Prospekt PRB12 - Agencija za trg vrednostnih papirjev

PROBANKA, d.d.
Prospekt za uvrstitev
obveznic PRB12 PROBANKE,
d.d., Maribor, v trgovanje na
organiziranem trgu

PROBANKA, d.d.
Prospekt za uvrstitev obveznic PRB12 PROBANKE,
d.d., Maribor, v trgovanje na organiziranem trgu na
podlagi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih
papirjev, številka 40200-17/2010-5, z dne
06.12.2010
1. Izdajatelj obveznic
PROBANKA, d.d., Trg Leona Štuklja 12, 2000 Maribor (v nadaljevanju Banka ali Izdajatelj).
Osnovni kapital:
V sodni register je vpisan osnovni kapital
izdajatelja v višini 15.856.342,85 EUR.
2. Opis vrednostnega papirja
Tip obveznice:
Imenska, podrejena obveznica, izdana v
nematerializirani obliki, nominirana v
EUR, s fiksno obrestno mero in z oznako
PRB12.
Datum izdaje:
Obveznice so bile izdane 02.06.2010 v
postopku ponudbe, naslovljene na
vlagatelje, od katerih je vsak na podlagi
sprejema posamične ponudbe pridobil
vrednostne papirje za kupnino, ki je bila
najmanj enaka 50.000 EUR.
Dospetje obveznice:
Datum dospetja zadnjega izplačila iz
obveznice je 02.06.2017.
Obrestna mera in način izračuna obresti: Obrestna mera je fiksna in znaša 6,50%
letno.
Znesek obresti se obračuna od
nominalne vrednosti obveznic na linearni
način, z upoštevanjem dejanskega
števila dni v obdobju in 360 dni v letu.
Obresti na lot in skupna vrednost obresti
so zaokrožene na dve decimalni mesti.
Obresti se začnejo obračunavati
02.06.2010. Obresti, ki dospejo v plačilo
na dan dospelosti plačila obresti, se
izračunajo za obrestno obdobje, ki se
2

PROBANKA, d.d.
začne na zadnji prejšnji dan dospelosti
plačila obresti (ali 02.06.2010, če gre za
prvo plačilo obresti od obveznice) in
konča na dan dospelosti plačila obresti,
dneva plačila obresti pa ne vključuje.
Način in obdobje izplačila:
Obresti se izplačujejo enkrat letno za
nazaj, na vsakokratni dan dospelosti
plačila obresti. Nominalna vrednost
glavnice dospe v plačilo v celoti ob
dospetju obveznice, t.j. 02.06.2017.
Obresti in glavnica (obveznosti iz
obveznic) bodo izplačane na račun, ki ga
sporoči upravičenec, v skladu z vsakokrat
veljavnimi predpisi in pravili poslovanja
KDD.
Če dan zapadlosti plačila obresti ali dan
zapadlosti plačila glavnice sovpade z
dnem, ko sistem TARGET ne posluje, ali
z dnem, ko se po zakonu ne dela, se
obresti oz. glavnica izplačajo prvi
naslednji dan, ko sistem TARGET posluje
oz. ko se po zakonu dela. V takšnem
primeru imetnik obveznic ni upravičen do
obresti za čas od dospelosti iz obveznic
do prvega naslednjega delovnega dne.
Prvi kupon zapade v izplačilo
02.06.2011.
Namen izdaje obveznic: Obveznice se izdajajo z namenom
povečanja dodatnega kapitala I.
Obveznice morajo biti v celoti vplačane
oziroma se sme v izračun upoštevati le
vplačani znesek emisije.
Zavarovanje terjatev:
Za izpolnitev obveznosti iz obveznic
jamči izdajatelj z vsem svojim
premoženjem. Terjatve, ki izhajajo iz
obveznic, niso posebej zavarovane in so
ob stečaju oz. likvidaciji banke podrejene
obveznostim do navadnih upnikov in
obveznostim na podlagi podrejenega
dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II.
3

PROBANKA, d.d.
Izračun kapitala banke:
V skladu s 134. členom ZBan-1 (Ur.l.RS,
št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09,
79/2010) je sestavina dodatnega
kapitala banke dodatni kapital I, kamor
se na podlagi zahtevanih pogojev in
omejitev glede vključevanja v dodatni
kapitala I, vštevajo obveznice PRB12.
Skladno z 20. čl. Sklepa o izračunu
kapitala bank in hranilnic (Ur.l.RS, št.
135/06, 104/07 in 85/2010), mora
podrejeni dolg kot sestavina dodatnega
kapitala I izpolnjevati pogoje iz 4.
odstavka 20. člena tega Sklepa, pri
čemer dodatni kapital I kot vsota
prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim
donosom in podrejenega dolga, ki se
vključuje v dodatni kapital I, ne sme
presegati 50 % temeljnega kapitala
banke.
Druge pravice iz vrednostnega papirja:
Izdajatelj bo imetniku obveznice izplačal
obresti in glavnico v skladu z
amortizacijskim načrtom obveznice in
načinom izračuna obresti.
Drugih pravic, vključno z možnostjo
zamenjave za druge vrste vrednostnih
papirjev, obveznica ne zagotavlja.
Obveznica ne daje pravice do udeležbe
pri dobičku izdajatelja.
Imetnik obveznice nima pravice zahtevati
od izdajatelja predčasnega unovčevanja
terjatev iz naslova obveznice pred roki,
določenimi z amortizacijskim načrtom.
Obveznice ne vsebujejo klavzule, s
katero bi si izdajatelj zagotovil pravico do
predčasnega izplačila obveznic pred
njihovo dospelostjo.
Banka v zavarovanje svoje
izpostavljenosti ne sme sprejemati
podrejenih obveznic, katerih izdajateljica
je.
4

PROBANKA, d.d.
3. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje
Skupna nominalna vrednost celotne izdaje znaša 10.000.000,00 EUR.
4. Apoenska struktura
Obveznice so bile izdane v nominalni vrednosti 1.000,00 EUR vsaka. Celotna izdaja
obveznic obsega 10.000 apoenov po 1.000,00 EUR.
5. Prodajna cena obveznice
Prodajna cena, po kateri so bile obveznice vpisane in vplačane je bila enaka prodajni ceni
v odstotku od nominalne vrednosti obveznice, pomnoženi z nominalno vrednostjo
obveznice ter povečani za natečene obresti od 02.06.2010 do dneva vplačila obveznice
oz. najkasneje do 18.06.2010.
Prodajna cena (vključuje spodnjo in zgornjo mejo):
- za vpis in vplačilo do 999 apoenov je znašala 100%, kar je predstavljalo donos
do dospetja v višini 6,50%,
- za vpis in vplačilo od 1.000 do 1.999 apoenov je znašala 99,45%, kar je
predstavljalo donos do dospetja v višini 6,60%,
- za vpis in vplačilo od 2.000 in več je znašala 98,91%, kar je predstavljalo donos
do dospetja v višini 6,70%.
6. Kotacija
Obveznice bodo po pridobitvi dovoljenja ATVP uvrščene na borzni trg, segment obveznic
Ljubljanske borze vrednostnih papirjev.
7. Druga pomembna dejstva v zvezi z izdajateljem
Skupaj s tem povzetkom prospekta je bil izdelan tudi prospekt, ki vsebuje podrobne
podatke, ki omogočajo vpogled v pravni položaj izdajatelja, njegov finančni položaj,
poslovne možnosti in pravice, ki izhajajo iz obveznice. Povzetek je tako potrebno razumeti
kot uvod k prospektu.
Vsaka odločitev o nakupu obveznic mora temeljiti na vlagateljevi presoji prospekta kot
celote. Prospekt bo na razpolago brezplačno v tiskani obliki na sedežu izdajatelja obveznic,
v elektronski obliki na spletnih straneh izdajatelja www.probanka.si in v elektronskem
sistemu obveščanja Ljubljanske borze d.d. (SEOnet).
Če bo vlagatelj kot tožnik oziroma tožnica začel sodni postopek v zvezi z informacijami,
vsebovanimi v prospektu, bo moral vlagatelj na lastne stroške zagotoviti prevod prospekta
v uradni jezik sodišča pred začetkom takega postopka. Osebe, ki so pripravile povzetek,
vključno z njegovim prevodom, in zahtevale njegovo notifikacijo, odškodninsko
5

PROBANKA, d.d.
odgovarjajo, vendar samo, če je povzetek zavajajoč, netočen ali notranje neskladen, če se
ga presoja skupaj z drugimi deli prospekta.
Vpliv finančne krize na izdajatelja
Pomembnejši eksogeni dejavniki, ki bodo v prihodnje vplivali na poslovanje bančnega
sistema, so splošne makroekonomske razmere, denarna politika ECB in posledično gibanje
referenčnih obrestnih mer ter stanje prizadetejših sektorjev gospodarstva kot je
gradbeništvo.
Posledice finančne krize in njeno nadaljevanje vplivajo na nižje rasti BDP in rasti bančnega
sistema, nižjo učinkovitost in likvidnost kapitalskih trgov, hitrejši umik vlog države iz
slovenskega bančnega sistema in povzročajo težave velikih gospodarskih sistemov, ki
vežejo veliko število manjših gospodarskih subjektov. Vse te znatno spremenjene
okoliščine pomembno vplivajo tudi na poslovanje Probanke in so podrobneje predstavljene
v poglavju 12.2. Prospekta PRB12.
Bonitetna ocena banke
Na podlagi zbranih podatkov in informacij je bonitetna agencija Fitch v mesecu januarju
2010 Probanki d.d. potrdila dolgoročno mednarodno oceno kreditnega tveganja BB. Pri tem
je napovedovalna ocena stabilna, kar pomeni, da v kratkem ni pričakovati sprememb v
oceni Probanke, d.d.
Dejavniki tveganja
V nadaljevanju so navedeni dejavniki tveganja, ki lahko vplivajo na izdajateljevo
sposobnost izpolnjevanja obveznosti do vlagateljev v vrednostne papirje.
Tveganja povezana z izdajateljem so:
- kreditno tveganje;
banka posveča upravljanju s kreditnim tveganjem posebno pozornost, saj gre za tveganje,
ki v banki predstavlja glavnino tveganj. Banka upravlja s kreditnim tveganjem z uporabo
postopkov, kot so analiza komitentov z določanjem njihove bonitete, določanje limitov
najvišje izpostavljenosti do posameznih komitentov oz. skupin povezanih oseb, ustrezna
organiziranost odgovornosti sektorjev na področju kreditne funkcije, omejitve in limiti na
področju pooblastil odobravanja izpostavljenosti, sprotno analiziranje kreditnega portfelja,
redno analiziranje zavarovanj, ki jih ima banka v zastavi, redno spremljanje aktualnosti
politike upravljanja s kreditnim tveganjem;
- tržno tveganje;
preudarno upravljanje tveganj in omejevanje potencialnih izgub, ki lahko nastanejo zaradi
dejavnikov na finančnih trgih (nihanje cen vrednostnih papirjev, valutnih tečajev, obrestnih
mer), je mogoče le s celovitim dnevnim spremljanjem razmer na trgih in predvsem s
spremljanjem njihovih vplivov na izpostavljenost banke. Banka ima sprejete načrte
ukrepov za pravočasno odzivanje in zmanjševanje izpostavljenosti nezaželenim
6

PROBANKA, d.d.
dejavnikom tveganj. Banka je bila v 2009. letu na področju tržnih tveganj izpostavljena
predvsem cenovnim in obrestnim tveganjem, v manjši meri tudi valutnim tveganjem;
- valutno tveganje;
valutno tveganje predstavlja potencialno izgubo, ki izhaja iz naslova neusklajene devizne
podbilance in nestanovitnosti deviznih tečajev. Banka izvaja politiko rednega upravljanja z
valutnim tveganjem, ki obsega redno spremljanje in merjenje neto valutne pozicije banke,
načrtovanje in ocenjevanje pričakovanih in morebitnih dogodkov, ki lahko vplivajo na
povečanje izpostavljenosti banke valutnemu tveganju, ter sprejemanje ustreznih ukrepov
za obvladovanje valutnega tveganja;
- likvidnostno tveganje;
izvajane politike upravljanja z likvidnostjo banke (tudi v stresnih situacijah) je primarna
vloga zakladništva banke. Komisija ALCO (Asset Liability Committee), vodena s strani
najvišjega vodstva banke, sprejema odločitve v zvezi z upravljanjem z bilanco,
likvidnostno pozicijo, obrestno in cenovno politiko banke na mesečni ravni;
- obrestno tveganje;
obrestno tveganje pomeni nevarnost, da zaradi spremembe tržnih obrestnih mer banka
utrpi izgubo. V širšem pomenu izhaja obrestno tveganje iz obrestno občutljivih naložb, ki
imajo različne zapadlosti in različno dinamiko spreminjanja obrestnih mer v primerjavi z
obrestno občutljivimi obveznostmi. V tem smislu se obrestno tveganje spremlja in
upravlja v okviru upravljanja s celotno bilanco. Na nivojih posameznih skupin produktov
in na nivoju posameznih trgovalnih portfeljev je obrestno tveganje izpostavljenost tržnih
vrednosti posameznih postavk glede na gibanja obrestnih mer na finančnih trgih. Banka v
skladu s politiko upravljanja z obrestnim tveganjem redno spremlja še obrestno
občutljivost na neto obrestne prihodke in vplive na vrednost kapitala. Upravljanje
obrestnega tveganja v banki vključuje metode identificiranja in merjenja obrestnega
tveganja, sisteme poročanja in spremljanja ter načine ukrepanja v zvezi z obrestnim
tveganje;
- operativno tveganje;
banka aktivno upravlja z operativnim tveganjem in zagotavlja predpisani kapital za
operativno tveganje. Ukrepi za znižanje tveganja na sprejemljiv nivo se izvajajo skozi
zavarovanje oseb, premoženja in odgovornosti, z izgradnjo sistema za zagotavljnaje
varnosti oseb in premoženja, z varovanjem informacij po veljavnih predpisih in standardih,
s prenosom tveganja na zunanje izvajalce in z organizacijo ter implememntacijo sistema
notranjih kontrol, ki zajemajo kadrovsko organizacijske ukrepe za nadzor nad
transakcijiskimi procesi v banki. Banka spremlja tveganje z rednim poročanjem o škodnih
dogodkih. V zadnjih treh poslovnih letih nismo zabeležili škodnega dogodka z velikim ali
zelo velikim tveganjem ali dogodka, ki bi povzorčil prekinitev poslovanja pomembnih
poslovnih funkcij;
7

PROBANKA, d.d.
- druga tveganja;
v finančni skupini posebno pozornost namenjamo tudi obvladovanju drugih vrst tveganj,
kot je tveganje ugleda, strateško tveganjem ter tveganje dobičkonosnosti.
Tveganja povezana z obveznico so:
- likvidnostno tveganje;
likvidnostno tveganje iz naslova obveznic je tveganje, da imetnik na trgu pri dani ceni ne
bo našel ustreznega obsega povpraševanja in ponudbe. Banka nima sklenjene pogodbe z
nobenim vzdrževalcem likvidnosti za trgovanje z obveznicami. V primeru, da ne bo
aktivnega trgovanja z obveznicami lahko to negativno vpliva na tržno ceno in likvidnost
obveznic;
- tveganje neplačila;
za izpolnitev obveznosti iz obveznice jamči izdajatelj z vsem svojim premoženjem.
Terjatve, ki izhajajo iz obveznic, niso posebej zavarovane;
- tržno tveganje;
tržno tveganje za imetnike obveznic predstavlja tveganje spremembe cene obveznice
zaradi spremembe cen na celotnem trgu vrednostnih papirjev. Ta sprememba je lahko
pogojena s spremembo obrestnih mer ali zaradi spremembe kreditne sposobnosti
izdajatelja.
Vlagatelji morajo pred sprejemom odločitve o investiciji natančno preučiti vse informacije,
ki so navedene v prospektu, vključno s predstavitvijo dejavnikov tveganja.
Vsa ostala dejstva, ki so pomembna za odločitev vlagateljev, so navedena v prospektu.
8. Borznoposredniške družbe, ki sodelujejo pri uvrstitvi obveznic na
organizirani trg
Izdajatelj sam organizira, pripravlja in izvaja aktivnosti, ki so potrebne za uvrstitev
obveznic na organiziran trg.
KAZALO SKLICEVANJ
Sklicevanje:
1. Letno poročilo Finančne skupine Probanke, d.d. za leto 2009 in polletno poročilo
Finančne skupine Probanke, d.d. za prvo polletje leta 2010:
http://www.probanka.si/priloge/1099/Letna-in-polletna-porocila
8

PROBANKA, d.d.
1. ODGOVORNE OSEBE....................................................................................... 12
2. DEJAVNIKI TVEGANJA ................................................................................... 13
2.1. TVEGANJA POVEZANA Z IZDAJATELJEM................................................................... 13
2.1.1. Kreditno tveganje............................................................................................... 13
2.1.2. Tržno tveganje................................................................................................... 14
2.1.3. Valutno tveganje ................................................................................................ 15
2.1.4. Likvidnostno tveganje ......................................................................................... 16
2.1.5. Obrestno tveganje ................................................................................................... 17
2.1.6. Operativno tveganje................................................................................................. 18
2.2. TVEGANJA POVEZANA Z OBVEZNICAMI ................................................................... 19
2.2.1. Likvidnostno tveganje............................................................................................... 19
2.2.2. Tveganje neplačila ................................................................................................... 19
2.2.3. Tveganje spremembe obrestne mere .......................................................................... 19
2.2.4. Tržno tveganje ........................................................................................................ 20
3. KLJUČNE INFORMACIJE ................................................................................. 20
3.1. INTERES FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB VPLETENIH V IZDAJO ............................................ 20
3.2. UTEMELJITVE GLEDE IZDAJE IN UPORABE PRIHODKA ................................................... 20
4. PODATKI O OBVEZNICAH, KI BODO SPREJETE V TRGOVANJE ........................ 20
4.1. OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA............................................................................ 20
4.2. ZAKONODAJA, NA PODLAGI KATERE SO BILI VREDNOSTNI PAPIRJI IZDANI ........................... 21
4.3. OBLIKA VREDNOSTNIH PAPIRJEV ......................................................................... 21
4.4. PLAČILNO SREDSTVO ...................................................................................... 21
4.5. RAZVRŠČANJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV .................................................................. 21
4.6. OPIS PRAVIC, POVEZANIH Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI ................................................... 22
4.6.1. Status obveznosti iz obveznic .................................................................................... 22
4.6.2. Druge pravice iz obveznic ......................................................................................... 22
4.6.3. Zaveze in omejitve v zvezi z izdajo obveznic................................................................ 22
4.7. NOMINALNA OBRESTNA MERA IN OBRESTNE OBVEZNOSTI ............................................. 22
4.8. NAČIN IN OBDOBJE IZPLAČILA OBRESTI IN GLAVNICE .................................................. 23
4.9. DONOSNOST OBVEZNIC ................................................................................... 24
4.10. ZASTOPANJE IMETNIKOV OBVEZNIC ...................................................................... 25
4.11. NAČIN IZDAJE OBVEZNIC .................................................................................. 25
4.12. PRENOS OBVEZNIC ......................................................................................... 25
4.13. OBDAVČITEV................................................................................................ 25
4.13.1. Obdavčitev za fizične osebe ..................................................................................... 25
4.13.2. Obdavčitev za pravne osebe .................................................................................... 26
4.13.3. Obdavčitev prometa z obveznicami........................................................................... 27
5. POGOJI PONUDBE.......................................................................................... 27
6. SPREJEM V TRGOVANJE IN DOGOVOR O POSLU............................................. 28
6.1. MESTO TRGOVANJA ........................................................................................ 28
9

PROBANKA, d.d.
6.2. BORZNO POSREDNIŠKE DRUŽBE, KI SODELUJEJO PRI UVRSTITVI OBVEZNIC NA ORGANIZIRAN TRG
28
7. ZAKONITI REVIZORJI .................................................................................... 28
8. IZBRANE FINANČNE INFORMACIJE O PROBANKI D.D. ................................... 29
9. PODATKI O IZDAJATELJU............................................................................... 30
9.1. POSLOVNA PRETEKLOST IN RAZVOJ IZDAJATELJA ....................................................... 30
9.1.1. Pravno in poslovno ime izdajatelja.............................................................................. 33
9.1.2. Kraj registracije izdajatelja in številka registracije......................................................... 33
9.1.3. Datum vpisa v register ............................................................................................. 33
9.1.4. Glavni sedež in pravna oblika izdajatelja ..................................................................... 33
9.1.5. Najnovejši dogodki izdajatelja ................................................................................... 34
10. PREGLED POSLOVANJA............................................................................... 34
10.1. GLAVNA PODROČJA DEJAVNOSTI.......................................................................... 34
10.1.1. Opis glavnih dejavnosti izdajatelja............................................................................ 36
10.2. GLAVNI TRGI................................................................................................ 45
10.3. KONKURENČNI POLOŽAJ IZDAJATELJA.................................................................... 45
11. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA................................................................... 46
11.1. POSLOVNA MREŽA.......................................................................................... 47
11.2. ODVISNOST IZDAJATELJA OD DRUGIH SUBJEKTOV ZNOTRAJ SKUPINE ................................ 48
12. INFORMACIJE O TRENDIH .......................................................................... 48
12.1. IZJAVA IZDAJATELJA O TRENDIH .......................................................................... 48
12.2. TRENDI, NEGOTOVOSTI, ZAHTEVE, ZAVEZE IN DOGODKI, KI LAHKO POMEMBNO VPLIVAJO NA
IZDAJATELJEVO POSLOVANJE ........................................................................................... 48
12.3. USMERITVE IN CILJI FINANČNE SKUPINE PROBANKE ZA 2010. LETO ................................ 49
13. NAPOVEDI ALI OCENE DOBIČKA................................................................. 50
14. UPRAVNI, VODSTVENI IN NADZORNI ORGANI ........................................... 50
14.1. ORGANI UPRAVLJANJA ..................................................................................... 50
14.2. NASPROTJE INTERESOV ORGANOV UPRAVLJANJA........................................................ 52
14.3. REŽIM UPRAVLJANJA PODJETIJ ............................................................................ 52
15. VEČJI DELNIČARJI...................................................................................... 54
16. FINANČNE INFORMACIJE O LASTNIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH,
FINANČNEM POLOŽAJU TER DOBIČKIH IN IZGUBAH IZDAJATELJA ...................... 55
16.1. PRETEKLE FINANČNE INFORMACIJE ....................................................................... 55
16.1.1. Izkaz poslovnega izida v obdobju od 01. 01. do 31. 12. ............................................... 55
16.1.2. Izkaz vseobsegajočega donosa v obdobju od 01. 01. do 31. 12..................................... 56
16.1.3 Izkaz finančnega položaja na dan 31.12. .................................................................... 56
10

