Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na ... - Občina Krško

Region PROJEKTIVNI BIRO BREŽICE d.o.o. 

Cesta prvih borcev 11, 8250 Brežice 

tel.: 07 49 66 551; fax: 07 49 64 590 

ID.št.DDV: SI73870277 

http://www.region.si 

OBČINE PODPISNICE: 

OBČINA BREŽICE 

OBČINA KOSTANJEVICA NA KRKI 

OBČINA KRŠKO 

IZVAJALEC: 

REGION d.o.o. 

ŠT. ELAB.: 

2870/ID-12 

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA 

NA OBMOČJU POSAVJA 

Predinvesticijska zasnova 

DIREKTOR 

mag.Vojko Bibič, univ.dipl.inž.gradb. 

maj 2012

Region d.o.o. Brežice 


V S E B I N A 

1. UVODNA POJASNILA .............................................................................................................................. 7 

1.1. Povzetek dokumenta .......................................................................................................................... 12 

1.2. Investitorji .......................................................................................................................................... 17 

1.2.1. Občina Brežice ................................................................................................................................ 17 

1.2.2. Občina Kostanjevica na Krki ......................................................................................................... 18 

1.2.3. Občina Krško .................................................................................................................................. 19 

1.3. Namen in cilj investicije ..................................................................................................................... 20 

2. ANALIZA SEDANJEGA STANJA .......................................................................................................... 22 

2.1. Stanje vodooskrbe v posameznih občinah ......................................................................................... 22 

2.1.1. Občina Brežice ................................................................................................................................ 22 

2.1.1.1. Vodna bilanca in priključenost prebivalstva – obstoječe stanje ................................................ 25 

2.1.1.2. Vodna bilanca in priključenost prebivalstva – projekcija po izvedbi investicije........................ 26 

2.1.2. Občini Krško in Kostanjevica na Krki ........................................................................................... 27 

2.1.2.1. Vodna bilanca in priključenost prebivalstva – obstoječe stanje ................................................ 29 

2.1.2.2. Vodna bilanca in priključenost prebivalstva – projekcija po izvedbi investicije........................ 30 

2.2. Usklajenost z državnimi, evropskimi in drugimi strateškimi razvojnimi dokumenti ...................... 31 

3. ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI IN DEJAVNOSTI ............................................................................. 34 

3.1. Analiza poslovnega okolja .................................................................................................................. 34 

3.2. Analiza kupcev in ciljnega trga ......................................................................................................... 35 

3.3. Opis trga ............................................................................................................................................. 35 

3.4. SWOT analiza .................................................................................................................................... 37 

4. ANALIZA VARIANT Z OCENO INVESTICIJSKIH STROŠKOV IN KORISTI TER 

UČINKOVITOSTI ....................................................................................................................................... 38 

4.1. Variante za projekt 1 - Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Brežice: ................................... 39 

4.1.1. Tehnično-tehnološki del .................................................................................................................. 39 

4.1.2. Ocena investicijskih stroškov po variantah .................................................................................... 46 

4.1.2.1. Projekt 1/Varianta 1 – Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Brežice ........................... 48 





4.2. Variante za projekt 2 - Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Krško – Kostanjevica na Krki 54 

4.2.1. Tehnično-tehnološki del .................................................................................................................. 54 

4.2.2. Ocena investicijskih stroškov po variantah .................................................................................... 65 

4.2.2.1. Projekt 2/Varianta 1 – Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Krško-Kostanjevica na Krki 

........................................................................................................................................................... 68 


........................................................................................................................................................... 69 


........................................................................................................................................................... 70 


........................................................................................................................................................... 72 


........................................................................................................................................................... 73 


........................................................................................................................................................... 74 


........................................................................................................................................................... 76 


........................................................................................................................................................... 77 

5. ANALIZA VPLIVOV NA OKOLJE ..................................................................................................... 79 

5.1. Okoljska analiza variant .................................................................................................................... 80 

6. ANALIZA ZAPOSLENIH ....................................................................................................................... 83 

Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja Stran 2/135



7. TERMINSKI PLAN IZVEDBE INVESTICIJE ...................................................................................... 85 

8. FINANČNA KONSTRUKCIJA ............................................................................................................... 94 

9. FINANČNI IN EKONOMSKI KAZALNIKI .......................................................................................... 97 

9.1 Izračun finančnih kazalnikov ............................................................................................................. 97 

9.1.1. Projekt 1 – Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Brežice .............................................. 97 

9.1.2. Projekt 2 – Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Krško in Kostanjevica na Krki ......... 100 

9.2. Izračun ekonomskih kazalnikov ...................................................................................................... 109 

9.3. Ostale koristi in učinki investicije ................................................................................................... 113 

10. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI IN ANALIZA TVEGANJA................................................................ 114 

10.1. Analiza občutljivosti ....................................................................................................................... 114 

10.2. Analiza tveganja ............................................................................................................................. 118 

11. MERILA IN UTEŽI ZA IZBIRO OPTIMALNE VARIANTE........................................................... 120 

12. PRIMERJAVA VARIANT IN IZBIRA OPTIMALNE VARIANTE ................................................. 121 

12.1. Primerjava variant in izbira optimalne variante .......................................................................... 121 

12.2. Opis izbrane variante ..................................................................................................................... 124 

12.2.1. Predmet investicije izbrane variante ....................................................................................... 124 

12.2.2. Vrednost investicije izbrane variante (stalne in tekoče cene) .................................................. 127 

12.2.2. Financiranje izbrane variante................................................................................................. 133 

12.2.4. Finančni in ekonomski kazalniki izbrane variante ................................................................. 135 




OBČINE PODPISNICE 

OBČINA BREŽICE 

ODGOVORNA OSEBA - ŽUPAN: 

Ivan MOLAN 

Podpis: 

OBČINA KOSTANJEVICA NA KRKI 

ODGOVORNA OSEBA - ŽUPAN: Mojmir PUSTOSLEMŠEK 

Podpis: 

OBČINA KRŠKO 

ODGOVORNA OSEBA - ŽUPAN : 

Miran STANKO 

Podpis: 

IZDELOVALEC PREDINVESTICIJSKE ZASNOVE: 

REGION d.o.o. 

Cesta prvih borcev 11, Brežice 

ODGOVORNA OSEBA - DIREKTOR : 

IZDELOVALEC DOKUMENTA: 

Brežice, dne____________________ 

mag. Vojko Bibič, univ.dipl.inž.gradb. 

mag. Vesna Smrekar, univ.dipl.ekon. 

Podpis_______________________ 




VIRI ZA IZDELAVO INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE 

Tehnična in projektna dokumentacija 

1. HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU 

POSAVJA: OBČINA RADEČE, OBČINA SEVNICA, OBČINA BREŽICE, OBČINA 

BISTRICA OB SOTLI, OBČINA KRŠKO, OBČINA KOSTANJEVICA NA KRKI 

Idejna rešitev 

Datum: julij, 2008 

Št. elaborata: 2591/N-08 

Izdelal: Region d.o.o., Brežice 


POSAVJA – OBČINA BREŽICE 

Idejni projekt 

Datum: junij, 2009 

Št. proj.: 153-04/09, 153-05/09 

Izdelal: Spit d.o.o. Nova Gorica, Solkan 


POSAVJA – OBČINA KOSTANJEVICA NA KRKI 


Datum: december, 2010 

Št. proj.: 2727/IDP-10 


4. REHABILITACIJA OBSTOJEČIH MAGISTRALNIH CEVOVODOV, IZGRADNJA 

POVEZOVALNIH CEVOVODOV MED VODOOSKRBNIMI SISTEMI IN 

ZAGOTAVLJANJE NOVIH VODNIH VIROV – OBČINA KRŠKO 


Datum: marec, 2010 

Št. proj.: 2638/IDP-10 



POSAVJA – OBČINA KOSTANJEVICA NA KRKI 

PGD v izdelavi 

Datum: v izdelavi 

Št. proj.: 2861/N-12, 2861/N-12, 2862/N-12, 2863/N-12, 2864/N-12, 2865/N-12 






POSAVJA – OBČINA KRŠKO 

PGD v izdelavi 

Datum: v izdelavi 

Št. proj.: 2827/N-11, 2828/N-11, 2829/N-11, 2830/N-11, 2845/N-12, 2846/N-12, 

2847/N-12, 2848/N-12, 2849/N-12, 2850/N-12. 2851/N-12, 2852/N-12, 2853/N-12, 

2854/N-12, 2855/N-12, 2856/N-12, 2857/N-12, 2858/N-12, 2859/N-12 



POSAVJA – OBČINA KRŠKO 

PGD 

Datum: januar 2010 in oktober 2010 

Št. proj.: 2670/N-09 in 2697/N-10 


Investicijska dokumentacija 


POSAVJA 

Dokument identifikacije investicijskega projekta 

Datum: oktober, 2008 


Številka: 2595/ID-08 

Študije 


POSAVJA 

Študija izvedljivosti 

Datum: april, 2012 

Izdelal: Sl Consult d.o.o., Ljubljana 


POSAVJA 

Povzetek najpomembnejših študijsko-raziskovalnih nalog, ki opredeljujejo koncepte 

vodooskrbnih sistemov v občinah Krško, Kostanjevica na Krki in Brežice 

Datum: marec, 2012 

Izdelal: mag. Vojko Bibič, univ.dipl.inž.gradb. 




1. UVODNA POJASNILA 

Tri občine Spodnjeposavske regije skupaj pristopajo k projektu »Hidravlična izboljšava 

vodovodnega sistema na območju Posavja«. Brežice, Kostanjevica na Krki in Krško imajo 

namen izboljšati javno vodooskrbo, ki se trenutno srečuje s problemi glede kakovosti vode iz 

javnih in vaških vodovodnih sistemov, glede zagotavljanja zadostnih količin vode z ustreznimi 

pritiski, glede stopnje priključitve uporabnikov na javni vodovodni sistem in glede vodnih 

izgub. 

Z investicijami na posameznih vodovodnih sistemih je cilj doseči zanesljivo oskrbo s 

kvalitetno pitno vodo in zaščito vodnih virov pred vplivi onesnaževanja na način, ki bo 

stroškovno, okoljsko in tehnično učinkovit – skratka hidravlično izboljšati vodooskrbo v 

Posavju. 

Predmet investicije sta dva projekta na vodovodnih sistemih, ki oskrbujeta več kot 10 000 

prebivalcev: 

- Projekt 1: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Brežice 

- Projekt 2: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Krško – Kostanjevica na 

Krki 

Prediinvesticijska zasnova obravnava variante, ki bi lahko bile sprejemljive z ekonomskega, 

finančnega in tehnično-tehnološko vidika ter bi izpolnile cilj hidravlično izboljšati vodovodni 

sistem na območju Posavja. Hkrati je bila obravnavana tudi varianta »brez« investicije. 

Projekt 1 – vodovodni sistem Brežice 

Obstoječe stanja 

Občina Brežice ima pet javnih vodovodov in sicer JV Brežice, Pišece, Mokrice, Sromlje in 

Stojanski vrh, na katere je danes priključenih 17.864 prebivalcev (92% priključenost na javni 

vodovod). Vodovodni sistem Brežice je neustrezen tako s hidravličnega vidika kot tudi zaradi 

neustrezne kakovosti pitne vode. Zaradi neustreznih kapacitet vodovodnega sistema je v 

sistemu prenizek tlak in s tem nezadostno napajanje iz vodnih virov v sušnem obdobju. 

Z izvedbo investicije se bodo izboljšali hidravlični parametri na sistemu, zagotovil se bo 

rezervni vodni vir ter na javni vodovod se bodo priključili do sedaj vaški vodovodi. Investicija 

bo omogočila dodatno priključitev 359 novih prebivalcev, ostali prebivalci pa bodo imeli boljšo 

in varnejšo oskrbo s pitno vodo. 




Obravnavane variante 

Projekt 1 

Varianta 1.1. 

Varianta 1.2. 

Varianta 1.3. 

Varianta 1.4. 

Varianta 1.5. 

Opis variante 

- Izvedba nove vrtine in črpališča na lokaciji Glogov Brod 

- Izvedba vodovoda na odseku Borštnikova – VH Čatež 

- Izvedba vodovoda na odseku Cesta svobode – Dobova – Župelevec –Bojsno 

- Izvedba vodovoda na odseku Šentlenart – Dečno Selo 

- Izvedba vodovoda na odseku Žejno – Straža – Mrzlava vas (4931 m vodovoda in 

VH Žejno) 

- Izvedba nove vrtine in črpališča na območju Močnika 





VH Žejno) 



- Izvedba vodovoda manjšega premera na odseku Cesta svobode – Dobova – 

Župelevec –Bojsno in izgradnja protiležnega VH Podvinje 

- Izvedba vodovoda manjšega premera na odseku Šentlenart – Dečno Selo in 

izgradnja protiležnega VH Artiče 


VH Žejno) 





- Izvedba vodovoda na odseku Žejno – Straža – Mrzlava vas (6026 m vodovoda 

in VH Žejno) 

»brez« investicije 

Projekt 2 – vodovodni sistem Krško – Kostanjevica na Krki 

Obstoječe stanja 

Upravljavec vodovodnega sistem v občini Krško in Kostanjevica na Krki je podjetje Kostak 

d.d., ki ima v upravljanju devet vodovodnih sistemov (Krško, Dolenja vas, Senovo – 

Brestanica, Koprivnica, Kostanjevica na Krki, Raka, Podbočje, Premagovce in Veliki Trn), na 

katere je danes priključenih 22.797 prebivalcev občine Krško in 2.493 prebivalcev občine 

Kostanjevica na Krki. Vodovodni sistem je neustrezen tako s hidravličnega vidika kot tudi 

zaradi neustrezne kakovosti pitne vode. Zaradi neustreznih kapacitet vodovodnega sistema je v 

sistemu prenizek tlak in s tem nezadostno napajanje iz vodnih virov v sušnem obdobju. 

Z izvedbo investicije se bodo izboljšali hidravlični parametri na sistemu, zagotovili se bodo 

rezervni vodni viri, povezali se bodo posamezni vodovodni podsistemi (Kostanjevica na Krki s 

Krškim sistemom, sistem Senovo/Brestanica s Krškim sistemom) na večje skupne vodne vire, 

izvedli se bodo ukrepi za zadrževanje voda. Investicija bo omogočila dodatno priključitev 318 

novih prebivalcev v občini Krško in 17 prebivalcev v občini Kostanjevica na Krki, ostali 

prebivalci pa bodo imeli boljšo in varnejšo oskrbo s pitno vodo. 





Varianta 2.1. Varianta 2.2. Varianta 2.3. Varianta 2.4. 

Kostanjevica na Krki: Kostanjevica na Krki: Kostanjevica na Krki: Kostanjevica na Krki: 

Vodni vir Orehovec: povečanje kapacitete 

obstoječih vodnih virov 







Povezovalni cevovod: 

Odsek: Karlče – Slinovce – Kostanjevica 

(OŠ) 



(OŠ) 



(OŠ) 



(OŠ) 

odsek: Dobe – Dobrava odsek: Dobe – Dobrava odsek: Dobe – Dobrava odsek: Dobe – Dobrava 

odsek: Grajska cesta odsek: Grajska cesta odsek: Grajska cesta odsek: Grajska cesta 

odsek: VH Bajin Vrh – Gorjanska cesta odsek: VH Bajin Vrh – Gorjanska cesta odsek: VH Bajin Vrh – Gorjanska cesta odsek: VH Bajin Vrh – Gorjanska cesta 

odsek : Malence odsek : Malence odsek : Malence odsek : Malence 

Krško: Krško: Krško: Krško: 

odsek: črpališče Drnovo - Krško (policija) 

Čistilna naprava za podtalnico Krško 

polje 

Izgradnja vrtin v Glogovem Brodu 

(Brežice) in povezava s krškim sistemom 

odsek 1: črpališče Brege - NEK - Vrbina - 

Stara vas - VH Resa 

odsek 2: OŠ Jurij Dalmatin - Zdolska cesta 

odsek: zajetje Dobrova 1 (Studenčna) - 

Dovško 

odsek 1: Velika vas - Leskovec 

odsek 2: Velika vas - Drnovo (separacija) 

odsek 3: Velika vas - Mali Podlog 

odsek: Gorica - Jelše - V. Podlog - Kalce 

Naklo - M. Mraševo - Brod - Žabjek 

odsek - Povezava sistema Krško s sistemom 

Senovo: ČN Brestanica - HE Krško 

odsek 1: Presladol - Dolenji Leskovec 

odsek 2: Povezava z območjem Pijavškega 

(Rožno-Pijavško) 

odsek 3 - zagotovitev novega vodnega vira: 

priključitev vrtine Dobrova 2 

odsek 1: Raka -novi vodni vir na območju 

Rake 

odsek 2: Raka - odsek Dolenja vas pri Raki 





Dovško 














Rake 






Dovško 














Rake 


Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja Stran 9/135 





Dovško 














Rake 


odsek: VH Ravni odsek: VH Ravni odsek: VH Ravni odsek: VH Ravni 

odsek: Gora - VH Spodnje Dule in izgradnja 

VH Gora 


VH Gora 


VH Gora 


VH Gora 

odsek: prečrpališče Ladna odsek: prečrpališče Ladna odsek: prečrpališče Ladna odsek: prečrpališče Ladna 

odsek: Vrtina Arto 

odsek: Vrtina Arto odsek: Vrtina Arto Izgradnja treh črpališč in izgradnja 

odseka Veliki trn 

odsek: Črešnjice nad Pijavškim odsek: Črešnjice nad Pijavškim odsek: Črešnjice nad Pijavškim odsek: Črešnjice nad Pijavškim



Varianta 2.5. Varianta 2.6. Varianta 2.7. Varianta 2.8. – »brez« investicije 


Vodni vir Orehovec: povečanje kapacitete Vodni vir Orehovec: povečanje kapacitete Čistilna naprava Jama / 





(OŠ) 



(OŠ) 



(OŠ) 

odsek: Dobe – Dobrava odsek: Dobe – Dobrava odsek: Dobe – Dobrava 

odsek: Grajska cesta odsek: Grajska cesta odsek: Grajska cesta / 

odsek: VH Bajin Vrh – Gorjanska cesta odsek: VH Bajin Vrh – Gorjanska cesta odsek: VH Bajin Vrh – Gorjanska cesta / 

odsek : Malence odsek : Malence odsek : Malence / 


odsek: črpališče Drnovo - Krško (policija) odsek: črpališče Drnovo - Krško (policija) odsek: črpališče Drnovo - Krško (policija) / 





Dovško 

















Dovško 











odsek 3 - čistilna naprava na zajetju 

Dovško 


Rake 

odsek 

2: Raka - odsek Dolenja vas pri Raki 



odsek 2: OŠ Jurij Dalmatin - Zdolska cesta / 


Dovško / 



odsek 3: Velika vas - Mali Podlog / 


Naklo - M. Mraševo - Brod - Žabjek / 


Senovo: ČN Brestanica - HE Krško / 

odsek 1: Presladol - Dolenji Leskovec / 






Rake 

odsek 

2: Raka - odsek Dolenja vas pri Raki / 

odsek 1: 1 črpališče in odsek: VH Raka 


odsek: VH Ravni odsek: VH Ravni odsek: VH Ravni / 

odsek: Gora - VH Spodnje Dule in izgradnja odsek: Gora - VH Spodnje Dule in izgradnja odsek: Gora - VH Spodnje Dule in izgradnja 

VH Gora 

VH Gora 

VH Gora / 

odsek: prečrpališče Ladna odsek: prečrpališče Ladna odsek: prečrpališče Ladna / 

odsek: Vrtina Arto odsek: Vrtina Arto odsek: Vrtina Arto / 

odsek: Črešnjice nad Pijavškim odsek: Črešnjice nad Pijavškim odsek: Črešnjice nad Pijavškim / 




Izbrana varianta 

Projekt 2 

Varianta 2.1. 

Opis izbrane variante 

Kostanjevica na Krki: 

Vodni vir Orehovec: povečanje kapacitete obstoječih vodnih virov 


Odsek: Karlče – Slinovce – Kostanjevica (OŠ) 

odsek: Dobe – Dobrava 

odsek: Grajska cesta 

odsek: VH Bajin Vrh – Gorjanska cesta 

odsek : Malence 

Krško: 


odsek 1: črpališče Brege - NEK - Vrbina - Stara vas - VH Resa 


odsek: zajetje Dobrova 1 (Studenčna) - Dovško 




odsek: Gorica - Jelše - V. Podlog - Kalce Naklo - M. Mraševo - Brod - 

Žabjek 

odsek - Povezava sistema Krško s sistemom Senovo: ČN Brestanica - HE 

Krško 


odsek 2: Povezava z območjem Pijavškega (Rožno-Pijavško) 

odsek 3 - zagotovitev novega vodnega vira: priključitev vrtine Dobrova 2 

odsek 1: Raka -novi vodni vir na območju Rake 


odsek: VH Ravni 

odsek: Gora - VH Spodnje Dule in izgradnja VH Gora 

odsek: prečrpališče Ladna 


odsek: Črešnjice nad Pijavškim 




1.1. Povzetek dokumenta 

Na podlagi analize variant, ki je predstavljena v nadaljevanju dokumenta, je izbrana varianta, ki 

jo lahko povzamemo z naslednjo vsebino: 

Izbrana varianta 1.1. – projekt 1: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Brežice 

Skupaj: 

- Hidravlična izboljšava cevovoda in izgradnja novih cevovodov: 29,260 km 

- Zagotavljanje novih vodnih virov: 1 vrtina, 2 črpališča 

- Objekti: 1 podzemno črpališče Žejno z vgrajeno hidropostajo in dvema črpalkama in 1 

vodohran Žejno V=60 m3 

Izbrana varianta 2.1. – projekt 2: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Krško – 

Kostanjevica na Krki 

Skupaj: 

- Hidravlična izboljšava cevovoda: 26.687 m 

- Novogradnja odsekov: 14.155 m 

Skupaj cevovodi: 40.842 m 

- Objekti: 

- VH Gora (120 m3) s prečrpališčem 

- VH Dobrova 1 (120 m3) 

- VH Dobrova 2 (120 m3) s hidrofonsko postajo 

- VH Ravni (60 m3) s prečrpalnico Qč=2,5 l/s 

- Obnova VH Črešnjice (30 m3) 

- prečrpališče Ladna Qč=4 l/s: Hč=112 m 

- prečrpališče Košeni vrh Qč= 0,5 l/s 

- priključitev vrtine Dobrova 2 (do 7,2 l/s) in črpališče 

- priključitev vrtine Raka (do 3 l/s) in vodnjaški črpalni jašek Raka 

- priključitev vrtine Arto (do 3 l/s) in vodnjaški črpalni jašek Arto 

- izgradnja nove globoke vrtine Orehovec (5 l/s) in črpalni objekt z opremo Orehovec 

‣ Vrednost investicije 

Projekt 1 – Vodovodni sistem Brežice 

€ 

Vodovodni sistem Brežice 

Stalne cene (brez DDV in nepredvidenih stroškov) 

Varianta 1.1. 5.885.954 

Varianta 1.2. 7.844.788 

Varianta 1.3. 6.172.114 

Varianta 1.4. 6.028.956 

Varianta 1.5. 0 




brez DDV in nepredvidenih stroškov - stalne cene 

Vodovodni sistem Brežice Izbrana Varianta 1.1. 

