številka 2. Letnik 2011 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

kotiček klinične farmacije
15
nabave zdravil in materiala, priprave kemoterapije,
odgovarjanja na vprašanja z
oddelkov, dela s študenti na praktičnem
usposabljanju do dela na oddelku. Delo
je dostikrat stresno in se ne konča na
Golniku, ampak je treba še kaj prebrati,
napisati doma. Vse to zmanjša možnost
udeleževanja pri drugih interesnih
dejavnostih. Spim vseeno več, kot sem
v Londonu. (smeh) In seveda se je bilo
lepo vrniti v kolektiv mladih, zagnanih farmacevtov.
Glede na to, da si bila vse leto
v Veliki Britaniji in si se posvetila
klinični farmaciji … Za katere
bolnike je sodelovanje kliničnega
farmacevta koristno?
Klinični farmacevt največ lahko prispeva
k varnosti in boljši kakovosti oskrbe
bolnikov, ki prejemajo veliko zdravil
z veliko komorbidnostmi, z ledvično ali
jetrno odpovedjo, saj se večina zdravil
presnavlja in izloča prek omenjenih organov.
Zato je potrebna prilagoditev odmerkov
ali zamenjava zdravil. Za bolnike,
ki so slabo kompliantni in imajo težave s
pravilnim jemanjem zdravil oziroma rabijo
pomoč pri jemanju zdravil, naredijo načrt
jemanja zdravil in se z njimi pogovorijo o
namenu in načinu jemanja zdravil. Nekatere
lekarne to že izvajajo, vendar imamo
v bolnišnici več časa, da bolnika bolje
spoznamo in prepoznamo morebitne težave
pri zdravljenju z zdravili. Običajno je
odziv bolnikov zelo dober.
Klinično farmacijo so začeli razvijati
v več slovenskih bolnišnicah.
Kje je mesto Golnika? Kaj moramo
narediti, da bomo še boljši?
Golnik je trenutno zagotovo najbolj
uspešna bolnišnica glede izvajanja klinične
farmacije. Naša prednost je, da
imamo veliko podporo vodstva. V drugih
bolnišnicah tega v tolikšni meri kot pri
nas ni, upamo pa, da bo čim prej. Načrtujemo
uvajanje klinične farmacije kot
storitve na ravni celotne bolnice, da bi
v sodelovanju z ostalim zdravstvenimi
delavci za naše bolnike naredili največ,
kar lahko. Če Golnik želi ostati med vodilnimi,
je treba nadaljevati začeto, predvsem
pa aktivnosti in ideje, ki jih imamo,
spraviti v rutino. Delo kliničnega farmacevta
ne sme biti več samo občasna
dejavnost, ampak vsakodnevna praksa.
Osredotočiti se bomo morali na napake,
ki se lahko zgodijo pri zdravljenju z zdravili
– to pomeni že od izdaje iz lekarne naprej
do predpisovanja in dajanja zdravil.
Trenutno o teh napakah ne vemo veliko,
ker je frekvenca poročanja zelo nizka.
Predvidevamo, da je teh napak v resnici
veliko več. Napake bi morali prepoznati,
Na Golniku je raven klinične farmacije višja kot v bolnišnicah v Aziji (npr.
Japonska) in na Bližnjem vzhodu (izjema je Katar), zaostajamo pa za
ZDA in severozahodno Evropo (Velika Britanija, Nizozemska). Izjemen
napredek je bil narejen v zadnjih 5 letih. Na ravni klinične farmacije se
približujemo Veliki Britaniji.
beležiti in vzpostaviti tak sistem, ki jih bo
uspešno preprečil. V tej smeri je še veliko
možnosti za izboljšave.
Kakšne korake z vidika klinične
farmacije moramo napraviti v
bolnišnici, da bo Golnik konkurenčen
bolnišnicam v tujini?
Kot sem že omenila – boljši sistem
prepoznavanja napak in preprečevanja
pri oskrbi z zdravili. Svetovanje bolnikom,
ki ga sedaj bolj ali manj izvajajo zdravniki.
Nasvet farmacevta bi bil ob številčni terapiji,
ki jo imajo naši bolniki, lahko izjemno
koristen. Na Golniku že izvajamo takšno
storitev pri bolnikih z rakom in tuberkulozo,
kar je že sedaj velika prednost v
primerjavi z drugimi bolnišnicami. S temi
bolniki se pogovori tudi farmacevt in tako
pridobi informacije, ki jih mogoče zdravnik
ali sestra ne moreta. Prednost je, da
bolnik dobi več informacij o zdravilih že v
bolnišnici in se tako počuti bolj varnega.
Na Golniku je raven klinične farmacije
višja kot v bolnišnicah v Aziji (npr.
Japonska) in na Bližnjem vzhodu (izjema
je Katar), zaostajamo pa za ZDA in
Ko prideš na Golnik, se zaveš, da je naša bolnišnica umeščena v nekakšen
pravljični svet.
severozahodno Evropo (Velika Britanija,
Nizozemska). Izjemen napredek je bil narejen
v zadnjih 5 letih. Na ravni klinične
farmacije se približujemo Veliki Britaniji.
V katero smer gredo raziskave in
objave s področja klinične farmacije
v svetu?
Večina objav se nanaša na »medication
errors« – napake, ki se dogajajo
pri zdravljenju z zdravili. Proučuje se, ali
prisotnost farmacevta zmanjša pogostnost
teh napak. Vključenost farmacevta
na primer zmanjša možnost ponovne
hospitalizacije, kar pomeni tudi finančni
prihranek. Pomembna je komplianca,
npr. pri antikoagulantni terapiji, saj je
pomembno, da bolnik pozna terapijo in
se je drži. Proučujejo skupine, kjer je pri
zdravljenju vključen farmacevt, in tam,
kjer ni. Rezultati večinoma kažejo, da prisotnost
farmacevta izboljša komplianco.
Kaj te pri tvojem delu veseli?
Delo je zelo razgibano, vsakodnevno
se pojavljajo novi primeri, vprašanja, tako
da je vedno znova izziv. Veseli me, če je
sodelovanje med zdravniki, medicinskimi
Če Golnik želi ostati med vodilnimi, je treba nadaljevati začeto, predvsem
pa aktivnosti in ideje, ki jih imamo, spraviti v rutino. Delo kliničnega
farmacevta ne sme biti več samo občasna dejavnost, ampak
vsakodnevna praksa.
sestrami in farmacevti dobro. Motivacijo
črpam iz pozitivnih izkušenj z bolniki in
drugim medicinskim osebjem. Veliko mi
pomeni, da sem s svojim predlogom optimizirala
terapijo posameznega bolnika
in ga po možnosti tudi osebno nagovorila,
kar bolniki običajno še posebej cenijo.
Poleg naštetega me veseli tudi mentoriranje
študentom in podajanje znanja.
} Janez Toni