PROBANKA, d.d.
16.1.4. Izkaz sprememb lastniškega kapitala od 01. 01. do 31. 12........................................... 57
16.1.5. Izkaz denarnih tokov v obdobju od 01. 01. do 31. 12. (po neposredni metodi oz. različici
I) ................................................................................................................................... 57
16.2. KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI BANČNE SKUPINE IN POJASNILA ........................... 59
16.2.1. Konsolidirani izkaz poslovnega izida v obdobju od 01. 01. do 31. 12. ............................. 59
16.2.2. Konsolidiran izkaz vseobsegajočega donosana dan 31. 12. ........................................... 60
16.2.3. Konsolidiran izkaz finančnega položaja na dan 31. 12.................................................. 60
16.2.4. Konsolidirani sprememb lastniškega kapitala kapitala od 01. 01. do 31. 12..................... 61
16.2.5. Konsolidirani izkaz denarnih tokov v obdobju od 01. 01. do 31. 12. (po neposredni
metodi oz. različici I) ......................................................................................................... 61
16.3. REVIDIRANJE LETNIH FINANČNIH INFORMACIJ .......................................................... 63
16.4. ZADNJI MEDLETNI NEKONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI IZDAJATELJA ......................... 66
16.4.1. Izkaz poslovnega izida v obdobju od 01. 01. do 30. 06. ............................................... 66
16.4.2. Izkaz vseobsegajočega donosa v obdobju od 01. 01. do 30. 06..................................... 66
16.4.3. Izkaz finančnega položaja na dan ............................................................................. 67
16.4.4. Izkaz sprememb lastniškega kapitala za obdobje od 01. 01. do 30.06............................ 68
16.4.5. Izkaz denarnih tokov v obdobju od 01.01. do 30.06. ................................................... 68
16.5. ZADNJI MEDLETNI KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ........................................... 70
16.5.1. Konsolidirani izkaz poslovnega izida v obdobju od 01. 01. do 30. 06. ............................. 70
16.5.2. Konsolidiran izkaz finančnega položaja na dan............................................................ 71
16.5.3. Konsolidirani izkaz vseobsegajočega donosa za obdobje od 01. 01. do 30. 06. ................ 72
16.5.4. Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala za obdobje od 01. 01. do 30. 06......... 72
16.5.5. Konsolidirani izkaz denarnih tokov v obdobju od 01.01. do 30.06. ................................. 73
16.6. PRAVNI IN ARBITRAŽNI POSTOPKI ........................................................................ 74
17. DODATNE INFORMACIJE O IZDAJATELJU ................................................... 74
17.1. DELNIŠKI KAPITAL ......................................................................................... 74
17.2. USTANOVNA POGODBA IN STATUT ........................................................................ 75
18. POMEMBNE POGODBE................................................................................. 75
19. INFORMACIJE O TRETJIH OSEBAH.............................................................. 75
20. DOKUMENTI NA VPOGLED .......................................................................... 76
11

PROBANKA, d.d.
1. ODGOVORNE OSEBE
Osebe, odgovorne za vsebino prospekta:
- Mag. Romana Pajenk, predsednica uprave, PROBANKA, d.d.
- Milana Lah, članica uprave, PROBANKA, d.d.
- Vito Verstovšek, član uprave, PROBANKA, d.d.
- dr. Roman Glaser, predsednik nadzornega sveta
- Metod Zaplotnik, član nadzornega sveta
- Milivoj Dolar, član nadzornega sveta
- Stanislav Špindler, član nadzornega sveta
- Radovan Stonič, član nadzornega sveta
»Z VSO SKRBNOSTJO IZJAVLJAMO, DA SO PODATKI, VSEBOVANI V PROSPEKTU,
PO NAŠI NAJBOLJŠI VEDNOSTI V SKLADU Z DEJSTVI IN DA NISO BILA
ZAMOLČANA DEJSTVA, KI BI LAHKO SPREMENILA POMEN PROSPEKTA ALI BILA
POMEMBNA ZA ODLOČANJE VLAGATELJEV. «
Maribor, november 2010
Vito Verstovšek Milana LAH Mag. Romana PAJENK
Član uprave Članica uprave Predsednica uprave
12

PROBANKA, d.d.
2. DEJAVNIKI TVEGANJA
V nadaljevanju so navedeni dejavniki tveganja, ki lahko vplivajo na izdajateljevo
sposobnost izpolnjevanja obveznosti do vlagateljev v vrednostne papirje. Vlagatelji morajo
pred sprejemom odločitve o investiciji natančno preučiti vse informacije, ki so navedene v
tem prospektu, vključno s predstavitvijo dejavnikov tveganja. Seznam v nadaljevanju
navedenih dejavnikov tveganja ne zajema vseh možnih dejavnikov, zato morajo vlagatelji
pri sprejemanju odločitve o investiranju upoštevati tudi druge dejavnike, ki lahko vplivajo
na odločitev o investiranju.
2.1. Tveganja povezana z izdajateljem
Upravljanje s tveganji v banki zasleduje strategije in načrtovane naložbene politike
posameznih poslovnih področij, s ciljem minimiziranja ali vsaj omejevanja vseh
identificiranih in zavestno prevzetih tveganj. Skozi ta cilj se zagotavlja tudi potreben
kapital banke. Upravljanje s kapitalom in kapitalskim tveganjem temelji na procesu
ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala. Ta mora zagotavljati realno ocenjeni
zadosten notranji kapital, ki je potreben za kompenziranje potencialnih izgub ob sprejeti
toleranci za prevzemanje tveganj, ki izhajajo iz profila tveganosti. Prevzemanje tveganj in
upravljanje s posameznimi vrstami tveganj sta na ta način nedeljivo povezani s profilom
tveganosti banke.
Banka je izpostavljena različnim finančnim tveganjem, med katere sodijo kreditno
tveganje, likvidnostno tveganje, tržno tveganje, obrestno tveganje, valutno tveganje in
operativno tveganje. Cilj upravljanja s tveganji je zagotavljanje stabilnega in varnega
poslovanja banke. Podroben opis upravljanja s tveganji je zapisan v Računovodskem
poročilu Probanke, d.d. za leto 2009.
2.1.1. Kreditno tveganje
Upravljanje s kreditnim tveganjem določajo trije pomembni dejavniki:
- strategije bančne skupine na področju rasti in sprejemanja tveganj,
- razpoložljivi kapital v bančni skupini,
- strateški cilji bančne skupine.
Banka posveča upravljanju s kreditnim tveganjem posebno pozornost, saj gre za tveganje,
ki v banki predstavlja glavnino tveganj. Banka upravlja s kreditnim tveganjem z uporabo
naslednjih postopkov:
- analiza komitentov z določanjem njihove bonitete,
- določanje limitov najvišje izpostavljenosti do posameznih komitentov oz. skupin
povezanih oseb,
- ustrezna organiziranost odgovornosti sektorjev na področju kreditne funkcije,
- omejitve in limiti na področju pooblastil odobravanja izpostavljenosti,
13

PROBANKA, d.d.
- sprotno analiziranje kreditnega portfelja,
- redno analiziranje zavarovanj, ki jih ima banka v zastavi,
- redno spremljanje aktualnosti politike upravljanja s kreditnim tveganjem.
Banka spremlja kreditno tveganje tako na nivoju posameznega komitenta kot tudi na
nivoju kreditnega portfelja kot celote. Pogostost prehodov med bonitetnimi razredi
spremlja z uporabo prehodnih matrik, prav tako pa kreditni portfelj spremlja z vidika velike
izpostavljenosti, izpostavljenosti po posameznih gospodarskih panogah, geografskih
področjih, vrstah zavarovanj, produktih in ročnostih. Te podatke in njihovo spreminjanje
spremlja banka s ciljem določitve potencialnih področij, kjer bi lahko v prihodnosti prišlo do
sprememb na področju kreditnega tveganja. Izsledki tovrstne spremljave določajo tudi
aktivnosti banke na področju komerciale, zavarovanj in drugih področij, ki lahko vplivajo
na kreditno tveganje.
Pregled razvrščenih finančnih sredstev in prevzetih finančnih obveznosti po
bonitetnih skupinah
Bonitetna skupina
2010
(30.8.2010)
v %
2009
(31.12.2009)
v %
2008
(31.12.2008)
v %
A 839.540 68,93 832.438 71,50 804.998 72,75
B 205.301 16,86 186.947 16,05 237.651 21,48
C 94.562 7,76 91.369 7,85 22.381 2,02
D 48.718 4,00 30.517 2,62 20.994 1,90
E 29.870 2,45 23.036 1,98 20.504 1,85
SKUPAJ 1.217.991 100,00% 1.164.307 100,00 1.106.528 100,00
Vsota velikih skupnih izpostavljenosti banke (31.12.2009)
Število Izpostavljenost v tisoč EUR Kapital banke v %
Posamezne osebe - - -
Povezane osebe 16 318.795 226,24
SKUPAJ 16 318.795 226,24
2.1.2. Tržno tveganje
Preudarno upravljanje tveganj in omejevanje potencialnih izgub, ki lahko nastanejo zaradi
dejavnikov na finančnih trgih (nihanje cen vrednostnih papirjev, valutnih tečajev, obrestnih
mer), je mogoče le s celovitim dnevnim spremljanjem razmer na trgih in predvsem s
spremljanjem njihovih vplivov na izpostavljenost banke. Banka ima sprejete načrte
ukrepov za pravočasno odzivanje in zmanjševanje izpostavljenosti nezaželenim
14

PROBANKA, d.d.
dejavnikom tveganj. Banka je na področju tržnih tveganj izpostavljena predvsem cenovnim
in obrestnim tveganjem.
Osnova procesov upravljanja s tržnimi tveganji je sistem limitov in v povezavi z njim
dnevna avtomatizirana poročanja o izkoriščenosti limitov. Limiti se periodično preverjajo in
validirajo glede na napredne pristope ocenjevanja izpostavljenosti, kot sta tvegana
vrednost VAR (Value at Risk) za lastniške vrednostne papirje in metoda vrednostne
spremembe bazične točke (BPV) za dolžniške finančne instrumente. Metodologije za
merjenje tržnih tveganj, ki jih predpisuje regulator (Banka Slovenije), so v banki le krovni
kriteriji za grobo nastavljanje pozicijskih portfeljskih limitov izpostavljenosti, bolj specifični
kriteriji pa so v skladu z naklonjenostjo banke po sprejemanju tveganj in s tem povezano
željo po dobičkih, ki jih tržne razmere ob dobrem poznavanju trgov in pravilnem
obvladovanju tveganj lahko ponudijo. Banka zaradi tega obvladuje svoje portfelje še v
skladu s kriteriji izrednih razmer na trgu (stresni scenariji) ter v skladu z limitirano
največjo še dopustno izgubo v določenih časovnih obdobjih (stop-loss limiti).
Dodaten namen limitnega sistema je ustvariti tehnični okvir za dosledno izvajanje
spremljave tveganj. Ta zajema vzpostavitev sistema kontrol in načrtov ukrepov v primerih
približevanja limitom in v primerih kršenja limitov. Sistem limitov prav tako definira in
razmeji pristojnosti in aktivnosti med organizacijskimi enotami v banki (investicijsko
bančništvo, služba spremljave, tveganja), kadar gre za spremljanje in upravljanje s
tveganji.
Banka zagotavlja ustrezno višino notranjega kapitala za kritje morebitnih nepričakovanih
izgub iz naslova tržnih tveganj.
2.1.3. Valutno tveganje
Valutno tveganje predstavlja potencialno izgubo, ki izhaja iz naslova neusklajene devizne
podbilance in nestanovitnosti deviznih tečajev.
Banka izvaja politiko rednega upravljanja z valutnim tveganjem, ki obsega redno
spremljanje in merjenje neto valutne pozicije banke, načrtovanje in ocenjevanje
pričakovanih in morebitnih dogodkov, ki lahko vplivajo na povečanje izpostavljenosti banke
valutnemu tveganju, ter sprejemanje ustreznih ukrepov za obvladovanje valutnega
tveganja.
Banka izračunava izpostavljenost valutnemu tveganju v skladu s Sklepom o kapitalski
ustreznosti bank in hranilnic, predpisanim s strani Banke Slovenije, in zagotavlja ustrezno
višino kapitala za valutna tveganja. Podatke za merjenje izpostavljenosti valutnemu
tveganju zajema banka iz podatkovnega skladišča.
Banka sledi politiki, s katero na agregatni ravni vzdržuje zaprto pozicijo po posameznih
valutah.
Model merjenja izpostavljenosti tveganjem temelji na sistemu limitov, ki omejujejo
velikost skupne neto pozicije v tuji valuti, kot tudi izpostavljenosti do posameznih valut.
15

PROBANKA, d.d.
2.1.4. Likvidnostno tveganje
Banka za zavarovanje pred likvidnostnim tveganjem oblikuje in izvaja politiko rednega
upravljanja z likvidnostjo, ki obsega redno spremljanje likvidnostne pozicije in rokovne
strukture banke, načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odlivov in
zadostnih denarnih prilivov zanj.
Banka uporablja uravnoteženo strategijo uravnavanja likvidnosti glede na vir, iz katerega
črpa potrebna likvidna sredstva. Na eni strani drži banka v svojem portfelju denar in
vrednostne papirje, ki so visoko likvidni in jih lahko brez visokih transakcijskih stroškov in
brez velike izgube prodajne vrednosti spremeni v denarna sredstva. Na drugi strani
uravnava banka svojo likvidnost preko upravljanja svojih obveznosti in zagotavljanja
potrebnih likvidnih sredstev preko zadolževanja na denarnem trgu (banke, podjetja,
prebivalstvo) ali pri centralni banki ter sklepanjem terminskih pogodb.
Banka spremlja likvidnostno pozicijo in rokovno usklajenost bilance preko analize in
nadzora strukture obveznosti in kreditne dejavnosti banke. Banka ima vzpostavljen
notranji sistem, ki meri in nadzoruje neusklajenost med ročnostjo sredstev in obveznostmi
tako, da ugotavlja likvidnostne razmike (vrzeli) po dejanski dospelosti denarnih tokov.
Glede rokovne usklajenosti bilance ima banka vzpostavljen sistem limitov za rokovno
neusklajenost posameznih časovnih košaric ter za vsoto vseh obveznosti glede na bilančno
vsoto v posameznih časovnih košaricah.
Zaradi ugotavljanja trenutnega likvidnostnega položaja in bodočih potreb po likvidnih
sredstvih ter s tem izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju banka izračunava več
kazalcev (koncentracija deponentov – HHI indeks, kazalci stopnje likvidnosti) in modelov
likvidnosti. Na podlagi teh analiz se ugotavlja bodoča potreba po refinanciranju, cilj pa je
učinkovito upravljanje z likvidnostjo in izogibanje likvidnostnim vrzelim.
Osnovni model likvidnosti predstavljajo količniki likvidnosti, model, predpisan s strani
Banke Slovenije, v okviru katerega je potrebno zagotoviti pokritost predpisanih virov s
predpisanimi naložbami.
Na podlagi dnevnega izračuna količnikov likvidnosti izračunava banka projekcijo bodoče
likvidnostne pozicije po dnevih, mesecih, kvartalih in letih do skrajne dospelosti. Poudarek
pri projekciji bodoče likvidnostne pozicije je za časovni okvir enega leta. Projekcija
likvidnosti predstavlja model, ki predpostavlja poslovanje pod normalnimi tržnimi pogoji,
oceno zadolževanja na denarnem in kapitalskem trgu, tehtano obnovljivost posameznih
pasivnih kategorij, tehtano unovčljivost posameznih aktivnih kategorij in nove aktivne
posle.
Načrtovanje denarnih tokov je proces, s katerim se ocenijo bodoče potrebe po likvidnih
sredstvih. Načrtovanje vključuje identifikacijo znanih, pričakovanih in potencialnih denarnih
tokov in pripravo nadomestnih strategij upravljanja s sredstvi in z obveznostmi s ciljem
zagotavljanja zadostnega denarnega pritoka. Model za upravljanje z bodočimi denarnimi
tokovi se ažurira v realnem času in omogoča celovit pregled nad denarnimi tokovi banke,
pri čemer se likvidnost meri s kumulativnim seštevkom denarnih tokov.
16

PROBANKA, d.d.
Banka izdeluje več scenarijev izjemnih situacij, ki upoštevajo predpostavko pomembne
spremembe dejavnikov, ki vplivajo na likvidnost banke v smeri poslabšanja. Stresni
scenariji predstavljajo scenarije upravljanja z likvidnostjo z upoštevanimi predpostavkami
specifične krize banke ali sistemske krize v širšem ekonomskem okolju.
Stres test omogoča identifikacijo likvidnostnega tveganja ter možnost zgodnjega ukrepanja
za zmanjšanje vpliva hipotetičnih likvidnostnih težav. Banka izdeluje naslednje stresne
teste: specifična kriza banke - zmanjšan dostop do depozitov nebančnega sektorja,
specifična kriza banke - zmanjšan dostop do virov od bank in finančnih organizacij in
sistemska kriza v širšem ekonomskem okolju. Realističnost predpostavk se redno preverja.
Banka ima sprejet tudi krizni načrt kot načrt ukrepanja za obvladovanje likvidnostnega
tveganja v primeru nastanka likvidnostne krize. Krizni načrt vključuje ustrezne načrte za
preprečitev oziroma odpravo vzrokov likvidnostnih kriz, postopke za premostitev in
omejevanje posledic občasnih ali dolgotrajnih likvidnostnih kriz ter ukrepe za ponovno
vzpostavitev normalnega likvidnostnega položaja.
Za zagotavljanje likvidnosti in solventnosti (tudi v stresnih situacijah) je odgovorno
zakladništvo. Komisija ALCO (Asset Liability Committee), vodena s strani najvišjega
vodstva banke, sprejema odločitve v zvezi z upravljanjem z bilanco, likvidnostno pozicijo,
obrestno in cenovno politiko banke na mesečni ravni.
2.1.5. Obrestno tveganje
Obrestno tveganje pomeni nevarnost, da zaradi spremembe tržnih obrestnih mer banka
utrpi izgubo. V širšem pomenu izhaja obrestno tveganje iz obrestno občutljivih naložb, ki
imajo različne zapadlosti in različno dinamiko spreminjanja obrestnih mer v primerjavi z
obrestno občutljivimi obveznostmi. V tem smislu se obrestno tveganje spremlja in upravlja
v okviru upravljanja s celotno bilanco. Na nivojih posameznih skupin produktov in na
nivoju posameznih trgovalnih portfeljev je obrestno tveganje izpostavljenost tržnih
vrednosti posameznih postavk glede na gibanja obrestnih mer na finančnih trgih.
Politika upravljanja z obrestnim tveganjem vključuje metode identificiranja in merjenja
obrestnega tveganja, sisteme poročanja in spremljanja ter načine ukrepanja v zvezi z
obrestnim tveganjem. Cilj politike pa je zagotovljanje kontrolnega okolja, ki učinkovito
skrbi za identificiranje, spremljanje in uravnavanje obrestnega tveganja v okvirih, ki so za
banko sprejemljivi.
Izpostavljenost banke obrestnim tveganjem se spremlja in upravlja na podlagi večih
modelov, in sicer: modela NOP (vpliv na neto obrestne prihodke), modela VVK (vpliv na
vrednost kapitala) in modela BVP (»basis-point-value«).
Vrednost kazalnika NOP pove, za koliko bi se zmanjšal (povečal) letni obrestni rezultat, če
bi struktura in obseg poslov ostala enaka eno leto in če bi se obrestne mere trenutno
povišale (znižale) za 1 %. Na ta način spremljamo občutljivost bilance ob nenadnem
paralelnem premiku krivulje donosnosti za 100 b.t. na izkaz poslovnega izida. Izračunan
17

PROBANKA, d.d.
vpliv obrestne občutljivosti na izkaz poslovnega izida ob premiku krivulje donostnosti za
100 b.t. je konec decembra 2009 znašal 709,000.00 EUR.
Nivoji obeh obrestnih občutljivosti so omejeni z limiti.
Upoštevajoč merila iz politike upravljanja z obrestnim tveganjem je banka izkazala
nenaklonjenost obrestnemu tveganju glede na področja aktivnosti, kjer obrestno tveganje
v največji meri nastopa (prebivalstvo – aktiva, prebivalstvo – pasiva, gospodarstvo –
aktiva, gospodarstvo – pasiva, zakladniški posli, investicijsko bančništvo). To pomeni, da
banka na področju splošnega pozicijskega tveganja, ki izhaja iz postavk trgovalne knjige,
izkazuje relativno majhno izpostavljenost obrestnemu tveganju.
Poročila o obrestni izpostavljenosti se tednsko izdelujejo in vsebujejo analizo obrestne
občutljivosti neto obrestnih prihodkov po posameznih časovnih košaricah. Vključujejo
obrestno občutljive bilančne in zunajbilančne postavke, ki se spremljajo po posameznih
vrstah obrestnih mer, po posameznih valutah in po časovnih košaricah glede na njihovo
zapadlost oziroma glede na datum ponovnega določanja obrestnih mer. Pri ugotavljanju
izpostavljenosti obrestnim tveganjem banka izvaja analize občutljivosti spremembe tržnih
obrestnih mer na tržno vrednost instrumentov ter vplive obrestnih nihanj in stresov na
neto sedanjo vrednost lastniškega kapitala.
2.1.6. Operativno tveganje
Banka je končala z aktivnostmi, s katerimi je izgradila osnovne elemente okvirja za
upravljanje z operativnim tveganjim v smislu uveljavitve določil kapitalskega sporazuma
Basel II in njegovih spremljajočih dokumentov. V letu 2010 se je zaključil popis poslovnih
procesov in identifikacija ter ocenitev operativnega tveganja po poslovnih funkcijah, ki je
rezultiral profil tveganja banke na tem področju. Banka je s pomočjo metode scenarijev
ugotovila velikost tveganja, ki ji preti in se opredelila do lastne sposobnosti sprejemanja
tveganja v posameznih poslovnih funkcijah. Banka ni evidentirala zelo velikih tveganj, ki bi
ogrozila njeno poslovanje, za srednja in velika tveganja pa izvaja ukrepe, ki znižujejo le ta
na sprejemljivi nivo.
Osnovna zaveza aktivnega upravljanja z operativnim tveganjem v banki je usmerjena v
uskladitev z zahtevami in načeli Sklepa BS o izračunu kapitalskih zahtev za operativno
tveganje za banke in hranilnice ter upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja
ustreznega notranjega kapitala in njegovih dopolnil. Aktivnosti v zvezi s tem so v glavnem
dolgoročne in zahtevajo stalne aktivnosti ter angažiranje resursov.
V letu 2009 banka nima evidentiranega škodnega dogodka z zelo velikim ali velikim
tveganjem. Ker v zadnjih treh letih ni bilo škodnega dogodka velikega ali zelo velikega
tveganja in ker izkazani profil tveganja ne kaže posebej velike izpostavljenosti, je
ocenjeno, da kapital za operativno tveganje po metodologiji ICAAP ne presega
izračunanega regulatornega.
18

