projektno dokumentacijo. Izdelane in vgrajene morajo biti po standardu JUS P.B8.001.<br />
3.12.4. STALNE OZNAKE ZA PREDORE<br />
Oznake za predore so na enotirni progi nameščene na vhodnem portalu na desni strani, na<br />
izhodu pa na levi strani proge. Na oznakah so izpisani ime predora, zaporedna številka<br />
predora na tej progi in dolžina predora.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 157
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
3.12.5. KILOMETRSKI IN HEKTOMETRSKI KAMNI<br />
S kilometrskimi in hektometrskimi oznakami se označuje oddaljenost od začetka proti koncu<br />
proge na vsakih 1000 m oziroma vsakih 100 m. Kilometrniki in hektometrniki se izdelujejo in<br />
vgrajujejo po standardu JUS P.B8.012.<br />
3.12.6. PADOKAZI<br />
Padokazi se postavljajo na mestih, kjer je sprememba vzdolžnega nagiba proge - lom nivelete<br />
in označujejo velikost in dolžino vzpona, padca ali horizontale. Padokazi se izdelujejo in<br />
vgrajujejo po standardu JUS P.B8.013.<br />
3.12.7. LOČNICE<br />
Signalne označbe ločnice se postavljajo na mestu, kjer je razdalja med tiri (os od osi) na<br />
normalnotirnih progah 3,50 m. Izdelujejo se po standardu JUS P.B8.031.<br />
3.12.8. OSTALO<br />
Na stalnih objektih (mostovi, predori, ipd.) pri katerih ni mogoče postaviti progovna znamenja,<br />
se potrebni elementi zaznamujejo in napišejo na ustreznem mestu na površini objekta ali na<br />
posebej ugrajeni tablici.<br />
4. PRILOGE<br />
4.1. Priloge k podčlenu 3.<strong>3.2</strong> – Betonski pragi<br />
Priloga 1 -<br />
Priloga 2 -<br />
Pritrditev cevi na betonski prag za potrebe SV in TK<br />
naprav<br />
Opis karakterističnih vidnih napak pri proizvodnji<br />
betonskih pragov<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 158
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 159
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Priloga: 1<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 160
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 161<br />
Priloga: 2
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
4.2. Priloge k podčlenu 3.4. - Pritrdilni material<br />
Priloga 3 -<br />
Priloga 4 -<br />
Priloga 5 -<br />
Načrt elastične pritrditve Pandrol<br />
Načrt podložne ploščice EVA za betonski prag<br />
Načrt tirničnega izolatorja Pandrol<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 162
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 163<br />
Priloga: 3
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Priloga: 3<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 164
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
PODLOŽNA PLOŠČICA » EVA«<br />
za betonski prag<br />
Priloga: 4<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 165
TIRNIČNI IZOLATOR<br />
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Priloga: 5<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 166
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
4.3. Priloge k podčlenu <strong>3.2</strong> - Kretnice<br />
Priloga 6 - Shema kretnice UIC 60 - 500 - 1:12<br />
Priloga 7 -<br />
Priloga 8 -<br />
Priloga 9 -<br />
Shema kretnice UIC 60 - 300 - 6st.<br />
Shema kretnice S49 - 300 - 6st.<br />
Shema kretnice S49 - 200 - 6st.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 167
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Priloga: 6<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 168
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Priloga: 7<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 169
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Priloga: 8<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 170
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Priloga: 9<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 171
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
4.4. Priloge k podčlenu 3.7 - Izolirani lepljeni stiki<br />
Priloga 10 -<br />
Izolirani lepljeni stik S49<br />
Priloga 11 - Izolirani lepljeni stik UIC 60<br />
Priloga 12 -<br />
Priloga 13 -<br />
Izolirani lepljeni stik tipa “L”<br />
Izolirani lepljeni stik tipa “M”<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 172
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Priloga: 10<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 173
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Priloga: 11<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 174
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
IZOLIRANI LEPLJENI STIK TIPA »L«<br />
Priloga: 12<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 175
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
IZOLIRANI LEPLJENI STIK TIPA »M«<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Priloga: 13<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 176
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
4.5. 6Priloge k podčlenu 3.9 - Naprave proti vzdolžnemu pomiku tirnic za betonski prag<br />
Priloga 14 -<br />
Naprava proti vzdolžnemu premiku tira za tirnico S49<br />
Priloga 15 -<br />
Naprava proti vzdolžnemu premiku tira za tirnico S49<br />
Priloga 16 - Naprava proti vzdolžnemu premiku tira za tirnico UIC 60<br />
Priloga 17 - Naprava proti vzdolžnemu premiku tira za tirnico UIC 60<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 177
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Priloga: 14<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 178
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Priloga: 15<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 179
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Priloga: 16<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 180
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Priloga: 17<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 181
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
4.6. 6Priloge k podčlenu 3.10 - Naprave proti bočnem premiku tira za betonski prag<br />
Priloga 18 -<br />
Naprava proti bočnem premiku tira za betonski prag<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 182
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
NAPRAVA PROTI BOČNEMU PREMIKU TIRA<br />
ZA BETONSKI PRAG<br />
Priloga: 18<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 183
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
•<br />
POSEBNI TEHNIČNI POGOJI ZA ZEMELJSKA DELA IN TEMELJENJE<br />
1.0 SPLOŠNI DEL<br />
1.1 Splošno<br />
Tehnični pogoji za zemeljska dela veljajo za zemeljska dela, ki so predvidena in opisana v projektni<br />
dokumentaciji za izvedbo obnove obstoječe proge. Poleg teh so v tehničnih pogojih opisana tudi dela,<br />
ki bi se lahko pojavila v času izvajanja (kemična stabilizacija, izvedba zamenjav materiala itn.).<br />
V primeru, da bo pri obnovi prišlo do vključitve projektnih rešitev, ki obsegajo uporabo tehnologij in<br />
materialov, ki niso zajeti v teh tehničnih pogojih, bo Naročnik za ta dela in nove materiale izdal<br />
"Dopolnila" k tem tehničnim pogojem.<br />
1.2 Izrazi in definicije<br />
V teh tehničnih pogojih uporabljene izraze in definicije je potrebno razumeti takole:<br />
1.2.1 STROKOVNI IZRAZI:<br />
- "humus" je površinski sloj tal, ki vsebuje organske snovi v takšni količini, da materiala ni<br />
dopustno uporabiti v gradbene namene,<br />
- "zemljina" je naravni vezljivi (gline, melji) ali nevezljivi (prod, pesek) material. Skupine in<br />
poimenovanje zemljin so opredeljene s standardom JUS U.B1.001,<br />
- "kamnina" je naravna snov, sestavljena iz enega ali več mineralov ali pa iz različnih kamnin. Po<br />
nastanku kamnine delimo v tri skupine: magmatske, sedimenten ali metamorfne. Kamnine se<br />
večinoma nahajajo v trdnem agregatnem stanju.<br />
- "sekundarna surovina" je umetno proizvedeni (agregat iz ekspandirane gline) ali odpadni<br />
industrijski produkt (elektrofilterski pepel, žlindra), ki se ga uporablja kot nadomestni material za<br />
zemljine in/ali zdrobljene kamnine,<br />
- "temeljna tla" so naravna tla, na katerih je predvidena gradnja železniškega telesa ali<br />
katerega koli drugega objekta, in so pripravljena tako, da ustrezajo predpisanim geotehničnim<br />
zahtevam,<br />
- "planum temeljnih tal" je na ustrezen način pripravljena površina temeljnih tal, na katerem gradimo<br />
železniško telo ali temeljimo objekt, in ki mora izkazovati zahtevane lastnosti,<br />
- "slabo nosilna temeljna tla" in "slabo nosilna zemljina" so temeljna tla oz. zemljine, ki ne<br />
izkazujejo s projektom predvidenih ali zahtevanih lastnosti in jih je potrebno poboljšati,<br />
- "nasip" je del železniškega ali cestnega telesa med planumom temeljnih tal in tamponskim<br />
slojem,<br />
- "posteljica" je zaključna plast železniškega nasipa ali izravnalna plast na temeljnih tleh v<br />
vkopu, ki zagotavlja ustrezno podlago za pripravo tamponskega sloja,<br />
- "tampon" - tamponski sloj je nosilna plast iz nevezanih zmesi kamnitih zrn, izvedena kot<br />
zaključna nosilna plast pod kamnito gredo iz tolčenca,<br />
- "mehansko stabilizirana plast" je plast mehansko (z valjanjem, nabijanjem) utrjene zemljine,<br />
zdrobljene kamnine ali tamponskega agregata<br />
- "kemično stabilizirana plast" je plast zemljine ali kamnitega agregata, ki je bila predhodno<br />
stabilizirana z apnom, cementom ali drugim vezivom in nato dodatno mehansko utrjena,<br />
- "drenažna plast" je plast, vgrajena z namenom, da se zagotovi hitrejše odvodnjavanje<br />
temeljnih tal ali nasipa. Je lahko horizontalna plast v nasipu, kontaktna plast med nasipom in<br />
temeljnimi tlemi ali pobočna kontaktna plast med zaledno brežino in nasipnim telesom, ki se<br />
prislanja na brežino,<br />
- "drenažni zasip" je zasip, ki se izvede nad drenažno cevjo ali za objekti, z namenom, da se<br />
zagotovi hitrejši odtok vode,<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 184
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
- "filterska plast - filterski zasip" je plast, ki se vgradi med zaledno zemljino in drenažno<br />
plastjo, z namenom, da se prepreči zablatitev drenažne plasti. Lahko je iz filterne polsti ali<br />
ustrezno sestavljene zmesi kamnitih zrn,<br />
- "zasip" je plast umetno nasutega materiala, ki se jo izvede v izkopu, med temelji ali steno<br />
objekta in zaledno zemljino do višine, ki je enaka površini naravnega terena,<br />
- "klin" je plast umetno nasutega materiala, ki se jo izvede nad površino naravnega terena, med<br />
temelji ali steno objekta in priključnim nasipom.<br />
1.3 Sistem kontrole in potrjevanja skladnosti zemeljskih del<br />
1.3.1 Sistem kontrole<br />
Sistem kontrole kakovosti in potrjevanja zemeljskih del je zasnovan na naslednjih aktivnostih:<br />
- Notranja kontrola izvajalca - izvaja " Laboratorij ",<br />
- Zunanja kontrola neodvisne tretje stranke - izvaja " Inštitut",<br />
- Strokovno tehnične odločitve o prevzemu ali zavrnitvi materialov ali posameznih faz izvedenih del<br />
- izvaja " Inženir ".<br />
Notranja kontrola Izvajalca, ki jo izvaja " Laboratorij " obsega naslednje kontrolne dejavnosti:<br />
• Predhodne preiskave<br />
Vse materiale iz trase ali iz stranskega odvzema, predvidene za uporabo, je potrebno preiskati, da se<br />
preverijo ustreznost in skladnost materiala z zahtevami projekta in teh tehničnih pogojev. Laboratorij<br />
na osnovi predhodnih preiskav izdela »Poročilo o predhodnih preiskavah materialov iz vira X, za<br />
vgradnjo v objekt Y«.<br />
Inženir na osnovi podatkov Poročila dovoli ( ali zavrne ) izvedbo poskusnega polja na objektu Y z<br />
materiali iz vira X.<br />
• Poskusna polja<br />
Izvajalec izdela poskusna polja, da se preveri obnašanje materialov in izbrane tehnologije vgrajevanja.<br />
Laboratorij s poostrenim obsegom meritev in preiskav spremlja izvedbo poskusnega polja in<br />
dokumentira lastnosti materialov in vgrajenih plasti.<br />
Izvedba poskusnih polj vedno in obvezno poteka ob prisotnosti Inštituta, razmerje meritev in preiskav,<br />
ki jih na poskusnem polju opravita Laboratorij in Inštitut ni določeno.<br />
Poročilo o izvedbi poskusnega polja izdela Laboratorij in potrdi Inštitut.<br />
Inženir na osnovi potrjenega Poročila o izvedbi poskusnega polja dovoli (ali zavrne) pričetek rednih del<br />
na zemeljskem objektu.<br />
• Notranja kontrola izvajalca med gradnjo<br />
Med gradnjo Laboratorij izvaja kontrolne meritve in preiskave, potrebne za preverjanje kakovosti in<br />
skladnosti zemeljskih del glede na <strong>zahteve</strong> projekta, v obsegu in na način, kot določajo projekt in<br />
tehnični pogoji. Ko laboratorij ugotovi, da sta kakovost materialov in izvedenih del skladna z<br />
zahtevami, obvesti Inštitut in zaprosi Inženirja za prevzem izvedenih del.<br />
Zunanja kontrola neodvisne tretje stranke je namenjena:<br />
- nadzoru nad izvajanjem notranje kontrole izvajalca,<br />
- kontrolnim preiskavam in meritvam,<br />
- izrednim preiskavam in meritvam,<br />
- potrjevanju ustreznosti materialov in izvedenih del.<br />
1.<strong>3.2</strong> Pogodbeni odnosi in relacije<br />
Laboratorij je lahko sestavni del organizacije Izvajalca ali pa neodvisni laboratorij, ki ima sklenjeno<br />
pogodbo z Izvajalcem za opravljanje del v zvezi s notranjo kontrolo izvajalca. Vsa dela, predvidena v<br />
sklopu notranje kontrole izvajalca so zajeta v ponudbeni ceni Izvajalca, zato Izvajalec za ta dela ni<br />
upravičen do nikakršnih dodatnih plačil.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 185
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Inštitut je neodvisna tretja stranka, ki po pogodbi z Naročnikom, za Naročnika izvaja dela v zvezi z<br />
zunanjo kontrolo .<br />
Inženir sprejema strokovne odločitve na osnovi podatkov tekoče in zunanje kontrole.<br />
1.3.3 Izdelava periodičnih in zaključnih poročil o kakovosti materialov in izvajanja zemeljskih del<br />
Poročila o kakovosti in skladnosti materialov in zemeljskih del se pripravljajo v logičnem sosledju,<br />
glede na priprave na gradnjo, izvajanje in zaključevanje zemeljskih del. Izdelava periodičnih poročil je<br />
potrebna, če dela trajajo dalj kot 70 koledarskih dni. Če je trajanje del krajše, se izdela samo eno<br />
periodično poročilo, na podlagi katerega izdela inštitut zaključno poročilo.<br />
Pred pričetkom izvajanja rednih zemeljskih del se načeloma pridobijo naslednji dokumenti, vezani na<br />
kakovost materialov in izvajanja del:<br />
1. poročila o predhodnih preiskavah kakovosti zemeljskih materialov, vključno s certifikati gradbenih<br />
proizvodov, kot so veziva, tampon, filterne polsti, agregat za filterne zasipe, kamen za obloge strug<br />
vodotokov, in se bodo uporabili pri poskusnih poljih,<br />
2. poročila o atestaciji komprimacijskih sredstev,<br />
3. poročila o izvedbi poskusnih polj.<br />
Med gradnjo se v zvezi z izvajanjem kontrolnih meritev in preiskav vodijo naslednji dokumenti:<br />
1. v "knjigo rezultatov meritev", ki so priloga gradbenemu dnevniku, se dnevno vpisujejo rezultati<br />
pozitivnih meritev plasti, ki so pripravljene za prevzem in na podlagi katerih se izvede prevzem<br />
posamezne plasti ali faze zemeljskih del,<br />
2. redna mesečna poročila o preiskavah in meritvah izdela Laboratorij za posamezne vrste zemeljskih<br />
del in jih preda Inštitutu, ki poročilo dopolni s podatki kontrolnih preiskav in meritev.<br />
3. zaključno poročilo o kakovosti in skladnosti izvedenih del izdela Inštitut, na podlagi rezultatov<br />
podatkov, preiskav in meritev, ki so bile izvedene med gradnjo.<br />
Rezultate in ugotovitve geotehničnih pregledov temeljnih tal, izkopov, širokih vkopov, prevzeme<br />
izkopov za pilote itd., vpisuje geotehnični strokovnjak – geotehnični nadzor neposredno v gradbeni<br />
dnevnik.<br />
1.4 Osnovni elementi v značilnem prerezu<br />
1 - odstranitev humusa<br />
2 - priprava temeljnih tal<br />
3 - nasip<br />
4 - brežina nasipa<br />
5-izkop stopnic v zaledno<br />
pobočje<br />
6 - zaledno pobočje<br />
7 - zaključna plast nasipa<br />
8 - posteljica<br />
9 - tamponski sloj<br />
10 - odvodni jarek<br />
11 - obloga struge<br />
12 - površina naravnega terena<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 186
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
sl. 1.6.1. Značilni prerez proge v nasipu<br />
sl. 1.6.2. Značilni prerez proge v vkopu<br />
1 - široki izkop z namensko rabo<br />
izkopanega materiala določene<br />
kategorije<br />
2 - površina odkopane brežine<br />
3 - zaledna brežina<br />
4 - odvodni jarek ob robu brežine<br />
5 - temeljna tla v vkopu<br />
6 - planum temeljnih tal v vkopu<br />
7 - posteljica<br />
8 - tampon<br />
9 - element tehničnega<br />
opazovanja<br />
10 - ojačitveno kamnitno rebro<br />
11 - površina naravnega terena<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 187
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
1.5 Tehnični predpisi in standardi<br />
1.5.1 Splošno<br />
Pri izvajanju zemeljskih del mora Izvajalec upoštevati vse v Sloveniji veljavne predpise in standarde,<br />
razen v primeru, če s temi tehničnimi pogoji ali dodatnimi pisnimi navodili Naročnika ni to drugače<br />
določeno.<br />
1.5.2 Standardi<br />
Poleg obveznih tehničnih predpisov: zakonov, pravilnikov in standardov z obvezno uporabo mora<br />
Izvajalec pri izvajanju zemeljskih del upoštevati določila naslednjih standardov, ki jih je skladno z<br />
navodili teh tehničnih pogojev potrebno obvezno uporabljati.<br />
Za preiskave in določitev lastnosti zemljin in kamnin se uporabljajo naslednji standardi:<br />
- geotehnično projektiranje SIST EN 1997<br />
produktni standardi:<br />
- Agregati za nevezane in hidravlično vezane<br />
materiale za uporabo v inženirskih objektih<br />
in za gradnjo cest SIST EN 13242<br />
- kamen za obloge pri vodnih zgradbah – specifikacija SIST EN 13383-1<br />
postopki preiskav<br />
- Preskusi splošnih lastnosti agregatov SIST EN 932<br />
o Metode vzorčenja SIST EN 932-1<br />
o Metode zmanjševanja SIST EN 932-2<br />
o Postopek in izrazje poenostavljenega petrografskega opisa SIST EN 932-3<br />
- Preskusi geometričnih lastnosti agregatov SIST EN 933<br />
o Določevanje zrnavosti – metoda sejanja SIST EN 933-1<br />
o Določevanje oblike zrn – modul oblike (3:1) SIST EN 933-4<br />
o Določevanje odstotka lomljenih površin grobega agregata SIST EN 933-5<br />
o Ugotavljanje finih delcev – ekvivalent peska SIST EN 933-8<br />
o Ugotavljanje finih delcev – preskus z metilen modrim SIST EN 933-9<br />
- Preskusi mehanskih in fizikalnih lastnosti agregatov SIST EN 1097<br />
o določevanje odpornosti proti obrabi (mikro Deval) SIST EN 1097-1<br />
o Metode določevanja odpornosti proti drobljenju (LA test) SIST EN 1097-2<br />
o Določevanje prostorninske mase in votlin v nasutem stanju SIST EN 1097-3<br />
o Določevanje vode s sušenjem v prezračevanjem sušilniku SIST EN 1097-5<br />
o Določevanje prostorninske mase zrn in vpijanja vode SIST EN 1097-6<br />
o Določevanje kapilarnega dviga vode SIST EN 1097-10<br />
- Preskusi lastnosti agregatov zaradi termičnih in vremenskih vplivov SIST EN 1367<br />
o Določevanje odpornosti proti zmrzovanju in odtaljevanju SIST EN 1367-1<br />
o Preskus z magnezijevim sulfatom SIST EN 1367-2<br />
- Preskusi kemičnih lastnosti agregatov SIST EN 1744<br />
o Kemijska analiza, poglavje 7: določanje vsebnosti kloridov(Volhard) SIST EN 1744-1<br />
o Kemijska analiza, poglavje 11: določanje skupnega žvepla SIST EN 1744-1<br />
o Kemijska analiza, poglavje 12: določanje kislinsko topnih sulfatov SIST EN 1744-1<br />
o Kemijska analiza, poglavje 15.1: določanje prisotnosti humoznih delcevSIST EN 1744-1<br />
o Kemijska analiza, poglavje 15.3: določanje organskega onesnaženja. SIST EN 1744-1<br />
o Kemijska analiza, poglavje 17žarna izguba SIST EN 1744-1<br />
- Nevezane in hidravlično vezane zmesi SIST EN 13286<br />
o Preskusne metode za laboratorijsko referenčno gostoto/in vsebnost vode- uvod, splošne<br />
<strong>zahteve</strong> in vzorčenje SIST EN 13286-1<br />
o Preskusne metode za določanje laboratorijske referenčne<br />
gostote in vlage – Proctorjev preskus SIST EN 13286-2<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 188
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
o Preskusna metoda za ugotavljanje posredne natezne trdnosti<br />
hidravlično vezanih zmesi SIST EN 13286-42<br />
o Testing method for the determination of California bearing<br />
ratio, immediate bearing index and linear swelling SIST EN 13286-47<br />
- Preskušanje naravnega kamna: ugotavljanje tlačne trdnosti SIST EN 1926<br />
- Geotehnično preiskovanje in preskušanje – laboratorijsko preskušanje<br />
zemljin SIST-TS CEN ISO/TS 17892<br />
o Ugotavljanje vlažnosti SIST-TS CEN ISO/TS 17892-1<br />
o Ugotavljanje zrnavostne sestave (sejanje, areometrija..) SIST-TS CEN ISO/TS 17892-4<br />
o Ugotavljanje prepustnosti s konstantnim in<br />
sprememnjlivim hidravličnim padcem SIST-TS CEN ISO/TS 17892-11<br />
o Ugotavljanje Atterbergovih meja plastičnosti SIST-TS CEN ISO/TS 17892-12<br />
Drugi splošno uveljavljeni postopki<br />
- Proktorjev preizkus DIN 18127<br />
- meritve in preiskave deformacijskega modula TSC 06.720<br />
- določanje vlažnosti in gostote z izotopsko sondo TSC 06.711<br />
- Meritve gostote: Nadomestni postopki TSC 06.712<br />
- Vezane spodnje nosilne plasti s hidravličnimi vezivi TSC 06.320<br />
- Prirodni kamen: uzimanje uzorka kamnea i kamenih agregata JUS B.B0.001<br />
- Prirodni kamen: određivanje upijanja vode JUS B.B8.010<br />
- Prirodni kamen: određivanje pritisne čvrstoće JUS B.B8.012<br />
- klasifikacija zemljin JUS U.B1.001<br />
- geomehanske preiskave določanje granulometrijske sestave JUS U.B1.018<br />
- geomehanske preiskave določanje konsistence zemljin JUS U.B1.020<br />
- geomehanske preiskave določanje koeficienta propustnosti JUS U.B1.034<br />
- geomehanske preiskave določanje CBr JUS U.B1.042<br />
- določanje prostorninske mase JUS B.B8.030<br />
- določanje humoznosti JUS B.B8.039<br />
- določanje pH vrednosti zemljin BS 1377<br />
- določanje vsebnosti kloridov v zemljinah BS 1377<br />
- določanje vsebnosti sulfatov v zemljinah BS 1377<br />
- geotekstilije - Natezni preskus na širokih preskušancih SIST EN ISO 10319<br />
- geosintetika - Statični prebojni preskus z žigom (CBR) SIST EN ISO 12236<br />
- Geotekstilije in geotekstilijam sorodni izdelki – značilnosti, ki se zahtevajo pri gradnji železnic<br />
SIST EN 13250<br />
- Geotekstilije in geotekstilijam sorodni izdelki - Ugotavljanje značilnih velikosti odprtin<br />
SIST EN ISO 12956<br />
- Geotekstilije in geotekstilijam sorodni izdelki - Ugotavljanje prepusnosti za vodo<br />
SIST EN ISO 11058<br />
- geotektilije - koeficient prepustnosti pri 20 kPa E-Din 60 500-4<br />
Oznaka TSC pomeni tehnične specifikacije za javne ceste, ki jih je izdalo Ministrstvo za promet<br />
Republike Slovenije, Direkcija RS za ceste.<br />
1.6 Tehnološki elaborati<br />
1.6.1 Splošno<br />
Osnove za posamezno skupino del so določene v projektni in pogodbeni dokumentaciji. Vse<br />
podrobnosti, potrebne za nemoteno izvajanje del pa morajo biti navedene v tehnološkem elaboratu (v<br />
nadaljevanju TEZD), ki ga izdela Izvajalec, in ga pred pričetkom del preda v potrditev Inženirju.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 189
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
1.6.2 Vsebina tehnološkega elaborata (TEZD)<br />
V TEZD Izvajalec predloži naslednjo vsebino:<br />
1. Osnovne podatke o vrsti dela, mestu in obsegu izvedbe<br />
2. Opis izvedbe, ki vključuje podatke o osnovnih materialih, dokazila o predhodnih preiskavah in<br />
kakovosti materialov, potrebne količine, pogoje transporta (kot so dostopne poti, prometni<br />
režim, ureditev gradbiščnih poti in prometa), in skladiščenja.<br />
3. Način izvedbe<br />
4. Kakovost izvedbe<br />
5. Uporabljena strojna oprema in dokazila o njeni brezhibnosti in uporabnosti<br />
6. Terminski plan izvedbe.<br />
Za izdelavo TEZD Izvajalec ni upravičen do nadomestil<br />
2.0 PRIPRAVLJALNA DELA<br />
2.1 Strojna odstranitev humusa<br />
2.1.1 Opis<br />
Delo obsega strojni odkop in odriv humusa na deponijo izven vplivne površine temeljne ploskve<br />
objekta, ter komprimiranje planuma.<br />
V kolikor se v temeljnih tleh po odrivu humusa nahajajo slabo nosilna ali organska temeljna tla do<br />
globine 0,7 m, se tudi ta tla odrinejo v deponijo izven objekta, razgrnejo in grobo zravnajo.<br />
V primeru, da se ob odrivu humusa ugotovi, da je debelina slabo nosilnih temeljnih tal večja od 0,7 m,<br />
se odriv slabo nosilnih tal začasno ustavi, dokler se ne izdela geotehnična analiza potrebnih<br />
sanacijskih ukrepov. Nadaljevanje del potrdi Inženir.<br />
Vsa dela morajo biti izvedena skladno s projektom in navodili Inženirja.<br />
2.1.2 Materiali<br />
V to skupino spadajo plodna zemlja, humus in ruša in vse zemljine, onesnažene z organskimi<br />
primesmi do takšne stopnje, da obarvajo raztopino NaOH po JUS B.B8 039 temno rjavo ali črno.<br />
V to skupino uvrščamo tudi slabo nosilna, vlažna temeljna tla iz anorganskih ali organskih zemljin,<br />
katerih indeks konsistence je manjši od Ic < 0,7 in segajo do globine 0,7 m pod površino terena.<br />
2.12.3 Način izvedbe<br />
Vse izkope je potrebno izvajati strojno. Ročno delo je potrebno omejiti na minimum, le tam, kjer s<br />
strojnimi izkopi ni možno zagotoviti zadovoljive kakovosti izvedbe.<br />
Izkopani in odrinjeni material se mora odriniti vsaj 3 m izven območja zunanjega robu objekta, pri<br />
