Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na ... - Občina Krško

Region d.o.o. Brežice
Predinvesticijska zasnova
4 Na območju Senovo – Brestanica je več
kvalitetnih vodnih virov (vrtine Dovško: 40
l/s, vrtine Zdole: 30 l/s) s skupno kapaciteto
cca 70 l/s. Zajetje Dobrava se opusti.
5 Za območje Rake, Senuš, Ravni, … je
predviden vodni vir Lašče (vrtina) s
kapaciteto 15 l/s, ki zadostuje za celotno
območje Rake. Na koncu planskega
obdobja se vodovod Raka poveže z
vodovodom Krško in dovaja vodo iz Rake
v centralni vodooskrbni sistem Krško.
6 Zaradi “viškov” vode na območju Senovo –
Brestanica se zgradi vodovod Senovo –
Krško – Dolenja vas – Podbočje –
(Kostanjevica), ki dovaja vodo v Krško in
Podbočje.
7 Kostanjevica:
- var. A: dovod vode iz Krškega
- var. B: ČN Studena Q=22 l/s (Jama)
- vrtini Orehovec sta neperspektivni
Vrtine Dovško in Zdole so neuporabne. Na
zajetju Dobrava je zgrajena ultrafiltrirna
naprava. Dodatno je aktiviran vodni vir “rudnik
Senovo”.
V letu 2010 je bila izvedena vrtina Dobrovo
s predvideno kapaciteto 7,2 l/s, ki se bo
priključila na vodovod Dovško – Senovo
(predmet projekta HI).
V vodovod Zdole se črpa iz centralnega
vodooskrbnega sistema Krško.
Dejanska kapaciteta vodnega vira Lašče je le
okoli 5 l/s.
Pred nekaj leti je bil zgrajen cevovod Krško –
Zaloke, ki je povezal vodovod Krško in Raka
ter dovaja vodo na to območje (Senuše, Ravni,
Sela, …).
Hidrogeološke raziskave nakazujejo
možnost izgradnje dodatne vrtine na lokaciji
Lašče (Raka), ki je predmet projekta HI.
“Viški” na območju Senovega so manjši od
pričakovanih, na območju Kostanjevice
(Orehovec) pa sta se zgradili dve novi vrtini.
Kljub temu, da je v “Študiji” ugotovljeno, da na
območju Orehovca ni perspektivnega vodnega
vira, sta bili zgrajeni 2 vrtini s kapaciteto 14 +
5,5 l/s. Dejansko je kapaciteta pod 5 l/s. V
okviru projekta HI je predvidena še tretja
vrtina v Orehovcu s kapaciteto 3 .
Povzetek Študije varovanja podtalnice Krškega polja (PI Projekt inženiring Ljubljana,
november 1994, dopolnitev marec 1996)
1. Krška kotlina je tipična tektonska udorina, v katero so odložene mladoterciarne
usedline. Terciarni sedimenti so praktično nepropustni. Za vodooskrbo je na Krškem
polju zanimiv le holocenski zasip, katerega debelina precej varira in sicer od 3,5 do
15,2 m. Zaščitnega pokrova večinoma ni, le na posameznih lokacijah doseže debelino
4,4, m, vendar je precej propusten.
2. Podtalnica se prvenstveno napaja iz reke Save (cca 60%), ostalo prispevajo padavine,
studenčnice in izviri iz obrobnih gričevij.
3. Reka Krka nima direktnega vpliva na podtalnico.
4. V obdobju od 1985 – 1993 so se nivoji na območju celotnega polja znižali za cca 2 m.
Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja Stran 55/135