PROBANKA, d.d.
V začetku leta 2010 je bil izveden uspešni test uporabnikov Načrtov za okrevanje po
katastrofi in Načrtov za neprekinjeno poslovanje v realnem času na rezervni lokaciji, ki ga
je omogočal v letu 2009 obnovljen nadomestni računalniški center – NRC.
V banki se tekoče izvaja spremljanje operativnega tveganja s poročanjem o škodnih
dogodkih. Spremljanje obsega redno mesečno poročanje, izredna poročila upravi in
varnostnem forumu ter ničelna poročila kot verifikacijskim dokumentom za področja, ki
niso beležila škodnih dogodkov v poročevalnem obdobju.
Poleg načrtov za neprekinjeno poslovanje in varnost premoženja banke se redno izvajajo
tudi druge aktivnosti za obvladovanje tveganja. S tem banka izkazuje nižjo izpostavljenost
operativnem tveganju in so posledice škodnih dogodkov, ki se jim ni bilo mogoče izogniti,
čim manjše. Med aktivnsti spadajo predvsem neprestano izgrajevanje sistema notranjih
kontrol, zavarovanje oseb in premoženja, izvajanje varnostnih politik na področju
varovanja informacij ter usposabljanje in ozaveščanje vseh zaposelnih k aktivnostim za
znižanje operativenga tveganja na sprejemljiv nivo.
2.2. Tveganja povezana z obveznicami
2.2.1. Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje iz naslova obveznic je tveganje, da imetnik na trgu pri dani ceni ne
bo našel ustreznega obsega povpraševanja in ponudbe. Banka nima sklenjene pogodbe z
nobenim vzdrževalcem likvidnosti za trgovanje z obveznicami. V primeru, da ne bo
aktivnega trgovanja z obveznicami lahko to negativno vpliva na tržno ceno in likvidnost
obveznic.
2.2.2. Tveganje neplačila
Za izpolnitev obveznosti iz obveznice jamči izdajatelj z vsem svojim premoženjem.
Terjatve, ki izhajajo iz obveznic, niso posebej zavarovane. Obveznosti iz obveznic so ob
stečaju oziroma likvidaciji banke podrejene obveznostim do navadnih upnikov in
obveznostim na podlagi podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II. Obveznice
so visoko tvegan vrednostni papir.
2.2.3. Tveganje spremembe obrestne mere
Obresti iz obveznic se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na podlagi fiksne
obrestne mere, kar pomeni, da amortizacijski načrt ni odvisen od sprememb referenčnih
obrestnih mer. V primeru sprememb splošnih ravni obrestnih mer na trgu, se to odrazi na
ceni obveznice (tržno tveganje).
19

PROBANKA, d.d.
2.2.4. Tržno tveganje
Tržno tveganje za imetnike obveznic predstavlja tveganje spremembe cene obveznice
zaradi spremembe cen na celotnem trgu vrednostnih papirjev. Ta sprememba je lahko
pogojena s spremembo obrestnih mer ali zaradi spremembe kreditne sposobnosti
izdajatelja. Presežno povpraševanje po obveznicah bi lahko vodilo do zvišanja prodajne
cene obveznic, presežna ponudba pa do znižanja prodajne cene obveznic.
Tržno tveganje pri dolžniških vrednostnih papirjih je načeloma enako, je pa možno, da je
sprememba cene zaradi zgoraj navedenih dejavnikov večja pri podrejenih vrednostnih
papirjih.
Podrejena obveznica je za nekatere vlagatelje iz različnih razlogov neprimerna naložba.
Obstaja možnost, da bo zaradi tega na trgu manjše število potencialnih vlagateljev, kar
lahko zmanjša povpraševanje po tem vrednostnem papirju.
3. KLJUČNE INFORMACIJE
3.1. Interes fizičnih in pravnih oseb vpletenih v izdajo
Izdajatelj ni seznanjen z obstojem fizičnih ali pravnih oseb, vpletenih v izdajo obveznic, ki
bi imele morebitne interese, vključno nasprotujoče, ki bi bili bistveni za izdajo obveznic.
3.2. Utemeljitve glede izdaje in uporabe prihodka
Namen izdaje obveznic je pridobitev kvalitetnih dolgoročnih virov. Viri bodo porabljeni za
ohranjanje ustreznega nivoja tako interno ocenjenega notranjega kapitala, kot tudi
regulatorno zahtevane kapitalske ustreznosti banke glede na načrtovano dinamiko
povečevanja obsega poslovanja.
4. PODATKI O OBVEZNICAH, KI BODO SPREJETE V TRGOVANJE
4.1. Opis vrednostnega papirja
Tip obveznice: Imenska, podrejena obveznica, izdana v nematerializirani obliki,
nominirana v EUR, s fiksno obrestno mero in z oznako PRB12 ter ISIN kodo
SI0022103103.
Velikost izdaje obveznic: Skupna nominalna vrednost celotne izdaje znaša
10.000.000,00 EUR. Obveznice so bile izdane v nominalni vrednosti po 1.000,00 EUR
vsaka. Celotna izdaja obveznic obsega 10.000 apoenov po 1.000,00 EUR.
20

PROBANKA, d.d.
4.2. Zakonodaja, na podlagi katere so bili vrednostni papirji izdani
Obveznice PRB12 so bile izdane na podlagi slovenske zakonodaje. Za reševanje morebitnih
sporov v zvezi z obveznicami je pristojno sodišče v Mariboru.
Status obveznic: Po ZBan-1 (Ul RS, št. 131/2006, 1/2008 – ZBan-1A, 109/2008 – ZBan-
1B, 19/2009 – ZBan-1C, 98/2009 – ZBan-1D in 79/2010 – ZBan-1E) ter Sklepu o izračunu
kapitala bank in hranilnic (Ul RS, št. 135/2006, 104/2007 in 85/2010) se izdane obveznice
vštevajo v dodatni kapital banke I kot podrejen dolg, ki je podrejen obveznostim do
navadnih upnikov in obveznostim na podlagi podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni
kapital II.
Izračun kapitala banke: V skladu s 134. členom ZBan-1 (Ul RS, št. 131/2006, 1/2008 –
ZBan-1A, 109/2008 – ZBan-1B, 19/2009 – ZBan-1C, 98/2009 – ZBan-1D in 79/2010 –
ZBan-1E) je sestavina dodatnega kapitala banke dodatni kapital I, kamor se na podlagi
zahtevanih pogojev in omejitev glede vključevanja v dodatni kapitala I, vštevajo obveznice
PRB12.
Skladno z 2. odstavkom 20. člena Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Ul RS, št.
135/06, 104/2007 in 85/2010), mora podrejeni dolg kot sestavina dodatnega kapitala I
izpolnjevati pogoje iz 4. odstavka 20. člena, pri čemer dodatni kapital I, v skladu z 2.
odstavkom 5. člena, kot vsota prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom in
podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital I, ne sme presegati 50 % temeljnega
kapitala banke.
4.3. Oblika vrednostnih papirjev
Obveznice se glasijo na ime, izdane so v nematerializirani obliki in vpisane na račune
imetnikov obveznic pri centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se
vodi pri KDD - Centralna klirinško depotna družba, d.d., Tivolska cesta 48, Ljubljana (v
nadaljevanju: KDD).
4.4. Plačilno sredstvo
Obveznice so nominirane in vplačane v evrih. Obresti in glavnica se bodo izplačevala v
skladu z amortizacijskim načrtom v evrih.
4.5. Razvrščanje vrednostnih papirjev
Obveznosti iz obveznic so ob stečaju oziroma likvidaciji banke podrejene obveznostim do
navadnih upnikov in obveznostim na podlagi podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni
kapital II.
21

PROBANKA, d.d.
4.6. Opis pravic, povezanih z vrednostnimi papirji
4.6.1. Status obveznosti iz obveznic
Za izpolnitev obveznosti iz obveznic jamči izdajatelj z vsem svojim premoženjem. Terjatve,
ki izhajajo iz obveznic, niso posebej zavarovane in so ob stečaju oz. likvidaciji banke
podrejene obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi podrejenega dolga,
ki se vključuje v dodatni kapital II.
4.6.2. Druge pravice iz obveznic
Obveznice omogočajo njihovim imetnikom terjatve do izdajatelja iz naslova plačil glavnice
in obresti. Obveznice ne dajejo pravice do udeležbe pri dobičku izdajatelja.
Drugih pravic, vključno z možnostjo zamenjave za druge vrste vrednostnih papirjev,
obveznica ne zagotavlja. Imetnik obveznice nima pravice zahtevati od izdajatelja
predčasnega unovčevanja terjatev iz naslova obveznice pred roki, določenimi z
amortizacijskim načrtom.
4.6.3. Zaveze in omejitve v zvezi z izdajo obveznic
V zvezi z izdajo obveznic Probanke, d.d. ne izhajajo nobene omejitve kot so npr. omejitve
v investicijski in proizvodni politiki, omejitve izplačil dividend, omejitve finančne politike,
zaveza oblikovanja presihajočega sklada, zaveza uporabe določenih računovodskih načel,
zaveza o običajnem zavarovanju poslovanja.
4.7. Nominalna obrestna mera in obrestne obveznosti
Obrestna mera je fiksna in znaša 6,50% letno.
Znesek obresti se obračuna od nominalne vrednosti obveznic na linearni način, z
upoštevanjem dejanskega števila dni v obdobju in 360 dni v letu. Obresti na lot in skupna
vrednost obresti so zaokrožene na dve decimalni mesti.
Obresti se začnejo obračunavati 2.6.2010. Obresti, ki dospejo v plačilo na dan dospelosti
plačila obresti, se izračunajo za obrestno obdobje, ki se začne na zadnji prejšnji dan
dospelosti plačila obresti (ali 2.6.2010, če gre za prvo plačilo obresti od obveznice) in
konča na dan dospelosti plačila obresti, dneva plačila obresti pa ne vključuje.
Obresti se izplačujejo enkrat letno za nazaj, na vsakokratni dan dospelosti plačila obresti.
Nominalna vrednost glavnice dospe v plačilo v celoti ob dospetju obveznice, t.j. 2.6.2017.
Obresti in glavnica (obveznosti iz obveznic) bodo izplačane na račun, ki ga sporoči
upravičenec, v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi in pravili poslovanja KDD.
V kolikor dan zapadlosti plačila obresti ali dan zapadlosti plačila glavnice ni delovni dan v
Republiki Sloveniji, ali če je praznik v Evropi, ko sistem TARGET ne posluje in je hkrati
22

PROBANKA, d.d.
delovni dan v Republiki Sloveniji , se obresti oz. glavnica, izplačajo prvi delovni dan po
dnevu dospelosti takšnega plačila. V tem primeru imetniku obveznic ne pripadajo obresti
za čas od dospelosti iz obveznic do prvega naslednjega delovnega dne. Delovni dan pomeni
dan, na katerega je v Republiki Sloveniji mogoče izvrševati plačila v domačem denarju v
običajnem delovnem času in ki ni sobota, nedelja, državni praznik ali drug dela prost dan.
Prvi kupon zapade v izplačilo 2.6.2011.
Obresti se izračunajo z uporabo naslednje formule:
o
d =
G
d
* r(
f
Od
- obresti, ki dospejo v plačilo na dan dospelosti plačila obresti
G
d
– nominalni znesek glavnice na dan plačila obresti
r ( f ) – obrestni faktor za obrestno obdobje, zaokrožen na osem decimalnih mest
)
Obrestni faktor se izračuna na podlagi naslednje formule in se zaokroži na osem
decimalnih mest:
i n
r ( f ) = *
100 360
i – letna kuponska obrestna mera obveznice (6,50%)
n – dejansko število dni obrestovanja
360 - število dni v obdobju enega leta
V skladu s 346. oziroma 347. členom Obligacijskega zakonika (Ur. L. RS 83/2001)
zastarajo pravice zahtevati izpolnitev obveznosti plačila glavnice v petih letih od dospelosti,
obveznosti plačila obresti pa v treh letih od dospelosti.
4.8. Način in obdobje izplačila obresti in glavnice
Obresti se izplačujejo 1 krat letno za nazaj, vsakega 2. junija v letu do zapadlosti
obveznice.
Amortizacijski načrt obveznice z nominalno vrednostjo 1.000,00 EUR:
Kupon
Datum Izplačilo Izplačilo Stanje
dospelosti obresti glavnice dolga
1 02.06.2011 65,90 0,00 1.000,00
2 02.06.2012 66,08 0,00 1.000,00
3 02.06.2013 65,90 0,00 1.000,00
4 02.06.2014 65,90 0,00 1.000,00
5 02.06.2015 65,90 0,00 1.000,00
6 02.06.2016 66,08 0,00 1.000,00
7 02.06.2017 65,90 1.000,00 0,00
Skupaj 461,66 EUR
23

PROBANKA, d.d.
Nominalna vrednost glavnice dospe v plačilo v celoti ob zapadlosti obveznice. Prvi kupon
zapade v izplačilo 02.06.2011.
Obveznosti iz obveznic bodo izplačane na račun, ki ga sporoči upravičenec, v skladu z
vsakokrat veljavnimi predpisi in pravili poslovanja KDD.
Ker obveznice niso izdane v materializirani obliki in so vpisane v nematerializirani obliki v
centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD, mora vsak imetnik obveznice zagotoviti,
da je v istem registru vpisan račun, na katerega se nakazujejo sredstva iz naslova dospelih
obveznosti iz obveznic. Podatki in informacije o imetniku obveznic, vpisani v centralnem
registru vrednostnih papirjev pri KDD, morajo vsebovati vse elemente, ki izdajatelju
omogočajo nakazilo sredstev iz naslova dospelih obveznosti iz obveznic na ustrezno banko
in ustrezen račun imetnika obveznice v primeru bančnih računov oziroma na drug ustrezen
račun imetnika obveznice.
Če imetnik obveznice na dan dospelosti terjatev iz naslova obveznic ne dobi sredstev na
svoj račun, mora o tem takoj obvestiti izdajatelja in mu sporočiti podatke o pravilnem
računu oziroma druge ustrezne podatke, ki izdajatelju omogočajo nakazilo na račun
imetnika obveznice. Sredstva iz naslova dospelih obveznosti iz obveznic se v primeru
nepopolnih podatkov o imetniku, ki izdajatelju ne omogočajo nakazila sredstev iz naslova
dospelih obveznosti iz obveznic na način, določen v skladu s tem prospektom, ali na drug
način, ki ga določi izdajatelj v skladu s predpisi, od dne dospelosti obveznice naprej ne
obrestujejo.
4.9. Donosnost obveznic
Donosnost do dospetja obveznice je t.i. notranja stopnja donosa, ki jo je mogoče
izračunavati z uporabo preglednic ali finančnega računalnika. Ta predstavlja donosnost
obveznice na letni ravni in se izračuna na podlagi sledečih formul:
PC
Obr
Obr
....
Obr
1
2
n−1
= + + +
2
n−1
(1 + I
letna
) (1 + I
etna
) (1 + I
letna
)
Obrn
+ 100
+
n
(1 + I )
letna
pri čemer je:
PC
Obrn
Iletna
n
prodajna cena obveznice
izplačilo obresti v obdobju n
donosnost do dospetja obveznice na letni ravni; če se množi s 100 je
izraženo v odstotkih
število let
24

PROBANKA, d.d.
4.10. Zastopanje imetnikov obveznic
V razmerju do izdajatelja nobena organizacija ne zastopa imetnikov obveznice PRB12.
4.11. Način izdaje obveznic
Na podlagi 22. člena Statuta Probanke, d.d. je nadzorni svet na svoji 81. korespondenčni
seji, ki je bila dne 31.03.2010 obravnaval in sprejel sklep o izdaji obveznic Probanke, d.d.,
12. emisije.
Na podlagi 14. člena Statuta Probanke, d.d. je uprava Probanke, d.d. dne 08.04.2010
sprejela sklep o izdaji obveznic Probanke, d.d., 12. emisije.
Prva prodaja obveznic je bila izvršena kot ponudba na podlagi 3. točke 1. odstavka 49.
člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI - Ur. l. RS, št. 67/07, št. 69/2008 –
ZTFI-A, 40/2009 – ZTFI-B in 88/2010 – ZTFI-C). Na osnovi predhodno sklenjenih
protokolov o nakupu obveznic se je 16. vpisnikov zavezalo, da bodo vpisali in vplačali
obveznice. Obveznice so bile vplačane do 18.06.2010.
Obveznice so bile izdane v nematerializirani obliki dne 02.06.2010 z vpisom na račune
imetnikov obveznic pri KDD, v skladu s pravili KDD. V skladu z zakonom o
nematerializiranih vrednostnih papirjih je zakoniti imetnik nematerializirane obveznice
oseba, v korist katere je obveznica vknjižena na računu vrednostnih papirjev, ki se vodi pri
KDD.
4.12. Prenos obveznic
Po izdaji so obveznice neomejeno prenosljive. Prenos lastništva obveznic se bo vršil v
centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD, v skladu z Zakonom o nematerializiranih
vrednostnih papirjih (ZNVP-UPB1, Ur.l.RS, št. 2/07).
4.13. Obdavčitev
4.13.1. Obdavčitev za fizične osebe
Obresti od obveznic, ki jih prejmejo fizične osebe so obdavčene po Zakonu o dohodnini
(ZDoh-2, Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08, 20/09, 10/10, 13/10, 43/10).
Od obresti, ki jih prejmejo fizične osebe rezidenti Slovenije, se dohodnina obračuna in
plača od davčne osnove po stopnji 20 % in se šteje kot dokončen davek.
Izračun dohodnine od obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda banka, in:
25

PROBANKA, d.d.
1. dolžniški vrednostni papirji ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni
papir (oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere dosežejo
zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj dolžniškega vrednostnega
papirja banka), in
2. so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem
sistemu trgovanja v državi članici EU ali v državi članici OECD,
opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca – rezidenta Slovenije. Zavezanec za
plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine je zavezanec sam.
V skladu s 6. odstavkom 33. člena ZDoh-2, fizične osebe nerezidenti ne plačujejo davka od
obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda banka, če:
3. dolžniški vrednostni papirji ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni
papir (oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere dosežejo
zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj dolžniškega vrednostnega
papirja banka), in
4. so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem
sistemu trgovanja v državi članici EU ali v državi članici OECD.
Dobiček iz kapitala je dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala. Pri čemer se kot kapital
štejejo deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja,
investicijski kuponi ter vrednostni papirji, razen dolžniških vrednostnih papirjev. V skladu s
4. točko 2. odstavka 96. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala
doseženega pri odsvojitvi dolžniških vrednostnih papirjev.
4.13.2. Obdavčitev za pravne osebe
V skladu s 70. a členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2, Uradni list
RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 43/10) se davek ne izračuna, odtegne in plača
od plačil od obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda banka, če:
–ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo
opcije imetnikov, z uresničitvijo katere dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če
je izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja banka) in
– so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem
sistemu trgovanja v državi članici EU ali v državi članici Organizacije za ekonomsko
sodelovanje in razvoj,
Dobiček, dosežen s prodajo vrednostnih papirjev, je sestavni del obdavčljivih prihodkov
zavezancev za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb. Pravne osebe plačujejo davek po
davčni stopnji 20 %.
Obresti so sestavni del prihodkov pravnih oseb in posledično tudi del osnove za davek od
dohodkov pravnih oseb. Obresti se vključujejo v letno osnovo davka od dohodkov pravnih
oseb, ki se plačuje po stopnji 20 % od davčne osnove.
26

PROBANKA, d.d.
4.13.3. Obdavčitev prometa z obveznicami
Promet z vrednostnimi papirji je v skladu s 4.e točko 44. člena Zakona o davku na dodano
vrednost (ZDDV-1, Uradni list RS, št. 117/06, 33/09) oproščen plačila davka na dodano
vrednost.
5. POGOJI PONUDBE
PROBANKA, d.d. je izdala obveznice z oznako PRB12 preko postopka ponudbe vrednostnih
papirjev v skladu s 3. točko 1. odstavka 49. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov
(ZTFI, Uradni list RS, št. 67/2007 (100/2007 – popr.), št. 69/2008 – ZTFI-A, št. 40/2009 –
ZTFI-B in 88/2010 – ZTFI-C), ki določa, da za prvo prodajo vrednostnih papirjev ni potrebna
javna ponudba v primeru ponudbe vrednostnih papirjev, naslovljeno na vlagatelje, od
katerih vsak na podlagi sprejema posamične ponudbe pridobi vrednostne papirje za
kupnino, ki je najmanj enaka 50.000,00 EUR, kar glede na znesek enega apoena obveznice
PRB12 znese nakup posameznega investitorja vsaj 50 lotov.
V skladu s sklepom o izdaji obveznic PRB12 je bila prodajana cena obveznic odvisna od
količine vpisanih obveznic. Obveznice so se vpisovale in vplačevale pod naslednjimi pogoji:
- za vpis in vplačilo do 999 apoenov je znašala 100%, kar je predstavljalo donos
do dospetja v višini 6,50%,
- za vpis in vplačilo od 1.000 do 1.999 apoenov je znašala 99,45%, kar je
predstavljalo donos do dospetja v višini 6,60%,
- za vpis in vplačilo od 2.000 in več je znašala 98,91%, kar je predstavljalo donos
do dospetja v višini 6,70%.
Cena vključuje spodnjo in zgornjo mejo.
Obveznice so bile v celoti vpisane in vplačane v času od 02.06.2010 do 18.06.2010. V prvi
prodaji je obveznice vpisalo in vplačalo 9 pravnih oseb, 4 fizične osebe in 3 skladi.
Obveznice so bile izdane v nematerializirani obliki in dne 09.07.2010 vpisane na račune
imetnikov obveznic pri KDD, v skladu s pravili KDD. V skladu z Zakonom o
nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP, Uradni list RS, št. 2/2007 – ZNVP-UPB1, št.
67/2007 – ZTFI (100/2007 popr.) in 58/2009 – ZNVP-B) je zakoniti imetnik
nematerializirane obveznice oseba, v korist katere je obveznica vknjižena na računu
vrednostnih papirjev, ki se vodi pri KDD.
27