čemer se kot zunanji rob objekta upoštevajo tudi odvodni jarki ob nasipih, ali na posebej za to<br />
določene deponije, ki jih potrdi Inženir, in se hranijo za kasnejšo ponovno uporabo.<br />
Če se po odrivu humusa, v temeljnih tleh pojavijo slabo nosilne zemljine do globine 0,7 m, se le te<br />
odstranijo skupaj s humusom, poglobitve pa se nadomestijo s kakovostnim materialom.<br />
Če se ob odrivu humusa ugotovi, da je sloj slabo nosilnih temeljnih tal debelejši od prognoziranega po<br />
projektu in debelejši od 0,7 m, mora Izvajalec takoj obvestiti Inženirja, ki bo podal ustrezna navodila v<br />
zvezi z nadaljevanjem del.<br />
Pri izkopu humusa je potrebno planume temeljnih tal oblikovati tako, da bo onemogočeno kakršno koli<br />
zastajanje talne ali meteorne vode na površini temeljnih tal. Po potrebi je potrebno oblikovati dodatne<br />
plitve vzdolžne odvodnike, ki pa se posebej ne zaračunajo.<br />
Odriv humusa se izvaja in prilagaja terminskemu planu gradnje nasipov ali objektov. Široki odrivi<br />
humusa na mestih, na katerih ni predvideno takojšnje nadaljevanje gradnje, niso dopustni, razen v<br />
posebnih pogojih, na izrecno zahtevo Inženirja.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 190
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
2.1.4 Kakovost izvedbe<br />
Kakovost izvedbe odstranitve humusa se preverja z vizuelnim pregledom, ki ga opravi Inženir in/ali<br />
Inštitut. V primerih, ko z vizuelno oceno ni možno podati nedvoumne ocene, se izvedejo dodatne<br />
preiskave za določitev vsebnosti humusnih snovi in sicer:<br />
- po kolorimetrijski metodi, z uporabo natrijevega luga, po JUS B.B8. 039,<br />
- z analitsko metodo po Wilkly - Blacku, po BS 1377.<br />
Če zemljina v temeljnih tleh, po odrivu humusa, obarva raztopino natrijevega luga rjavo ali črno, oz. se<br />
z analitsko metodo ugotovi prisotnost več kot 4 % organskih primesi, odstranitev humusa ni bila<br />
zadostna. Izvajalec je dolžan, po navodilih Inženirja, opraviti korekcijo del.<br />
2.2 Dodatne geotehnične raziskave<br />
2.2.1 Opis<br />
Delo obsega izvedbo dodatnih sondažnih preiskav z namenom, da se določi dejanska sestava in<br />
kakovost temeljnih tal in skladnost sestave tal s prognozirano po projektu. Dodatne preiskave<br />
obsegajo izvedbo plitvih sondažnih razkopov, izvedbo geomehanskih vrtin z odvzemom vzorcev,<br />
izvedbo penetracijskih testov in vse ostale meritve in preiskave, potrebne, da se opredelijo potrebni<br />
geomehanski parametri materialov v trasi.<br />
K dodatnim preiskavam se pristopi, ko Inženir ugotovi odstopanja ali neskladnost dejanskih<br />
geotehničnih razmer s projektno prognozo, ali če se ugotovi, da projektne rešitve niso prilagojene<br />
dejanskim razmeram na trasi.<br />
Namen dodatnih preiskav je, da se omogoči varne in optimalne tehnične rešitve posameznih faz<br />
zemeljskih del. K dodatnim preiskavam se pristopi pred pričetkom izvajanja ali med samim izvajanjem<br />
zemeljskih del.<br />
Obseg dodatnih preiskav mora potrditi Naročnik ali Inženir.<br />
2.2.2 Izvedba in kakovost izvedbe dodatnih geotehničnih raziskav<br />
Dodatne geotehnične raziskave lahko izvajajo samo osebe in inštitucije, ki imajo pooblastila za<br />
izvajanje posameznih vrst geotehničnih raziskovalnih del. Ta dela morajo biti izvedena skladno s<br />
standardnimi postopki, prezentacija podatkov preiskav s smernicami evropskega standarda Eurocode<br />
7. Vsi podatki dodatnih raziskav se obdelajo v geotehničnem poročilu, ki postane s tem sestavni del<br />
projektne dokumentacije oz. dokumentacije izvedenih del.<br />
2.2.3 Uporaba podatkov dodatnih geotehničnih raziskav<br />
Rezultati dodatnih geotehničnih raziskav se uporabijo za:<br />
- potrditev ustreznosti obstoječih projektnih rešitev,<br />
- spremembo projektnih rešitev, ki jih narekujejo spremenjene geotehnične razmere v prostoru,<br />
- spremembo projektnih rešitev, ki jih narekuje racionalizacija ali optimizacija gradnje.<br />
Vsako spremembo od osnovne projektne rešitve morajo potrditi Projektant, Inženir in Naročnik.<br />
3.0 IZKOPI<br />
3.1 Široki izkopi<br />
3.1.1. Opis<br />
Delo obsega vse izkope, ki so predvideni s projektom, in vključuje: izkope v vkopanih delih trase,<br />
izkope zasekov, izkope stopnic pod nasipi, globoke izkope za sanacijo slabo nosilnih tal debeline<br />
večje od 0,7 m, izkope za regulacijo strug vodotokov in širokih odvodnikov, izkope na deviacijah<br />
dostopnih poti in cest, vse široke izkope za temeljenje in gradnjo objektov, ter izkope materialov na<br />
stranskem odvzemu.<br />
V ta dela spadajo tudi:<br />
- vsa potrebna opravila, določena s predpisi o varstvu pri delu,<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 191
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
- vsa dela v zvezi z odvodnjavanjem meteorne vode in podtalne vode, prestrezene med izvedbo<br />
izkopov in njeno odvodnjo,<br />
- odvoz, nakladanje in zvračanje materiala na mestu vgradnje materiala v nasipe ali odlaganje in<br />
razgrinjanje za nadaljno vgradnjo neprimernega ali odvečnega materiala.<br />
Pri teh delih je potrebno upoštevati tudi vse <strong>zahteve</strong> glede namenske uporabe izkopnega materiala.<br />
Vsi izkopi se izvajajo v profilih in višinskih izmerah, določenih s projektom. Ob izvajanju izkopov je<br />
potrebno upoštevati navodila projekta glede max. dopustnega nagiba začasno vkopanih brežin in<br />
pogoje glede izvedbe vkopov v kampadah - tako po višini - globini vkopa, kot tudi po dolžini - liniji osi<br />
trase.<br />
Za izvajanje izkopa v kampadah, izvajalec ni upravičen do dodatnega nadomestila stroškov.<br />
Vsa zgoraj navedena dela so zajeta v enotni ceni izkopa, zato Izvajalec ni upravičen do nikakršnih<br />
doplačil.<br />
3.1.2 Osnovni materiali<br />
Vse vrste zemljin iz izkopov razvrščamo v 6 kategorij, glede na vrsto mehanizacije, s katero se bo<br />
izkop izvajal, kot je razvidno iz preglednice 1 (priloga št.1).<br />
Če se plasti zemljin v izkopu menjavajo tako, da ni možna enotna opredelitev kategorije izkopa, se s<br />
soglasjem Inženirja in Inštituta lahko določi povprečno kategorijo izkopa.<br />
3.1.3 Kakovost izkopnih materialov<br />
Kakovost izkopnih materialov se določi s preiskavami, ki se jih izvede skladno s standardnimi<br />
metodami, opisanimi v tč. 1.5.2.<br />
Za oceno kakovosti in uporabnosti materialov se uporabijo merila kakovosti, podana v tč. 5.3 teh<br />
tehničnih pogojev.<br />
3.1.4 Način izvedbe<br />
Vse izkope je potrebno izvajati strojno, tako da se ročno delo omeji na minimum. Izkope se izvaja po<br />
profilih, vpisanih kotah, naklonih in do globin, določenih v projektu s točnostjo +- 5 cm. Pri tem je<br />
potrebno upoštevati lastnosti posameznih vrst materiala, hidrogeološe razmere in uporabnost<br />
izkopnega materiala za ponovno vgradnjo.<br />
Dela v širokih izkopih, nalaganje in transport materiala je potrebno prilagajati tako, da bo za vsak<br />
material izpolnjena njegova namenska uporaba, tako za nasipe, zasipe, kline in posteljico. Po potrebi<br />
se izkopne materiale sortira in selekcionirano transportira.<br />
V primeru, če Inženir ugotovi nenamensko uporabo materiala, lahko za ugotovljene količine<br />
nenamensko odpeljanega materiala uveljavlja odbitke.<br />
Pri izkopih pobočij, kjer je prisotna nevarnost zdrsov in usadov, je potrebno izkop prilagajati razmeram<br />
na pobočju in sprotni izvedbi sanacijskih ukrepov, npr. drenažnih reber ali na ta način, da se izkope<br />
izvaja v kampadah. Enako velja za vse vkope, ki se izvajajo v bližini objektov ali drugih prometnih<br />
komunikacij<br />
Pri delu je potrebno posebej paziti na to, da ne pride do izpodkopavanja sosednih objektov ali<br />
komunikacij do te mere, da bi bila ogrožena njihova stabilnost.<br />
Izvajalec je dolžan, da vsak primer izpodkopavanja, in škode ki pri tem nastane, sanira takoj in na<br />
lastne stroške.<br />
Izvajalec je dolžan, da takoj obvesti Inženirja, če ugotovi, da projektni profili niso skladni z dejanskimi<br />
razmerami na terenu in bi v primeru nadaljevanja del prišlo do izpodkopavanja ali ogrožanja sosednih<br />
objektov. Inženir v tem primeru predpiše ustrezne dodatne postopke za varno nadaljevanje del.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 192
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Med izkopom bodo Inženir, Projektant in Inštitut skupno z Izvajalcem odrejali morebitne potrebne<br />
dodatne ukrepe za zagotovitev stabilnosti začasnih ali trajnih vkopnih brežin.<br />
V dnu vseh začasnih ali trajnih vkopov je potrebno zagotoviti učinkovito začasno odvodnjevanje, do<br />
končne izvedbe odvodnjevalnega sistema, tako da bo dno vkopa ves čas suho. Za dela v zvezi z<br />
začasnim odvodnjevanjem dna vkopa, Izvajalec ni upravičen do doplačil.<br />
Globina in širina dna izkopa sta določeni s projektom in s potrebnim delovnim prostorom, ki ga<br />
Izvajalec predhodno opredeli v tehnološkem elaboratu, in ga potrdi Inženir.<br />
Izkopano dno je potrebno zaščititi pred poškodbami, kot so prevozi, izpiranje, razrivanje ali<br />
zmrzovanje.<br />
Praviloma se široke izkope v koherentnih zemljinah izvaja do globine 0,5 m nad projektiranim dnom<br />
izkopa, izkop pa se dokonča tik pred izvajanjem temeljev ali polaganjem posteljice. Dno v širokih<br />
izkopih v nekoherentnih zemljinah se praviloma utrdi s komprimiranjem.<br />
Izkop za temelje, gradbeno jamo ali regulacijo mora biti izveden točno po projektu. Višinska<br />
odstopanja od projektne nivelete so dopustna ± 2 cm, razen če v projektu ni drugače posebej<br />
določeno. Ravnost dna sme na dolžini 4 m letve odstopati od merilne letve v poljubni smeri za največ<br />
3 cm.<br />
Če izvajalec po lastni krivdi izvede preglobok ali preširok izkop, je dolžan brez nadomestila izvesti vsa<br />
popravila do projektiranih dimenzij izkopa, v kakovosti, ki je enaka stanju naravnih temeljnih tal v<br />
niveleti dna vkopa.<br />
Izvajalec je DOLŽAN pri izvajanju izkopa opozoriti Inženirja na vse anomalije in odstopanja, ki se<br />
pojavljajo na trasi in bi lahko vplivali na kakovost izvedenih del.<br />
Gradnja objekta, nasipavanje, obloge strug itd., se lahko pričnejo šele, ko je izkop prevzet s strani<br />
Inženirja in/ali Inštituta.<br />
3.1.5 Kakovost izvedbe<br />
Kakovost izvedbe širokih izkopov preverja Inženir, po potrebi skupno z Inštitutom z vizuelnim<br />
pregledom, z meritvami ravnosti planuma dna širokega izkopa in s preverjanjem izvedbe izkopa na<br />
brežinah.<br />
Višinska odstopanja od projektne nivelete so dopustna ± 2 cm, razen če v projektu ni drugače posebej<br />
določeno. Ravnost dna sme na dolžini 4 m letve odstopati od merilne letve v poljubni smeri za največ<br />
3 cm.<br />
Inženir po potrebi lahko zahteva kontrolne odvzeme vzorcev izkopnega materiala in dodatne preiskave<br />
materiala ki se izkopava, kot tudi materiala, ki se odvaža na deponije, da se preveri namenska<br />
uporaba izkopnih zemljin.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 193
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
<strong>3.2</strong> Izkop odvodnih jarkov globine do 1,0 m<br />
<strong>3.2</strong>.1 Opis<br />
To delo obsega izkop zemljine s pravilnim oblikovanjem bočnih strani in dna jarka po projektu. Izkopni<br />
material je potrebno odmetati 1,0 m od robu gradbene jame. Delo obsega tudi začasno deponiranje<br />
izkopnega materiala in/ali odvoz na začasno deponijo ali mesto vgradnje.<br />
<strong>3.2</strong>.2 Materiali<br />
Velja postavka 3.1.2<br />
<strong>3.2</strong>.3 Način izvedbe<br />
Izkop je potrebno izvesti z uporabo mehanizacije, ročna dela pa omejiti le na fino planiranje brežin. V<br />
tem delu morajo biti upoštevani vsi pogoji za otežkočeno delo, kot so izkop v poraščeni zemljini s<br />
koreninami, izkop v razmočeni zemljini itd.<br />
Ravnost površin izkopa mora biti ± 5 cm.<br />
Jarke je potrebno izkopati pred pričetkom del na nasipih. Izvajalec je dolžan vzdrževati in stalno<br />
kontrolirati niveleto in nagib izvedenih jarkov. Če se pokaže, da so projektirane brežine jarkov<br />
nestabilne, mora Izvajalec obvestiti Inženirja, da bo le-ta podal ustrezna dodatna navodila glede<br />
izvedbe stabilnega naklona brežin in dna.<br />
Izkopani material se uporabi za nasipe, zasipe ali odpelje na trajno deponijo, tako kot glede na<br />
njegovo uporabnost odredi Inženir. Uporabnost materiala se določi skladno z zahtevami v<br />
tč. 3.1.3.<br />
<strong>3.2</strong>.4 Kakovost izvedbe<br />
Kakovost izvedbe kontrolira Inženir s preverjanjem skladnosti izvedbe glede na projekt in s kontrolo<br />
ravnosti brežin. Ravnost površin izkopa mora biti ± 5 cm.<br />
3.3 Izkopi za temelje, kanalske rove in ponikovalnice<br />
3.3.1 Opis<br />
Delo obsega vse izkope za temelje, kanalske rove in ponikovalnice, ter vsa tem slična dela na izkopih.<br />
Te izkope je potrebno izvesti točno po načrtih iz projekta, po profilih in vpisanih kotah, naklonih in ob<br />
upoštevanju lastnosti zemljin, v katerih se izkopi izvajajo.<br />
To delo vključuje tudi vsa spremljajoča dela za odvajanje meteorne ali podtalne vode, brez ali z<br />
uporabo motornih črpalk. Delo zajema izkop brez ali z razpiranjem, z odlaganjem materiala<br />
1 m od robu izkopa, in z odvozom izkopnega materiala na mesto nasipavanja, na začasno ali na trajno<br />
deponijo.<br />
Vse delo mora biti izvedeno skladno s projektom in navodili Inženirja.<br />
3.<strong>3.2</strong> Materiali<br />
Velja postavka 3.1.2<br />
3.<strong>3.2</strong> Način izvedbe<br />
Izkope je potrebno izvajati strojno, tako da se ročno delo omeji na minimum.<br />
Pri izkopih v bližini prometnih komunikacij in sosednih objektov je potrebno izvesti vse potrebne<br />
dodatne ukrepe za preprečitev nevarnosti rušenja izkopnih sten.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 194
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Potrebno je zagotoviti vse varnostne ukrepe za zaščito okolice, objektov in prometa.<br />
Izkopni material je potrebno uporabiti glede na njegovo optimalno namensko uporabo, če ta isti<br />
material ni predviden za zasutje rovov. Namenska raba izkopnega materiala se določi skladno z<br />
določili tč. 3.1.3. Glede na namensko rabo materiala za ponovne zasipe rovov, je potrebno formirati<br />
namenske deponije materiala tako, da material ohrani naravno vlažnost in sposobnost ponovne<br />
kontrolirane vgradnje.<br />
Delovni prostor pri izkopu za temelje<br />
Če je potrebni delovni prostor med gradbenim objektom in steno gradbene jame, se Izvajalcu prizna<br />
največ 0,8 m širine. Kot pravilna širina delovnega prostora se šteje:<br />
- pri neoprtih gradbenih jamah, vodoravno merjena oddaljenost med nogo izkopanega pobočja in<br />
zunanjo opažno stranjo gradbene konstrukcije;<br />
- pri oprtih gradbenih jamah svetlobna razdalja med opažem jame in zunanjo steno zidu ali zunanjo<br />
opažno stranjo gradbene konstrukcije.<br />
Delovni prostor pri kanalskih rovih<br />
Pri izkopih za kanalske rove se šteje za max. potrebno širino gradbene jame kot potreben delovni<br />
prostor, če ni v projektu drugače določeno:<br />
- za cevne napeljave z več kot 40 cm zunanjega premera ali več kot 40 cm največje širine prereza:<br />
• pri neoprtih gradbenih jamah z nakloni izkopnih sten strmejših od 60° ........... + 70 cm,<br />
• pri neoprtih gradbenih jamah z blažjim naklonom ............................................ + 40 cm<br />
• pri oprtih gradbenih jamah ................................................................................. + 70 cm<br />
Za cevi, katerih zunanji premer je manjši od 40 cm, mora biti svetla širina izkopa za neopirane in za<br />
opirane gradbene jame večja za min. 40 cm, minimalna skupna svetla širina pa mora biti:<br />
- pri rovih do globine 1,75 m ..................................................... 60 cm<br />
- pri rovih globine preko 1,75 m................................................. 80 cm.<br />
Kot svetla širina pri neoprtih rovih se računa razmak pri dnu, pri oprtih rovih pa razmak med opiranimi<br />
stenami. Za obdelavo spojev cevi, se na določenih mestih predvidijo razširitve do največ 50 cm.<br />
Zgoraj navedene minimalne širine ne veljajo za rove globine do 1,25 m.<br />
Pri rovih za drenaže razlikujemo:<br />
- izkope za plitve vzdolžne drenaže v vkopih in zasekih,<br />
- izkop za drenažna rebra in drenaže klasičnega tipa.<br />
Izkop za plitve vzdolžne drenaže se izvaja točno po projektu, z nagibi brežin 1:1 do 2:1, s širino v dnu<br />
30 - 40 cm. Razrahljani del izkopa se mora z nabijanjem ponovno utrditi.<br />
Izkop za drenažna rebra se izvaja strojno po projektu. Minimalna širina rova v dnu je 0,8 m. Če<br />
zemljina in globina rova to zahtevata, je potrebno rov izvesti z razpiranjem. Širina rova za drenaže se<br />
povečuje z globino . Če širina s projektom ni posebej določena, mora znašati:<br />
- za globino do 2 m ................................................min.1, 0 m<br />
- za globino od 2 - 4 m..........................................min.1,2 m<br />
Izkopni material se odlaga na taki oddaljenosti od robu izkopa, da ne ogrozi stabilnosti izkopa.<br />
Vse naklone brežin in ukrepe za začasno zaščito izkopnih brežin je potrebno vzdrževati v stabilnih<br />
naklonih, upoštevaje dobo, v kateri bo moral biti rov odprt. Pri tem je potrebno upoštevati vse sosedne<br />
objekte in vsa dela, ki lahko ogrozijo stabilnost izkopa.<br />
Varnost in vzdrževanje stabilnih naklonov v času izvajanja del je izključna odgovornost Izvajalca,<br />
razen če je v projektu kako drugače določeno. Vendar pa mora Izvajalec za vsa izkopna dela dobiti<br />
predhodno soglasje Inženirja.<br />
Ovire<br />
Če se pojavijo pri izkopu nepredvidene ovire, napeljave, kabli itd., mora Izvajalec takoj ustaviti dela in<br />
obvestiti Inženirja. Inženir bo odredil, kakšne ukrepe je dolžan Izvajalec privzeti za odstranitev ali<br />
zavarovanje ovire.<br />
Pri vseh ukrepih za zaščito objektov, napeljav drenaž itd. ali premostitev, je Izvajalec dolžan<br />
upoštevati predpise in navodila upravljalcev teh objektov oz. navedenih ovir.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 195
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
3.3.3 Kakovost izvedbe<br />
Pravilnost geometrije izkopa ugotavlja Inženir, kakovost izkopnih zemljin in njihovo uporabnost pa<br />
Inženir skupno z Inštitutom, skladno z določili, podanimi v tč. 3.1.3.<br />
4.0 PRIPRAVA TEMELJNIH TAL<br />
4.1 Opis dela<br />
Dela obsegajo pripravo temeljnih tal na način, ki omogoča, da bodo temeljna tla sposobna prevzeti<br />
obremenitev z objektom, brez škodljivih posledic za objekt in njegovo funkcionalnost.<br />
Priprava temeljnih tal vključuje:<br />
- pripravo temeljnih tal za vgrajevanje nasipov, zasipov in klinov po izvedbi površinskega<br />
odriva humusa ali po izvedenem širokem izkopu,<br />
- grobo planiranje ,<br />
- zgoščevanje površinske plasti temeljnih tal s komprimiranjem.<br />
Kadar je potrebno slabo nosilna temeljna tla sanirati, to delo vključuje tudi:<br />
- izboljšavo temeljnih tal s kemičnim stabiliziranjem,<br />
- polaganje ločilne filtrne polsti ali ojačitvene geotkanine,<br />
- vgradnjo nadomestnega ojačitvenega sloja iz dobro nosilne zemljine.<br />
4.2 Materiali<br />
Planum temeljnih tal je možno urediti v zemljinah, ki ne vsebujejo škodljivih primesi organskih ali<br />
drugih snovi, ki bi zaradi svoje volumenske nestabilnosti sčasoma lahko spremenile mehansko<br />
fizikalne lastnosti tal do te mere, da bi škodljivo vplivale na stabilnost in funkcionalnost objekta.<br />
Zemljine v temeljnih tleh morajo imeti takšno vlažnost, da jih je možno mehansko zgostiti do<br />
predpisane zgoščenosti in nosilnosti.<br />
Če zemljine ne izkazujejo teh lastnosti, jih je potrebno izboljšati/kemično stabilizirati ali nadomestiti. Za<br />
izboljšanje se uporabijo veziva: apno, cement ali EF pepel.<br />
Kadar kamnita posteljica nalega neposredno na planum temeljnih tal, ki ga gradijo visoko plastične<br />
gline ali melji z Wl > 65 %, Ip > 25 % in ρ d < 1650 kg/m 3 , je ne glede na izkazano stopnjo zgoščenosti<br />
ali nosilnosti, potrebno planum temeljnih tal poboljšati. Pred izvedbo le-tega je potrebno preveriti<br />
nabrekljivost zemljine (kolikšen je njen sukcijski potencial). Na podlagi teh podatkov se določi<br />
ustrezeen način poboljšanja temeljnih tal.<br />
Poboljšanje se izvede po enem od naslednjih postopkov s:<br />
- stabilizacijo planuma z apnom,<br />
- plitvo zamenjavo visoko plastičnih glin s kamnitim slojem,<br />
- položitvijo močne geofilterne polsti,<br />
skladno z določili projekta in navodili Inženirja.<br />
4.3 Kakovost materialov<br />
4.3.1 Zemljine<br />
Zemljine se klasificirajo skladno z določili standarda JUS U.B1.001.<br />
Zemljine, kamnine ali zdrobljene kamnine v planumu temeljnih tal morajo izpolnjevati naslednje<br />
<strong>zahteve</strong>:<br />
- vlažnost zemljine mora biti takšna, da bo pri zgoščevanju dosežena predpisana gostota.Če niti s<br />
poboljšanjem ali kemičnim stabiliziranjem ni mogoče zagotoviti pogojev za zadostno<br />
- zgostitev, je potrebno izvesti druge ustrezne ukrepe, npr. kot so izkop in nadomestitev, globoko<br />
dreniranje itd.<br />
- vsebnost humusnih snovi ne sme biti večja od 4 %, oz. sme biti takšna, da obarva raztopino<br />
natrijevega luga po metodi JUS B.B8.039 največ temno rumeno.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 196
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Uporabnost zemljin v temeljnih tleh je treba ugotoviti s predhodniomi raziskavami, ki obsegajo<br />
naslednje določitve:<br />
- naravna vlažnost,<br />
- optimalno vlažnost in max. gostoto po Proctorju,<br />
- zrnavost,<br />
- konsistenčne meje,<br />
- vsebnost organskih in humusnih snovi.<br />
Kadar preiskave pokažejo na kritične parametre, npr. zelo visoko plastičnost, nizko prostorninsko<br />
maso itd., ki so lahko kazalniki prisotnosti volumensko nestabilnih komponent, se opravijo dodatne<br />
preiskave in po potrebi sprejmejo dodatni ukrepi za poboljšanje materialov v temeljnih tleh, vse po<br />
navodilu ali s soglasjem Inženirja.<br />
4.<strong>3.2</strong> Veziva<br />
Za poboljšanje oz. kemično stabiliziranje planuma so uporabna vsa veziva z deklarirano sestavo in<br />
kakovostjo, in za katera je bilo s predhodno preiskavo ugotovljeno, da zagotavljajo pripravo temeljnih<br />
tal takšne kakovosti, kot jih določajo <strong>zahteve</strong> projekta in teh tehničnih pogojev.<br />
4.4 Način izvedbe<br />
4.4.1 Izvedba<br />
Planum temeljnih tal je potrebno po izvedenem širokem izkopu ali odrivu humusa grobo splanirati,<br />
tako da bo zagotovljeno čim boljše odvodnjevanje.<br />
Izboljšanje temeljnih tal z vezivi je potrebno, kadar so naravna temeljna tla zelo vlažna ali visoko<br />
plastična, da se zagotovi primerna stabilnost temeljnih tal. Veziva je potrebno razprostirati na<br />
predhodno grobo splanirani planum, v količinah in na način, da bo zagotovljena s predhodnimi<br />
preiskavami določena količina dodanega veziva v homogenem raznosu s točnostjo ± 1 kg/m 2 .<br />
Razprostrto vezivo je potrebno umešati do potrebne globine, min 0,2 m stabilizirane plasti, tako da bo<br />
zagotovljena homogena zmes naravne zemljine in veziva.<br />
Izboljšava temeljnih tal z vezivi se lahko izvaja le v suhem vremenu brez padavin, pri temperaturi nad<br />
3°C.<br />
4.4.2 Zgoščevanje<br />
Naravna temeljna tla ali izboljšana/ kemično stabilizirana tla je potrebno po končanem planiranju in<br />
mešanju mehansko zgostiti v polni širini plasti z ustreznimi valjarji z gladkimi ali pnevmatičnimi kolesi.<br />
Vsa mesta, ki niso dostopna za valjarje, je potrebno po navodilih Inženirja zgostiti z drugimi sredstvi ali<br />
postopki za nabijanje in zgoščevanje.<br />
Uporabnost zgoščevalnih sredstev mora biti predhodno atestirana skladno s tč. 5.4.2.<br />
Plast naravnih, izboljšanih ali kemično stabiliziranih temeljnih tal mora imeti takšno vlažnost, da je<br />
omogočeno zgoščevanje. Po potrebi lahko Inženir odredi dodatne postopke (vlaženje, ripanje in<br />
sušenje zemljine v temeljnih tleh), ki bodo zagotovili primerno vlažnost.<br />
Za ta dela Izvajalec ni upravičen do dodatnega plačila.<br />
Če se po izvedbi planuma temeljnih tal in njegovem prevzemu takoj ne nadaljuje z deli na<br />
nasipavanju, je potrebno pred nadaljevanjem del ponovno preveriti kakovost zgoščenosti in nosilnosti.<br />
4.5 Kakovost izvedbe<br />
4.5.1 Kakovost utrditve<br />
Kakovost izvedbe planuma temeljnih tal se kontrolira z meritvami zgoščenosti in togosti.<br />
Togost se preverja z meritvami statičnih (E vs1 ,E vs2 ) ali dinamičnih (E vd ) deformacijskih modulov.<br />
Kakovostne <strong>zahteve</strong> - zahtevane vrednosti zgostitve in utrditve temeljnih tal so podane v projektni<br />
dokumentaciji.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 197
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
V projektni dokumentaciji podane vrednosti predstavljajo srednjo vrednost. Spodnja mejna vrednost,<br />
izmerjena na posameznem mestu ne sme biti manjša za več kot 3 % od srednje zahtevane vrednosti.<br />
Zgoščenost plasti mora na vsakem mernem mestu izkazovati najmanj zahtevano spodnjo mejno<br />
vrednost. Neustrezno zgoščene plasti mora Izvajalec dodatno zgostiti brez doplačila.<br />
Če Inženir na podlagi rezultatov meritev naknadno ugotovi neustrezno zgoščena mesta, lahko<br />
samostojno odloči o nadaljnih ukrepih.<br />
Razmerje E vs2 /E vs1 sme znašati max. 2,2 za tla iz vezljivih zemljin. Če je E vs1 > 50 % zahtevanega<br />
