številka 2. Letnik 2011 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

16
HRM-kotiček
V HRM-kotičku pozornost namenjamo
predvsem strokovnim temam
s področja ravnanja z ljudmi pri delu.
Predstavljamo teoretične in praktične
vsebine, ki se navezujejo na vodenje,
komunikacijo, motivacijo, organizacijsko
kulturo … Drugače povedano,
govorimo o vzvodih »mehkega menedžmenta«,
ki so nujno potrebni za učinkovit
menedžment v bolnišnici.
Večina zaposlenih ve, da je vodenje
aktivnost, ki omogoča doseganje ciljev
(finančnih, materialnih, razvojnih idr.),
postavljenih v naših letnih in strateških
načrtih. Vodenje v smislu doseganja ciljev
imenujemo menedžment. Verjetno
pa se marsikdo sprašuje, kaj je to mehki
menedžment. S tem izrazom označujemo
tisti del vodenja, ki se nanaša
na vodenje sodelavcev. Uspešnosti in
razvoja bolnišnice ne moremo pripisati
le finančnim in materialnim naložbam,
ampak v prvi vrsti prizadevanjem zaposlenih,
ki prispevajo znanje, izkušnje,
zagnanost, iznajdljivost, ustvarjalnost
… Kako pa pri zaposlenih izvabiti vse
našteto? Z mehkimi orodji vodenja: motiviranjem,
reševanjem nesporazumov,
s svetovanjem, spremljanjem uspešnosti
pri delu, pohvalo, z ukrepanjem
pri odstopanjih idr. Tokratni prispevek
predstavlja samorefleksijo ene od naših
vodij o svojem vodenju. Za takšno izpostavitev
sta potrebna izjemen pogum in
iskrena želja po stalnem izpopolnjevanju
svoje vodstvene prakse. Naj odkrite
besede vodje Službe za oskrbo Tatjane
Kosten navdihnejo še koga drugega,
kajti pri vodenju je včasih tudi delitev
izkušenj z drugimi lahko poučna.
} Romana Martinčič
Kakšna vodja sem jaz?
Sem vodja Službe za oskrbo, ki je
ena od večjih enot v naši bolnišnici. Sestavljena
je iz dveh manjših, in sicer iz
čistilnega servisa in kurirske službe. V čistilnem
servisu je zaposlenih 41 bolniških
strežnic in transportni delavec. V kurirski
službi pa je 11 kurirjev. Skupaj z mano
nas je 54. Vodenje toliko ljudi zahteva
več kot celega človeka. Poleg tega je
vodja enote vmesni člen med vodstvom
bolnišnice in sodelavci.
Kaj se od mene kot vodje pričakuje?
Načrtovanje dela, priprava mesečnega
razporeda dela, kjer morajo biti
pokriti vsi oddelki, enote, nadzor dela,
naročanje materiala, usklajevanje s potrebami
oddelkov, vsa administrativna
dela, predaje službe, sestanki … Jutranja
predaja v čistilnem servisu je videti
nekako takole: ob 7. uri so večinoma vse
bolniške strežnice pripravljene za delo
(čistilni vozički čakajo pred dvigalom).
Pregledam razpored, preverim, ali so vsi
oddelki pokriti, ali je kaj posebnega in ali
kdo še kaj rabi. Malo počakam in potem
imam navado reči: »Če ni nič drugega,
potem … gremo delat.« Enkrat tedensko,
običajno ob ponedeljkih, se dobivamo
na rednih tedenskih sestankih.
Enkrat mesečno imamo redni oddelčni
sestanek, trikrat mesečno pa na teh
sestankih obravnavamo bolj strokovne
stvari, kjer izpopolnjujemo svoje znanje.
Kakšen dan se zgodi, da se vidimo samo
Moje načelo je, da se moramo vsi potruditi maksimalno, saj so le tako
zadovoljni tudi ostali sodelavci, predvsem pa naši pacienti in obiskovalci.
na oddelkih, kjer pogledam, kaj počno,
kako delajo oziroma ali moramo kaj skupaj
pogledati. V kurirski službi so sestanki
precej drugačni. Tam se zelo poredko
zberemo vsi skupaj, ker so kurirji vseskozi
zaposleni s transportom materiala in
pacientov na preiskave, ki ne morejo čakati
zaradi sestanka. Velikokrat se zgodi,
da je tik pred začetkom sestanka toliko
klicev, da ostane v sobi le eden ali dva
kurirja in moram počakati, da se stanje
malo umiri in da se spet zberejo nazaj
v sobi. Takšno specifično delo imajo in
temu se je treba prilagoditi.
Kaj moji sodelavci od mene kot
vodje pričakujejo? Na to vprašanje bi
verjetno najlažje odgovorili kar moji sodelavci
sami. Ker vedno znova to zanima
tudi mene, jih večkrat kar vprašam. Če
strnem njihove odgovore, lahko rečem,
da od mene v prvi vrsti pričakujejo, da
jim bom povedala, ali kaj ni v redu, da
bom do vseh dosledna, pravična, da jih
bom razumela, da bom dostopna ter da
jih bom poslušala. Če bi vprašali njih, bi
vam verjetno povedali, da sem precej
stroga, ker hočem, da enota deluje dobro.
Pa da jih vedno preganjam, kadar jih
ni na oddelku …
Kako se kot vodja soočam z izzivi
pri svojem delu? Moje načelo je, da se
moramo vsi potruditi maksimalno, saj so
le tako zadovoljni tudi ostali sodelavci,
predvsem pa naši pacienti in obiskovalci.
Velikokrat vidim stvari, že preden postanejo
neobvladljive, ter jih poskušam rešiti.
Vedno in vsem to ni najbolj všeč, saj
se zdi, da jih kar naprej priganjam. Vedno
namreč vidim še kaj, kar bi se dalo narediti.
Večjih težav pa pri organizaciji dela
vseeno nimamo. Doslej še nikoli nismo
imeli problemov pri nadomeščanju zaradi
odsotnosti. Držim se namreč načela, da
če nekdo nekaj rabi (prost dan), mu, če
je le možno, to omogočim, in obratno,
kadar jaz rabim, tudi ni nikoli težav. Uvajanje
sprememb in novosti je pri nas trd
oreh. Nihče ne mara sprememb. Z veliko
pozitivne energije in s tem, da sama verjamem
v uspeh, vpeljava neke nove stvari
na koncu vendarle uspe. Moram pa biti
zelo dosledna pri prvih korakih. Svojim