PROBANKA, d.d.
6. SPREJEM V TRGOVANJE IN DOGOVOR O POSLU
6.1. Mesto trgovanja
Predvideno mesto trgovanja obveznic je borzni trg, segment obveznic Ljubljanske borze
d.d..
Razen organiziranega trgovanja, ki bo potekalo po sprejetju obveznic na borzni trg,
segment obveznic Ljubljanske borze d.d., izdajatelju ni poznan noben drugi organizirani ali
enakovredni trg, kjer bi se trgovalo z obveznicami PRB12.
Izdajatelj ni sklenil dogovora z nobenim subjektom v zvezi s posredovanjem na
sekundarnem trgu in zagotavljanjem likvidnosti obveznic PRB12.
6.2. Borzno posredniške družbe, ki sodelujejo pri uvrstitvi obveznic na
organiziran trg
Izdajatelj sam organizira, pripravlja in izvaja aktivnosti v zvezi z uvedbo obveznic v
organizirano trgovanje.
7. ZAKONITI REVIZORJI
Revizorska hiša izdajatelja za leta 2004, 2005 in 2006 je bila PricewaterhouseCoopers
d.o.o., Cesta v kleče 15, Ljubljana, ki je vpisana v register revizijskih družb pri
Slovenskem inštitutu za revizijo.
Revizorska hiša izdajatelja za leta 2007, 2008 in 2009 je bila KPMG Slovenija, podjetje za
revidiranje, d.o.o., Železna cesta 8a, 1000 Ljubljana, ki je vpisana v register revizijskih
družb pri Slovenskem inštitutu za revizijo.
28

PROBANKA, d.d.
8. IZBRANE FINANČNE INFORMACIJE O PROBANKI D.D.
v tisoč EUR
1. Iz izkaza finančnega položaja 30.06.2010 31.12.2009
Bilančna vsota 1.301.993 1.274.352
Skupni znesek vlog nebančnega sektorja 744.703 768.415
- države 136.367 189.537
- pravnih oseb 395.160 378.280
- prebivalstva 213.176 200.598
Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju 847.949 835.018
- pravnim in drugim osebam 779.387 765.952
- prebivalstvu 68.562 69.066
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 61.724 77.196
Celotni kapital 107.470 112.284
Popravki finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti 53.023 49.947
Obseg zunajbilančnega poslovanja 378.311 348.037
Povprečne vloge gospodinjstev 213.129 194.365
Povprečni krediti gospodinjstvom 81.566 80.367
2. Iz izkaza poslovnega izida 30.06.2010 30.06.2009
Čiste obresti 10.620 5.782
Čisti neobrestni prihodki 5.300 10.163
Splošni upravni stroški 7.717 7.211
Amortizacija 930 743
Oslabitve in rezervacije 3.736 5.089
Dobiček pred obdavčitvijo 3.537 2.902
Davek od dobička 705 676
3. Število zaposlenih 30.06.2010 31.12.2009
Stanje na koncu obdobja 267 268
4. Delnice 30.06.2010 30.06.2009
Število delničarjev – redne delnice 567 568
Število delnic (redne in prednostne) 3.799.814 3.799.814
Nominalna vrednost delnice (v EUR) 4,17 4,17
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) 28,28 29,5
29

PROBANKA, d.d.
Pomembnejši kazalci
5. Izbor kazalcev 30.06.2010 31.12.2009
a) kapital banke
- regulatorni kapital (v tisoč EUR) 144.366 140.913
- kapitalska ustreznost (v %) 10,33 10,5
b) kvaliteta aktive
- oslabitve finančnih sredstev po odplačni vrednosti in rezervacije za
prevzete obveznosti / razvrščene postavke 4,63 4,56
- posebne rezervacije za bilančne terjatve/bruto aktiva 3,91 3,77
c) profitabilnost (v %)
- obrestna marža 1,68 1,18
- marža finančnega posredništva 2,52 2,59
- donos na aktivo 0,56 0,52
- donos na kapital pred obdavčitvijo 6,50 5,88
- donos na kapital po obdavčitvi 5,19 4,99
d) stroški poslovanja (v %)
- operativni stroški / povprečna aktiva 1,37 1,31
e) likvidnost (v %)
- povprečna likvidna sredstva / povprečne kratkoročne vloge nebančnega
sektorja 29,67 32,00
- povprečna likvidna sredstva / povprečna bilančna vsota 11,31 14,36
9. PODATKI O IZDAJATELJU
9.1. Poslovna preteklost in razvoj izdajatelja
PROBANKA, d.d. je bila ustanovljena 31. 1. 1991 na podlagi Zakona o podjetjih (Ul SFRJ,
št. 77/88, 40/89, 46/90 in 61/90) in je kasneje uskladila svoje poslovanje z Zakonom o
gospodarskih družbah in z Zakonom o bančništvu. Banka je bila ustanovljena in posluje po
zakonodaji Republike Slovenije. Od svoje ustanovitve se je razvila v srednjeveliko,
vseslovensko banko s celovito bančno storitvijo in poslovnimi enotami v vseh večjih
regionalnih središčih.
Pomembnejši mejniki v razvoju finančne skupine Probanke:
1991 31. januarja sprejet sklep o ustanovitvi Probanke, d.d.
Pričetek poslovanja in pridobitev dovoljenja za mednarodno poslovanje.
1992 Vključitev v mednarodni sistem SWIFT.
Dokončanje likvidatur v Mariboru na Gosposki 23 in v Domu obrtnikov, s čimer se
bistveno poveča in izboljša obseg storitev za prebivalstvo.
1993 Dokapitalizacija banke v višini 30 milijonov DEM.
Širitev poslovne mreže z ustanovitvijo poslovnih enot v Ljubljani, Kopru, Slovenj
Gradcu in agencije v Zagorju.
Ustanovitev hčerinskega leasing podjetja v Mariboru.
Pridobitev pooblastila za poslovanje na trgu vrednostnih papirjev.
Uvrstitev prinosniške delnice Probanke, d.d. na Ljubljansko borzo vrednostnih
papirjev (druga bančna delnica, uvrščena v kotacijo).
30

PROBANKA, d.d.
Ustanovitev vzajemnega sklada.
1994 Vključitev v sistem Eurocard – Mastercard.
Ustanovitev družbe za upravljanje s tremi pooblaščenimi investicijskimi skladi.
Prenos upravljanja vzajemnega sklada na Probanko družbo za upravljanje d.o.o.
1995 Vselitev v adaptirane poslovne prostore na Gosposki 23 v Mariboru.
1996 Ustanovitev hčerinskega leasing podjetja v Ljubljani.
1997 Otvoritev novih poslovnih prostorov v Slovenj Gradcu.
Razširitev poslovanja za občane v poslovni enoti Ljubljana.
Ustanovitev hčerinskega leasing podjetja v Slovenj Gradcu.
1998 Širitev poslovne mreže z odprtjem poslovnih enot v Kranju in Celju in agencij v
Ravnah na Koroškem ter v Murski Soboti.
Dograjevanje informacijske bančne tehnologije in pospešeno razvijanje projekta
elektronskega bančništva.
1999 Otvoritev poslovnih prostorov za poslovanje z občani v Kopru.
2000 Otvoritev novih poslovnih prostorov v Celju.
Uvedba kreditne kartice 'Hitra Karanta'.
Uspešen prenos in opravljanje domačega plačilnega prometa za pravne osebe.
V postopek odobritve vložen projekt ustanovitve vzajemnega pokojninskega
sklada.
Uskladitev z novim Zakonom o bankah in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev.
2001 Svečana akademija ob 10. obletnici Probanke.
Otvoritev prenovljenih poslovnih prostorov in razširitev poslovanja za prebivalstvo v
Kranju.
Otvoritev agencije v Murski Soboti.
Pridobitev mednarodnega statusa za Probankino kartico BA/MAESTRO.
Vzpostavitev delovanja DELTE, pokojninskega sklada Probanke.
Informacijska prenova deviznega poslovanja.
2002 Prenos tolarskega plačilnega prometa v bančno okolje.
Dokapitalizacija banke v višini 1,3 mrd SIT.
Pridobitev dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje poslov finančnega najema.
Izpolnitev zakonskih pogojev za delovanje DELTE, vzajemnega pokojninskega
sklada.
Povečan kapital banke na 8,8 mrd SIT z izdajo emisije obveznic v višini 6,5 mio
EUR.
2003 Reinženiring poslovnih procesov.
Dokapitalizacija banke v višini 1,8 mrd SIT, kapital banke znaša 10,4 mrd SIT.
Izdana 7. emisija podrejenih obveznic v višini 12 mio EUR.
Najem sindiciranega deviznega posojila v višini 10 mio EUR.
31

PROBANKA, d.d.
Finančna skupina presegla 182 mrd SIT bilančnega in zunajbilančnega poslovanja,
od tega banka 140 mrd SIT.
Premoženje vzajemnega sklada Alfa preseglo 11 mrd SIT.
Prenovljeno elektronsko bančništvo in nove spletne strani.
2004 Otvoritev poslovnih prostorov prenovljene poslovne hiše Finančne skupine
Probanke.
Dokapitalizacija banke v višini 1,5 mrd SIT.
Vzajemni sklad Probanka DZU Beta – delniški začne s poslovanjem.
Sklenjen dogovor o vstopu švedske trgovske hiše H&M na slovenski trg prek
prenovljene zgradbe trgovsko-finančnega centra Finančne skupine Probanke v
centru Maribora.
2005 Finančna skupina Probanke presegla 1 mrd EUR obsega poslovanja in premoženja v
upravljanju.
Dokapitalizacija v višini 1,2 mrd SIT.
Širitev poslovne mreže na nova območja, registracija hčerinske družbe Probanka
Leasing d.o.o. Rijeka, nova poslovna enota na Dolenjskem.
Sprejeta razvojna strategija Finančne skupine Probanke 2006 – 2010.
Dokazana sposobnost neprekinjenega poslovanja.
2006 Dokapitalizacija v višini 2,2 mrd SIT.
Odprtje nove poslovalnice v Mariboru na Pobrežju.
Uspešna realizacija projekta uvedbe EUR ob sočasni prenovi notranjih poslovnih
procesov.
Prehod na mednarodne standarde računovodskega poročanja.
Pričetek delovanja delniškega vzajemnega sklada Novi trgi.
Preoblikovanje Zlate Monete 1 v Probanka globalni naložbeni sklad.
2007 Dokapitalizacija v višini 11,7 mio EUR.
Izdaja podrejenega dolga v višini 25,0 mio EUR.
Priprave na novo kapitalsko direktivo BASEL II.
Vstop v sistem SEPA.
2008 Dokapitalizacija v višini 26,5 mio EUR.
Izdaja navadnih obveznic v višini 30,0 mio EUR.
Najem sindiciranega bančnega posojila v višini 27,0 mio EUR.
Prehod s kartičnega sistema Bankart na kartični sistem ACTIVA.
Ustanovitev novih vzajemnih skladov v okviru družbe Probanka upravljanje
premoženja d.o.o.
Ustanovitev hčerinske družbe Profondovi a.d. Beograd v 100–% lasti Probanke
upravljanje premoženja d.o.o.
2009 Izdaja podrejenih obveznic PRB11 v višini 15,0 mio EUR.
Odprtje nove poslovalnice v Rušah.
Bonitetna agencija Fitch je PROBANKI, d.d. dodelila dolgoročno mednarodno oceno
kreditnega tveganja BB.
Odprtje novega Finančnega centra v Ljubljani.
32

PROBANKA, d.d.
Uvedba Activa/Mastercard Revolving – mednarodno veljavne kreditne kartice.
Sprejeta razvojna strategija Finančne skupine Probanke 2010-2014.
Dokapitalizacija hčerinske družbe Probanka leasing d.o.o. v višini 2,2 mio EUR.
2010 Izdaja podrejenih obveznic PRB12 v višini 10,0 mio EUR.
Prenova spletnih strani Finančne skupine Probanke.
Vstop v medbančni sistem izmenjave e-računov.
Uspešen prenos trajnih nalogov iz Zbirnega centra - Bankart v Probanko preko
plačilnega sistema SEPA.
9.1.1. Pravno in poslovno ime izdajatelja
Firma:
PROBANKA, d.d.
Skrajšana firma: /
9.1.2. Kraj registracije izdajatelja in številka registracije
Matična številka: 5459702000
Zaporedna številka vpisa: 10349900
Kraj registracije:
Maribor
Šifra osnovne dejavnosti :
K/64.190 – drugo denarno posredništvo
9.1.3. Datum vpisa v register
Datum vpisa pri registrskem organu: 18. 2. 1991
Trajanje izdajatelja:
Za nedoločen čas
9.1.4. Glavni sedež in pravna oblika izdajatelja
Sedež:
Maribor
Naslov:
Trg Leona Štuklja 12, 2000 Maribor
Telefonska številka: 02 / 25 20 500
Pravna oblika poslovanja:
Delniška družba
Država vpisa v register:
Republika Slovenija
Zakonodaja po kateri posluje:
Izdajatelj posluje v skladu s slovensko
zakonodajo
33

PROBANKA, d.d.
9.1.5. Najnovejši dogodki izdajatelja
Izdajatelj meni, da poleg dejstev, navedenih v prospektu, ni drugih pomembnejših dejstev
o njegovem poslovanju, dejavnosti in finančnem položaju, ki bi v bistvenem obsegu vplivali
na oceno izdajateljeve plačilne sposobnosti.
10. PREGLED POSLOVANJA
10.1. Glavna področja dejavnosti
Izdajatelj je univerzalna banka, ki je bila ustanovljena z namenom opravljanja bančnih
storitev, za katere je pridobila licenco Banke Slovenije, kot tudi vseh drugih poslov, ki jih
lahko banka opravlja v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi. Izdajatelj lahko v skladu z
vsakokrat veljavnimi predpisi opravlja posle v Republiki Sloveniji in v tujini.
Banka opravlja naslednje bančne in druge finančne storitve, ki so navedene v 3. členu
statuta banke:
- sprejemanje depozitov;
- dajanje kreditov, ki vključuje tudi: potrošniške kredite, hipotekarne kredite, odkup
terjatev z regresom ali brez njega (factoring), financiranje komercialnih poslov
(forfeiting),
- finančni zakup (leasing),
- storitve plačilnega prometa po ZPlaP, razen storitev upravljanja plačilnih sistemov;
- izdajanje in upravljanje plačilnih instrumentov (kreditne kartice, potovalni čeki),
vključno z izdajanjem elektronskega denarja,
- izdajanje garancij in drugih jamstev,
- trgovanje za svoj račun ali za račun strank: z instrumenti denarnega trga, s tujimi
plačilnimi sredstvi (vključno z menjalniškimi posli), s standardiziranimi terminskimi
pogodbami in opcijami, z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti, s
prenosljivimi vrednostnimi papirji,
- sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve, povezane s tem,
- svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in sorodnih
zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in nakupom podjetij,
- denarno posredništvo na medbančnih trgih,
- upravljanje z naložbami in svetovanje v zvezi s tem,
- hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo,
- kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni
sposobnosti pravnih oseb,
- oddajanje sefov
- investicijske ter pomožne investicijske storitve in posli
- posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo,
- storitev upravljanja plačilnih sistemov po ZplaP,
34

PROBANKA, d.d.
- upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko
zavarovanje,
- skrbniške storitve, za katere drug zakon določa, da jih opravlja banka in storitve,
povezane s temi skrbniškimi storitvami,
- kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih,
- druge storitve in posli, ki imajo glede načina opravljanja in tveganj, ki jim je banka
pri opravljanju izpostavljena, podobne značilnosti kot vzajemno priznane finančne
storitve ali storitve iz 1. do 5. točke razdelka C.
- opravljanje zavarovalnih ali pozavarovalnih poslov po zakonu, ki ureja
zavarovalništvo,
- storitve pokojninskih družb po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko
zavarovanje,
- zavarovalno zastopništvo ali posredništvo po zakonu, ki ureja zavarovalništvo,
- upravljanje investicijskih skladov po zakonu, ki ureja investicijske sklade,
- upravljanje z nepremičninami,
- upravljanje ali vodenje sistema za obdelavo podatkov ali opravljanje podobnih
poslov, ki se izvajajo kot podpora opravljanju storitev ene ali več kreditnih (ali
investicijskih) institucij.
V skladu z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti se dejavnosti iz prejšnjega odstavka
razvrščajo v naslednje razrede in podrazrede:
K/64.190 Drugo denarno posredništvo
K/64.200 Dejavnost holdingov
K/64.300 Dejavnost skrbniških in drugih skladov ter podobnih finančnih subjektov
K/64.910 Dejavnost finančnega zakupa
K/64.920 Drugo kreditiranje
K/64.990 Drugje nerazvrščene dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in
dejavnosti pokojninskih skladov
K/65.300 Dejavnost pokojninskih skladov
K/66.110 Upravljanje finančnih trgov
K/66.120 Posredništvo pri trgovanju z vrednostnimi papirji in borznim blagom
K/66.190 Druge pomožne dejavnosti za finančne storitve, razen za zavarovalništvo in
pokojninske sklade
K/66.220 Dejavnost zavarovalniških agentov
K/66.290 Druge pomožne dejavnosti za zavarovalništvo in pokojninske sklade
k/66.300 Upravljanje finančnih skladov
35

PROBANKA, d.d.
10.1.1. Opis glavnih dejavnosti izdajatelja
Komercialno bančništvo
Področje komercialnega bančništva v banki obsega razvojne in trženjske funkcije klasičnih
bančnih produktov in storitev, ki jih banka izvaja za svoje komitente tako na področju
gospodarstva kot prebivalstva. Produkte nadgrajuje z dodatno ponudbo naložbenih in
zavarovalniških produktov.
Banka je v okviru ponudbe produktov in storitev komercialnega bančništva prvenstveno
usmerjena v sodelovanje s srednje velikimi in majhnimi pravnimi subjekti in potrošniki
oziroma fizičnimi osebami. Banka je prisotna tudi v velikih podjetjih, kjer s vključevanjem
obsežnega naložbenega portfelja prispeva k realizaciji poslovnih in razvojnih ciljev.
Na segmentu komercialnega bančništva izvaja temeljno bančno funkcijo zbiranja prostih
denarnih sredstev ter njihovo alokacijo tja, kjer lahko zasleduje osnovna bančna načela:
likvidnost, varnost in rentabilnost naložb. V pestri paleti produktov poleg znanih in najbolj
razširjenih produktov na področju kreditnega dela komercialnega bančništva (krediti,
garancije, akreditivi, odkupi terjatev, ipd.) izvaja tudi storitev finančnega najema opreme
in nepremičnin, kar pomeni za nekatere komitente prvinsko možnost ekonomskega zagona
ali nadaljnje rasti.
Na področju depozitnega poslovanja nudi banka deponentom, ki trenutno ali dolgoročno
razpolagajo s presežki denarnih sredstev, kratkoročno in dolgoročno vezavo sredstev v
obliki depozitov, varčevalnih vlog, pa tudi fleksibilno vezavo le-teh v obliki potrdila o vlogi
kot komercialno dodelane in razširjene možnosti varnega plasmaja. S konkurenčno
obrestno oziroma cenovno politiko sledimo dogajanjem na področju domačega in tujega
bančnega sektorja, kar je predpogoj dolgoročne trdnosti in razvojne zanesljivosti. V izvedbi
posameznega produkta oziroma storitve je zanesljiva in prilagodljiva, na zahteve
komitentov pa se odziva v realnem času.
V izvedbi poslovnega procesa še vedno prevladujejo klasični tržni kanali, to je razvejana
poslovna mreža po vsej Sloveniji, vse bolj pa so prisotni elektronski kanali, saj to pomeni
za komitente časovne in stroškovne prihranke. Na področju e-poslovanja želi dosegati v
prihodnje tudi večje prihodkovne rezultate. Banka v načinu izvedbe vseh komercialnih
aktivnosti nadgrajuje individualni pristop do komitenta, s poudarjanjem visoke kvalitetne
izvedbe storitve.
V sklopu komercialnega bančništva banka za komitente izvaja tudi storitve vodenja
poslovnih in osebnih plačilnih računov, opravlja storitve plačilnega prometa v državi in
čezmejno ter nudi paleto produktov in storitev s področja kartičnega poslovanja.
Kreditno poslovanje - pravne osebe
Na področju pravnih oseb imamo vpeljan sistem spremljave komitenta preko poslovnih
skrbnikov kar pomeni, da strokovno usposobljen skrbnik celovito spremlja in oskrbuje s
36

PROBANKA, d.d.
paleto storitev posameznega komitenta, oziroma skupino povezanih oseb. Skrbnik torej
predstavlja neposredno vez med komitentom in banko. Na podlagi dobrega poznavanja
komitentovega poslovanja in njegovih potreb skrbnik svetuje komitentu najprimernejšo
izbiro produkta oziroma storitve iz ponudbe banke.
V banki z namenom obvladovanja tveganj vodimo politiko razpršenosti naložb. Za podporo
razvojnih ambicij komitentov preko Slovenskega podjetniškega sklada je banka tudi v
2009. letu podpisala pogodbo o sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom. Poleg
osnovne usmeritve v sodelovanje in podporo z malimi in srednje velikimi družbami, je
banka pomembno prisotna tudi pri financiranju obratnih in osnovnih sredstev v velikih
gospodarskih družbah.
Krediti pravnim osebam znašajo konec 2009. leta 765,9 mio EUR in predstavljajo 91,7-%
delež odobrenih kreditov strankam, ki niso banke, indeks rasti kreditov pravnim osebam
glede na 2008. leto pa znaša 110.
Glede na ročnost je struktura kreditov v prid kratkoročnim, njihov delež je znašal 56,3 %.
S kratkoročnimi krediti so pretežno financirana obratna sredstva komitentov, dolgoročni
krediti pa so usmerjeni v financiranje investicijskih in ostalih projektov in drugih
dolgoročnih naložb.
KONCENTRACIJA KREDITNE IZPOSTAVLJENOSTI PO DEJAVNOSTIH %
2009 2008
Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,84 23,92
Predelovalne dejavnosti 17,70 21,54
Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 17,33 14,68
Gradbeništvo 8,60 9,99
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 8,36 8,66
Poslovanje z nepremičninami 3,00 4,14
Tujina 2,95 2,57
Dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2,39 0,20
Promet in skladiščenje 2,16 1,31
Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1,65 1,01
Ostalo 11,02 11,98
SKUPAJ 100,00 100,00
Kreditno poslovanje - prebivalstvo
Na področju kreditiranja prebivalstva banka trži potrošniške kredite (to je gotovinske in
namenske) ter stanovanjske kredite. Pri obsegu kreditiranja fizičnih oseb v 2009. letu
glede na predhodno leto ni zaznane rasti, kar lahko pripišemo tudi splošnemu manjšemu
zadolževanju prebivalstva v negotovih gospodarskih razmerah. Stanje kreditov
prebivalstva konec 2009. leta je tako znašalo 69,1 mio EUR, kar je toliko kot konec
preteklega leta.
37