E vs2 , razmerje ni merodajno.<br />
4.5.2 Kakovost kemično stabilizirane zemljine<br />
Lastnosti kemično stabiliziranih zemljin z vezivi mora Izvajalec dokazati z rezultati predhodnih<br />
preiskav. Sama kemična stabilizacija ni predpisana s projektno dokumentacijo, zato je v primeru, da s<br />
projektno dokumentacijo predpisanimi postopki ni možno zagotoviti ustrezne zgoščenosti in utrditve,<br />
potrebno najprej ugotoviti vzroke. Na podlagi preiskav lastnosti zemljine v temeljnih tleh, ki jih izvede<br />
laboratorij, izvajalec pripravi predlog kemične stabilizacije, ki ga pregleda in odobori inštitut.<br />
4.5.3 Ravnost in višina<br />
Planum temeljnih tal mora biti pripravljen tako, da na 4 m odstopa od merilne letve v poljubni smeri za<br />
največ 3 cm.<br />
Planum temeljnih tal sme odstopati od projektirane kote: največ ± 2,5 cm.<br />
4.6 Preverjanje kakovosti izvedbe<br />
4.6.1 Preverjanje kakovosti materialov<br />
Pred pričetkom utrjevanja temeljnih tal mora Izvajalec preveriti, če so lastnosti materialov v temeljnih<br />
tleh skladne z lastnostmi, ugotovljenimi pri predhodnih preiskavah in rezultate preverjanj predati<br />
Inženirju.<br />
Pred pričetkom priprave planuma temeljnih tal morajo biti preiskane vse lastnosti zemljin, in<br />
stabilizacijskih mešanic, praviloma z najmanj dvema karakterističnima vzorcema za vsako vrsto<br />
zemljine.<br />
V primeru zemljin mejne kakovosti, Inženir lahko zahteva večje število preiskanih vzorcev.<br />
Vse predhodne preiskave mora na zahtevo Inženirja priskrbeti Izvajalec, če rezultati niso v zadovoljivi<br />
meri dosegljivi že v projektni dokumentaciji. Izvajalec za ta dela ni upravičen do nikakršnega doplačila.<br />
Izvajalec lahko za stabilizacijo uporablja le certificirana veziva, ki morajo ustrezati produktnemu<br />
standardu. Izbrano vezivo se lahko uporabi šele, ko uporabo odobri Inženir.<br />
4.6.2 Preverjanje kakovosti del na testnem polju<br />
Pred pričetkom del je potrebno s predhodnimi preiskavami preveriti:<br />
- uporabnost materialov na najmanj 2 vzorcih,<br />
- uporabnost veziv na najmanj dveh vzorcih,<br />
- količino razprostrtega veziva na najmanj 3 vzorcih,<br />
- lastnosti izboljšanega materiala z najmanj 3 vzorci,<br />
- zgoščenost planuma na najmanj 15 mestih z meritvami vlage in gostote z izotopsko sondo,<br />
- nosilnost planuma z najmanj 3 meritvami s krožno ploščo,<br />
- lastnosti stabilizacijskih zmesi z najmanj tremi vzorci,<br />
- ravnost in višino planuma z najmanj 3 - 5 meritvami.<br />
Za vsako značilno vrsto materiala pod planumom temeljnih tal se na osnovi rezultatov predhodnih<br />
preiskav določi tehnološki postopek izvedbe, vrsto komprimacijskih sredstev, število prehodov<br />
valjarjev in način prevzemanja. Ko tehnološki postopek odobri Inženir, se lahko prične z rednim delom.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 198
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
4.6.3 Tekoče preiskave<br />
Tekoče preiskave, ki jih mora zagotavljati Izvajalec, obsegajo:<br />
Preiskave materialov:<br />
- za vezljive zemljine: vlažnost, določitev konsistenčnih mej, humoznost na 200 m 1 in<br />
Proctorjev preskus (SPP) na 400 m 1 ,<br />
- za nevezljive zemljine vlažnost, zrnavost, humoznost na 200 m 1 , proctorjev preskus (MPP) na<br />
400 m 1 ,<br />
- v posebnih primerih lahko projektant določi obseg in vrsto preiskav in jih predpiše s projektno<br />
dokumentacijo.<br />
Tekoče preiskave ob prevzemu temeljnih tal obsegajo:<br />
- vlažnost in gostota : na 20 m 1 ,<br />
- deformacijski modul in sicer: dinamični E vd na 40m 1 , statični E vs na 200 m 1<br />
- meritve ravnosti planuma : na 20 m'<br />
- meritve višine planuma na 40 m'<br />
Preiskave stabilizirane zmesi, ki vključuje meritve:<br />
- obseg preiskav se določi na podlagi predloga izvajalca o načinu stabilizacije temeljnih tal.<br />
Inženir lahko obseg preiskav zmanjša, če ugotovi dobro homogenost rezultatov, ali poveča, če<br />
ugotovi, da je raztros rezultatov velik.<br />
Inštitut kontrolira kakovost materialov in izvedenih del v razmerju 1: 4 s tekočimi preiskavami.<br />
Kontrolna mesta se določajo z vizuelnim pregledom in v nobenem primeru z naključnim - statističnim -<br />
izborom.<br />
Planum temeljnih tal prevzame Inženir na osnovi podatkov meritev Izvajalca in Inštituta in vizuelnega<br />
pregleda. Izvajalec ne sme nadaljevati z deli dokler Inženir ne prevzame planuma temeljnih tal.<br />
4.7 Zamenjava sloja slabo nosilnih temeljnih tal<br />
4.7.1 Opis dela<br />
Delo obsega odstranitev slabo nosilnih tal z odrivom na stran in odvoz na deponijo. Če se po odrivu<br />
humusa ugotovi, da se v tleh do globine 0,7 m nahaja še sloj slabo nosilnih temeljnih tal, se ta tla<br />
odrine skupaj s humusom in jih odpelje v deponijo, poglobitve pa se do nivoja planuma temeljnih tal<br />
nadomestijo z nasipanjem materiala boljše kakovosti. Vsa dela morajo potekati skladno z navodili<br />
Inženirja.<br />
4.7.2 Izvedba<br />
Izkop se izvede skladno z navodili v tč. 3.1.4 in navodili Inženirja, glede na terenske razmere. Material<br />
za zamenjavo predlaga Izvajalec, ki za predloženi material priloži tudi vse potrebne izvide o njegovi<br />
kakovosti. Uporabo materiala za zamenjavo predhodno potrdi Inženir.<br />
Debelino potrebne zamenjave odobri Inženir, na osnovi rezultatov s poskusnega polja. Če se na<br />
poskusnem polju ugotovi, da so potrebne debeline zamenjave večje od 0,7 m, mora potrebne ukrepe<br />
za sanacijo preveriti projektant.<br />
Dolžina poskusnega polja mora biti najmanj 30 m.<br />
Na poskusnem polju se kontrolirajo dosežena zbitost na najmanj 5, vlažnost na najmanj 5 in nosilnost<br />
na najmanj 3 mestih, po metodah, podanih v tč. 1.5.2.<br />
Izvedba poskusnega polja gre na stroške Izvajalca, za poskusno polje ni doplačil.<br />
Po potrditvi tehnologije, se prične z deli na redni zamenjavi slabo nosilnih tal. Vsa dela v zvezi s<br />
pripravo planuma za zamenjavo slabo nosilnih tal se izvajajo, kontrolirajo in prevzemajo skladno z<br />
navodili v tč. 4.4 in 4.5.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 199
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
5.0 NASIPI, ZASIPI, KLINI<br />
5.1 Opis<br />
Delo zajema razgrinjanje, grobo planiranje, močenje/sušenje in kompaktiranje materiala za nasipe,<br />
zasipe in kline v dimenzijah in nagibih, določenih s projektom.<br />
Vsa dela morajo biti izvedena skladno s projektom, navodili Inženirja in temi tehničnimi pogoji.<br />
5.2 Materiali<br />
Materiali za nasip so lahko izključno anorganske zemljine, naravni prodni materiali iz gramoznic ali<br />
kamniti drobljeni materiali iz kamnolomov ali drugih stranskih odvzemov.<br />
V nasipe se ne smejo vgrajevati organske zemljine, korenine, ruša ali drugi materiali, ki bi zaradi<br />
biokemičnega delovanja, s časom lahko spremenili svoje mehansko fizikalne lastnosti.<br />
Material za nasipe je lahko material iz trase ali material iz stranskih odvzemov.<br />
V nasipe se lahko vgrajujejo tudi sekundarne surovine, če je izkazana njihova kakovost in dolgoročna<br />
stabilnost.<br />
Za izboljšavo kakovosti nasipnih materialov se lahko uporablja kemična stabilizacija z apnom,<br />
cementom , EF pepelom ali kombinacijo le teh.<br />
Za klasifikacijo materialov se uporablja enotna terminologija po JUS U. B1.001, pri čemer se drobljene<br />
kamnine iz kamnoloma klasificirajo kot nekoherentne zemljine.<br />
5.3 Kakovost materialov<br />
5.3.1 Zemljine<br />
Za nasipe se lahko uporabijo koherentne in nekoherentne zemljine, katerih vlažnost je takšna, da<br />
omogoča doseganje gostote in nosilnosti, predpisane v projektni dokumentaciji.<br />
Nasipne zemljine smejo vsebovati samo toliko organskih primesi, da obarvajo raztopino natrijevega<br />
luga največ temno rumeno.<br />
Zrnavost materiala mora biti taka, da je koeficient neenakomernosti U > 8. Največje zrno v materialu<br />
ne sme biti večje od 60 % debeline razgrnjene plasti, vendar ne več kot 300 mm.<br />
Uporaba koherentnih materialov je možna samo, če jo predvideva projektna dokumentacija. V tem<br />
primeru se za nasipe dovoljuje uporaba zemljin, katerih Wl < 65 %, Ip < 30 % in CBR > 4 %, ρ d ><br />
1650 kg/m 3 . Če se uporabijo bolj plastične zemljine, mora njihovo uporabo posebej odobriti Inženir.<br />
Zemljine, za katere se izkaže, da nabrekajo, izmerjene nabrekalne deformaciije pa presegajo 4 %, ni<br />
dovoljeno vgrajevati v zaključni sloj nasipa pod posteljico do višine 0,5 m.<br />
5.<strong>3.2</strong> Veziva za kemično stabilizacijo nasipnih materialov<br />
Za kemično stabilizacijo se lahko uprabijo vsa veziva: apno, cement ali EF pepel, za katera je s<br />
predhodnimi preiskavami ugotovljeno, da zagotavljajo izboljšavo lastnosti nasipnih zemljin. Kakovost<br />
veziva se določa s podatki o:<br />
- vrsti veziva in proizvajalcu,<br />
- proizvajalčevi specifikaciji o kakovosti veziva in certifikatu certifikacijskega organa.<br />
Samo če obstaja sum, da kakovost veziva ne odgovarja specifikaciji, se izvedejo dodatne kontrolne<br />
preiskave v laboratoriju Izvajalca ali Inštituta.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 200
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
5.4 Način izvedbe<br />
5.4.1 Nasipi<br />
Z nasipavanjem se lahko prične šele potem, ko je temeljna tla prevzel Inženir.<br />
Nasipavanje vsake nove nasipne plasti lahko poteka samo na nasipno plast, ki jo je predhodno<br />
prevzel Inženir.<br />
Vsaka nasipna plast se razgrinja v vzdolžni smeri, vodoravno ali največ v nagibu, ki je enak<br />
projektiranemu podolžnemu sklonu. V prečni smeri mora imeti vsaka nasipna plast dvostranski ali<br />
enostranski nagib v padcu 5 %, kar je odvisno od širine nasipa, možnosti odvodnjavanja in mora<br />
izvajalec v tehnološkem elaboratu opisati način izvedbe nasipa.<br />
Nasipavanje nasipne plasti poteka čelno ali z bočnim zvračanjem. Vožnja po planumu predhodno<br />
utrjene plasti ni dopustna, razen v primeru, če to izrecno dovoli Inženir. Pri navažanju morajo biti<br />
prehodi transportnih sredstev enakomerno razporejeni po celotni širini nasipanega planuma.<br />
Višina nasipne plasti mora biti prilagojena vrsti zemljine in komprimacijskim učinkom valjarjev.<br />
Na brežinah z naklonom nad 20° se morajo temeljna tla za nasipe pripraviti s stopničenjem. Stopnice<br />
širine od 1 - 3 m se vsekajo v raščeno zemljinsko podlago. Stopnice morajo biti oblikovane v padcu 3<br />
% proti zunanjemu robu. Za zasekavanje stopnic, Izvajalec ni upravičen do doplačil.<br />
Vsaka nasipna plast mora biti komprimirana v polni širini z odgovarjajočo mehanizacijo, pri čemer<br />
mora komprimacija potekati od roba proti sredini. Vsa za komprimacijo nedosegljiva mesta je potrebno<br />
utrditi z drugimi, lažjimi sredstvi ali metodami, ki jih določi Inženir.<br />
Vsaka nasipna plast mora biti primerno vlažna. Prevlažnih ali presuhih plasti ni dovoljeno komprimirati.<br />
Dodatno vlaženje presuhih plasti ali dodatno sušenje premokrih plasti z ripanjem, dodatnim<br />
razgrinjanjem ali dodajanjem hidrofilnih sredstev odobri Inženir.<br />
Nasipavanje je potrebno izvajati tako, da so nasipni sloji v vzdolžni smeri približno horizontalni in ni<br />
naglih višinskih prehodov med sloji različnih višin.<br />
Nasipavanje je potrebno prekiniti vsakokrat, ko ni možno doseči zadovoljivih rezultatov, še zlasti v<br />
primeru dežja, nizkih temperatur ali drugih neugodnih zunanjih prilik.<br />
Nasipavanje je potrebno ustaviti, ko temperature padejo pod 0° C. V izjemnih primerih inženir dovoli<br />
nasipavanje, vendar v tem primeru poda izvajalcu pisna navodila za izvajanje del v zimskih razmerah,<br />
kjer so podane omejitve in dodatne kontrole ustreznosti materiala in načina vgradnje.<br />
Nasipnih plasti se ne sme vgrajevati na zamrznjene ali razmočene površine. Prepovedano je za<br />
nasipe uporabljati zamrznjen material, ali material, v katerem so prisotni sneg ali kosi ledu.<br />
Inženir ima pravico ustaviti dela na nasipavanju, če ugotovi, da že obstajajo ali da obstaja nevarnost<br />
nastopa zgoraj navedenih negativnih vplivov v toku nasipavanja.<br />
V primeru, ko komprimaciji in prevzemu predhodne plasti, ne sledi nasipavanje naslednje plasti,<br />
temveč nadaljevanje nasipavanja sledi po daljši prekinitvi, je potrebno že prevzeto plast pred<br />
ponovnim nasipavanjem ponovno kontrolirati. Ponovne meritve in ev. potrebne izboljšave bremenijo<br />
Izvajalca, če je prišlo do zastoja po njegovi krivdi.<br />
Vir odvzema materiala za vsako nasipno plast mora predhodno potrditi Inženir.<br />
5.4.2 Poskusna polja in atestacija valjarjev<br />
Za vsako vrsto materiala in za vsako vrsto komprimacijskega sredstva je potrebno pred pričetkom del<br />
na rednem nasipavanju preveriti komprimacijske učinke valjarjev in tehnologijo del.<br />
Za ta namen se izdelajo poskusna polja dimenzij 15 x 30 m, višine nasipavanja od 0,60 - 1,3 m,<br />
odvisno od vrste nasipnega materiala.<br />
Izvajalec mora na ustrezen način, ki je prikazan v TEZD, dokazati učinkovitost svojih komprimacijskih<br />
sredstev.<br />
Po končanem valjanju se izmerijo deformacijski moduli s krožno ploščo na najmanj 3 mestih.<br />
Na vsakem poskusnem polju se kontrolirajo tudi vlažnost, zrnavost, plastičnost in optimalna vlažnost<br />
nasipnega materiala.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 201
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Na osnovi analize rezultatov poskusnih polj se za vsako vrsto materiala in komprimacijskega sredstva<br />
določijo:<br />
- debelina nasipne plasti,<br />
- število prehodov valjarja za doseganje predpisane zbitosti,<br />
- tehnologijo nasipavanja in valjanja.<br />
Za izvedbo poskusnih polj in atestacijo komprimacijskih učinkov valjarjev, Izvajalec ni upravičen do<br />
doplačil.<br />
Z rednim nasipavanjem se lahko prične šele, ko Inženir odobri delo po pogojih, določenih na<br />
poskusnem polju.<br />
5.5 Kakovost izvedbe<br />
5.5.1 Zgoščenost in utrjenost<br />
Izvajalec mora dokazati kakovost izvedbe z meritvami zgoščenosti in utrjenosti - togosti. Zahtevane<br />
vrednosti so podane v projektni dokumentaciji. Podane vrednosti predstavljajo srednjo vrednost.<br />
Spodnja mejna vrednost zgoščenosti, izmerjena na posameznem mestu ne sme biti manjša za več kot<br />
3 % od srednje zahtevane vrednosti. Zgoščenost plasti mora na vsakem mernem mestu izkazovati<br />
najmanj zahtevano spodnjo mejno vrednost. Neustrezno zgoščene plasti mora Izvajalec dodatno<br />
zgostiti, brez doplačila.<br />
Če Inženir na podlagi rezultatov meritev naknadno ugotovi neustrezno zgoščena mesta, lahko<br />
samostojno odloči o nadaljnih ukrepih.<br />
Razmerje E vs2 /E vs1 sme znašati max. 2,2 za tla iz vezljivih zemljin. Če je E vs1 > 50 % zahtevanega<br />
E vs2 , razmerje ni merodajno.<br />
5.5.2 Ravnost<br />
Planum nasipa, zasipa in klina v koherentnih zemljinah lahko na 4 m dolžine v poljubni smeri na os<br />
proge odstopa od merilne letve največ 30 mm.<br />
Ravnost plasti nasipa, zasipa in klina v nekoherentnih, grobozrnatih zemljinah lahko na 4 m dolžine v<br />
poljubni smeri na os proge odstopa od merilne letve največ 50 mm<br />
5.6 Preverjanje kakovosti izvedbe<br />
5.6.1 Preverjanje kakovosti materialov<br />
Tekoče preiskave, ki jih zagotavlja Izvajalec, obsegajo:<br />
Preiskave materialov<br />
- zrnavost, humoznost in vlažnost 1/1000 m 3<br />
- plastičnost 1/ 2000 m 3<br />
- optimalna vlažnost in max. gostota 1/4000 m 3<br />
- optimalna vlažnost in max. gostota<br />
stabil. zmesi 1/4000 m 3<br />
- tlačna trdnost stabilizacijskih zmesi 1/100 m'<br />
- vremenska obstojnost stabil. zmesi 1/200 m'<br />
5.6.2 Preiskave med vgrajevanjem<br />
- vlažnost in gostota 1/20 m'<br />
- deformacijski modul:<br />
o dinamični E vd 1/40m 1<br />
o statični E vs 1/200 m 1<br />
- ravnost plasti 1/100 m'<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 202
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Zgoraj podani obseg predstavlja minimalni obseg tekočih preiskav. Inženir lahko v primeru, če ugotovi<br />
večja odstopanja rezultatov od predhodnih preiskav in preiskav na poskusnem polju, obseg minimalnih<br />
preiskav naknadno poveča.<br />
Inštitut kontrolira kakovost materialov in izvedenih del v razmerju 1:4 s tekočimi preiskavami.<br />
Sporazumno z Inženirjem se za tekočo kontrolo lahko uporabijo tudi drugi, za preverjanje kakovosti<br />
priznani postopki. V tem primeru je potrebno izdati dopolnila k tem tehničnim pogojem<br />
5.7 Zasipi in klini<br />
Zasipe in kline se v načelu izvaja enako kot nasipe.<br />
Posebnosti, ki morajo biti upoštevane pri izvajanju zasipov in klinov pa so naslednje:<br />
Materiali<br />
Materiali za zasipe in kline so lahko enake ali boljše kakovosti, kot so materiali, vgrajeni v zaledni<br />
raščeni zemljini za zasipom, oz. zemljine v nasipu za klinom. Pri izbiri materiala za zasipe in kline je<br />
potrebno upoštevati tudi slojevitost zaledne zemljine in zlasti njeno vodoprepustnost, ter kontakte<br />
vodonosnih slojev z neprepustno podlago.<br />
Vlažnost materiala, ki se vgrajuje v zasipe in kline ne sme biti večja od W opt + 2 %.<br />
Material za zasipe in kline pred pričetkom navažanja potrdi Inženir.<br />
Izvedba<br />
Kline za objekti je potrebno izvesti tako, da je:<br />
- do globine 2 m pod posteljico, priključna brežina na nasip 1:4,<br />
- v zgornji polovici preostale brežine 1:3,<br />
- v spodnji polovici preostale brežine 1 : 2.<br />
Ob temelju opornika je priključna brežina na nasip odmaknjena min. 1,0 m.<br />
Prehodni klini med nasipi in izkopi morajo biti izvedeni na območju izkopa:<br />
- v zemljinah do globine min 1,0 m,<br />
- v kamninah do globine min 0,5 m,in z vzdolžnim nagibom 1 : 10 navzven tako, da je v celoti<br />
odstranjena preperina na stiku nasipa z izkopom.<br />
Klini pod prehodnimi ploščami morajo biti pred vgrajevanjem prehodnih plošč konsolidirani.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 203
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
6.0 DRENAŽNE IN FILTERSKE PLASTI<br />
6.1 Opis<br />
Delo vključuje dobavo in vgraditev kamnitega materiala za drenažne sloje, na mestih, določenih s<br />
projektom oziroma vgradnjo filtrnih slojev - geotkanin, kjer je to predvideno s projektom.<br />
Mesto vgraditve filterskega in drenažnega sloja odredi Inženir, zrnavostno sestavo kamnitega filtra se<br />
določi na osnovi analize zrnavosti zaledne zemljine, ki jo filterski sloj ščiti.<br />
Kot ločilni filtrski sloji se uporabijo materiali iz tkanih ali netkanih geotekstilov, vendar mora biti<br />
uporaba predpisana s projektom, oziroma lahko Inženir predpiše uporabo geotekstilov, če dejanske<br />
razmere na terenu odstopajo od projektiranih in Inženir presodi, da je možno z uporabo geotekstila<br />
doseči zahtevano kvaliteto.<br />
6.2 Materiali<br />
6.2.1 Drenažni sloji<br />
Za drenažne sloje so uporabni prvenstveno kamniti drobljeni ali naravni prodni materiali, katerih<br />
lastnosti ustrezajo zahtevam projekta in tem tehničnim pogojem.<br />
6.2.2 Filtrni sloji<br />
Kadar se uporabijo filterne geotkanine, se njihovo uporabnost presoja na osnovi podatkov Proizvajalca<br />
o njihovih mehanskih lastnostih in filternih karakteristikah, certifikata kakovosti, ter glede na <strong>zahteve</strong><br />
projekta. Izvajalec je dolžan ped vgradnjo predložiti ustrezna dokazila, da material ustreza zahtevam<br />
projekta in standardom. Prav tako je izvajalec dolžan izvesti poizkusno polje, kjer dokaže ustreznost<br />
materiala in ustreznost tehnološkega postopka.<br />
6.3 Kakovost materialov<br />
6.3.1Kakovost kamnitih zrn<br />
Drobljena kamnita zrna ali prodnata zrna za drenažne in filterske plasti morajo biti iz zdravega,<br />
trdnega , volumensko obstojnega, vodoodpornega kamna, katerega lastnosti so:<br />
- tlačna trdnost > 100 Mpa,<br />
- vpijanje vode < 1,5 %<br />
- odpornost na zmrzal v Na 2 SO 4 : izguba mase max. 5 %,<br />
- vsebnost humusnih snovi ni dopustna, raztopina natrijevega luga se lahko obarva največ temno<br />
rumeno.<br />
Zrnavostna sestava kamnitih zrn mora ustrezati pogojem, ki jih določajo filterna pravila glede na<br />
lastnosti zaledne zemljine. Priporoča se uporaba kriterija USBR, za podatke sejalne krivulje:<br />
12 < D 15 F / D 15 z < 40<br />
12 < D 50 F/ D 50 zf < 52,<br />
kjer pomeni:<br />
d 15f - premer zrna filtrnega materiala pri 15 % presejku<br />
d 15z - premer zrna ščitene zemljine 15 % presejku<br />
d 50f - premer zrna filtrnega materiala pri 50 % presejku<br />
d 50z - premer zrna ščitene zemljine pri 50 % presejku<br />
Premer največjega zrna za filterne in drenažne plasti je lahko največ 2/3 debeline nasipne plasti.<br />
Kadar se za zagotavljanje filterne stabilnosti zaledne zemljine uporablja filterna polst, lahko leži krivulja<br />
zrnavosti plasti za drenažne zasipe v mejah:<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 204
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Nazivno sito kvadratne odprtine, Spodnja mejna vrednost ( % ) Zgornja mejna vrednost ( % )<br />
mm<br />
0,71 0 1<br />
2 0 9<br />
4 0 26<br />
8 40 70<br />
16 80 100<br />
31,5 100 100<br />
6.<strong>3.2</strong> Materiali za filterske plasti - geotkanine<br />
Lastnosti materialov za filterske plasti morajo biti določene v projektu z zahtevami glede njihovih<br />
mehansko fizikalnih in filterskih karakteristik.<br />
V primeru, če te <strong>zahteve</strong> v projektu niso podane, se ustreznost filterne geotkanine presodi na osnovi<br />
podatkov o :<br />
- zrnavosti, deformacijskih lastnostih in strižni odpornosti zaledne zemljini,<br />
- namenu - funkciji geotkanine v konstrukciji in obremenitev, ki jim bo izpostavljena,<br />
- podatkov o lastnostih ponujenih geotkanin po specifikaciji Proizvajalca in certifikatu materiala.<br />
Presojo izvede pooblaščena Inštitucija, izbiro materiala nato potrdi Inženir.<br />
6.4 Izvedba<br />
Mesto pridobivanja materiala za drenažne sloje mora izvajalec del pred pričetkom izkoriščanja vira<br />
sporočiti Inženirju in mu predati poročila o predhodnih preiskavah materiala.<br />
Ko Inženir odobri uporabo materiala, se lahko prične z navozom filternega ali drenažnega sloja.<br />
Navoz se izvaja s čelnim ali bočnim zvračanjem. Debelina razprostrtega sloja mora ustrezati zahtevani<br />
debelini vgrajenega materiala po projektu.<br />
Navažanje drenažnih slojev mora potekati v pogojih, za katere je možno nedvomno zagotoviti, da ne<br />
bo prihajalo do zablatitve materiala med vgradnjo.<br />
Po razprostiranju je potrebno vsak sloj izravnati do višine zahtevanega profila po projektu.<br />
Zgoščenosti oz. nosilnosti drenažnih plasti se praviloma ne kontrolira, temveč se kontrolira šele<br />
zgoščenost in nosilnost prve plasti nad filterskim oz. drenažnim slojem.<br />
Če Izvajalec deponira materiale za drenaže na gradbišču, mora biti tak prostor predhodno očiščen in<br />
pripravljen tako, da ne bo prišlo do zablatitve ali mešanja drenažnih materialov z drugimi zemljinami.<br />
Filterskih materiali - geotekstili<br />
Izvajalec mora pred vgradnjo predložiti certifikat, s katerim dokaže, da geotekstil izpolnjuje <strong>zahteve</strong> iz<br />
projektne dokumentacije.<br />
Zvitki - bale morajo biti zaščiteni in uskladiščeni po zahtevah Proizvajalca vse do njihove namenske<br />
uporabe.<br />
Kadar se uporabijo geotekstili, oz. v temeljnih tleh iz zemljin z zelo slabo nosilnostjo, se geotekstilni<br />
zvitki odvijajo čelno, vedno samo v takšni dolžini, ki bo prekrita v istem delovnem dnevu.<br />
Pri oblaganju kanalskih rovov za drenaže, je potrebno geotkanine položiti tako, da se točno prilagajajo<br />
površini izkopnih sten in dna, pri čemer ne smejo biti napete, na vrhu izkopa pa mora biti<br />
obojestransko puščen trak v minimalni dolžini, ki je enaka 1,2 x širini izkopa rova pri vrhu ščitenega<br />
drenažnega sloja.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 205
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Preklopi geotekstilnih trakov se izvajajo:<br />
- s šivanjem preklopov, v širini 10 cm,<br />
- z varjenjem preklopov širin 10 - 15 cm,<br />
- z nevezanimi preklopi širine 40 - 50 cm.<br />
Po geofilterskih tkaninah ne sme potekati nikakršen transport. Transport lahko poteka šele po prvi<br />
nasuti plasti, katere debelina je min. 0,4 m .<br />
Vsa dela morajo potekati v vremenskih pogojih, ki zagotavljajo možnost kontroliranega izvajanja in<br />
polaganja filternih in drenažnih materialov, pri temperaturah nad 0 0 C. Polaganje na zamrznjeno<br />
podlago ali uporaba zamrznjenih materialov ni dopustna.<br />
6.5 Kakovost izvedbe<br />
Kakovost izvedbe drenažnih in filterskih slojev se kontrolira:<br />
- s preiskavami zrnavosti drenažnega zasipa, ki mora ustrezati filterskemu pravilu,<br />
- s kontrolnimi preiskavami skladnosti geotkanine glede na <strong>zahteve</strong> projekta oz. standarda,<br />
- z meritvami ravnosti oz. višine drenažnega sloja.<br />
6.6 Preverjanje kakovosti izvedbe<br />
Pred pričetkom del mora Izvajalec predložiti Inženirju podatke o predhodnih preiskavah in podatke o<br />
lastnostih proizvedenih materialov, ki jih namerava uporabiti pri izvedbi filterskih in drenažnih plasti.<br />
Kontrolne preiskave med gradnjo obsegajo:<br />
- kontrolo zrnavosti in skladnosti drenažnega zasipa s filternimi pravili za zaledno zemljino, za<br />
vsak značilen odsek trase na najmanj 5 vzorcih,<br />
