številka 2. Letnik 2011 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

18
HRM-kotiček
O mentorstvu ali stoji učilna
zidana …
Naša bolnišnica ni samo vrhunska
ustanova na področju zdravljenja
pljučnih bolezni in alergij, ampak
tudi hram učenosti za mnoge »študente«,
ki vanjo prihajajo od blizu in
daleč.
Vsi ti »študentje« prihajajo z določenimi
informacijami in pričakovanji,
ki so si jih ustvarili na podlagi ugleda
naše bolnišnice v javnosti. Z vstopom
vanjo pa dobijo možnost vpogleda
tudi v njeno drobovje, v način
in organizacijo dela, odnose med zaposlenimi
…
Ste se morda kdaj vprašali, s kakšnimi
vtisi odhajajo s svojih pripravništev,
praks in ostalih izobraževanj,
ki so jih opravljali v naši bolnišnici?
Nam je z našim pristopom do dela in
z odnosom do njih uspelo zadovoljiti
njihova pričakovanja, smo jih morda
presegli ali pa so iz naše hiše odšli
razočarani?
Vsekakor bi bilo dobrodošlo uvesti
prakso, da »študente« ob koncu
njihovega izobraževanja prosimo,
naj nam zaupajo svoje vtise o delu v
naši hiši. Morda nastavljanje ogledala
samim sebi res ni najbolj prijetno
opravilo, sploh kadar podoba v njem
ni takšna, kakršno bi si jo želeli videti.
Lahko pa je zelo poučno – seveda,
če nam naš ego to dovoli. In ja, lahko
je tudi pravi balzam za dušo – če v
njem vidimo sliko, morda celo lepšo
in boljšo, kot smo si upali pričakovati.
Dejstvo je, da smo bili vsi vsaj na eni
točki svojega življenja v vlogi »učencev«
in smo na svoja praktična izobraževanja
prihajali z različnimi pričakovanji. Veliko
med nami nas je verjetno svojo delovno
prakso preveč idealiziralo. Pričakovali
smo, da nas bodo zaposleni v organizaciji
oziroma enoti sprejeli z navdušenjem;
da nam bodo z veseljem pokazali, kako
delati; da nam bodo celo pustili delati
in pri tem stali poleg ter nas usmerjali z
nasveti; da nam bodo z nasmehom na
obrazu odgovarjali na vsa mogoča (in ne-
mogoča) vprašanja; da nas bodo zasuli s
strokovnim znanjem in pozitivno energijo
ter nam poleg tega predali še kakšne življenjske
modrosti … Skratka, da bomo
med svojo prakso mi središče njihovega
delovnega vesolja. Če govorim zase, je
bila moja študijska praksa vse prej kot to
in pristanek na realna tla zagotovo eden
izmed trših. Kljub temu pa sem v sebi
še vedno ohranila prepričanje, da dober
»učitelj« lahko izpolni vsa zgoraj našteta
pričakovanja svojega »učenca«, in upanje,
da bom prej ali slej tudi sama tega
deležna.
To se je tudi zgodilo in z velikim spoštovanjem
in hvaležnostjo se spominjam
vseh tistih, ki so mi pokazali (in mi še
vedno kažejo), kaj dejansko pomeni biti
»učitelj«.
Zdaj ko je tudi za menoj že kar nekaj
let delovnih izkušenj in se s sodelavci
precej pogosto srečujemo z uvajanjem in
Povprečen učitelj pove. Dober
učitelj pojasni. Odličen učitelj
prikaže. Velik učitelj navdihuje.
William Arthur Ward
izobraževanjem študentov, pripravnikov
ali novih sodelavcev, se bolj kot kadar
koli prej zavedam, da je delo »učitelja«
zahtevno.
Z navdušenjem sprejeti človeka,
za katerega veš, da je zate pravzaprav
samo dodatno delo, ki ga poleg obilice
svojega rednega res ne potrebuješ; ki
ti zastavljal vprašanja, na katera si že
neštetokrat odgovarjal; ki si najbolj od
vsega sam želi narediti neko preiskavo,
vendar to od tebe zahteva dodaten čas
in dvojno zbranost pri nadzoru; ki pričakuje,
da boš delil njegovo navdušenje ob
uspešno opravljenem delu (čeprav se to
tebi ne zdi nič posebnega) in ga za to še
dodatno pohvalil ter mu okrepil samozavest;
ki od tebe pričakuje, da mu boš v
nekaj dneh izlil vse modrosti in izkušnje,
Prav vsak košček v mozaiku je pomemben. Vir: http://
jasminenicolej7.blogspot.com/2011/04/wi-10-end-ofspring-2011.html.
ki si si jih sam pridobil v letih svojega dela
… Malo je »učiteljev«, ki so se tako pripravljeni
»žrtvovati« za svoje »učence«.
Marsikdo se vpraša, ali je vredno? Bo
kdo to opazili? Bom zaradi tega kaj bolj
cenjen?
Noben človek ne more biti dober
učitelj, če ne čuti tople naklonjenosti
do svojih učencev in pristne želje,
da bi jim posredoval, kar sam ceni.
Bertrand Russell
Z velikim veseljem bi na vsa ta vprašanja
odgovorila z DA, vendar bo veliko
primernejši odgovor NE VEM. Edino zagotovilo
je, da nam bodo naši »učenci«
(vsaj večina izmed njih) hvaležni, mi pa
bomo sami pri sebi vedeli, da smo jim pri
njihovi strokovni in osebni rasti pomagali
po svojih najboljših močeh.
V uredništvu Pljučnika bomo veseli,
če nam boste v prihodnje zaupali
vtise kakšnega od »študentov«
o delu in počutju na vašem oddelku.
Za pokušino pa vam v branje ponujamo
izkušnjo iz Laboratorija za klinično biokemijo
in hematologijo.
} Nina Karakaš