SODBA V IMENU LJUDSTVA - Agencija za trg vrednostnih papirjev

G 7/2012-8
VRHOVNO SODIŠČE
REPUBLIKE SLOVENIJE
SODBA
V IMENU LJUDSTVA
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni sodniki
dr. Miodrag Đorđević kot predsednik, ter dr. Mile Dolenc in Franc Testen, kot člana,
ob sodelovanju višje pravosodne svetovalke __________, kot zapisnikarice,
v postopku sodnega varstva tožnika: AA, d. d., ki ga zastopa _____________, odvetnik
v Kranju, zoper toženko: AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV,
Poljanski nasip 6, Ljubljana, ki jo zastopa dr. Damjan Žugelj. direktor,
zaradi zavrnitve zahteve tožnika za izdajo soglasja za odstop od prevzemne
namere,
o tožbi tožnika zoper odločbo toženke 40201 -19/2011 -14 z dne 20. 2. 2012,
na seji 16. oktobra 2012

RAZSODILO:
I. Tožba se zavrne.
II.
Tožnik sam trpi svoje stroške postopka sodnega varstva.
OBRAZLOŽITEV:
Dosedanji potek postopka
1. Tožnik je 23. 12. 2011 objavil prevzemno namero za delnice ciljne družbe BB.
29. 12. 2011 je BB objavila sklic skupščine, na kateri naj bi se odločalo o
povečanju osnovnega kapitala, povečanju osnovnega kapitala iz naslova
odobrenega kapitala in o soglasju k sklenitvi pogodbe o prodaji delnic AA. 18. 1.
2012 je AA vložil zahtevo za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo, 19. I. 2012
pa jo je umaknil in vložil zahtevo za izdajo soglasja za odstop od prevzemne
namere. Slednjo je utemeljeval s tem, da je uprava ciljne družbe sklicala skupščino,
na kateri naj bi odločali o povečanju osnovnega kapitala (tudi iz naslova
odobrenega kapitala) in soglasju k sklenitvi pogodbe o prodaji delnic, katerih
imetnik je prevzemnik, kakor tudi s podatki o pošteni vrednosti delnice ciljne
družbe, ki jo je za skupščino pripravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij.
2. Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija) je zahtevo za izdajo
soglasja za odstop od prevzemne namere zavrnila, ker objava sklica skupščine
ciljne družbe ne pomeni okoliščine, ki tako otežuje izpolnitev obveznosti
prevzemnika, da nakup vrednostnih papirjev ne ustreza več njegovemu pričakovanju
(prvi odstavek 52. člena Zakona o prevzemih; v nadaljevanju ZPre-l). Da sklic
skupščine ciljne družbe očitno ni pomenil razloga, zaradi katerega nakup
vrednostnih papirjev ne bi več ustrezal pričakovanju prevzemnika, je Agencija
sklepala tudi na podlagi dejstva, da je prevzemnik odstopil od prevzemne namere
(19. 1. 2012) šele tri tedne po objavi sklica skupščine (29. 12. 2011), in to dan po
vložitvi zahteve za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo (18. 1. 2012), s čimer
je potrdil svojo prevzemno namero. Agencija je zavrnila tudi sklicevanje
prevzemnika na oceno poštene vrednosti delnice, ki izhaja iz gradiva za skupščino.
Postopek sodnega varstva