- kontrolo skladnosti geotkanine z deklariranimi zahtevami, kar na enem vzorcu, ki je odvzet na<br />
gradbišču, preveri zunaja kontrola.<br />
- meritve ravnosti in višine posameznega sloja 1 meritev/ 20 m izvedene plasti.<br />
Inštitut kontrolira kakovost zrnavosti v razmerju 1 : 4 s kontrolo Laboratorija. Kakovost in skladnost<br />
geotkanine kontrolira Inštitucija, pooblaščena za preiskave geotkanin.<br />
7.0 HUMUZIRANJE BREŽIN<br />
7.1 Opis<br />
Delo obsega humuziranje brežin nasipov in vkopov v slojih debeline 15 cm in posejanje s travnim<br />
semenom. V delo je vštet nariv ali kamionski dovoz humusa, nakladanje in razkladanje, razprostiranje,<br />
planiranje, posejanje semena in vtiranje semena. Vsa dela je potrebno izvajati skladno s projektom in<br />
navodili Inženirja.<br />
7.2 Materiali<br />
Uporablja se samo aktiven humusni material iz deponij ali iz še neodprtega dela trase, ki zagotavlja<br />
trajno rast. Izbrati je potrebno takšno mešanico semen, ki ustrezajo področju, na katerem se izvaja<br />
setev.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 206
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
7.3 Izvedba<br />
Pobočja in brežine, predvidene za humusiranje morajo biti pripravljene tako, da je zagotovljena<br />
njihova površinska in generalna stabilnost. Površinska voda mora biti s krone nasipov in površine<br />
vkopov kontrolirano odvedena.<br />
V primeru strmih brežin ali ko pogojem odvodnjevanja ni možno v celoti zadostiti, se s soglasjem<br />
Inženirja lahko uporabi tudi druge metode vegetacijske zaščite, med katere uvrščamo dodatno zaščito<br />
s kokosovo ali juto mrežo, travne plošče ali posebne oblikovance za vgradnjo humusa itd.<br />
Po končanih delih mora Izvajalec počistiti delovišče, ter celotno območje povrniti v prvotno stanje.<br />
Izvajalec mora oskrbovati vegetacijsko zaščito do prevzema del, in najmanj za dobo 1 leta. V to<br />
oskrbo sodijo: dopolnilno sejanje, ev. močenje in gnojenje, ter sanacije splazelih površin.<br />
7.4 Kakovost izvedbe<br />
Za pravilno izbiro semen in gnojil mora Izvajalec zagotoviti<br />
posameznih vrst tal. Podatki morajo biti na voljo Inženirju.<br />
podatke o pedoloških lastnostih<br />
Kontrolo kakovosti semen se preverja z atesti proizvajalca semen in po presoji Inženirja, z vključitvijo<br />
pristojne Inštitucije.<br />
Izvedena dela se kontrolira<br />
izvedenega humusnega sloja.<br />
z vizuelnim pregledom in merjenjem površine in debelin dejansko<br />
8.0 IZDELAVA POSTELJICE<br />
8.1 Opis dela<br />
To delo obsega izdelavo posteljice, kadar je ta predvidena s projektom na nasipih, v vkopih in v<br />
planumu raščenih tal. Delo zajema grobo in fino planiranje materiala in komprimiranje do zahtevane<br />
nosilnosti in zbitosti. V primeru obnove obstoječe proge, kjer je predvidena samo vgradnja<br />
tamponskega sloja, je potrebno upoštevati <strong>zahteve</strong> iz projekta, ki predpisuje <strong>zahteve</strong> glede<br />
zgoščenosti in nosilnosti planuma izkopa, ki je lahko »stara« posteljica ali so pa to temeljna tla. Če<br />
projekt ne predpisuje izdelave posteljice, se v tem primeru planum izkopa obravnava kot temeljna tla<br />
in v tem primeru je potrebno upoštevati <strong>zahteve</strong>, ki so podane za temeljna tla.<br />
Posteljica mora biti izvedena v dimenzijah, naklonih in kotah, predpisanih v projektu, skladno s<br />
projektom, navodili Inženirja in temi tehničnimi pogoji.<br />
8.2 Materiali za posteljico<br />
Materiali za posteljico so izključno drobljeni kamniti materiali iz kamnolomov, ali prodi iz gramoznic.<br />
Kamnina za pripravo kamnitih zrn za posteljico mora biti obstojna na vodo in zmrzal in s časom ne<br />
sme spreminjati volumna zaradi vsebnosti nestabilnih mineralov.<br />
8.3 Kakovost materialov<br />
Za izdelavo posteljice se lahko uporabijo kamniti drobljeni ali naravni prodni materiali skladi s<br />
standardom SIST EN 13 242.<br />
Vsebnost finih delcev pod 0,063 mm mora biti med 3 % in 9 %.<br />
Kakovost finih delcev se določi z Metilen modro indeksom.<br />
Koeficient neenakomernosti U: 10 - 60.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 207
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Materiali za posteljico morajo imeti takšno vlažnost, da je pri vgrajevanju možno dosegati:<br />
- srednjo vrednost zgoščenosti 98 % po modificiranem Proctorju,<br />
- nosilnost , E vs2 > 80 Mpa, pri čemer mora biti razmerje E vs2 /E vs1 manjše od 2,2. Če je E vs1 > 60<br />
MPa, razmerje E vs2 /E vs1 ni odločujoče.<br />
Podane vrednosti predstavljajo zahtevano minimalno srednjo vrednost vseh izvedenih meritev.<br />
Spodnja izmerjena mejna vrednost zgoščenosti ne sme biti manjša za več kot 3 % od zahtevane<br />
minimalne srednje vrednosti. V projektni dokumentaciji so lahko podane drugačne <strong>zahteve</strong>.<br />
8.4 Način izvedbe<br />
Material za kamnito posteljico se lahko razgrinja na predhodno prevzeto zaključno plast nasipa ali na<br />
predhodno prevzet planum temeljnih tal, v debelini in v naklonih, predpisanih s projektom.<br />
Komprimiranje posteljice poteka od zunanjega robu proti sredini.<br />
Kadar se v temeljnih tleh tik pod posteljico ali v zaključni plasti nasipa nahajajo visoko plastične,<br />
nabrekljive gline, z izkazanimi nabrekalnimi deformacijami več kot 4 %, je potrebno, ne glede na med<br />
gradnjo izkazano zgoščenost in nosilnost, te zemljine kemično<br />
stabilizirati ali pa jih v višini, ki je enaka debelini 50 cm, zamenjati z nizko plastičnimi materiali, ki ne<br />
nabrekajo, oz. s kamnitimi materiali. Postopek izboljšave določi, če ni v projektu drugače predvideno,<br />
Inženir.<br />
8.5 Kakovost izvedbe<br />
8.5.1 Zgoščenost in utrjenost<br />
Izvajalec mora dokazati kakovost izvedbe z meritvami zgoščenosti in utrjenosti - nosilnosti. Zahtevane<br />
vrednosti so podane v projektni dokumentaciji. Če projekt ne vsebuje teh podatkov pa so zahtevane<br />
vrednosti:<br />
- srednja vrednost zgoščenosti 98 % po modificiranem Proctorju,<br />
- nosilnost , E vs2 > 80 MPa, pri čemer mora biti razmerje E vs2 /E vs1 manjše od 2,2. Če je E vs1 > 60<br />
MPa, razmerje E vs2 /E vs1 ni odločujoče.<br />
8.5.2 Ravnost in višina<br />
Planum posteljice lahko na 4 m dolžine v poljubni smeri na os proge odstopa od merilne letve največ<br />
25 mm.<br />
Planum posteljice sme na poljubnem mestu odstopati od projektirane kote največ 20 mm.<br />
8.6 Preverjanje kakovosti izvedbe<br />
8.6.1 Preverjanje kakovosti materialov<br />
Pred pričetkom navažanja materialov v posteljico, mora Izvajalec predložiti Inženirju v pregled in<br />
potrditev podatke o viru materiala za posteljico in podatke o lastnostih materiala s tega vira, določene<br />
na vzorcu, odvzetem iz deponije pripravljenega materiala.<br />
Inženir preveri skladnost lastnosti materiala iz vira s projektnimi zahtevami in tehničnimi pogoji in v<br />
primeru ugotovljene skladnosti, dovoli navažanje materiala v poskusni nasip posteljice.<br />
8.6.2 Predhodne tehnološke preiskave<br />
Na poskusnem polju velikosti 10 m x 30 m se izvede poskusno polje za posteljico. Pri tem se<br />
preverijo:<br />
- uporabnost materiala za posteljico, 2 vzorca iz nasute plasti po komprimiranju, kontrola<br />
zrnavosti, vlažnosti in optimalne vlage,<br />
- zgoščenost plasti s 15 meritvami dosežene gostote in vlažnosti plasti,<br />
- nosilnost na planumu s 3 meritvami deformacijskih modulov s krožno ploščo,<br />
- ravnost in višino plasti na treh mestih<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 208
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Rezultate kontrolnih preiskav in meritev Izvajalec preda v potrditev Inženirju, ki nato dovoli pričetek del<br />
na redni izvedbi posteljice.<br />
8.6.3 Tekoče preiskave<br />
Tekoče preiskave, ki jih zagotavlja Izvajalec, obsegajo:<br />
Preiskave materialov<br />
- zrnavost, humoznost in vlažnost 1/1000 m 3<br />
- optimalna vlažnost in max. gostota 1/4000 m 3<br />
Preiskave med vgrajevanjem<br />
- vlažnost in gostota 1/20 m'<br />
- deformacijski modul:<br />
o dinamični E vd 1/40m 1<br />
o statični E vs 1/200 m 1<br />
- ravnost planuma 1/20 m'<br />
- višina planuma 1/20 m'.<br />
Zgoraj podani obseg predstavlja minimalni obseg tekočih preiskav. Inženir lahko v primeru, če ugotovi<br />
večja odstopanja rezultatov od predhodnih preiskav, obseg minimalnih preiskav naknadno poveča.<br />
Inštitut kontrolira kakovost materialov in izvedenih del v razmerju 1:4 s tekočimi preiskavami.<br />
9.0 NEVEZANA NOSILNA PLAST - TAMPON<br />
9.1 Opis<br />
Delo obsega dobavo in vgraditev tamponskega materiala v tamponski sloj, na mestih in v dimenzijah<br />
določenih s projektom. Z izdelavo tamponske plasti je možno pričeti, ko je Inženir potrdil ustreznost<br />
vira tamponskega materiala, a šele potem, ko je Inženir prevzel planum posteljice.<br />
9.2 Materiali za tampon<br />
Materiali za tampon so lahko izključno drobljeni kamniti materiali proizvedeni iz zdravih, trdnih, gostih,<br />
na vodo in zmrzal obstojnih kamnin ali prodov. Material mora biti skladen s SIST EN 13 242. Izvajalec<br />
mora pred vgradnjo predložiti izjavo o skladnosti in CE informacijo. Projektant predpiše zahtevane<br />
lastnosti tampona.<br />
9.3 Kakovost materialov za tampon<br />
Zahtevana zrnavost tamponskih materialov mora ustrezati grafom iz TSC 06.200 (slika 2 in slika 3) pri<br />
čemer pa morajo ostali parametri zrnavosti izkazovati naslednje vrednosti:<br />
- delež zrn pod 0,06 mm 3 - 8 %<br />
- karakteristike finih delcev Metilen modro MB
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
9.4 Izvedba<br />
Pred pričetkom vgrajevanja tampona, mora biti planum posteljice ali temeljnih tal pripravljen skladno z<br />
zahtevami, podanimi v tč. 8.<br />
Na ustrezno pripravljen planum posteljice ali temeljnih tal se lahko prične navažati tamponski sloj šele,<br />
ko to odobri Inženir.<br />
Navoz tampona poteka čelno, z vožnjo po predhodno že razprostrti tamponski plasti. Vožnja po<br />
planumu posteljice ni dovoljena. Vozila z zablatenimi kolesi ne smejo voziti po že razprostrtem<br />
tamponskem sloju.<br />
Vgrajevanje tampona lahko poteka izključno v suhem vremenu, pri T > 4°C. V izjemnih primerih<br />
inženir dovoli nasipavanje, vendar v tem primeru poda izvajalcu pisna navodila za izvajanje del v<br />
zimskih razmerah, kjer so podane omejitve in dodatne kontrole ustreznosti materiala in načina<br />
vgradnje. V vsakem primeru ne sme biti tamponski material pred vgradnjo zmrznjen, brez kosov ledu<br />
in snega.<br />
Tamponski material se razprostira z opremo, ki omogoča zahtevano enakomerno porazdelitev<br />
tamponskih zrn, praviloma s finišerjem ali ob soglasju Inženirja z grederjem.<br />
Tamponski material se lahko vgrajuje pri vlagi, ki odstopa od optimalne za največ 2 %. Če so<br />
tamponski materiali presuhi, se jih vlaži z blagim rosenjem.<br />
Tamponska plast se razgrne v zahtevani projektni širini, povečani obojestransko za debelino plasti, da<br />
se doseže homogena zbitost in nosilnost plasti pod tolčencem. Zaključni planum se oblikuje v skladu<br />
sprojektno dokumentacijo.<br />
Razgrnjena plast se zgošča z atestiranimi komprimacijskimi sredstvi do zahtevane stopnje utrditve.<br />
Vsa dela v zvezi z razprostiranjem in zgoščevanjem potekajo strojno, ročno delo za zgoščevanje<br />
tamponske plasti ni dopustno.<br />
9.5 Kakovost izvedbe<br />
9.5.1 Zgoščenost in utrjenost<br />
Zahtevane vrednosti so:<br />
- srednja vrednost zgoščenosti je podana v projektni dokumentaciji,<br />
- nosilnost, E vs2 je podana v projektni dokumnetaciji, pri čemer mora biti razmerje E vs2 /E vs1 manjše od<br />
2,0.<br />
Spodnja mejna vrednost zgoščenosti ne sme biti manjša od 3 % glede na srednjo vrednost.<br />
V primeru, če je E Vs1 ≥ 60 MPa, razmerje E Vs2 /E Vs1 ni odločilno.<br />
9.5.2 Ravnost, višina, nagib<br />
Planum tamponskega sloja lahko na 4 m dolžine merilne letve odstopa v poljubni meri na os proge<br />
največ 20 mm.<br />
Planum tamponskega sloja sme od projektirane kote odstopati največ 10 mm.<br />
Prečni nagib planuma tampona mora biti 5 %, dovoljena odstopanja so ± 0, 5 %.<br />
9.6 Preverjanje kakovosti izvedbe<br />
9.6.1 Preverjanje kakovosti materialov<br />
Pred pričetkom navažanja materialov v tamponski sloj, mora Izvajalec predložiti Inženirju dokazila, da<br />
je material skladen s SIST EN 13 242 - izjavo o skladnosti in CE informacijo.<br />
Istočasno mora Izvajalec predložiti podatke lastnih preiskav, določene na enem vzorcu iz tega vira,<br />
odvzetem iz deponije pripravljenega materiala.<br />
Inženir preveri skladnost lastnosti materiala iz vira s projektnimi zahtevami in tehničnimi pogoji in v<br />
primeru ugotovljene skladnosti, dovoli navažanje materiala v poskusni tamponski sloj.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 210
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
9.6.2 Predhodne tehnološke preiskave<br />
Na polju velikosti 8 m x 30 m se izvede poskusno polje za tampon.<br />
Pri tem se preverijo:<br />
- uporabnost materiala za tampon, 2 vzorca iz nasute plasti po komprimiranju, kontrola<br />
zrnavosti, vlažnosti in optimalne vlage,<br />
- zgoščenost plasti s 15 meritvami dosežene gostote in vlažnosti plasti,<br />
- nosilnost na planumu s 3 meritvami deformacijskih modulov s krožno ploščo,<br />
- ravnost in višino plasti na treh mestih<br />
Rezultate kontrolnih preiskav in meritev Izvajalec preda v potrditev Inženirju, ki nato dovoli pričetek del<br />
na redni izvedbi tamponskega sloja.<br />
9.6.3 Tekoče preiskave<br />
Tekoče preiskave, ki jih zagotavlja Izvajalec, obsegajo:<br />
Preiskave materialov<br />
- zrnavost, humoznost in vlažnost 1/1000 m 3<br />
- optimalna vlažnost in max. gostota 1/4000 m 3<br />
- karakteristike finih delcev Metilen modro 1/4000 m 3<br />
Preiskave med vgrajevanjem<br />
- vlažnost in gostota 1/20 m'<br />
- deformacijski modul:<br />
o dinamični E vd 1/40m 1<br />
o statični E vs 1/200 m 1<br />
- ravnost planuma 1/20 m'<br />
- višina planuma 1/20 m'.<br />
Zgoraj podani obseg predstavlja minimalni obseg tekočih preiskav. Inženir lahko v primeru, če ugotovi<br />
večja odstopanja rezultatov od predhodnih preiskav, obseg minimalnih preiskav naknadno poveča. V<br />
kolikor obstaja sum na neustrezno kakovost proizvodnje tamponskega agregata, Inženir lahko od<br />
Izvajalca zahteva ponoven atest proizvedenega materiala iz kamnoloma.<br />
Inštitut kontrolira kakovost materialov in izvedenih del v razmerju 1:4 s tekočimi preiskavami.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 211
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
10.0 PLITVO TEMELJENJE OBJEKTOV<br />
10.1 Opis<br />
Delo obsega pregled terena pred pričetkom del, izvedbo izkopov za temelje in dodatno potrebne<br />
izkope, izvedbo ukrepov za začasno odvodnjevanje gradbene jame, ukrepe za zavarovanje gradbene<br />
jame in zagotavljanje stabilnosti izkopnih brežin, mehansko utrditev temeljnih tal, vgraditev in utrditev<br />
nadomestnega sloja za izboljšavo nosilnosti temeljnih tal, vse v skladu z določili projekta in navodili<br />
Inženirja. V ta dela sodijo tudi dovoz materiala za zasipe, izvedba zasipa in komprimiranje zasipa ob<br />
temeljih.<br />
Izvajalec mora v sklopu teh dela upoštevati vsa določila predpisov o varstvu pri delu. Za vsa<br />
navedena dela Izvajalec ni upravičen do doplačil.<br />
10.2 Materiali<br />
Izkop za temelje poteka v umetno nasutih in raščenih tleh, ki se kategorizirajo skladno z določili točke<br />
3.1.2 in klasificirajo skladno z določili standarda JUS U.B1.001. Izkopane zemljine se uporabijo glede<br />
na njihovo namensko rabo po navodilih Inženirja.<br />
Za izboljšanje temeljnih tal se uporabijo kamniti drobljeni ali naravni prodni materiali, skladno z določili<br />
projekta. Če projekt kakovosti materiala za izboljšavo temeljnih tal posebej ne določa, se uporabijo<br />
materiali, ki ustrezajo zahtevam kakovosti za kamnito posteljico, tč. 8.3.<br />
Za zasip ob temeljih se uporabijo materiali, pridobljeni iz izkopa gradbene jame, ali materiali iz<br />
stranskih odvzemov, ki ne vsebujejo škodljivih primesi humusnih snovi in imajo takšno vlažnost, da jih<br />
je možno komprimirati do zgoščenosti, kot je to podano v projektni dokumentaciji . V kolikor projekt<br />
predvideva za temelji izvedbo posebnih zasipov iz filterskih materialov ali glinenega naboja, je<br />
potrebno izbor teh materialov prilagoditi zahtevam projekta.<br />
10.3 Kakovost materialov v temeljnih tleh<br />
Zahtevana kakovost materialov v temeljnih tleh je določena s projektom, glede na izračun temeljev in<br />
prognozirano dopustno nosilnost in deformacijske lastnosti temeljnih tal.<br />
Zahteve za temeljna tla predpiše projektant.<br />
10.4 Izvedba<br />
Izkop za temelje se izvaja po dimenzijah v projektu. Vsak višek izkopa, ki je nastal po krivdi Izvajalca,<br />
mora Izvajalec nadomestiti s konroliranim zasipom ali podložnim betonom, glede na razmere okolice<br />
in skladno z določili Inženirja, na lastne stroške.<br />
Izvajalec mora zagotavljati trajno odvodnjevanje dna izkopa, po potrebi tudi z namestitvijo črpalk.<br />
V primerih, ko je zaradi plazovitih ali slabo nosilnih tal ogrožena stabilnost izkopnih sten, je potrebno<br />
izkop izvajati v kampadah, po določilih projekta. Izvajalec mora ščititi globoke izkope z razpiranjem ali<br />
zagatnicami, če to zahtevajo terenske prilike.<br />
Pri izkopih za temelje v koherentnih zemljinah, se dno izkopa v debelini 30 - 50 cm izvede tik pred<br />
načrtovanim betoniranjem podložnega betona.<br />
V nekoherentnih zemljinah se dno izkopa utrdi z valjanjem.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 212
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
V temeljnih tleh, v katerih je zaradi nezadostne nosilnosti potrebno izvesti izboljšavo temeljnih tal, se<br />
na poravnano dno izkopa v naravnem terenu, izvedeno v naklonu min 3 %, čelno narine gramozni<br />
material v s projektom predvideni debelini. Vožnja po dnu izkopa iz koherentnih zemljin ali<br />
razmočenih zemljin ni dopustna. Prva plast nasipa se vedno komprimira statično, z lažjimi<br />
komprimacijskimi sredstvi. V času izvajanja nadomestnega sloja je potrebno zagotavljati<br />
ustrezno odvodnjevanje dna.<br />
Ko je utrjevanje gramozne blazine končano, se z meritvami preveri nosilnost oz. zgoščenost.<br />
Vsi izkopi za temelje morajo biti izvedeni točno po projektu. Vsako odstopanje od projekta mora biti<br />
dovoljeno in dokumentirano z vpisom nadzornega geotehnika, projektanta ali Inženirja in v soglasju z<br />
Inženirjem.<br />
Z betoniranjem temeljev se lahko prične šele potem, ko je geotehnik z vpisom v gradbeni dnevnik<br />
potrdil prevzem temeljnih tal in je Inženir dovolil nadaljevanje del.<br />
Zasip za temelji se izvede skladno z določili točke 5.7.<br />
10.5 Kakovost izvedbe in kontrola kakovosti<br />
11.5.1 Kakovost temeljnih tal<br />
Po izvedbi izkopa do projektirane globine, kakovost in skladnost temeljnih tal s prognozo v projektu<br />
ugotovi nadzorni geotehnik in potrdi z vpisom v gradbeni dnevnik. Če temeljna tla niso skladna s<br />
projektno prognozo, geotehnik odredi nadaljnje potrebne ukrepe.<br />
Kakovost utrditve temeljnih tal in /ali gramozne blazine pod temelji praviloma kontrolira Inštitut. Glede<br />
na zahtevnost objekta, lahko Inženir odredi tudi druge postopke za kontrolo kakovosti priprave<br />
temeljnih tal.<br />
11.5.3 Kakovost izvedbe in preverjanje kakovosti zasipa za temelji<br />
Izvede se skladno z določili tč. 5.5 in 5.6<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 213
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
PREGLEDNICA: 1<br />
RAZVRSTITEV ZEMLJIN IN KAMNIN<br />
Kategorija Naziv Opis Zrnavost Način Ocena uporabnosti<br />
materiala kategorije materiala materiala izkopa in karakteristike<br />
1 Plodna Nahaja se na površini terena buldožer,<br />
zemljina (humus in ruša, s primesmi gramoza, - bager V naravnem stanju ni primerna<br />
peska, melja in/ali gline) za vgrajevanje, ker ni nosilna,<br />
Lahko vsebuje organske snovi (šoto,<br />
2 Slabo<br />
preperine) buldožer, na pobočjih ni niti stabilna niti<br />
nosilna in/ali je v lahko gnetni do židki konsistenci > 15 m. - % f < 0,063 mm bager erozijsko odporna.<br />
zemljina (vezljive zemljine) - Ic Ł 0,5<br />
3 Nahaja se pod površinsko plastjo humusa buldožer, Nosilnost in stabilnost sta<br />
in plodne zemlje ter je: bager odvisni od zunanjih vplivov, prav<br />
Vezljiva in<br />
nevezljiva<br />
zrnata zemljina<br />
- v srednjegnetni do trdni konsistenci > 15 m. - % f > 0,063 mm tako tudi možnost vgrajevanja.<br />
(zemljina, preperina)ali buldožer Je primerna za kemično<br />
< 15 m. - % f > 0,063 mm z rijačem, stabiliziranje.<br />
- v zbitem stanju (pesek,gramoz, grušč,<br />
jalovina) < 30 m. - % f > 63 mm (občasno)<br />
4<br />
Mehka<br />
kamnina<br />
Lapor, fliš, skrilavec, tuf, konglomerat,<br />
praviloma dobor nosilna in<br />
breča buldožer<br />
stabilna<br />
razpokani, drobljivi in prepereli peščenjak, z rijačem, Ustrezne zrnavosti je primerna<br />
dolomit in apnenec > 30 m.-% :F > 63 mm bager s konico za nasipe in posteljico<br />
F < 300 mm in občasno<br />
miniranje,<br />
rezkanje<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 214
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Kategorija Naziv Opis Zrnavost Način Ocena uporabnosti<br />
materiala kategorije materiala materiala izkopa in karakteristike<br />
5 Trdna kamnina<br />
apnenec, kompaktni dolomit ali material z<br />
nad miniranje, ustrezne zrnavosti je zelo dobro<br />
raščena hribina F ><br />
sedimentmega 50 m.% kosov F>600mm,<br />
600mm rezkanje nosilna in stabilna ter primerna<br />
porekla ki jih je treba minirati za nasipe in/ali predelavo<br />
silikatne kamnine eruptivnega porekla niso razvrščene<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 215
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
POSEBNI TEHNIČNI POGOJI ZA DELA S CEMENTNIM BETONOM,<br />
TESARSKA DELA, DELA Z JEKLOM ZA ARMIRANJE, HIDROIZOLACIJE<br />
POGLAVJE A : SPLOŠNE DOLOČBE<br />
1. UPORABA SPLOŠNIH TEHNIČNIH POGOJEV<br />
Splošna določila v zvezi s preverjanjem in vrednotenjem kakovosti, merjenjem, prevzemom<br />
in obračunom del ter organizacijo del so podana v STP.<br />
2. OPIS DEL<br />
V sklopu obnove proge so tudi dela, ki jih obravnavajo posebni tehnični pogoji za dela s<br />
cementnim betonom. Ta dela se pojavljajo tako v sklopu del na zgornjem ustroju, kot pri<br />
izvedbi odvodnjavanja, peronov in tlakovanja potnih prehodov:<br />
• Prefabricirani elementi iz cementnega betona (armirani in nearmirani):<br />
i. Betonski tlakovci<br />
ii. L peronski elementi iz armiranega betona<br />
iii. Betonske cevi in pokrovi<br />
iv. Montažni elementi za prepuste iz armiranega betona<br />
v. Kanalete<br />
vi. T elementi na potnih prehodih<br />
• Dela s cementnim betonom:<br />
i. podložni betoni,<br />
ii. izvedba vtočnih in iztočnih glav prepustov ter drenaž,<br />
iii. dobetoniranje kril in parapetov prepustov,<br />
iv. izvedba kanala za odvodnjavanje.<br />
Posebni tehnični pogoji za dela s cementnim betonom obsegajo<br />
a. dela s cementnim betonom<br />
b. tesarska dela<br />
c. dela z jeklom za armiranje<br />
d. izvedba hidroizolacije prepustov<br />
3. DOKUMENTACIJA<br />
Za vsa ta dela je izdelana PZI dokumentacija. Izvajalec je dolžan dela izvajati na<br />
podlagi te dokumentacije. Za vsa odstopanja je dolžan izvajalec predhodno pridobiti<br />
privolitev odgovornega projektanta načrta in inženirja.<br />
Izvajalec je za vse objekte (prepuste, AB jarke itn.) dolžan pred pričetkom del izdelati<br />
tehnološki elaborat, ki ga, ko je ustrezen, potrdi inženir.<br />
Za vsa dela, kjer je predvidena uporaba cementnega betona, je potrebno pred<br />
pričetkom del izdelati projekt betona, ki ga izvajalec preda v pregled in potrditev<br />
inženirju in inštitutu.<br />
V sklopu ponudbe je izvajalec dolžan pripraviti program tekoče kontrole, ki jo na terenu<br />
izvaja laboratorij.<br />
Izvajalec je dolžan pred vgradnjo vseh materialov predložiti inženirju dokazila o<br />
izpolnjevanju zahtevane kakovosti.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 216
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
POGLAVJE B: DELA S CEMENTNIM BETONOM<br />
1.0 OPIS DEL IN SPLOŠNE DOLOČBE<br />
Dela s cementnim betonom obsegajo dobavo, skladiščenje, pripravo vseh osnovnih<br />
materialov za beton, proizvodno opremo, proizvodnjo, transportno opremo, transport,<br />
manipulacijo in vgraditev svežega betona ter vsa dela za zaščito in negovanje strjujočih<br />
betonov do starosti, ki je predpisana s projektno dokumentacijo in skladno z določili<br />
tehničnih pogojev.<br />
To poglavje obravnava tako predfabricirane izdelke iz cementnega betona kot<br />
proizvodnjo, transport in vgradnjo svežih betonov. Dodatno so opisane tudi <strong>zahteve</strong> za<br />
cementne malte.<br />
Betonerska dela se izvajajo v času, ko ni padavin in znaša temperatura zraka v okolici<br />
+5 do +30 0 C. Če so vremenski pogoji drugačni, mora izvajalec pred izvedbo pripraviti<br />
predlog ukrepov za izvajanje del v drugačnih vremenskih pogojih, ki jih mora odobriti<br />
inštitut in inženir. Šele na podalgi takšne odobritve je možno pričeti z deli v vremenskih<br />
pogojih, ki odstopajo od predpisanih.<br />
Po uporabi osnovnih materialov ločimo naslednje glavne vrste betonov:<br />
