Steblo
Steblo Steblo
Steblo Barbara Vilhar
- Page 2 and 3: Primarni vegetativni organi semenk
- Page 4 and 5: Zgradba poganjka medkolenčje ali i
- Page 6 and 7: dolgi internodiji podaljšano steb
- Page 8 and 9: Osnovni tipi stebel stržen povrhnj
- Page 10 and 11: Žile Prevodna tkiva (ksilem in flo
- Page 12 and 13: Žile floem na zunanji strani ksile
- Page 14 and 15: Kolateralna žila nedovršena kolat
- Page 16 and 17: Tipi žil Bikolateralna žila zunan
- Page 18 and 19: Tipi žil Amfivazalna žila K F kon
- Page 20 and 21: Tipi žil floem žilni kambij ksile
- Page 22 and 23: Žilna ovojnica 100 µm ripeča zla
- Page 24 and 25: Kakšne so celice stebla v treh dim
- Page 26 and 27: mlada žila zrela žila prava velik
- Page 28 and 29: Kako se razvijejo ksilemske prevodn
- Page 30 and 31: Kako se razvijejo ksilemske prevodn
- Page 32 and 33: Oblika stebla okroglo steblo robato
- Page 34 and 35: azgotina lanskega poganjka letošnj
- Page 36 and 37: Korenika ali rizom podlesna vetrnic
- Page 38 and 39: Korenika ali rizom citoplazma endod
- Page 40 and 41: Barbara Vilhar: Splošna botanika (
- Page 42 and 43: mlad poganjek nadomestne korenine B
- Page 44 and 45: Stebelni gomolj ciklama Cyclamen sp
- Page 46 and 47: list (luskolist) nodij letošnji go
- Page 48 and 49: Čebula kratko rozetasto steblo z
- Page 50 and 51: Ovijavo steblo vzpenjanje poganjka
<strong>Steblo</strong><br />
Barbara Vilhar
Primarni vegetativni organi semenk<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 2<br />
list<br />
steblo<br />
korenina<br />
poganjek<br />
Reproduktivni<br />
(razmnoževalni) organi<br />
storž - golosemenke<br />
cvet - kritosemenke<br />
Sekundarna tkiva<br />
sekundarni ksilem (les),<br />
sekundarni floem, pluta
Naloge stebla<br />
Splošne naloge<br />
<br />
<br />
dvig in razmestitev listov in razmnoževalnih<br />
organov (npr. cvetov)<br />
prenos vode, mineralnih in organskih snovi na<br />
dolge razdalje<br />
Posebne naloge<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
shranjevanje<br />
trajni organ (npr. prezimitev)<br />
sodeluje pri vegetativnem razmnoževanju<br />
fotosinteza<br />
druge posebne naloge<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 3
Zgradba poganjka<br />
medkolenčje ali internodij:<br />
del stebla med dvema nodijema<br />
rast zalistnega brsta<br />
stranski poganjek<br />
zalistje ali aksila<br />
zalistni (aksilarni) brst<br />
kolence ali nodij:<br />
odsek stebla, na katerem sta<br />
pritrjena list in zalistni brst<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 4
tisa Taxus baccata<br />
dolgi internodiji<br />
podaljšano steblo<br />
zalistni brst<br />
list<br />
kratki internodiji<br />
listi v rozeti<br />
Takšno organizacijo stebla imajo<br />
tudi golosemenke.<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 5<br />
ripeča zlatica<br />
Ranunculus acris
dolgi internodiji<br />
podaljšano steblo<br />
kratki internodiji<br />
listna rozeta<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 6<br />
ripeča zlatica<br />
Ranunculus acris
Osnovni tipi stebel<br />
povrhnjica<br />
prevodna<br />
tkiva<br />
(žile)<br />
osnovno<br />
tkivo<br />
stržen skorja<br />
koruza Zea mays<br />
sončnica<br />
Helianthus annuus<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 7
Osnovni tipi stebel<br />
stržen<br />
povrhnjica<br />
prevodna<br />
tkiva<br />
(žile)<br />
osnovno<br />
tkivo<br />
stržen skorja<br />
golosemenke, dvokaličnice<br />
enokaličnice<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 8
Osnovni tipi stebel<br />
povrhnjica<br />
prevodna<br />
tkiva<br />
(žile)<br />
stržen skorja<br />
dvokaličnice<br />
sončnica<br />
Helianthus annuus<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 9<br />
ripeča zlatica<br />
Ranunculus acris
Žile<br />
Prevodna tkiva (ksilem in floem) so<br />
urejena v žile (prevodne snopiče).<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 10<br />
ripeča zlatica<br />
Ranunculus acris
Žile<br />
floem na zunanji strani<br />
ksilem na notranji strani<br />
floem<br />
žilni<br />
kambij<br />
ksilem<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 11<br />
ripeča zlatica<br />
Ranunculus acris
Žile<br />
floem na zunanji strani<br />
ksilem na notranji strani<br />
floem<br />
ksilem<br />
koruza Zea mays<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 12
Kolateralna žila<br />
nedovršena kolateralna žila<br />
(dvokaličnice)<br />
dovršena kolateralna žila<br />
(enokaličnice)<br />
floem<br />
žilni<br />
kambij<br />
floem<br />
ksilem<br />
ksilem<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 13
Kolateralna žila<br />
nedovršena kolateralna žila (dvokaličnice)<br />
floem<br />
žilni kambij<br />
ksilem<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 14<br />
ripeča zlatica<br />
Ranunculus acris<br />
detelja<br />
Trifolium sp.
