Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na ... - Občina Krško
Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na ... - Občina Krško
Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na ... - Občina Krško
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Region d.o.o. Brežice<br />
Predinvesticijska zasnova<br />
Alter<strong>na</strong>tiva Glogovemu Brodu A3: Izgradnja vrtin in črpališča <strong>na</strong> območju Aquaductus<br />
Romanus v KS Cerklje ob Krki, priključitev <strong>na</strong> centralni vodooskrbni sistem Brežice. Na<br />
osnovi hidrogeoloških raziskav v letu 2008 je ugotovljeno, da dolomitni vodonosniki tega<br />
območja omogočajo zajetje kapacitete 5-10 l/s, v <strong>na</strong>jugodnejšem primeru od 10 – 15 l/s. Ta<br />
lokacija je torej dolgoročno zanimiva kot dodat<strong>na</strong> hidravlič<strong>na</strong> ojačitev <strong>vodovodnega</strong><br />
pod<strong>sistema</strong> KS Cerklje ob Krki, ne predstavlja pa resne alter<strong>na</strong>tive lokaciji Glogov Brod, saj je<br />
izdatnost vodonosnika omeje<strong>na</strong> oz. premajh<strong>na</strong>. Vsaka <strong>na</strong>daljnja primerjal<strong>na</strong> a<strong>na</strong>liza je<br />
brezpredmet<strong>na</strong>, ker tehnično-tehnološko ne bi sprejemljivo izpolnila cilje projekta.<br />
B) Izgradnja vodovodov <strong>na</strong> odsekih Borštnikova – VH Čatež , Cesta Svobode –<br />
Dobova – Župelevec – Bojsno ter Šentle<strong>na</strong>rt – Dečno Selo<br />
Alter<strong>na</strong>tive izgradnji teh cevovodov so predstavljene že v Idej<strong>na</strong> Študija razvoja centralnega<br />
vodooskrbnega <strong>sistema</strong> Brežice (Vodnogospodarski Inštitut Ljublja<strong>na</strong>, 1990), dokončno pa je<br />
izbira variante utemelje<strong>na</strong> v že tolikokrat omenjeni Študiji dolgoročne oskrbe z vodo.<br />
V okviru obeh dokumentov je avtor (mag. Vojko Bibič, univ.dipl.inž.gradb.) izdelal<br />
matematični model vodovoda in hidravlično simuliral vse možne sce<strong>na</strong>rije obratovanja<br />
vodovoda ter razne variante predvidenih rešitev. V bistvu gre za popolnoma hidravlično<br />
vprašanje: ali hidravlično ojačati transportne cevovode, da bodo prevajali zadostne količine<br />
vode tudi v konicah porabe (Qmax) in graditi krož<strong>na</strong> (zankasta) omrežja, ali pa <strong>na</strong> oddaljenih<br />
območjih (v Brežicah sta to predvsem območji Dobove in Cerkelj ob Krki ter delno območje<br />
Pohanca-Artiče) zagotoviti hidravlično uravnoteženje <strong>sistema</strong> z izgradnjo protiležnih<br />
vodohranov. S tem se zmanjšajo potrebni premeri cevovodov, ker so dimenzionirani le za Qsr,<br />
medtem ko se konice porabe (Qmax) krijejo iz posameznih protiležnih vodohranov. Seveda pa<br />
morajo premeri cevovodov omogočati, da se v času Qmin (ponoči) vodohrani <strong>na</strong>polnijo,<br />
celoten sistem pa mora biti hidravlično absolutno uravnotežen.<br />
Ker območje KS Cerkelj ob Krki ni predmet projekta <strong>Hidravlič<strong>na</strong></strong> <strong>izboljšava</strong> vodovoda v<br />
Posavju , se z vprašanjem postavitve protiležnega vodohra<strong>na</strong> <strong>na</strong> območju Cerkelj v<br />
<strong>na</strong>daljevanju nismo ukvarjali, saj nima praktično nobenega vpliva <strong>na</strong> hidravlično sliko<br />
preostalega dela vodooskrbnega <strong>sistema</strong>. Alter<strong>na</strong>tiva izgradnji v <strong>na</strong>slovu omenjenih<br />
vodovodov je torej le izgradnja protiležnega vodohra<strong>na</strong> Podvinje V=200 m3 <strong>na</strong> območu<br />
Dobove in protiležnega vodohra<strong>na</strong> Artiče <strong>na</strong> območju Sp.Pohanca – Artiče – Dečno Selo<br />
(mikrolokacija hidravlično sploh ni bistve<strong>na</strong>). Iz hidravličnih simulacij izhaja, da obstoječi<br />
cevovodi v času Qmin (ponoči) ne prevajajo zadostnih količin v VH Podvinje in VH Artiče,<br />
tako da bi bilo v vsakem primeru potrebno poleg izgradnje protiležnih vodohranov zgraditi nov<br />
cevovode. Na določenih krajših odsekih so sicer možni za en dimenzijski razred manjši premeri<br />
cevovodov, kar pa investicijsko ne pomeni veliko, saj predstavljajo strojni elementi vodovoda<br />
(cevi, fazoni) cca 35 % celotne investicije, razlika med posameznimi dimenzijskimi razredi<br />
cevovodov pa je v povprečju 10%. Že iz tega dejstva se aproksimativno oceni, da predstavlja<br />
zmanjšanje profilov cca 3,5 % prihranek pri investiciji izgradnje vodovodov ! Na<br />
dimenzioniranje cevovoda Borštnikova – VH Čatež izgradnja obeh protiležnih vodohranov ne<br />
vpliva, za to v <strong>na</strong>daljevanju primerjamo efekt zmanjšanja potrebnih premerov cevovodov:<br />
- Vodovod Šentle<strong>na</strong>rt – Dečno selo: prihranek cca 40.000 eur<br />
- Vodovod Cesta svobode – Dobova – Kapele – Bojsno: prihranek cca 80.000 eur<br />
<strong>Hidravlič<strong>na</strong></strong> <strong>izboljšava</strong> <strong>vodovodnega</strong> <strong>sistema</strong> <strong>na</strong> območju Posavja Stran 42/135