• Normalno težke betone<br />
• porozne goste betone (drenažne, enozrnate)<br />
• nearmirane betone<br />
• armirane betone<br />
Po preteku časa od zamešanja do vgraditve v objektu ločimo:<br />
• transportni beton<br />
• prefabricirani beton (elementi, ki se vgrajujejo v strjenem stanju)<br />
S projektno dokumentacijo so definirane naslednje <strong>zahteve</strong> za betone:<br />
• stopnja izpostavljenosti,<br />
• stopnja konsistence,<br />
• tlačna trdnost ,<br />
• nazivna velikost največjega zrna agregata,<br />
• <strong>zahteve</strong> glede vidnih površin<br />
• <strong>zahteve</strong> glede končne obdelave površin<br />
• <strong>zahteve</strong> glede tehnologije izvedbe (npr.bela kad)<br />
Za vsa betonarska dela je potrebno upoštevati in uporabljati SIST EN 206-1 in SIST<br />
1026, ter Pravilnik o tehničnih normativih za beton in armirani beton (Ur.l. SFRJ št.<br />
11/87 in UR.l. RS št. 52/00 v nadaljevanjun PBAB) v omejeni rabi in sicer ne veljajo<br />
členi od 5. člena do vključno 43. člena (razen 2.odstavka 35.člena), od 44.člena do<br />
vključno 49.člena, od 233.člena do vključno 239.člena, 261.člen nadomešča SIST 1026,<br />
284.člen pa nadomešča SIST EN 13791.<br />
Te posebni tehnični pogoji veljajo za dela na obnovi proge, kjer betonska dela<br />
predstavljajo manjši delež del in obsegajo naslednje elemente:<br />
• Prefabricirani elementi iz cementnega betona (armirani in nearmirani):<br />
i. Betonski tlakovci<br />
ii. L peronski elementi iz armiranega betona<br />
iii. Betonske cevi in pokrovi<br />
iv. Montažni elementi za prepuste iz armiranega betona<br />
v. Kanalete<br />
vi. T elementi na potnih prehodih<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 217
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
• Dela s svežim cementnim betonom:<br />
i. podložni betoni,<br />
ii. izvedba vtočnih in iztočnih glav prepustov in drenaž,<br />
iii. dobetoniranje kril in parapetov prepustov,<br />
iv. izvedba kanala za odvodnjavanje.<br />
2.0 ZAHTEVE ZA BETON<br />
Šteje se, da je beton ustrezen in skladen s projektno dokumentacijo in s tehničnimi<br />
pogoji in da ga je možno vgraditi v objekt, če izpolnjuje <strong>zahteve</strong> SIST EN 206-1 in SIST<br />
1026. S tem standardom so predpisane <strong>zahteve</strong> za:<br />
• osnovne materiale za beton,<br />
• lastnosti svežega in strjenega betona ter njihovo preverjanje,<br />
• omejitve za sestavo betona<br />
• specifikacijo betona<br />
• dostavo svežega betona,<br />
• postopke kontrole proizvodnje,<br />
• merila skladnosti in vrednotenje le-te.<br />
Standardi, ki jih je potrebno upoštevati:<br />
• SIST EN 196-2 Metode preskušanja cementa – 2.del: Kemična analiza<br />
• SIST EN 197-1, Cement 1.del: sestava, <strong>zahteve</strong> in merila skladnosti za<br />
običajne cemente<br />
• SIST EN 933-1 Preskusi geometrijskih lastnosti agregatov – 1.del: Določanje<br />
zrnavosti – sejalna metoda<br />
• SIST EN 934-2 Kemijski dodatki za beton, malto in injekcijske mase – 2.del:<br />
kemijski dodatki za beton – definicije in <strong>zahteve</strong><br />
• SIST EN 1008 Voda za pripravo betona<br />
• SIST EN 1097, Preskusi mehanskih in fizikalnih lastnosti agregatov 3. in 6. del.<br />
• SIST EN 12350 Preskušanje svežega betona 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7.del<br />
• SIST EN 12390 preskušanje strjenega betona 1., 2., 3., 5., 6., 7. in 8. del<br />
• SIST EN 12620 Agregati za beton<br />
• SIST EN 13577 Kemijska agresija na beton - Ugotavljanje agresivnosti<br />
ogljikovega dioksida, raztopljenega v vodi<br />
• SIST EN 13139 agregati za malte<br />
2.1 Posebne <strong>zahteve</strong> - Vidni betoni, bela kad<br />
Praviloma so sestave, pogoji uporabe in lastnosti ter tolerance vidnih betonov določeni<br />
v projektni dokumentaciji.<br />
Izvajalec mora pri pripravi projekta betona posebej upoštevati <strong>zahteve</strong>, ki jih<br />
projektant predpiše glede zahtev za vidne betone, izvajanje objektov po principu »bele<br />
kadi«, ali ko je potrebno obdelati površino (npr.metličenje), ko je le-ta še v nestrjenem<br />
stanju.<br />
Pri izvajanju del, kjer se zahteva vidni beton je potrebno upoštevati:<br />
• Vgrajevanje teh betonov se izvaja v slojih z maksimalno višino 30 cm. Čas<br />
vibriranja se zmanjša na minimum, ki je potreben za zgostitev betona.<br />
• Vidne površine betona morajo biti najmanj prve 3 tedne zaščitene (pokrite s<br />
folijo) pred neposrednimi atmosferskimi vplivi, predvsem padavinami.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 218
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Ker je princip »bele kadi« predviden za prefabricirane montažne elmente za prepuste, je<br />
izpolnjevanje tega pogoja enostavneje, saj je izdelava elementa neodvisna od<br />
vremenskih razmer, opaži so kovinski, zgoščevanje je optimalno (opažni vibratorji,<br />
vibracijska miza itn.).<br />
3.0 IZVEDBA BETONARSKIH DEL<br />
3.1 Projekt betona<br />
Pred začetkom betoniranja posameznih delov ali sklopov objekta mora izvajalec<br />
razpolagati s potrjenim projektom betona, v katerem so določene:<br />
• količine in sestave betonskih mešanic, ki se bodo uporabljale na delu ali sklopu<br />
objekta;<br />
• kakovostne <strong>zahteve</strong> za dosego projektiranih lastnosti betona;<br />
• način negovanja betona;<br />
• program tekočih preskusov in način jemanja vzorcev za preskuse;<br />
• odgovorna oseba izvajalca za izvedbo betoniranja.<br />
Projekt betona mora potrditi inštitut in inženir pred začetkom betoniranja.<br />
<strong>3.2</strong> Proizvodnja prefabriciranih elementov<br />
Pri obnovi proge se uporabljajo naslednji prefabricirani elementi iz nearmiranega in<br />
armiranega betona:<br />
1. Betonski tlakovci – morajo biti skladni s standardom SIST EN 1338:2003. pred<br />
vgradnjo mora izvajalec inženirju dostaviti izjavo o skladnosti proizvoda z<br />
navedenim standardom.<br />
2. L peronski elementi iz armiranega betona in montažni elementi za prepuste iz<br />
armiranega betona – za te elemente ne obstaja veljaven standard. Sestavni del<br />
projektne dokumentacije je tudi opažni in armaturni načrt za ta element.<br />
Izvajalec mora kot ustrezne dokumente, ki dokazujejo zahtevano kvaliteto<br />
elementa predložiti:<br />
• Izjavo o skladnosti prefabriciranega AB elementa, da le-ta ustreza<br />
zahtevam direktive 89/106/EEC in Zakona o gradbenih proizvodih (Ur.l. RS<br />
št.52/00) in da je skladen s specifikacijami naročnika – projektno<br />
dokumentacijo za posamezen element.<br />
• Kot priloge izjave mora priložiti:<br />
• Certifikat kontrole proizvodnje za beton<br />
• Izjavo o skladnosti za beton<br />
• Izjavo o skladnosti za jeklo za armiranje<br />
• Poročila o preskusih betona, ki dokazujejo, da je beton skladen s<br />
specifikacijo iz projekta (trdnosti razred, konsistenca, odpornost<br />
površine betona proti zmrzovanju in tajanju (z ali brez prisotnosti<br />
soli za tajanje), notranjo odpornost betona proti zmrzovanju in<br />
tajanju<br />
3. Betonske cevi in pokrovi – prefabricirani proizvod izpolnjuje <strong>zahteve</strong>, če<br />
izvajalec predloži izjavo o skladnosti proizvoda z izdanim slovenskim tehničnim<br />
soglasjem (STS), ki ga je proizvajalcu podelil certifikacijski organ<br />
4. Kanalete – izvajalec mora predložiti certifikat kontrole proizvodnje, in poročila o<br />
preskusih betona, ki dokazujejo, da je beton skladen s specifikacijo. Dimenzije<br />
kanalete so določene v projektni dokumentaciji, beton mora biti skladen z<br />
naslednjo oznako: C 25/30 XC4 XF3 XF4 PV-II<br />
5. T elementi na potnih prehodih – predložiti izjavo o skladnosti proizvajalca<br />
prehoda za T element.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 219
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Transport prefabriciranih elementov se lahko izvrši šele, ko beton doseže zadostno<br />
trdnost, da je lahko izpostavljen pogojem skladiščenja na gradbišču ali pa, ko so<br />
elementi lahko vgrajeni v objekt in prevzamejo projektirane obrementive.<br />
3.3 Manipulacija svežega betona<br />
Transport in manipulacija svežega betona pred vgradnjo mora biti izvedena tako, da ne<br />
pride do segregacije, izsuševanja, zmočenja, prevelike ohladitve ali segrevanja in<br />
spremembe konsistence.<br />
Segregiranega betona ni dovoljeno vgrajevati.<br />
Beton, ki se mu je zaradi predolge manipulacije ali transporta vgradljivost tako<br />
spremenila, da ga z obstoječo gradbiščno opremo ni mogoče več kakovostno vgraditi,<br />
se zavrne.<br />
Naknadno popravljanje konsistence betona ni dovoljeno, razen v primeru, ko je to<br />
predvideno v projektu betona, ki ga potrdi inženir.<br />
3.4 Vnašanje betona v opaž in vgrajevanje<br />
Beton se vnaša v približno vodoravnih slojih tako, da se le ti ne razmešajo in da je med<br />
vibriranjem naslednjega sloja še možno revibriranje prejšnjega sloja. Debelina slojev ne<br />
sme presegati 60 cm.<br />
Pri vnašanju beton ne sme prosto padati z višine večje kot 1 m, razen, če je to določeno<br />
s projektom betona, ki ga potrdi inženir.<br />
Kompaktiranje (zgoščevanje) svežega betona se, v kolikor ni to s projektom betona, ki<br />
ga je potrdil inženir, drugače določeno, izvaja z uporabo ustreznih vibratorjev<br />
(pervibratorji, opažni vibratorji, vibracijske letve, planvibratorji).<br />
Posebej pri vibriranju betonov litih in tekočih konsistenc (predvsem črpni betoni) je<br />
potrebno pri vibriranju s pervibratorji zahtevati:<br />
• hitro potopitev vibratorja v predhodni sloj;<br />
• zadostno zadrževanje v najglobji poziciji;<br />
• počasno dvigovanje (izvlečenje);<br />
• medsebojni razmak mest potopitve takšen, da se vplivna območja prekrivajo;<br />
• čas vibriranja, ki ustreza prenehanju izhajanja večjih zračnih mehurčkov.<br />
Razgrinjanje betona z vibratorji ni dovoljeno.<br />
Vodo, ki bi se med vibriranjem izločila na površini je potrebno pred vnašanjem<br />
naslednjega sloja betona odstraniti.<br />
3.5 Betoniranje na temeljna tla<br />
Na zrahljanih tleh in vremensko neobstojni skali se mora pred betoniranjem izvesti<br />
posebne ukrepe, ki so praviloma predvideni v projektni dokumentaciji:<br />
• injektiranje temeljnih tal ali druge vrste ojačitev nosilnosti temeljnih tal;<br />
• zaščitni beton ali podbeton.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 220
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
3.6 Delovni stiki<br />
Delovni stiki so lahko predvideni v projektni dokumentaciji, lahko pa nastanejo<br />
nepredvideno, če zaradi zastojev ali drugih razlogov določena površina betona ni več<br />
primerna za obdelavo stika z revibriranjem.<br />
Število predvidenih delovnih stikov je praviloma zmanjšano na minimalno možno mero.<br />
Površine delovnih stikov morajo biti pred nadaljevanjem betoniranja očiščene cementne<br />
srajčke, ohrapavljene, očiščene in navlažene oziroma ustrezno obdelane s kontaktnimi<br />
premazi ali maltami oziroma betoni.<br />
Delovni stik, ki je pripravljen za nadaljnje betoniranje, mora pred betoniranjem prevzeti<br />
inženir z vpisom v gradbeni dnevnik.<br />
Pri projektiranih delovnih stikih se uporabljajo tesnilni trakovi izdelani iz umetnih snovi,<br />
gume ali pločevine. Za izbor tesnilnih trakov je potrebno uoštevati D max zrn agregata v<br />
betonu.<br />
Pritrditev tesnilnih trakov mora biti izvedena tako, da se med betoniranjem njihova s<br />
projektno dokumentacijo določena lega ne spremeni.<br />
Namestitev in pritrjevanje tesnilnih trakov potrjuje pred betoniranjem inženir z vpisom v<br />
gradbeni dnevnik.<br />
3.7 Betoniranje v posebnih pogojih<br />
V primeru dežja se betoniranje praviloma ne izvaja, razen v posebnih primerih, ko mora<br />
inženir po preverbi zaščitnih ukrepov, ki jih je izvršil izvajalec, odobriti takšno<br />
betoniranje z vpisom v gradbeni dnevnik.<br />
Če dež preseneti sredi poteka betoniranja, je potrebno še nevgrajeni beton v<br />
transportnih in manipulacijskih sredstvih zaščititi pred razmočenjem.<br />
Že vnešeni beton se mora čim hitreje skompaktirati in zaščititit njegovo površino pred<br />
izpiranjem.<br />
Morebitno vodo, ki bi se nabrala na površini betona ali v opažu je potrebno pred<br />
nadaljevanjem betoniranja odstraniti.<br />
Pri močnem sončnem sevanju in suhem vetru mora biti beton zaščiten med<br />
transportom, manipulacijo in po dokončani vgradnji tako, da je preprečeno izsuševanje.<br />
Maksimalna dovoljena temperatura svežega betona pri vgrajevanju je + 30 0 C.<br />
Pri betoniranju pozimi mora izvajalec zagotoviti temperaturo svežega betona najmanj +<br />
7 0 C, izjemoma, s posebnim pisnim dovoljenjem inženirja pa + 5 0 C.<br />
Vgrajeni beton (predvsem proste površine) se ne sme ohladiti pod + 5 0 C do časa, da<br />
doseže tlačno trdnost najmanj 7.5 MPa.<br />
Prav tako mora izvajalec zagotoviti temperaturo podlage (temeljna tla ali star beton<br />
oziroma masivni opaži) najmanj + 5 0 C v globino do 10 cm globoko.<br />
3.8 Vidni betoni<br />
Pogoji za izvedbo vidnih površin betonov so praviloma določeni v projektni<br />
dokumentaciji.<br />
Opaži morajo biti vodotesni in površinsko ustrezno obdelani (premazani) tako, da je<br />
zagotovljen predviden izgled vidne površine betona po razopaženju.<br />
Pri uporabi jeklenih opažnih sider mora izvajalec zagotoviti, da jeklena sidra v betonu ne<br />
ostanjeo manj kot 4 cm oddaljena od površine vidnega betona.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 221
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
4.0 ZAŠČITNI UKREPI IN NEGA BETONA<br />
Izvajalec je dolžan zaščitne ukrepe in nego betona opredeliti v projektu betona.<br />
Vsaka površina betona se mora najmanj 3 dni po zaključku betoniranja ščititi pred<br />
izsuševanjem z vlaženjem, opršilnimi zaščitnimi sredstvi (filmi) ali s prekritjem s folijami.<br />
Inženir lahko po svoji presoji v odvisnosti od sestave betonov in vremenskih pogojev<br />
zahteva podaljšanje zaščitnih ukrepov do starosti betona največ 14 dni.<br />
Način nege delovnih stikov ne sme vplivati na kasnejšo sprijemljivost z novim betonom.<br />
Zato se opršilna sredstva v ta namen praviloma ne uporabljajo. Izvajalec je v primeru<br />
uporabe teh sredstev dolžan pred nadaljevanjem betoniranja zaščitni film odstraniti<br />
(voda pod visokim pritiskom ali podobne metode).<br />
5.0 KAKOVOST IN KONTROLA KAKOVOSTI IZVEDBE<br />
Izvajalec mora v projektu betona navesti vir – betonarno in rezervno betonarno, od<br />
koder bo dobavljal beton. Izvajalec v projektu betona navede recepture. Pri betoniranju<br />
mora uporabljati samo takšen beton, katerega recepture so navedene v projektu<br />
betona, ki sta ga potrdila inštitut in inženir.<br />
Kakovost prefabriciranih elementov se preverja:<br />
• ustreznost predane dokumentacije, ki dokazuje skladnost z veljavno regulativo,<br />
standardi, STS in projektno dokumentacijo.<br />
• Vizualni pregled elementov:<br />
o Glede površine betona in obdelanosti<br />
o Poškodovani elementi se izločijo.<br />
Kontrola kakovosti<br />
Izvajalec na podlagi programa tekočih preiskav, ki je sestavni del projekta betona jemlje<br />
vzorce za tekoče preiskave. In sicer:<br />
Za sveži cementni beton se kontrolira<br />
• izvedba vtočnih in iztočnih glav prepustov:<br />
o tlačna trdnost 1/dan oziroma min 3 kocke na objekt;<br />
o globina vpijanja vode pod pritiskom: 1/objekt<br />
o notranja odpornost betona proti zmrzovanju in tajanju: 1/objekt<br />
• dobetoniranje kril in parapetov prepustov ter glave drenaž,<br />
o tlačna trdnost 1/objekt oziroma min 3 kocke na objekt;<br />
o globina vpijanja vode pod pritiskom 1/objekt<br />
o notranja odpornost betona proti zmrzovanju in tajanju: 1/objekt<br />
• izvedba kanala za odvodnjavanje:<br />
o tlačna trdnost 1/dan oziroma min 3 kocke na objekt;<br />
o globina vpijanja vode pod pritiskom: 2/objekt<br />
o notranja odpornost betona proti zmrzovanju in tajanju: 2/objekt<br />
Inštitut vrši kontrolne preiskave v razmerju 1:4 glede na tekoče preiskave.<br />
Objekt je ustrezne kakovosti, če je zaključno poročilo, ki ga izdela inštitut pozitivno.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 222
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
6.0 TOLERANCE PRI BETONARSKIH DELIH<br />
Dimenzijske tolerance za betonarska dela so naslednje :<br />
• zaključne površine podložnih betonov ± 2.5 cm, merjeno z letvijo<br />
dolžine 4 m ,<br />
± 1.5 cm, merjeno z letvijo<br />
dolžine 2 m ,<br />
• zaključne površine masivnih betonov ± 1.5 cm, merjeno z letvijo<br />
dolžine 4 m ,<br />
± 0.8 cm, merjeno z letvijo<br />
dolžine 2 m ,<br />
• zaključne površine običajnih, nemasivnih betonov ± 0.8 cm, merjeno z letvijo<br />
dolžine 4 m ,<br />
± 0.5 cm, merjeno z letvijo<br />
dolžine 2 m ,<br />
• zaključne površine vidnih betonov ± 0.5 cm, merjeno z letvijo<br />
dolžine 4 m ,<br />
± 0.3 cm, merjeno z letvijo<br />
dolžine 2 m ,<br />
• zaključne površine prefabriciranih betonov ± 0.3 cm, merjeno z letvijo<br />
dolžine 4 m ,<br />
± 0.2 cm, merjeno z letvijo<br />
dolžine 2 m ,<br />
• stiki prefabriciranih elementov (razen panelov) ± 0.2 cm, v kolikor ni s<br />
PROJEKTOM<br />
ali s strani INŽENIRJA<br />
drugače zahtevano<br />
7.0 MERJENJE, PREVZEM IN OBRAČUN BETONARSKIH DEL<br />
Izvršena dela se merijo in izračunavajo v m 3 .<br />
Vse količine se izmerijo glede na dejansko izvršene količine.<br />
Vgrajeni beton prevzame inženir z vpisom v gradbeno knjigo, če ta izpolnjuje <strong>zahteve</strong> iz<br />
projektne dokumentacije in projekta betona.<br />
Vse ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih inženir vpiše v gradbeni dnevnik skupaj z rokom<br />
za odpravo, mora izvajalec odpraviti preden nadaljuje z deli.<br />
Vsi stroški za popravila bremenijo izvajalca vključno s stroški vseh potrebnih dodatnih<br />
meritev in preskusov, ki so potrebni za ponovno ali naknadno ugotavljanje dosežene<br />
kakovosti del.<br />
Za vsa dela, ki ne ustrezajo kakovostnim zahtevam po teh tehničnih pogojih in jih<br />
izvajalec ni popravil po zahtevah inženirja, izvajalec ni upravičen do plačila, naročnik pa<br />
je v takšnem primeru upravičen podaljšati garancijsko dobo, za vsa dela, ki so odvisna<br />
od kakovosti nepopravljenih del, do 10 let.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 223
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Izvršena in prevzeta dela se obračunajo na podlagi enotnih cen iz predračuna, ki je<br />
sestavni del pogodbe.<br />
Zaradi pogodbeno določene kakovosti osnovnih materialov in betonov praviloma pri<br />
obračunu odbitkov ni. Če izvajalec vgradi material, ki ne ustreza zahtevam kakovosti,<br />
odloči o načinu obračuna inženir skladno z določili.<br />
Zaradi pogodbeno določene kakovosti izvedbe betonarskih del praviloma pri obračunu<br />
odbitkov ni.<br />
Če izvajalec ne zagotovi kakovosti skladno z določili STP, odloči o načinu obračuna<br />
inženir, ki lahko celotno delo tudi zavrne ali zahteva nadomestitev.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 224
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
POGLAVJE C : TESARSKA DELA<br />
1.0 OPIS DEL IN SPLOŠNE DOLOČBE<br />
Tesarska dela obsegajo dobavo, vgraditev, odstranitev, čiščenje in vskladiščenje<br />
opažev oziroma materialov, ki so za ta dela potrebni.<br />
Opaži morajo omogočiti vgraditev betonov v dimenzijah določenih s projektno<br />
dokumentacijo.<br />
Načrte opažev s statičnim izračunom priskrbi izvajalec, v kolikor niso ti že del projektne<br />
dokumentacije.<br />
Izvajalec je dolžan priskrbeti tudi vse izjave o skladnosti in potrdila o kakovosti za<br />
uporabljene materiale.<br />
Pri opažih za vidne površine betonov morajo biti izpolnjene posebne <strong>zahteve</strong> za vidne<br />
betone, ki so predpisane v PTP za betonska dela.<br />
2.0 OSNOVNI MATERIALI IN NJIHOVA KAKOVOST<br />
Za tesarska dela se uporabljajo deske, lesene ali jeklene opažne plošče, gredice, trami,<br />
jeklene podpore in nosilci ter materiali za spajanje.<br />
Izvajalec lahko uporabi tudi druge materiale, če je za njih dokazana ustreznost za<br />
pogoje uporabe ter uporabo potrdi inženir.<br />
Kakovost materialov za tesarska dela mora ustrezati zahtevam projektne dokumentacije<br />
in veljavnim tehničnim predpisom in standardom.<br />
Deske in opažne plošče za vidne površine betonov morajo biti gladke (skobljane) in<br />
brez obrob razen, če uporabo drugačnega lesa odobri inženir.<br />
3.0 IZVEDBA TESARSKIH DEL<br />
3.1 Postavitev in utrditev odrov in opažev<br />
Opaži se postavljajo po projektni dokumentaciji oziroma po podrobnih izvajalčevih<br />
načrtih s statičnim računom in dokazom stabilnosti tako, da so sposobni prevzeti<br />
predvidene obremenitve brez spremembe dimenzij vgrajenega betona in da se jih lahko<br />
odstrani brez škodljivih posledic za objekt.<br />
Pri vidnih betonih mora za obliko in dimenzije opažnih elementov izvajalec dobiti<br />
soglasje inženirja.<br />
Stikovanje opažnih elementov mora biti predhodno obdelano v tesarskem načrtu ter<br />
upoštevati pravila kontinuirnosti in enakomerne porazdelitve stikov.<br />
Sidranje in podpiranje odrov in opažev mora biti izvedeno tako, da se premiki zaradi<br />
predvidenih obremenitev izvršijo največ do predvidenih s statičnim izračunom.<br />
Odprtine za prečna napenjalna sidra se morajo po odstranitvi sider vodotesno zapreti.<br />
Uporaba prečnih napenjalnih sider z navito žico ni dovoljena.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 225
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
<strong>3.2</strong> Odstranitev odrov in opažev<br />
Opaže je dovoljeno odstraniti šele, ko beton strdi do mere, ko varnost objekta po<br />
statičnem izračunu ni več ogrožena.<br />
Splošna merila za razopaževanje veljajo pri zunanjih temperaturah nad + 5 0 C kot sledi:<br />
• za navpične stranske opaže po 50 urah od zaključka betoniranja<br />
Poškodbe na betonu, ki bi nastale zaradi razopaženja, niso dovoljene.<br />
Splošna merila za odstranitev opaža so predvidena v PBAB-87.<br />
4.0 KAKOVOST IZVEDBE IN PREVERJANJE KAKOVOSTI<br />
Izvedba opažev mora zagotoviti nepropustnost za beton oziroma cementno mleko in<br />
izcejanje vode iz betona, pri čemer je dovoljeno rahlo vlaženje opažnih elementov na<br />
stikih.<br />
V primeru dodatnega tesnenja stikov se lahko za tesnenje uporabljajo le materiali, ki ne<br />
učinkujejo na vezanje cementa in drugih veziv ter strjevanje betona in ne povzročajo<br />
spremembo barve površine vidnega betona.<br />
Opažne površine, ki so vodovpojne, se morajo pred vgrajevanjem betona ustrezno<br />
pripraviti (močenje, premazi).<br />
Opažni elementi, ki so v neposrednem stiku z betonom, morajo biti pred vgrajevanjem<br />
betona očiščene vseh ostankov betona, snega, ledu in drugih nečistoč.<br />
Preverjanje kakovosti izvedbe odrov in opažev izvrši inženir, v smislu zahtev projektne<br />
dokumentacije, pred začetkom vgrajevanja armature ter pred začetkom vgrajevanja<br />
betona.<br />
Izvajalec lahko prične z vgrajevanjem betona po odobritvi inženirja z vpisom v gradbeni<br />
dnevnik, kar predstavlja sočasno tudi prevzem.<br />
5.0 MERJENJE, PREVZEM IN OBRAČUN<br />
Opaži se praviloma ne merijo in prevzemajo, razen če je to predvideno s projektno<br />
dokumentacijo ali v primeru, ko njihova postavitev predstavlja spremembo projektne<br />
dokumentacije.<br />
Morebitne izmere opažev se vršijo v m 2 po predhodno odobrenih merilih, ki jih določi<br />
inženir.<br />
Prevzem opaža iz drugega odstavka tega člena je izvršen z vpisom inženirja v gradbeni<br />
dnevnik.<br />
V primeru, ko izvajalec ne odpravi pomanjkljivosti, ki jih je inženir pri preverjanju<br />
kakovosti oziroma prevzemu vpisal v gradbeni dnevnik, izvajalec ni upravičen do plačila<br />
tesarskih del, armature in prav tako ne betona, ki je vgrajen v takšen opaž.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 226
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
POGLAVJE D : DELA Z JEKLOM ZA ARMIRANJE<br />
1.0 OPIS DEL IN SPLOŠNE DOLOČBE<br />
Jeklo za armiranje prevzame svojo funkcijo v betonu, če je vgrajeno skladno s<br />
predpisanimi pogoji (kakovost, dimenzije, lega, čistost) in po projektni dokumentaciji.<br />
Dela z jeklom za armiranje obsegajo: dobavo, skladiščenje, pripravo, rezanje,<br />
oblikovanje, polaganje, vezanje in pozicioniranje (distančniki) v ali na ustrezno<br />
pripravljenem opažu.<br />
Dela z jeklom za armiranje so glede na vrsto objektov, ki so predmet teh PTP<br />
enostavna (enojno armiranje plošč ali nosilecv preko enega polja, armiranje običajnih<br />
temeljev, zidov in stebrov brez vut, mikroarmiranje),<br />
2.0 OSNOVNI MATERIALI<br />
Za armiranje betonskih elementov in konstrukcij se lahko uporabljajo le osnovni<br />
materiali, ki so po vrsti kakovosti in dimenzijah določeni s projektno dokumentacijo.<br />
Vsak odmik od kakovosti in dimenzij materialov določenih s projektno dokumentacijo<br />
morata pisno odobriti projektant in inženir.<br />
3.0 KAKOVOST IN PREVERJANJE KAKOVOSTI OSNOVNIH<br />
MATERIALOV<br />
Kakovost jekel za armiranje mora ustrezati SIST EN ISO 15630-1.<br />
Izvajalec je dolžan pred uporabo jekel za armiranje inženirju dostaviti ustrezen<br />
dokument o kakovosti materiala, ki ga izstavi inštitut.<br />
4.0 IZVEDBA DEL<br />
4.1 Oblikovanje, razporejanje, stikovanje in sidranje<br />
Oblikovanje, razpored, stikovanje in sidranje jekel za armiranje so praviloma v celoti<br />