5.885.954 

Črpališče Glogov Brod 252.140 

Vodovod Borštnikova - VH Čatež 684.291 

Vodovod Šentlenart - Dečno selo 1.077.399 

Vodovod Cesta svobode - Dobova - Kapele -Bojsno 2.460.026 

Vodovod Žejno - Mrzlava vas 699.617 

Nadzor nad gradnjo 113.816 

Izdelava dokumentacije 598.665 

Celotna vrednost investicije izbrane variante: 

Brežice 

Skupni stroški Neupravičeni stroški Upravičeni stroški 

projekta (€) projekta (€) projekta (€) Delež 

Projektiranje/izdelava študij 598.665,00 598.665,00 0,00 9,35% 

Nakup zemljišč 0,00 0,00 0,00 0,00% 

Gradnja 5.173.473,00 0,00 5.173.473,00 80,79% 

Nepredvideni stroški 517.347,30 0,00 517.347,30 8,08% 

Obveščanje javnosti 0,00 0,00 0,00 0,00% 

Nadzor nad gradnjo 113.816,41 0,00 113.816,41 1,78% 

VMESNA VSOTA - stalne cene 6.403.301,71 598.665,00 5.804.636,71 100,00% 

DDV 1.337.841,51 1.337.841,51 0,00 

Prilagoditev cene (pokritje 

inflacije) 285.905,85 5.700,60 280.205,25 

SKUPAJ - tekoče cene 8.027.049,07 1.942.207,11 6.084.841,96 

Projekt 2 – Vodovodni sistem Krško – Kostanjevica na Krki 

€ 

Vodovodni sistem Krško – Kostanjevica na Krki Stalne cene (brez DDV in nepredvidenih stroškov) (€) 

Varianta 2.1. 6.742.679,61 

Varianta 2.2. 8.039.164,28 

Varianta 2.3. 8.039.164,28 

Varianta 2.4. 10.370.779,61 

Varianta 2.5. 8.428.979,61 

Varianta 2.6. 7.100.379,61 

Varianta 2.7. 7.253.679,61 

Varianta 2.8. 0 




brez DDV in nepredvidenih stroškov - stalne cene (€) 

Vodovodni sistem Kostanjevica na Krki in Krško Izbran varianta 2.1. 

Skupaj - Vodovodni sistem Kostanjevica na Krki in Krško 6.742.679,61 

Kostanjevica 983.342 

Vrtina Orehovec 250.000 

odsek: Karlče - Slinovce - Kostanjevica (OŠ) 265.080 

odsek Dobe - Dobrava 129.720 

odsek Grajska cesta 132.396 

odsek Bajin Vrh - Gorjanska cesta 59.136 

odsek: Malence 44.958 

Nakup zemljišč 2.500 



Krško 5.759.337 

odsek: črpališče Drnovo - Krško (policija) 731.424 


odsek 2: OŠ Jurij Dalmatin - Zdolska cesta 590.459 

odsek: zajetje Dobrova 1 (Studenčna) - Dovško 513.480 



odsek 3: Velika vas - Mali Podlog 471.499 

odsek: Gorica - Jelše - V. Podlog - Kalce Naklo - M. Mraševo - Brod - 

Žabjek 757.229 

odsek - Povezava sistema Krško s sistemom Senovo: ČN Brestanica - HE 

Krško 154.762 



odsek 3 - zagotovitev novega vodnega vira: priključitev vrtine Dobrova 2 850.417 


odsek 2: Raka - odsek Dolenja vas pri Raki 321.632 

Odsek: VH Ravni 121.000 

Odsek: Gora - VH Spodnje Dule in izgradnja VH Gora 222.065 

Odsek: prečrpališče Ladna 55.000 

odsek: Vrtina Arto 250.000 

Odsek: Črešnjice nad Pijavškim 112.714 

Nakup zemljišč 17.500 



Obveščanje javnosti 64.000 




Krško in Kostanjevica na Krki Skupni stroški Neupravičeni 

Upravičeni 

stroški projekta 

projekta (€) stroški projekta (€) (€) Delež 


Kostanjevica na Krki 80.164,00 80.164,00 0,00 

Krško 412.820,00 412.820,00 0,00 

Nakup zemljišč 20.000,00 20.000,00 0,00 0,27% 



Gradnja 6.032.970,26 0,00 6.032.970,26 82,13% 

Kostanjevica na Krki 881.290,00 0,00 881.290,00 

Krško 5.151.680,26 0,00 5.151.680,26 



Krško 515.168,03 0,00 515.168,03 

Obveščanje javnosti 64.000,00 0,00 64.000,00 0,87% 

Kostanjevica na Krki 0,00 0,00 0,00 





VMESNA VSOTA - stalne cene 7.345.976,64 512.984,00 6.832.992,64 

DDV 1.537.912,50 1.537.912,50 0,00 


inflacije) 343.585,83 5.700,59 337.885,24 


100,00 

% 

‣ Vrednost investicije – izbrana varianta projekt 1 in projekt 2 

Posavje skupaj 

Skupni stroški Neupravičeni 

Upravičeni 



Projektiranje/izdelava študij 1.091.649,00 1.091.649,00 0,00 7,94% 


Gradnja 11.206.443,26 0,00 11.206.443,26 81,51% 

Nepredvideni stroški 1.120.644,33 0,00 1.120.644,33 8,15% 



VMESNA VSOTA - stalne cene 13.749.278,34 1.111.649,00 12.637.629,34 

100,00 

% 

DDV 2.875.754,00 2.875.754,00 0,00 


inflacije) 629.491,70 11.401,20 618.090,50 





‣ Finančna konstrukcija – izbrana varianta projekt 1 in projekt 2 

(eur) 

Financerji Skupaj Delež 

Občina Brežice 3.243.754,81 18,80% 

Občina Kostanjevica na Krki 

Občina Krško 

3.442.078,98 19,95% 

Občine - skupaj 6.685.833,79 38,75% 

Državni proračun 1.631.569,37 9,46% 

Kohezijski sklad 8.937.120,88 51,80% 

Skupaj 17.254.524,04 100,00% 

‣ Finančni in ekonomski kazalniki 

Finančni kazalniki vseh variant – projekt 1 

Varianta 

1.1. 

Varianta 

1.2. 

Varianta 

1.3. 

Varianta 

1.4. 

Varianta 

1.5. 

Finančna interna stopnja donosa -2,26% -2,32% -2,42% -2,43% / 

Finančna neto sedanja vrednost (€) -4.195.619 -5.426.395 -4.421.297 -4.335.274 -4.822.123 

Finančni kazalniki vseh variant – projekt 2 

Varianta 

2.1. 

Varianta 

2.2. 

Varianta 

2.3. 

Varianta 

2.4. 

Finančna interna stopnja donosa -2,08% -2,43% -2,53% -2,75% 

Finančna neto sedanja vrednost (€) -4.855.836 -5.801.634 -5.839.058 -7.443.147 

Varianta 

2.5. 

Varianta 

2.6. 

Varianta 

2.7. 

Varianta 

2.8. 

Finančna interna stopnja donosa -2,69% -2,90% -2,28% / 

Finančna neto sedanja vrednost (€) -6.155.627 -5.364.023 -5.219.632 -5.780.320 

Finančni kazalniki izbrane variante – projekt 1 in projekt 2 

Finančni 

kazalnik – 

projekt 1 


kazalnik – 

projekt 2 

Ekonomski 

kazalnik – 

projekt 1 in 2 

Interna stopnja donosa -2,26% -2,08% 12,91% 

Neto sedanja vrednost -4.195.619 € -4.855.836 € 13.418.213 € 

Relativna neto sedanja vrednost -0,79 -0,80 1,14 

Razmerje med koristmi in stroški 0,24 0,35 1,98 




1.2. Investitorji 

1.2.1. Občina Brežice 

Občina Brežice 

Število prebivalcev (leto 2009): 

24.330 

Število naselij: 

109 

Površina (km 2 ): 

268 

Župan: 

Ivan Molan 

Odgovorna osebo za izvedbo investicije: 

Matjaž Mižigoj 

Davčna številka: 

SI 349444745 

EZR: 

01209-0100008385 

Telefon: 07 62 05 500 

Fax: 07 49 90 052 

E-mail: obcina.brezice@brezice.si 

Internetna stran: http://www.brezice.si 

Poljuden opis: 

Zaobljeni griči, obrobje Gorjancev, zeleni 

svet ob sotočju Save in Krke, vinogradi, vode 

in gradovi – vse to je občina Brežice. 

Bogastvo naravne in kulturne dediščine, 

plemeniti razvoj turizma in storitvenih 

dejavnosti 




1.2.2. Občina Kostanjevica na Krki 



2.529 


28 


58 

Župan: 

Mojmir Pustoslemšek 


Stanislav Rostohar 


SI 71838449 

EZR: 

01397-0100019737 

Telefon: 07 498 72 75 

Fax: 07 498 62 75 

E-mail: obcina@kostanjevica.si 

Internetna stran: http://www.kostanjevica.si 


Občina je ena mlajših in manjših. Leži na 

delu Krškega polja, kjer reka Krka vijuga in 

ustvarja posebne kljuke. V enem najostrejših 

okljukov leži naselje Kostanjevica na Krki, 

središče Občine. 




1.2.3. Občina Krško 



25.650 


157 


287 

Podžupanja v začasnem opravljanju funkcije 

županje: 

Ana Somrak 


Matjaž Pirc 


SI 18845673 

EZR: 

01254-0100008120 

Telefon: 07 49 81 201 

Fax: 07 49 22 221 

E-mail: obcina.krsko@krsko.si 

Internetna stran: http://www.krsko.si 


Občina se nahaja v jugovzhodnem delu 

Slovenije, tam, kjer se dolina reke Save razširi 

v postrano Krško polje, preko katerega se na 

južnem obrobju vije reka Krka. Jedrska 

elektrarna, edina v državi, je eden izmed 

razpoznavnih znakov občine. 




1.3. Namen in cilj investicije 

Investicija rešuje vodooskrbne probleme na področju Posavja s hidravlično izboljšavo in 

nadgradnjo vodooskrbnega sistema v občinah Brežice, Kostanjevica na Krki in Krško. 

Namen reševanja problematike vodooskrbe je: 

o zagotovitev zanesljive oskrbe s pitno vodo in zaščito vodnih virov (trajnost oskrbe, vodne 

količine), 

o zagotovitev oskrbe s kakovostno in varno pitno vodo (zdravstveno ustrezna pitna voda), 

o zagotovitev stroškovno učinkovite oskrbe s pitno vodo, 

o zagotovitev ustrezne količine pitne vode, 

o vzpostavitev enotnih sistemov oskrbe s pitno vodo, 

o zmanjšati število okvar na vodovodnih omrežjih, 

o zmanjšati vodne izgube, 

o zmanjšati porabo električne energije na količino načrpane vode in 

o obnoviti in zgraditi omrežje ter objekte. 

Cilj vseh projektov je hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja. 

Na območju Posavja oziroma predmetnih treh občin živi cca 52.000 prebivalcev. Na javni 

vodovod je priključenih 39.631 prebivalcev. Po končani investiciji (do leta 2015) se bo to 

število povečalo za 694 prebivalcev. Hkrati se bo do leta 2015 s hidravlično izboljšavo 

izboljšala vodooskrba 40.325 prebivalcem: 

projekt 1 – vodovodni sistem Brežice: hidravlična izboljšava se bo zagotovila 14.700 

prebivalcem, od tega 14.341 že obstoječim in 359 novo priključenim 

projekt 2 – vodovodni sistem Krško – Kostanjevica na Krki: hidravlična izboljšava se 

bo zagotovila 25.625 prebivalcem, od tega 22.797 (Krško) in 2.493 (Kostanjevica na 

Krki) že obstoječim in 318 (Krško) in 17 (Kostanjevica na Krki) novo priključenim. 

Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema v Posavju se bo dosegla: 

o s povezovanjem vodovodnih sistemov na večje skupne vire, 

o z zagotovitvijo rezervnih vodnih virov na večjih vodovodnih sistemih, 

o s sanacijo nezadostnih vodnih virov, 

o z zadrževanjem vode, 

o z rehabilitacijo magistralnih vodovodov ter 

o z aktivno zaščito zajetij pitne vode pred onesnaževanjem. 




Predmet investicije po posameznih občinah je naslednji: 

Izbrana varianta – projekt 1: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Brežice 

Skupaj: 


- Zagotavljanje novih vodnih virov: 1 vrtine, 2 črpališča 



Izbrana varianta – projekt 2: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Krško – 


Skupaj: 




- Objekti: 




- VHn Ravni (60 m3) s prečrpalnico Qč=2,5 l/s 











2. ANALIZA SEDANJEGA STANJA 

2.1. Stanje vodooskrbe v posameznih občinah 

2.1.1. Občina Brežice 

Na območju Občine Brežice se oskrba prebivalstva s pitno vodo izvaja iz več vodovodnih 

sistemov. V okviru upravljanja oz. izvajanja javne gospodarske službe ni zajeto vse 

prebivalstvo občine, ker nekaj lokalnih skupnosti samostojno vodi vodooskrbo pod vodstvom 

vodovodnih odborov. Iz tega sledi, da se iz vodovodnega sistema Brežice oz. iz vseh 

podsistemov oskrbuje 17.864 prebivalcev od celotne populacije v občini 24.301 ljudi. 

Vodovodni sistem Brežice je sestavljen iz petih podsistemov, ki med sabo niso v celoti 

povezani. To so vodovodni sistem Brežice, Mokrice, Sromlje, Pišece in Stojanski vrh. 

Vodovodni sistem Brežice, ki je predmet tega projekta 

Vodovodni sistem Brežice ima dolgo zgodovino, saj začetek obratovanja tega vodovoda sega 

v leto 1914. Seveda so bili to začetki oskrbe manjšega obsega, skozi desetletja se je ta sistem 

nenehno spreminjal in dograjeval. Danes ocenjujejo, da dolžina omrežij nad O 80 mm znaša 

94.395 m. Če se oceni še omrežja pod O 80 mm in priključke, govorimo o dolžini omrežja 

okrog 257.000 m. Cevi so iz različnih materialov kot so LTŽ-litoželezne, PEHD, PVC, 

duktilne (nodularna litina), poliestrske in azbestno - cementne (Salonit). Azbestno - cementne 

cevovode obnavljajo in zamenjujejo s cevmi iz ustreznejših materialov. Glavni cevovod iz 

zajetja Glogov Brod do rezervnega zajetja Brezina je premera 400 mm, naprej proti Brežicam 

pa potekata vzporedna vodovoda 225 mm in 300 mm. Proti vodohranu Čatež poteka vodovod 

250-300 mm. Proti Dobovi poteka vodovod 200 mm do Mosteca, naprej 150. V smeri Cerkelj 

ob Krki poteka vodovod 250 mm do Velikih Malenc, naprej proti Cerkljam pa 200 mm. Iz 

Glogovega Broda proti Artičam poteka vodovod 200 mm. Pomembna je tudi povezava med 

vodohranom Prilipe in vodohranom Čatež, ki jo sestavlja cevovod 200 mm. Pomemben je tudi 

podatek, da je veliko omrežja že starejšega nad 30 let, to so predvsem cevovodi iz azbestno - 

cementnih cevi (Salonit). Takih cevi je v vodovodnem sistemu Brežice še okoli 50 km. 

Vodovodni sistem je razdeljen na tri tlačne cone. 

Vodovodni sistem Brežice je zelo zahteven, saj vso vodo črpajo iz globoke podtalnice iz 

vodnjakov, ki so globoki tudi do 200 m. Velik delež vode tudi prečrpavajo v 2. in 3. tlačno 

cono za višje ležeča naselja. Zaradi zahtevnosti sistemov ponekod obratujejo z zelo visokimi 

tlaki (od 6 do 8 barov), kar povečuje tudi izgube vode na teh vodovodnih sistemih. Sistem 

sestavljajo 3 črpališča (dve iz globoke vrtine, eno iz kopanega betoniranega vodnjaka), 11 

vodohranov in raztežilnikov, 5 prečrpavališč in 1 hidro postajo. 

Vodovodni sistem Mokrice 

Vodovodni sistem Mokrice upravljajo od leta 1996 naprej, do takrat pa sta upravljala s starimi 

vodovodi KS Jesenice na Dolenjskem in KS Velika Dolina. Vodovodni sistem Mokrice je 

razvejan sistem, vseh cevovodov nad 80 mm je 21.265 m. Glavni cevovod iz zajetja Mokrice 

do vodohrana Mokrice je jeklen, premera 200 mm, naprej proti Jesenicam in Obrežju pa 

potekata vodovod 200 mm, ki je iz Tesal-a in v nadaljevanju iz DUKTIL-a. Proti vodohranu 

Velika Dolina poteka tlačni vodovod 125 mm. Proti prečrpavališču Koritno poteka vodovod 




125 mm (PE). Proti vodohranu Ponikve pa poteka vodovod 110 mm (PE). Pomemben je tudi 

podatek, da je še nekaj omrežja starejšega kot 30 let, to so predvsem cevovodi iz azbestno - 

cementnih cevi (Salonit). Takih cevi je v vodovodnem sistemu Mokrice še 4,40 km. 

Vodovodni sistem je razdeljen na tri tlačne cone. Sistem sestavlja 1 črpališče (dve globoki 

vrtini), 5 vodohranov in raztežilnikov in 2 prečrpavališči 

Vodovodni sistem Sromlje 

Vodovodni sistem Sromlje upravljajo od leta 1993 naprej, ko je bil dograjen novi vodovodni 

sistem Sromlje. Do takrat so s starimi vodovodi upravljali razni vodovodni odbori v KS 

Sromlje. Vodovodni sistem Sromlje je razvejan sistem, višinsko precej razgiban, Vseh 

cevovodov nad 80 mm je 6.920 m. Glavni cevovod iz zajetja Pečice do vodohrana Močnik je 

iz polietilena (PEHD), premera 90 mm. Proti vodohranu Rucman Vrh poteka tlačni jekleni 

vodovod 80mm. Iz vodohrana Rucman Vrh potekata dva cevovoda iz polietilena (PEHD), v 

smeri Vimpole 90, v smeri Sromelj pa 110 mm. Pomemben je tudi podatek, da je večina 

omrežja novega iz polietilenskih cevi (PEHD), starega 13 let. Azbestno - cementnih 

cevovodov v vodovodnem sistemu Sromlje ni. 

Vodovodni sistem je razdeljen na dve tlačni coni. Sistem sestavlja 1 črpališče (ena globoka 

vrtina), 1 vodohran in 1 raztežilnik in 1 prečrpavališče z manjšim vodohranom. 

Vodovodni sistem Pišece 

Vodovodni sistem Pišece upravljajo od leta 2002 naprej, do takrat pa je upravljala s starimi 

vodovodi KS Pišece oz. posamezni vodovodni odbori. Vodovodni sistem Pišece je zelo 

razvejan sistem, vseh cevovodov nad 80 mm je 8.840 m. Glavni cevovod iz zajetja Pišece 

(vrtina Piš-1/94) do črpališča Stari mlin je iz DUKTILA-a, premera 150 mm, naprej proti 

vodohranu Pečarjev Breg poteka nekaj časa jekleni cevovod 125 mm, nato PEHD 125. Med 

črpalnico Pavlova vas II (Sv. Jedert) poteka najprej zaradi visokega tlaka del jeklenega 

cevovoda 100, naprej proti vodohranu Sv. Jedert pa PEHD 110. Proti Suha Dolu in VH Sv. 

Jernej poteka cevovod PEHD 110. Iz vodohrana Sv. Jernej je približno 1 km cevovoda PEHD 

125, naprej proti vodohranu Sv. Jakob pa PEHD 110 in 90. V smeri proti Orehovcu poteka še 

nekaj AC cevovoda 80 (cca. 800 m), naprej čez Orehovec pa so cevi iz PEHD od 110 do 63. 

Tudi v smeri proti Podgorju poteka še cca. 1 km AC cevovoda 50, ostale cevi so iz PEHD. 

Pomemben je tudi podatek, da je še nekaj omrežja starejšega kot 30 let, to so predvsem prej 

omenjeni cevovodi iz azbestno - cementnih cevi (Salonit). Takih cevi je v vodovodnem sistemu 

Pišece še približno 2,0 km. 

Vodovodni sistem je razdeljen na tri tlačne cone. Sistem sestavlja 1 črpališče (ena vrtina), 9 

vodohranov in 1 raztežilnik in 5 prečrpavališč. 

Vodovodni sistem Stojanski vrh 

Vodovodni sistem Stojanski vrh nima posebne zgodovine, saj je začetna vodooskrba delovala 

na individualnih sistemih t.i. kapnicah. Kasneje, v letu 1995, so vaščani v samostojni iniciativi 

postavili vodovodni sistem sedanjega obsega, ki je bil leta 2005 samovoljno predan v 

upravljanje javnega izvajalca. 

Kakovost pitne vode 

Notranji nadzor kakovosti pitne vode izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto. Iz 

poročila o zdravstvenem nadzoru pitnih voda v občini Brežice v upravljanju KOP Brežice d.d. 

v letu 2007 je razvidno, da je voda na vodovodnih zajetjih in na vodovodnih sistemih Brežice, 

Sromlje, Prilipe, Pišece in Mokrice zdravstveno ustrezna. Zaradi slabe geološke zaščitenosti 

vodnega vira Novaščk se je na sistemu Stojanski vrh pojavljala pogosta prekoračitev 




mikrobioloških parametrov. Ugotovljena je bila prekoračitev mejne vrednosti na Koliformne 

bakterije, Escherichio coli in Intestinalne eterokoke v kar šestih primerih v letu 2007. Na 

vodovodnem sistemu Brežice je bilo v letu 2007 od 254 odvzetih vzorcev 10 neustreznih. V 

sistemu Prilipe 23 odvzetih, od tega nič neustreznih, na vodovodnem sistemu Mokrice od 32 

odvzetih vzorcev 1 neustrezen, na vodovodnem sistemu Sromlje od 33 odvzetih vzorcev 7 

neustreznih in na vodovodnem sistemu Pišece od 17 odvzetih vzorcev 1 neustrezen ter na 

sistemu Stojanski vrh 15 od tega 6 neustreznih. 

Vplivi na kvaliteto pitne vode se opažajo predvsem pri starejših vodovodnih omrežjih 

(vodovod Brežice in Mokrice), zato se za zagotavljanje kakovosti vode le-ta klorira (zajetje 

Mokrice in Prilipe). Kondicioniranje se izvaja tudi na sistemu Pišece in Stojanski vrh. 

Vodni viri 

Podatki 

Vodni viri 

kvaliteta vodnih virov 

kapacitete 

Glogov Brod VT-1/84 ustrezna brez dezinfekcije 92 l/s 

ustrezna - potrebna stalna 

Prilipe Pr-2/88 

dezinfekcija 

20 l/s 


Prilipe Pr-3/92 

dezinfekcija 

15 l/s 


Mokrice Mo-1/88 

dezinfekcija 

4 l/s 


Mokrice Mo-2/88 

dezinfekcija 

15 l/s 

ustrezna - občasno potrebna 

stalna dezinfekcija, občasno 

Pečice Pe-1/90 

oporečna zaradi pesticidov 3,33 l/s 

Pišece Piš-1/94 


dezinfekcija 

20 l/s 

Zasebni vodovodni sistemi 

V občini Brežice obstaja poleg javnega vodovodnega sistema še 13 vodovodnih sistemov, ki 

imajo več kot 50 uporabnikov in so v upravljanju vaških vodovodnih odborov ali krajevnih 

skupnosti. Na te sisteme je priključenih 4.747 prebivalcev. 