Tipi žil<br />
buča Cucurbita sp.<br />
steblo<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 15
Tipi žil<br />
Bikolateralna žila<br />
zunanji floem<br />
žilni<br />
kambij<br />
zF<br />
K<br />
notranji floem<br />
ksilem<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 16prečni prerez stebelne žile<br />
žilni<br />
kambij<br />
nF<br />
steblo<br />
mlada žila
Tipi žil<br />
žila<br />
prečni prerez korenike<br />
korenika<br />
(podzemno steblo)<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 17<br />
šmarnica Convallaria majalis
Tipi žil<br />
Amfivazalna žila<br />
K<br />
F<br />
koncentrična žila z<br />
osrednjim floemom<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 18
Tipi žil<br />
floem<br />
žilni kambij<br />
ksilem<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 19
Tipi žil<br />
floem<br />
žilni kambij<br />
ksilem<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 20
Žilna ovojnica<br />
floemska<br />
sklerenhimska<br />
vlakna<br />
sončnica Helianthus annuus<br />
sklerenhimska vlakna v žilni<br />
ovojnici – dodatna mehanska opora<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 21<br />
floem
Žilna ovojnica<br />
100 µm<br />
ripeča zlatica<br />
Ranunculus acris<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 22
Žilna ovojnica<br />
koruza Zea mays<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 23
Kakšne so celice stebla v treh dimenzijah?<br />
Mikroskopski preparat je dvodimenzionalen – za predstavo o<br />
resnični podobi tkiva potrebujemo tudi tretjo dimenzijo<br />
(prečni in vzdolžni prezez)<br />
200 µm<br />
Parenhimske celice osnovnega tkiva so podaljšane v vzdolžni smeri.<br />
prečni prerez stebla koruze<br />
vzdolžni prerez stebla<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 24
Zakaj so nekatere prevodne celice v<br />
ksilemu potrgane?<br />
200 µm<br />
prečni prerez stebla koruze<br />
vzdolžni prerez stebla<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 25
mlada žila<br />
zrela žila<br />
prava<br />
velikost<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 26
Kako se razvijejo ksilemske<br />
prevodne celice?<br />
Sosednje celice se zaporedno diferencirajo.<br />
Celice, ki še rastejo, raztegujejo stene sosednjih celic,<br />
ki so že mrtve.<br />
Na koncu diferenciacije protoplast prevodne ksilemske<br />
celice odmre (lumen celice je napolnjen z vodo).<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 27<br />
trganje zaradi rasti<br />
sosednjih celic
Kako se razvijejo ksilemske<br />
prevodne celice?<br />
200 µm<br />
prečni prerez stebla koruze<br />
vzdolžni prerez stebla<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 28
Kako se razvijejo ksilemske<br />
prevodne celice?<br />
Protoksilem se razvije najprej.<br />
Metaksilem nastane kasneje.<br />
zrela žila<br />
mlada žila<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 29<br />
protoksilem<br />
metaksilem
Kako se razvijejo ksilemske<br />
prevodne celice?<br />
protoksilem<br />
metaksilem<br />
protoksilem<br />
metaksilem<br />
protoksilem<br />
metaksilem<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 30
Stržen<br />
Naloge stržena<br />
shranjevanje<br />
sodelovanje pri namestitvi<br />
prevodnih tkiv med rastjo<br />
medcelični prostor je nastal<br />
zaradi trganja tkiva med rastjo<br />
votlo steblo<br />
stržen<br />
stržen<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 31
Oblika stebla<br />
okroglo steblo<br />
robato steblo<br />
ripeča zlatica<br />
Ranunculus acris<br />
plazeči skrečnik<br />
Ajuga reptans<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 32
Korenika ali rizom<br />
podzemno steblo<br />
raste blizu površine prsti<br />
ima nodije, zelo kratke internodije,<br />
zalistne brste<br />
listi na koreniki so majhni in luskasti<br />
trajni organ<br />
shranjevanje založnih snovi (prezimitev)<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 33<br />
mnogocvetni Salomonov pečat<br />
Polygonatum multiflorum
azgotina<br />
lanskega<br />
poganjka<br />
letošnji<br />
poganjek<br />
nodij<br />
stranski<br />
brst<br />
adventivne<br />
(nadomestne)<br />
korenine<br />
s strani<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 34<br />
od zgoraj
Korenika ali rizom<br />
korenika<br />
listne<br />
brazgotine<br />
nemška perunika<br />
Iris germanica<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 35<br />
nadomestne (adventivne) korenine
Korenika ali rizom<br />
podlesna vetrnica Anemone nemorosa<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 36