določeni s projektom ter v detajlnih načrtih.<br />
4.2 Zaščita<br />
Najmanjša dovoljena zaščitna prekrivna plast betona preko armature je določena s<br />
projektno dokumentacijo.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 227
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
5.0 KAKOVOST IN PREVERJANJE KAKOVOSTI IZVEDBE DEL<br />
Pred pričetkom del mora izvajalec predložiti inženirju predpisana dokazila o izvoru in<br />
kakovosti osnovnih materialov, ki jih bo uporabljal pri delih z jeklom za armiranje.<br />
Vsa dela z jeklom za armiranje morajo biti izvedena skladno z zahtevami projektne<br />
dokumentacije.<br />
Kakovost oblikovanja, razporejanja, stikovanja, sidranja in zaščite jekla za armiranje<br />
mora inženir preveriti pred začetkom betoniranja ali injektiranja ter potrditi z vpisom v<br />
gradbeni dnevnik.<br />
Če inženir ugotovljene pomanjkljivosti vpiše v gradbeni dnevnik, ga je izvajalec po<br />
odpravi le-teh dolžan o tem obvestiti in ga pozvati na ponovni pregled.<br />
Izvajalec je dolžan vršiti tekočo kontrolo kakovosti uporabljenih materialov in sicer:<br />
• jekleno žico, palice in vrvi na vsakih 25 ton uporabljenega jekla enakih<br />
dimenzij s po petimi vzorci;<br />
• jeklene mreže na 0,5 % števila uporabljenih mrež enakega profila s po tremi<br />
vzorci.<br />
Inštitut izvaja kontrolne preskuse kakovosti uporabljenih osnovnih materialov praviloma<br />
v razmerju 1:5 glede na tekoče preskuse kakovosti izvajalca.<br />
6.0 MERJENJE, PREVZEM DEL IN OBRAČUN<br />
Dela se merijo po dejansko izvršenih količinah na podlagi projektantskega izvlečka<br />
betonskega jekla in na podlagi STP.<br />
Prevzemi del so fazni pred izvajanjem betonaže. Izvajalec je dolžan vse ugotovljene<br />
pomanjkljivosti odpraviti in ponovno pozvati inženirja na prevzem predno nadaljuje z<br />
naslednjo fazo. Izvajalec krije vse stroške odprave pomanjkljivosti. Za vsa dela, kjer so<br />
bile ugotovljene pomanjkljivosti, pa jih izvajalec ni odpravil, izvajalec ni upravičen do<br />
nikakršnega plačila. Naročnik ima pravico za takšna dela zahtevati podaljšanje<br />
garancijske dobe za najmanj 10 let.<br />
Obračun se izvaja v skladu s STP in sicer po enotnih cenah na enoto, ki so določene v<br />
izvajalčevi ponudbi.<br />
Zaradi zahtevane kakovosti materialov niso možni odbitki. Zahtevana kakovost izvedbe<br />
je določena v PTP za posamezna dela, če izvajalec ne zagotovi zahtevane kakovosti<br />
odvodnjavanja, o načinu obračuna odloči inženir.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 228
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
POGLAVJE E : HIDROIZOLACIJE<br />
1.0 OPIS DEL IN SPLOŠNE DOLOČBE<br />
Prepusti na obnovljeni progi so zaščiteni s hidroizolacijo, ki se jo izvede po naslednjih<br />
osnovnih postopkih:<br />
• površinski premazi,<br />
• vezani tesnilni materiali na površine betona (lepljeni in/ali varjeni bitumenski<br />
trakovi),<br />
• zaščita hidroizolacije<br />
2.0 OSNOVNI MATERIALI<br />
Hidroizolacije se lahko izvedejo le z materiali in po postopkih, ki so določeni s projektno<br />
dokumentacijo.<br />
Vsak odmik od kakovosti materialov in načina izvedbe, določenih s projektno<br />
dokumentacijo, morata pisno odobriti projektant in inženir.<br />
Za izvedbo hidroizolacij betonskih površin se prvenstveno uporabljajo bitumenski<br />
materiali . Izvaja se v dveh fazah in sicer najprej hladni premaz.<br />
Hidroizolacijska plast se na tako predhodno pripravljeno podlago vgradi s popolnim<br />
varjenjem površine traku s plinskim gorilnikom, ali z lepljenjem v vročo bitumensko<br />
lepilno zmesjo.<br />
Vsi uporabljeni osnovni materiali za hidroizolacije morajo imeti natančna navodila<br />
proizvajalca za uporabo.<br />
Izvajalec mora vse materiale skladiščiti in transportirati v skladu z navodili proizvajalca.<br />
3.0 KAKOVOST IN PREVERJANJE KAKOVOSTI OSNOVNIH<br />
MATERIALOV<br />
Kakovost mora ustrezati določilom TSC 07.104 (Hidroizolacije cestnih objektov – ki je<br />
pripravljen kot predlog tehničnih specifikacij, izdajatelj Direkcija RS za ceste) in SIST<br />
1031.<br />
Izvajalec je dolžan pred uporabo osnovnih materialov za hidroizolacije inženirju dostaviti<br />
ustrezen dokument o kakovosti materiala.<br />
4.0 IZVEDBA DEL<br />
Način izvedbe hidroizolacije določenega objekta ali elementa je v celoti določen s<br />
projektno dokumentacijo.<br />
Izvajalec mora pred izvedbo hidroizolacije opraviti meritve in pregled ustreznosti<br />
podlage tako glede prisotnosti vlage v betonu, kot tudi ustreznosti površine (trdnost,<br />
ravnost, gladkost, brezprašnost itn.).<br />
Ko je izvajalec pregledal podlago, obvesti inženirja in ga z vpisom v dnevnik seznani z<br />
rezultati meritev. Če rezultati pregleda ustreznosti površine in meritve vlage v betonu<br />
ustrezajo zahtevam, lahko izvajalec prične z nanašanjem premaza. Ko je ta popolnoma<br />
suh, lahko izvajalec prične z varjenjem trakov na podlago. Preklopi morajo biti v prečni<br />
smeri minimalno 10 cm, v vzdolžni pa minimalno 15 cm.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 229
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Izvajalec del je dolžan med izvedbo del vršiti notranjo kontrolo kakovosti izvajanja del.<br />
Po končani vgradnji zunanja kontrola preveri kakovost izvednih del in z vpisom v<br />
gradbeni dnevnik ugotovi stanje. Inženir na podlagi pozitivnih rezultatov pregleda<br />
prevzame hidroizolacijo. Tako prevzeto izolacijo izvajalec zaščiti v skladu z zahtevami iz<br />
projektne dokumentacije.<br />
5.0 KAKOVOST IN PREVERJANJE KAKOVOSTI IZVEDBE DEL<br />
Pred pričetkom del mora izvajalec predložiti inženirju predpisana dokazila o izvoru in<br />
kakovosti osnovnih materialov, ki jih bo uporabljal pri izvedbi hidroizolacije.<br />
Hidroizolacija mora biti izvedena skladno z zahtevami projektne dokumentacije.<br />
Zunanja inštitucija odvzame vzorce materialav skladu s programom povprečne<br />
pogostosti preiskav , da preveri ustreznost.<br />
Preverjajo se naslednje faze izvajanja del, minimalno enkrat na objekt:<br />
Površina podlage:notranja kontrola izvajalca in inženir ustreznost pred nanosom<br />
predhodnega premaza<br />
Predhodni premaz:notranja kontrola izvajalca in inženir vizualni pregled količine<br />
nanosa.<br />
Hidroizolacijski bitumenski trak: notranja kontrola izvajalca in zunanja institucija–<br />
kontrola načina vgrajevanja.<br />
6.0 MERJENJE, PREVZEM DEL IN OBRAČUN<br />
Izvršena dela so prevzeta z vpisom inženirja v gradbeni dnevnik.<br />
Dela se merijo v m 2 na podlagi dejansko izvršenih količin in obračunajo po enotnih<br />
cenah na enoto.<br />
Vsi stroški, ki nastanejo zaradi odpravljanja pomanjkljivosti in ki jih je inženir vpisal v<br />
gradbeni dnevnik, bremenijo izvajalca vključno s stroški dodatnih meritev in preskusov,<br />
ki so potrebni za ugotovitev dejanske kakovosti izvršenih del.<br />
Za dela, ki ne ustrezajo zahtevam kakovosti teh tehničnih potojev, izvajalec ni upravičen<br />
do plačila, naročnik pa je, v primeru neodpravljenih pomanjkljivosti, ki jih je inženir vpisal<br />
v gradbeni dnevnik, upravičen do podaljšanja pogodbenega garancijskega roka za ta<br />
dela za največ 10 let.<br />
Zaradi neizpolnjevanja zahtevane kakovosti materialov niso možni odbitki. Zahtevana<br />
kakovost izvedbe je določena v PTP za posamezna dela, če izvajalec ne zagotovi<br />
zahtevane kakovosti odvodnjavanja, o načinu obračuna odloči inženir.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 230
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
ODVODNJAVANJE<br />
1. SPLOŠNO<br />
1.1. Uvod<br />
Posebni tehnični pogoji za odvodnjavanje tvorijo skupaj s projektno dokumentacijo in<br />
veljavnimi predpisi ter standardi tehnične pogoje za izvedbo površinskega in<br />
globinskega odvodnjavanja pri obnovi obstoječih prog.<br />
Dela, ki jih obravnava to poglavje obsegajo vzdolžno in prečno odvodnjavanje<br />
železniške proge. Za ta dela je potrebno simeslno uporabljati tudi posebne tehnične<br />
pogoje za pripravljalna dela, zemeljska dela in plitvo temeljenje ter betonska dela.<br />
Izvajalec je dolžan za ta dela predložiti tehnološki elaborat oziroma je lahko<br />
odvodnjavanje sestavni del tehnološkega elaborata za izvedbo obnove proge.<br />
2. POVRŠINSKO ODVODNJAVANJE<br />
2.1. Splošno<br />
Površinsko odvodnjavanje ščiti telo železniške proge pred delovanjem padavinskih<br />
vod. Za površinsko odvodnjavanje se uporabljajo:<br />
• Zemeljski jarki<br />
• Tlakovani jarki<br />
• Koritnice<br />
Površinsko odvodnjavanje mora biti izvedeno v skladu s projektno dokumentacijo in v<br />
skladu s tehničnimi pogoji. Vsako spremembo ali odstopanje mora predhodno odobriti<br />
Inženir.<br />
2.2. Opis<br />
Za površinsko odvodnjavanje se uporabljajo:<br />
• Zemeljski jarki, ki so obdelani v poglavju zemeljskih del. Ti jarki morajo biti<br />
ustrezno zatravljeni in izvajalec je dolžan vzdrževati le-te do trenutka, ko je<br />
vzpostavljena ustrezna zatravljenost in na ta način je preprečena erozija<br />
jarkov.<br />
• Ponikovalni drenažni jarki, ki so obdelani v poglavju zemeljskih del.<br />
• Tlakovani jarki z lomljencem<br />
• Koritnice<br />
• Armirano betonski jarki<br />
Izvedba vseh navedenih del obsega dobavo ustreznih materialov in vgradnjo na<br />
mestih, ki jih določi projektna dokumentacija.<br />
Vse meteorne vode se vodijo ali v ponikovalnice ali v vodotoke.<br />
Med in po izvedbi del površinskega odvodnjavanja se ne sme spremeniti kakovost<br />
vode vodotokov ali podtalnice, kamor se površinsko odvodnjavanje spelje.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 231
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
2.3. Osnovni materiali<br />
2.3.1. V zemeljske jarke se po končanem izkopu razprostre humus, ki se ga zatravi z<br />
ustrezno travno mešanico, ki mora biti izbrana glede na lokalne pogoje, kjer se<br />
izvaja obnova proge.<br />
2.<strong>3.2</strong>. Za ponikovalne drenažne jarke se uporabi ustrezen drenažni kamniti material,<br />
ki je predpisan s projektno dokumnetacijo in posebnimi tehničnimi pogoji za<br />
zemeljska dela in temeljenje. Enako velja za geotekstil, ki služi kot filtrski sloj.<br />
2.3.3. Lomljenec za tlakovanje mora biti iz silikatnih ali karbonatnih kamnim.<br />
2.3.4. Koritnice so predfabricirani elementi iz cementnega betona, ki se polagajo na<br />
betonsko podlago.<br />
2.3.5. Armirano betonski jarki so objekti, ki se izvajajo po pogojih za izvajanje<br />
betonskih del, tesarskih del, del z jeklom za armiranje.<br />
2.4. Kakovost materialov<br />
2.4.1. Zahteve za kakovost materialov za zemeljske jarke, drenažne ponikovalne<br />
jarke so podane v posebnih tehničnih pogojih za zemeljska dela in temeljenje.<br />
2.4.2. Zahteve za koritnice, beton in izvedbo armiranobetonskih jarkov so podane v<br />
posebnih tehničnih pogojih za izvajanje betonskih del, tesarskih del, del z<br />
jeklom za armiranje.<br />
2.4.3. Lomljennec mora biti iz žilave, enovite in proti vplivom vremena, vode ali soli<br />
odporne kamnine. Lomljenec mora biti ploščate oblike, tlačna trdnost mora<br />
znašati najmanj 120MN/m 2 . velikost kosov mora biti prilagojena namenu<br />
uporabe.<br />
2.5. Način izvedbe<br />
2.5.1. Vsi obravnavani načini površinskega odvodnjavanja so praviloma sestavljeni iz<br />
podložne plasti (ene ali dveh – temeljna tla, gramozna podlaga in/ali podložni<br />
beton) ter obložne plasti (humus, lomljenec, koritnica, ab korito). izvajalec je<br />
dolžan pred pričetkom izvajanja del predložiti inženirju vsa ustrezna dokazila, s<br />
katerimi dokazuje ustreznost materialov tako glede kakovosti kot porekla.<br />
Izvajalec je dolžan material ustrezno deponirati. Izvajalec mora pozvati inženirja,<br />
da pregleda in odbori posamezno fazo del in sicer:<br />
• prevzem izkopa tako glede dimenzij, vzdolžnega nagiba in ustrezne<br />
utrditve,<br />
• prevzem podložnih plasti,<br />
• prevzem obloge ali drenažnega zasipa.<br />
Izvajalec ne sme izvajati del na zmrznjeni podlagi.<br />
2.5.2. Zemeljska dela za vse vrste površinskega odvodnjavanja so opisan v PTP za<br />
za zemeljska dela in temeljenje. Tudi če v projektni dokumentaciji ni navedeno, da<br />
je potrebno odprte zemeljske jarke zatraviti, mora izvajalec pri pripravi ponudbe<br />
upoštevati tudi humusiranje in zatravljenje le-teh in jih zajeti v ceni na enoto za<br />
izvedbo iodprtih jarkov. Kjer je to zaradi varovanja obstoječe proge ali objektov ob<br />
njej potrebno, mora izvajalec izvesti vse zaščitne ukrepe za zaščito trupa proge v<br />
območju izkopov.<br />
2.5.3. Drenažni ponikovalni jarki morajo biti pred zasipom z drenažnim materialom<br />
obloženi s polstjo., ki ne sme biti napeta ali nategnjena. Širina traku mora biti<br />
takšna, da je omogočeno po zapolnitvi jarkaz drenažnim kamnitim materialom<br />
izvesti preklop na vrhu drenažnega zasipa. Preklop mora zanašati najmanj 20cm.<br />
Drenažni material mora biti zavit v filterski geotekstil, ki ne sme biti nikjer<br />
poškodovan ali pretrgan.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 232
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
2.5.4. Podložna plast je lahko iz nevezanih zmesi kamnitih agregatov ali/in mešanice<br />
cementnega betona. Debeline in zahtevana kakovost teh plasti so določene s<br />
projektno dokumnetacijo. Vgrajene morajo biti v s projektom predpisanih vzdolžnih<br />
sklonih. Debelina plasti mora biti enakomerna in ravna. Obe plasti se vgrajujeta<br />
vsaka samo v enem sloju. Zagotoviti je potrebno ustrezno zgostitev cementnega<br />
betona. Prekinitve se morajo izvesti pravokotno na smer vgrajevanja kot pritisnjeni<br />
stik. Za vgrajevanje podložnega betona mora izvajalec upoštevati določila PTP za<br />
betonska dela.<br />
2.5.5. Obložna plast – za zagotovitev zahtevane oblike zemeljskih, tlakovanih in<br />
drenažnih jarkov ter koritnic je potrebno nagibe označiti zs profilnimi letvami.<br />
Vgrajevanje obložnih materialov je pretežno ročno. Stiki med lomljenjcem pri<br />
tlakovanih jarkih ne smejo biti večji od 20mm, med seboj pa morajo biti<br />
zamaknjeni, tako da se na enem mestum med seboj stikajo najvč trije elementi.<br />
Stiki med kanaletami ne smejo biti večji od 20mm. Vsi stiki tako med kanaletami<br />
kot tudi med ploščami lomljenjca morajo biti zapolnjeni s cementno malto., globina<br />
teh stikov pa mora segati do podložnega betona.<br />
2.6. Kakovost izvedbe<br />
Pred pričetkom del mora izvajalec predložiti inženirju dokazila o kakovosti vseh<br />
osnovnih materialov, vgradnja poškodovanih in neustrezno skladiščenih materialov ni<br />
dopustna. Za vsa dela s cementnim betonom je izvajalec dolžan pred pričetkom del<br />
predložiti projekt betona. Po odobritvi projekta betona s strani inženirja, lahko izvajalec<br />
prične z deli. Dovoljenja odstopanja ravnosti, višin in nagibov dna in brežin jarkov in<br />
koritnic so navedena v tabeli:<br />
Lastnosti površine Enota mere Dovoljeno odstopanje<br />
Dna<br />
Brežine*<br />
Jarki in koritnice<br />
Ravnost mm -15 -25<br />
Višina mm ±10 ±50<br />
Nagib % ±0,5 ±10<br />
Zavarovanje dna<br />
Ravnost mm -15<br />
Višina mm ±10<br />
Nagib % ±0,5<br />
Dovoljenja odstopanja brežin ne smejo biti skokovita.<br />
2.7. Tekoče preiskave<br />
Izvajalec je dolžan ob pripravi ponudbe na podlagi projektantskih popisov in predizmer<br />
pripraviti program tekočih preiskav. Tekoče preiskave za zemeljske materiale so<br />
določeni v PTP za zemeljska dela in temeljenje. Tekoče preiskave za materiale iz<br />
cementnega betona so določeni v PTP za betonska dela. Za ostale preiskave v zvezi s<br />
površinskim odvodnjavanjem pa je predpisana naslednja pogostost:<br />
• Lomljenec na 800 m 1 jarka<br />
• Lastnosti površine<br />
o Dna jarkov na 20 m 1 jarka<br />
o Brežin na 40 m 1 jarka<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 233
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Kontrolne preiskave izvaja Inštitut v razmerju 1:4 s tekočimi preiskavami. Mesta za<br />
odvzem vzorcev določi inženir.<br />
2.8. Merjenje, prevzem in obračun<br />
Dela se merijo po dejansko izvršenih količinah na podlagi projektantskega popisa in<br />
predizmer ter na podlagi STP.<br />
Prevzemi del so fazni in končni. Fazni prevzemi so določeni v točki 2.5.1 teh PTP.<br />
Izvajalec je dolžan vse ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti in ponovno pozvati<br />
inženirja na prevzem predno nadaljuje z naslednjo fazo. Izvajalec krije vse stroške<br />
odprave pomanjkljivosti. Za vsa dela, kjer so bile ugotovljene pomanjkljivosti, pa jih<br />
izvajalec ni odpravil, izvajalec ni upravičen do nikakršnega plačila. Naročnik ima<br />
pravico za takšna dela zahtevati podaljšanje garancijske dobe za najmanj 5 let.<br />
Obračun se izvaja v skladu s STP in sicer po enotnih cenah na enoto, ki so določene v<br />
izvajalčevi ponudbi. Izvajalec je dolžan v ponudbi upoštevati, tudi če projektant tega v<br />
popisu del ni predvidel, da je potrebno vse zemeljeske jarke humusirati in zatraviti v<br />
skladu z zahtevami iz PTP za zemeljska dela in temeljenje.<br />
Zaradi zahtevane kakovosti materialov so niso možni odbitki. Zahtevana kakovost<br />
izvedbe je določena v točki 2.6. če izvajalec ne zagotovi zahtevane kakovosti<br />
odvodnjavanja, o načinu obračuna odloči inženir.<br />
3. TEHNIČNI POGOJI ZA GLOBINSKO ODVODNJAVANJE – DRENAŽE<br />
3.1. Splošno<br />
Globinsko odvodnjavanje z drenažami je namenjeno izboljšanju hidroloških razmerv<br />
območju železniške proge. Z njimi se preprečuje dotok vode v telo železniške proge in<br />
zagotavlja znižanje gladine in odvajanje podzemne vode.<br />
Globinsko odvodnjavanje z drenažami mora biti izvedeno v skladu s projektno<br />
dokumentacijo, tehničnimi predpisi in standardi ter PTP za odvodnjavanje.<br />
<strong>3.2</strong>. Opis<br />
Za globinsko odvodnjavanje se uporabljajo vzdolžne in prečne drenaže, ki se položijo<br />
na podložno plast iz cementnega betona. Pod drenažno cev se vgradi 10 cm debel<br />
sloj dobro zbitega pustega betona. Na obeh straneh drenažne cevi se vgradi cementni<br />
beton do višine zarez z nagibom 3:1 proti drenažni cevi. Zgornja površina je zaglajena.<br />
Zemeljska dela za izvedbo globinskega odvodnjavanja so obdelana v PTP za<br />
zemeljska dela in temeljenje. Izvedba drenaž obsega dobavo in vgradnjo drenažnih<br />
cevi, dobavo in vgradnjo cementnega betona, dobavo in vgradnjo geotekstila in<br />
drenažnega zasipa.<br />
3.3. Osnovni materiali<br />
3.3.1. Drenažne cevi so iz plastičnega materiala različnih presekov v obliki predora, ki<br />
so določeni s projektno dokumentacijo. Cevi morajo imeti zareze, skozi kater<br />
lahko pronica voda. Te zareze morajo biti narejene pri proizvajalcu drenažnih cevi.<br />
Ni dovoljenja uporaba cevi, ki bi jih izvajalec del naknadno sam perforiral.<br />
3.<strong>3.2</strong>. Cementni beton<br />
3.3.3. Geotekstil<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 234
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
3.3.4. Material za zasip drenaž<br />
3.4. Kakovost materialov<br />
3.4.1. Drenažne cevi – kakovost cevi mora ustrezati SIST DIN 4262-1. S projektno<br />
dokumentacijo mora biti predpisan nazivni premer, zahtevani tip perforacije in<br />
kategorija togosti.<br />
3.4.2. Cementni beton – s projektno dokumnetacijo mora biti predpisana zahtevana<br />
kvaliteta. Način kontrole in <strong>zahteve</strong> glede dokazil so opredeljene v PTP za<br />
betonska dela.<br />
3.4.3. Geotekstil – s projektno dokumnetacijo mora biti predpisana zahtevana<br />
kvaliteta. Način kontrole in <strong>zahteve</strong> glede dokazil so opredeljen v PTP za<br />
zemeljska dela in temeljenje<br />
3.4.4. Material za zasip drenaž – s projektno dokumnetacijo mora biti predpisana<br />
zahtevana kvaliteta. Način kontrole in <strong>zahteve</strong> glede dokazil so opredeljen v PTP<br />
za zemeljska dela in temeljenje<br />
3.5. Način izvedbe<br />
Izvajalec mora pred pričetkom del dostaviti inženirju dokazila o ustrezni kakovosti za<br />
vse materiale, ki jih namerava uporabiti pri izvedbi globinskega odvodnjavanja. Ves<br />
material mora biti ustrezno uskladiščen v skladu z navodili proizvajalca, kar posebej<br />
velja za materiale, ki so izdelani iz polimerov.<br />
Inženir prevzema nslednje faze izvedbe:<br />
• Izkop v skladu z zahtevami, ki so opredeljene v PTPza zemeljska dela<br />
• Betonsko podlogo, za katero veljajo enaki pogoji kot za podlogo koritnic, kar je<br />
opisano v točki 2.5.4 teh pogojev.<br />
• Drenažne cevi – stikovanje mora biti izvedeno v skladu z navodili proizvajalca.<br />
Stike na priključkih na drenažne revizijske jaške in na iztočne glave je potrebno<br />
zatesniti s cementno malto.<br />
• Zasip drenaž s filtrom in pregled ovitja z geotekstilom. Za pogoje velja enako<br />
kot pod točko 2.5.3.<br />
3.6. Kakovost izvedbe<br />
Ni dovoljeno vgrajevanje poškodovanih cevi. Za cementni beton mora izvajalec<br />
predložiti inženirju projekt betona v pregled in odobritev.zahtevane značilnosti osnovnih<br />
materialov pomenijo mejne vrednosti.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 235
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
3.7. Preverjanje kakovosti izvedbe<br />
Pred pričetkom del mora izvajalec predložiti inženirju dokazila o kakovosti vseh<br />
osnovnih materialov, vgradnja poškodovanih in neustrezno skladiščenih materialov ni<br />
dopustna. Za vsa dela s cementnim betonom je izvajalec dolžan pred pričetkom del<br />
predložiti projekt betona. Po odobritvi projekta betona s strani inženirja, lahko izvajalec<br />
prične z deli. Dovoljenja odstopanja ravnosti, višin in nagibov drenažnih cevi je<br />
navedena navedena v tabeli v točki 2.5. zavarovanje dna.<br />
Izvajalec je dolžan ob pripravi ponudbe na podlagi projektantskih popisov in predizmer<br />
pripraviti program tekočih preiskav. Tekoče preiskave za zemeljske materiale so<br />
določeni v PTP za zemeljska dela in temeljenje. Tekoče preiskave za materiale iz<br />
cementnega betona so določeni:<br />
• Za podložno plast na 400m 1 drenaže<br />
• Dna jarkov na 20 m 1 drenaže<br />
• Drenažne cevi na 400 m 1 drenaže<br />
• Preiskave zasipnega materiala na 200 m 3<br />
• Preiskave geotekstila na 2000 m 2<br />
Kontrolne preiskave izvaja inštitut v razmerju 1:4 s tekočimi preiskavami. Mesta za<br />
odvzem vzorcev določi inženir.<br />
3.8. Merjenje, prevzem in obračun<br />
Dela se merijo po dejansko izvršenih količinah na podlagi projektantskega popisa in<br />
predizmer ter na podlagi STP.<br />
Prevzemi del so fazni in končni. Fazni prevzemi so določeni v točki 3.5. teh PTP.<br />
Izvajalec je dolžan vse ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti in ponovno pozvati<br />
inženirja na prevzem predno nadaljuje z naslednjo fazo. Izvajalec krije vse stroške<br />
odprave pomanjkljivosti. Za vsa dela, kjer so bile ugotovljene pomanjkljivosti, pa jih<br />
izvajalec ni odpravil, izvajalec ni upravičen do nikakršnega plačila. Naročnik ima<br />
pravico za takšna dela zahtevati podaljšanje garancijske dobe za najmanj 10 let.<br />
Obračun se izvaja v skladu s STP in sicer po enotnih cenah na enoto, ki so določene v<br />
izvajalčevi ponudbi.<br />
Zaradi zahtevane kakovosti materialov niso možni odbitki. Zahtevana kakovost izvedbe<br />
je določena v teh PTP, če izvajalec ne zagotovi zahtevane kakovosti odvodnjavanja, o<br />
načinu obračuna odloči inženir.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 236
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
4. TEHNIČNI POGOJI ZA JAŠKE, BETONSKE CEVI IN PONIKOVALNICE<br />
4.1. Opis<br />
Dela obsegajo dobavo predfabriciranih betonskih cevi, ki služijo za:<br />
• Izvedbo revizijskih jaškov<br />
• Izvedbo kanalizacije za odvodnjavanje meteronih voda<br />
• Izvedbo ponikovalnic – v tem primeru je cev perforirana.<br />
4.2. Osnovni materiali<br />
• predfabricirane cevi iz cementnega betona, ki so za izvedbo ponikovalnic<br />
perforirane<br />
• predfabricirani pokrovi iz cementnega betona<br />
• cementna malta<br />
• drenažni zasip in geotekstil<br />
4.3. Kakovost materialov<br />
Predfabricirani elementi iz cementnega betona in cementen malte morajo ustrezati<br />
zahtevam iz PTP za betonska dela, drenažni zasip in geotekstil pa PTP za zemeljska<br />
dela.<br />
4.4. Način izvedbe<br />
Lokacija revizijskih jaškov, ponikovalnic in betonskih cevi je določena s projektno<br />
dokumentacijo. Izvajalec mora pred pričetkom del predložiti inženirju ustrezna dokazila<br />
o kakovosti vseh materialov, ki jih namerava vgraditi. Ni dovoljeno vgrajevati<br />
poškodovanih elementov.<br />
Inženir prevzame naslednje faze:<br />
• Izkop in pripravljeno podlago<br />
• Pred zasipom mora inženir prevzeti vgrajene betonske predfabrikate<br />
• Kontrola izvedbe notranjosti jaška (obdelava dna in vtokov).<br />
4.5. Kakovost izvedbe in preverjanje kakovosti izvedbe<br />
Kakovost izvedbe se preverja na način kot je to opisano za posamezna dela v<br />
poglavjih PTP.<br />
4.6. Merjenje, prevzem in obračun<br />
Dela se merijo po dejansko izvršenih količinah na podlagi projektantskega popisa in<br />
predizmer ter na podlagi STP.<br />
Prevzemi del so fazni in končni. Izvajalec je dolžan vse ugotovljene pomanjkljivosti<br />
odpraviti in ponovno pozvati inženirja na prevzem predno nadaljuje z naslednjo fazo.<br />
Izvajalec krije vse stroške odprave pomanjkljivosti. Za vsa dela, kjer so bile ugotovljene<br />