2.1.1.1. Vodna bilanca in priključenost prebivalstva – obstoječe stanje 

SISTEM BREŽICE 2011 

Količina načrpane vode 1.474.826 

Ugotovljena poraba (m 3 / leto) 1.216.826 

Gospodinjstvo 956.558 

Gospodarstvo 260.268 

Vodne izgube (m 3 / leto) 258.000 

% izgub 17 % 

Število 

prebivalcev, ki 

morajo biti 

priključeni na 

javni vodovod 

Število obstoječih 

priključenih 

prebivalcev na 

sistem 

Število novo 

priključenih 

zaradi izvedbe 

projekta (2015) 

Izvajanje javne 19.554 17.864 

službe 

Naselja, ki so del 15.574 14.341 359 14.700 

projekta 

Naselja, ki niso del 3.980 3.523 

projekta 

Vaški vodovodi 4.747 

Skupaj 24.301 17.864 359 14.700 

Število 

priključenih, ki se 

jim bo vodooskrba 

po investiciji 

izboljšala 

Vodovodni sistem Št. prebivalcev Letna količina 

prodane vode 

(m3) 

Brežice 

Povprečni 

pretok (l/s) 

Kapaciteta 

vodnih virov 

(l/s) 

1.145.419 36,32 93 192 

Mokrice 106.502 3,35 20 188 

Sromlje 17.864 25.312 0,81 5 201 

Pišece 55.370 1,76 17,77 142 

Stojanski vrh 5.838 0,18 0,67 

Norma porabe 

(l/os/dan) 




2.1.1.2. Vodna bilanca in priključenost prebivalstva – projekcija po izvedbi investicije 

Brežice 

Obstoječi 

priključeni - 

predmet 

projekta 

Obstoječi 

priključeni - ni 

predmet 

projekta 

Novo priključeni 

Količina porabe 

vode - obstoječi 

priključeni 


vode - novo 

priključeni 


vode - skupaj 

število število m3/leto m3/leto 

A 

B 

Obstoječe stanje 0 14.341 3.523 1.216.826 1.216.826 

2012 1 14.704 3.523 1.236.263 1.236.263 

2013 2 14.704 3.523 1.236.263 1.236.263 

2014 3 14.704 3.523 1.236.263 1.236.263 

2015 4 14.704 3.523 1.236.263 1.236.263 

2016 5 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2017 6 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2018 7 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2019 8 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2020 9 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2021 10 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2022 11 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2023 12 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2024 13 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2025 14 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2026 15 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2027 16 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2028 17 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2029 18 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2030 19 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2031 20 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2032 21 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2033 22 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2034 23 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2035 24 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2036 25 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2037 26 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2038 27 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2039 28 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2040 29 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 

2041 30 14.704 3.523 359 1.178.362 18.083 1.196.445 




2.1.2. Občini Krško in Kostanjevica na Krki 

Občina Krško ima pet vodovodnih sistemov (Krško, Raka, Podbočje, Senovo-Brestanica in 

Veliki Trn). Vodovodni sistemi Krško, Raka in Podbočje so med seboj povezani in oskrbujejo 

z vodo iz javnega sistema več kot 10.000 prebivalcev. Po končani predmetni investiciji se bo 

povezalo vseh pet sistemov v občini Krško (povezava z vodovodnim sistemom Senovo- 

Brestanica in Veliki Trn), hkrati pa se bo izvedla tudi povezava z vodovodnim sistemom 

občine Kostanjevica na Krki. Po končani investiciji bo tako eden celovit vodovodni sistem, ki 

bo vključeval hidravlično povezavo med krško in kostanjeviško občino. Že sedaj pa imajo vsi 

sistemi tako v Krškem, kot v Kostanjevici istega upravljavca (Kostak d.d.). 

Obstoječe stanje vodooskrbe oziroma razlogi za investicijo v občini Krško in Kostanjevica na 

Krki lahko povzamemo z opisom, da obstoječi vodovodni sistemi ne omogočajo dolgoročno 

dobro oskrbo s pitno vodo prebivalcem v omenjenih občinah, predmetni odseki cevovodov so 

okvarjeni, cevi pokajo in na spojih spuščajo, zaradi česar je motena vodooskrba, zaradi tega pa 

nastajajo tudi vodne izgube. 

Sistem za oskrbo s pitno vodo Krško se oskrbuje iz dveh zajetij na Krškem polju (Drnovo in 

Brege), iz globinskih vrtin v Rorah, povezan pa je tudi s podsistemom Dolenja vas, ki se 

oskrbuje iz zajetja Črna mlaka. Pitna voda na navedenem sistemu je zelo trda, na zajetjih 

Krškega polja pa se v vodi pojavlja tudi metabolit pesticida atrazina (desetilatrazin). 

Sistem za oskrbo s pitno vodo Senovo – Brestanica oskrbuje več kot 90 % uporabnikov iz zelo 

kvalitetnega vodnega vira rudnik Senovo, ostale uporabnike pa iz zajetja Dobrova, kjer se 

voda pripravlja s postopkom ultrafiltracije. 

Sistem za oskrbo s pitno vodo Kostanjevica se pretežno oskrbuje iz dveh vrtin v Orehovcu, 

manjkajoče količine vode pa prispeva kraški izvir Studene pri Kostanjeviški jami. Vodni vir 

Jama je mikrobiološko oporečen. 

V občini Krško ima Kostak d.d. v upravljanju preko 518.735 m cevovodov nad 80 DN in 

37.848 m cevovodov v občini Kostanjevica na Krki. Obstoječi cevovodi so na posameznih 

odsekih hidravlično poddimenzionirani. 

Kakovost pitne vode 

V letu 2007 je bilo na vseh sistemih za oskrbo s pitno vodo, ki so v upravljanju družbe Kostak 

d.d., odvzetih 229 vzorcev pitne vode za mikrobiološka preskušanja, od tega 52 na zajetjih, 82 

na primarnem omrežju (vodohrani, prečrpališča) ter 95 na sekundarnem omrežju (na pipi 

uporabnikov). Zdravstveno neustreznih je bilo 76 vzorcev, kar je 33 % vseh odvzetih vzorcev. 

V letu 2007 je bilo na vseh vodovodnih sistemih odvzetih 59 vzorcev pitne vode za fizikalnokemijska 

preskušanja, od tega 16 na zajetjih, 15 na primarnem omrežju (vodohrani, 

prečrpališča) ter 28 na sekundarnem omrežju (na pipi uporabnikov). Zdravstveno neustreznih 

je bilo 33 vzorcev, kar je 56 % vseh odvzetih vzorcev. 

Slabše kemijsko stanje je prisotno le na sistemu Krško in sicer kot posledica onesnaženosti 

podtalnice z desetilatrazinom, ki se sprošča ob razgradnji herbicida atrazina. 




Vodni viri 

Kostanjevica na Krki - vodni viri 

Podatki 

Vodni viri 


kapacitete 

Jama motnost, mikrobiološka oporečnost 8,3 l/s 

mikrobiološka oporečnost, nezadovoljiva 

Orehovec 

kapacitete 

5,1 l/s (2,1 OR3 +3 OR4) 

Krško – vodni viri 

Podatki 

Vodni viri 


kapacitete 

Sistem Krško 

Drnovo, Brege podzemna voda podvržena onesnaženju 44,7 

ker je vodonosnik s kraško-razpoklinsko 

poroznostjo, je podzemna voda podvržena 

Rore 

onesnaženju 55 

Črna Mlaka Velika zmožnost samoočiščevanja 1,5 

Sistem Senovo - Brestanica 



Dobrova 

onesnaženju 11,1 



Slom 

onesnaženju 0 

Rudnik Senovo voda je neoporečna 15 

Sistem Raka 

Lašče Velika zmožnost samoočiščevanja 6,8 

Sistem Podbočje 

Dol je podzemna voda podvržena onesnaženju 3,5 



Premagovce 

onesnaženju 0,5 

Sistem Veliki Trn 

velika globina vodonosnika, dobra kvaliteta 

Arto 

vode 4 

Poraba vode 

V občini Krško se količine porabljene pitne vode v obdobju 2003 do 2010 rahlo zmanjšujejo, 

kar je predvsem posledica dveh dejavnikov, in sicer ozaveščenosti prebivalstva po pomenu 

varčnega ravnanja s pitno vodo in zmanjševanje odvzema večjih porabnikov pitne vode v 

gospodarstvu (NEK in VIPAP) 




Zasebni vodovodni sistemi 

V občini Krško obstaja poleg javnega vodovodnega sistema še vodovodni sistemi, ki imajo več 

kot 50 uporabnikov in so v upravljanju vaških vodovodnih odborov ali krajevnih skupnosti. Na 

te sisteme je v 48 naseljih priključenih 2.864 prebivalcev. 

2.1.2.1. Vodna bilanca in priključenost prebivalstva – obstoječe stanje 

SISTEM KRŠKO, KOSTANJEVICA NA KRKI 2011 

Količina načrpane vode 2.115.560 

Ugotovljena poraba (m 3 / leto) 1.377.367 

Vodne izgube (m 3 / leto) 738.193 

% izgub 35 % 

Število 

prebivalcev, ki 

morajo biti 

priključeni na 

javni vodovod 

Število obstoječih 

priključenih 

prebivalcev na 

sistem 

Število novo 

priključenih 

zaradi izvedbe 

projekta (2015) 

Izvajanje javne 25.761 22.797 318 23.115 

službe - Krško 

Izvajanje javne 2.510 2.493 17 2.510 

službe – 

Kostanjevica na 

Krki 

Naselja, ki niso del 2.291 2.291 

projekta - Krško 

Naselja, ki niso del 219 219 

projekta – 


Krki 

Vaški vodovodi 2.864 / 

Skupaj 335 25.625 

Število 

priključenih, ki se 

jim bo vodooskrba 

po investiciji 

izboljšala 




2.1.2.2. Vodna bilanca in priključenost prebivalstva – projekcija po izvedbi investicije 

Kostanjevica na Krki in Krško 

Obstoječi 

priključeni 


Količina porabe vode - 

obstoječi priključeni 


novo priključeni 


skupaj 


Obstoječe stanje 0 2.274 118.655 118.655 

2012 1 2.274 118.655 118.655 

2013 2 2.274 118.655 118.655 

2014 3 2.274 118.655 118.655 

2015 4 2.274 17 118.655 118.655 

2016 5 2.274 17 118.655 887 119.542 

2017 6 2.274 17 92.841 694 93.535 

2018 7 2.274 17 92.841 694 93.535 

2019 8 2.274 17 92.841 694 93.535 

2020 9 2.274 17 92.841 694 93.535 

2021 10 2.274 17 92.841 694 93.535 

2022 11 2.274 17 92.841 694 93.535 

2023 12 2.274 17 92.841 694 93.535 

2024 13 2.274 17 92.841 694 93.535 

2025 14 2.274 17 92.841 694 93.535 

2026 15 2.274 17 92.841 694 93.535 

2027 16 2.274 17 92.841 694 93.535 

2028 17 2.274 17 92.841 694 93.535 

2029 18 2.274 17 92.841 694 93.535 

2030 19 2.274 17 92.841 694 93.535 

2031 20 2.274 17 92.841 694 93.535 

2032 21 2.274 17 92.841 694 93.535 

2033 22 2.274 17 92.841 694 93.535 

2034 23 2.274 17 92.841 694 93.535 

2035 24 2.274 17 92.841 694 93.535 

2036 25 2.274 17 92.841 694 93.535 

2037 26 2.274 17 92.841 694 93.535 

2038 27 2.274 17 92.841 694 93.535 

2039 28 2.274 17 92.841 694 93.535 

2040 29 2.274 17 92.841 694 93.535 

2041 30 2.274 17 92.841 694 93.535 





Obstoječi 

priključeni 





novo priključeni 


skupaj 


A 

B 

Obstoječe stanje 0 22.797 930.736 930.736 

2012 1 22.797 930.736 930.736 

2013 2 22.797 930.736 930.736 

2014 3 22.797 930.736 930.736 

2015 4 22.797 318 930.736 930.736 

2016 5 22.797 318 930.736 12.983 943.719 

2017 6 22.797 318 930.736 12.983 943.719 

2018 7 22.797 318 930.736 12.983 943.719 

2019 8 22.797 318 930.736 12.983 943.719 

2020 9 22.797 318 930.736 12.983 943.719 

2021 10 22.797 318 930.736 12.983 943.719 

2022 11 22.797 318 930.736 12.983 943.719 

2023 12 22.832 318 932.165 12.983 945.148 

2024 13 22.882 318 934.206 12.983 947.189 

2025 14 23.032 318 938.321 12.955 951.276 

2026 15 23.082 318 940.363 12.955 953.318 

2027 16 23.132 318 942.404 12.955 955.359 

2028 17 23.132 318 944.413 12.983 957.396 

2029 18 23.182 318 946.455 12.983 959.438 

2030 19 23.232 318 948.496 12.983 961.479 

2031 20 23.282 318 950.538 12.983 963.521 

2032 21 23.332 318 952.579 12.983 965.562 

2033 22 23.382 318 954.620 12.983 967.603 

2034 23 23.482 318 958.703 12.983 971.686 

2035 24 23.682 318 966.868 12.983 979.851 

2036 25 23.932 318 977.075 12.983 990.058 

2037 26 24.182 318 987.281 12.983 1.000.264 

2038 27 24.432 318 997.488 12.983 1.010.471 

2039 28 24.682 318 1.007.695 12.983 1.020.678 

2040 29 25.432 318 1.038.316 12.983 1.051.299 

2041 30 25.443 318 1.038.765 12.983 1.051.748 

2.2. Usklajenost z državnimi, evropskimi in drugimi strateškimi razvojnimi 

dokumenti 

‣ Usklajenost s slovensko zakonodajo 

Investicijska namera vodooskrbe Posavja je popolnoma usklajena s predpisanimi razvojnimi 

strategijami države Slovenije. 

Navodila in predpisi sledijo iz naslednjih dokumentov: 

- Zakon o varstvu okolja 

Zakon opredeljuje oskrbo s pitno vodo kot obvezno občinsko gospodarsko javno službo 

varstva okolja. 




- Zakon o gospodarskih javnih službah 

Najpogostejši način organiziranja javne službe je javno podjetje, sledijo režijski obrati, ki 

upravljajo z vodovodnimi sistemi v manjših občinah, nekatere občine pa so v skladu z 

zakonom predale vodovodne sisteme v upravljanje koncesionarjem. 

- Zakon o vodah 

Zakon opredeljuje predvsem dve področji in sicer področje varstva vodnih virov, ki so 

namenjeni oskrbi s pitno vodo, in področje pridobivanje vodnih pravic, ki jih je treba 

pridobiti in vzdrževati za vsako oskrbo s pitno vodo. 

- Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja 

Pravilnik določa vodovarstvena območja z namenom preprečevanja onesnaženja 

površinskih in podzemnih zajetij pitne vode. 

- Pravilnik o pitni vodi 

Pravilnik določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, z namenom varovanja zdravja 

ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnega koli onesnaženja pitne vode. 

- Pravilnik o oskrbi s pitno vodo 

Pravilnik določa bistvene zahteve, ki jih morajo z vidika upravljanja z vodovodnimi sistemi 

sprejeti upravljavci vodovodnih sistemov. 

- Uredba o izdelavi načrtov zaščite in reševanja 

Uredba predpisuje obveznost izdelave načrta zaščite in reševanja za vodovodne sisteme, ki 

imajo najmanj 3.000 priključkov. 

V 3. členu Pravilnika o oskrbi s pitno vodo je definirano na katerih območjih se izvaja oskrba s 

pitno vodo (Uradni list RS 35/06): 

Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih 

na njenem območju, razen na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine, in 

poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 

prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno 

vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan. 

Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se 

oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v 

zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje: 

- poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno 

povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo manjšo od 10 m3 pitne vode na dan, ali 

- stavbe na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine. 

Operacija je usklajena z: 

- Državnim razvojnim programom za obdobje 2007 – 2013, 

- Operativnim programom oskrbe s pitno vodo ter 

- Operativnim programom razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 

2007-2013, razvojne prioritete Varstva okolja, področja voda; prednostne usmeritve 

Oskrba s pitno vodo. 

Z operacijo se rešuje naslednja problematika vodooskrbe v Posavju: 

o reševanje problematike slabše kakovosti podzemne vode, 

o reševanje problematike ogroženosti s sušo na posameznih področjih, 

o zmanjševanje vpliva klimatskih sprememb in zagotovitev gospodarskega razvoja 

območja z izgradnjo zadrževalnikov, 

o potrebe po zagotovitvi rezervnih vodnih virov, 




o izpostavljenost prebivalstva s pesticidi in nitrati v pitni vodi. 

V operaciji so zajeti vsi ukrepi državnega pomena: 

- povezovanje vodovodnih sistemov na večje skupne vodne vire, 

- zagotovitev rezervnih vodnih virov na večjih vodovodnih sistemih in povezavah, 

- sanacija nezadostnih vodnih virov ter obnova glavnih povezovalnih vodovodov, 

- aktivna zaščita zajetij pitne vode pred onesnaženimi vodami. 

‣ Usklajenost z regionalnimi programi 

Projekt »Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja v celoti sledi 

Regionalnemu razvojnemu programu regije Posavje 2007 – 2013, kjer Program 4 (Okolje, 

infrastruktura in prostor) - Ukrep 1 (Varna oskrba s pitno vodo) sledi naslednjim ciljem: 

- zagotovitev ustrezne količine zdravstveno ustrezne pitne vode, 

- zagotovitev varne in ustrezne oskrbe s pitno vodo vsem uporabnikom, 

- vzpostavitev enotnega sistema oskrbe s pitno vodo, 

- zmanjšanje števila okvar, 

- zmanjšanje porabe električne energije na količino načrpane vode, 

- obnovitev omrežja in objektov 

‣ Usklajenost s politiko Evropske skupnosti 

Nacionalni program varstva okolja sledi usmeritvam, ki jih daje 6. Okoljski akcijski program 

EU in Lizbonska strategija. Poleg tega je namenjen tudi doseganju okoljskih ciljev, ki jih 

navajajo naslednje Direktive: 

- Direktiva 2000/60/ES 

Direktiva ureja načine in metode upravljanja z vodami in je okvir za vse zakonodajne akte 

ES na področju upravljanja z vodami s poudarkom na varstvu voda pred onesnaževanjem. 

- Direktiva Sveta 98/83/ES 

Direktiva se nanaša na kakovost vode in standarde kakovosti za vodo, ki je namenjena za 

prehrano ljudi. Cilj te direktive je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi vsakršnega 

onesnaženja vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno 

ustrezna in čista. Voda je zdravstveno ustrezna in čista, če je brez mikroorganizmov, 

parazitov in brez snovi, ki lahko zaradi količine ali koncentracije predstavljajo morebitno 

nevarnost za zdravje ljudi. 

- Direktiva Sveta 75/440/EGS 

Direktiva se nanaša na kakovost površinskih voda namenjenih za odvzem pitne vode v 

državah članicah. Direktiva določa standarde kakovosti za površinsko vodo, ki je namenjena 

oskrbi prebivalstva s pitno vodo. 

Načrtovan projekt v Posavju je projekt, ki je pomemben s širšega družbenega vidika in ga 

poleg domačih zakonodajnih predpisov narekujejo tudi direktive Evropske skupnosti, je 

usklajen z evropskimi okoljskimi politikami. 




3. ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI IN DEJAVNOSTI 

3.1. Analiza poslovnega okolja 

Analiza tržnih možnosti se izdeluje v primeru, ko investicija obravnava projekt, ki ima v ozadju 

storitev oziroma izdelek, ki se prodaja na trgu pod tržnimi pogoji. To pomeni, da ceno izdelka 

oblikuje trg na podlagi ponudbe in povpraševanja, država pa nima vpliva na regulacijo teh cen. 

Oskrba z vodo, kar je predmet obravnavane investicije, je storitev, ki sodi v obvezne 

gospodarske lokalne javne službe. Le-te imajo na področju oskrbe s pitno vodo številne naloge 

in obveznosti: 

o distribucija pitne, industrijske in požarne vode, 

o zagotavljanje in spremljanje kvalitete pitne vode ter izpolnjevanje ostalih osnovnih kriterijev 

dobre oskrbe z vodo (zadostna količina in kvaliteta za normalno porabo, zadostna količina 

v izrednih primerih, zanesljiv mehanični transport vode in ustrezen pritisk na najvišjem in 

najbolj oddaljenem mestu porabe), 

o odčitavanje in redna menjava vodomerov, 

o redno vzdrževanje vodovodnega omrežja in hidrantov, 

o investicijsko vzdrževanje vodovodnega omrežja, 

o priprava in nadzor investicij na vodovodu, 

o priprava strokovnih in tehničnih podlag za področje razvoja vodovoda in 

o sodelovanje pri izdaji soglasij za področje vodovoda in ostalih gradenj. 

Podjetje, ki opravlja dejavnosti komunalnih storitev (distribucija vode), oblikuje cene storitev 

na podlagi mehanizma za oblikovanje cen komunalnih storitev (Pravilnik 

o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb 

varstva okolja). Cene storitev javnih služb v skladu s tem pravilnikom morajo oblikovati 

izvajalci javnih služb, ki izvajajo storitve javnih služb, za katere se oblikuje cena. Lokalna 

skupnost lahko subvencionira ceno storitve posamezne javne službe v tistem delu, ki se nanaša 

na ceno uporabe javne infrastrukture, ne more pa subvencionirati cene storitve, s katero se 

pokrivajo stroški izvajalca in javnih dajatev. Subvencioniranje cene uporabe javne 

infrastrukture lahko znaša največ do 50% cene, ki bi jo sicer moral plačevati uporabnik javne 

infrastrukture po tem pravilniku. 

Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine, vodarine in 

stroškov vodnih povračil. Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, 

ki je namenjena oskrbi s pitno vodo na območju občine ter se uporabnikom lahko obračunava v 

dvanajstinah glede na zmogljivost priključkov. Vodarina je del cene, ki pokriva stroške 

izvajanja javne službe in se uporabnikom lahko obračunava mesečno glede na dobavljeno 

količino pitne vode. Stroški vodarine vključujejo proizvajalne stroške, splošne stroške izvajanja 

javne službe oskrbe s pitno vodo in donos na vložena sredstva izvajalca. Stroški vodnih 

povračil so stroški v skladu s predpisi, ki določajo vodna povračila in se praviloma obračunajo 

mesečno. 

Iz navedenih podatkov lahko razberemo, da oskrba z vodo ni »tržna dejavnost« in ni 

podvržena tržnim zakonitostim trga. Zaradi tega je analiza tržnih možnosti prilagojena dejstvu, 

da se oskrba z vodo izvaja v okviru javne službe. 




3.2. Analiza kupcev in ciljnega trga 

Povpraševanje 

Povpraševanje po vodi je v predmetni investiciji obravnavano predvsem z vidika povpraševanja 

po pitni vodi, ne pa za potrebe namakanja in industrijsko rabo. Zaradi tega časovni okvir 

zajema celotno leto in ni toliko podvržen sezonskemu nihanju. Povpraševanje po vodi je 

predvsem odvisno od: 

- števila uporabnikov, 

- količine vode, 

- vodnih izgub in 

- elastičnosti povpraševanja glede na ceno. 

Število uporabnikov 

Na območju vodovodnih sistemov treh občin v Posavju živi cca. 52.000 prebivalcev. S 

predmetno investicijo hidravlične izboljšave vodovodnega sistema na območju Posavja se 

pričakuje izboljšanje oskrbe z vodo 40 325 prebivalcem. 

Po podatkih SURS v je zadnjih dvajsetih letih zaznati upad števila prebivalstva, vendar pa 

podatek iz leta 2007 izkazuje, da je sicer naravni prirast negativen, skupni prirast pa pozitiven. 

Prav s tovrstnimi investicijami pa se vzpostavlja kvalitetna komunalna infrastruktura, ki daje 

pogoje, da se lahko trend obrne v pozitivno smer. Hkrati se z investicijo v vodooskrbo 

zagotavljajo osnovni življenjski pogoji tudi v ruralnih območjih, ki so še posebej demografsko 

ogrožena. 

Količina vode 

Po podatkih komunalnih podjetij za leto 2011 je bilo v Posavskih občinah dobavljeno 2,6 mio 

m 3 vode iz javnega vodovoda. Povprečna poraba vode v Posavju znaša približno 3,8 m 3 na 

mesec na uporabnika oziroma približno 130 litrov na osebo na dan. Povprečna poraba vode v 

Sloveniji znaša cca 150 l/dan/osebo, v urbanih središčih le-ta doseže tudi 250-300 l/dan/osebo. 

Vodne izgube 

Vodne izgube se zaradi dotrajanosti vodovodnih cevi pojavljajo na celotnem območju Posavja. 

Od 3,59 mio m 3 vode dobavljene iz javnih vodovodov v letu 2011 je bilo vodnih izgub za 

0,996 mio m 3 , kar znaša v povprečju kar 27 %. Posamezne občine imajo ta delež zelo različen. 

Elastičnost povpraševanja glede na ceno 

Povpraševanje po storitvah oskrbe z vodo je neelastično. Zaradi tega se cene ne oblikujejo na 

podlagi ponudbe in povpraševanja, komunalna podjetja pa delujejo v pogojih monopola. To je 

tudi razlog, da poteka regulacija cen tako s strani lokalnih skupnosti, kot tudi državnih 

organov. 

3.3. Opis trga 

Področje vodooskrbe je v največji meri odgovornost lokalnih skupnosti in lokalnih 

gospodarskih javnih služb, ki imajo na trgu poseben položaj in velik vpliv na dogajanja v 

posameznih lokalnih skupnostih. Vodooskrba je ena izmed dejavnosti obveznih javnih služb v 

lokalni skupnosti, ki jo mora občina zagotavljati. 




Pojem obveznost pri porabnikih pa se nanaša na primer, ko si je nekdo dolžan določeno 

storitev pridobiti, vendar mu je ni potrebno uporabljati. Primer: oseba, ki želi pridobiti 

gradbeno in uporabno dovoljenje za stanovanjsko hišo, mora le-to priključiti na komunalne 

naprave (vodovod, kanalizacijo, električno omrežje ...), ni pa jih dolžna uporabljati. 