PROBANKA, d.d.
Na področju kreditiranja prebivalstva predstavljajo največji delež dolgoročni krediti, delež
le-teh znaša 85 %.
V skupino dolgoročnih kreditov se uvrščajo tako potrošniški kot stanovanjski krediti.
Potrošniške kredite odobrava banka z ročnostjo do največ 8 let, dolgoročni stanovanjski
krediti pa imajo ročnost do 20 let. V 2009. letu se beleži upad v realizaciji kratkoročnih
kreditov glede na predhodno leto, dolgoročni krediti pa izkazujejo indeks rasti 109 glede na
predhodno leto.
Poleg standardne in najpogostejše oblike zavarovanja z zavarovalno polico zavarovalnice
se pri zavarovanju kreditnih terjatev vse bolj uveljavljajo druge oblike zavarovanja: vpis
hipoteke na nepremičnini, zemljiški dolg pa tudi zastava za banko sprejemljivih
vrednostnih papirjev in investicijskih kuponov vzajemnih skladov. Različne oblike
zavarovanja omogočajo fleksibilnejši odziv banke na želje in potrebe kreditojemalcev,
predvsem pri stanovanjskih kreditih se tako vse bolj uveljavlja zavarovanje kredita z
vpisom hipoteke na nepremičnini.
V 2009. letu smo na področju stanovanjskih kreditov v banki pričeli tržiti paket storitev,
imenovan Stanovanjski paket. V paketu so združene storitve banke in zavarovalniške
storitve. Glavne prednosti tega paketa so ureditev kredita ter sklenitev premoženjskega in
življenjskega zavarovanja na enem mestu ter ugodnejši pogoji odobritve kredita.
Vpogledna sredstva, kratkoročne in dolgoročne vloge – pravne osebe
V primerjavi s preteklim letom se je znesek vseh prejetih sredstev pravnih oseb skupno
povečal za 17 %.
Razmere na finančnih trgih so vplivale na večje povpraševanje po zbiranju depozitnih
sredstev na domačem trgu. Bančna politika prilagajanja obrestnih mer je omogočila
povečanje prejetih sredstev pravnih oseb kar za 17%, ki so konec 2009. leta znašala 568
mio EUR.
Največje povečanje je banka zabeležila med dolgoročno vezanimi vlogami gospodarstva saj
so se le-te povečale za 2,6-krat. Poleg gospodarskih subjektov je v obravnavanem letu
aktivni deponent pri bankah Ministrstvo za finance. Za 13 % so se v primerjavi s preteklim
letom povečala tudi vpogledna sredstva gospodarstva, medtem ko so kratkoročne vloge
zabeležile padec za 3 %. Ob konsistentno vodeni obrestni politiki banke je povečanje vlog
nebančnega sektorja tudi posledica kakovostnega poslovnega odnosa banke s komitenti.
Tudi v 2009. letu smo nadaljevali z urejanjem in izboljševanjem internih delovnih
procesov, izboljšana je bila obstoječa informacijska podpora, urejala sta se tarifno
poslovanje in standardizacija poslovnih procesov.
Komitentom banka še naprej ponuja najrazličnejše možnosti vezav prostih sredstev – od
vezav najkrajših rokov pa vse do dolgoročnih vezav v domači in tujih valutah. Pri
dolgoročnejših vezavah imajo komitenti možnost izbire fiksne obrestne mere ali variabilne
obrestne mere, ki se spreminja glede na spremembe referenčne obrestne mere EURIBOR.
38

PROBANKA, d.d.
Vpogledna sredstva, kratkoročne in dolgoročne vloge – prebivalstvo
V 2009. letu je bila zaradi sprememb v tržnih razmerah poslovanja finančnih institucij
oziroma razmer na medbančnem trgu posebna pozornost posvečena hitro odzivni politiki
prilagajanja obrestnih mer vsem oblikam varčevanj. Dopolnjevala se je z uspešnimi in
dobro koordiniranimi tržnimi komunikacijskimi akcijami, ki so imele velik odziv predvsem
pri tistih varčevalcih, ki so pred tem sredstva nalagali v vzajemnih skladih. Obseg
dolgoročnih vlog prebivalstva se je v primerjavi s preteklim letom povečal za 40 %,
vpogledna sredstva za 18 % medtem ko so kratkoročne vloge ostale na ravni preteklega
leta. Vloge prebivalstva skupaj so se nominalno povečale za 32,2 mio EUR in so konec
2009. leta znašale 200,6 mio EUR.
Depozit, ki predstavlja klasično obliko vezave sredstev, komitentu omogoča varno naložbo
in oplemenitenje prihrankov. Banka je v 2009. letu ponujala več vrst klasičnih depozitov in
varčevalnih produktov glede na obdobje vezave, valute in možnost vplačil ter izplačila
obresti.
Ves čas se banka intenzivno posveča izboljševanju poslovnih procesov ter s tem ponudbe
produktov in dvigu kakovosti izvajanja njenih storitev, prav tako pa tudi nadaljnji izgradnji
sodobne in učinkovite prodajne mreže ter usposabljanja zaposlenih.
V primerjavi s preteklim letom so se sredstva prebivalstva povečala za 19 %.
Garancijsko in dokumentarno poslovanje
Pomembno področje poslovanja predstavljata garancijsko in dokumentarno poslovanje, v
okviru slednjega zlasti dokumentarni akreditivi. Na področju izdajanja garancij komitenti
pričakujejo hitro odzivnost in prilagodljivost, kar jim banka v celoti zagotavlja.
Konec 2009. leta je obseg garancijskega poslovanja znašal 124,7 mio EUR in izkazuje
indeks 85 glede na predhodno leto. Glede na vrsto izdane garancije predstavljajo največji
delež storitvene garancije, in sicer 60,9 %. V 2008. letu je ta delež znašal 51 %.
V mednarodnem poslovanju predstavlja najučinkovitejši in najbolj varen bančni plačilni
instrument, ki zavaruje tako prodajalca kot kupca, dokumentarni akreditiv. Obseg
odobrenih dokumentarnih akreditivov je znašal konec 2009. leta 8,3 mio EUR, indeks rasti
glede na predhodno leto znaša 141.
Plačilni promet
Konec 2009. leta je imelo v banki odprte evrske in devizne transakcijske račune,
namenjene opravljanju plačilnega prometa v državi in s tujino 2.798 pravnih 13.288
fizičnih oseb.
39

PROBANKA, d.d.
Za imetnike transakcijskih računov je banka opravljala domači in mednarodni plačilni
promet. Domačega plačilnega prometa je bilo za 5,9 mrd EUR. Mednarodnega plačilnega
prometa pa je bilo opravljenega za 1,0 mrd EUR in se je nanašal na tekoče poslovanje
podjetij, kapitalske, finančne in dokumentarne posle.
Plačilni promet je potekal preko kontokorentnih računov pri tujih bankah, preko
korespondentskih povezav s tujimi in domačimi bankami ter preko plačilnih sistemov
SWIFT, STEP2, SEPA in TARGET2.
Z bankami poteka povezava preko sistema SWIFT, ki omogoča hiter, varen, zaščiten in
standardiziran prenos podatkov. Večina komitentov, več kot 90 %, je z banko poslovala
preko elektronskega bančništva, torej preko Prospleta in Prospletplusa.
V 2009. letu so bili uspešno opravljeni predpisani testi Banke Slovenije o usposobljenosti
banke za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja.
Med pomembnejše mejnike v 2009. letu lahko zagotovo štejemo začetek delovanja
slovenske klirinške hiše SIMP, ki je ponudila bankam infrastrukturo za procesiranje
domačih in čezmejnih SEPA plačil do 50.000 €. V 2009. letu so slovenske poslovne banke
uspešno izvedle migracijo plačilnega sistema žiro kliring iz Banke Slovenije v klirinško hišo
SIMP. Probanka usmerja 90 % domačih in 50 % čezmejnih plačil v SIMP. Prav tako
Probanka aktivno deluje v okviru SEPA nacionalnega programa, ki načrtuje v 2010. letu
začetek uporabe SEPA sheme za direktne obremenitve ter nadaljevanje migracije novih
plačilnih instrumentov (trajnik, posebna položnica) iz Zbirnega centra v SIMP klirinško
hišo.
Kartično in bankomatsko poslovanje
Banka je v 2009. letu na področju kartičnega poslovanja sledila mandatom Evropskega
plačilnega sveta (EPC), ki v kartični shemi SEPA evropskim bankam narekuje predvsem
razvoj in izpolnjevanje kriterijev na področju EMV (čipne) tehnologije, dodatno PCI
varnostnih standardov. Probanka je zadnjih mesecih 2009. leta dosegla 100-odstotno
skladnost SEPA (EMV) in PCI na področju izdanih plačilnih kartic in POS terminalov v
lastnih poslovalnicah.
V 2009. letu je banka v okviru kartičnega sistema Activa je banka pričela izdajati obročno
kreditno kartico Mastercard Revolving, ki se izdaja komitentom v treh različicah deleža
odplačila: 10 %, 20 % in 33 % od koriščenega dela kreditnega limita. Dodatno je banka
za imetnike pričela nuditi storitev Varnostni SMS, za imetnike Zlatih plačilnih kartic
Activa/Maestro in Activa/Mastercard pa se je s poslovnimi partnerji oblikovala kot novo
shemo bonitetnih ugodnosti na izbranih prodajnih mestih, ti. »Skupaj do vašega popusta«.
V 2009. letu banka v primerjavi z 2008. letom na področju plačilnih kartic zaznava
običajen trend naraščanja negotovinskih transakcij na prodajnih mestih ter na drugi strani
sočasen upad transakcij dvigov gotovine na bankomatih. Skupaj je bilo na prodajnih
mestih z vsemi izdanimi plačilnimi karticami Probanke v 2009. letu opravljenih 8,13 % več
40

PROBANKA, d.d.
negotovinskih transakcij nakupov imetnikov (glede na 2008. leto), v skupni vrednosti 22,1
mio EUR (15,1 % porast glede na 2008. leto).
V slovensko mrežo bankomatov v okviru procesnega centra Bankart je vključenih skupaj
21 bankomatov, locirani so ob poslovalnicah banke in na lokacijah večjih trgovskih ali
mestnih središč po Sloveniji. Bankomati so ob zaključku 2009. leta dosegli 100-odsotno
EMV in PCI skladnost.
V bankomatski mreži banke je bilo v 2009. letu izplačanih 29,7 mio EUR (5,11 % manj kot
v 2008. letu), opravljenih je bilo 455.678 zahtevkov za dvig gotovine (11,8 % upad v
primerjavi z 2008. letom) in 97.009 vpogledov v stanje na osebni račun (porast 4,8 % v
primerjavi z 2008. letom). Povprečna višina dviga gotovine na bankomatu Probanke je
znašala 65 EUR/ transakcijo. Poleg izplačila gotovine in vpogleda v stanje je v bankomatski
mreži možno opraviti tudi nakup GSM vrednotnic ali DNT polog.
Zakladništvo
Z zaostritvijo razmer na finančnih trgih ob zaključku 2008. leta smo bili v prvem kvartalu
2009. leta priča najhujši likvidnosti krizi po 1929. letu. Posledica nestabilnih razmer na
ameriškem ter ključnih evropskih trgih se je prenesla na vse ostale trge, vključno s
slovenskim.
Banka Slovenije oz. Ministrstvo za finance je zaradi kriznih razmer na finančnih trgih
sprejela več ukrepov za preprečitev oz. sanacijo posledic krize za zagotovitev stabilnosti
finančnega sistema. V 2009. letu je država v večji meri povečala vloge pri bankah na
podlagi sredstev zbranih z izdajo vrednostnih papirjev.
Zaradi poslabšanih pogojev financiranja na tujih trgih se je okrepilo financiranje bank z
zadolževanjem pri ECB. Tako je ECB 13. maja 2009 z znižanjem ključne obrestne mere
glavnega refinanciranja na 1% vzpodbudila banke po dodatnem refinanciranju. Prav tako
je vpeljala sistem polne dodelitve pri fiksni obrestni meri ter dolgoročnejše operacije (šest
mesečno in enoletno refinanciranje).
Banka Slovenije je v 2009. letu nekoliko omilila minimalne zahteve za zagotavljanje
ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic in tako dovolila obravnavanje
dolgoročnejših operacij pri ECB z dejansko dospelostjo.
Z zaostritvijo finančne krize in zapiranjem tujih trgov so se tuji dolgoročni finančni viri
bank pričeli krčiti. Zato so posamezne države pričele z izdajo garancij domačim bankam za
zadolževanje na kapitalskih trgih. V 2009. letu so številne evropske banke izdale obveznice
z državnim jamstvom, med drugimi tudi dve slovenski banki. Prav tako smo bili priča
izdajam obveznic s strani številnih domačih in tujih podjetij.
41

PROBANKA, d.d.
V pogojih državnega jamstva za vloge v segmentu prebivalstva so banke povečevale
tekmovalnost pri pridobivanju vlog z zviševanjem obrestnih mer, s čimer so si banke
zagotovile predvsem kratkoročne vire. Probanka, d.d. je uspela v 2009. letu ohraniti enako
rokovno strukturo stabilnih dolgoročnejših virov v realnem sektorju.
Zaradi nezadostnosti dolgoročnih virov so banke zaostrovale kreditne pogoje, pri čemer so
prevladujoče odobravale kratkoročna posojila s fiksno obrestno mero. Povpraševanje po
kreditih s strani gospodarstva in prebivalstva se je še posebej proti koncu 2009. leta v
Sloveniji močno znižalo.
V začetku 2009. leta je negotovost in nezaupanje na medbančnem trgu povzročilo
likvidnostni krč na evropskem trgu, kateremu je sledilo usmerjanje viškov sredstev skoraj
izključno v centralne banke oz. ECB. Proti koncu leta je ta krč popustil in so bili vidni
pozitivni signali ponovnega zaupanja na medbančnem trgu.
Strm in močno sinhroniziran upad svetovne gospodarske aktivnosti se je proti koncu leta
na glavnih nastajajočih trgih, pa tudi v vrsti razvitih gospodarstev začel postopno umikati
ponovni rasti. K oživljanju gospodarske aktivnosti so prispevali spodbujevalni ukrepi
denarne in javnofinančne politike, ki se izvajajo od začetka recesije, pa tudi okrepitev
zaupanja tako potrošnikov kot podjetij.
Negotovosti glede bodočih gibanj v mednarodnem okolju kljub temu ostajajo visoke.
V 2009. letu je banka izpolnjevala vse regulatorne zahteve (obvezno rezervo in količnike
likvidnosti) v predpisanih okvirih. Zakladništvo banke dnevno poroča o likvidnostni situaciji
banke na likvidnostni komisiji, na kateri so prisotni uprava banke, izvršni direktorji in
direktorji poslovnih enot. Po potrebi se na seji sprejmejo ukrepi za uravnavanje likvidnosti.
Mesečne analize likvidnostnega, obrestnega, tržnega in tečajnega tveganja, rokovna
struktura bilance ter predlogi aktivnih in pasivnih obrestnih mer po posameznih kategorijah
bilance se obravnavajo na seji ALCO komisije, kjer so prisotni uprava banke in izvršni
direktorji.
Prav tako je bila izkazana posebna skrb za ugotavljanje in nenehno spremljanje finančne
stabilnosti bank in drugih finančnih institucij, s katerimi banka poslovno sodeluje. Banka je
v drugi polovici 2009. leta izvedla več stresnih likvidnostnih scenarijev, na podlagi katerih
je tudi sprejela razmeram prilagojene ustrezne krizne načrte.
Povečano likvidnostno tveganje v bistveno poslabšanih razmerah na finančnih trgih je
zahtevalo skrbno planiranje likvidnostnih tokov banke. Banka je v 2009. letu revidirala
politiko upravljanja z likvidnostnim tveganjem in s tem bistveno izboljšala metodologijo
njenega upravljanja. Banka je v 2009. letu izboljšala likvidnostno pozicijo banke ter
izboljšala stopnjo pokritosti kratkoročnih obveznosti. Navedeno je rezultiralo v:
• preseganju predpisanega količnika likvidnosti,
42

PROBANKA, d.d.
• preseganju izpolnjevanja limitiranih kazalcev likvidnosti (likvidna sredstva /
nestabilna pasiva; likvidna sredstva / obveznosti do 6 mesecev; rokovna neusklajenost /
bilančna vsota; zapadlost pasive v posamezni časovni košarici / bilančna vsota),
• povečanju dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za refinanciranje pri ECB.
Poslovanje z bankami
Denarni trg
Skupen obseg poslov se je v 2009. letu na domačem in tujem medbančnem denarnem
trgu v primerjavi s preteklim letom povečal za 9 %. Banka je skozi celo leto izkazovala
večje likvidnostne presežke in je zato zmanjšala najete vire na denarnem trgu za 42 %,
posledično pa povečala plasirane depozite za 47 %. Zaradi poglabljanja svetovne krize,
katere posledica je bila nedelovanje medbančnega denarnega trga, se je močno povečal
promet z Banko Slovenije oz. Ministrstvom za finance.
Dolgovi do bank in finančnih organizacij
Zadržanost bančnega sektorja pri financiranju, ki se je pričela v 2007. letu, se je
nadaljevala tudi v 2009. letu.
Kljub težkim razmeram na medbančnem trgu, predvsem za srednjevelike slovenske banke,
je banka v 2009. letu uspela na tujih finančnih trgih najeti več manjših bilateralnih posojil
za namene splošnega financiranja. Ob tem je banka vrnila tujim bankam za 73.936 tisoč
EUR prejetih posojil iz preteklih let.
Zelo uspešno je bilo sodelovanje s SID banko, ki je povečala obseg financiranja v
primerjavi z 2008. letom za 18 % in tako posredno pripomogla h krepitvi gospodarstva in
ublažitvi posledic finančne krize.
Banka izkazuje konec 2009. leta obveznosti iz naslova kreditov bank v višini 180 mio EUR.
Glavnino obveznosti (98 %) predstavljajo dolgoročni krediti.
Trgovanje z devizami
Prihodki iz naslova tečajnih marž so se v 2009. letu precej znižali zaradi krčenja
gospodarskih tokov s tujino in posledično menjalniškega poslovanja v tujih valutah tako,
da so neto tečajne marže na deviznih trgih (podjetniškem, menjalniškem in medbančnem)
znašale 210.000 EUR ob koncu poslovnega leta.
Poslovanje z dolžniškimi vrednostnimi papirji
Kriza na finančnih trgih, ki se je začela v drugi polovici 2008. leta, se je nadaljevala tudi v
2009. letu. Države iz celega sveta so kar po vrsti najavljale, da njihova gospodarstva
vstopajo v obdobje recesije. Centralne banke so se po svojih najboljših močeh trudile, da
ublažijo negotove razmere na trgih, večina njih pa je drastično znižala referenčne obrestne
mere, kar je znižalo zahtevane donose dolžniških vrednostnih papirjev. Zaradi zaostrenih
43

PROBANKA, d.d.
razmer na kreditnem trgu, se je izjemno povečal obseg na novo izdanih obveznic različnih
ročnosti. Na ta način so se zadolževala tako podjetja kot banke, luknje v državnih
proračunih pa so z novimi izdajami krpali tudi v večini držav.
Republika Slovenija je v 2009. letu izdala za 3 milijarde EUR obveznic. Znesek je
enakomerno razdelila na dve izdaji, ročnosti obveznic pa sta bile 5 in 15 let. Naloga
primarnih vpisnikov in uradnih vzdrževalcev likvidnosti državnih obveznic pa je bila
podeljena trem domačim in devetim tujim bankam.
V 2009. letu je banka sprejela 2. izdajo politike upravljanja z dolžniškimi vrednostnimi
papirji, v kateri je na bolj pregleden in sistematičen način opredelila novo razdelitev
portfeljev in podportfeljev. S tem je banka dodatno izboljšala preglednost posameznih
naložb, natančneje določila značilnosti portfeljev in podportfeljev, ter postavila okvirje za
vse nadaljnje naložbe v dolžniške vrednostne papirje.
Portfelj dolžniških vrednostnih papirjev je konec 2009. leta znašal 181,7 milijonov EUR, kar
je v primerjavi s koncem leta 2008 za 46 milijonov EUR več. Naložbe v obveznice, ki so na
ECB listi in jih lahko banka uporabi za refinanciranje pri ECB, so se v primerjavi z 2008.
letom v 2009. letu zmanjšale za dobre 3 milijone EUR in so konec 2009. leta znašale 119,8
milijona EUR. Do povečanja portfelja je prišlo predvsem zaradi povečanja naložb v
slovenske zakladne menice, ki so prav tako primerno premoženje za zastavo pri
refinanciranju pri ECB, v katerih je imela banka konec leta za 49,1 milijona EUR naložb. S
tem je povečala razpoložljivo sekundarno likvidnost, hkrati pa z naložbo v slovenske
državne vrednostne papirje povečala varnost celotnega portfelja.
Banka je v 2009. letu ostala primarni vpisnik zakladnih menic Ministrstva za finance RS. V
petih avkcijah so bile investitorjem ponujene dve izdaji 12-mesečnih v skupni vrednosti
750 milijonov EUR, tri izdaje 6-mesečnih v skupni vrednosti 155,8 milijona EUR in štiri
izdaje 3-mesečnih zakladnih menic v skupni vrednosti 159,24 milijona EUR. Banka je
uspešno sodelovala na avkcijah in v svojem imenu in za svoj račun kupila za 54 milijonov
EUR zakladnih menic raznih ročnosti. Zaradi precejšnega zmanjšanja števila nebančnih
vpisnikov, banka v 2009. letu ni nastopala v vlogi posrednika.
Banka je v 2009. letu izdala podrejeno obveznico s fiksno obrestno mero v višini 7,0 % v
emisijski vrednosti 15 mio EUR in zapadlostjo v 2016. letu. Obveznica z oznako PRB11 je
bila z 29. 12. 2009 uvrščena na borzni trg Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana.
Banka je tako imela konec 2009. leta na borznem trgu Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana,
uvrščene štiri serije podrejenih obveznic (PRB7, PRB8, PRB9 in PRB11) v skupni nominalni
vrednosti 61,2 milijona evrov ter eno serijo navadne obveznice (PRB10) v nominalni
vrednosti 30,0 milijonov evrov.
44