pomanjkljivosti, pa jih izvajalec ni odpravil, izvajalec ni upravičen do nikakršnega<br />
plačila. Naročnik ima pravico za takšna dela zahtevati podaljšanje garancijske dobe za<br />
najmanj 10 let.<br />
Obračun se izvaja v skladu s STP in sicer po enotnih cenah na enoto, ki so določene v<br />
izvajalčevi ponudbi.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 237
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Zaradi zahtevane kakovosti materialov niso možni odbitki. Zahtevana kakovost izvedbe<br />
je določena v PTP za posamezna dela, če izvajalec ne zagotovi zahtevane kakovosti<br />
odvodnjavanja, o načinu obračuna odloči inženir.<br />
5. RAZNA DELA – ČIŠČENJE PREPUSTOV IN OBSTOJEČIH JARKOV<br />
5.1. Opis<br />
Ob obnovi proge je potrebno urediti odvodnavanje na obstoječih jarkih in prepustih, ki<br />
so s projektom predvideni, da se samo očistijo in ustrezno uredijo. Dela na obstoječih<br />
prepustih obsegajo čiščenje notranjosti prepusta, kjer je potrebno odstraniti nanose<br />
material in/ali usedline. Dela na obstoječih jarkih, ki jih je potrebno vzposobiti, da bodo<br />
sposobni prevzeti svojo funkcijo – odvodnjavanje. Čiščenje jarkov obsega odstranitev<br />
grmovja, drevja, izkop in oblikovanje jarkov v skladu s projektno dokumentacijo<br />
predpisano obliko in padcem. Dela obsegajo tudi humuziranje ter zatravitev, kar mora<br />
izvajalec upoštevati v svoji ponudbi in zajeti v ceno čiščenja tekočega metra jarka, tudi<br />
če ta dela niso posebej opisana v projektantskem popisu.<br />
5.2. Kakovost izvedbe in Preverjanje kakovosti izvedbe<br />
Dela se izvedejo v skladu s PTP za zemeljska dela in temeljenje in PTP za preddela.<br />
Kakovost in preverjanje le-te se izvaja v skladu z navedenimi PTP.<br />
5.3. Merjenje, prevzem in obračun<br />
Dela se merijo po dejansko izvršenih količinah na podlagi projektantskega popisa in<br />
predizmer ter na podlagi STP.<br />
6. PREPUSTI<br />
6.1. Opis<br />
Prepusti se izvajajo kot nadomestni na mestu starega delno kot montažni<br />
(predfabricirani montažni elementi pravokotnega prereza) in delno na mestu samem<br />
(izdelava vtočne in iztočne glave). Zgrajeni so iz cementnega betona.<br />
Takšna izvedba je predpisana zato, da je možno sam objekt izvajati v zaporah proge,<br />
ko se izvaja obnova le-te.<br />
Izdelava vključuje dobavo in vgraditev vseh materialov, ki so predvideni v projektni<br />
dokumentaciji.<br />
Način izdelave je določen s projektom.<br />
Vsa posamezana dela, ki so potrebna za izgradnjo prepusta, na koncu pomenijo novo<br />
zgrajeni prepust. Posebni tehnični pogoji za posamezna dela so opisani v poglavjih<br />
PTP za obnovo proge in sicer:<br />
• Zemeljska dela in temeljenje;<br />
• Odvodnjvanje<br />
• Zgornji ustroj<br />
• Betonska dela, tesarska dela, dela z jeklom za armiranje, hidroizolacije<br />
Vodo iz izkopov za prepuste je potrebno črpati ves čas, dokler prepust in zasip ni<br />
izvršen do nivoja podtalnice, oziroma ves čas, dokler ni možno vode speljati skozi<br />
prepust.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 238
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Prav tako je potrebno pred pričetkom del izvesti preusmeritev vode, če je na mestu<br />
novega prepusta vodotok. Preusmeritev traja dokler ni možno vode speljati skoze<br />
prepust.<br />
Kdaj je prepust sposoben za prevzem svoje funkcije določi inženir.<br />
6.2. Osnovni materiali<br />
6.2.1. podložne plasti, ki so ali/in iz kamnitih materialov in cementnega betona<br />
6.2.2. zasipni material<br />
6.2.3. cementni beton<br />
6.2.4. opaži<br />
6.2.5. betonsko železo<br />
6.2.6. hidroizolacija<br />
6.2.7. tlakovanje iztočnega in vtočnega dela z lomljenjcem<br />
6.3. Kakovost materialov<br />
Vsi navedeni materiali in vsa dela, ki so potrebna za izdelavo prepusta, so opisani v<br />
drugih sklopih PTP in sicer zemeljska dela in temeljenje, betonska dela, odvodnjavanje<br />
itn.. Kakovost materialov je glede na naravo dela obravnavana in opisana v zgoraj<br />
navedenih PTP.<br />
6.4. Način izvedbe<br />
Nadomestni montažni prepusti se izvedejo v skladu s tehnologijo, ki je opisana v<br />
projektni dokumentaciji. Izvajalec mora pri pripravi ponudbe zajeti tudi vse stroške za<br />
začasno preusmeritev vode in črpanje vode iz gradbene jame.<br />
Izvajalec mora pred pričetkom del predložiti inženirju elaborat del, kjer je opisana<br />
tehnologija izvajanja, terminski plan, ukrepi za varovanje gradbene jame itn. Izvajalec<br />
mora predložiti v pregled in potrditev tudi projekt betona. Ko inženir potrdi oba<br />
dokumenta, lahko izvajalec pričen z deli.<br />
Inženir prevzema naslednje faze del:<br />
• Rezanje tirnic, zavarovanje tira v skladu s PTP za zgornji ustroj<br />
• Izkop, temeljna tla, zasip v skladu s PTP za zemeljska dela in temeljenje<br />
• Rušenje obstoječega prepusta v skladu s PTP za preddela<br />
• Podložni betoni, opaži, betonsko železo, predfabricirani armirano betonski<br />
elementi, hidroizolacije v skladu PTP za betonska dela, tesarska dela, dela z<br />
jeklom za armiranje, hidroizolacije<br />
• Tlakovanje z lomljencem PTP za odvodnjavnje – površinsko odvodnjavanje<br />
6.5. Kakovost izvedbe in preverjanje kakovosti izvedbe<br />
Kakovost izvedbe se preverja na način kot je to opisano za posamezna dela v<br />
poglavjih PTP.<br />
6.6. Merjenje, prevzem in obračun<br />
Dela se merijo po dejansko izvršenih količinah na podlagi projektantskega popisa in<br />
predizmer ter na podlagi STP.<br />
Prevzemi del so fazni in končni. Izvajalec je dolžan vse ugotovljene pomanjkljivosti<br />
odpraviti in ponovno pozvati inženirja na prevzem predno nadaljuje z naslednjo fazo.<br />
Izvajalec krije vse stroške odprave pomanjkljivosti. Za vsa dela, kjer so bile ugotovljene<br />
pomanjkljivosti, pa jih izvajalec ni odpravil, izvajalec ni upravičen do nikakršnega<br />
plačila. Naročnik ima pravico za takšna dela zahtevati podaljšanje garancijske dobe za<br />
najmanj 10 let.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 239
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Obračun se izvaja v skladu s STP in sicer po enotnih cenah na enoto, ki so določene v<br />
izvajalčevi ponudbi.<br />
Zaradi zahtevane kakovosti materialov niso možni odbitki. Zahtevana kakovost izvedbe<br />
je določena v PTP za posamezna dela, če izvajalec ne zagotovi zahtevane kakovosti<br />
odvodnjavanja, o načinu obračuna odloči inženir.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 240
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
SVTK naprave<br />
1 Opis obstoječega stanja<br />
1.1 Odsek proge Pragersko-Ormož<br />
Proga je tipična ravninska z dolgimi premami in poteka po geomorfološko ugodnem terenu. V<br />
večini poteka proga po širokem Dravskem polju, le na zadnjem delu med Veliko Nedeljo in<br />
Ormožem poteka stisnjena ob obrežju Drave. Dolžina trase proge je 40km. Proga je v celoti<br />
enotirna zgrajena leta 1860 in je preko Pragerskega, Čakovca in Kotorike povezovala omrežje<br />
Južne železnice z Budimpešto.<br />
Remonti na tem odseku so se izvajali med letom 1978 in 1981 (brez tampona). Tirnice so<br />
sistema S49, pritrdilni pribor je »K« in SKL-2, pragi so leseni. Na večini proge je hitrost 100km/h<br />
razen na delu Velika Nedelja-Ormož, kjer je hitrost 80km/h. Evidentirana je bistveno povečanje<br />
nestabilnosti tira na številnih nivojskih prehodih, ki so v asfaltni izvedbi.<br />
V letu 2007 se je pričela modernizacija proge in sicer uvedba elektronskih SV naprav na vseh<br />
postajah (razen postaje Pragersko), modernizacija TK naprav, rekonstrukcija postaj Kidričevo,<br />
Ptuj, Moškanjci in gradnja dveh novih izogibališč Cirkovce in Cvetkovci.<br />
Dolgoročno je na tem delu predvidena dvotirna proga in elektrifikacija.<br />
1.2 Proga Ormož-Murska Sobota-Hodoš-d.m.<br />
Proga je bila grajena v dveh delih in sicer najprej leta 1907 odsek iz Madžarske preko Hodoša<br />
do Murske Sobote kot del Madžarskih državnih železnic (Ogrski del Avstro-Ogrske monarhije).<br />
Leta 1924 je bila v takratni kraljevini SHS zgrajena manjkajoča povezava med Ormožem in<br />
Mursko Soboto. Odsek proge med Puconci in Hodošem je bil leta 1968 demontiran, nato pa je<br />
bila proga na tej relaciji ponovno zgrajena in v letu 2001 odprta za promet. Proga je na celotnem<br />
odseku dolga 69km.<br />
Odsek proge Murska Sobota-Hodoš-d.m. je obnovljen oziroma na novo zgrajen v l. 2001 kot tir<br />
s tamponom, novo gramozno gredo, betonskimi pragi in tirnicami UIC 60. Proga je zgrajena za<br />
kategorijo D4 in hitrosti do 120km/h. Odsek proge Ormož-Murska Sobota je obnovljen v letih<br />
1985 – 1989. Izveden je remont brez tampona in obnove spodnjega ustroja z vgraditvijo novega<br />
tolčenca, lesenih pragov, tirnic S49 in pritrditve »K« s tem, da so na odseku Grlava-Murska<br />
Sobota vgrajene starorabne tirnice S49.<br />
V letu 2001 sta obnovljeni postaji Ivanjkovci in Ljutomer in sicer glavni prevozni tiri s tamponom,<br />
novo gramozno gredo, tirnicami UIC 60, pritrditvijo »Pandrol« na lesenih pragih ter odsek<br />
Mekotnjak od km 13.500 do km 15.000 kot tir s tamponom, novo gramozno gredo, tirnicami S49<br />
in »K« pritrditvijo na lesenih pragih. Prav tako so zamenjane posamezne kretnice na p. Murska<br />
Sobota. V letu 2004 je izvedena rekonstrukcija postaje Lipovci (Beltinci) in postaje Ivanjkovci.<br />
V letu 2001 je bila aktivirana elektronska SV naprava na postajah Murska Sobota, Dankovci in<br />
Hodoš, aktivirana je avtomatika zavarovanja na 10 nivojskih prehodih.<br />
V letu 2007 je bila aktivirana elektronska SV naprava na postajah Ivanjkovci, Ljutomer, Lipovci<br />
(Beltinci), dopolnitev SV naprave na p. Murska Sobota in p. Ormož, aktivirana je avtomatika<br />
zavarovanja nivojskih prehodov 2.6, 4.4, 8.9, 13.3, 18.2, 18.7, 19.7, 20.5, 22.9, 23.6, 25.0, 26.8,<br />
29.8, 31.8, 32.8, 33.8 in 35.8.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 241
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
2 Obseg predvidenih del<br />
2.1 Odsek proge Ptuj-Moškanjci<br />
Podrobnejši načrti predvidenih del je razviden iz dokumenta PZI »Nadgradnja proge Pragersko-<br />
Ormož-Murska Sobota« »Odsek Ptuj - Moškanjci« št. 3535, november 2005, dopolnjeno po<br />
reviziji april 2006, načrt 6-Načrt telekomunikacijskih inštalacij št. 53 37 113.<br />
Začetek obnove:<br />
km 19.672 (obstoječa stacionaža - konec rekonstrukcije loka za<br />
p. Ptuj – začetek jeklenega mostu)<br />
Konec obnove: km 26.175 (obstoječa stacionaža – ZKr1 v km 26.173 na p.<br />
Moškanjci po rekonstrukciji – po projektu PGD/PZI posodobitev<br />
proge Pragersko-Ormož 1 faza)<br />
Dolžina trase:<br />
6.513m (dejanska)<br />
Vmax za klasične vlake 160 km/h<br />
Objekti na trasi:<br />
- Mostovi 1 - v km 19.678 (tudi podvoz), l=10.62m<br />
- Prepusti 6 - v km 20.633, l=0.65m; v km 21.273, l=0.60m; v km 22.202,<br />
l=0.60m; v km 23.412; v km 23.776, l=0.60m; v km 24.0.95m,<br />
l=0.60m<br />
- Podvozi/podhodi 0<br />
- Nadvozi 0<br />
- Nivojski prehodi Zavarovani: 2 – v km 22.222 in 26.149<br />
Nezavarovani: 6- v km 20.773; 21.687; 23.417; 24.228; 24.831<br />
in 25.357<br />
2.1.1 Kabli<br />
Kabelska trasa progovnega kabliranja na obravnavanem odseku poteka po levi strani proge. V<br />
kabelski trasi se nahajajo naslednji kabli:<br />
Energetski kabel<br />
Optični kabel<br />
Progovni kabel<br />
Signalni kabli<br />
V teku je izvedba polaganja redundančnega optičnega kabla.<br />
Po desni strani proge poteka TK zračna linija, ki jo je potrebno odstraniti. Trenutno so nekateri<br />
žični pari še aktivni, zato je pred pričetkom del potrebno pridobiti soglasje za ukinitev vseh<br />
vodov s strani upravljavca Slovenske železnice d.o.o.<br />
Na lesenih stebrih zračne linije se na tem odseku od VM 1 NPr 22.2 do postaje nahaja<br />
samonosilni kabel kontrole NPr. Od predsignala PB do postaje je na drogovih obešen kabel<br />
TF3x4x1,2 za napajanje iz sistema ROSP.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 242
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
2.1.2 Nivojski prehodi<br />
Na obravnavanem odseku sta dva zavarovana NPr z elektro relejno avtomatiko in sicer:<br />
NPr 22.2 Dornava v km 22.222 tipa DK z vklopnimi mesti na obeh straneh – K1, K11 v km<br />
21.190 in K2, K12 v km 2<strong>3.2</strong>62<br />
NPr 26.2 Moškanjci v km 26.150 tipa PO brez vklopnih mest. Vklop in izklop je izveden preko<br />
postavljalnega pulta na p. Moškanjci<br />
V teku je projekt vgradnje elektronskega zavarovanja omenjenih NPr za katere je predvidena<br />
vgradnja vklopnih in izklopnih mest. Ponudnik se mora pred predajo ponudbo pozanimati o<br />
zadnjem stanju izvedbe del modernizacije NPr.<br />
2.1.3 Signali<br />
Na obravnavanem odseku so vgrajeni naslednji signali:<br />
Svetlobni signal PB v km 19.949 postaje Ptuj<br />
Mehanski signal A v km 25.841 postaje Moškanjci<br />
Mehanski signal PA v km 25.14 p. Moškanjci<br />
2.1.4 Tirni magneti<br />
Na obravnavanem odseku se nahajajo naslednji tirni magneti:<br />
1000/2000Hz – pri PB postaje Ptuj, PA p. Moškanjci, A p. Moškanjci, PD p. Moškanjce<br />
500Hz – od signala A p. Moškanjci<br />
2.1.5 Tirni kontakti<br />
Na obravnavanem odseku ni tirnih kontaktov<br />
2.1.6 Števna mesta<br />
Na obravnavanem odseku je potrebno pred predajo ponudbe preveriti vgradnjo števnih mest v<br />
povezavi z vgrajenim APB.<br />
2.1.7 Telefonske omarice<br />
Na obravnavanem odseku se nahajajo naslednje TO:<br />
TO v km 19.949<br />
TO v km 21.105<br />
TO v km 22.222<br />
TO v km 23.308<br />
TO v km 24.209<br />
TO v km 25.009<br />
TO v km 25.816<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 243
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
2.1.8 Zunanja razsvetljava<br />
Na obravnavanem odseku proge ni zunanje razsvetljave<br />
2.1.9 Kretnice<br />
Na obravnavanem odseku ni kretnic<br />
2.1.10 Rekonstrukcija proge<br />
Točen potek rekonstrukcije proge je opisan v gradbenem delu razpisne dokumentacije.<br />
Pred pričetkom gradbenih del je potrebno označiti celotno kabelsko traso progovnega kabliranja<br />
in traso novih kablov SV naprav.<br />
Zaradi nadgradnje tirnih naprav je potrebno poglobiti obstoječo kabelsko traso od km 19.700 do<br />
km 19.745 in od 20.451 do km 20.514 v skupni dolžini 108m.<br />
Obnova, razen na predvidenih mestih za poglobitev ne vpliva na potek kabelske trase. Kabli<br />
progovnega kabliranja na odseku gradbene obnove med Ptujem in Moškanjci ne križajo proge.<br />
V kolikor bo do izvajanja del že položen redundančen optičen kabel je potrebno le tega ustrezno<br />
prestaviti.<br />
V kolikor bo pred izvajanjem del že izvedena avtomatizacija z elektronskimi napravami na<br />
omenjenih NPr je potrebno primerno ravnati s senzorji koles in senzorji vozil, ter posvetiti<br />
pozornost novim signalnim kablom.<br />
Glede na veliko verjetnost poškodbe kablov za vklopna mesta je potrebno predvideti polaganje<br />
novih kablov za vklopna mesta<br />
Na odseku del je potrebno vsakokrat pred začetkom del na odseku kjer se bodo izvajala dela<br />
demontirati in po končanju del ponovno montirati elemente SV in TK naprav instalirane v<br />
območju izvajanja del. Montažo elementov na tirnico je potrebno izvesti z novo pritrdilno opremo<br />
primerno za sistem tirnic UIC60. Ob zadnji montaži je potrebno zamenjati cevi in kable od<br />
malega delilca do elementa na tirnici.<br />
Za vse TO je potrebno izdelati novo stojišče iz vidnega betona z ograjo.<br />
V času ko bo zaradi del izklopljen NPr 22.2 in NPr 26.2 je potrebno zagotoviti delovanje NPr s<br />
pomočjo čuvaja prehoda. V ta namen je potrebno zagotoviti neprekinjeno komunikacijo s<br />
postajo in v primeru daljše prekinitve tudi prostor z razsvetljavo, ogrevanjem, vodo, WC-jem.<br />
Potrebna je zamenjava zunanjih naprav NPr 22.2 in NPr 26.2 (polzaporniških pogonov in<br />
cestnih signalov vključno s temelji in priključnimi kabli)<br />
Potrebna je prestavitev signalov PB1 v km 20.091, PA1 v km 24.952 in A1 v km 25.952. Vsem<br />
signalom je potrebno urediti nova stojišča.<br />
Potrebno je porušiti obstoječo zračno telekomunikacijsko linijo na celotnem odseku. Demontiran<br />
material je potrebno sortirati in ga zložiti na ustrezna mesta. Pred pričetkom del je potrebno<br />
pridobiti soglasje upravljavca Slovenske železnice d.o.o.. Demontira se tudi samonosilni kabel<br />
TF33CP kontrole javljanja NPr 22.2 po prevezavi kontrole javljanja na progovni kabel.<br />
Samonosilni kabel TF 3x4x1,2 med uvoznim signalom B in PB postaje Ptuj je potrebno<br />
prestaviti v začasno zemeljsko traso.<br />
V kolikor bo obnova proge potekala po vgradnji naprav APB mora izvajalec predvideti potrebna<br />
dela glede prestavitve kablov in obnovitve betonskih stojišč signalov, TO in kabelskih omar.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 244
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
2.2 Odsek proge Moškanjci-Cvetkovci<br />
Podrobnejši načrti predvidenih del je razviden iz dokumenta PZI »Nadgradnja proge Pragersko-<br />
Ormož-Murska Sobota« »Odsek Moškanjci - Cvetkovci« št. 3536, november 2005, dopolnjeno<br />
po reviziji april 2006, načrt 6-Načrt telekomunikacijskih inštalacij št. 53 37 114.<br />
Začetek obnove: km 27.158 (obstoječa stacionaža – ZKr4 v km 27.195,726 na p.<br />
Moškanjci po rekonstrukciji - po projektu PGD/PZI posodobitev<br />
proge Pragersko-Ormož 1 faza)<br />
Konec obnove: km 33.520 (obstoječa stacionaža – ZKr1 v km 33.520 na p.<br />
Cvetkovci po rekonstrukciji – po projektu PGD/PZI posodobitev<br />
proge Pragersko-Ormož 1 faza)<br />
Dolžina trase:<br />
6.375m (dejanska)<br />
Vmax za klasične vlake 160 km/h<br />
Objekti na trasi:<br />
- Mostovi 1 - v km 28.391 (nov most izveden v sklopu modernizacije<br />
proge Pragersko-Ormož)<br />
- Prepusti 9 - v km 28.836, cev ɸ100cm; v km 29.189, l=1.00m; v km<br />
29.530, l=0.90m; v km 29.845, l=0.90m; v km 30.070, l=2.38m;<br />
v km 32.115, l=3.9m, v km 32.956, cev ɸ60cm, v km 3<strong>3.2</strong>09,<br />
cev ɸ80cm in v km 33.353, cev100cm<br />
- Podvozi/podhodi 0<br />
- Nadvozi 1<br />
- Nivojski prehodi Zavarovani: 3 - v km 27.335; v km 30.405, v km 31.446;<br />
Nezavarovani: 2 – v km 32.583; v km 33.494 (zavarovanje<br />
predvideno v okviru modernizacije SV naprav na progi<br />
Pragersko-Ormož)<br />
- Postajališča 2 – Zamušani v km 28.997, dolžina perona l=80m in širina<br />
2.3m; Osluševci v km 31.425, dolžina perona l=80m in širina<br />
4m<br />
2.2.1 Kabli<br />
Kabelska trasa progovnega kabliranja na obravnavanem odseku poteka v glavnem po levi strani<br />
proge.. V kabelski trasi se nahajajo naslednji kabli:<br />
Energetski kabel<br />
Optični kabel<br />
Progovni kabel<br />
Signalni kabli<br />
V teku je izvedba polaganja redundančnega optičnega kabla.<br />
Po desni strani proge poteka TK zračna linija, ki jo je potrebno odstraniti. Trenutno so nekateri<br />
žični pari še aktivni, zato je pred pričetkom del potrebno pridobiti soglasje za ukinitev vseh<br />
vodov s strani upravljavca Slovenske železnice d.o.o.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 245
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
2.2.2 Nivojski prehodi<br />
Na obravnavanem odseku so z avtomatiko elektro relejno avtomatiko zavarovani naslednji NPr<br />
NPr 27.3 – z vklopnimi mesti K2, K12 v km 28.376 in izklopnimi mesti K3, K13 v km 27.345. V<br />
km 22.222 je vgrajena avdio frekvenčna izolirka<br />
NPr 30.4 – z vklopnimi mesti K1, K11 v km 29.375, K, K12 v km 31.485, K5, K15 v km 31.340 in<br />
izklopnim mestom v km 30.402<br />
NPr 31.4 – z vklopnimi mesti K1, K11 v km 30.417, K2, K12 v km 32.494 in izklopnim metom<br />
K3, K13 v km 31.464. V km 31.455 je vgrajena avdio frekvenčna izolirka<br />
Za NPr 32.6 in NPr 33.5 je predvidena avtomatizacija z elektronskimi napravami v okviru<br />
projekta modernizacije proge Pragersko-Ormož<br />
2.2.3 Signali<br />
Na obravnavanem odseku se nahajajo naslednji signali:<br />
Mehanski signal PB v km 27.775 p. Moškanjci<br />
Mehanski signal USB v km 27.075 p. Moškanjci<br />
Mehanski signali so krmiljeni preko postavljalnih naprav, zapahov in žicovodov.<br />
2.2.4 Tirni magneti<br />
Na obravnavanem odseku se nahajajo naslednji tirni magneti:<br />
1000/2000Hz pri signalu PB p. Moškanjci<br />
500Hz pri signalu B p. Moškanjci<br />
Na obravnavanem odseku so v okviru modernizacije SV naprav na progi Pragersko-Ormož<br />
predvideni naslednji tirni magneti:<br />
1000/2000Hz pri signalih B1, PB1 p. Moškanjci<br />
1000/2000Hz pri signalih 62, P62, 61, P61 APB mest<br />
1000/2000Hz pri signalih A1 in PA1 p. Cvetkovci<br />
500Hz pri signalu A1 p. Cvetkovci<br />
500Hz pri signalu B1 p. Moškanjci<br />
2.2.5 Tirni kontakti<br />
Na obravnavanem odseku ni tirnih kontaktov<br />
2.2.6 Števna mesta<br />
Na obravnavanem odseku je potrebno pred predajo ponudbe preveriti vgradnjo števnih mest v<br />
povezavi z vgrajenim APB.<br />
2.2.7 Telefonske omarice<br />
Na obravnavanem odseku se nahajajo TO a naslednjih lokacijah:<br />
TO v km 27.341 – ni ogroženo<br />
TO v km 27.485 – ogroženo<br />
TO v km 28.001 – ni ogroženo<br />
TO v km 28.953 – ni ogroženo<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 246
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
TO v km 29.051 – ni ogrožen<br />
TO v km 30.256 – ogroženo<br />
TO v km 30.325 – ogroženo<br />
TO v km 30.404 – ni ogrožen<br />
TO v km 30.498 – ogrožen<br />
TO v km 31.420 – ni ogrožen<br />
TO v km 31.462 – ni ogrožen<br />
TO v km 32.538 – ni ogrožen<br />
TO v km 3<strong>3.2</strong>69 - ogrožen<br />
2.2.8 Zunanja razsvetljava<br />
No obravnavanem območju ni zunanje razsvetljave<br />
2.2.9 Kretnice<br />
Na obravnavanem odseku ni kretnic<br />
2.2.10 Rekonstrukcija proge<br />
Točen potek rekonstrukcije proge je opisan v gradbenem delu razpisne dokumentacije.<br />
Pred pričetkom gradbenih del je potrebno označiti celotno kabelsko traso progovnega kabliranja<br />
in traso novih kablov SV naprav.<br />
Ob obnovi je potrebno paziti na že vgrajeno kabelsko traso. Pred pričetkom del je potrebno<br />
kable prestaviti na novi most čez reko Pesnico v km 28.400 od km 28.374 do km 28.422. Nekaj<br />
metrov kabelske trase je potrebno prestaviti tudi na območju izpusta meteorne vode v km<br />
28.947<br />
V kolikor bo do izvajanja del že položen redundančen optičen kabel je potrebno le tega ustrezno<br />
prestaviti.<br />
V kolikor bo pred izvajanjem del že izvedena avtomatizacija z elektronskimi napravami na<br />
omenjenih NPr (vseh petih NPr)je potrebno primerno ravnati s senzorji koles in senzorji vozil, ter<br />
posvetiti pozornost novim signalnim kablom.<br />
Glede na veliko verjetnost poškodbe kablov za vklopna mesta je potrebno predvideti polaganje<br />
novih kablov za vklopna mesta<br />
Na odseku del je potrebno vsakokrat pred začetkom del na odseku kjer se bodo izvajala dela<br />
demontirati in po končanju del ponovno montirati elemente SV in TK naprav instalirane v<br />
območju izvajanja del. Montažo elementov na tirnico je potrebno izvesti z novo pritrdilno opremo<br />
primerno za sistem tirnic UIC60. Ob zadnji montaži je potrebno zamenjati cevi in kable od<br />
malega delilca do elementa na tirnici.<br />
Za vse ogrožene TO je potrebno izdelati novo stojišče iz vidnega betona z ograjo.<br />
V času ko bodo zaradi del izklopljeni NPr je potrebno zagotoviti delovanje NPr s pomočjo čuvaja<br />
prehoda. V ta namen je potrebno zagotoviti neprekinjeno komunikacijo s postajo in v primeru<br />
daljše prekinitve tudi prostor z razsvetljavo, ogrevanjem, vodo, WC-jem.<br />
Potrebna je zamenjava zunanjih naprav na vseh avtomatsko zavarovanih (5) NPr<br />
(polzaporniških pogonov in cestnih signalov vključno s temelji in priključnimi kabli)<br />
Potrebno je porušiti obstoječo zračno telekomunikacijsko linijo na celotnem odseku. Demontiran<br />
material je potrebno sortirati in ga zložiti na ustrezna mesta. Pred pričetkom del je potrebno<br />
pridobiti soglasje upravljavca Slovenske železnice d.o.o.. Na linijah je lahko ponapet<br />
samonosilni kabel kontrole NPr. Vse kontrole NPr je potreno pred rušitvijo prevezati na progovni<br />
kabel.<br />
V kolikor bo obnova proge potekala po vgradnji naprav APB mora izvajalec predvideti potrebna<br />
dela glede prestavitve kablov in obnovitve betonskih stojišč signalov, TO in kabelskih omar.<br />
V okviru modernizacije SV naprav na progi Pragersko-Ormož je predvidena postavitev signalov<br />
PB1 v km 28.460 in B1 v km 27.460. V kolikor bodo dela po tem projektu potekala po<br />
modernizaciji SV naprav je potrebno predvideti nova stojišča omenjenih signalov.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 247
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
2.3 Odsek proge Cvetkovci-Velika Nedelja<br />
Podrobnejši načrti predvidenih del je razviden iz dokumenta PZI »Nadgradnja proge Pragersko-<br />
Ormož-Murska Sobota« »Odsek Cvetkovci – Velika Nedelja« št. 7881, november 2005,<br />
dopolnjeno po reviziji april 2006, načrt 6-Načrt telekomunikacijskih inštalacij št. 53 37 115.<br />
Začetek obnove:<br />
Konec obnove:<br />
Dolžina trase:<br />
Vmax za klasične vlake<br />
km 34.435,5 (obstoječa stacionaža – ZKr2 v km 34.436,176 na<br />
p. Cvetkovci po rekonstrukciji - po projektu PGD/PZI<br />
posodobitev proge Pragersko-Ormož 1 faza)<br />
km 36.800 (obstoječa stacionaža – začetek rekonstrukcije<br />
