05.03.2015 Views

Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na ... - Občina Krško

Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na ... - Občina Krško

Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na ... - Občina Krško

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Region d.o.o. Brežice<br />

Predinvesticijska zasnova<br />

Alter<strong>na</strong>tiva Glogovemu Brodu A3: Izgradnja vrtin in črpališča <strong>na</strong> območju Aquaductus<br />

Romanus v KS Cerklje ob Krki, priključitev <strong>na</strong> centralni vodooskrbni sistem Brežice. Na<br />

osnovi hidrogeoloških raziskav v letu 2008 je ugotovljeno, da dolomitni vodonosniki tega<br />

območja omogočajo zajetje kapacitete 5-10 l/s, v <strong>na</strong>jugodnejšem primeru od 10 – 15 l/s. Ta<br />

lokacija je torej dolgoročno zanimiva kot dodat<strong>na</strong> hidravlič<strong>na</strong> ojačitev <strong>vodovodnega</strong><br />

pod<strong>sistema</strong> KS Cerklje ob Krki, ne predstavlja pa resne alter<strong>na</strong>tive lokaciji Glogov Brod, saj je<br />

izdatnost vodonosnika omeje<strong>na</strong> oz. premajh<strong>na</strong>. Vsaka <strong>na</strong>daljnja primerjal<strong>na</strong> a<strong>na</strong>liza je<br />

brezpredmet<strong>na</strong>, ker tehnično-tehnološko ne bi sprejemljivo izpolnila cilje projekta.<br />

B) Izgradnja vodovodov <strong>na</strong> odsekih Borštnikova – VH Čatež , Cesta Svobode –<br />

Dobova – Župelevec – Bojsno ter Šentle<strong>na</strong>rt – Dečno Selo<br />

Alter<strong>na</strong>tive izgradnji teh cevovodov so predstavljene že v Idej<strong>na</strong> Študija razvoja centralnega<br />

vodooskrbnega <strong>sistema</strong> Brežice (Vodnogospodarski Inštitut Ljublja<strong>na</strong>, 1990), dokončno pa je<br />

izbira variante utemelje<strong>na</strong> v že tolikokrat omenjeni Študiji dolgoročne oskrbe z vodo.<br />

V okviru obeh dokumentov je avtor (mag. Vojko Bibič, univ.dipl.inž.gradb.) izdelal<br />

matematični model vodovoda in hidravlično simuliral vse možne sce<strong>na</strong>rije obratovanja<br />

vodovoda ter razne variante predvidenih rešitev. V bistvu gre za popolnoma hidravlično<br />

vprašanje: ali hidravlično ojačati transportne cevovode, da bodo prevajali zadostne količine<br />

vode tudi v konicah porabe (Qmax) in graditi krož<strong>na</strong> (zankasta) omrežja, ali pa <strong>na</strong> oddaljenih<br />

območjih (v Brežicah sta to predvsem območji Dobove in Cerkelj ob Krki ter delno območje<br />

Pohanca-Artiče) zagotoviti hidravlično uravnoteženje <strong>sistema</strong> z izgradnjo protiležnih<br />

vodohranov. S tem se zmanjšajo potrebni premeri cevovodov, ker so dimenzionirani le za Qsr,<br />

medtem ko se konice porabe (Qmax) krijejo iz posameznih protiležnih vodohranov. Seveda pa<br />

morajo premeri cevovodov omogočati, da se v času Qmin (ponoči) vodohrani <strong>na</strong>polnijo,<br />

celoten sistem pa mora biti hidravlično absolutno uravnotežen.<br />

Ker območje KS Cerkelj ob Krki ni predmet projekta <strong>Hidravlič<strong>na</strong></strong> <strong>izboljšava</strong> vodovoda v<br />

Posavju , se z vprašanjem postavitve protiležnega vodohra<strong>na</strong> <strong>na</strong> območju Cerkelj v<br />

<strong>na</strong>daljevanju nismo ukvarjali, saj nima praktično nobenega vpliva <strong>na</strong> hidravlično sliko<br />

preostalega dela vodooskrbnega <strong>sistema</strong>. Alter<strong>na</strong>tiva izgradnji v <strong>na</strong>slovu omenjenih<br />

vodovodov je torej le izgradnja protiležnega vodohra<strong>na</strong> Podvinje V=200 m3 <strong>na</strong> območu<br />

Dobove in protiležnega vodohra<strong>na</strong> Artiče <strong>na</strong> območju Sp.Pohanca – Artiče – Dečno Selo<br />

(mikrolokacija hidravlično sploh ni bistve<strong>na</strong>). Iz hidravličnih simulacij izhaja, da obstoječi<br />

cevovodi v času Qmin (ponoči) ne prevajajo zadostnih količin v VH Podvinje in VH Artiče,<br />

tako da bi bilo v vsakem primeru potrebno poleg izgradnje protiležnih vodohranov zgraditi nov<br />

cevovode. Na določenih krajših odsekih so sicer možni za en dimenzijski razred manjši premeri<br />

cevovodov, kar pa investicijsko ne pomeni veliko, saj predstavljajo strojni elementi vodovoda<br />

(cevi, fazoni) cca 35 % celotne investicije, razlika med posameznimi dimenzijskimi razredi<br />

cevovodov pa je v povprečju 10%. Že iz tega dejstva se aproksimativno oceni, da predstavlja<br />

zmanjšanje profilov cca 3,5 % prihranek pri investiciji izgradnje vodovodov ! Na<br />

dimenzioniranje cevovoda Borštnikova – VH Čatež izgradnja obeh protiležnih vodohranov ne<br />

vpliva, za to v <strong>na</strong>daljevanju primerjamo efekt zmanjšanja potrebnih premerov cevovodov:<br />

- Vodovod Šentle<strong>na</strong>rt – Dečno selo: prihranek cca 40.000 eur<br />

- Vodovod Cesta svobode – Dobova – Kapele – Bojsno: prihranek cca 80.000 eur<br />

<strong>Hidravlič<strong>na</strong></strong> <strong>izboljšava</strong> <strong>vodovodnega</strong> <strong>sistema</strong> <strong>na</strong> območju Posavja Stran 42/135

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!