V Sloveniji je pravna organiziranost lokalnih javnih služb predpisana z Zakonom o 

gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993), ki predvideva množico pravnih oblik 

organizacije službe – od režijskega obrata, preko javnega gospodarskega zavoda in javnega 

podjetja, pa do podelitve koncesij in vlaganja javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega 

prava. 

Komunalno gospodarstvo ima na trgu izrazito monopolen položaj. To sledi že iz same narave 

komunalne infrastrukture, ki omogoča tovrstne storitve. V določenem naselju je praviloma 

samo en vodovod. Zaradi te značilnosti tržni mehanizem preko ponudbe in povpraševanja na 

področju oblikovanja cen komunalnih storitev ne more odigrati tiste vloge, ki jo praviloma 

odigra veliko število udeležencev na ponudbeni in povpraševalni strani. 

Poraba storitev/proizvodov na trgu je v tržnem gospodarstvu pri popolni konkurenci odvisna 

od količine in cene, tako na strani kupcev kot ponudnikov, na obseg in strukturo porabe vode 

pa imajo vpliv tudi drugi dejavniki, kot so: 

o demografska značilnost naselja (npr. stalni in začasni prebivalci, migracije), 

o gospodarska značilnost naselja (npr. pravne osebe s proizvodnjo in zaposlenimi, turisti), 

o sociološka in kulturna značilnost naselja (npr. kulturna stopnja prebivalstva), 

o velikost in dinamika razvoja naselja (npr. stopnja razvitosti vodovodne preskrbe, 

stopnja vezanosti na porabo vode iz vodovoda, opremljenost stanovanj z vodo) in 

o vloga naselja v širšem prostoru. 

Eno izmed pomembnih dejstev, ki vpliva na stanje trga komunalnih storitev, je tudi zahteva, ki 

izhaja iz Zakona o gospodarskih javnih službah, da je komunalna infrastruktura last države 

oziroma lokalnih skupnosti, komunalna podjetja pa z njimi le upravljajo. 

Posebna značilnost trga vodooskrbe je tudi dostop do finančnih sredstev, ki omogočajo 

gradnjo tovrstne infrastrukture. Kateri viri in s tem kateri financerji so v danem primeru na 

razpolago je odvisno od številnih kriterijev: 

o zakonodajni kriterij – kdo lahko koristi posamezne vire in pod katerimi pogoji, 

o proceduralni kriterij – katere postopke je potrebno izpeljati in upoštevati za uporabo 

posameznih virov, 

o ustreznost vira – do kolikšne mere lahko posamezen vir pokrije projektne stroške, 

o vpliv na družbo – koristi za posamezne segmente družbe, 

o ekonomski vpliv – kakšen vpliv bo finančni vir imel na razvoj javnega oziroma 

privatnega sektorja, 

o politična sprejemljivost – stopnja podpore javnosti oziroma nasprotovanje javnosti in 

o administrativna sprejemljivost – zapletenost oziroma enostavnost postopka, začetni 

stroški, kako restriktivni so predpisi, ali je na razpolago usposobljeno osebje. 

Povzetek 

Za področje Posavja je značilno upadanje števila prebivalcev zaradi naravnega prirasta, skupno 

število prebivalcev pa narašča. Da se bo ta trend ustavil oziroma dobil pozitivni predznak je 

nujno potrebno omogočiti ljudem kvalitetno bivanje na obravnavanem področju. Urejena 




infrastruktura je eden izmed prvih pogojev za dosego tovrstnega cilja. Prav zaradi tega Posavje 

nujno potrebuje hidravlično izboljšavo vodovodnega sistema. Hkrati je povprečna poraba vode 

v Posavju manjša od povprečja v Sloveniji, slovensko povprečje pa je tudi bistveno manjše od 

evropskega (200 l/dan/osebo). Na podlagi tega lahko sklepamo, da se bo v Posavju potreba po 

vodi v prihodnosti in z gospodarskim razvojem povečala. Glede na to, da so vodovodni sistemi 

v Posavju precej poškodovani in dotrajani, so precejšnje tudi vodne izgube. V primeru, da do 

investicije ne pride (rehabilitacije vodovodih omrežij), lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da se 

bodo izgube še povečevale, kar pa je tako z ekonomskega kot okoljskega vidika 

nesprejemljivo. Ne nazadnje pa neelastičnost povpraševanja po vodi glede na ceno nakazuje na 

dejstvo, da kljub morebitnemu padcu kupne moči oziroma povišanju cene vode, uporabniki ne 

bodo zmanjšali količine porabljene vode. 

3.4. SWOT analiza 

Pri prostorski umestitvi določene komunalne infrastrukture, s katero se izvajajo javne storitve, 

je primerno izdelati analizo, ki nam nakaže prednosti in priložnosti opremljanja območja s 

posameznimi objekti, hkrati pa nas opozori na slabosti in nevarnosti, ki jih lahko takšen poseg 

povzroči. 

Nekatere prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti v dejavnosti vodooskrbe na 

področju Posavja so zajete v naslednji tabeli. 

Tabela: Rezultati SWOT analize za področje vodooskrbe v Posavju 

(Vir: Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, 2006 - lastna izdelava) 

ANALIZA NOTRANJEGA OKOLJA 

PREDNOSTI (STRENGTHS) 

- relativno dobra teritorialna pokritost z vodnimi 

viri 

- relativno dober monitoring stanja kakovosti vode 

- razširjenost merjenja količin porabe pitne vode 

- nizka poraba vode na prebivalca 

ANALIZA ZUNANJEGA OKOLJA 

PRILOŽNOSTI (OPPORTUNITIES) 

- ohranitev kvalitete vodnih virov 

- razvoj delovnih mest 

- urejenost infrastrukture kot konkurenčna prednost 

- pozitivni učinki na gospodarski in turistični razvoj 

in razvoj uporabe novih tehnologij 

- ohranitev vodnih virov kot strateška dobrina 

države v času klimatskih sprememb 

- kvalitetna pitna voda kot konkurenčna prednost 

RS 

- pozitivni učinki na zdravje prebivalstva 

SLABOSTI (WEAKNESSES) 

- nizka ozaveščenost prebivalstva 

- nestabilnost finančnih virov za investicije 

- visoka ranljivost vodnih virov 

- nezgrajenost objektov in naprav 

- različna kakovost oskrbe s pitno vodo 

(vaški sistemi, individualna oskrba) 

- dotrajanost vodovodnih sistemov 

- visoke vodne izgube 

NEVARNOSTI (THREATS) 

- povečana zdravstvena ogroženost 

prebivalstva 

- zmanjšanje kvalitete bivanja in dostopnost 

storitev 

- negativen vpliv na gospodarski razvoj, 

umikanje kapitala 

- izredno povišanje cen oskrbe s pitno vodo 

- povečanje porabe vode zaradi migracij 

(priseljevanje) 

- klimatske spremembe 




4. ANALIZA VARIANT Z OCENO INVESTICIJSKIH STROŠKOV IN KORISTI TER 

UČINKOVITOSTI 

Analiza variant je predstavljena v Povzetku najpomembnejših obstoječih študijskoraziskovalnih 

nalog, ki opredeljujejo koncepte vodooskrbnih sistemov v občinah Krško, 

Kostanjevica na Krki in Brežice, ki ga je izdelalo podjetje Region d.o.o. (marec, 2012). V 

povzetku so predstavljane in analizirane vse variante, ne glede na to, ali sprejemljivo zadostijo 

ciljem projekta ali ni verjetnosti, da bi bile ekonomsko, finančno in tehnično-tehnološko 

izvedljive. 

Predinvesticijska zasnova obravnava pet variant za projekt 1 – Hidravlična izboljšava 

vodovodnega sistema Brežice in osem variant za projekt 2 – Hidravlična izboljšava 

vodovodnega sistema Krško-Kostanjevica na Krki, za katere je verjetno, da bi ekonomsko, 

finančno, časovno in tehnično-tehnološko sprejemljivo izpolnile zastavljene cilje. 

Koncepti vodooskrbe v občinah Brežice, Krško in Kostanjevica so bili postavljeni že pred leti 

in temeljijo na celi vrsti hidrogeoloških raziskav ter raziskovalno – študijskih nalogah. 

Najpomembnejše so: 

Krško, Kostanjevica: 

- Študija preskrbe občine Krško s pitno in tehnološko vodo (NIVO Celje – TOZD Projekt 

inženiring Ljubljana, leto izdelave: 1990) 

- Študija varovanja podtalnice Krškega polja (PI Projekt inženiring Ljubljana, november 

1994, dopolnitev marec 1996) 

- Matematični model vodooskrbnega sistema Krško I. faza (VGI Ljubljana, julij 1991) 

- Matematični model vodooskrbnega sistema Krško II. faza (VGI Ljubljana, julij 1992) 

- Matematični model vodooskrbnega sistema Krško III.- zaključna faza (VGI Ljubljana, julij 

1994) 

- Koncept zaščite vodnih virov in vodotokov v Občini Krško (VGI Ljubljana in Savaprojekt 

Krško, december 1995) 

- Dolgoročna študija oskrbe s pitno vodo občin Krško in Kostanjevica na Krki (Region 

d.o.o., januar 2007) 

- Analiza možnih rešitev vodooskrbe KS Rožno – Presladol in KS Senovo s preliminarnimi 

hidrogeološkimi raziskavami (Region d.o.o., 1998) . 

- Hidrogeološko poročilo za izbiro lokacije zajema podzemne vode na območju KS Rožno – 

Presladol (Geo – Hidro d.o.o., 2008) 

Brežice: 

- Študija dolgoročne oskrbe s pitno vodo Občine Brežice (VGI Ljubljana, december 1993) 

- Matematični model vodooskrbnega sistema Krško I. faza (VGI Ljubljana, julij 1991) 

- Matematični model vodooskrbnega sistema Krško II. faza (VGI Ljubljana, julij 1992) 

- Matematični model vodooskrbnega sistema Krško III.- zaključna faza (VGI Ljubljana, julij 

1994) 




4.1. Variante za projekt 1 - Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Brežice: 

4.1.1. Tehnično-tehnološki del 

Temeljni elaborat, ki je na strokovni osnovi opredelil razvoj vodooskrbe v Občini Brežice je 

leta 1993 izdelal takratni Vodnogospodarski Inštitut Ljubljana (VGI Ljubljana). Gre za Študijo 

dolgoročne oskrbe s pitno vodo Občine Brežice. 

V času izdelave Študije je (1993) je bil edini vodooskrbni sistem, ki je ga je v Občini Brežice 

upravljalo za to pooblaščeno podjetje KOP Brežice d.d., Centralni vodooskrbni sistem Brežice, 

ki je obsegal naselja Brežice in Dobovo. Vsa ostala območja v Občini so se oskrbovala iz 

lokalnih vodnih virov (v glavnem površinska zajetja), s posameznimi vaškimi vodovodi pa so 

upravljali vaški vodovodni odbori. Naloga Študije je bila opredeliti možnost dolgoročnega 

razvoja oskrbe s pitno vodo, ki bi temeljil na postopnem opuščanju posameznih neprimernih 

vodnih zajetij in definiranju dolgoročno varnih in kvalitetnih vodnih virov ter ukinjanju 

posameznih manjših vaških vodovodov z vzpostavitvijo večjih povezanih vodooskrbnih 

sistemov. Edini dolgoročno primerni vodni vir je bil takrat črpališče Glogov Brod z globinsko 

vrtino, ki je kaptirala nižjeležeče vodonosne sloje prodnega vodonosnika Brežiškega polja. Na 

razpolago je bila cela vrsta hidrogeoloških raziskav, ki so potekale kontinuirano že od leta 

1970 in tudi prej. 

Zaključki Študije (VGI Ljubljana, 1993) Dejansko stanje 2012 

1 Dolgoročno formiranje štirih večjih 

vodooskrbnih sistemov: 

- Brežice 

- Jesenice – Velika dolina 

- Sromlje/Pečice/Križe 

- Pišece - Bizeljsko 

2 Predvideno aktiviranje dolgoročnih vodnih 

virov: 

- Prilipe (Brežice) 

- Mokrice (Jesenice – Velika dolina) 

- Pečice (Sromlje/Pečice/Križe) 

- Orešje (Bizeljsko) 

- Pišece (Pišece) 

- Rimsko zajetje (Cerklje ob Krki - 

vodovod Brežice) 

3 Izgradnja vodovoda Čatež – Cerklje ob Izvedeno 

Krki 

4 Izgradnja vodovoda Prilipe – Čatež in Izvedeno 

izgradnja VH Prilipe 

5 Izgradnja vodovoda Glogov Brod - Artiče Izvedeno 

6 Hidravlična ojačitev vodovoda Brežice – 

VH Čatež 

Vsi štirje vodooskrbni sistemi so formirani, 

razen območja Pečice-Križe, kjer je vodooskrba 

še zmeraj razdrobljena. Potrebna je izgradnja 

enotnega vodovoda, dveh črpališč in dveh 

vodohranov ter priključitev na vodovod 

Sromlje. 

Izdelane so vse vrtine razen vrtine Orešje in 

vrtine na območju Rimskega zajetja. Na vseh 

izdelanih vrtinah so izvedena vodnjaška 

črpališča, ki kaptirajo globinske dolomitne 

vodonosnike in obratujejo že več let. 

Zaradi precejšnje izdatnosti vrtine v Pišecah 

vrtine v Orešju ni več potrebno izvesti. 

Izgradnja vrtine na območju Rimskega zajetja v 

KS Cerklje ob Krki je še vedno aktualna. 

Lokacija je tudi zaščitena z odlokom o 

Vodovarstvenih območjih. 

Predmet projekta Hidravlične izboljšave 

vodovoda v Posavju. 




7 Hidravlična ojačitev vodovoda Brežice – 

Dobova – Župelevec - Bojsno 

8 Izgradnja vodovodov na vododeficitarnih 

območjih kot npr. KS Cerklje, KS Čatež, 

KS Mrzlava vas, KS Velike Malence, KS 

Pišece, KS Pečice, KS Križe, … 

9 Izgradnja nove vrtine Glogov Brod in 

priključitev na vodovod Brežice 

10 Izgradnja sistemskega vodohrana VH 

Brežice 2 na območju Sp. Pohanca - Artiče 

11 Izgradnja sistemskega vodohrana VH 

Brežice 3 na območju Kapele/Podvinje 

12 Izgradnja vrtin in črpališč na območju 

Močnika in vodovoda Močnik – 

Sp.Pohanca 



Večina vodovodov je že izgrajena. Vodovod 

Žejno – Straža – Mrzlava vas, ki bo oskrboval 

naselja v KS Čatež ob Savi in v KS Mrzlava 

vas, je predmet projekta Hidravlične izboljšave 




Hidravlično bo potreben v primeru 

nepredvidene povečane porabe vode. 

Hidravlično bo potreben v primeru 

nepredvidene povečane porabe vode. 

V tem trenutku ni realne potrebe. Ostaja v 

»rezervi« za primer nepredvidenega povečanja 

porabe vode ali havarija na enem od obstoječih 

vodonosnikov (Prilipe, Glogov Brod) 

V okviru Študije so bile že takrat (1993) opredeljeni tudi tri možnosti povezave vodooskrbnih 

sistemov Brežice - Krško in Brežice - Kostanjevica (v času izdelave Študije sta bila 

vodovoda Krško in Kostanjevica hidravlično ločena): 

- Izgradnja dodatnih vrtin v Glogovem Brodu ter izgradnja vodovoda Sp. Pohanca – VH 

Resa (povezava z vodovodom Krško na severu – možen dovod vode v vodooskrbni 

sistem Krško, tudi do 100 l/s ) 

- Izgradnja vodovoda Hrastje – Veliki Podlog (povezava z vodovodom Krško na jugu). 

Ta povezava bi ugodno vplivala na hidravlično sliko Krškega polja. 

- Izgradnja vrtin ob Aquaductus Romanus (vas Izvir v KS Cerklje ob Krki) ter izgradnja 

vodovoda Cerklje – Kostanjevica; možen dovod vode v vodooskrbni sistem 

Kostanjevica, tudi do 20 l/s ¡ 

Vse tri možnosti so bile v Študiji hidravlično simulirane, predvsem pa gre za preigravanje 

možnosti zajetja dodatnih količin vode na območju Občine Brežice ter dovajanje v Krško in 

Kostanjevico v primerih pomanjkanja vode na teh območjih. Seveda so to najdražje variante 

zagotavljanja zadostnih količin vode v Krškem in Kostanjevici, saj je potrebno zgraditi nova 

zajetja, črpališča ter več kilometrov dolge magistralne cevovode. Zaradi hidravličnih izgub je 

tudi s stališča obratovalnih stroškov ta varianta najbolj neugodna. Že leta 1993 je avtor Študije 

zaključil, da bodo povezave vodooskrbnega sistema Brežice s Krškim in Kostanjevico aktualne 

in upravičljive le v primeru, ko na območju Krškega in Kostanjevice ne bo možno zagotoviti 

zadostnih količin kvalitetne pitne vode. V tem primeru bosta imela Krško in Kostanjevica dve 

alternativi – čiščenje lastnih onesnaženih vodnih virov ali pa zagotavljanje vode iz Občine 

Brežice. 

Tudi danes, leta 2012, je zaključek popolnoma enak. Glede na možnosti zagotavljanja 

dodatnih vodnih virov na območju Krškega (Arto, Raka, Presladol) in na območju 

Kostanjevice (Orehovo) ni potrebno (še) razmišljati o čiščenji vode, še manj pa o dovajanju 

vode iz vodooskrbnega sistema Brežice. 




Iz današnje perspektive lahko ugotovimo, da predstavlja projekt Hidravlična izboljšava 

vodovoda v Posavju nadgradnjo oz. realizacijo zaključkov Študije v naslednjih elementih (V 

nadaljevanju je ta varainata predstavljena kot Varianta 1.1.): 

a) Z izgradnjo nove vrtine ter črpališča na lokaciji Glogov Brod se zagotovijo zadostne 

količine kvalitetne pitne vode v vodooskrbnem sistemu do leta 2042. 

b) Z izgradnjo vodovodov na odsekih Borštnikova – VH Čatež , Cesta Svobode – 

Dobova – Župelevec – Bojsno ter Šentlenart – Dečno Selo se hidravlično izboljša 

stanje na celotnem območju, predvsem pa na območju Dobove, kjer prihaja zaradi 

oddaljenosti in hidravličnih izgub do velikega nihanja pritiskov, v času maksimalne 

porabe pa tudi do prenizkih pritiskov ter nevarnosti podtlakov v cevovodu ter 

nevarnosti sekundarnega onesnaženja cevovodov (zaradi podtlaka lahko pride do vdora 

zunanjih nečistoč v cevovod). 

c) Izgradnja vodovoda Žejno – Straža – Mrzlava vas predstavlja izgradnjo novega 

vodovoda, ki bozagotovil zadostne količine kvalitetne pitne vode na višjeležečem 

območju KS Čatež ob Savi in KS Mrzlava vas. 

V nadaljevanju opredeljujemo možne altrenative in utemeljujemo posamezne, zgoraj 

opredeljene odločitve oz. izbrane variante. 

A) Izgradnja vrtine in črpališča Glogov Brod 

Že v Študiji dolgoročne oskrbe z vodo je kot najugodnejša izbrana varianta izgradnje vrtine in 

črpališča Glogov Brod. Alternativi tej varianti sta: 

Alternativa Glogovemu Brodu A1: Izgradnja vrtin in črpališč na območju Močnika 

(severno območje občine Brežice, med Zg. Pohanco in Pečicami), izgradnja cca 6,5 km 

cevovoda. Ugotovljeno je, da je ta alternativa investicijsko “dražja” za cca 6,5 km cevovoda 

DN 300 – 350 mm, oz. cca 2,3 mio eur. (V nadaljevanju je ta varianta predstavljena kot 

Varianta 1.2.) 

Alternativa Glogovemu Brodu A2: Izgradnja vrtin in črpališč na območju Čateža (južno 

območje občine Brežice), priključitev na vodovod Brežice – Čatež ali direktno v VH Čatež. 

Ta alternative je tehnično in ekonomsko zalo zanimiva, saj ne pogojuje izgradnje dolgih 

transportnih cevovodov, hidravlično pa je celo ugodnejša, saj omogoča v času maksimalnih 

konic porabe direktno oskrbovanje z dveh strani . VH Čatež sploh ne bi več bil v funkciji 

protiležnega vodohrana, ampak bi predstavljal hidravlično gledano čisti sistemski vodohran. Iz 

črpališča Glogov Brod se namreč v času Qmin črpa v VH Čatež, v času Qmax pa iz VH Čatež 

ta načrpana voda teče nazaj proti Brežicam in pokriva konice. Energetsko je torej lokacija 

vrtine na Čatežu ugodnejša od lokacije Glogov Brod. Zaradi teh argumentov je Občina Brežice 

že leta 1991 pristopila k izdelavi raziskovalno – kaptažne vrtine na območju Čateža, še 

posebej, ker so hidrogeologi napovedovali, da je možno na tej lokaciji zajeti tudi do 30 l/s. Žal 

so se predvidevanja hidrogeologov izkazala za popolnoma napačna. Vrtina je ostala “suha”, 

čeprav so jo vrtali do globine 500 m. Na osnovi rezultatov te vrtine se je ugotovilo, da na 

območju Čateža ni možno pridobiti pomembnejših količin kvalitetne pitne vode. Ta 

alternative je bila torej eliminirana, ker tehnično-tehnološko ne bi izpolnila cilje 

projekta. 




Alternativa Glogovemu Brodu A3: Izgradnja vrtin in črpališča na območju Aquaductus 

Romanus v KS Cerklje ob Krki, priključitev na centralni vodooskrbni sistem Brežice. Na 

osnovi hidrogeoloških raziskav v letu 2008 je ugotovljeno, da dolomitni vodonosniki tega 

območja omogočajo zajetje kapacitete 5-10 l/s, v najugodnejšem primeru od 10 – 15 l/s. Ta 

lokacija je torej dolgoročno zanimiva kot dodatna hidravlična ojačitev vodovodnega 

podsistema KS Cerklje ob Krki, ne predstavlja pa resne alternative lokaciji Glogov Brod, saj je 

izdatnost vodonosnika omejena oz. premajhna. Vsaka nadaljnja primerjalna analiza je 

brezpredmetna, ker tehnično-tehnološko ne bi sprejemljivo izpolnila cilje projekta. 

B) Izgradnja vodovodov na odsekih Borštnikova – VH Čatež , Cesta Svobode – 

Dobova – Župelevec – Bojsno ter Šentlenart – Dečno Selo 

Alternative izgradnji teh cevovodov so predstavljene že v Idejna Študija razvoja centralnega 

vodooskrbnega sistema Brežice (Vodnogospodarski Inštitut Ljubljana, 1990), dokončno pa je 

izbira variante utemeljena v že tolikokrat omenjeni Študiji dolgoročne oskrbe z vodo. 

V okviru obeh dokumentov je avtor (mag. Vojko Bibič, univ.dipl.inž.gradb.) izdelal 

matematični model vodovoda in hidravlično simuliral vse možne scenarije obratovanja 

vodovoda ter razne variante predvidenih rešitev. V bistvu gre za popolnoma hidravlično 

vprašanje: ali hidravlično ojačati transportne cevovode, da bodo prevajali zadostne količine 

vode tudi v konicah porabe (Qmax) in graditi krožna (zankasta) omrežja, ali pa na oddaljenih 

območjih (v Brežicah sta to predvsem območji Dobove in Cerkelj ob Krki ter delno območje 

Pohanca-Artiče) zagotoviti hidravlično uravnoteženje sistema z izgradnjo protiležnih 

vodohranov. S tem se zmanjšajo potrebni premeri cevovodov, ker so dimenzionirani le za Qsr, 

medtem ko se konice porabe (Qmax) krijejo iz posameznih protiležnih vodohranov. Seveda pa 

morajo premeri cevovodov omogočati, da se v času Qmin (ponoči) vodohrani napolnijo, 

celoten sistem pa mora biti hidravlično absolutno uravnotežen. 