3. Tožnik v postopku sodnega varstva izpodbija odločbo toženke 40201-19/2011-14 z
dne 20. 2. 2012. Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije (v nadaljevanju
Vrhovnemu sodišču) predlaga, da odpravi tako odločbo toženke 40201-19/201 1-11
z dne 26. 1. 2012 kot tudi izpodbijano odločbo in tožniku izda soglasje za odstop od
prevzemne namere za prevzem BB, ki je bila objavljena 23. 12. 2011; podrejeno
temu pa, da obe odločbi odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek, v
vsakem primeru pa, da toženki naloži povrnitev stroškov sodnega postopka, skupaj
z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
4. Tožba je bila vročena toženki, ki v pravočasnem odgovoru predlaga njeno
zavrnitev.
O tožbi
5. Tožba ni utemeljena.
6. Tožnik navaja, daje izpodbijana odločba sama s seboj v nasprotju, saj naj bi bili
razlogi o tem, kaj je Agencija štela za odločilno pri zavrnitvi zahteve za izdajo
soglasja za odstop od prevzemne namere, popolnoma pomešani. Nasprotje vidi v
tem, da je Agencija odsotnost okoliščin iz prvega odstavka 52. člena ZPre-l
označila kot nosilni razlog za zavrnitev zahteve za izdajo soglasja za odstop od
prevzemne namere, večino prostora v obrazložitvi pa namenila dejstvu, da je
prevzemnik zahtevo za izdajo soglasja za odstop od prevzemne namere vložil po
vložitvi zahteve za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo. S takšnimi razlogi
nasprotja vsebinsko ni mogoče utemeljiti, zato tožbeni očitek ni utemeljen.
7. Tožnik navaja, da ni pomembno, kdaj je vložil zahtevo za izdajo soglasja za odstop
od prevzemne namere, saj ZPre-l ne določa roka za vložitev te zahteve. Pojasnjuje,
da si je z vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo hotel
zagotoviti, da bo zahteva pravočasno vložena, če bi se organi družbe kljub sklicu
skupščine odločili za objavo prevzemne ponudbe. Agenciji očita tudi, da ni
navedla, kdaj bi moral vložiti zahtevo za izdajo soglasja, da bi bila ta še pravočasna.
Vztraja, da ni pomembno, da se od dneva vložitve zahteve za izdajo dovoljenja za
prevzemno ponudbo (18. 1. 2012) do dneva vložitve zahteve za soglasje za odstop
od prevzemne namere (19. 1. 2012) okoliščine niso spremenile, saj je relevantno
zgolj, ali so se okoliščine spremenile po objavi prevzemne namere, to je po 23. 12.
201 I.
8. Agencija je soglasje za odstop od prevzemne namere zavrnila zato, ker niso podane
okoliščine iz prvega odstavka 52. člena ZPre-l; okoliščino, da je tožnik vložil
zahtevo za izdajo soglasja za odstop od prevzemne namere tri tedne po objavi
sklica skupščine in le dan po vložitvi zahteve za izdajo dovoljenja za

prevzemno ponudbo, je štela kot okoliščino, ki vpliva na verodostojnost
zatrjevanega razloga za odstop od prevzemne namere. Ker slednje samo po sebi ni
razlog za zavrnitev soglasja za odstop od prevzemne namere, se Vrhovno sodišče
do lega ni opredeljevalo.
9. Tožnik očita izpodbijani odločbi tudi, da nima nobenih razlogov o tem, zakaj že
sam sklic skupščine ne pomeni okoliščine, ki je nastopila po objavi prevzemne
namere in zaradi katere nakup vrednostnih papirjev ne ustreza več njegovemu
pričakovanju. Tožbeni očitek ni utemeljen. Iz obrazložitve na 6. strani izpodbijane
odločbe smiselno izhaja, da sklic skupščine ne pomeni okoliščine iz prvega
odstavka 52. člena ZPre-l, ker ne vpliva na položaj ciljne družbe tako, da
nameravani nakup vrednostnih papirjev ciljne družbe ne bi več ustrezal
pričakovanju prevzemnika. Agencija je pojasnila, da morajo okoliščine iz prvega
odstavka 52. člena ZPre-l dejansko nastopiti in da zgolj možnost nastanka teh
okoliščin ne zadošča. Po presoji Agencije bi v konkretnem primeru takšno
okoliščino lahko pomenil sprejem sklepov s predlagano vsebino, kar sicer ni bil
razlog, na katerem bi tožnik utemeljeval svojo zahtevo. Vsekakor pa je trditveno in
dokazno breme, da so izpolnjeni pogoji za odstop od prevzemne namere, na strani
prevzemnika in ne Agencije. Ta samo presoja tiste razloge, ki jih zatrjuje
prevzemnik.
10. Tožnik izpodbija tudi zaključek Agencije, da podatek o pošteni vrednosti delnice
ciljne družbe v višini 34 EUR, ki izhaja iz gradiva za skupščino, ne pomeni
okoliščine iz prvega odstavka 52. člena ZPre-l. Navaja, da ta objava vpliva na
ponudbeno ceno, ki bi jo lahko ponudil v prevzemni ponudbi, in tako na samo
uspešnost prevzemnega postopka. Zatrjuje, daje nameraval ponuditi 19 EUR za
delnico s kombinirano ponudbo nadomestnih vrednostnih papirjev in določiti prag
uspešnosti pri 75% + 1 delnica. Glede na razliko med oceno poštene vrednosti
delnice in nameravano ponujeno ceno bi poslovodstvo ciljne družbe zelo verjetno
ponujeno ceno označilo kot prenizko, zaradi česar številni delničarji ciljne družbe
prevzemne ponudbe ne bi sprejeli. To pomeni, da bi objava prevzemne ponudbe in
sam postopek prevzema za tožnika pomenil strošek brez realne možnosti, da bi
dosegel prag uspešnosti ponudbe. Dejstvo, daje šele po objavi prevzemne namere
postala znana ocena o pošteni vrednosti delnice in posledično dejstvo, da
prevzemnik nima realnih možnosti, da doseže prag uspešnosti ponudbe, zato po
mnenju tožnika pomeni okoliščino iz prvega odstavka 52. člena ZPre-l. Hkrati
Agenciji očita, da izpodbijana odločba nima razlogov o tem, zakaj objava podatka
o pošteni vrednosti delnice ciljne družbe ne pomeni razloga iz prvega odstavka 52.
člena ZPre-l.
11. Obrazložitev Agencije v zvezi z objavo podatka o pošteni vrednosti delnice ciljne
družbe je resda nekoliko skopa, vendar kljub temu še zadostna. Zakonska določba
govori o okoliščinah, ki tako otežujejo izpolnitev obveznosti prevzemnika, da