proge pred p. Ormož – v sklopu elektrifikacije)<br />
2.372m (dejanska)<br />
160 km/h delno 120 km/h – od postaje Cvetkovci do začetka<br />
krivine v Veliki Nedelji je Vmax=160km/h, dalje pa je<br />
Vmax=120km/h (glej IDZ Elektrifikacija proge Pragersko-<br />
Hodoš)<br />
Objekti na trasi:<br />
- Mostovi 1 - v km 34.573 obnovljen v l. 2000<br />
- Prepusti 11 - v km 34.489,l=0,65m; v km 34.977, l=1.05m; v km 35.445,<br />
l=1.2m; v km 35.490, cev 2 ɸ 60cm; v km 35.625, l=0.50m; v<br />
km 35.826, l=0.70m; v km 36.007, ɸ 60cm; v km 36.379,<br />
l=1.05; v km 36.554, l=0.60m in v km 36.613, l=1.20m<br />
- Podvozi/podhodi 0<br />
- Nadvozi 0<br />
- Nivojski prehodi Zavarovani: 1 - v km 35.832<br />
Nezavarovani: 2 – v km 35.020; v km 36.770<br />
- Postajališča 1 – Velika Nedelja v km 35.846, dolžina perona l=80m in širina<br />
4.0m;<br />
2.3.1 Kabli<br />
Kabelska trasa progovnega kabliranja na obravnavanem odseku poteka v glavnini po levi strani<br />
proge. V kabelski trasi se nahajajo naslednji kabli:<br />
Energetski kabel<br />
Optični kabel<br />
Progovni kabel<br />
Signalni kabli<br />
V teku je izvedba polaganja redundančnega optičnega kabla.<br />
Po desni strani proge poteka TK zračna linija, ki jo je potrebno odstraniti. Trenutno so nekateri<br />
žični pari še aktivni, zato je pred pričetkom del potrebno pridobiti soglasje za ukinitev vseh<br />
vodov s strani upravljavca Slovenske železnice d.o.o.<br />
2.<strong>3.2</strong> Nivojski prehodi<br />
Na obravnavanem območju se nahaja avtomatsko zavarovan NPr 35.8 z vklopnimi mesti v km<br />
34.953 in K2 v km 36.713, izklopnim mestom v km 35.825. Vgrajena je avdio frekvenčna izolirka<br />
v km 35.833 in tirni rele v km 35.900<br />
2.3.3 Signali<br />
Na obravnavanem odseku se nahajajo naslednji signali:<br />
KS1 v km 35.133 NPr 35.8<br />
KS2 v km 36.533 NPr 35.8<br />
PKS2 v km 35.825 NPr 35.8<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 248
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
V okviru modernizacije SV naprav na progi Pragersko-Ormož je predvidena vgradnja signalov<br />
B1 v km 34.656 in PB1 v km 35.656. Ravno tako je na obravnavanem območju predvidena<br />
vgradnja APB signala P72 v km 36.150<br />
2.3.4 Tirni magneti<br />
Na obravnavanem območju se nahajajo tirni magneti:<br />
1000/2000Hz pri signalih B1, PB1 p. Cvetkovci<br />
1000/2000Hz pri blokovnem signalu P72<br />
500Hz pri signalu B1 p. Cvetkovci<br />
2.3.5 Tirni kontakti<br />
Na obravnavanem območju ni tirnih kontaktov<br />
2.3.6 Števna mesta<br />
Na obravnavanem odseku je potrebno pred predajo ponudbe preveriti vgradnjo števnih mest v<br />
povezavi z vgrajenim APB.<br />
2.3.7 Telefonske omarice<br />
Na obravnavanem odseku se nahajajo naslednje TO:<br />
TO v km 34.681<br />
TO v km 35.833<br />
2.3.8 Zunanja razsvetljava<br />
Na obravnavanem območju ni zunanje razsvetljave<br />
2.3.9 Kretnice<br />
Na obravnavanem območju ni kretnic<br />
2.3.10 Rekonstrukcija proge<br />
Točen potek rekonstrukcije proge je opisan v gradbenem delu razpisne dokumentacije.<br />
Pred pričetkom gradbenih del je potrebno označiti celotno kabelsko traso progovnega kabliranja<br />
in traso novih kablov SV naprav.<br />
Kabelska trasa ne vpliva na potek gradbenih del na tirnih napravah.<br />
V kolikor bo do izvajanja del že položen redundančen optičen kabel je potrebno le tega ustrezno<br />
prestaviti.<br />
V kolikor bo pred izvajanjem del že izvedena avtomatizacija z elektronskimi napravami na<br />
omenjenih NPr je potrebno primerno ravnati s senzorji koles in senzorji vozil, ter posvetiti<br />
pozornost novim signalnim kablom in jih po potrebi prestaviti..<br />
Glede na veliko verjetnost poškodbe kablov za vklopna mesta je potrebno predvideti polaganje<br />
novih kablov za vklopna mesta<br />
Na odseku del je potrebno vsakokrat pred začetkom del na odseku kjer se bodo izvajala dela<br />
demontirati in po končanju del ponovno montirati elemente SV in TK naprav instalirane v<br />
območju izvajanja del. Montažo elementov na tirnico je potrebno izvesti z novo pritrdilno opremo<br />
primerno za sistem tirnic UIC60. Ob zadnji montaži je potrebno zamenjati cevi in kable od<br />
malega delilca do elementa na tirnici.<br />
Za vse TO je potrebno izdelati novo stojišče iz vidnega betona z ograjo.<br />
V času ko bo zaradi del izklopljen NPr 35.8 je potrebno zagotoviti delovanje NPr s pomočjo<br />
čuvaja prehoda. V ta namen je potrebno zagotoviti neprekinjeno komunikacijo s postajo in v<br />
primeru daljše prekinitve tudi prostor z razsvetljavo, ogrevanjem, vodo, WC-jem.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 249
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Potrebna je zamenjava zunanjih naprav NPr 35.8 (polzaporniških pogonov in cestnih signalov<br />
vključno s temelji in priključnimi kabli)<br />
Potrebno je predvideti prestavitev kablov za vklopna mesta NPr, signalov postaje Cvetkovci in<br />
položitev cevi PEHD v dolžini 2000m.<br />
Potrebno je porušiti obstoječo zračno telekomunikacijsko linijo na celotnem odseku. Demontiran<br />
material je potrebno sortirati in ga zložiti na ustrezna mesta. Pred pričetkom del je potrebno<br />
pridobiti soglasje upravljavca Slovenske železnice d.o.o..<br />
V kolikor bo obnova proge potekala po vgradnji naprav APB mora izvajalec predvideti potrebna<br />
dela glede prestavitve kablov in obnovitve betonskih stojišč signalov, TO in kabelskih omar.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 250
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
2.3 Odsek proge Ormož-Pavlovci<br />
Podrobnejši načrti predvidenih del je razviden iz dokumenta PZI »Nadgradnja proge Pragersko-<br />
Ormož-Murska Sobota« »Odsek Ormož-Pavlovci« št. 7882, november 2005, dopolnjeno po<br />
reviziji april 2006, načrt 6-Načrt telekomunikacijskih inštalacij št. 53 37 116.<br />
Začetek obnove: km 1.046,80 (obstoječa stacionaža – konec rekonstrukcije p.<br />
Ormož. - po projektu PGD/PZI posodobitev proge Pragersko-<br />
Ormož 1 faza – stacionaža po projektu 41.320)<br />
Konec obnove:<br />
km 2.900 (obstoječa stacionaža – začetek rekonstrukcije proge pri<br />
Pavlovcih – v sklopu elektrifikacije)<br />
Dolžina trase:<br />
Vmax za klasične vlake<br />
1.853m (dejanska)<br />
120 km/h, delno 80 km/h (lok iz p. Ormož za Vmax=80km/h, dalje<br />
pa je Vmax=120km/h (glej IDZ Elektrifikacija proge Pragersko-<br />
Hodoš)<br />
Objekti na trasi:<br />
- Mostovi 1 - v km 2.392 (jekleni most l=10m)<br />
- Prepusti 4 - v km 1.390 bet. cev 2 ɸ 100cm; v km 1.492, bet. cev ɸ 90cm;<br />
v km 2.442, l=3.0m; v km 2.571, bet. cev ɸ 60 cm<br />
- Podvozi/podhodi 0<br />
- Nadvozi 0<br />
- Nivojski prehodi Zavarovani: 1 - v km 2.564<br />
Nezavarovani: 2 – v km 1.155,80; v km 1.907,80; v km 2.863<br />
- Postajališča 1 – Pušenci v km 2.547, dolžina perona l=40m in širina 2.5m;<br />
- Telefonske<br />
omarice<br />
2.4.1 Kabli<br />
3 – v km 1.485; v km 2.490; v km 2.557<br />
Kabelska trasa progovnega kabliranja na obravnavanem odseku poteka po levi strani proge. V<br />
kabelski trasi se nahajajo naslednji kabli:<br />
Energetski kabel<br />
Optični kabel<br />
Progovni kabel<br />
Signalni kabli<br />
2.4.2 Nivojski prehodi<br />
Na omenjenem odseku se nahaja zavarovan nivojski prehod NPr 2.6 zavarovan z elektronsko<br />
napravo tipa ELEKSA 93S. Vklopna mesta znotraj obsega del so:<br />
SK11 v km 1.530<br />
SK13 v km 2.293<br />
SK12 v km 3.598 (izven območja predvidenih del)<br />
Senzorji vozil se nahajajo na vsaki strani nivojskega prehoda.<br />
2.4.3 Signali<br />
Na odseku obnove so vgrajeni naslednji signali:<br />
Svetlobni signal F v km 0.552 (izvozni signal p. Ormož), svetlobni signal C v km 0.695 (uvozni<br />
signal postaje Ormož) in PC v km 1.658 (predsignal p. Ormož). V območju predvidenih del se<br />
nahaja samo signal PC. Signali so krmiljeni iz naprave ROSP na p. Ormož.<br />
2.4.4 Tirni magneti<br />
V območju obnove proge so vgrajeni naslednji tirni magneti:<br />
1000/2000 Hz pri svetlobnem signalu PC v km 1.658<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 251
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
2.4.5 Tirni kontakt<br />
Tirni kontakt SILEC je vgrajen 50m za izvoznim signalom F (izven območja predvidenih del)<br />
2.4.6 Števna mesta<br />
Števno mesto za blok ACS2000 med postajama Ormož in Ivanjkovci za medpostajni odsek<br />
javljanja prostosti 411 je vgrajen 50m za uvoznim signalom C (izven območja predvidenih del)<br />
2.4.7 Telefonske omarice<br />
Telefonske omarice so postavljene v km 1.485, v km 2.490 in v km 2.557<br />
2.4.8 Zunanja razsvetljava<br />
Na obravnavanem odseku ni stebrov zunanje razsvetljave<br />
2.4.9 Kretnice<br />
Na obravnavanem odseku ni kretnic<br />
2.4.10 Rekonstrukcija proge<br />
Točen potek rekonstrukcije proge je opisan v gradbenem delu razpisne dokumentacije.<br />
Pred pričetkom gradbenih del je potrebno označiti celotno kabelsko traso progovnega kabliranja<br />
in traso novih kablov SV naprav.<br />
Zaradi nadgradnje tirnih naprav je potrebno prestaviti kabelsko traso na odseku od km 1.800 do<br />
2.090. Na odseku od km 2.090 do 2.380 je potrebno na stebričke položiti kabelska korita iz<br />
nerjavečega materiala. Na omenjenem odseku je potrebno položiti tudi PEHD cev. Na celotni<br />
dolžini od km 1.800 do 2.380 je potrebno položiti nov energetski in progovni kabel ter nov kabel<br />
za NPr 2.6 in predsignal PC. Predvidena je prestavitev naslednjih kablov:<br />
Kabel Oznaka Dolžina element<br />
PP00 3x10mm 2 Progovni E 638m Progovni energetski<br />
cev PEHD 2x50/4 Progovni optični 638m Za optični kabel<br />
TD 59 EP 20x4x1,2 Progovni bakreni 638m Progovni bakreni<br />
TK 59 M 3x4x0,8 Kabel 01 638m SK 11 NPr 2.6<br />
Pušenci<br />
SPZ 16x0.9 Elektronska naprava 313m PC<br />
Optični kabel se prekine v spojki v km 3.733 in spojki na delilniku p. Ormož. Kabel se izvleče in<br />
vpihne v novo povezano PEHD cev. Prekinitev mora biti minimalna, dolžina in čas prekinitve<br />
morata biti dogovorjena z upravljavcem Slovenske železnice d.o.o.<br />
Na odseku del je potrebno vsakokrat pred začetkom del na odseku kjer se bodo izvajala dela<br />
demontirati in po končanju del ponovno montirati elemente SV in TK naprav instalirane v<br />
območju izvajanja del. Montažo elementov na tirnico je potrebno izvesti z novo pritrdilno opremo<br />
primerno za sistem tirnic UIC60. Ob zadnji montaži je potrebno zamenjati cevi in kable od<br />
malega delilca do elementa na tirnici.<br />
V področju del sta ogroženi telefonski omarici v km 1.485 in v km 2.490. TO v km 2.557 ni<br />
ogrožena. Za ogroženi TO je potrebno izdelati novo stojišče iz vidnega betona z ograjo.<br />
V času ko bo zaradi del izklopljen NPr 2.6 je potrebno zagotoviti delovanje NPr s pomočjo<br />
čuvaja prehoda. V ta namen je potrebno zagotoviti neprekinjeno komunikacijo s postajo in v<br />
primeru daljše prekinitve tudi prostor z razsvetljavo, ogrevanjem, vodo, WC-jem.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 252
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
2.4 Odsek proge Pavlovci-Ivanjkovci<br />
Podrobnejši načrti predvidenih del je razviden iz dokumenta PZI »Nadgradnja proge Pragersko-<br />
Ormož-Murska Sobota« »Odsek Pavlovci - Ivanjkovci« št. 7883, november 2005, dopolnjeno po<br />
reviziji april 2006, načrt 6-Načrt telekomunikacijskih inštalacij št. 53 37 117.<br />
Začetek obnove:<br />
km 4.932 (obstoječa stacionaža – konec rekonstrukcije proge<br />
pri Pavlovcih – v sklopu elektrifikacije/stacionaža po projektu<br />
rekonstrukcije km 4.800)<br />
Konec obnove:<br />
km 7.820 (obstoječa stacionaža – začetek p. Ivanjkovci - ZKr1 v<br />
km 7.820,358)<br />
Dolžina trase:<br />
2.888m (dejanska)<br />
Vmax za klasične vlake 120 km/h<br />
Objekti na trasi:<br />
- Mostovi 1 - v km 6.657 (most l=5m)<br />
- Prepusti 6 - v km 5.212, l=1.5m; v km 5.982, l=0.70m; v km 6.312,<br />
l=1.00m; v km 6.472, l=0.70m; v km 7.314, ɸ 100cm; v km<br />
7.460, ɸ100cm<br />
- Podvozi/podhodi 0<br />
- Nadvozi 0<br />
- Nivojski prehodi Zavarovani: 0<br />
Nezavarovani: 4 – v km 5.301,30; v km 5.774,55; v km 6.296,9;<br />
v km 6.785,90;<br />
- Postajališča 0<br />
- Telefonske omarice 5 – v km 4.521; v km 5.670; v km 6.860; v km 7.674; v km<br />
7.820<br />
2.5.1 Kabli<br />
Kabelska trasa progovnega kabliranja na obravnavanem odseku poteka po levi strani proge. V<br />
kabelski trasi se nahajajo naslednji kabli:<br />
Energetski kabel<br />
Optični kabel<br />
Progovni kabel<br />
Signalni kabli<br />
2.5.2 Nivojski prehodi<br />
Na obravnavanem odseku ni avtomatsko zavarovanega NPr. Upoštevati pa je potrebno, da se<br />
na obravnavanem odseku nahaja senzor koles (vklopno mesto) za NPr 4.4 in sicer SK12 v km<br />
5.414.<br />
2.5.3 Signali<br />
Na obravnavanem odseku so vgrajeni naslednji signali:<br />
PA1 v km 6.699 postaje Ivanjkovci<br />
A1 v km 7.700 postaje Ivanjkovci<br />
2.5.4 Tirni magneti<br />
V območju obnove proge so vgrajeni naslednji tirni magneti:<br />
1000/2000Hz pri signalu PA1 in A1<br />
500Hz v km 7.452<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 253
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
2.5.5 Tirni kontakti<br />
Na obravnavanem odseku ni tirnih kontaktov<br />
2.5.6 Števna mesta<br />
Na obravnavanem odseku se nahajajo naslednja števna mesta:<br />
NajA1 v km 7.630<br />
Šm1 v km 7.749<br />
Šm2 v km 7.819,5<br />
Proga A1 7.752<br />
2.5.7 Telefonske omarice<br />
Na obravnavanem odseku se nahajajo naslednje TO:<br />
TO A1 v km 7.675 na desni strani proge<br />
TSKr1 v km 7.817<br />
2.5.8 Zunanja razsvetljava<br />
Na obravnavanem odseku se nahaja steber zunanje razsvetljave v km 7.819 na levi strani<br />
proge. Do stebra ZR je položen kabel PP00-Y 4x10)<br />
2.5.9 Kretnice<br />
Na obravnavanem odseku ni kretnic<br />
2.5.10 Rekonstrukcija proge<br />
Točen potek rekonstrukcije proge je opisan v gradbenem delu razpisne dokumentacije.<br />
Pred pričetkom gradbenih del je potrebno označiti celotno kabelsko traso progovnega kabliranja<br />
in traso novih kablov SV naprav.<br />
Zaradi nadgradnje tirnih naprav ni potrebno prestavljati obstoječe kabelske trase. Na nekaterih<br />
odsekih se zelo približa jarkom za odvod meteornih vod. Ob primerni pazljivosti kabli ne bodo<br />
poškodovani. V kolikor Izvajalec oceni, da so kabli lahko ogroženi naj predvidi prestavitev<br />
kabelske trase.<br />
Na odseku del je potrebno vsakokrat pred začetkom del na odseku kjer se bodo izvajala dela<br />
demontirati in po končanju del ponovno montirati elemente SV in TK naprav instalirane v<br />
območju izvajanja del. Montažo elementov na tirnico je potrebno izvesti z novo pritrdilno opremo<br />
primerno za sistem tirnic UIC60. Ob zadnji montaži je potrebno zamenjati cevi in kable od<br />
malega delilca do elementa na tirnici.<br />
V področju del sta ogroženi telefonski omarici v km 5.670 in v km 6.860. TO v km 7.675 se<br />
prestavi skupaj s signalom A1. Za vse TO je potrebno izdelati novo stojišče iz vidnega betona z<br />
ograjo.<br />
V času ko bo zaradi del izklopljen NPr 4.4 je potrebno zagotoviti delovanje NPr s pomočjo<br />
čuvaja prehoda. V ta namen je potrebno zagotoviti neprekinjeno komunikacijo s postajo in v<br />
primeru daljše prekinitve tudi prostor z razsvetljavo, ogrevanjem, vodo, WC-jem.<br />
Potrebna je prestavitev signalov PA1 in A1, vključno s pripadajočimi kabelskimi omarami, tirnimi<br />
magneti, števnimi mesti in TO, zaradi predvidene postavitve ločišč vozne mreže v smeri A za<br />
100m. Za nove signale in TO je potrebno izdelati nova stojišča in upoštevati GC profil.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 254
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
Zaradi prestavitev je potrebno dobaviti in položiti nove kable:<br />
Kabel Oznaka Dolžina Element<br />
SPZ 33x0,9 TR 500 110m KR 500<br />
SPZ 16X0,9 B 10m A1 (uvozni signal)<br />
A-02Y(St)Ybc 2x2x0,8 270m TM 500 Hz (A1)<br />
S-X2Y2YB11Y1X4X0,38RF 5m TM 500 Hz (A1)<br />
S-X2Y2YB11Y1X4X0,38RF 5m TM 1000/2000 Hz (A1)<br />
TK 59 5X4X0,8 TR501 110m KR501<br />
TK 59 3X4X0,8 10m R1<br />
S=5QQ-F 4x0,75 5m ŠO1<br />
S=5QQ-F 4x0,75 5m ŠO Proga A1<br />
TK 59 1x4x0,75 140m R NajA1<br />
S=5QQ-F 4x0,75 5m ŠO Naj A1<br />
TK 5910x4x0,8 TO A1 110m TO A1<br />
TD 59 GM 20x4x1,2 50m TO A1<br />
2.5 Odsek Ivanjkovci-Mekotnjak<br />
Podrobnejši načrti predvidenih del je razviden iz dokumenta PZI »Nadgradnja proge Pragersko-<br />
Ormož-Murska Sobota« »Odsek Ivanjkovci - Mekotnjak« št. 7884, november 2005, dopolnjeno<br />
po reviziji april 2006, načrt 6-Načrt telekomunikacijskih inštalacij št. 53 37 118.<br />
Začetek obnove:<br />
km 10.052 (obstoječa stacionaža – konec rekonstrukcije proge<br />
za p. Ivanjkovci – v sklopu elektrifikacije/stacionaža po projektu<br />
rekonstrukcije km 9.900)<br />
Konec obnove:<br />
km 13.550 (obstoječa stacionaža – začetek projekta obnove<br />
useka Žerovinski klanec / predor Mekotnjak – izvedeno v letu<br />
2001)<br />
Dolžina trase:<br />
Vmax za klasične vlake<br />
3.498m (dejanska)<br />
120 km/h, delno 100km/h (glej IDZ Elektrifikacija proge<br />
Pragersko-Hodoš)<br />
Objekti na trasi:<br />
- Mostovi 0<br />
- Prepusti 8 - v km 10.139, cev ɸ120/160cm; v km 10.787, l=0,70m; v km<br />
11.080, l=0.70m; v km 11.523, l=2.85m; v km 11.600, cev<br />
ɸ110cm; v km 12.161, l=1.50m; v km 12.801 cev ɸ150cm; v<br />
km 13.543, l=0.70m<br />
- Podvozi/podhodi 0<br />
- Nadvozi 0<br />
- Nivojski prehodi Zavarovani: 1 - v km 1<strong>3.2</strong>80<br />
Nezavarovani: 5 – v km 10.176; v km 11.382; v km 11.965; v<br />
km 12.145; v km 12.665<br />
- Postajališča 1 – Mekotnjak v km 13.450, dolžina perona l=40m in širina<br />
2.5m;<br />
- Telefonske omarice 5 – v km 10.186; v km 11.362; v km 12.280; v km 1<strong>3.2</strong>73; v km<br />
13.463<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 255
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
2.6.1 Kabli<br />
Kabelska trasa progovnega kabliranja na obravnavanem odseku poteka po levi strani proge. V<br />
kabelski trasi se nahajajo naslednji kabli:<br />
Energetski kabel<br />
Optični kabel<br />
Progovni kabel<br />
Signalni kabli<br />
2.6.2 Nivojski prehodi<br />
Na obravnavanem odseku se nahaja avtomatsko zavarovan NPr 13.3 zavarovan z elektronskim<br />
zavarovanjem tipa ELEKSA 93S. Vklopna mesta znotraj obravnavanega odseka so:<br />
SK11 v km 12.246<br />
SV 11 ob prehodu<br />
SV 12 ob prehodu<br />
SK 13 v km 13.669 (izven območja del)<br />
SK 12 v km 14.314 (izven območja del)<br />
2.6.3 Signali<br />
Na obravnavanem območju ni signalov. Pred obravnavanim odsekom je signal<br />
PB1 v km 9.990 postaje Ivanjkovci<br />
2.6.4 Tirni magneti<br />
Na obravnavanem območju ni tirnih magnetov. Pred obravnavanim odsekom so tirni magnet:<br />
1000/2000Hz pri signalu B1 in PB1<br />
500Hz<br />
2.6.5 Tirni kontakti<br />
Na obravnavanem odseku ni tirnih kontaktov<br />
2.6.6 Števna mesta<br />
Na obravnavanem odseku ni števnih mest<br />
2.6.7 Telefonske omarice<br />
Na obravnavanem odseku so naslednje TO:<br />
TO pri NPr 13.3<br />
TO v km 10.186<br />
TO v km 11.362<br />
TO v km 12.280<br />
TO v km 1<strong>3.2</strong>73<br />
TO v km 13.463<br />
2.6.8 Zunanja razsvetljava<br />
Na obravnavanem odseku ni zunanje razsvetljave<br />
2.6.9 Kretnice<br />
Na obravnavanem odseku ni kretnic<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 256
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
2.6.10 Rekonstrukcija proge<br />
Točen potek rekonstrukcije proge je opisan v gradbenem delu razpisne dokumentacije.<br />
Pred pričetkom gradbenih del je potrebno označiti celotno kabelsko traso progovnega kabliranja<br />
in traso novih kablov SV naprav.<br />
Zaradi nadgradnje tirnih naprav ni potrebno prestavljati obstoječe kabelske trase. Na nekaterih<br />
odsekih se zelo približa jarkom za odvod meteornih vod (do 0,8m). Ob primerni pazljivosti kabli<br />
ne bodo poškodovani. Edina kabelska dela so povezana s prestavitvijo predsignala PB1. V<br />
kolikor Izvajalec oceni, da so kabli lahko ogroženi naj predvidi prestavitev kabelske trase.<br />
Na odseku del je potrebno vsakokrat pred začetkom del na odseku kjer se bodo izvajala dela<br />
demontirati in po končanju del ponovno montirati elemente SV in TK naprav instalirane v<br />
območju izvajanja del. Montažo elementov na tirnico je potrebno izvesti z novo pritrdilno opremo<br />
primerno za sistem tirnic UIC60. Ob zadnji montaži je potrebno zamenjati cevi in kable od<br />
malega delilca do elementa na tirnici.<br />
V področju del so ogrožene telefonske omarice v km 10.186, v km 11.362, v km 12.280, v km<br />
1<strong>3.2</strong>73 in v km 13.463. Za vse TO je potrebno izdelati novo stojišče iz vidnega betona z ograjo.<br />
V času ko bo zaradi del izklopljen NPr 13.3 je potrebno zagotoviti delovanje NPr s pomočjo<br />
čuvaja prehoda. V ta namen je potrebno zagotoviti neprekinjeno komunikacijo s postajo in v<br />
primeru daljše prekinitve tudi prostor z razsvetljavo, ogrevanjem, vodo, WC-jem.<br />
Potrebna je prestavitev signala PB1 vključno s pripadajočimi kabelskimi omarami, tirnimi<br />
magneti, zaradi predvidene postavitve ločišč vozne mreže v smeri B za 70m. Za nov signal je<br />
potrebno izdelati novo stojišče in upoštevati GC profil. Signal B1 ni potrebno prestavljati saj bo<br />
signal še vedno stal znotraj predpisane razdalje med signalom in predsignalom.<br />
2.6 Sanacija propusta v km 22.186 odseka proge Ormož-Murska Sobota<br />
Podrobnejši načrti predvidenih del je razviden iz dokumenta PZI »Nadgradnja proge Pragersko-<br />
Ormož-Murska Sobota« »Odstranitev prepusta v km 22+186 proge Ormož-Murska Sobota« št.<br />
3537, november 2005, načrt 6-Načrt telekomunikacijskih inštalacij št. 53 37 109-6/7.<br />
2.7.1 Kabli<br />
Kabelska trasa progovnega kabliranja na obravnavanem odseku poteka v glavnini po levi strani<br />
proge. V kabelski trasi se nahajajo naslednji kabli:<br />
Energetski kabel<br />
Optični kabel<br />
Progovni kabel<br />
Signalni kabli<br />
2.7.2 Rekonstrukcija proge<br />
Točen potek rekonstrukcije proge je opisan v gradbenem delu razpisne dokumentacije.<br />
Pred pričetkom gradbenih del je potrebno označiti celotno kabelsko traso progovnega kabliranja<br />
in traso novih kablov SV naprav.<br />
Zaradi rušitve propusta v km 22.186 in v km 1.270 na progi Ljutomer – Gornja Radgona je<br />
potrebno prestaviti bakrene kable iz območja prepusta v zemeljsko traso.<br />
V času ko bo zaradi del izklopljen NPr 2.0 in NPr 23.6 je potrebno zagotoviti delovanje NPr s<br />
pomočjo čuvaja prehoda. V ta namen je potrebno zagotoviti neprekinjeno komunikacijo s<br />
postajo in v primeru daljše prekinitve tudi prostor z razsvetljavo, ogrevanjem, vodo, WC-jem.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 257
NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA<br />
ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK<br />
3 Splošne <strong>zahteve</strong><br />
3.1 Nivojski prehodi<br />
Montaža senzorjev koles in senzorjev vozil se mora izvesti skladno s tehnično dokumentacijo<br />
D1414-1 »Vgradnja in spuščanje v obratovanje senzorja koles tip RSR 180«, datum izdaje<br />
27.12.2001.<br />
Vgradnja senzorja vozil se mora izvesti skladno z dokumentom »Senzor vozil (FS) in garnitura<br />
za pritrditev senzorja in profil tirnice« ÄI01 datum izdaje 13.<strong>3.2</strong>002. Pri tem je potrebno opozoriti<br />
predvsem na to, da na področju vgradnje senzorja vozil morajo biti uporabljeni pragovi z<br />
možnostjo izolacije, da tirnični stiki znotraj zanke niso dovoljeni in da znotraj zanke ne sme biti<br />
ozemljilnih priključkov.<br />
Ob demontaži senzorjev koles in/ali senzorjev vozil ter premeščanju kablov nivojski prehod ne<br />
bo zavarovan. Zapirati in odpirati ga bo moral čuvaj prehoda. V času del na nivojskem prehodu<br />
komunikacijske zveze ne smejo biti prekinjane. Za potrebe čuvaja je potrebno zagotoviti WC in<br />
kontejner s telefonom, vodo, gretjem in razsvetljavo.<br />
<strong>3.2</strong> Signali<br />
V okviru prestavitve signalov je potrebno vgraditi izolacijske plošče med temeljem in stebrom<br />
svetlobnega signala zaradi galvanske ločitve temeljnih vijakov od stebra. Izolacijske plošče je<br />
potrebno vgraditi tudi pri vseh ostalih signalih na odsekih kjer se izvajajo dela.<br />
3.3 Dokumentacija<br />
Pred izvedbo tehničnega pregleda je potrebno izdelati Projekt izvedenih del (PID), ki vsebuje<br />
vse nastale spremembe v času izvedbe obnove posameznih odsekov proge.<br />
3.4 Tehnični pregled in poizkusno obratovanje<br />
Po vsakem izvedenem delu je potrebno izvesti tehnični pregled s strani Komisije za tehnični<br />
pregled, ki dovoli vključitev naprave v obratovanje. Po končanju del vseh del se izvede končni<br />
tehnični pregled skladno z Zakonom o varnosti železniškega prometa.<br />
3.5 Nadzor<br />
Zaradi večkratnega signalno varnostnih naprav je potrebno zagotoviti stalen projektantski<br />
nadzor in nadzor upravljavca to je Slovenske železnice d.o.o., sekcija SVTK Celje. Soglasja za<br />
prekinitve na SV in TK napravah in kablih je potrebno pred deli pridobiti od upravljavca<br />
Slovenske železnice d.o.o. na podlagi pisne vloge izvajalca del. Izvajalec je dolžan javiti vse<br />
spremembe pristojnim službam odgovornim za nemoten in varen potek prometa ter popraviti<br />
vse poškodbe nastale pri izvajanju del.<br />
Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 258