Ker območje KS Cerkelj ob Krki ni predmet projekta Hidravlična izboljšava vodovoda v 

Posavju , se z vprašanjem postavitve protiležnega vodohrana na območju Cerkelj v 

nadaljevanju nismo ukvarjali, saj nima praktično nobenega vpliva na hidravlično sliko 

preostalega dela vodooskrbnega sistema. Alternativa izgradnji v naslovu omenjenih 

vodovodov je torej le izgradnja protiležnega vodohrana Podvinje V=200 m3 na območu 

Dobove in protiležnega vodohrana Artiče na območju Sp.Pohanca – Artiče – Dečno Selo 

(mikrolokacija hidravlično sploh ni bistvena). Iz hidravličnih simulacij izhaja, da obstoječi 

cevovodi v času Qmin (ponoči) ne prevajajo zadostnih količin v VH Podvinje in VH Artiče, 

tako da bi bilo v vsakem primeru potrebno poleg izgradnje protiležnih vodohranov zgraditi nov 

cevovode. Na določenih krajših odsekih so sicer možni za en dimenzijski razred manjši premeri 

cevovodov, kar pa investicijsko ne pomeni veliko, saj predstavljajo strojni elementi vodovoda 

(cevi, fazoni) cca 35 % celotne investicije, razlika med posameznimi dimenzijskimi razredi 

cevovodov pa je v povprečju 10%. Že iz tega dejstva se aproksimativno oceni, da predstavlja 

zmanjšanje profilov cca 3,5 % prihranek pri investiciji izgradnje vodovodov ! Na 

dimenzioniranje cevovoda Borštnikova – VH Čatež izgradnja obeh protiležnih vodohranov ne 

vpliva, za to v nadaljevanju primerjamo efekt zmanjšanja potrebnih premerov cevovodov: 

- Vodovod Šentlenart – Dečno selo: prihranek cca 40.000 eur 

- Vodovod Cesta svobode – Dobova – Kapele – Bojsno: prihranek cca 80.000 eur 




Ocenjena vrednost vodohrana V=200 m3 je cca 200.000 eur. 

Varianta B1 (V nadaljevanju je ta varianta predstavljena kot del Variante 1.1.): 

Investicijska vrednost izbrane variante (Izgradnja vodovoda Šentlenart – Dečno selo in Cesta 

svobode – Dobova – Kapele – Bojsno): cca 3,2 mio eur 

Varianta B2 (V nadaljevanju je ta varianta predstavljena kot del Variante 1.3.): 

Investicijska vrednost alternativne variante (Izgradnja vodovodov manjšega premera in 

protiležnih vodohranov VH Podvinje in VH Artiče, oba V=200 m3): 3,5 mio eur 

Obratovalni stroški se bistveno ne razlikujejo oz. so zaradi stroškov vzdrževanja obeh 

vodohranov kvečjemu večji pri alternativni varianti. Izbrana varianta je popolnoma utemeljena, 

saj so tako investicijski kot tudi obratovalni stroški nižji od edine možne alternativne variante. 

C) Izgradnja vodovoda Žejno – Straža – Mrzlava vas 

Vodovod Žejno – Straža - Mrzlava vas je načrtovan kot novo omrežje. Novi vodovod 

omogoča oskrbo 149 prebivalcev naselij Žejno in Mrzlava vas. Od tega je v naselju Mrzlava 

vas 96 prebivalcev že priključenih na zasebni vodovod. 

V idejni zasnovi sta obravnavane dve varianti: 

Varianta C1: skupna dolžina vodovoda 4931 m, črpališče za napajanje vodohrana Žejno 

in vodohran Žejno kapacitete V=60 m 3 . (V nadaljevanju je ta varianta predstavljena 

kot del Variante 1.1.) 

Varianta C2: skupna dolžina vodovoda 6026 m, črpališče za napajanje vodohrana Žejno 

in vodohran Žejno kapacitete V=60 m 3 . (V nadaljevanju je ta varianta predstavljena 

kot del Variante 1.4.) 

Varianta C1: 

Načrtovani vodovod Žejno - Mrzlava vas se preko novega črpališča Žejno–1 naveže na odsek 

vodovoda med črpališčem Prilipe in vodohranom Sobenja vas. Črpališča, vodohran in cevovodi 

so dimenzionirani tako, da posegi na obstoječe omrežje niso potrebni. Lokacija prečrpavališča 

Žejno 1 je določena glede na predvideno pozicijo vodohrana Žejno in potek lokalnih cest, ob 

katerih je predvidena trasa tlačnega vodovoda. V hidravličnem smislu ta lokacija ni najboljša, 

ker se nahaja v najvišji točki priključnega vodovoda. Tlak na vhodu v črpališče pri maksimalni 

porabi niha do 200 kPa, odvisno od tega, ali prečrpališče Prilipe obratuje ali ne. V primeru, da 

obe črpališči obratujeta istočasno, tlak na vhodu v črpališče Žejno-1 nikoli ne pade pod 100 

kPa, kar zagotavlja nemoteno obratovanje hidropostaje. Na koncu planskega obdobja bi bilo za 

načrtovano razširitev omrežja potrebno v času maksimalne porabe zagotoviti dodatnih 4,91 l/s 

vode. Takšne količine ni mogoče zagotoviti brez večjega posega v povečanje profila vodovoda 

in kapacitete črpališča Prilipe. Iz tega razloga je predvidena izvedba vodohrana Žejno 

koristnega volumna V=60 m 3 . Iz vodohrana se gravitacijsko napajajo območja v I. in II. tlačni 

coni. Nižanje tlaka za I. tlačno cono se izvede preko reduktorja tlaka. 

Pretok na črpališču Žejno 1 niha od 2,3 do 2,9 l/s. Tlak na izhodu niha od 71 m do 85 m. 

Cevovodi so dimenzionirani ob pogoju, da je za celoten spekter porabe zagotovljeno, da 

maksimalni tlak ne presega 600 kPa, minimalni pa ne pade pod 200 kPa. Glede na to, da je 

razmerje med minimalnim pretokom za obstoječe stanje porabe in maksimalnim pretokom na 

koncu planskega obdobja skoraj 20, je nihanje hitrosti zelo veliko. Skladno s tem so tudi profili 

cevovodov relativno veliki. 




Varianta C2: 

V varianti C2 je obravnavana možnost lociranja rezervoarja centrično na načrtovano omrežje, 

kar je hidravlično bolj ugodno. Lokacija črpališča Žejno 1 je premaknjena na nižjo koto v 

naselju Žejno. Na ta način se izognemo težavam zaradi nihajočega oziroma nizkega tlaka na 

vhodu v črpališče. Dolžina tlačnega voda od črpališča do vodohrana se poveča, tako da je 

skupna dolžina omrežja večja za 1095 m. Povečana dolžina omrežja vpliva na zvišanje 

investicije za ca. 20 %, kar je bil osnovni razlog, da je varianta C2 opuščena. 

D) »Varianta »BREZ« investicije 

V nadaljevanju je predstavljena tudi Varianta 1.5. »Brez« investicije, ki ne izpolni zastavljene 

cilje, ampak se stanje na področju hidravličnih parametrov z leti slabša. 

V primeru, da se vlaganja v infrastrukturo in ostale projekte vodooskrbe Posavja ne izvedejo 

oziroma se izvajajo okrnjeno, se kratkoročno in dolgoročno ne bodo mogle izvajati naloge po 

Pravilniku o oskrbi s pitno vodo, predvsem ne v zahtevani in želeni kakovosti. 

Odlog tovrstnih investicij v prihodnost pomeni ne le ohranitev obstoječega stanja tudi v 

bodoče, ampak vsakodnevno slabšanje kakovosti oskrbe z vodo zaradi hidravlične 

neustreznosti, nekontroliranja kvalitete vode iz vodnih virov, ki niso v upravljanju javnega 

podjetja, povečevanje okvar na dotrajanih cevovodih in posledično tudi povečanja vodnih 

izgub. 

V primeru, da do vlaganj v obstoječe cevovode ne pride, se pojavi naslednja problematika 

obstoječih cevovodov: 

hidravlična nezadovoljiva oskrba prebivalcev s pitno vodo (neustrezni pritiski, tveganje 

nezadostnih količin vode ob morebitnih sušah in okvarah) 

problem vodnih izgub ostaja nerešen, kar predstavlja velik problem z vidika ekološkega 

varovanja okolja in ekonomskega vidika 

brez investicije v rehabilitacijo regionalnih obstoječih cevovodov se ne morejo začeti ali 

končati ostale investicije, ki predstavljajo zaključeno celoto pri reševanju vodooskrbe v 

Posavju 

s tem ostajajo naselja komunalno neurejena in v slabših življenjskih pogojih 

ostaja problem nezadostnih pritiskov, požarne varnosti… 

območja ostajajo področja s strukturnimi problemi in demografsko ogrožena. 

V primeru, da se investicija ne izvede, se v Posavju onemogoči razvoj na področju 

podjetništva, kmetijstva, turizma in drugih dejavnosti, predvsem na področjih, ki so že tako 

prikrajšane za marsikaj, kar nudijo urbana središča. Morebitne nove raznovrstne dejavnosti (ki 

so primerne za posamezna okolje) se ne bodo mogle udejanjiti, selitev na druga območja pa je 

v večini primerov nemogoča. To ima za posledico upad števila prebivalcev na demografsko 

ogroženih območij. Neurejenost vodooskrbe slabi prednosti, ki jih imajo prebivalci na območju 

relativno neokrnjene narave. Tudi morebitna nova priseljevanja ter stanovanjske in poslovne 

gradnje so odvisne od dostopnosti do neoporečne pitne vode. 




Povzetek variant, ki so v nadaljevanju obravnavane z vidika investicijskih stroškov in 

učinkovitosti: 

Projekt 1 

Varianta 1.1. 

Varianta 1.2. 

Varianta 1.3. 

Varianta 1.4. 

Varianta 1.5. 

Opis variante 



- Izvedba vodovoda na odseku Cesta svobode – Dobova – Župelevec – 

Bojsno 


- Izvedba vodovoda na odseku Žejno – Straža – Mrzlava vas (4931 m 

vodovoda in VH Žejno) 

- Izvedba nove vrtine in črpališča na območju Močnika 



Bojsno 






- Izvedba vodovoda manjšega premera na odseku Cesta svobode – 

Dobova – Župelevec –Bojsno in izgradnja protiležnega VH Podvinje 

- Izvedba vodovoda manjšega premera na odseku Šentlenart – Dečno 

Selo in izgradnja protiležnega VH Artiče 






Bojsno 




»brez« investicije 




4.1.2. Ocena investicijskih stroškov po variantah 

Osnove in predpostavke investicijskih stroškov: 

o Vrednost investicije je podana na podlagi PGD projektov v izdelavi: 

Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja - občina Brežice (Spit 

d.o.o.) 

Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja - občina Kostanjevica 

na Krki (Region d.o.o.) 

Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja - občina Krško (Region 

d.o.o.) 

o Vrednost investicije, ki predstavlja inženiring (investicijska in projektna dokumentacija ter 

ostalo), je podana na podlagi dejansko sklenjenih pogodb oz. naročil med občinami in 

izvajalci. Kjer pogodbe še niso sklenjene, je vrednost ocenjena na podlagi preteklih izkušenj 

pri podobnih projektih: 

projektna in investicijska dokumentacija 

- dejanski in ocenjeni stroški izdelave projektne dokumentacije, 

stroški strokovnega nadzora gradnje 

- ocenjeni približno 2,2 % vrednosti gradbenih del 

stroški nepredvidenih del 

- ocenjeni približno 10 % vrednosti gradbenih del 

stroški informiranja in obveščanja javnosti 

- ocena na podlagi predhodnih izkušenj. 

o Stalne in tekoče cene 

Stalne cene: maj 2012 

Tekoče cene: cene v času izgradnje/izdelave v obdobju od leta 2015 

Stalne cene so preračunane v tekoče cene na podlagi faktorjev inflacije (UMAR – Zimska 

napoved gospodarskih gibanj 2012): 

leto 2012 – 1,8 % 

leto 2013 – 1,8 % 

leto 2014 – 1,8 % in 

leto 2015 – 1,8 %. 

o Davek na dodano vrednost (DDV) = 20 % 

o Ekonomska doba investicije = 30 let 

o Diskontna stopnja = 7 % 

o Upravičeni stroški investicije 

- Stroški gradbenih del (gradbeno zemeljska dela s predeli in zavarovalnimi deli), strojnih 

inštalacij in elektro inštalacij (povezovanje vodovodnih sistemov na večje skupne vire, 

zagotavljanje rezervnih vodnih virov, sanacija nezadostnih vodnih virov, zadrževanje voda, 

rehabilitacija vodovodov in aktivna zaščita pitne vode pred onesnaženimi vodami). 




- Stroški nakupa in dobave tehnološke opreme in naprav za izvedbo predmetnih 

infrastrukturnih ureditev. 

- Stroški nepredvidenih del 

- Stroški nadzora nad gradnjo 

- Stroški informiranja in obveščanja javnosti 

Upravičeni stroški investicije so stroški, ki jih financerji priznavajo v svoji finančni konstrukciji 

in so pomembni pri določevanju deleža sofinanciranja. 

o Preostali (neupravičeni) stroški investicije 

- Stroški dokumentacije (investicijska dokumentacija, projektna dokumentacija, študija 

izvedljivosti, razpisna dokumentacija). 

- Stroški nakupa zemljišč 

- Davek (davek na dodano vrednost). 

‣ Vrednost investicije po variantah 

V nadaljevanju analize variant glede na vrednost investicije, so v investicijskih stroških zajeti (primerjani): 

- Stroški gradbenih del in tehnološke opreme 


- Stroški izdelave dokumentacije 


brez DDV - stalne cene 

Vodovodni sistem Brežice Varianta 1.1. Varianta 1.2. Varianta 1.3. Varianta 1.4. Varianta 1.5. 

5.885.954 7.844.788 6.172.114 6.028.956 0 

Črpališče Glogov Brod 252.140 252.140 252.140 0 

Črpališče Močnik 2.168.807 

Vodovod Borštnikova - VH 

Čatež 684.291 684.291 684.291 684.291 0 

Vodovod Šentlenart - Dečno 

selo 1.077.399 1.077.399 1.237.399 1.077.399 0 

Vodovod Cesta svobode - 

Dobova - Kapele -Bojsno 2.460.026 2.460.026 2.580.026 2.460.026 0 

Vodovod Žejno - Mrzlava vas 699.617 699.617 699.617 839.540 0 

Nadzor nad gradnjo 113.816 155.983 119.976 116.895 0 

Izdelava dokumentacije 598.665 598.665 598.665 598.665 0 




‣ Koristi in stroški investicije po variantah 

Koristi, ki jih prinašajo posamezne variante, se po variantah bistveno ne razlikujejo. Ne glede 

na izbrano varianto se bo obstoječim uporabnikom vodovodnega sistema hidravlično izboljšala 

vodooskrba, projekt pa bo omogočil 359 prebivalcem, da se bodo lahko priključili na javni 

vodovod. 

Predvideni prihodki so izračunani na osnovi količine prodane pitne vode ter dodatnih 

prihodkov iz naslova omrežnin in vodarine. 

Dodaten prihodek iz naslova omrežnine je izračunan na podlagi amortizacije in prodane 

količine vode v ekonomski dobi, dodatni prihodki iz naslova vodarine pa na podlagi 

obratovalnih in vzdrževalnih stroškov glede na prodano količino vode v ekonomski dobi. 

V občini Brežice bodo prihranki večji od dodatnih stroškov na vodovodnem sistemu, zato se 

pri prihodkih iz vodarine predvideva ohranitev obstoječe cene vodarine. 

4.1.2.1. Projekt 1/Varianta 1 – Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Brežice 

Vodovodni sistem Brežice - Varianta 1.1. 

amortizacijska amortizacijska 

stopnja osnova amortizacija 

Cevi 3,00% 4.972.004 149.160 

vrtine, zajetja 2,50% 0 

oprema 10,00% 201.469 20.147 

Skupaj 5.173.473 169.307 


Varianta 1.1. 

Dodatni letni stroški in prihranki obratovanja (€) -13.143 


Varianta 1.1. 

Obratovalni in vzdrževalni stroški (€) -327.529 

Amortizacija cevi in objektov (€) 4.079.633 

Količina vode (m3) 32.343.829 

dodaten strošek vodarine (€/m3) -0,0101 

dodaten strošek omrežnine (€/m3) 0,1261 




Vodovodni sistem Brežice - 

Varianta 1.1. 

Obstoječi 

priključeni 

Novo 

priključeni 



Količina porabe vode - novo 

priključeni 

Količina porabe vode 

- skupaj 

Dodatni prihodki iz 

omrežnine 

število število m3/leto m3/leto m3/leto € 

Obstoječe stanje 0 14.341 

2012 1 14.704 

2013 2 14.704 

2014 3 14.704 

2015 4 14.704 

2016 5 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 75.456 

2017 6 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 83.001 

2018 7 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 90.547 

2019 8 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 98.092 

2020 9 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 105.638 

2021 10 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 113.184 

2022 11 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 120.729 

2023 12 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 128.275 

2024 13 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 135.820 

2025 14 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 143.366 

2026 15 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 150.912 

2027 16 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 150.912 

2028 17 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 150.912 

2029 18 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 150.912 

2030 19 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 150.912 

2031 20 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 150.912 

2032 21 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 150.912 

2033 22 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 150.912 

2034 23 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 150.912 

2035 24 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 150.912 

2036 25 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 150.912 

2037 26 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 150.912 

2038 27 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 150.912 

2039 28 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 150.912 

2040 29 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 150.912 

2041 30 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 150.912 








Cevi 3,00% 6.888.671 206.660 


oprema 10,00% 201.469 20.147 

Skupaj 7.090.140 226.807 

Vodovodni sistem Brežice Varianta 1.2. 








Vodovodni sistem 

Brežice - Varianta 1.2. 

Obstoječi 

priključeni 

Novo 

priključeni 

Količina porabe vode 

- obstoječi priključeni 


vode - novo 

priključeni 


vode - skupaj 

Dodatni prihodki 

iz omrežnine 



2012 1 14.704 

2013 2 14.704 

2014 3 14.704 

2015 4 14.704 

2016 5 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 99.381 

2017 6 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 109.319 

2018 7 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 119.257 

2019 8 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 129.195 

2020 9 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 139.133 

2021 10 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 149.071 

2022 11 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 159.009 

2023 12 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 168.947 

2024 13 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 178.885 

2025 14 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 188.823 

2026 15 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 198.761 

2027 16 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 198.761 

2028 17 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 198.761 

2029 18 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 198.761 

2030 19 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 198.761 

2031 20 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 198.761 

2032 21 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 198.761 

2033 22 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 198.761 

2034 23 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 198.761 

2035 24 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 198.761 

2036 25 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 198.761 

2037 26 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 198.761 

2038 27 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 198.761 

2039 28 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 198.761 

2040 29 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 198.761 

2041 30 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 198.761 








Cevi 3,00% 5.252.004 157.560 


oprema 10,00% 201.469 20.147 

Skupaj 5.453.473 177.707 










Brežice - Varianta 

1.3. 

Obstoječi 

priključeni 

Novo 

priključeni 



priključeni 


vode - novo 

priključeni 

Količina 

porabe vode - 

skupaj 

Dodatni 

prihodki iz 

omrežnine 


Obstoječe 

stanje 0 14.341 

2012 1 14.704 

2013 2 14.704 

2014 3 14.704 

2015 4 14.704 

2016 5 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 75.769 

2017 6 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 83.346 

2018 7 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 90.923 

2019 8 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 98.500 

2020 9 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 106.076 

2021 10 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 113.653 

2022 11 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 121.230 

2023 12 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 128.807 

2024 13 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 136.384 

2025 14 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 143.961 

2026 15 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 151.538 

2027 16 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 151.538 

2028 17 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 151.538 

2029 18 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 151.538 

2030 19 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 151.538 

2031 20 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 151.538 

2032 21 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 151.538 

2033 22 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 151.538 

2034 23 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 151.538 

2035 24 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 151.538 

2036 25 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 151.538 

2037 26 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 151.538 

2038 27 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 151.538 

2039 28 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 151.538 

2040 29 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 151.538 

2041 30 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 151.538 








Cevi 3,00% 5.111.927 153.358 


oprema 10,00% 201.469 20.147 

Skupaj 5.313.396 173.505 










Brežice - Varianta 

1.4. 

Obstoječi 

priključeni 

Novo 

priključeni 



priključeni 


vode - novo 

priključeni 

Količina 

porabe vode - 

skupaj 

Dodatni 

prihodki iz 

omrežnine 


Obstoječe 

stanje 0 14.341 

2012 1 14.704 

2013 2 14.704 

2014 3 14.704 

2015 4 14.704 

2016 5 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 73.748 

2017 6 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 81.123 

2018 7 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 88.498 

2019 8 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 95.872 

2020 9 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 103.247 

2021 10 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 110.622 

2022 11 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 117.997 

2023 12 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 125.372 

2024 13 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 132.747 

2025 14 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 140.121 

2026 15 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 147.496 

2027 16 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 147.496 

2028 17 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 147.496 

2029 18 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 147.496 

2030 19 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 147.496 

2031 20 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 147.496 

2032 21 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 147.496 

2033 22 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 147.496 

2034 23 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 147.496 

2035 24 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 147.496 

2036 25 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 147.496 

2037 26 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 147.496 

2038 27 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 147.496 

2039 28 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 147.496 

2040 29 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 147.496 

2041 30 14.704 359 1.000.908 195.537 1.196.445 147.496 








Cevi 3,00% 0 0 


oprema 10,00% 0 0 

Skupaj 0 0 


Dodatni letni stroški obratovanja (€) 16.898 


Obratovalni in vzdrževalni stroški (€) 439.353 

Amortizacija cevi in objektov (€) 0 


dodaten strošek vodarine (€/m3) 0,0174 

dodaten strošek omrežnne (€/m3) 0,0000 

Vodovodni sistem Brežice - 

Varianta 1.5. 

Obstoječi 

priključeni 




vode - skupaj 


vodarine 

število m3/leto m3/leto € 


2012 1 14.704 

2013 2 14.704 

2014 3 14.704 

2015 4 14.704 

2016 5 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2017 6 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2018 7 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2019 8 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2020 9 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2021 10 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2022 11 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2023 12 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2024 13 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2025 14 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2026 15 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2027 16 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2028 17 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2029 18 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2030 19 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2031 20 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2032 21 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2033 22 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2034 23 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2035 24 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2036 25 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2037 26 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2038 27 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2039 28 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2040 29 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 

2041 30 14.704 1.000.908 1.000.908 17.370 




4.2. Variante za projekt 2 - Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Krško – 


4.2.1. Tehnično-tehnološki del 

Krško in Kostanjevica sta bili še pred nekaj leti v skupni Občini, zato imata še sedaj istega 

upravljavca vodooskrbnega omrežja, prav tako pa je bila problematika vodooskrbe v vseh 

predhodnih dokumentih obravnavana istočasno. Z izvedbo projekta Hidravlična izboljšava 

vodovodnega sistema na območju Posavja se bosta oba vodovoda povezala in v nadaljevanju 

obratovala kot enoten tehnično – ekonomski sistem, ki je bil skozi več desetletij grajen na 

osnovi izsledkov večih strokovno – študijskih dokumentacij. V nadaljevanju prikazujemo 

povzetke posameznih študij, ki so vplivale na izbor variant predmetnega projekta. 

Študija preskrbe občine Krško s pitno in tehnološko vodo (NIVO Celje – TOZD Projekt 

inženiring Ljubljana, leto izdelave: 1990) 

Študija je v času, ko je bila izdelana, prehitevala dinamiko hidrogeoloških raziskav na določenih 

območjih. Tako se je izkazalo, da določeni vodni viri (vrtine) niso tako izdatni oz. kvalitetni, kot je 

predvidevala hidrogeološka stroka, ponekod pa so se kasneje izvedle vrtine na območjih, kjer Študija 

tega ni predvidevala. 

Študija je bila izdelana v večletnem obdobju izredno slabe kvalitete podtalnice Krškega polja in v času 

izrazitega trenda slabšanja te kvalitete. Zaradi tega temelji Študija na pomembni predpostavki, da je 

dolgoročno podtalnica Krškega polja za potrebe vodooskrbe (pitna voda) izgubljena, lahko pa ostane 

vir tehnološke vode. Iz te predpostavke so izhajale tudi vse glavne konceptualne rešitve vodooskrbe v 

večjem delu Občine Krško. 

