številka 2. Letnik 2011 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

aktualno
7
objavljeni v lanskih številkah revije ISIS.
V sodelovanju s Katedro za družinsko
medicino pri Medicinski fakulteti v Ljubljani
smo od 5. do 11. maja 2011 na Golniku
poučevali 32 DMS, ki bodo zaposlene v
RA. Tečaj se je nadaljeval 12. maja z dodatnimi
informacijami ter aktivnostmi na
Katedri za družinsko medicino v Ljubljani.
Delavnice so vključevale tudi praktično delo z bolniki. Foto: K. Sušnik.
Formalno se bo izobraževanje končalo z
opravljenim izpitom en mesec po tečaju.
Zaradi velikega števila kandidatov pa se
bo v kratkem še nekajkrat ponovil.
DMS smo najprej poučili o osnovah
etiologije ter zdravljenja KOPB, astme in
kroničnega rinitisa, ki spremlja bolnike z
astmo v vsaj 80 %. Poudarek delavnic
pa je bil na praktičnem usposabljanju.
DMS smo skušali čim bolje usposobiti za
samostojno delo z bolniki. Predvsem za
brezhibno izvedbo spirometrije, saj naj bi
bil spirometer – tako kot merilec krvnega
tlaka – samoumeven pripomoček vsake
RA. DMS smo opremili in usposobili za
delo z vprašalniki za zgodnje odkrivanje
rinitisa, astme in KOPB. DMS so na koncu
tečaja povsem obvladovale izpolnjevanje
vprašalnikov za oceno urejenosti
astme (vprašalnik ACT) in KOPB (vprašalnik
CAT) ter načrta za samozdravljenje
poslabšanja astme. Znale so razkriti stopnjo
dispneje po skalah MRC ali Borg.
Naučili smo jih, kako se z opazovanjem
vitalnih znakov razkrije stopnjo akutnega
poslabšanja kronične bolezni.
Poučili smo jih o metodah za zgodnjo
detekcijo KOPB z vprašalniki in spirometrom
in o razkrivanju bolnikov z alergijskim
rinitisom. Opozorili smo jih na pomen ali
nujnost oblikovanja registrov kroničnih
bolnikov. Dobile so navodila, kako naj te
registre oblikujejo. Svetovali smo jim, naj
naročijo bolnike z istimi težavami naenkrat
in takrat preverijo, kako dobro je vo-
dena njihova bolezen, ter izvedejo zdravstveno
vzgojo. Pogovorili smo se o tem,
kdaj in kako se je primerno posvetovati
s specialistom. Usmerili smo jih, s kom
bodo lahko komunicirale na Kliniki Golnik,
kadar se ne bodo znale odločiti, kaj storiti
v primeru strokovnega problema.
DMS smo temeljito poučili, kako naj
bolnikom predstavijo uporabo različnih
vdihovalnikov, saj je neznanje uporabe
teh pripomočkov vzrok za mnoge slabo
vodene astme ali KOPB. Prav tako smo
jih motivirali za razkrivanje kajenja ter za
dejavnosti za opuščanje te tako nevarne
razvade. Poučili smo jih o osnovah prehrane,
zdravstvene vzgoje ter rehabilitacije
bolnikov s KOPB ali astmo. Kogar
zanima, kaj so se DMS naučile, si lahko
prosto dostopno gradivo z delavnice
ogleda na spletni strani Klinike Golnik
(www.klinika-golnik.si).
DMS so prebile velik del časa na oddelkih
z našimi bolniki, z njimi so se pogovarjale,
jim merile dispnejo, jim izpolnjevale
vprašalnike ACT ali CAT, učile pravilne
tehnike inhaliranja zdravil, jim opravile spirometrije
ter jih odvajale od kajenja.
Tečaj je potekal kar se da živahno.
DMS so pokazale veliko zavzetosti,
vprašanja so kar deževala in v pogovoru
z njimi smo odkrili marsikaj, kar bo treba
v prihodnosti za delo v RA nadgraditi.
Predvsem je potrebna vzpostavitev
sistema dokumentiranja dela DMS. Oblikovanje
dokumentacije, najprej v papirni
obliki, taki, ki ne bo preveč obremenjevala
kartona pacienta, čim prej v elektronski
obliki. Drugi pogoj je dodelitev pristojnosti
v timu. Določiti je treba aktivnosti,
ki jih lahko diplomirana medicinska sestra
opravi sama. Za to mora imeti jasna
navodila in dobra orodja za odločanje.
Predvsem pa je treba vzpostaviti dobro
komunikacijo z družinskim zdravnikom in
koordinacijo celotnega tima.
Prepričani smo, da je bil tečaj uspešen
ter da bodo DMS ob občasnih ponovitvenih
tečajih nedvomno bistveno
prispevale k uresničevanju zadanih ciljev
dela RA. Torej k povečanju števila bolnikov
s postavljeno diagnozo, k opolnomočenju
bolnikov s kroničnimi boleznimi
ter k racionalnemu sodelovanju s specialisti
sekundarne ravni.
Seveda je bil tečaj za DMS del izobraževanja
timov ambulant družinske
medicine. Zdravniki se namreč o teh
področjih izobražujejo v kranjskogorski
»Alergošoli«, ki jo že deset let organizira
Klinika Golnik.
Izjave udeleženk na delavnici za referenčne
ambulante:
»V referenčni ambulanti delam že od
1. aprila. Delavnice se mi za sedaj zdijo
zelo uporabne, vendar se bo dejanska
uporabnost pokazala šele v praksi. Pri
delavnicah mi je všeč, da je veliko praktičnega
dela.«
Anonimna
»Organizacija delavnic je zares odlična
in dobro zastavljena. Referenčne ambulante
predstavljajo nove vsebine za večino
medicinskih sester, zaradi česar so
izobraževanja dobrodošla in nujna. Doslej
v zdravstvenih domovih ni bilo diplomiranih
medicinskih sester, novo uvajanje
pa seveda prinaša tudi novo znanje.«
Anonimna
} Stanislav Šuškovič, Tonka Poplas
Susič, Saša Kadivec, Katja Sušnik, Igor
Švab, Mitja Košnik
Opomba: Prispevek je bil objavljen v letošnji junijski
številki glasila Isis.