Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na ... - Občina Krško

More documents

Recommendations

Info

Region d.o.o. Brežice Predinvesticijska zasnova 4.2. Variante za projekt 2 - Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Krško – Kostanjevica na Krki 4.2.1. Tehnično-tehnološki del Krško in Kostanjevica sta bili še pred nekaj leti v skupni Občini, zato imata še sedaj istega upravljavca vodooskrbnega omrežja, prav tako pa je bila problematika vodooskrbe v vseh predhodnih dokumentih obravnavana istočasno. Z izvedbo projekta Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja se bosta oba vodovoda povezala in v nadaljevanju obratovala kot enoten tehnično – ekonomski sistem, ki je bil skozi več desetletij grajen na osnovi izsledkov večih strokovno – študijskih dokumentacij. V nadaljevanju prikazujemo povzetke posameznih študij, ki so vplivale na izbor variant predmetnega projekta. Študija preskrbe občine Krško s pitno in tehnološko vodo (NIVO Celje – TOZD Projekt inženiring Ljubljana, leto izdelave: 1990) Študija je v času, ko je bila izdelana, prehitevala dinamiko hidrogeoloških raziskav na določenih območjih. Tako se je izkazalo, da določeni vodni viri (vrtine) niso tako izdatni oz. kvalitetni, kot je predvidevala hidrogeološka stroka, ponekod pa so se kasneje izvedle vrtine na območjih, kjer Študija tega ni predvidevala. Študija je bila izdelana v večletnem obdobju izredno slabe kvalitete podtalnice Krškega polja in v času izrazitega trenda slabšanja te kvalitete. Zaradi tega temelji Študija na pomembni predpostavki, da je dolgoročno podtalnica Krškega polja za potrebe vodooskrbe (pitna voda) izgubljena, lahko pa ostane vir tehnološke vode. Iz te predpostavke so izhajale tudi vse glavne konceptualne rešitve vodooskrbe v večjem delu Občine Krško. V nadaljevanju povzemamo pomembnejše zaključke Študije ter stanja, kot ga poznamo danes (l. 2012): Zaključki Študije (Nivo, 1990) Dejansko stanje 2012 1 Podtalnica Krškega polja je dolgoročno za potrebe oskrbe s pitno vodo izgubljena. Predlagana je kot vodni vir za tehnološko vodo (65 l/s – 78 l/s). 2 Centralni vodooskrbni sistem Krško se razdeli na tehnološki vodovod, ki oskrbuje industrijo (predvsem NEK in takratno tovarno celuloze Djuro Salaj) in na vodovod za pitno vodo. 3 Namesto podtalnice Krškega polja se zgradijo vodnjaki na območju Rore, voda se črpa na Veliki Trn, od tu se oskrbuje Krško s pitno vodo (70 – 80 l/s). Podtalnica Krškega polja ostaja vir pitne vode za Krško, problem je kvaliteta: atrazin, desetilatrazin, občasno nitrati. Tehnološki cevovod ni izveden, ker ekonomsko ni upravičen. Industrija se s tehnološko vodo oskrbuje sama (lastne vrtine, Sava). Vrtine Rore so zgrajene, uspešno obratujejo. Potrebno bi bilo gravitacijsko dovesti vodo z Ror v vodovod Krško in čimbolj eliminirati potrebo po črpanju v VH Veliki Trn (predmet projekta HI). Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja Stran 54/135
Region d.o.o. Brežice Predinvesticijska zasnova 4 Na območju Senovo – Brestanica je več kvalitetnih vodnih virov (vrtine Dovško: 40 l/s, vrtine Zdole: 30 l/s) s skupno kapaciteto cca 70 l/s. Zajetje Dobrava se opusti. 5 Za območje Rake, Senuš, Ravni, … je predviden vodni vir Lašče (vrtina) s kapaciteto 15 l/s, ki zadostuje za celotno območje Rake. Na koncu planskega obdobja se vodovod Raka poveže z vodovodom Krško in dovaja vodo iz Rake v centralni vodooskrbni sistem Krško. 6 Zaradi “viškov” vode na območju Senovo – Brestanica se zgradi vodovod Senovo – Krško – Dolenja vas – Podbočje – (Kostanjevica), ki dovaja vodo v Krško in Podbočje. 7 Kostanjevica: - var. A: dovod vode iz Krškega - var. B: ČN Studena Q=22 l/s (Jama) - vrtini Orehovec sta neperspektivni Vrtine Dovško in Zdole so neuporabne. Na zajetju Dobrava je zgrajena ultrafiltrirna naprava. Dodatno je aktiviran vodni vir “rudnik Senovo”. V letu 2010 je bila izvedena vrtina Dobrovo s predvideno kapaciteto 7,2 l/s, ki se bo priključila na vodovod Dovško – Senovo (predmet projekta HI). V vodovod Zdole se črpa iz centralnega vodooskrbnega sistema Krško. Dejanska kapaciteta vodnega vira Lašče je le okoli 5 l/s. Pred nekaj leti je bil zgrajen cevovod Krško – Zaloke, ki je povezal vodovod Krško in Raka ter dovaja vodo na to območje (Senuše, Ravni, Sela, …). Hidrogeološke raziskave nakazujejo možnost izgradnje dodatne vrtine na lokaciji Lašče (Raka), ki je predmet projekta HI. “Viški” na območju Senovega so manjši od pričakovanih, na območju Kostanjevice (Orehovec) pa sta se zgradili dve novi vrtini. Kljub temu, da je v “Študiji” ugotovljeno, da na območju Orehovca ni perspektivnega vodnega vira, sta bili zgrajeni 2 vrtini s kapaciteto 14 + 5,5 l/s. Dejansko je kapaciteta pod 5 l/s. V okviru projekta HI je predvidena še tretja vrtina v Orehovcu s kapaciteto 3 . Povzetek Študije varovanja podtalnice Krškega polja (PI Projekt inženiring Ljubljana, november 1994, dopolnitev marec 1996) 1. Krška kotlina je tipična tektonska udorina, v katero so odložene mladoterciarne usedline. Terciarni sedimenti so praktično nepropustni. Za vodooskrbo je na Krškem polju zanimiv le holocenski zasip, katerega debelina precej varira in sicer od 3,5 do 15,2 m. Zaščitnega pokrova večinoma ni, le na posameznih lokacijah doseže debelino 4,4, m, vendar je precej propusten. 2. Podtalnica se prvenstveno napaja iz reke Save (cca 60%), ostalo prispevajo padavine, studenčnice in izviri iz obrobnih gričevij. 3. Reka Krka nima direktnega vpliva na podtalnico. 4. V obdobju od 1985 – 1993 so se nivoji na območju celotnega polja znižali za cca 2 m. Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja Stran 55/135
Page 1 and 2:
Region PROJEKTIVNI BIRO BREŽICE d.
Page 3 and 4: Region d.o.o. Brežice Predinvestic
Page 53: Region d.o.o. Brežice Predinvestic
Page 105 and 106:
Region d.o.o. Brežice Predinvestic
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135:
show all

Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na ... - Občina Krško

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?