Korenika ali rizom<br />
endoderm<br />
prečni prerez korenike<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 37<br />
korenika<br />
nadomestna<br />
(adventivna)<br />
korenina<br />
šmarnica Convallaria majalis
Korenika ali rizom<br />
citoplazma<br />
endodermalnih<br />
celic<br />
Kasparijev trak<br />
(suberin v steni)<br />
H 2 O<br />
endoderm<br />
prečni prerez korenike<br />
H 2 O<br />
regulacija privzema snovi iz tal<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 38
Stebelni gomolj<br />
močno odebeljeno steblo<br />
podzemno – krompir<br />
nadzemno – koleraba<br />
shranjevanje založnih snovi<br />
prezimitev<br />
vegetativno razmnoževanje<br />
Kako nastane stebelni gomolj<br />
(= podzemno odebeljeno steblo)<br />
pri krompirju?<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 39
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 40<br />
nodij
očesce =<br />
zalistni brst<br />
nodij<br />
prerez “očesca”<br />
mlad<br />
poganjek<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 41<br />
nadomestna<br />
korenina
mlad poganjek<br />
nadomestne<br />
korenine<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 42
podzemno<br />
steblo<br />
lanski gomolj<br />
delno odsekan<br />
podzemno<br />
steblo<br />
letošnji<br />
gomolj<br />
lanski<br />
gomolj<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 43
Stebelni gomolj<br />
ciklama Cyclamen sp.<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 44
Čebulasti stebelni gomolj<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
navpično odebeljeno podzemno steblo<br />
shranjevanje založnih snovi<br />
prezimitev<br />
ima malo majhnih tankih listov<br />
ima endoderm<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 45
list<br />
(luskolist)<br />
nodij<br />
letošnji<br />
gomolj<br />
stanski<br />
poganjek<br />
nadomestna<br />
korenina<br />
lanski<br />
gomolj<br />
gladiola Gladioulus sp.<br />
letošnji<br />
lanski<br />
stranski<br />
poganjek<br />
april<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 46<br />
maj junij avgust
Čebulasti stebelni gomolj<br />
pomladanski žafran Crocus vernus<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 47
Čebula<br />
kratko rozetasto steblo z<br />
mesnatimi listi, ki shranjujejo<br />
založne snovi<br />
po izčrpanju založnih snovi se list<br />
posuši v suh pergamentast list -<br />
zunanji ovoj čebule<br />
zeleni list<br />
posušeni<br />
(ovojni) list<br />
mesnati list<br />
<br />
zelo kratki internodiji<br />
trajni organ<br />
prezimitev<br />
čebula, tulipan, narcisa, lilija, hijacinta<br />
kratko steblo<br />
(čebulni krožec)<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 48<br />
navadna čebula Allium cepa
Čebula<br />
zeleni list<br />
posušeni<br />
(ovojni) list<br />
mesnati list<br />
kratko steblo<br />
(čebulni krožec)<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 49<br />
navadna čebula Allium cepa
Ovijavo steblo<br />
vzpenjanje poganjka proti svetlobi<br />
majhna poraba snovi in energije za<br />
izgradnjo stebla<br />
potrebuje oporo za vzpenjanje<br />
vzpenjavke<br />
fižol Phaseolus vulgaris<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 50
Stebelne vitice<br />
vzpenjanje poganjka proti svetlobi<br />
stranski poganjek spremenjen<br />
v stebelno vitico<br />
majhna poraba snovi in energije za<br />
izgradnjo stebla<br />
potrebuje oporo za vzpenjanje<br />
vzpenjavke<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 51
Vitica<br />
močno spremenjen poganjek ali list<br />
nodij<br />
zalistni brst<br />
list<br />
stranski<br />
poganjek<br />
stebelna<br />
vitica<br />
nodij<br />
list<br />
listna<br />
vitica<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 52
Stebelne vitice<br />
vinska trta Vitis vinifera<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 53
Stebelne vitice<br />
pasijonka Passiflora sp.<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 54
Stebelni trni<br />
zaščita pred rastlinojedci<br />
stranski poganjek spremenjen v stebelni trn<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 55
Trn<br />
močno spremenjen poganjek ali list<br />
nodij<br />
zalistni brst<br />
list<br />
stranski<br />
poganjek<br />
stebelni<br />
trn<br />
nodij<br />
list<br />
listni<br />
trn<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 56
Stebelni trni<br />
stebelni trn = poganjek: lahko je olistan<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 57<br />
glog Crataegus sp.