V nadaljevanju povzemamo pomembnejše zaključke Študije ter stanja, kot ga poznamo danes (l. 

2012): 

Zaključki Študije (Nivo, 1990) Dejansko stanje 2012 

1 Podtalnica Krškega polja je dolgoročno za 

potrebe oskrbe s pitno vodo izgubljena. 

Predlagana je kot vodni vir za tehnološko 

vodo (65 l/s – 78 l/s). 

2 Centralni vodooskrbni sistem Krško se 

razdeli na tehnološki vodovod, ki oskrbuje 

industrijo (predvsem NEK in takratno 

tovarno celuloze Djuro Salaj) in na 

vodovod za pitno vodo. 

3 Namesto podtalnice Krškega polja se 

zgradijo vodnjaki na območju Rore, voda se 

črpa na Veliki Trn, od tu se oskrbuje Krško 

s pitno vodo (70 – 80 l/s). 

Podtalnica Krškega polja ostaja vir pitne vode 

za Krško, problem je kvaliteta: atrazin, 

desetilatrazin, občasno nitrati. 

Tehnološki cevovod ni izveden, ker ekonomsko 

ni upravičen. Industrija se s tehnološko vodo 

oskrbuje sama (lastne vrtine, Sava). 

Vrtine Rore so zgrajene, uspešno obratujejo. 

Potrebno bi bilo gravitacijsko dovesti vodo z 

Ror v vodovod Krško in čimbolj eliminirati 

potrebo po črpanju v VH Veliki Trn 

(predmet projekta HI). 




4 Na območju Senovo – Brestanica je več 

kvalitetnih vodnih virov (vrtine Dovško: 40 

l/s, vrtine Zdole: 30 l/s) s skupno kapaciteto 

cca 70 l/s. Zajetje Dobrava se opusti. 

5 Za območje Rake, Senuš, Ravni, … je 

predviden vodni vir Lašče (vrtina) s 

kapaciteto 15 l/s, ki zadostuje za celotno 

območje Rake. Na koncu planskega 

obdobja se vodovod Raka poveže z 

vodovodom Krško in dovaja vodo iz Rake 

v centralni vodooskrbni sistem Krško. 

6 Zaradi “viškov” vode na območju Senovo – 

Brestanica se zgradi vodovod Senovo – 

Krško – Dolenja vas – Podbočje – 

(Kostanjevica), ki dovaja vodo v Krško in 

Podbočje. 

7 Kostanjevica: 

- var. A: dovod vode iz Krškega 

- var. B: ČN Studena Q=22 l/s (Jama) 

- vrtini Orehovec sta neperspektivni 

Vrtine Dovško in Zdole so neuporabne. Na 

zajetju Dobrava je zgrajena ultrafiltrirna 

naprava. Dodatno je aktiviran vodni vir “rudnik 

Senovo”. 

V letu 2010 je bila izvedena vrtina Dobrovo 

s predvideno kapaciteto 7,2 l/s, ki se bo 

priključila na vodovod Dovško – Senovo 

(predmet projekta HI). 

V vodovod Zdole se črpa iz centralnega 

vodooskrbnega sistema Krško. 

Dejanska kapaciteta vodnega vira Lašče je le 

okoli 5 l/s. 

Pred nekaj leti je bil zgrajen cevovod Krško – 

Zaloke, ki je povezal vodovod Krško in Raka 

ter dovaja vodo na to območje (Senuše, Ravni, 

Sela, …). 

Hidrogeološke raziskave nakazujejo 

možnost izgradnje dodatne vrtine na lokaciji 

Lašče (Raka), ki je predmet projekta HI. 

“Viški” na območju Senovega so manjši od 

pričakovanih, na območju Kostanjevice 

(Orehovec) pa sta se zgradili dve novi vrtini. 

Kljub temu, da je v “Študiji” ugotovljeno, da na 

območju Orehovca ni perspektivnega vodnega 

vira, sta bili zgrajeni 2 vrtini s kapaciteto 14 + 

5,5 l/s. Dejansko je kapaciteta pod 5 l/s. V 

okviru projekta HI je predvidena še tretja 

vrtina v Orehovcu s kapaciteto 3 . 

Povzetek Študije varovanja podtalnice Krškega polja (PI Projekt inženiring Ljubljana, 

november 1994, dopolnitev marec 1996) 

1. Krška kotlina je tipična tektonska udorina, v katero so odložene mladoterciarne 

usedline. Terciarni sedimenti so praktično nepropustni. Za vodooskrbo je na Krškem 

polju zanimiv le holocenski zasip, katerega debelina precej varira in sicer od 3,5 do 

15,2 m. Zaščitnega pokrova večinoma ni, le na posameznih lokacijah doseže debelino 

4,4, m, vendar je precej propusten. 

2. Podtalnica se prvenstveno napaja iz reke Save (cca 60%), ostalo prispevajo padavine, 

studenčnice in izviri iz obrobnih gričevij. 

3. Reka Krka nima direktnega vpliva na podtalnico. 

4. V obdobju od 1985 – 1993 so se nivoji na območju celotnega polja znižali za cca 2 m. 




5. Izkoristljive zaloge podtalnice Krškega polja znašajo do 300 l/s, celotna vodna 

bilanca pa med 470 – 540 l/s. 

6. Poleg obstoječih črpališč Brege in Drnovo je možno zgraditi vzhodno od obstoj. 

Črp. Brege-1 še črpališče Brege 2 s kapaciteto 45 l/s. 

7. Možno je črpati do 300 l/s vode, predlagani varstveni pasovi so določeni za primer, da 

pri minimalnem vodostaju obratujejo trije vodnjaki: Drnovo: 90 l/s, Brege 1: 45 l/s, 

Brege 2: 45 l/s. 

8. Podtalnica Brežiškega polja (Levi breg Save – op.avt.) je zaradi deponije komunalnih in 

industrijskih odpadkov ter odplak ter nenazadnje zaradi NEK degradirana in za pitne 

namene neprimerna. 

9. Kostanjeviška podtalnica ima manjšo izdatnost in je eventuelno uporabna le za lokalne 

potrebe. Že začete raziskave na Kostanjeviškem polju pa ponujajo možnost izkoriščanja 

termalne vode iz globinskih vodonosnikov. 

10. Vpliv akumulacij (HE) na podtalnico Krško – Brežiškega polja bo zajel skoraj celotno 

polje, povzročil dvig gladine podtalnice v sušnem obdobju od 1,0 m do 4,0 m in bil v 

veliki meri odvisen od urejenosti površinskih vodotokov in zalednih voda ter reke Krke. 

Tudi v izredno visokih vodnih stanjih bo z ustrezno mrežo kanalov v zaledju akumulacij 

mogoče držati praktično nespremenjen (kontroliran) režim gladine podtalnice. 

11. Rezultati računalniškega modeliranja podtalnice Krškega polja: 

a. Širok depresijski lijak okrog črpališča Drnovo in manjši okrog črpališča Brege 

(na področju črpališča Drnovo je manjši omočeni sloj). V primeru črpališča 

Brege gre za pretežen dotok vode Save in le manjši iz zaledja in padavin, pri 

črpališču Drnovo sta ti komponenti približno enakovredni. 

b. V primeru zaprtja črpališča Drnovo in/ali izgradnje novega črpališča Brege 2 

(45 l/s), izgine depresijski lijak na širšem območju črpališča Drnovo in 

preusmeritev potencialnih onesnaženj, ki so končala v Drnovem, v 

črpališče Brege, seveda po precej daljšem času. 

Povzetek dolgoročne študije oskrbe s pitno vodo v občinah Krško in Kostanjevica na 

Krki (Region d.o.o., januar 2007) 

1. Podtalnica Krškega polja, ki jo kaptirata črpališči Brege in Drnovo, je ogrožena z atrazinom, 

desetilatrazinom in občasno z nitrati. Kapaciteta črpališč na lokaciji »Rore« v času normalnega 

obratovanja popolnoma zadošča za oskrbo Krškega tudi brez črpališč Brege in Drnovo. 

Problem se pojavi v času maksimalnih urnih konic, ko je »ozko grlo« cevovod Staro Krško – 

Drnovo, ki je hidravlično poddimenzioniran. Potrebno je hidravlična ojačitev tega odseka in s 

tem čimprejšje aktiviranje direktne priključitve črpališč RORE na prvo tlačno cono 

vodooskrbnega sistema Krško. Ocenjena vrednost investicije: 800.000 eur 

2. Zgornja varianta ima dve alternativi: 

a) Izradnja čistilne naprave kapacitete cca 70 l/s, ki bi očistila načrpano podtalnico Krškega 

polja (Brege in Drnovo), ocenjena vrednost investicije: cca 2,0 mio eur 

b) Izgradnja dodatnih vrtin v Občini Brežice (Glogov brod), zajem podtalnice Brežiškega polja 

in izgradnja cevovoda Brežice – Krško. Ocenjena vrednost investicije: cca 2,0 mio eur 




3. Glede na primerjavo vrednosti investicij in ostalih kriterijev je izgradnja čistilne naprava in/ali 

povezava z vodooskrbnim sistemom Brežice v tem trenutku tehnično in ekonomsko 

nesmiselna. Glavni vir pitne vode v Krškem ostajajo vrtine na lokaciji “Rore”. Podtalnica 

Krškega polja (črpališči Brege in Drnovo) ostaja kot “rezervni vidni vir” oz. se vklaplja po 

potrebi - v času večjih porab. 

4. S ciljem povečanja varnosti obratovanja je potrebno težiti k povezovanju posameznih 

vodooskrbnih sistemov v Krškem v en celovit sistem in sicer: 

a. Izgradnja transportnega cevovoda Senovo – Brestanica – Krško z možnostjo dovoda 

zadostnih količin pitne vode iz vodonosnikov na območju Senovega. 

b. Vodovod Senuše – povezovanje centralnega vodooskrbnega sistema Krško z vodooskrbnim 

sistemom RAKA in vodovodnim sistemom Veliki Trn. 

c. Postopna širitev vodooskrbnega sistema proti Kostanjevici in Podbočju glede na nadaljnje 

razmere v obeh vodovodih s ciljem povečevanja varnosti obratovanja. 

5. Istočasno s povezovanjem posameznih vodooskrbnih podsistemov v enoten 

vodooskrbni sistem Krško – Kostanjevica je potrebno glede na bilance teh posameznih 

podsistemov zagotoviti dodatne kapacitete v teh podsistemih. Glede na tehnične 

karakteristike posameznih podsistemov in opravljene hidrogeološke raziskave na 

celotnem območju občin Krško in Kostanjevica so identificirani naslednji možni vodni 

viri v posameznih podsistemih: 

a. Veliki Trn: Vrtina Arto na lokaciji oz. v bližini obstoječe vrtine in obstoječega 

črpališča. Kapacitete vrtine od 3 – 5 l/s ! 

b. Raka: Vrtina Arto na lokaciji oz. v bližini obstoječe vrtine in obstoječega 

črpališča. Kapacitete vrtine od 3 – 5 l/s ! 

c. Rožno – Presladol (Senovo – Brestanica): Vrtina Dobrova, kapacitete od 5 – 10 

l/s (opomba avtorja: v letu 2012 je ta vrtina že izvedena, izdatnost 7,2 l/s) 

d. Kostanjevica: Vrtina Orehovec na lokaciji oz. v bližini obstoječih vrtin in 

obstoječega črpališča. Kapacitete vrtine od 5 – 10 l/s ! 

Glede na zgornje študije in stanje vodooskrbe so bile analizirane posamezne variante po 

vodooskrbnih sistemih: 

A) Vodooskrbni podsistem Krško 

Predvidena računska poraba leta 2041 bo (Qsr = 52,5 l/s). Krila se bo iz neoporečnih vodnih 

virov na območju »Rore« (Q=56,7 l/s). Podtalnica Krškega polja (črpališči Brege in Drnovo) je 

onesnažena z atrazinom, desetilatrazinom in občasno z nitrati. Kapaciteta črpališč na lokaciji 

»Rore« v času normalnega obratovanja popolnoma zadošča za oskrbo Krškega tudi brez 

črpališč Brege in Drnovo. Problem se pojavi v času maksimalnih urnih konic, ko je »ozko grlo« 

cevovod Staro Krško – Drnovo, ki je hidravlično poddimenzioniran. V Dolgoročni študiji 

oskrbe s pitno vodo v občinah Krško in Kostanjevica na Krki (Region d.o.o., januar 2007) so 

bile opredeljene 3 variante reševanja problema: 




a) Varianta Krško A1: Hidravlična ojačitev odseka Staro Krško – Drnovo in s tem 

čimprejšnje aktiviranje direktne priključitve črpališč RORE na prvo tlačno cono 

vodooskrbnega sistema Krško (ocena investicije 800.000 eur). (V nadaljevanju je ta 

varianta predstavljena kot del Variante 2.1.) 

b) Varianta Krško A2: Izgradnja čistilne naprave kapacitete cca 70 l/s, ki bi očistila 

načrpano podtalnico Krškega polja (Brege in Drnovo), ocenjena vrednost investicije: 

cca 2,0 mio eur. (V nadaljevanju je ta varianta predstavljena kot del Variante 2.2.) 

c) Varianta Krško A3: Izgradnja dodatnih vrtin v Občini Brežice (Glogov Brod), zajem 

podtalnice Brežiškega polja in izgradnja cevovoda Brežice – Krško. Ocenjena vrednost 

investicije: cca 2,0 mio eur. (V nadaljevanju je ta varianta predstavljena kot del 

Variante 2.3.) 

Glede na primerjavo vrednosti investicij in ostalih kriterijev, je izgradnja čistilne naprava in/ali 

povezava z vodooskrbnim sistemom Brežice v tem trenutku tehnično in ekonomsko nesmiselna. Glavni 

vir pitne vode v Krškem ostajajo vrtine na lokaciji “Rore”. Podtalnica Krškega polja (črpališči Brege in 

Drnovo) ostaja kot “rezervni vidni vir” oz. se vklaplja po potrebi - v času večjih porab. Dodatno 

hidravlično ojačitev in hkrati dodatno varnost predstavlja povezava z vodooskrbnim podsistemom 

Senovo – Brestanica, ki bo dolgoročno omogočal dotok vode do cca 17,3 l/s (bilančni višek oz. 

rezerva v podsistemu Senovo Brestanica). 

B) Vodooskrbni podsistem Veliki Trn 

Iz vodne bilance sledi, da bo leta 2041 računska poraba vode v vodooskrbnem podsistemu 

Veliki Trn Qsr= 4 l/s, kolikor je tudi trenutna kapaciteta obstoječe vrtine. V sistemu ni torej 

nobene rezerve. V primeru okvare črpalke v obstoječi vrtini je zaloge vode v VH Veliki Trn 

samo za cca 12 h. Potrebno je zagotoviti vsaj minimalno rezervo razpoložljivih vodnih količin, 

to je min. 3 l/s, kar odgovarja količini 1,3 * Qpovprečni. Hidrogeološke raziskave sicer 

nakazujejo možnost zajetja dodatnih vodnih količin od 3 – 5 l/s ! V kolikor bodo dejansko 

zajete količine večje od 3 l/s, toliko bolje. Glede na obstoječe hidrogeološke raziskave in glede 

na obstoječe stanje vodooskrbnega sistema Krško, obstajata teoretično dve možnosti 

zagotavljanja teh dodatnih količin: 

A) Varianta Veliki Trn B1: Izgradnja nove vrtine v bližini že obstoječe, izgradnja črpališča in 

priključitev na obstoječe črpališče. Kapaciteta nove vrtine je glede na hidrogeološke 

raziskave od 3,0 – 5,0 l/s ! Ocenjena vrednost investicije: 250.000 eur. (V nadaljevanju je ta 


B) Varianta Veliki Trn B2: Prečrpavanje vode iz vodooskrbnega sistema Krško. Zgraditi bi bilo 

potrebno 3 črpališča in cca 3,5 km novih tlačnih vodov ter vodo prečrpavati v VH Veliki 

Trn. Slabosti te variante: bistveno dražja investicija (cca 3,8 mio eur) ter višji energetski 

stroški prečrpavanja zaradi dolgih transportnih poti (tlačni cevovodi). (V nadaljevanju je ta 





Glede na zgoraj opisane razlike v investiciji in obratovalnih stroških ter glede na dejstvo, da je 

vodna bilanca vodooskrbnega podsistema Krško »skoraj« uravnotežena in da bistvenih viškov 

vode ni, je edina logična izbira izgradnja nove vrtine na lokaciji Arto. 

C) Vodooskrbni podsistem Raka 

Iz vodne bilance sledi, da bo leta 2041 poraba vode v vodooskrbnem podsistemu Raka Qsr= 7 

l/s, obstoječe kapacitete vodnih virov pa so 6,6 l/s. Sistem je torej hidravlično 

poddimenzioniran in potrebuje dodatni vodni vir min. 3,0 l/s, s čimer zagotovimo vse bodoče 

potrebe in cca 45%-no rezervo v primeru, ko se pojavi okvara na enem izmer črpališč. Glede 

na obstoječe hidrogeološke raziskave in glede na obstoječe stanje vodooskrbnega sistema 

Krško, obstajata teoretično dve možnosti zagotavljanja teh dodatnih količin: 

A) Varianta Raka C1: Izgradnja nove vrtine v bližini že obstoječe, izgradnja črpališča in 

priključitev na obstoječe črpališče. Kapaciteta nove vrtine je glede na hidrogeološke 

raziskave od 3,0 – 5,0 l/s ! Ocenjena vrednost investicije: 250.000 eur. (V nadaljevanju je ta 


B) Varianta Raka C2: Prečrpavanje vode iz vodooskrbnega sistema Krško. Sistema sta sicer že 

povezana – v času minimalne porabe je omogočen dotok vode iz Krškega v podsistem Raka 

(VH Sela), ki pa v času Qmax hidravlično sodeluje v pokrivanju porabe proti Krškemu oz. 

predvsem v delu Senuš. Zgraditi bi bilo potrebno 1 črpališče s prostornino cca 100 m3 in 

cca 1,5 km novih tlačnih vodov ter vodo prečrpavati iz VH Sela v VH Raka. Slabosti te 

variante: bistveno dražja investicija (cca 1,9 mio eur) ter višji energetski stroški 

prečrpavanja zaradi dolgih transportnih poti (tlačni cevovodi). (V nadaljevanju je ta varianta 

predstavljena kot del Variante 2.5.) 

Glede na zgoraj opisane razlike v investiciji in na to, da je tudi vodna bilanca vodooskrbnega 

podsistema Krško »skoraj« uravnotežena in da bistvenih viškov vode ni, je edina logična izbira 

izgradnja nove vrtine na lokaciji obstoječih vrtin na Raki. 

D) Vodooskrbni podsistem Senovo - Brestanica 

Iz vodne bilance sledi, da bo leta 2041 poraba vode v vodooskrbnem podsistemu Senovo - 

Brestanica Qsr= 16 l/s, obstoječe kapacitete vodnih virov pa so 26,1 l/s, od tega je samo 15 l/s 

vode iz vira »Rudnik Senovo« kvalitetne. 11,1 l/s (Dovško) pa je potrebno čistiti , pri čemer ob 

večjih nalivih tudi ultra filtracijska naprava odpove. Sistem je torej hidravlično 

poddimenzioniran in potrebuje dodatni vodni vir. Pri tem je potrebno posebej opozoriti na 

vododeficitarno območje Rožno – Presladol, ki se nahaja v dolini zahodno od območja Senovo 

– Brestanica in ki praktično nima kvalitetnega vodnega vira. Na celotnem območju imamo 

torej dva problema: 

- Dolgoročni bilančni primanjkljaj kvalitetne pitne vode, ki se kaže predvsem v času 

nalivov, topljenja snega ipd že sedaj. 

- Približno polovico območja (Rožno – Presladol) nima kvalitetnega vodnega vira 




Iz zgornjih dveh ugotovitev sledi zaključek, da je potrebno zagotoviti za celotno območje 

dodatne vodne količine in jih transportirati na območje Rožno – Presladol oz., da bi bilo najbolj 

optimalno zagotoviti te dodatne vodne količine na območju Rožno – Presladol. Teoretično so 

možne naslednje rešitve: 

a) Varianta Senovo D1: Zagotovitev dodatnih vodnih količin na območju Senovega in 

prečrpavanje na območje Rožno – Presladol. Primerjale so se naslednje podvariante: 

a. Izgradnja kompleksne čistilne naprave za pitno vodo na zajetju »Dovško« …. 

Ocenjena vrednost investicije: 750.000 eur in priključitev na obstoječi vodovod. 

(V nadaljevanju ta varianta predstavljena kot del Variante 2.1.) 

b. Izvedba nove globinske vrtine in črpališča ter priključitev na obstoječi vodovod. 

Pred leti sta bili na območju dovškega že izdelani dve vrtini (ob cesti Senovo – 

Dovško, zahodno od Senovega), ki naj bi imeli kapaciteto cca 40 l/s . Po 

dolgotrajnih črpalnih poizkusih pa se je izkazalo, da je kapaciteta bistveno nižja, 

voda pa je bakteriološko in kemično oporečna in ni primerna za pitno vodo. 

Tudi vzhodno od Senovega se je pod Zdolami izvedla vrtina s podobnimi 

negativnimi rezultati. Na ostalem območju ni bilo evidentiranih potencialnih 

vodonosnikov. Ta varianta je neustrezna, ker tehnično-tehnološko ne 

izpolni cilja projekta. 

c. Povečanje kapacitete vodnega vira »Rudnik Senovo«: Ta vodni vir je 

specifičen. Zajel se je v obdobju zapiranja rudnika Senovo, ki je tudi izvedel 

zajem vode in črpališče. Problem tega vodnega vira je v tem, da podzemni 

vodohran v bistvu predstavljajo opuščeni rudniški rovi, v katere se steka 

podtalnica. To torej ni klasični podzemni razpoklinski ali medzrnski 

vodonosnik, ki bi bil na nek način »kontroliran« in ki bi imel določeno 

samočistilno sposobnost. Uporablja se komaj nekaj let, ko se tudi spremlja 

njegova izdatnost in kapaciteta. Za potrebe povečanja kapacitete bi bile 

potrebne zahtevne dodatne hidrološke, geološke in hidrogeološke analize, ki bi 

morale opredeliti vpliv morebitnega povečanja črpanih količin na opuščeni 

rudnik Senovo. Na osnovi tehtnega razmisleka je bila sprejeta odločitev, da se k 

tej podvarianti ne pristopi zaradi omenjene »nekontroliranosti« vodnega vira ter 

zaradi velike stopnje negotovosti pri kakršnem koli napovedovanju vpliva 

večjega odvzema vode na sam Rudnik Senovo. Ta varianta je neustrezna, ker 

tehnično-tehnološko ne izpolni cilja projekta. 

b) Varianta Senovo D2: Izgradnja vrtine na območju Rožno – Presladol : »Idealna« 

lokacija bi bila »čim više« oz. čim bolj severno (območje se razteza od Save proti 

severu – proti Bohorju), tako da bi bilo omogočeno gravitacijsko dovajanje vode po 

celotnem območju Rožno – Presladol proti jugu, istočasno pa bi morala ta lokacija 

omogočati priključitev na vodovod Senovo – Brestanica in zagotavljati dodatne vodne 

količine temu podsistemu v času nalivov, ko zajetje »Dovško« kali v taki meri, da 

odpove tudi ultra filtracijska naprava. Leta 2008 je Občina Krško naročila Analizo 

možnih rešitev vodooskrbe KS Rožno – Presladol in KS Senovo s preliminarnimi 

hidrogeološkimi raziskavami (Region d.o.o., 1998) . V okviru te naloge je bilo 

izdelano Hidrogeološko poročilo za izbiro lokacije zajema podzemne vode na 

območju KS Rožno – Presladol (Geo – Hidro d.o.o., 2008), ki je opredelilo dve možni 

lokaciji za zajem kvalitetne pitne vode in sicer: 




a. Lokacija na območju Presladola (severni del območja) (V nadaljevanju ta 


b. Lokacija ob Savi (južni del območja) Ta varianta je neustrezna, ker 

tehnično-tehnološko in ekonomsko ne izpolni cilja projekta. 

c) Varianta Senovo D3: Prečrpavanje vode iz vodooskrbnega sistema Krško. Sistema sta 

sicer že povezana preko vodovoda Rore – Soteljsko. Teoretično bi bilo možno vodo iz 

Krškega prečrpavati iz Krškega v višjeležeča območja Senovo – Brestanica in Rožno – 

Presladol, vendar je ocenjena vrednost investicije več mio eur (sistem 4-6 črpališč, cca 

15 km tlačnih cevovodov, ….), sploh pa je dejstvo, da v centralnem vodooskrbnem 

podsistemu »Krško« dolgoročnih bilančnih »viškov« vode ni. Ob tem bi bila ta varianta 

tudi energetsko potratna, tako da je kar iz treh vidikov eliminirana iz nadaljnje 

obravnave. Ta varianta je neustrezna, ker tehnično-tehnološko in ekonomsko ne 

izpolni cilja projekta. 