nakup vrednostnih papirjev ne ustreza več njegovemu pričakovanju in bi bilo po
splošnem mnenju nepravično ohraniti pogodbe v veljavi (prvi odstavek 52. člena v
zvezi z drugim odstavkom 27. člena ZPre-l). Obveznost prevzemnika, ki bo
nastopila s sprejemom prevzemne ponudbe, je plačati ponujeno ceno. Tudi če
predpostavimo, da je poštena vrednost delnice taka, kot je prikazana v gradivu za
skupščino ciljne družbe (višja od cene, ki jo (je) namerava(l) ponuditi prevzemnik),
to še samo po sebi ne pomeni, da bo zaradi tega otežena njegova obveznost plačati
ponujeno ceno.
12. Tožnik Agenciji očita, da se ni opredelila do njegovih navedb, da bi na podlagi
sprejetih skupščinskih sklepov lahko prišlo do povečanja osnovnega kapitala ciljne
družbe za dodatnih 155 %, v katerem pa tožnik ne bi mogel sodelovati. Za
zavrnitev soglasja za odstop od prevzemne namere je bilo odločilno, da predlagani
sklepi še niso bili sprejeti, zato se Agenciji ni bilo treba opredeljevati do navedb,
kaj bi za tožnika pomenilo, če bi bili sprejeti.
13. Ni utemeljeno niti polemiziranje tožnika o neobstoju razlik med pravnimi učinki
odstopa od prevzemne namere in preklica prevzemne ponudbe. Tudi preklic
prevzemne ponudbe je namreč vezan na okoliščine iz prvega odstavka 52. člena
ZPre-l, za katere je bilo ugotovljeno, da v tem primeru niso podane.
Odločitev o tožbi in stroških postopka
14. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na tožbene navedbe, ki so bistvenega
pomena za odločitev. Ker tožba po vsem navedenem ni utemeljena, jo je Vrhovno
sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v
nadaljevanju ZUS-1) v zvezi z drugim odstavkom 506. člena ZTFI zavrnilo.
Skupaj s tožbo je zavrnilo tudi tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka
sodnega varstva (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).
PRAVNI POUK:
Zoper sodbo ni dovoljena pritožba (514. člen ZTFI).
Ljubljana, 16. oktober 2012
Predsednik senata:
Dr. Miodrag Đorđević l.r.
Podpis pristojnega delavca sodišča