Trn in bodica<br />
nodij<br />
trn je spremenjen poganjek ali<br />
list vedno izrašča iz nodija<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 58<br />
trn ≠ bodica<br />
Vrtnica ima bodice, ne trne!<br />
bodica je izrastek ne izrašča iz nodija<br />
nastane z delitvijo celic povrhnjice in nekaj plasti<br />
celic pod povrhnjico<br />
bodica<br />
nodij<br />
navadni šipek Rosa canina
Stolon<br />
dolg stranski poganjek na dnu stebla<br />
pritlika – nad zemljo (jagodnjak)<br />
živica – pod zemljo (krompir)<br />
pritlika<br />
živica<br />
živica<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 59
Pritlika<br />
vodoravno steblo, ki raste na površini tal<br />
vegetativno razmnoževanje<br />
podaljšani internodiji<br />
v nodijih se razvijejo poganjek (iz zalistnega brsta) in<br />
nadomestne korenine; sčasoma nova rastlina (klon)<br />
prekine povezavo z materinsko rastlino<br />
✂ ✂<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 60
Pritlika<br />
navadni jagodnjak<br />
Fragaria vesca<br />
✂ ✂<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 61
Pritlika<br />
kratki internodiji<br />
navadni jagodnjak<br />
Fragaria vesca<br />
dolgi internodiji<br />
✂<br />
nodij<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 62
Pritlika<br />
plazeči skrečnik Ajuga reptans<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 63
Pritlika<br />
plazeči petoprstnik Potentilla reptans<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 64
Sukulentno steblo<br />
Pri kaktejah sukulentno (mesnato) steblo shranjuje vodo in<br />
opravlja fotosintezo.<br />
Listi so spremenjeni v listne trne.<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 65
Fotosintezno steblo<br />
bodeča lobodika Ruscus aculeatus<br />
Epiphyllum sp.<br />
cvet<br />
steblo!<br />
močno sploščeno steblo, podobno listu<br />
(filokladij ali kladofil)<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 66
Fotosintezno steblo<br />
<strong>Steblo</strong> opravlja fotosintezo.<br />
navadni loček<br />
Juncus effusus<br />
fotosintezni parenhim<br />
prečni prerez stebla<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 67
Gospodarsko pomembna stebla<br />
prehrana<br />
stebelni gomolj krompir<br />
Solanum tuberosum<br />
odebeljeno steblo<br />
koleraba Brassica oleracea<br />
korenika<br />
ingver Zingiber officinalis<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 68<br />
poganjek<br />
navadni beluš Asparagus officinalis
končni brst<br />
(listi)<br />
socvetje<br />
zelje<br />
cvetača<br />
stranski<br />
poganjek<br />
(list in steblo)<br />
brstični<br />
ohrovt<br />
brokoli<br />
socvetje<br />
in steblo<br />
odebeljeno<br />
steblo<br />
skupni prednik<br />
Brassica<br />
listi<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 69<br />
koleraba<br />
ohrovt
Gospodarsko pomembna stebla<br />
proizvodnja<br />
sladkorja<br />
saharoza v steblu<br />
sladkorni trs<br />
Saccharum sp.<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 70
Gospodarsko pomembna stebla<br />
proizvodnja tkanin in vrvi<br />
navadni lan<br />
Linum usitatissimum<br />
snop sklerenhimskih vlaken<br />
navadna konoplja Cannabis sativa<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 71<br />
sekundarno odebeljeno<br />
steblo je vir lesa!
Brezstebelne rastline<br />
raflezija Rafflesia arnoldii<br />
zajedalska rastlina<br />
Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 72
Change language