številka 2. Letnik 2011 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

52
golničan v prostem času
S Tomažem Hafnerjem o bonsajih
ne predele njihovega kraljestva. Iz velikih
vrtov so se počasi razvili manjši vrtovi,
vrtovi v posodah in nenazadnje drevo v
posodi. Po definiciji je bonsaj drevo v posodi.
Privlačili so jih predvsem drevesa,
ki so predstavljala neko življenjsko moč
in magijo, na primer drevesa v gorah, v
katerih so vidna desetletja upiranja viharjem.
S svojo groteskno obliko so ta drevesa
ponazarjala zmaje, škrate in druga
mistična bitja. Ko so imeli taka drevesa
blizu doma, so mislili, da so si del te
magije in življenjske moči prinesli tudi k
sebi. Bonsaj, kot ga poznamo danes, se
je razvil na Japonskem pod vplivom zen
budizma in miselnosti preprostosti, ponazarjanja
in spoštovanja narave. Zaprtost
Japonske do 20. stoletja je vzrok, da
je bila ta umetnost neznanka za ves svet
do konca druge svetovne vojne. Potem
se je hitro razširila po celem svetu in je
danes visoko cenjena tudi pri nas.
Tomaž med svojimi bonsaji: v rokah drži grahasto pacipreso, v ozadju pa so od leve proti desni: bršljan, beli bor, macesen,
azaleja in bukev. Foto: J. Sitar.
Jesenske barve so bile pozabljene
v zimski belini. V sklopu globalnega segrevanja
se je nenavadno hitro razbohotil
tudi še nedavno speči macesenček. Mini
verzija. Na poti zatiranja. Lepo je uspeval
v majhnem lončenem loncu, ugrabljen
iz objema viharjev, ki kraljujejo v hribih.
Kombinacija že omenjene vročine, globokih
razpok izsušene zemlje in lastne
pozabljivosti so pripeljale do prezgodnje
jeseni. No, vsaj za macesenček – če je to
še bil. Kot krokodil na suhem ni skrbnik
zmogel niti solze za njegove izzušene korenine
in uvele iglice. V obupu iščoč rešitev
se je spomnil še na zadnje upanje,
morebitnega rešitelja ... Tomaža Hafnerja,
našega zdravnika specializanta in tudi
navdušenega vzgojitelja bonsajev.
Bonsaj ni isto kot banzaiiii!!! Ali
pač?
Ne, daleč od samomorilnih japonskih
pilotov. Bonsaji predstavljajo bolj umirjen
del vzhodnjaške kulture, ki je poln filozofije,
umetnosti in meditacije. Bonsaji pravzaprav
izvirajo iz Kitajske. Kitajski cesarji
so pred več kot 2500 leti hoteli imeti vpogled
na veličino svoje države. Ponazorili
so jo z velikimi vrtovi okrog palač, bogatimi
z rastlinjem, ki so ponazarjali oddalje-
Kako so prišli v Evropo?
Smešna zgodba. Med prvimi bonsaji
je bil tudi eden kot darilo Japonske
Veliki Britaniji v okviru svetovne razstave
v začetku dvajsetega stoletja . Britanci
so mislili, da je bonsaj posebna drevesna
vrsta in ne navadno drevo, ki se le
s tehnikami oblikovanja in rezanja ohranja
majhno. Čez nekaj let so Japonci
ob ponovnem obisku povprašali tudi po
bonsaju. Odlično uspeva, so se pohvalili
Britanci, ki so ga posadili kar v vrt, kjer je
seveda nemoteno zrasel v pravo drevo.
Ob pogled na veliko drevo, posajeno v
vrtu, in ne več na drevesce so Japonci
ostali brez besed.
Kaj je bil tvoj navdih, da si se začel
ukvarjati z bonsaji?
Se spomniš Karate Kida? No, ta film
je vzrok, da sem se navdušil nad njimi.
Prvi je bil smrekica iz bližnjega gozda, ki
je v maminem cvetličnem loncu hitro dočakal
žalosten konec. To je bilo še pred
dobo interneta in tudi knjig, iz katerih bi
se lahko učil, še ni bilo. Leta kasneje smo
se po zaslugi internetnega foruma zbrali
navdušenci in se kmalu dobili tudi v živo
ter nato v nekaj letih s skupnim delom in
učenjem dosegli zavidljivo raven kulture