Iz vseh možnih, zgoraj opredeljenih »teoretičnih« variant so torej možne samo 2 in sicer: 

a. Varianta Senovo 1: Izgradnja kompleksne čistilne naprave za pitno vodo na zajetju 

»Dovško« …. Ocenjena vrednost investicije: 600.000 eur in priključitev na obstoječi 

vodovod. (V nadaljevanju ta varianta predstavljena kot del Variante 2.6.) 

b. Varianta Senovo 2: Izgradnja vrtine na območju Presladola (Ocenjena vrednost 

investicije: 250.000 eur) in priključitev na obstoječi vodovod. (V nadaljevanju ta varianta 


E) Vodooskrbni podsistem Podbočje 

Vodooskrbni sistem Podbočje je sicer bilančno uravnotežen, dodatno varnost pa predstavlja že 

izvedena priključitev na celotni vodooskrbni sistem Krško – Kostanjevica, ki se bo še povečala 

s predvidenimi hidravličnimi izboljšavami na relaciji Krško – Drnovo - Kostanjevica. Posegi v 

vodooskrbnem podsistemu Podbočje niso poseben predmet naloge »Hidravlične izboljšave 

vodovodnega sistema v Posavju«. 

F) Vodooskrbni podsistem Kostanjevica 

Vodooskrbni podsistem Kostanjevica je po vsebini na nek način podoben podsistemu Senovo – 

Brestanica, saj ima en kvaliteten vodni vir (vrtine Orehovec) in izvir »Jama«, ki ob nalivih kali 

in je mikrobiološko onesnažen. Iz vodne bilance sledi, da bo leta 2041 poraba vode v 

vodooskrbnem podsistemu Kostanjevica Qsr= 10 l/s, obstoječe kapacitete vodnih virov pa so 

13,4 l/s, od tega je samo 5,1 l/s vode iz neoporečnih vrtin na lokaciji »Orehovec«, ostalo pa 

pokriva vodni vir »Jama«, ki je kraškega značaja, je ob nalivih oporečen in bi ga bilo potrebno 

čistiti. Sistem je torej hidravlično poddimenzioniran in potrebuje dodatni vodni vir min. 5,0 l/s, 

s čimer zagotovimo vse bodoče potrebe. Glede na obstoječe hidrogeološke raziskave in glede 




na obstoječe stanje vodooskrbnega podsistema Kostanjevica, obstajajo 

možnosti zagotavljanja teh dodatnih količin: 

teoretično TRI 

f1) Izgradnja nove vrtine na lokaciji »Orehovec«, torej v bližini obstoječih dveh vrtin, izgradnja 

črpališča in priključitev na obstoječ vodooskrbni sistem. Kapaciteta nove vrtine je glede na 

hidrogeološke raziskave od 10,0 – 12,0 l/s , kar je bistveno več od ocenjenih bilančnih 

potreb (5 l/s). Ocenjena vrednost investicije: 250.000 eur. (V nadaljevanju ta varianta 


f2) Izgradnja čistilne naprave na vodnem viru »Jama«, kapacitete 10 l/s. Izdelan je bil tudi 

Idejni projekt (Region d.o.o., oktober 2011) ! Ocenjena vrednost investicije: 750.000 eur . 

(V nadaljevanju ta varianta predstavljena kot del Variante 2.7.) 

f3) Dotok vode iz vodooskrbnega sistema Krško: glede na to, da vodooskrbni podsistem 

Krško nima zadosti bilančnih kapacitet za pokrivanje porabe v Kostanjevici, je ta možnost 

tehnično sicer utemeljena, saj je v izjemnih primerih možno aktiviranje črpališč Drnovo in 

Brege, s čimer se bistveno poveča varnost oskrbe vodovodnega sistema Kostanjevica, 

dolgoročno pa je za potrebe uravnoteženih vodnih bilanc potrebno zagotoviti dodatne 

količine na območju Kostanjevice. V nadaljevanju se ta varianta zaradi tega ne obravnava 

več, povezava vodovodnih podsistemov Krško – Kostanjevica pa se na najbolj kritičnih 

mestih hidravlično ojača s ciljem povezovanja obeh podsistemov in s tem zagotavljanja 

rezervnih količin v izjemnih primerih v obeh podsistemih (hidravlično je primarno 

zagotovljen dotok vode iz Krškega proti Kostanjevici, možno pa je tudi dovajanje vode iz 

Kostanjevice proti Krškemu. V tem primeru ta dotok pokriva del porabe Krškega polja, ki 

je hidravlično najbolj oddaljen od primarnega vodnega vira vodooskrbnega podsistema 

Krško (vrtine v Rorah). Ta varianta je neustrezna, ker tehnično-tehnološko in 

ekonomsko ne izpolni cilja projekta. 

Glede na zgoraj opisane razlike v investiciji in na to, da je tudi vodna bilanca vodooskrbnega 

podsistema Krško »skoraj« uravnotežena in da bistvenih viškov vode ni, je edina logična izbira 

izgradnja nove vrtine na lokaciji obstoječih vrtin v Orehovcu. Vodni vir »Jama« bo predstavljal 

»rezervne« kapacitete v nepredvidenih primerih, prav tako predstavlja dodatno varnost tudi 

povezava z vodooskrbnim sistemom Krško. 

G) »Varianta »BREZ« investicije 

V nadaljevanju je predstavljena tudi Varianta 2.8. »Brez« investicije, ki ne izpolni zastavljene 

cilje, ampak se stanje na področju hidravličnih parametrov z leti slabša. Učinki variante »brez« 

investicije so navedeni že v varianti »brez« investicije za projekt 1 – Brežice. 

Povzetek variant, ki so v nadaljevanju obravnavane z vidika investicijskih stroškov in 

učinkovitosti: 

















(OŠ) 



(OŠ) 



(OŠ) 



(OŠ) 

odsek: Dobe – Dobrava odsek: Dobe – Dobrava odsek: Dobe – Dobrava odsek: Dobe – Dobrava 

odsek: Grajska cesta odsek: Grajska cesta odsek: Grajska cesta odsek: Grajska cesta 

odsek: VH Bajin Vrh – Gorjanska cesta odsek: VH Bajin Vrh – Gorjanska cesta odsek: VH Bajin Vrh – Gorjanska cesta odsek: VH Bajin Vrh – Gorjanska cesta 

odsek : Malence odsek : Malence odsek : Malence odsek : Malence 



Čistilna naprava za podtalnico Krško 

polje 

Izgradnja vrtin v Glogovem Brodu 

(Brežice) in povezava s krškim sistemom 





Dovško 














Rake 

odsek 






Dovško 














Rake 

odsek 






Dovško 














Rake 

odsek 


Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja Stran 63/135 





Dovško 














Rake 

odsek 


odsek: VH Ravni odsek: VH Ravni odsek: VH Ravni odsek: VH Ravni 


VH Gora 


VH Gora 


VH Gora 


VH Gora 

odsek: prečrpališče Ladna odsek: prečrpališče Ladna odsek: prečrpališče Ladna odsek: prečrpališče Ladna 


odsek: Vrtina Arto odsek: Vrtina Arto Izgradnja treh črpališč in izgradnja 

odseka Veliki trn 

odsek: Črešnjice nad Pijavškim odsek: Črešnjice nad Pijavškim odsek: Črešnjice nad Pijavškim odsek: Črešnjice nad Pijavškim



Varianta 2.5. Varianta 2.6. Varianta 2.7. Varianta 2.8. – »brez« investicije 


Vodni vir Orehovec: povečanje kapacitete Vodni vir Orehovec: povečanje kapacitete Čistilna naprava Jama / 





(OŠ) 



(OŠ) 



(OŠ) 

odsek: Dobe – Dobrava odsek: Dobe – Dobrava odsek: Dobe – Dobrava 

odsek: Grajska cesta odsek: Grajska cesta odsek: Grajska cesta / 

odsek: VH Bajin Vrh – Gorjanska cesta odsek: VH Bajin Vrh – Gorjanska cesta odsek: VH Bajin Vrh – Gorjanska cesta / 

odsek : Malence odsek : Malence odsek : Malence / 


odsek: črpališče Drnovo - Krško (policija) odsek: črpališče Drnovo - Krško (policija) odsek: črpališče Drnovo - Krško (policija) / 





Dovško 

















Dovško 











odsek 3 - čistilna naprava na zajetju 

Dovško 


Rake 

odsek 




odsek 2: OŠ Jurij Dalmatin - Zdolska cesta / 


Dovško / 



odsek 3: Velika vas - Mali Podlog / 


Naklo - M. Mraševo - Brod - Žabjek / 


Senovo: ČN Brestanica - HE Krško / 

odsek 1: Presladol - Dolenji Leskovec / 






Rake 

odsek 

2: Raka - odsek Dolenja vas pri Raki / 



odsek: VH Ravni odsek: VH Ravni odsek: VH Ravni / 

odsek: Gora - VH Spodnje Dule in izgradnja odsek: Gora - VH Spodnje Dule in izgradnja odsek: Gora - VH Spodnje Dule in izgradnja 

VH Gora 

VH Gora 

VH Gora / 

odsek: prečrpališče Ladna odsek: prečrpališče Ladna odsek: prečrpališče Ladna / 

odsek: Vrtina Arto odsek: Vrtina Arto odsek: Vrtina Arto / 

odsek: Črešnjice nad Pijavškim odsek: Črešnjice nad Pijavškim odsek: Črešnjice nad Pijavškim / 




4.2.2. Ocena investicijskih stroškov po variantah 

Vrednost investicije po variantah 

V nadaljevanju analize variant glede na vrednost investicije so v investicijskih stroških zajeti 

(primerjani): 

- Stroški gradbenih del in tehnološke opreme 


- Stroški izdelave dokumentacije 


- Stroški obveščanja javnosti 




Vodovodni sistem Kostanjevica 

na Krki in Krško Varianta 2.1. Varianta 2.2. Varianta 2.3. Varianta 2.4. 

Skupaj - Vodovodni sistem 

Kostanjevica na Krki in Krško 6.742.679,61 8.039.164,28 8.039.164,28 10.370.779,61 

Kostanjevica 983.342 983.342 983.342 983.342 

Vrtina Orehovec 250.000 250.000 250.000 250.000 

odsek: Karlče - Slinovce - 

Kostanjevica (OŠ) 265.080 265.080 265.080 265.080 

odsek Dobe - Dobrava 129.720 129.720 129.720 129.720 

odsek Grajska cesta 132.396 132.396 132.396 132.396 

odsek Bajin Vrh - Gorjanska cesta 59.136 59.136 59.136 59.136 

odsek: Malence 44.958 44.958 44.958 44.958 

Nakup zemljišč 2.500 2.500 2.500 2.500 

Nadzor nad gradnjo 19.388 19.388 19.388 19.388 

Izdelava dokumentacije 80.164 80.164 80.164 80.164 

Krško 5.759.337 7.055.822 7.055.822 9.387.437 

odsek: črpališče Drnovo - Krško 

(policija) 731.424 731.424 

Čistilna naprava za podtalnico 

Krško polje 2.000.000 

Vrtine Glogov Brod 2.000.000 

odsek 1: črpališče Brege - NEK - 

Vrbina - Stara vas - VH Resa 

odsek 2: OŠ Jurij Dalmatin - 

Zdolska cesta 590.459 590.459 590.459 590.459 

odsek: zajetje Dobrova 1 

(Studenčna) - Dovško 513.480 513.480 513.480 513.480 


odsek 2: Velika vas - Drnovo 

(separacija) 

odsek 3: Velika vas - Mali Podlog 471.499 471.499 471.499 471.499 

odsek: Gorica - Jelše - V. Podlog - 

Kalce Naklo - M. Mraševo - Brod - 

Žabjek 757.229 757.229 757.229 757.229 

odsek - Povezava sistema Krško s 

sistemom Senovo: ČN Brestanica - 

HE Krško 154.762 154.762 154.762 154.762 

odsek 1: Presladol - Dolenji 

Leskovec 

odsek 2: Povezava z območjem 

Pijavškega (Rožno-Pijavško) 

odsek 3 - zagotovitev novega 

vodnega vira: priključitev vrtine 

Dobrova 2 850.417 850.417 850.417 850.417 

odsek 1: Raka -novi vodni vir na 

območju Rake 

odsek 2: Raka - odsek Dolenja vas 

pri Raki 321.632 321.632 321.632 321.632 

Odsek: VH Ravni 121.000 121.000 121.000 121.000 

Odsek: Gora - VH Spodnje Dule in 

izgradnja VH Gora 222.065 222.065 222.065 222.065 

Odsek: prečrpališče Ladna 55.000 55.000 55.000 55.000 

odsek: Vrtina Arto 250.000 250.000 250.000 

3 črpališča in odsek Veliki Trn 3.800.000 

Odsek: Črešnjice nad Pijavškim 112.714 112.714 112.714 112.714 

Nakup zemljišč 17.500 17.500 17.500 17.500 

Nadzor nad gradnjo 113.337 141.246 141.246 191.437 

Izdelava dokumentacije 412.820 412.820 412.820 412.820 

Obveščanje javnosti 64.000 64.000 64.000 64.000 




Vodovodni sistem Kostanjevica na Krki 

in Krško Varianta 2.5. Varianta 2.6. Varianta 2.7. Varianta 2.8. 

Skupaj - Vodovodni sistem 

Kostanjevica na Krki in Krško 8.428.979,61 7.100.379,61 7.253.679,61 0,00 

Kostanjevica 983.342 983.342 1.494.342 0 

Vrtina Orehovec 250.000 250.000 750.000 0 

Čistilna naprava Jama 750.000 

odsek: Karlče - Slinovce - Kostanjevica 

(OŠ) 265.080 265.080 265.080 0 

odsek Dobe - Dobrava 129.720 129.720 129.720 0 

odsek Grajska cesta 132.396 132.396 132.396 0 

odsek Bajin Vrh - Gorjanska cesta 59.136 59.136 59.136 0 

odsek: Malence 44.958 44.958 44.958 0 

Nakup zemljišč 2.500 2.500 2.500 0 

Nadzor nad gradnjo 19.388 19.388 30.388 0 

Izdelava dokumentacije 80.164 80.164 80.164 0 

Krško 7.445.637 6.117.037 5.759.337 0 

odsek: črpališče Drnovo - Krško (policija) 731.424 731.424 731.424 0 



odsek 2: OŠ Jurij Dalmatin - Zdolska 

cesta 590.459 590.459 590.459 0 


Dovško 513.480 513.480 513.480 0 



odsek 3: Velika vas - Mali Podlog 471.499 471.499 471.499 0 


Naklo - M. Mraševo - Brod - Žabjek 757.229 757.229 757.229 0 

odsek - Povezava sistema Krško s 

sistemom Senovo: ČN Brestanica - HE 

Krško 154.762 154.762 154.762 0 




odsek 3 - zagotovitev novega vodnega 

vira: priključitev vrtine Dobrova 2 850.417 850.417 0 




odsek 3 – čistilna naprava na zajetju 

Dovško 1.200.417 


Rake odsek 2: 

Raka - odsek Dolenja vas pri Raki 321.632 321.632 0 

odsek 1: črpališče in odsek VH Raka 

odsek 2: Raka - odsek Dolenja vas pri 

Raki 1.971.632 

Odsek: VH Ravni 121.000 121.000 121.000 0 

Odsek: Gora - VH Spodnje Dule in 

izgradnja VH Gora 222.065 222.065 222.065 0 

Odsek: prečrpališče Ladna 55.000 55.000 55.000 0 

odsek: Vrtina Arto 250.000 250.000 250.000 0 

Odsek: Črešnjice nad Pijavškim 112.714 112.714 112.714 0 

Nakup zemljišč 17.500 17.500 17.500 0 

Nadzor nad gradnjo 149.637 121.037 113.337 0 

Izdelava dokumentacije 412.820 412.820 412.820 0 

Obveščanje javnosti 64.000 64.000 64.000 0 




‣ Koristi in stroški investicije po variantah 

Koristi, ki jih prinašajo posamezne variante, se po variantah bistveno ne razlikujejo. Ne glede 

na izbrano varianto se bo obstoječim uporabnikom vodovodnega sistema hidravlično izboljšala 

vodooskrba, projekt pa bo omogočil 335 prebivalcem, da se bodo lahko priključili na javni 

vodovod. 

Predvideni prihodki so izračunani na osnovi količine prodane pitne vode ter dodatnih 

prihodkov iz naslova omrežnin in vodarine. 

Dodaten prihodek iz naslova omrežnine je izračunan na podlagi amortizacije in prodane 

količine vode v ekonomski dobi, dodatni prihodki iz naslova vodarine pa na podlagi 

obratovalnih in vzdrževalnih stroškov glede na prodano količino vode v ekonomski dobi. 

4.2.2.1. Projekt 2/Varianta 1 – Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Krško- 


Kostanjevica na Krki - varianta 2.1. amortizacijska stopnja amortizacijska osnova amortizacija 

Cevi 3,00% 631.290 18.939 

vrtine, zajetja 2,50% 250.000 6.250 

oprema 10,00% 0 

Skupaj 881.290 25.189 

Krško - varianta 2.1. amortizacijska stopnja amortizacijska osnova amortizacija 

Cevi 3,00% 4.399.280 131.978 


oprema 10,00% 620.400 62.040 

Skupaj 5.151.680 197.318 


Varianta 

2.1. 

Dodatni letni stroški in prihranki 

obratovanja (€) 35.000 

Krško 2.1. 

Varianta 

2.1. 

Dodatni letni stroški in prihranki 

obratovanja (€) 61.008 


Varianta 

2.1. 

Krško - varianta 2.1. 

Varianta 

2.1. 

Obratovalni in vzdrževalni stroški 

(€) 945.000 


(€) 1.647.216 

Amortizacija cevi in objektov (€) 654.906 Amortizacija cevi in objektov (€) 4.137.639 

Količina vode (m3) 2.457.917 Količina vode (m3) 25.209.375 

dodaten strošek vodarine (€/m3) 0,3845 dodaten strošek vodarine (€/m3) 0,0653 

dodaten strošek omrežnine (€/m3) 0,2664 dodaten strošek omrežnine (€/m3) 0,1641 






Krki in Krško - 

varianta 2.1. 

Obstoječi 

priključeni 

Novo 

priključeni 

Obstoječi 

priključeni 

Novo 

priključeni 


skupaj 


vodarine 


omrežnine 

Kostanjevica 

Kostanjevica 

Kostanjevica 



na Krki Krško na Krki Krško na Krki Krško 

število število število število m3 m3 € € € € 

Obstoječe 

stanje 0 2.274 22.797 

2012 1 2.274 22.797 

2013 2 2.274 22.797 

2014 3 2.274 22.797 

2015 4 2.274 22.797 

2016 5 2.274 17 22.797 318 119.542 943.719 45.961 61.664 15.926 77.447 

2017 6 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 61.664 13.707 85.191 

2018 7 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 61.664 14.953 92.936 

2019 8 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 61.664 16.199 100.681 

2020 9 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 61.664 17.446 108.425 

2021 10 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 61.664 18.692 116.170 

2022 11 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 61.664 19.938 123.915 

2023 12 2.274 17 22.797 318 93.535 945.148 35.962 61.757 21.184 131.859 

2024 13 2.274 17 22.797 318 93.535 947.189 35.962 61.891 22.430 139.917 

2025 14 2.274 17 22.797 318 93.535 951.276 35.962 62.158 23.676 148.327 

2026 15 2.274 17 22.797 318 93.535 953.318 35.962 62.291 24.922 156.469 

2027 16 2.274 17 22.797 318 93.535 955.359 35.962 62.424 24.922 156.804 

2028 17 2.274 17 22.797 318 93.535 957.396 35.962 62.558 24.922 157.138 

2029 18 2.274 17 22.797 318 93.535 959.438 35.962 62.691 24.922 157.473 

2030 19 2.274 17 22.797 318 93.535 961.479 35.962 62.824 24.922 157.808 

2031 20 2.274 17 22.797 318 93.535 963.521 35.962 62.958 24.922 158.144 

2032 21 2.274 17 22.797 318 93.535 965.562 35.962 63.091 24.922 158.479 

2033 22 2.274 17 22.797 318 93.535 967.603 35.962 63.225 24.922 158.814 

2034 23 2.274 17 22.797 318 93.535 971.686 35.962 63.491 24.922 159.484 

2035 24 2.274 17 22.797 318 93.535 979.851 35.962 64.025 24.922 160.824 

2036 25 2.274 17 22.797 318 93.535 990.058 35.962 64.692 24.922 162.499 

2037 26 2.274 17 22.797 318 93.535 1.000.264 35.962 65.359 24.922 164.174 

2038 27 2.274 17 22.797 318 93.535 1.010.471 35.962 66.026 24.922 165.850 

2039 28 2.274 17 22.797 318 93.535 1.020.678 35.962 66.693 24.922 167.525 

2040 29 2.274 17 22.797 318 93.535 1.051.299 35.962 68.693 24.922 172.551 

2041 30 2.274 17 22.797 318 93.535 1.051.748 35.962 68.723 24.922 172.624 



Kostanjevica na Krki - 

varianta 2.2. 

amortizacijska 

stopnja 


osnova amortizacija 

Gradbena dela - cevi 3,00% 631.290 18.939 


oprema 10,00% 0 

Skupaj 881.290 25.189 



stopnja 


Gradbena dela - cevi 3,00% 5.899.280 176.978 


oprema 10,00% 1.120.400 112.040 

Skupaj 7.151.680 292.318 


Variant 

a 2.2. 

Dodatni letni stroški in prihranki obratovanja 

(€) 35.000 


Variant 

a 2.2. 


(€) 72.739 





Varianta 

2.2. 


Varianta 

2.2. 


(€) 945.000 


(€) 1.963.943 








varianta 2.2. 

Obstoječi 

priključeni 

Novo 

priključeni 

Obstoječi 

priključeni 

Novo 

priključeni 


skupaj 


vodarine 


omrežnine 

Kostanjevica 

Kostanjevica 

Kostanjevica 





Obstoječe 

stanje 0 2.274 22.797 

2012 1 2.274 22.797 

2013 2 2.274 22.797 

2014 3 2.274 22.797 

2015 4 2.274 22.797 

2016 5 2.274 17 22.797 318 119.542 943.719 45.961 73.521 15.926 87.734 

2017 6 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 73.521 13.707 96.507 

2018 7 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 73.521 14.953 105.281 

2019 8 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 73.521 16.199 114.054 

2020 9 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 73.521 17.446 122.828 

2021 10 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 73.521 18.692 131.601 

2022 11 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 73.521 19.938 140.374 

2023 12 2.274 17 22.797 318 93.535 945.148 35.962 73.632 21.184 149.373 

2024 13 2.274 17 22.797 318 93.535 947.189 35.962 73.791 22.430 158.502 

2025 14 2.274 17 22.797 318 93.535 951.276 35.962 74.109 23.676 168.029 

2026 15 2.274 17 22.797 318 93.535 953.318 35.962 74.268 24.922 177.253 

2027 16 2.274 17 22.797 318 93.535 955.359 35.962 74.428 24.922 177.632 

2028 17 2.274 17 22.797 318 93.535 957.396 35.962 74.586 24.922 178.011 

2029 18 2.274 17 22.797 318 93.535 959.438 35.962 74.745 24.922 178.390 

2030 19 2.274 17 22.797 318 93.535 961.479 35.962 74.904 24.922 178.770 

2031 20 2.274 17 22.797 318 93.535 963.521 35.962 75.063 24.922 179.150 

2032 21 2.274 17 22.797 318 93.535 965.562 35.962 75.222 24.922 179.529 

2033 22 2.274 17 22.797 318 93.535 967.603 35.962 75.381 24.922 179.909 

2034 23 2.274 17 22.797 318 93.535 971.686 35.962 75.699 24.922 180.668 

2035 24 2.274 17 22.797 318 93.535 979.851 35.962 76.336 24.922 182.186 

2036 25 2.274 17 22.797 318 93.535 990.058 35.962 77.131 24.922 184.084 

2037 26 2.274 17 22.797 318 93.535 1.000.264 35.962 77.926 24.922 185.981 

2038 27 2.274 17 22.797 318 93.535 1.010.471 35.962 78.721 24.922 187.879 

2039 28 2.274 17 22.797 318 93.535 1.020.678 35.962 79.516 24.922 189.777 

2040 29 2.274 17 22.797 318 93.535 1.051.299 35.962 81.902 24.922 195.470 

2041 30 2.274 17 22.797 318 93.535 1.051.748 35.962 81.937 24.922 195.554 




varianta 2.3. 


stopnja 





oprema 10,00% 0 

Skupaj 881.290 25.189 






stopnja 



vrtine, zajetja 2,50% 1.132.000 28.300 

oprema 10,00% 1.120.400 112.040 

Skupaj 7.151.680 287.318 


Variant 

a 2.3. 


