31.03.2015 Views

številka 2. Letnik 2011 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

številka 2. Letnik 2011 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

številka 2. Letnik 2011 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

po svetu<br />

33<br />

Spomini na Calgary<br />

Udeleženci tečaja psihosocialne onkologije s prof. Guyjem Pelletierjem na desni strani. Foto: osebni arhiv.<br />

Lani v začetku septembra sem se<br />

odpravila v Kanado na skoraj štirimesečno<br />

kroženje v okviru specializacije iz<br />

klinične psihologije. Vedoč, da mi bo zapečkarici,<br />

kakršna sem po duši, kasneje<br />

verjetno težje uspel kakšen daljši podvig<br />

v tujini, se mi je po spletu naključij, s<br />

kančkom poguma ter seveda posluha v<br />

naši bolnišnici uspelo dogovoriti za obisk<br />

Oddelka za psihosocialno oskrbo (The<br />

Department of Psychosocial Resources)<br />

onkološke klinike Tom Baker Cancer<br />

Center v Calgaryju. Šele tam sem zares<br />

dojela, kako edinstveno in izjemno ekipo<br />

v svetu psihosocialne onkologije sem<br />

obiskala. Čeprav sem tja odhajala predvsem<br />

z namenom, da bi se poučila o<br />

kliničnopsihološkem delu z onkološkimi<br />

bolniki, sem od tam odnesla tudi mnoga<br />

druga znanja, izkušnje in veščine, ki mi<br />

bodo še kako koristile na domačih tleh,<br />

kjer je pred nami še dolga pot razvoja do<br />

vsem dostopne kakovostne psihosocialne<br />

podpore bolnikom z rakom in njihovim<br />

bližnjim. Poleg priložnosti spoznati<br />

visoko strokovno klinično in raziskovalno<br />

psiho-onkološko delo, sem dobila tudi<br />

priložnost biti del psihosocialne družine<br />

kolegov, ki sem jo kot začetnica na področju<br />

psihološkega dela na <strong>Golnik</strong>u pogosto<br />

pogrešala.<br />

Nekoč majhno kavbojsko mestece<br />

na jugozahodu Kanade je zlasti v zadnjih<br />

desetletjih zraslo v milijonsko, poslovno<br />

izredno uspešno mesto, polno ljudi z<br />

vsega sveta. Mesto, kjer je ob 10 centimetrih<br />

snega na cestah popolni kaos,<br />

kjer sem na svoji koži začutila tudi – 40<br />

stopinj, kjer so pešci kralji, kjer ti avtobus<br />

ustavi na sredini poti do postaje, če<br />

mu pomahaš, in kjer so ljudje preprosto<br />

prijazni. A kljub temu sem bila še kako<br />

hvaležna Lisi Lamont, klinični socialni<br />

delavki, ki mi je ponudila streho nad glavo.<br />

Lisa, njena 13-letna hči Delaney ter<br />

kuža Scamp so tako za nekaj mesecev<br />

postali moja druga družina – z njimi sem<br />

preživela zahvalni dan, noč čarovnic,<br />

predvsem pa mnogo običajnih dni, ob<br />

katerih so se med nami spletle res tople<br />

vezi. Lisa je bila fantastična sogovornica<br />

tudi s profesionalnega vidika, saj je ravno<br />

ona na njihovem oddelku zadolžena za<br />

bolnike s pljučnim rakom.<br />

Njihova onkološka klinika je organizirana<br />

povsem ambulantno – nimajo<br />

niti ene postelje za sprejem v bolnišnično<br />

obravnavo. Res pa je, da se fizično<br />

drži največje terciarne bolnišnice v mestu<br />

Foothills General Hospital, ki je podobna<br />

našemu ljubljanskemu velikanu – Univerzitetnemu<br />

kliničnemu centru. Medtem<br />

ko Tom Baker Cancer Center stoji

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!