PROBANKA, d.d.
Investicijsko bančništvo
V okviru investicijskega bančništva se opravljajo storitve borznega posredništva na
domačem in tujih trgih vrednostnih papirjev, individualno upravljanje premoženja strank,
upravljanje pokojninskega sklada, kritnega sklada pokojninske družbe, lastnega portfelja
vrednostnih papirjev ter izvajajo investicije v kapitalske naložbe. PROBANKA, d.d. je
članica Ljubljanske borze d.d. z dovoljenjem Agencije za trg vrednostnih papirjev in Banke
Slovenije za opravljanje vseh vrst poslov z vrednostnimi papirji.
10.2. Glavni trgi
Glavni trg izdajatelja je Republika Slovenija.
Finančna skupina Probanke je primarno banka, ki se osredotoča na slovenskega komitenta,
ki mu ponuja celoten splet produktov, tudi nišnih, ki za večje financne sisteme mogoče ne
predstavljavo dovolj velike ekonomije obsega.
Seveda pa rast prinaša s seboj tudi ugotovitev, da mora PROBANKA, d.d. v svojem
poslovanju preseči slovenski finančni prostor ne samo v zagotavljanju produktov in
storitev, ampak tudi s svojo fizično prisotnostjo. Samo na ta način lahko svojim
komitentom ponudi kompetenten servis z dobrim poznavanjem okolja tudi na drugih trgih
in hkrati seveda širi krog komitentov z novih območij. Zato se je banka odločila postopoma
vstopati tudi na območja držav bivše Jugoslavije, in sicer z ustanovitvijo odvisnih družb,
torej s tako imenovano organsko rastjo.
10.3. Konkurenčni položaj izdajatelja
PROBANKA, d.d. se je v bančnem sistemu uveljavila kot srednje velika univerzalna banka,
namenjena tistim komitentom, ki zahtevajo visokokvalitetno storitev komercialnega in
investicijskega bančništva.
Za banko konkurenco predstavljajo tako velike univerzalne banke, ki delujejo na področju
Slovenije, kot tudi manjše banke, ki pa imajo vse poleg poslovanja s podjetji tudi
poslovanje s fizičnimi osebami. Vse večjo konkurenco predstavljajo tudi podružnice tujih
bank.
Bilančna vsota Probanke je na dan 31.12.2009 znašala 1,274 milijonov evrov in je
predstavljala 6 % povečanje glede na preteklo leto. Banka je z 2,48-% tržnim deležem v
letu 2009 ohranila svoj tržni položaj in zasedala 12. mesto v slovenskem bančnem sistemu.
Spodbudni so tudi nekateri posamezni rezultati, ki so konec leta 2009 pokazali, da beleži
banka z 18-% rastjo vlog nebančnega sektorja bolšji rezultat kot bančni sistem, ki dosega
14-% rast, in medtem ko bančni sistem beleži 5-% rast vlog prebivalstva, beleži Probanka
19-% rast. Prav tako se je v letu 2009 povečalo kreditiranje nebančnega sektorja za 6 %,
medtem ko je rast kreditov v istem obdobju v bančnem sistemu dosegla zgolj 0,6-%.
Prepoznamo lahko, da se naš kakovosten odnos z vsemi deležniki odraža v dejstvu, da
Probanka kljub neugodnim razmeram na finančnih trgih ohranja in povečuje zaupanje svojih
komitentov in delničarjev ter nadaljuje z rastjo obsegov poslovanja, rastjo kapitala in
45

PROBANKA, d.d.
ohranja ciljno kapitalsko ustreznost. Bruto dobiček banke je bil s 6.5 mio EUR v letu 2009
primeren rezultat glede na razmere, v katerih je bil uresničen, in tudi ustrezen za
nadaljevanje sprejete dividendne politike banke.
V 2009. letu smo v Probanki uresničili še druge cilje, od prenove in bistvene razširitve
poslovnih prostorov v Ljubljani, do tega, da smo z do sedaj najvišjim prometom na
Ljubljanski borzi in 14 % deležem na 1. mestu med članicami Ljubljanske borze.
11. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA
Finančna skupina Probanke je finančna institucija, ki ji notranja organizacijska struktura
omogoča fleksibilnost in hitro odzivnost, hkrati pa določa izpolnjevanje vseh temeljnih
nalog, ki so postavljene pred finančno institucijo ne glede na njeno velikost.
Organizacijska shema Finančne skupine Probanke:
Finančna skupina Probanke
PROBANKA, d.d
100 % 100 %
100 % 100 %
Probanka upravljanje
premoženja d.o.o.
(Slovenija)
Probanka Leasing d.o.o.
(Slovenija)
Probanka
Nepremičnine
d.o.o.
(Slovenija)
PROleasing d.o.o.
(Hrvaška)
Dejavnosti poslovanja Finančne skupine Probanke:
- V Probanki, d.d. se izvajajo vsi posli komercialnega in investicijskega bančništva.
- V Probanki upravljanje premoženja d.o.o. se izvaja dejavnost upravljanja z
investicijskimi skladi.
- V leasing družbah se izvaja dejavnost časovnega zakupa, poslovnega najema vozil,
opreme in nepremičnin v Sloveniji in na Hrvaškem.
- V Probanki Nepremičnine d.o.o. se izvaja dejavnost upravljanja in trgovanja z
nepremičninami.
V družbah za opravljanje dejavnosti leasinga, družbi za poslovanje z nepremičninami in
družbi za upravljanje z investicijskimi skladi ima banka 100-% delež ter v skladu z
Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in v skladu s Sklepom o nadzoru bank
in hranilnic na konsolidirani osnovi uporablja metodo popolne konsolidacije.
46

PROBANKA, d.d.
11.1. Poslovna mreža
PROBANKA, d.d. - PE MARIBOR
Trg Leona Štuklja 12, 2000 Maribor
Borut Bizjak, direktor
e-mail: borut.bizjak@probanka.si
tel.: 02/252 05 00
fax: 02/252 05 79
Poslovalnica Trg Leona Štuklja
Trg Leona Štuklja 12, 2000 Maribor
tel.: 02/252 05 73
fax: 02/252 05 79
Poslovalnica Gosposka
Gosposka 23, 2000 Maribor
tel.: 02/252 05 99
fax: 02/252 05 69
Poslovalnica Pobrežje
Puchova 1, 2000 Maribor
Tel: 02/480 32 50
fax: 02/480 32 53
Poslovalnica Tabor
Tržaška 14, 2000 Maribor
tel.: 02/330 32 00
fax: 02/331 17 02
Poslovalnica Ruše
Mariborska cesta 31, 2342 Ruše
tel.: 02/673 02 90
fax: 02/673 02 99
Agencija Murska Sobota
Ul. Staneta Rozmana 16, 9000 Murska
Sobota
tel.: 02/521 42 71
fax: 02/521 42 79
PROBANKA, d.d. - PE LJUBLJANA
Slovenska 54, 1000 Ljubljana
Janja Nučič, direktorica
e-mail: jana.nucic@probanka.si
tel.: 01/475 04 00
fax: 01/475 04 38
Poslovalnica Ljubljana
Slovenska 54, 1000 Ljubljana
tel: 01/475 04 44
fax:01/475 04 30
PROBANKA, d.d. - PE KRANJ
Koroška 1, 4000 Kranj
Hermina Krt, direktorica
e-mail: hermina.krt@robanka.si
tel.: 04/280 16 00
fax: 04/201 27 46
Poslovalnica Kranj
Koroška 1, 4000 Kranj
tel.: 04/280 16 20
fax: 04/201 27 46
PROBANKA, d.d. - PE KOPER
Pri Velikih vratih 1-3, 6000 Koper
mag. Pavao Hajdinjak, direktor
e-mail: pavao.hajdinjak@probanka.si
tel.: 05/614 70 11
fax: 05/627 21 37
Poslovalnica Koper
Pri Velikih vratih 1-3, 6000 Koper
tel.: 05/614 70 17
fax: 05/627 21 37
PROBANKA, d.d. - PE KOROŠKA
Cankarjeva 1, 2380 Slovenj Gradec
Rudolf Rajzer, direktor
e-mail: rudolf.rajzer@probanka.si
tel.: 02/882 70 00
fax: 02/882 70 70
Poslovalnica Slovenj Gradec
Cankarjeva 1, 2380 Slovenj Gradec
tel.: 02/882 70 30
fax: 02/882 70 35
Agencija Ravne na Koroškem
Partizanska 4, 2390 Ravne na Koroškem
tel.: 02/821 79 00
fax: 02/821 79 10
PROBANKA, d.d. - PE CELJE
Stanetova 7, 3000 Celje
Andrejka Bizjak Bosilj, direktorica
e-mail: andrejka.bizjak@probanka.si
tel.: 03/428 48 72
fax: 03/428 48 71
Poslovalnica Celje
Stanetova 7, 3000 Celje
tel.: 03/428 48 76
fax: 03/428 48 71
PROBANKA, d.d. - PE NOVO MESTO
Stanetova 7, 3000 Celje
Nataša Derganc Štajdohar, direktorica
e-mail: natasa.derganc.stajndohar@probanka.si
tel.: 07/394 24 50
fax: 07/394 24 54
Poslovalnica Novo mesto
Stanetova 7, 3000 Celje
tel.: 07/394 24 56
fax: 07/394 24 59
47

PROBANKA, d.d.
11.2. Odvisnost izdajatelja od drugih subjektov znotraj skupine
Izdajatelj je nosilec finančne skupine, ki jo sestavljajo:
Probanka upravljanje premoženja d.o.o.
skladov
Probanka Leasing d.o.o.
Probanka Nepremičnine d.o.o.
PROleasing d.o.o.
Družba za upravljanje investicijskih
Družba za izvajanje leasing dejavnosti
Družba za nepremičninsko dejavnost
Družba za izvajanje leasing dejavnosti
Izdajatelj ima 100-% lastniški delež v vseh odvisnih družbah. Izdajatelj tudi ni neposredno
in/ali posredno pomembno odvisen od ostalih subjektov znotraj skupine.
12. INFORMACIJE O TRENDIH
12.1. Izjava izdajatelja o trendih
Izdajatelj meni, da od zadnjih objavljenih revizijsko pregledanih računovodskih izkazov, ki
so bili 23.04.2010 objavljeni na spletnih straneh SEOnet in spletnih straneh banke, ni bilo
nobenih neugodnih sprememb v njegovih pričakovanjih glede razmer, v katerih opravlja
svojo dejavnost.
12.2. Trendi, negotovosti, zahteve, zaveze in dogodki, ki lahko pomembno
vplivajo na izdajateljevo poslovanje
Pomembnejši eksogeni dejavniki, ki bodo v prihodnje vplivali na poslovanje bančnega
sistema, so splošne makroekonomske razmere, denarna politika ECB in posledično
gibanje referenčnih obrestnih mer ter stanje prizadetejših sektorjev gospodarstva kot je
gradbeništvo.
Posledice finančne krize in njeno nadaljevanje vplivajo na nižje rasti BDP in rasti
bančnega sistema, nižjo učinkovitost in likvidnost kapitalskih trgov, hitrejši umik vlog
države iz slovenskega bančnega sistema in povzročajo težave velikih gospodarskih
sistemov, ki vežejo veliko število manjših gospodarskih subjektov. Vse te znatno
spremenjene okoliščine pomembno vplivajo tudi na poslovanje Probanke.
Zahteve regulatorjev po povečanju kapitalske trdnosti bank (BASEL III) in spremembe, ki
jih prinašajo novele zakona o bančništvu in njihovih podzakonskih aktov vplivajo na
poslovanje bank v smeri zniževanja tveganj in povečane previdnosti bank pri poslovanju,
kar se zaenkrat odraža predvsem v zniževanju njihove kreditne aktivnosti. Uskladitve z
novimi regulatornimi spremembami bodo tako vplivale tudi na poslovanje Probanke v
prihodnjih letih.
48

PROBANKA, d.d.
V prihodnosti bi se lahko vpliv recesije odrazil kot začasna upočasnitev uresničevanja
nadaljnje organske rasti obsegov poslovanja Finančne skupine Probanke glede na
načrtovane. Kljub temu ocenjujemo, da bo rast obsega poslovanja Probanke, d.d. tudi v
prihodnje nad povprečjem slovenskega bančnega sistema.
12.3. Usmeritve in cilji Finančne skupine Probanke za 2010. leto
a) izpolnjevanje strategije razvoja Finančne skupine Probanke:
- najbolj prepoznavna srednje velika slovenska banka, usmerjena na osebno in
privatno bančništvo,
- zagotavljati komitentom učinkovito uporabo najsodobnejših distribucijskih poti pri
uporabi finančnih storitev,
- biti prisotni v vseh regijah Slovenije, v posameznih državah vzhodne Evrope pa s
posameznimi vrstami finančnih storitev.
b) Cilji Finančne skupine Probanke
VIDIK POSLOVANJA S KOMITENTI:
- povečevati tržne deleže v slovenskem finančnem prostoru,
- širitev dejavnosti finančne skupine Probanke na področju pravnega in davčnega
svetovanja,
- nadgrajevanje elektronskih tržnih kanalov (E-bančništvo),
- pri razvoju produktov upoštevati dodano vrednost za komitenta in profil tveganja
investitorja,
- izgraditev kvalitetnega in profesionalnega odnosa s komitentom/investitorjem in
stalno preverjanje njegovega zadovoljstva.
VIDIK NOTRANJIH POSLOVNIH PROCESOV:
- biti učinkovito organiziran sistem z odličnim medorganizacijskim sodelovanjem,
- racionalno in odlično izvajanje poslovnih procesov v odnosu do interesnih
skupin,
- izpolnjevanje strateškega cilja: popolna kakovost skozi cel življenjski ciklus
produkta in/ali storitve ter odnos s komitentom,
- učinkovito upravljanje s poslovnimi procesi.
VIDIK RAZVOJA INTELEKTUALNEGA KAPITALA:
- usposabljati zaposlene v reševalce problemov ter v kreativne in inovativne člane
Finančne skupine Probanke, ki razumejo in izvajajo njeno filozofijo,
- strateški cilj nas vodi v nenehno učečo se institucijo, ki jo tvorijo sposobni,
kompetentni in lojalni ljudje,
- razvoj ključnih ljudi in teamov, ki razumejo filozofijo Finančne skupine Probanke.
49

PROBANKA, d.d.
13. NAPOVEDI ALI OCENE DOBIČKA
Izdajatelj ni predložil napovedi ali ocene dobička.
14. UPRAVNI, VODSTVENI IN NADZORNI ORGANI
14.1. Organi upravljanja
- Skupščina delničarjev
- Nadzorni svet:
- dr. Roman Glaser, predsednik
- Metod Zaplotnik, član
- Milivoj Dolar, član
- Stanislav Špindler, član
- Radovan Stonič, član
- Uprava:
- mag. Romana Pajenk, predsednica uprave
- Milana Lah, članica uprave
- Vito Verstovšek, član uprave
Revizijski odbor
- Silvester Zaman, predsednik
- Metod Zaplotnik, član
- Radovan Stonič, član
Članstvo uprave v nadzornih svetih nepovezanih družb:
mag. Romana Pajenk
- TRIMO, d.d.
- AVTOTEHNA d.d.
Vito Verstovšek
- Turboinštitut, d.d.
Članstvo nadzornega sveta v nadzornih svetih nepovezanih družb:
dr. Roman Glaser, predsednik
- Perutnina Ptuj – PIPO d.o.o. Čakovec
50

PROBANKA, d.d.
Metod Zaplotnik
- ISKRA TELEKOM HOLDING, korporacijski center za telekomunikacije in raču- nalništvo,
d.d. Kranj,
- Iskratel Skopje d.o.o., Skopje
Stanislav Špindler
- OBRTNA ZADRUGA ŽELEZOPROMET z.o.o.
Radovan Stonič
- PERUTNINA PTUJ reja perutnine, proizvodnja krmil, perutninskega mesa in izdelkov,
trgovina in storitve d.d.
- MEDALJON upravljanje drugih družb d.d.
Lastniški deleži uprave in nadzornega sveta
Število delnic in deležev v delniškem kapitalu posameznih članov uprave banke in
nadzornega sveta banke na dan 18.11.2010.
UPRAVA
Število
delnic
Delež v
delniškem
kapitalu
Mag. Romana Pajenk,
predsednica uprave 6.804 0,179 %
Milana Lah, članica uprave 2.838 0,075 %
Vito Verstovšek, član uprave 0 0,000 %
UPRAVA SKUPAJ 9.642 0,254 %
NADZORNI
SVET
Dr. Roman Glaser 7.669 0,202 %
Metod Zaplotnik
214 0,006 %
Milivoj Dolar
653 0,017 %
Radovan Stonič 1.508 0,04 %
Stanislav Špindler 2.289 0,060 %
NADZORNI SVET SKUPAJ 12.333 0,325 %
51

PROBANKA, d.d.
14.2. Nasprotje interesov organov upravljanja
Izdajatelj v zadnjem letu s člani uprave in nadzornega sveta ali z osebami, povezanimi s
člani uprave in nadzornega sveta, ni sklenil poslov, ki presegajo okvir rednega poslovanja
izdajatelja.
V skladu s tem izdajatelj izjavlja, da med člani uprave in nadzornega sveta ne pozna
nobenega nasprotja interesov, med opravljanjem njihove funkcije in njihovimi osebnimi
koristmi.
14.3. Režim upravljanja podjetij
Izdajatelj je banka, ki je organizirana in posluje v skladu z zakonodajo in z režimom
upravljanja podjetij, ki velja v Republiki Sloveniji.
Kodeks upravljanja javnih delniških družb je bil sprejet 18. 3. 2004 (spremenjen in
dopolnjen 14. 12. 2005, 5. 2. 2007 in 8. 12. 2009). Kodeks je javno dostopen na spletnih
straneh Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana (http://www.ljse.si).
Izjava je del poslovnega dela letnega poročila PROBANKE, d.d. za poslovno leto 2009.
PROBANKA, d.d. je banka, organizirana v skladu z veljavno zakonodajo v Republiki
Sloveniji, predvsem Zakonom o bančništvu (ZBan-1) in predpisi, izdanimi na njegovi
podlagi, ter Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1). PROBANKA, d.d. ima dvotirni
sistem upravljanja z upravo in nadzornim svetom.
PROBANKA, d.d. oziroma njeno upravljanje in vodenje so skladni z večino določb Kodeksa
upravljanja javnih delniških družb (v nadaljnjem besedilu: Kodeks), odstopanje od
posameznih določb z obrazložitvijo razlogov odstopanja za tiste določbe Kodeksa, za katere
Kodeks zahteva takšno obrazložitev, pa je navedeno v nadaljevanju.
Točka 1.1.1.
Osnovni cilj delniške družbe, ki opravlja pridobitno dejavnost, je maksimiranje vrednosti
družbe. Ta in drugi cilji, ki jih družba zasleduje pri opravljanju svoje dejavnosti, naj bodo
zapisani v statutu družbe. Probanka, d.d. osnovnega cilja, ki ga navaja Kodeks, ter drugih
ciljev, ki jih zasleduje, nima zapisanih v svojem statutu. Osnovni cilj Probanke, d.d. je
vsekakor tisti, ki je naveden v tej točki Kodeksa, to je dolgoročna rast podjema ob
maksimiranju vrednosti enote lastniškega kapitala. V tem, kako Probanka, d.d. dosega svoj
cilj, pa je le-ta omejena, saj lahko opravlja le dejavnost, ki ji jo je dovoljeno opravljati po
ZBan-1 (bančne storitve, vzajemno priznane finančne storitve, dodatne finančne storitve,
druge finančne storitve in pomožne storitve, vse na podlagi 6.-12. člena ZBan-1). Probanka,
d.d. torej zasleduje tipični cilj v (tržnem) gospodarstvu glede na svojo (dopustno)
dejavnost. Zaradi tega Probanka, d.d. v svojem statutu ciljev posebej ne zapisuje.
52

PROBANKA, d.d.
Točka 1.2.1.
Delnice družbe naj bodo izdane v skladu z načelom “ena delnica, en glas”. Odstopanje od te
točke je posledica dveh razredov delnic Probanke, d.d. Probanka, d.d. ima tudi prednostne
kosovne delnice, ki ne zagotavljajo glasovalne pravice.
Točka 1.2.2.
Če pri delnicah družbe obstajajo delnice brez glasovalne pravice oziroma delnice z
omejitvami glasovalne pravice, naj družba javno razkrije njihovo vrsto, obseg ter pravice, ki
iz njih izhajajo. Probanka, d.d. ni posebej javno objavljala vrste, obsega ter pravic, ki
izhajajo iz delnic posameznega razreda. Določbe (in informacije) glede tega vsebuje statut
banke, ki je dostopen v skladu z Zakonom o sodnem registru na spletnih straneh Agencije
Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – AJPES http://www.ajpes.si/prs/.
Vsebina pravic, ki izhajajo iz prednostnih delnic, je vpisana tudi v centralni register
nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi Klirinško depotna družba d.d., Ljubljana
(KDD) in je javno dostopna na spletnih straneh KDD
http://www.kdd.si/vrednostni_papirji/iskalnik_po_vp.
Točka 1.2.5.
V primeru povečanja ali zmanjšanja osnovnega kapitala družbe ter v primeru pridobivanja
oziroma odsvajanja lastnih delnic družbe naj družba skladno z načelom enake obravnave
delničarjev upošteva določila o prednostni pravici delničarjev v sorazmerju z njihovim
deležem v kapitalu družbe. Probanka, d.d. pri korporacijskih dejanjih, navedenih v točki
1.2.5. Kodeksa, upošteva prednostno pravico delničarjev skladno z načelom enake
obravnave delničarjev. Skupščina banke je v preteklosti pooblastila upravo, da je izključila
prednostno pravico delničarjev, v trenutno veljavnem statutu pa takšna možnost ni
predvidena.
Točka 3.3.10.
Število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu naj bo določeno s statutom. V skladu s
4. odstavkom 60. člena ZBan-1 se za banko ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja
sodelovanje delavcev pri upravljanju, glede predstavnikov delavcev v upravi in nadzornem
svetu.
Točka 3.4.6.
Zavarovanje odškodninske odgovornosti v zvezi z opravljanjem nalog članov nadzornih
svetov naj varuje interese družbe in ne članov nadzornega sveta. Člani nadzornega sveta
Probanke, d.d. niso zavarovani.
Točka 3.5.5.
Natančnejše kriterije družbe za presojo obstoja nasprotja interesov ter postopke ravnanja v
zvezi z njim naj družba določi v poslovniku nadzornega sveta, statutu ali v posebnem
kodeksu upravljanja družbe. Priporoča se, da se glede postopka določijo vsaj naslednji
ukrepi:
- posamezni član nadzornega sveta pojasni nasprotje interesov in se vzdrži glasovanja,
53

