številka 2. Letnik 2011 (.pdf) - Bolnišnica Golnik
številka 2. Letnik 2011 (.pdf) - Bolnišnica Golnik
številka 2. Letnik 2011 (.pdf) - Bolnišnica Golnik
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
8<br />
aktualno<br />
10-letnica šole Osnove klinične alergologije in<br />
astme. Pouk bolnika z astmo in KOPB.<br />
Alergošola, maj <strong>2011</strong>. Udeleženci z glasovalnimi lističi usmerjajo potek predavanja. Na mizi so tudi rekviziti za vajo »oralni provokacijski test«. Z njo pokažemo, da alergija za hrano ni zelo pogosta<br />
J. Foto: M. Košnik.<br />
Alergijske bolezni so pogoste in kronične.<br />
Potekajo v družinah. Večina alergijskih<br />
bolezni je blagih in jih ni težko niti<br />
prepoznati niti zdraviti. Za obvladovanje<br />
epidemije alergijskih bolezni specialistična<br />
dejavnost ni dovolj. Glavno težo<br />
tudi na tem področju nosijo zdravniki<br />
splošne/družinske medicine in pediatri.<br />
Seveda ustrezno izobraženi, usposobljeni<br />
in usklajeni s specialisti. A konec<br />
preteklega tisočletja je bila alergologija<br />
še domena specialistov. V osemdesetih<br />
letih prejšnjega stoletja je bila alergološka<br />
dejavnost v Sloveniji omejena predvsem<br />
na klinike za pljučne bolezni, pediatrično<br />
in dermatološko kliniko. V devetdesetih<br />
letih se je na Kliniki za pljučne bolezni in<br />
alergijo na <strong>Golnik</strong>u alergološko izobrazila<br />
generacija zdravnikov različnih specialnosti,<br />
s čimer se je ustvarila slovenska<br />
mreža alergološke dejavnosti. Še vedno<br />
pa se v alergološko dejavnost niso vključevali<br />
zdravniki primarne ravni. Zato je<br />
prof. Ema Mušič začela spodbujati, da bi<br />
se organiziralo izobraževanje iz alergologije<br />
tudi za zdravnike splošne/družinske<br />
medicine.<br />
Organizacijsko smo se zgledovali po<br />
šoli EKG, ki jo je v tistem času izvajal prof.<br />
Keber. Vikend paket in Kranjska Gora.<br />
Da se udeleženci za nekaj dni umaknejo<br />
iz svojega delovnega okolja in se v<br />
majhni skupini cele dneve pogovarjajo<br />
le o stroki. Vmes pa je organiziranih še<br />
nekaj skupinskih družabnih aktivnosti, ki<br />
večajo pripadnost skupine in izboljšujejo<br />
motivacijo za delo. Tako sva s prof. Stanislavom<br />
Šuškovičem pripravila program<br />
prve delavnice, organizacijske zadeve pa<br />
je prevzel asist. Robert Marčun. Povabili<br />
smo predavatelje iz vseh ustanov, ki se<br />
ukvarjajo z alergijskimi boleznimi. Poleg<br />
V vseh desetih letih se je 41 ponovitev Alergošole udeležilo 831 slušateljev,<br />
48 udeležencev že dvakrat. Udeleženci so pretežno zdravniki<br />
splošne/družinske medicine, specializanti interne medicine ter nekaj<br />
pediatrov. Udeležujejo pa se je tudi lekarniški farmacevti in medicinske<br />
sestre. Izpit je za nekatere udeležence kar velik zalogaj, saj ga je opravila<br />
le dobra polovica, 483 udeležencev.<br />
Klinike <strong>Golnik</strong> so sodelovali tudi kolegi<br />
iz dermatološke, pediatrične in očesne<br />
klinike ter klinike za otorinolaringologijo.<br />
Pripravili smo zbornik besedil, ki je kasneje<br />
prerasel v učbenik alergologije za<br />
pouk interne medicine. Prva delavnica je