PROBANKA, d.d.
- v utemeljenih primerih lahko pred glasovanjem predsednik nadzornega sveta zahteva od
članov nadzornega sveta, naj izjavijo, ali imajo glede zadeve, ki je predmet glasovanja,
nasprotje interesov,
- če se član nadzornega sveta, pri katerem obstoji nasprotje interesov, sam ne izloči iz
glasovanja, naj o zadržku odloči nadzorni svet z glasovanjem vseh prisotnih članov pred
glasovanjem o sami zadevi,
- dejstvo, da se je posamezni član nadzornega sveta vzdržal glasovanja iz razloga nasprotja
interesov, ter morebitna pojasnila ali izjave članov nadzornega sveta v zvezi s tem naj se
zapišejo v zapisnik seje nadzornega sveta.
Probanka, d.d. v svojih aktih ne določa natančnejših kriterijev za presojo obstoja nasprotja
interesov ter postopkov ravnanja v zvezi z njim. Nastop stanja nasprotja interesov
preprečujejo določbe ZBan-1, ki podrobneje in bančnemu poslovanju primerno določajo,
katera oseba ne more biti član nadzornega sveta in katere pogoje mora član nadzornega
sveta banke izpolnjevati.
Poglavje 3.6., 3.7., 3.8. in 3.9.
Nadzorni svet Probanke, d.d. je v 2007. letu imenoval revizijsko komisijo v skladu z 280. čl.
ZGD-1 in 75. čl. ZBan-1. Glede na število članov nadzornega sveta nadzorni svet ni
ustanovil komisije za imenovanja in komisije za prejemke.
Točka 4.3.
Statut naj določa, za katere vrste poslov je uprava dolžna pridobiti soglasje nadzornega
sveta, pri čemer naj te omejitve ne bodo takšne vrste, da bi po nepotrebnem ovirale delo
uprave. Pridobitev takšnega soglasja lahko nadzorni svet izjemoma zahteva tudi s sklepom.
Statut Probanke, d.d. ne določa vrste poslov, za katere je uprava banke dolžna pridobiti
soglasje nadzornega sveta, niti ni takšna dolžnost uprave določena s sklepom nadzornega
sveta. Kdaj mora uprava pridobiti soglasje nadzornega sveta, določa ZBan-1.
15. VEČJI DELNIČARJI
Deset največjih delničarjev Probanke, d.d. na dan 09.11.2010:
Delničar
Skupno
število
delnic
Število
rednih
delnic
54
Število
prednostnih
delnic
Delež rednih
delnic
Delež glede
na vsoto
števila rednih
in
prednostnih
delnic
MEDALJON d.d. 679.012 679.012 0 19,99 % 17,90 %
PERUTNINA PTUJ d.d. 459.955 459.955 0 13,54 % 12,12 %
AVTOTEHNA d.d. 336.907 336.907 0 9,92 % 8,88 %
GORENJE, d.d. 280.373 280.373 0 8,25 % 7,39 %
TRIMO, d.d. 266.942 266.942 0 7,86 % 7,04 %
Pivovarna Laško, d.d. 213.115 213.115 0 6,27 % 5,62 %
JUTEKS, d.d. 150.000 150.000 0 4,99 % 3,95 %
SGP KOGRAD-IGEM DRAVOGRAD d.d. 122.684 120.184 2.500 4,12 % 3,23 %
ISKRA TELEKOM HOLDING, d.d. Kranj 90.450 90.450 0 3,54 % 2,38 %
ISKRATEL, d.o.o., Kranj 87.915 79.200 8.715 2,36 % 2,32 %

PROBANKA, d.d.
Opomba: Osnovni kapital PROBANKE, d.d. je razdeljen na 3.399.814 rednih delnic (z glasovalno pravico) in 400.000 prednostnih delnic (brez glasovalne pravice). Vse te delnice še
niso izražene v nematerializirani obliki, temveč je v nematerializirani obliki izdanih 3.397.603 rednih delnic (oznaka v centralnem registru PRBR) in 396.315 prednostnih delnic
(oznaka v centralnem registru PRBP). Deleži v tabeli so izračunani glede na število delnic, izraženih v nematerializirani obliki.
Delež glasovalnih pravic vsakega izmed zgoraj navedenih delničarjev je enak podatku v
koloni "Delež rednih delnic". Noben izmed zgoraj navedenih delničarjev nima deleža
glasovalnih pravic, ki bi odstopal od njegovega deleža rednih delnic.
16. FINANČNE INFORMACIJE O LASTNIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH,
FINANČNEM POLOŽAJU TER DOBIČKIH IN IZGUBAH IZDAJATELJA
16.1. Pretekle finančne informacije
V tem poglavju so predstavljeni revidirani nekonsolidirani računovodski izkazi (izkaz
finančnega položaja, izkaz poslovnega izida, izkaz sprememb lastniškega kapitala ter izkaz
denarnih tokov) izdajatelja za leti 2009 in 2008.
Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija (EU).
Osnovne računovodske usmeritve, ki jih izdajatelj uporablja pri sestavljanju
nekonsolidiranih in konsolidiranih računovodskih izkazov in podrobnejša pojasnila k
posameznim postavkam revidiranih nekonsolidiranih in konsolidiranih računovodskih
izkazov prospekta, so navedena v letnih poročilih Probanke in Finančne skupine Probanke,
ki so dostopna na sedežu izdajatelja ter na spletni strani www.probanka.si.
REVIDIRANI NEKONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI IZDAJATELJA PO MSRP
16.1.1. Izkaz poslovnega izida v obdobju od 01. 01. do 31. 12.
v tisočih EUR
2009 2008
Prihodki iz obresti in podobni prihodki 52.559 59.435
Odhodki za obresti in podobni odhodki (37.887) (44.918)
Čiste obresti 14.672 14.517
Prihodki iz dividend 1.377 6.822
Prihodki iz opravnin (provizij) 8.578 9.576
Odhodki za opravnine (provizije) (1.000) (1.825)
Čiste opravnine (provizije) 7.578 7.751
Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni
po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2.033 421
Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 6.257 2.043
Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 278 (1.258)
Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev
v posesti za prodajo 151 422
Drugi čisti poslovni dobički/izgube (166) (107)
Administrativni stroški (14.720) (15.129)
Amortizacija (1.549) (1.443)
Rezervacije 1.056 247
Oslabitve (10.507) (11.099)
DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA 6.460 3.187
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (975) 592
ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 5.485 3.779
55

PROBANKA, d.d.
Osnovni čisti dobiček/izguba na delnico (v EUR) 1,44 1,12
Popravljeni čisti dobiček/izguba na delnico (v EUR) 1,44 1,12
16.1.2. Izkaz vseobsegajočega donosa v obdobju od 01. 01. do 31. 12.
v tisoč EUR
2009 2008
Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi 5.485 3.779
Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi (1.250) (8.242)
Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s
finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo (1.519) (10.514)
Dobički/izgube pripoznane v presežku iz prevrednotenja (1.305) (15.223)
Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid (214) 4.709
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa 269 2.272
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI 4.235 (4.463)
16.1.3 Izkaz finančnega položaja na dan 31.12.
SREDSTVA
v tisoč EUR
2009 2008
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 26.501 101.736
Finančna sredstva, namenjena trgovanju 68.811 74.542
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 149.399 78.568
Krediti 905.237 796.313
- krediti bankam 70.219 27.549
- krediti strankam, ki niso banke 835.018 768.764
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 77.196 97.450
Obresti od finančnih sredstev - -
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 1.046 -
Opredmetena osnovna sredstva 28.022 26.608
Naložbene nepremičnine 829 829
Neopredmetena sredstva 734 641
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 6.388 4.188
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 2.186 4.272
- terjatve za davek 553 2.041
- odložene terjatve za davek 1.633 2.231
Druga sredstva 8.003 7.077
SKUPAJ SREDSTVA 1.274.352 1.192.224
OBVEZNOSTI
Finančne obveznosti do centralne banke 100.236 85.122
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 74 86
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1.053.965 987.499
- vloge bank 13.740 14.298
- vloge strank, ki niso banke 768.415 654.279
- krediti bank 180.106 243.850
- dolžniški vrednostni papirji 31.317 29.568
- podrejene obveznosti 60.387 45.504
Obresti za finančne obveznosti - -
Rezervacije 3.820 6.120
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 428 1.035
- obveznosti za davek - 490
- odložene obveznosti za davek 428 545
Druge obveznosti 3.545 4.313
SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.162.068 1.084.175
KAPITAL
Osnovni kapital 15.856 15.856
Kapitalske rezerve 76.263 76.263
Peresežek iz prevrednotenja (3.951) (2.701)
Rezerve iz dobička 7.772 7.772
56

PROBANKA, d.d.
Zadržani dobiček/izguba (vključno s čistim dobičkom/izgubo poslovnega leta) 16.344 10.859
SKUPAJ KAPITAL 112.284 108.049
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 1.274.352 1.192.224
ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI 348.037 392.887
16.1.4. Izkaz sprememb lastniškega kapitala od 01. 01. do 31. 12.
Osnovni
kapital
Kapitalsk
e rezerve
Presežek iz
prevrednotenja
Rezerve
iz
dobička
Zadržani
dobiček/izguba
vključno s čistim
dobičkom/izgubo
poslovnega leta
Skupaj
kapital
Stanje 01. januarja 2009 15.856 76.263 (2.701) 7.772 10.859 108.049
Vseobsegajoči donos poslovnega
leta po obdavčitvi
- - (1.250) - 5.485 4.235
Vpis (ali vplačilo) novega kapitala - - - - - -
Vračilo kapitala - - - - - -
Čisti nakup/prodaja lastnih delnic - - - - - -
Izplačilo (obračun) dividend/nagrad v
obliki delnic
- - - - - -
Izplačilo (obračun) dividend - - - - - -
Razporeditev čistega dobička v rezerve
iz dobička
- - - - - -
Poravnava izgube prejšnjih let - - - - - -
Drugo - - - - - -
Stanje 31. decembra 2009 15.856 76.263 (3.951) 7.772 16.344 112.284
BILANČNI DOBIČEK 2009. LETA 16.344
Stanje 01 januarja 2008 12.240 53.361 5.541 5.751 13.433 90.326
Vseobsegajoči donos poslovnega
leta po obdavčitvi
- - (8.242) - 3.779 (4.463)
Vpis (ali vplačilo) novega kapitala 3.616 22.902 - - - 26.518
Vračilo kapitala - - - - - -
Čisti nakup/prodaja lastnih delnic - - - - - -
Izplačilo (obračun) dividend/nagrad v
obliki delnic
- - - - - -
Izplačilo (obračun) dividend - - - - (4.399) (4.399)
Razporeditev čistega dobička v rezerve
iz dobička
- - - 2.021 (2.021) -
Poravnava izgube prejšnjih let - - - - - -
Drugo - - - - 67 67
Stanje 31. decembra 2008 15.856 76.263 (2.701) 7.772 10.859 108.049
BILANČNI DOBIČEK 2008. LETA 10.859
16.1.5. Izkaz denarnih tokov v obdobju od 01. 01. do 31. 12. (po
neposredni metodi oz. različici I)
v tisoč EUR
2009 2008
Denarni tokovi pri poslovanju
Prejete obresti 52.559 59.667
Plačane obresti (37.887) (42.496)
Prejete dividende 1.518 6.391
Prejete provizije 8.498 9.692
Plačane provizije (1.101) (1.838)
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjene po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida
2.584 1.429
Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjene po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida
(551) (1.008)
Čisti dobički/izgube iz trgovanja 586 1.162
Plačila zaposlencem in dobaviteljem (14.713) (14.575)
Drugi prejemki 303 559
Drugi izdatki (404) (470)
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 11.392 18.513
57

PROBANKA, d.d.
Spremembe poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov)
- Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 659 28.138
- Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov (70.343) (27.141)
- Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev 1.735 716
(67.949) 1.713
Sprememba poslovnih obveznosti:
- Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju (41) -
- Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti 114.934 28.807
- Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni
vrednosti
5.777 24.086
- Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti (730) 2.309
119.940 55.202
Denarni tokovi pri poslovanju 63.383 75.428
(Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb 1.274 (2.807)
Neto denarni tokovi pri poslovanju 64.657 72.621
Denarni tokovi pri naložbenju
Prejemki pri naložbenju
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 49 222
Prejemki pri prodaji neopredmetenih sredstev - 12
Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti 23.343 3.632
Drugi prejemki iz naložbenja 41.174 20.409
64.566 24.275
Izdatki pri naložbenju
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (3.834) (5.558)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) (256) (261)
(Izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih, skupaj obvladovanih in odvisnih družb) (2.200) -
(Izdatki za nekratkoročna sredstva ali obveznosti v posesti za prodajo)
(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) (3.561) (3.657)
(Drugi izdatki pri naložbenju) (116.988) (105.553)
(126.839) (115.029)
Neto denarni tokovi pri naložbenju (62.273) (90.754)
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki pri financiranju
Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti 15.000 -
Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov - 26.518
Drugi prejemki, povezani s financiranjem 885.432 2.746.532
900.432 2.773.050
Izdatki pri financiranju
(Plačane dividende) - (4.383)
(Odplačila podrejenih obveznosti) (1.984) (6.500)
(Druga izplačila, povezana s financiranjem) (932.352) (2.642.155)
(934.336) (2.653.038)
Neto denarni tokovi pri financiranju (33.904) 120.012
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike (24) (150)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (31.520) 101.879
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 122.969 21.240
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja 91.425 122.969
Objavo računovodskih izkazov za obdobje 01. 01. do 31. 12. 2009 je uprava banke
potrdila dne 31. marec 2010:
Vito Verstovšek Milana Lah mag. Romana Pajenk
član uprave članica uprave predsednica uprave
58

PROBANKA, d.d.
16.2. Konsolidirani računovodski izkazi bančne skupine in pojasnila
V tem poglavju so predstavljeni revidirani konsolidirani računovodski izkazi (izkaz
finančnega položaja, izkaz poslovnega izida, izkaz sprememb lastniškega kapitala ter izkaz
denarnih tokov) izdajatelja za leti 2008 in 2007.
Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija (EU).
V konsolidirane računovodske izkaze so poleg matične družbe PROBANKA, d.d. vključene
naslednje odvisne družbe, v 100%-ni lasti banke:
- Probanka upravljanje premoženja d.o.o.,
- Probanka Leasing d.o.o. Maribor,
- Probanka Nepremičnine d.o.o., in
- PROleasing Rijeka, d.o.o.
Konsolidirani računovodski izkazi so izdelani na osnovi predpostavke enotnega podjetja na
osnovi zbirnih računovodskih izkazov po metodi popolne konsolidacije z izločitvijo
medsebojnih poslovnih dogodkov znotraj skupine.
16.2.1. Konsolidirani izkaz poslovnega izida v obdobju od 01. 01. do 31. 12.
v tisoč EUR
2009 2008
Prihodki iz obresti in podobni prihodki 54.413 62.340
Odhodki za obresti in podobni odhodki (39.964) (48.241)
Čiste obresti 14.449 14.099
Prihodki iz dividend 125 2.986
Prihodki iz opravnin (provizij) 11.056 13.211
Odhodki za opravnine (provizije) (1.114) (1.991)
Čiste opravnine (provizije) 9.942 11.220
Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni
po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2.033 183
Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 6.464 763
Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 278 (1.300)
Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev
v posesti za prodajo 693 1.153
Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.407 2.518
Administrativni stroški (17.309) (18.413)
Amortizacija (2.589) (2.353)
Rezervacije 1.029 271
Oslabitve (10.959) (10.882)
DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA 6.563 245
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (1.351) 326
ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 5.212 571
59

PROBANKA, d.d.
16.2.2. Konsolidiran izkaz vseobsegajočega donosana dan 31. 12.
v tisoč EUR
2009 2008
Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi 5.212 571
Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi (1.175) (8.305)
Čisti dobički/izgube, pripoznani v uskupinjevalnem popravku kapitala 41 (37)
Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja 41 (37)
Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi
sredstvi razpoložljivimi za prodajo (1.476) (10.547)
Dobički/izgube pripoznane v presežku iz prevrednotenja (1.299) (18.739)
Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid (177) 8.192
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa 260 2.279
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI 4.037 (7.734)
16.2.3. Konsolidiran izkaz finančnega položaja na dan 31. 12.
SREDSTVA
v tisoč EUR
2009 2008
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 26.501 102.439
Finančna sredstva, namenjena trgovanju 70.576 76.392
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 149.433 78.950
Krediti 924.902 819.507
- krediti bankam 70.902 27.781
- krediti strankam, ki niso banke 854.000 791.726
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 77.196 97.450
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustaljeno poslovanje 1.046 -
Opredmetena osnovna sredstva 32.858 32.241
Naložbene nepremičnine 15.448 15.960
Neopredmetena sredstva 845 908
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 2.513 5.082
- terjatve za davek 565 2.602
- odložene terjatve za davek 1.948 2.480
Druga sredstva 27.492 23.051
SKUPAJ SREDSTVA 1.328.810 1.251.980
OBVEZNOSTI
Finančne obveznosti do centralne banke 100.236 85.122
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 74 86
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1.104.519 1.042.361
- vloge bank 13.740 14.298
- vloge strank, ki niso banke 767.033 653.421
- krediti bank 231.374 298.811
- krediti strank, ki niso banke 668 759
- dolžniški vrednostni papirji 31.317 29.568
- podrejene obveznosti 60.387 45.504
Rezervacije 3.900 6.182
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 577 1.178
- obveznosti za davek 132 619
- odložene obveznosti za davek 445 559
Druge obveznosti 5.584 7.217
SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.214.890 1.142.146
KAPITAL
Osnovni kapital 15.856 15.856
Kapitalske rezerve 76.263 76.263
Peresežek iz prevrednotenja (3.930) (2.755)
Rezerve iz dobička 8.534 8.496
Zadržani dobiček/izguba (vključno s čistim dobičkom/izgubo poslovnega leta) 17.197 11.974
SKUPAJ KAPITAL 113.920 109.834
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 1.328.810 1.251.980
ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI 347.535 390.330
60

PROBANKA, d.d.
16.2.4. Konsolidirani sprememb lastniškega kapitala kapitala od 01. 01. do
31. 12.
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Presežek iz
prevrednotenja
Rezerve
iz
dobička
Zadržani
dobiček/izguba
vključno s čistim
dobičkom/izgubo
poslovnega leta
v tisoč EUR
Skupaj
kapital
Stanje 01. januarja 2009 15.856 76.263 (2.755) 8.496 11.974 109.834
Vseobsegajoči donos poslovnega
leta po obdavčitvi
- - (1.175) - 5.212 4.037
Vpis (ali vplačilo) novega kapitala - - - - - -
Vračilo kapitala - - - - - -
Čisti nakup/prodaja lastnih delnic - - - - - -
Izplačilo (obračun) dividend/nagrad v
obliki delnic
- - - - - -
Izplačilo (obračun) dividend - - - - - -
Razporeditev čistega dobička v rezerve
iz dobička
- - - 38 (38) -
Poravnava izgube prejšnjih let - - - - - -
Drugo* - - - - 49 49
Stanje 31. decembra 2009 15.856 76.263 (3.930) 8.534 17.197 113.920
BILANČNI DOBIČEK 2009. LETA 17.197
Stanje 01 januarja 2008 12.240 53.361 5.550 6.078 18.153 95.382
Vseobsegajoči donos poslovnega
leta po obdavčitvi
- - (8.305) - 571 (7.734)
Vpis (ali vplačilo) novega kapitala 3.616 22.902 - - - 26.518
Vračilo kapitala - - - - - -
Čisti nakup/prodaja lastnih delnic - - - - - -
Izplačilo (obračun) dividend/nagrad v
obliki delnic
- - - - - -
Izplačilo (obračun) dividend - - - - (4.399) (4.399)
Razporeditev čistega dobička v rezerve
iz dobička
- - - 2.418 (2.418) -
Poravnava izgube prejšnjih let - - - - - -
Drugo* - - - - 67 67
Stanje 31. decembra 2008 15.856 76.263 (2.755) 8.496 11.974 109.834
BILANČNI DOBIČEK 2008. LETA 11.974
16.2.5. Konsolidirani izkaz denarnih tokov v obdobju od 01. 01. do 31. 12.
(po neposredni metodi oz. različici I)
Denarni tokovi pri poslovanju
61
v tisoč EUR
Pojasnilo 2009 2008
Prejete obresti 54.413 62.518
Plačane obresti (39.964) (45.819)
Prejete dividende 266 2.511
Prejete provizije 10.976 13.327
Plačane provizije (1.215) (2.004)
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjene
po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2.584 1.429
Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjene
po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (551) (1.008)
Čisti dobički/izgube iz trgovanja 637 1.065
Plačila zaposlencem in dobaviteljem (17.302) (17.859)
Drugi prejemki 4.030 4.060
Drugi izdatki (658) (721)
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih
sredstev in obveznosti 13.216 17.499
Spremembe poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov)
- Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih
trgovanju 1.640 29.117

PROBANKA, d.d.
- Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov (66.655) (23.187)
- Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev (2.326) (2.869)
(67.341) 3.061
Sprememba poslovnih obveznosti:
- Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po
odplačni vrednosti 110.589 33.930
- Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev,
merjenih po odplačni vrednosti 5.777 24.086
- Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti (2.153) 2.284
114.172 60.300
Denarni tokovi pri poslovanju 60.047 80.860
(Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb 2.071 (3.707)
Neto denarni tokovi pri poslovanju 62.118 77.153
Denarni tokovi pri naložbenju
Prejemki pri naložbenju
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin 460 230
Prejemki pri prodaji neopredmetenih sredstev - 12
Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti 23.343 3.632
Drugi prejemki iz naložbenja 41.174 26.037
64.977 29.911
Izdatki pri naložbenju
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin) (4.079) (9.725)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) (256) (365)
(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) (3.561) (3.657)
(Drugi izdatki pri naložbenju) (116.988) (111.242)
(124.884) (124.989)
Neto denarni tokovi pri naložbenju (59.907) (95.078)
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki pri financiranju
Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti 15.000 -
Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov - 26.518
Drugi prejemki, povezani s financiranjem 885.432 2.746.532
900.432 2.773.050
Izdatki pri financiranju
(Plačane dividende) - (4.383)
(Odplačila podrejenih obveznosti) (1.984) (6.500)
(Druga izplačila, povezana s financiranjem) (932.352) (2.642.155)
(934.336) (2.653.038)
Neto denarni tokovi pri financiranju (33.904) 120.012
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove
ustreznike (45) (183)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in denarnih
ustreznikov (31.693) 102.087
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 123.846 21.942
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja 92.108 123.846
Objavo računovodskih izkazov za obdobje 01. 01. do 31. 12. 2009 je uprava banke
potrdila dne 31. marec 2010:
Vito Verstovšek Milana Lah mag. Romana Pajenk
član uprave članica uprave predsednica uprave
62

PROBANKA, d.d.
16.3. Revidiranje letnih finančnih informacij
63

PROBANKA, d.d.
64

PROBANKA, d.d.
65

PROBANKA, d.d.
16.4. Zadnji medletni nekonsolidirani računovodski izkazi izdajatelja
16.4.1. Izkaz poslovnega izida v obdobju od 01. 01. do 30. 06.
v tisoč EUR
30.6.2010 30.6.2009
Prihodki iz obresti in podobni prihodki 25.944 26.898
Odhodki za obresti in podobni odhodki (15.324) (21.116)
Čiste obresti 10.620 5.782
Prihodki iz dividend 481 807
Prihodki iz opravnin (provizij) 3.708 3.948
Odhodki za opravnine (provizije) (411) (508)
Čiste opravnine (provizije) 3.297 3.440
Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni
po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 35 1.059
Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 1.886 4.743
Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik (182) 156
Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev
v posesti za prodajo (163) 10
Drugi čisti poslovni dobički/izgube (54) (52)
Administrativni stroški (7.717) (7.211)
Amortizacija (930) (743)
Rezervacije (554) 1.099
Oslabitve (3.182) (6.188)
DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA 3.537 2.902
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (705) (676)
ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 2.832 2.226
Osnovni čisti dobiček/izguba na delnico (v eur) 0,75 0,59
Popravljeni čisti dobiček/izguba na delnico (v eur) 0,75 0,59
16.4.2. Izkaz vseobsegajočega donosa v obdobju od 01. 01. do 30. 06.
v tisoč EUR
30.6.2010 30.6.2009
Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi 2.832 2.226
Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi (4.133) (51)
Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi
s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo (5.181) (64)
Dobički/izgube pripoznane v presežku iz prevrednotenja (5.494) 101
Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid 313 (165)
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa 1.048 13
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (1.301) 2.175
66

PROBANKA, d.d.
16.4.3. Izkaz finančnega položaja na dan
SREDSTVA
v tisoč EUR
30.6.2010 31.12.2009
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 58.627 26.501
Finančna sredstva, namenjena trgovanju 70.468 68.811
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 128.597 149.399
Krediti 936.447 905.237
- krediti bankam 88.498 70.219
- krediti strankam, ki niso banke 847.949 835.018
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 61.724 77.196
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 1.046 1.046
Opredmetena osnovna sredstva 27.522 28.022
Naložbene nepremičnine 829 829
Neopredmetena sredstva 735 734
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 6.388 6.388
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 2.757 2.186
- terjatve za davek 75 553
- odložene terjatve za davek 2.682 1.633
Druga sredstva 6.853 8.003
SKUPAJ SREDSTVA 1.301.993 1.274.352
OBVEZNOSTI
Finančne obveznosti do centralne banke 110.739 100.236
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 275 74
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1.070.267 1.053.965
- vloge bank 16.922 13.740
- vloge strank, ki niso banke 744.703 768.415
- krediti bank 210.572 180.106
- krediti strank, ki niso banke 779 -
- dolžniški vrednostni papirji 30.743 31.317
- podrejene obveznosti 66.548 60.387
Rezervacije 4.370 3.820
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 1.134 428
- obveznosti za davek 707 -
- odložene obveznosti za davek 427 428
Druge obveznosti 7.738 3.545
SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.194.523 1.162.068
KAPITAL
Osnovni kapital 15.856 15.856
Kapitalske rezerve 76.263 76.263
Peresežek iz prevrednotenja (8.085) (3.951)
Rezerve iz dobička 7.772 7.772
Zadržani dobiček/izguba (vključno s čistim dobičkom/izgubo poslovnega leta) 15.664 16.344
SKUPAJ KAPITAL 107.470 112.284
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 1.301.993 1.274.352
ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI 378.311 348.037
67

PROBANKA, d.d.
16.4.4. Izkaz sprememb lastniškega kapitala za obdobje od 01. 01. do
30.06.
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Presežek iz
prevrednotenja
Rezerve
iz dobička
Zadržani
dobiček/izguba
vključno s čistim
dobičkom/izgubo
poslovnega leta
v tisoč EUR
Skupaj
kapital
Stanje 01. januarja 2010 15.856 76.263 (3.951) 7.772 16.344 112.284
Vseobsegajoči donos poslovnega
leta po obdavčitvi - - (4.134) - 2.832 (1.302)
Vpis (ali vplačilo) novega kapitala - - - - - -
Vračilo kapitala - - - - - -
Čisti nakup/prodaja lastnih delnic - - - - - -
Izplačilo (obračun) dividend/nagrad v
obliki delnic - - - - - -
Izplačilo (obračun) dividend - - - - (3.533) (3.533)
Razporeditev čistega dobička v
rezerve iz dobička - - - - - -
Poravnava izgube prejšnjih let - - - - - -
Drugo - - - - 21 21
Stanje 30. junija 2010 15.856 76.263 (8.085) 7.772 15.664 107.470
BILANČNI DOBIČEK 2010. LETA 15.664
Stanje 01 januarja 2009 15.586 76.263 (2.701) 7.772 10.859 108.049
Vseobsegajoči donos poslovnega
leta po obdavčitvi - - (51) - 2.226 2.175
Vpis (ali vplačilo) novega kapitala - - - -
Vračilo kapitala - - - - - -
Čisti nakup/prodaja lastnih delnic - - - - - -
Izplačilo (obračun) dividend/nagrad v
obliki delnic - - - - - -
Izplačilo (obračun) dividend - - - - - -
Razporeditev čistega dobička v
rezerve iz dobička - - - - - -
Poravnava izgube prejšnjih let - - - - - -
Drugo - - - - - -
Stanje 30. junija 2009 15.586 76.263 (2.752) 7.772 13.085 110.224
BILANČNI DOBIČEK 2009. LETA 13.085
16.4.5. Izkaz denarnih tokov v obdobju od 01.01. do 30.06.
Denarni tokovi pri poslovanju
68
v tisoč EUR
30.6.2010 30.6.2009
Prejete obresti 25.944 26.898
Plačane obresti (15.324) (21.116)
Prejete dividende 481 728
Prejete provizije 3.708 3.930
Plačane provizije (411) (569)
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida 717 1.281
Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida (682) (222)
Čisti dobički/izgube iz trgovanja 125 333
Plačila zaposlencem in dobaviteljem (7.342) (7.211)
Drugi prejemki 118 112
Drugi izdatki (175) (154)
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 7.159 4.010

PROBANKA, d.d.
Spremembe poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov)
- Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju (5.241) 8.364
- Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov (12.992) (43.456)
- Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev 1.049 533
(17.184) (34.559)
Sprememba poslovnih obveznosti:
- Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju - (41)
- Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti (16.256) 76.900
- Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti 675 (342)
(15.581) 76.517
Denarni tokovi pri poslovanju (25.606) 45.968
(Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb 473 1.153
Neto denarni tokovi pri poslovanju (25.133) 47.121
Denarni tokovi pri naložbenju
Prejemki pri naložbenju
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin - 15
Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti 43.499 11.142
Drugi prejemki iz naložbenja 62.392 12.324
105.891 23.481
Izdatki pri naložbenju
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (410) (490)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) (178) (132)
(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) (27.753) (3.302)
(Drugi izdatki pri naložbenju) (51.428) (76.761)
(79.769) (80.685)
Neto denarni tokovi pri naložbenju 26.122 (57.204)
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki pri financiranju
Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti 9.967 7.612
Drugi prejemki, povezani s financiranjem 244.999 548.496
254.966 556.108
Izdatki pri financiranju
(Druga izplačila, povezana s financiranjem) (205.421) (578.432)
(205.421) (578.432)
Neto denarni tokovi pri financiranju 49.545 (22.324)
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike (276) 53
Čisto zmanjšanje/povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov 50.534 (32.407)
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 91.425 123.000
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja 141.683 90.646
69

PROBANKA, d.d.
16.5. Zadnji medletni konsolidirani računovodski izkazi
Konsolidirani računovodski izkazi za prvo polletje 2010 niso revidirani.
Konsolidirani računovodski izkazi so izdelani v skladu z Mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.
V konsolidirane računovodske izkaze so bile poleg matične družbe Probanke, d.d., vključene
naslednje odvisne družbe, v 100%-ni lasti banke:
- Probanka, družba za upravljanje d.o.o., Maribor,
- Probanka Nepremičnine d.o.o., Maribor,
- Probanka Leasing d.o.o., Maribor in
- PROleasing Rijeka d.o.o., Rijeka, Hrvaška.
Konsolidirani računovodski izkazi so izdelani na osnovi predpostavke enotnega podjetja na
osnovi zbirnih računovodskih izkazov z izločitvijo poslovnih dogodkov znotraj skupine.
16.5.1. Konsolidirani izkaz poslovnega izida v obdobju od 01. 01. do 30. 06.
v tisoč EUR
30.6.2010 30.6.2009
Prihodki iz obresti in podobni prihodki 26.865 27.849
Odhodki za obresti in podobni odhodki (16.237) (22.242)
Čiste obresti 10.628 5.607
Prihodki iz dividend 712 214
Prihodki iz opravnin (provizij) 4.765 5.204
Odhodki za opravnine (provizije) (526) (534)
Čiste opravnine (provizije) 4.239 4.670
Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 35 1.059
Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 1.959 4.906
Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik (176) 144
Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za
prodajo (152) 197
Drugi čisti poslovni dobički/izgube 1.295 1.323
Administrativni stroški (8.974) (8.583)
Amortizacija (1.455) (1.262)
Rezervacije (555) 1.084
Oslabitve (4.033) (6.288)
DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA 3.523 3.071
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (702) (837)
ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 2.821 2.234
70

PROBANKA, d.d.
16.5.2. Konsolidiran izkaz finančnega položaja na dan
SREDSTVA
v tisoč EUR
30.6.2010 31.12.2009
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 58.627 26.501
Finančna sredstva, namenjena trgovanju 72.244 70.576
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 130.672 149.433
Krediti 955.584 924.902
- krediti bankam 89.023 70.902
- krediti strankam, ki niso banke 866.561 854.000
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 61.724 77.196
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustaljeno poslovanje 1.046 1.046
Opredmetena osnovna sredstva 32.063 32.858
Naložbene nepremičnine 13.547 15.448
Neopredmetena sredstva 844 845
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 3.291 2.513
- terjatve za davek 156 565
- odložene terjatve za davek 3.135 1.948
Druga sredstva 24.501 27.492
SKUPAJ SREDSTVA 1.354.143 1.328.810
OBVEZNOSTI
Finančne obveznosti do centralne banke 110.739 100.236
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 275 74
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1.118.747 1.104.519
- vloge bank 16.922 13.740
- vloge strank, ki niso banke 743.108 767.033
- krediti bank 260.026 231.374
- krediti strank, ki niso banke 1.400 668
- dolžniški vrednostni papirji 30.743 31.317
- podrejene obveznosti 66.548 60.387
Rezervacije 4.449 3.900
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 1.297 577
- obveznosti za davek 856 132
- odložene obveznosti za davek 441 445
Druge obveznosti 9.521 5.584
SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.245.028 1.214.890
KAPITAL
Osnovni kapital 15.856 15.856
Kapitalske rezerve 76.263 76.263
Peresežek iz prevrednotenja (8.044) (3.930)
Rezerve iz dobička 8.534 8.534
Zadržani dobiček/izguba (vključno s čistim dobičkom/izgubo poslovnega leta) 16.506 17.197
SKUPAJ KAPITAL 109.115 113.920
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 1.354.143 1.328.810
ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI 378.001 347.535
71

PROBANKA, d.d.
16.5.3. Konsolidirani izkaz vseobsegajočega donosa za obdobje od 01. 01.
do 30. 06.
v tisoč EUR
30.6.2010 30.6.2009
Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi 2.821 2.234
Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi (4.114) (15)
Čisti dobički/izgube, pripoznani v uskupinjevalnem popravku kapitala 20 -
Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja 20 -
Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s
finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo (5.182) (21)
Dobički/izgube pripoznane v presežku iz prevrednotenja (5.495) 107
Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid 313 (128)
Drugi čisti dobički/izgube iz drugega vseobsegajočega donosa - (7)
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa 1.048 13
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (1.293) 2.219
16.5.4. Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala za obdobje od
01. 01. do 30. 06.
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Presežek iz
prevrednotenja
Rezerve
iz
dobička
Zadržani
dobiček/izguba
vključno s čistim
dobičkom/izgubo
poslovnega leta
v tisoč EUR
Skupaj
kapital
Stanje 01. januarja 2010 15.856 76.263 (3.930) 8.534 17.197 113.920
Vseobsegajoči donos poslovnega
leta po obdavčitvi - - (4.114) - 2.821 (1.293)
Vpis (ali vplačilo) novega kapitala - - - - - -
Vračilo kapitala - - - - - -
Čisti nakup/prodaja lastnih delnic - - - - - -
Izplačilo (obračun) dividend/nagrad v
obliki delnic - - - - - -
Izplačilo (obračun) dividend - - - - (3.533) (3.533)
Razporeditev čistega dobička v rezerve
iz dobička - - - - - -
Poravnava izgube prejšnjih let - - - - - -
Drugo - - - - 21 21
Stanje 30. junij 2010 15.856 76.263 (8.044) 8.534 16.506 109.115
BILANČNI DOBIČEK 2010. LETA 16.506
Stanje 01 januarja 2009 15.856 76.263 (2.755) 8.496 11.974 109.834
Vseobsegajoči donos poslovnega
leta po obdavčitvi - - (15) - 2.234 2.219
Vpis (ali vplačilo) novega kapitala - - - - - -
Vračilo kapitala - - - - - -
Čisti nakup/prodaja lastnih delnic - - - - - -
Izplačilo (obračun) dividend/nagrad v
obliki delnic - - - - - -
Izplačilo (obračun) dividend - - - - - -
Razporeditev čistega dobička v rezerve
iz dobička - - - - - -
Poravnava izgube prejšnjih let - - - - - -
Drugo - - - - - -
Stanje 30. junij 2009 15.856 76.263 (2.770) 8.496 14.208 112.053
BILANČNI DOBIČEK 2009. LETA 14.208
72

PROBANKA, d.d.
16.5.5. Konsolidirani izkaz denarnih tokov v obdobju od 01.01. do 30.06.
Denarni tokovi pri poslovanju
v tisoč EUR
30.6.2010 30.6.2009
Prejete obresti 26.865 27.849
Plačane obresti (16.237) (22.242)
Prejete dividende 712 135
Prejete provizije 4.759 5.186
Plačane provizije (524) (595)
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 717 1.281
Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (682) (222)
Čisti dobički/izgube iz trgovanja 157 333
Plačila zaposlencem in dobaviteljem (8.599) (8.583)
Drugi prejemki 1.463 1.685
Drugi izdatki (191) (165)
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih
sredstev in obveznosti 8.440 4.662
Spremembe poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov)
- Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju (5.238) 8.383
- Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov (11.710) (38.326)
- Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev 3.115 (1.509)
(13.833) (31.452)
Sprememba poslovnih obveznosti:
- Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih
trgovanju - (41)
- Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po
odplačni vrednosti (20.473) 74.240
- Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti 561 (1.211)
(19.912) 72.988
Denarni tokovi pri poslovanju (25.305) 46.198
(Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb 338 1.511
Neto denarni tokovi pri poslovanju (24.967) 47.709
Denarni tokovi pri naložbenju
Prejemki pri naložbenju
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin 1.912 15
Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti 43.499 11.142
Drugi prejemki iz naložbenja 62.392 12.324
107.803 23.481
Izdatki pri naložbenju
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin) (591) (965)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) (187) (132)
(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) (27.753) (3.302)
(Drugi izdatki pri naložbenju) (53.468) (76.761)
(81.999) (81.160)
Neto denarni tokovi pri naložbenju 25.804 (57.679)
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki pri financiranju
Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti 9.967 7.612
Drugi prejemki, povezani s financiranjem 244.999 548.496
254.966 556.108
Izdatki pri financiranju
(Druga izplačila, povezana s financiranjem) (205.421) (578.432)
(205.421) (578.432)
Neto denarni tokovi pri financiranju 49.545 (22.324)
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove
ustreznike (282) 892
Čisto zmanjšanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov 50.382 (32.294)
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 92.108 123.877
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja 142.208 92.475
73

PROBANKA, d.d.
16.6. Pravni in arbitražni postopki
Pomembnejši pravni spor, v katerem izdajatelj nastopa kot tožena stranka, je pravdna
zadeva (tožba) družbe INFOND HOLDING, d.d., zaradi ničnosti prodajne pogodbe in
izročitve vrednostnih papirjev ter podredno plačila odškodnine, katere sporna vrednost
znaša 18.453.993,39 EUR. Zadeva se trenutno nahaja v fazi postopka (odločanja) pred
prvostopenjskim sodiščem.
PROBANKA, d.d. je udeležena tudi v drugih, predvsem izvršilnih, stečajnih postopkih,
postopkih prisilnih poravnav, ki pa predstavljajo tekoče, v zvezi z dejavnostjo izdajatelja
normalno poslovanje, in so že oziroma bodo upoštevani pri sestavi njenih letnih poročil,
zaradi česar nimajo in ne bodo imeli kakršnegakoli pomembnejšega vpliva na finančno
stanje ali dobičkonosnost izdajatelja.
Na dan 23. 11. 2010 tako ne potekajo drugi pravni ali arbitražni postopki, ki utegnejo imeti
(ali so v bližnji preteklosti že imeli) pomemben vpliv na finančno stanje ali dobičkonosnost
izdajatelja.
17. DODATNE INFORMACIJE O IZDAJATELJU
17.1. Delniški kapital
Osnovni kapital
V sodni register je vpisan osnovni kapital izdajatelja v višini 15.856.342,85 EUR. Vpisan
osnovni kapital je v celoti vplačan.
Izdane delnice
Osnovni kapital izdajatelja je razdeljen na 3.399.814 navadnih imenskih kosovnih delnic,
od tega je 3.397.603 izdanih v nematerializirani obliki in 2.211 v tiskani obliki ter na
400.000 prednostnih imenskih kosovnih delnic, od tega je 396.315 izdanih v
nematerializirani obliki in 3.685 v tiskani obliki.
Izdajatelj je 20. 7. 1999 izročil KDD d.d. nalog za izdajo 80.000 navadnih
nematerializiranih prinosniških delnic s skupnim nominalnim zneskom 8.000.000,00 DEM
zaradi zamenjave tiskanih prinosniških delnic z istim skupnim nominalnim zneskom.
Razveljavitev delniških listin je bila opravljena 3. 7. 1999 z objavo javnega poziva po 68.
členu ZNVP v časopisu Delo.
Izdajatelj je do postopka zamenjave delnic od imetnikov dobil zgolj 77.960 (od 80.000)
navadnih tiskanih prinosniških delnic, zato je KDD d.d. odločila zgolj o izdaji takšne količine
nematerializiranih delnic, ki jih je na podlagi sklepa v register vpisala z oznako PRBN.
74

PROBANKA, d.d.
Zbor izdajatelja je 14. 3. 2000 sprejel sklep o uskladitvi zneska osnovnega kapitala na
novo višino 1.200.000.000,00 SIT ter temu sklepu ustrezne spremembe razredov, števila
in nominalnih zneskov delnic. Za novo strukturo osnovnega kapitala je bilo treba zamenjati
80.000 navadnih prinosniških delnic, od katerih je bilo v nematerializirani obliki izraženo
77.960 delnic, za 240.000 vinkuliranih navadnih imenskih delnic razreda A (po menjalnem
razmerju 3 nove delnice razreda A za 1 dotedanjo navadno prinosniško delnico) in 400.000
prednostnih imenskih delnic razreda B (po menjalnem razmerju 5 novih delnic razreda B za
1 dotedanjo navadno prinosniško delnico).
O zamenjavi nematerializirnaih delnic z oznako PRBN za nematerializirane vinkulirane
navadne delnice (oznaka PRBR) in nematerializirane prednostne delnice (oznaka PRBP) v
navedenih razmerjih je KDD d.d. odločila z odločbo dne 12. 5. 2000.
Ker izdajatelj vseh navadnih tiskanih prinosniških delnic do tega trenutka še ni pridobil (mu
zaradi zamenjave, s strani imetnikov tiskanih prinosniških delnic, še niso bile izročene),
zamenjave za nematerializirane delnice - v obliki podaje naloga KDD d.d. za izdajo
dodatnih nematerializiranih delnic zaradi zamenjave tiskanih prinosniških delnic - še ni
mogel opraviti.
Izdajatelj bo opravil zamenjavo preostalih 2.211 navadnih imenskih kosovnih delnic in
3.685 prednostnih imenskih kosovnih delnic, ki so še izdane v tiskani obliki, nemudoma, ko
bo le-te od njihovih imetnikov, z namenom zamenjave, dobil izročene.
17.2. Ustanovna pogodba in statut
PROBANKA, d.d. je vpisana v register Okrožnega sodišča v Mariboru, zaporedna številka
vpisa 10349900.
Statut izdajatelja določa dejavnosti družbe v svojem 3. členu. Osnovna dejavnost je
navedena v točki 9.1.2 prospekta. Statut ne določa drugih izdajateljevih ciljev ali
namenov.
18. POMEMBNE POGODBE
PROBANKA, d.d. nima sklenjenih pogodb, ki niso del običajnega poslovanja izdajatelja in
zaradi katerih bi lahko kateri koli član skupine imel obveznosti ali upravičenja, ki so
pomembna za izdajateljevo sposobnost izpolnjevanja obveznosti do imetnikov vrednostnih
papirjev (PRB12).
19. INFORMACIJE O TRETJIH OSEBAH
V prospekt je vključeno Poročilo neodvisnega revizorja KPMG, podjetje za revidiranje,
d.o.o., Ljubljana, za PROBANKO, d.d. ter Skupino Probanka.
75

PROBANKA, d.d.
20. DOKUMENTI NA VPOGLED
Vpogled v statut, pretekla letna poročila, revidirane računovodske izkaze za družbo
izdajatelja in druge pretekle finančne informacije o izdajatelju in njegovih hčerinskih
družbah je mogoč na sedežu izdajatelja, vsak delovni dan od 9. do 12. ure. Določene
informacije pa so objavljene tudi v elektronskem sistemu obveščanja Ljubljanske borze
d.d. (SEOnet) in na spletnih straneh www.probanka.si.
76