(€) 35.000 


Variant 

a 2.3. 


(€) 80.013 


Varianta 

2.3. 


Varianta 

2.3. 


(€) 945.000 


(€) 2.160.338 








varianta 2.3. 

Obstoječi 

priključeni 

Novo 

priključeni 

Obstoječi 

priključeni 

Novo 

priključeni 


skupaj 


vodarine 


omrežnine 

Kostanjevica 

Kostanjevica 

Kostanjevica 





Obstoječe 

stanje 0 2.274 22.797 

2012 1 2.274 22.797 

2013 2 2.274 22.797 

2014 3 2.274 22.797 

2015 4 2.274 22.797 

2016 5 2.274 17 22.797 318 119.542 943.719 45.961 80.873 15.926 85.301 

2017 6 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 80.873 13.707 93.831 

2018 7 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 80.873 14.953 102.361 

2019 8 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 80.873 16.199 110.891 

2020 9 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 80.873 17.446 119.421 

2021 10 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 80.873 18.692 127.951 

2022 11 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 80.873 19.938 136.481 

2023 12 2.274 17 22.797 318 93.535 945.148 35.962 80.995 21.184 145.231 

2024 13 2.274 17 22.797 318 93.535 947.189 35.962 81.170 22.430 154.106 

2025 14 2.274 17 22.797 318 93.535 951.276 35.962 81.520 23.676 163.369 

2026 15 2.274 17 22.797 318 93.535 953.318 35.962 81.695 24.922 172.337 

2027 16 2.274 17 22.797 318 93.535 955.359 35.962 81.870 24.922 172.706 

2028 17 2.274 17 22.797 318 93.535 957.396 35.962 82.045 24.922 173.074 

2029 18 2.274 17 22.797 318 93.535 959.438 35.962 82.220 24.922 173.443 

2030 19 2.274 17 22.797 318 93.535 961.479 35.962 82.395 24.922 173.812 

2031 20 2.274 17 22.797 318 93.535 963.521 35.962 82.570 24.922 174.181 

2032 21 2.274 17 22.797 318 93.535 965.562 35.962 82.745 24.922 174.550 

2033 22 2.274 17 22.797 318 93.535 967.603 35.962 82.920 24.922 174.919 

2034 23 2.274 17 22.797 318 93.535 971.686 35.962 83.269 24.922 175.657 

2035 24 2.274 17 22.797 318 93.535 979.851 35.962 83.969 24.922 177.133 

2036 25 2.274 17 22.797 318 93.535 990.058 35.962 84.844 24.922 178.978 

2037 26 2.274 17 22.797 318 93.535 1.000.264 35.962 85.718 24.922 180.823 

2038 27 2.274 17 22.797 318 93.535 1.010.471 35.962 86.593 24.922 182.668 

2039 28 2.274 17 22.797 318 93.535 1.020.678 35.962 87.468 24.922 184.514 

2040 29 2.274 17 22.797 318 93.535 1.051.299 35.962 90.092 24.922 190.049 

2041 30 2.274 17 22.797 318 93.535 1.051.748 35.962 90.130 24.922 190.130 







varianta 2.4. 


stopnja 





oprema 10,00% 0 

Skupaj 881.290 25.189 



stopnja 




oprema 10,00% 1.420.400 142.040 

Skupaj 8.951.680 367.318 


Variant 

a 2.4. 


(€) 35.000 


Variant 

a 2.4. 


(€) 112.602 


Varianta 

2.4. 


Varianta 

2.4. 


(€) 945.000 


(€) 3.040.260 











varianta 2.4. 

Obstoječi 

priključeni 

Novo 

priključeni 

Obstoječi 

priključeni 

Novo 

priključeni 


skupaj 


vodarine 


omrežnine 

Kostanjevica 

Kostanjevica 

Kostanjevica 





Obstoječe 

stanje 0 2.274 22.797 

2012 1 2.274 22.797 

2013 2 2.274 22.797 

2014 3 2.274 22.797 

2015 4 2.274 22.797 

2016 5 2.274 17 22.797 318 119.542 943.719 45.961 113.813 15.926 109.634 

2017 6 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 113.813 13.707 120.597 

2018 7 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 113.813 14.953 131.560 

2019 8 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 113.813 16.199 142.524 

2020 9 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 113.813 17.446 153.487 

2021 10 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 113.813 18.692 164.450 

2022 11 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 113.813 19.938 175.414 

2023 12 2.274 17 22.797 318 93.535 945.148 35.962 113.985 21.184 186.659 

2024 13 2.274 17 22.797 318 93.535 947.189 35.962 114.231 22.430 198.066 

2025 14 2.274 17 22.797 318 93.535 951.276 35.962 114.724 23.676 209.972 

2026 15 2.274 17 22.797 318 93.535 953.318 35.962 114.970 24.922 221.497 

2027 16 2.274 17 22.797 318 93.535 955.359 35.962 115.217 24.922 221.972 

2028 17 2.274 17 22.797 318 93.535 957.396 35.962 115.462 24.922 222.445 

2029 18 2.274 17 22.797 318 93.535 959.438 35.962 115.709 24.922 222.919 

2030 19 2.274 17 22.797 318 93.535 961.479 35.962 115.955 24.922 223.393 

2031 20 2.274 17 22.797 318 93.535 963.521 35.962 116.201 24.922 223.868 

2032 21 2.274 17 22.797 318 93.535 965.562 35.962 116.447 24.922 224.342 

2033 22 2.274 17 22.797 318 93.535 967.603 35.962 116.693 24.922 224.816 

2034 23 2.274 17 22.797 318 93.535 971.686 35.962 117.186 24.922 225.765 

2035 24 2.274 17 22.797 318 93.535 979.851 35.962 118.170 24.922 227.662 

2036 25 2.274 17 22.797 318 93.535 990.058 35.962 119.401 24.922 230.034 

2037 26 2.274 17 22.797 318 93.535 1.000.264 35.962 120.632 24.922 232.405 

2038 27 2.274 17 22.797 318 93.535 1.010.471 35.962 121.863 24.922 234.777 

2039 28 2.274 17 22.797 318 93.535 1.020.678 35.962 123.094 24.922 237.148 

2040 29 2.274 17 22.797 318 93.535 1.051.299 35.962 126.787 24.922 244.263 

2041 30 2.274 17 22.797 318 93.535 1.051.748 35.962 126.841 24.922 244.367 




varianta 2.5. 


stopnja 





oprema 10,00% 0 

Skupaj 881.290 25.189 



stopnja 




oprema 10,00% 1.120.400 112.040 

Skupaj 7.051.680 289.318 


Variant 

a 2.5. 


(€) 35.000 


Variant 

a 2.5. 


(€) 91.519 





Varianta 

2.5. 


Varianta 

2.5. 


(€) 945.000 


(€) 2.471.009 








varianta 2.5. 

Obstoječi 

priključeni 

Novo 

priključeni 

Obstoječi 

priključeni 

Novo 

priključeni 


skupaj 


vodarine 


omrežnine 

Kostanjevica 

Kostanjevica 

Kostanjevica 





Obstoječe 

stanje 0 2.274 22.797 

2012 1 2.274 22.797 

2013 2 2.274 22.797 

2014 3 2.274 22.797 

2015 4 2.274 22.797 

2016 5 2.274 17 22.797 318 119.542 943.719 45.961 92.503 15.926 86.274 

2017 6 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 92.503 13.707 94.901 

2018 7 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 92.503 14.953 103.529 

2019 8 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 92.503 16.199 112.156 

2020 9 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 92.503 17.446 120.784 

2021 10 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 92.503 18.692 129.411 

2022 11 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 92.503 19.938 138.038 

2023 12 2.274 17 22.797 318 93.535 945.148 35.962 92.643 21.184 146.888 

2024 13 2.274 17 22.797 318 93.535 947.189 35.962 92.843 22.430 155.864 

2025 14 2.274 17 22.797 318 93.535 951.276 35.962 93.244 23.676 165.233 

2026 15 2.274 17 22.797 318 93.535 953.318 35.962 93.444 24.922 174.303 

2027 16 2.274 17 22.797 318 93.535 955.359 35.962 93.644 24.922 174.676 

2028 17 2.274 17 22.797 318 93.535 957.396 35.962 93.843 24.922 175.049 

2029 18 2.274 17 22.797 318 93.535 959.438 35.962 94.044 24.922 175.422 

2030 19 2.274 17 22.797 318 93.535 961.479 35.962 94.244 24.922 175.795 

2031 20 2.274 17 22.797 318 93.535 963.521 35.962 94.444 24.922 176.168 

2032 21 2.274 17 22.797 318 93.535 965.562 35.962 94.644 24.922 176.542 

2033 22 2.274 17 22.797 318 93.535 967.603 35.962 94.844 24.922 176.915 

2034 23 2.274 17 22.797 318 93.535 971.686 35.962 95.244 24.922 177.661 

2035 24 2.274 17 22.797 318 93.535 979.851 35.962 96.044 24.922 179.154 

2036 25 2.274 17 22.797 318 93.535 990.058 35.962 97.045 24.922 181.021 

2037 26 2.274 17 22.797 318 93.535 1.000.264 35.962 98.045 24.922 182.887 

2038 27 2.274 17 22.797 318 93.535 1.010.471 35.962 99.046 24.922 184.753 

2039 28 2.274 17 22.797 318 93.535 1.020.678 35.962 100.046 24.922 186.619 

2040 29 2.274 17 22.797 318 93.535 1.051.299 35.962 103.048 24.922 192.218 

2041 30 2.274 17 22.797 318 93.535 1.051.748 35.962 103.092 24.922 192.300 




varianta 2.6. 


stopnja 





oprema 10,00% 0 

Skupaj 881.290 25.189 






stopnja 




oprema 10,00% 820.400 82.040 

Skupaj 5.501.680 221.818 


Variant 

a 2.6. 


(€) 35.000 


Variant 

a 2.6. 


(€) 64.244 


Varianta 

2.6. 


Varianta 

2.6. 


(€) 945.000 


(€) 1.734.601 








varianta 2.6. 

Obstoječi 

priključeni 

Novo 

priključeni 

Obstoječi 

priključeni 

Novo 

priključeni 


skupaj 


vodarine 


omrežnine 

Kostanjevica 

Kostanjevica 

Kostanjevica 





Obstoječe 

stanje 0 2.274 22.797 

2012 1 2.274 22.797 

2013 2 2.274 22.797 

2014 3 2.274 22.797 

2015 4 2.274 22.797 

2016 5 2.274 17 22.797 318 119.542 943.719 45.961 64.935 11.974 68.024 

2017 6 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 64.935 10.306 74.827 

2018 7 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 64.935 11.243 81.629 

2019 8 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 64.935 12.180 88.432 

2020 9 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 64.935 13.117 95.234 

2021 10 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 64.935 14.054 102.036 

2022 11 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 35.962 64.935 14.991 108.839 

2023 12 2.274 17 22.797 318 93.535 945.148 35.962 65.034 15.928 115.816 

2024 13 2.274 17 22.797 318 93.535 947.189 35.962 65.174 16.864 122.894 

2025 14 2.274 17 22.797 318 93.535 951.276 35.962 65.455 17.801 130.281 

2026 15 2.274 17 22.797 318 93.535 953.318 35.962 65.596 18.738 137.432 

2027 16 2.274 17 22.797 318 93.535 955.359 35.962 65.736 18.738 137.727 

2028 17 2.274 17 22.797 318 93.535 957.396 35.962 65.876 18.738 138.020 

2029 18 2.274 17 22.797 318 93.535 959.438 35.962 66.017 18.738 138.315 

2030 19 2.274 17 22.797 318 93.535 961.479 35.962 66.157 18.738 138.609 

2031 20 2.274 17 22.797 318 93.535 963.521 35.962 66.298 18.738 138.903 

2032 21 2.274 17 22.797 318 93.535 965.562 35.962 66.438 18.738 139.197 

2033 22 2.274 17 22.797 318 93.535 967.603 35.962 66.579 18.738 139.492 

2034 23 2.274 17 22.797 318 93.535 971.686 35.962 66.860 18.738 140.080 

2035 24 2.274 17 22.797 318 93.535 979.851 35.962 67.421 18.738 141.257 

2036 25 2.274 17 22.797 318 93.535 990.058 35.962 68.124 18.738 142.729 

2037 26 2.274 17 22.797 318 93.535 1.000.264 35.962 68.826 18.738 144.200 

2038 27 2.274 17 22.797 318 93.535 1.010.471 35.962 69.528 18.738 145.672 

2039 28 2.274 17 22.797 318 93.535 1.020.678 35.962 70.231 18.738 147.143 

2040 29 2.274 17 22.797 318 93.535 1.051.299 35.962 72.338 18.738 151.558 

2041 30 2.274 17 22.797 318 93.535 1.051.748 35.962 72.368 18.738 151.622 







varianta 2.7. 


stopnja 




vrtine, zajetja 2,50% 0 0 

oprema 10,00% 250.000 25.000 

Skupaj 1.381.290 58.939 



stopnja 




oprema 10,00% 620.400 62.040 

Skupaj 5.151.680 197.318 


Variant 

a 2.7. 


(€) 41.418 


Variant 

a 2.7. 


(€) 61.008 


Varianta 

2.7. 


Varianta 

2.7. 


(€) 1.118.279 


(€) 1.647.216 

Amortizacija cevi in objektov (€) 1.532.406 Amortizacija cevi in objektov (€) 3.517.238 










varianta 2.7. 

Obstoječi 

priključeni 

Novo 

priključeni 

Obstoječi 

priključeni 

Novo 

priključeni 


skupaj 


vodarine 


omrežnine 

Kostanjevica 

Kostanjevica 

Kostanjevica 





Obstoječe 

stanje 0 2.274 22.797 

2012 1 2.274 22.797 

2013 2 2.274 22.797 

2014 3 2.274 22.797 

2015 4 2.274 22.797 

2016 5 2.274 17 22.797 318 119.542 943.719 54.388 61.664 37.265 65.834 

2017 6 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 42.556 61.664 32.073 72.418 

2018 7 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 42.556 61.664 34.989 79.001 

2019 8 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 42.556 61.664 37.905 85.585 

2020 9 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 42.556 61.664 40.821 92.168 

2021 10 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 42.556 61.664 43.736 98.751 

2022 11 2.274 17 22.797 318 93.535 943.719 42.556 61.664 46.652 105.335 

2023 12 2.274 17 22.797 318 93.535 945.148 42.556 61.757 49.568 112.088 

2024 13 2.274 17 22.797 318 93.535 947.189 42.556 61.891 52.484 118.938 

2025 14 2.274 17 22.797 318 93.535 951.276 42.556 62.158 55.399 126.087 

2026 15 2.274 17 22.797 318 93.535 953.318 42.556 62.291 58.315 133.008 

2027 16 2.274 17 22.797 318 93.535 955.359 42.556 62.424 58.315 133.293 

2028 17 2.274 17 22.797 318 93.535 957.396 42.556 62.558 58.315 133.577 

2029 18 2.274 17 22.797 318 93.535 959.438 42.556 62.691 58.315 133.862 

2030 19 2.274 17 22.797 318 93.535 961.479 42.556 62.824 58.315 134.147 

2031 20 2.274 17 22.797 318 93.535 963.521 42.556 62.958 58.315 134.431 

2032 21 2.274 17 22.797 318 93.535 965.562 42.556 63.091 58.315 134.716 

2033 22 2.274 17 22.797 318 93.535 967.603 42.556 63.225 58.315 135.001 

2034 23 2.274 17 22.797 318 93.535 971.686 42.556 63.491 58.315 135.571 

2035 24 2.274 17 22.797 318 93.535 979.851 42.556 64.025 58.315 136.710 

2036 25 2.274 17 22.797 318 93.535 990.058 42.556 64.692 58.315 138.134 

2037 26 2.274 17 22.797 318 93.535 1.000.264 42.556 65.359 58.315 139.558 

2038 27 2.274 17 22.797 318 93.535 1.010.471 42.556 66.026 58.315 140.982 

2039 28 2.274 17 22.797 318 93.535 1.020.678 42.556 66.693 58.315 142.406 

2040 29 2.274 17 22.797 318 93.535 1.051.299 42.556 68.693 58.315 146.678 

2041 30 2.274 17 22.797 318 93.535 1.051.748 42.556 68.723 58.315 146.741 




varianta 2.8. 


stopnja 



Gradbena dela - cevi 3,00% 0 


oprema 10,00% 0 

Skupaj 0 0 



stopnja 


Gradbena dela - cevi 3,00% 0 


oprema 10,00% 0 

Skupaj 0 0 


Variant 

a 2.8. 


(€) 5.000 


Variant 

a 2.8. 


(€) 25.000 





Varianta 

2.8. 


Varianta 

2.8. 


(€) 135.000 


(€) 675.000 

Amortizacija cevi in objektov (€) 0 Amortizacija cevi in objektov (€) 0 







varianta 2.8. 

Obstoječi 

priključeni 

Novo 

priključeni 

Obstoječi 

priključeni 

Novo 

priključeni 


skupaj 


vodarine 


omrežnine 

Kostanjevica 

Kostanjevica 

Kostanjevica 





Obstoječe stanje 0 2.274 22.797 

2012 1 2.274 22.797 

2013 2 2.274 22.797 

2014 3 2.274 22.797 

2015 4 2.274 22.797 

2016 5 2.274 0 22.797 0 118.655 930.736 6.566 25.259 0 0 

2017 6 2.274 0 22.797 0 92.841 930.736 5.137 25.259 0 0 

2018 7 2.274 0 22.797 0 92.841 930.736 5.137 25.259 0 0 

2019 8 2.274 0 22.797 0 92.841 930.736 5.137 25.259 0 0 

2020 9 2.274 0 22.797 0 92.841 930.736 5.137 25.259 0 0 

2021 10 2.274 0 22.797 0 92.841 930.736 5.137 25.259 0 0 

2022 11 2.274 0 22.797 0 92.841 930.736 5.137 25.259 0 0 

2023 12 2.274 0 22.797 0 92.841 932.165 5.137 25.298 0 0 

2024 13 2.274 0 22.797 0 92.841 934.206 5.137 25.353 0 0 

2025 14 2.274 0 22.797 0 92.841 938.321 5.137 25.465 0 0 

2026 15 2.274 0 22.797 0 92.841 940.363 5.137 25.521 0 0 

2027 16 2.274 0 22.797 0 92.841 942.404 5.137 25.576 0 0 

2028 17 2.274 0 22.797 0 92.841 944.413 5.137 25.630 0 0 

2029 18 2.274 0 22.797 0 92.841 946.455 5.137 25.686 0 0 

2030 19 2.274 0 22.797 0 92.841 948.496 5.137 25.741 0 0 

2031 20 2.274 0 22.797 0 92.841 950.538 5.137 25.797 0 0 

2032 21 2.274 0 22.797 0 92.841 952.579 5.137 25.852 0 0 

2033 22 2.274 0 22.797 0 92.841 954.620 5.137 25.907 0 0 

2034 23 2.274 0 22.797 0 92.841 958.703 5.137 26.018 0 0 

2035 24 2.274 0 22.797 0 92.841 966.868 5.137 26.240 0 0 

2036 25 2.274 0 22.797 0 92.841 977.075 5.137 26.517 0 0 

2037 26 2.274 0 22.797 0 92.841 987.281 5.137 26.794 0 0 

2038 27 2.274 0 22.797 0 92.841 997.488 5.137 27.071 0 0 

2039 28 2.274 0 22.797 0 92.841 1.007.695 5.137 27.348 0 0 

2040 29 2.274 0 22.797 0 92.841 1.038.316 5.137 28.179 0 0 

2041 30 2.274 0 22.797 0 92.841 1.038.765 5.137 28.191 0 0 




5. ANALIZA VPLIVOV NA OKOLJE 

Predvidena izgradnja objektov bo predstavljala v fazi gradnje krajinski poseg, ki pa v končni 

fazi ne bo v večji meri vplival na fizične karakteristike okolja. 

Vsi cevovodi bodo podzemni. Trasa cevovodov je izbrana tako, da se v največji možni meri 

izogiba proizvodnim kmetijskim površinam (ob robu parcel). V fazi izgradnje bo trasa obsegala 

pas širok 1-2 m in se bo po zasutju predvidoma hitro revitalizirala. Po dosedanjih izkušnjah že v 

roku enega leta ne bo več izstopala od ostalega terena. Tako pri izkopu jarkov za cevovode kot 

pri izkopu gradbenih jam za objekte je predviden strojni odriv humusa deb. 20-30 cm na začasne 

deponije in humuniziranje z zatravitvijo (po potrebi) ob koncu gradnje oz. vzpostavitev v 

prvotno stanje. Odvečni material (zemlja) se bo uporabil na samem gradbišču. Objekti bodo 

zasipani z zemljo in ne bodo izstopali iz naravnega okolja. 

Projekt upošteva izhodišča varstva okolja: 

Učinkovitost izrabe naravnih virov 

Izboljšava vodovodnih sistemov bo imelo pozitiven vpliv na učinkovitost izrabe naravnih virov. 

Z investicijo se odpravljajo vodne izgube na vodovodnih sistemih, izboljšujejo tehnologije 

vodovodnih sistemov in ščitijo zajetja pitne vode. Vse to ima za posledico, da se bo poraba 

vode prilagajala dejanskim potrebam, obratovanje posameznih objektov, ki zahteva porabo 

električne energije, pa bo delovalo optimalno. Z zaščito pitne vode pred morebitnimi 

onesnaževanji in z odpravo vodnih izgub se kljub vse večji porabi in potrebi po vodi, le-ta 

lahko uporablja racionalno in v količinah, ki zagotavlja varovanje vode, kot naravne dobrine. 

Okoljska učinkovitost 

V sklopu izvedbe investicije bo izvajalec del uporabljal najboljše možne razpoložljive tehnike, 

ki se v tem trenutku uporabljajo in so predpisane v pravilnikih in standardih. Pri investicijskih 

delih se bodo uporabljale smernice iz projektne dokumentacije, internih pravilnikov 

posameznih komunalnih podjetij o tehničnih izvedbah vodovodnih objektov in naprav, določila 

le-teh pa so v skladu s slovenskim standardom glede oskrbe z vodo. Upoštevanje le-teh 

zagotavlja izvedbo projekta v takšni meri, da poleg varnosti za okolje zagotavlja uporabnikom 

učinkovito oskrbo z vodo na celotnem obravnavanem področju. Na to se nanašajo določila o 

hidravličnih zahtevah, o zaščiti zajetij pitne vode, o zagotavljanju rezervnih vodnih virov itd., 

pa tudi o ustrezni ponovni zagotovitvi stanja, kot je bilo pred investicijo. Po končani investiciji 

bodo skrb za varovanje okolja prevzeli posamezni upravljavci sistemov. 

Trajnostna dostopnost 

Projekt sam neposredno ne bo spodbujal k uporabi okolju prijaznejših načinov prevoza, saj gre 

za investicijo v hidravlične izboljšave vodovodnih sistemov na območju Posavja. 

Zmanjševanje vplivov na okolje 

Sama izvedba in realizacija projekta bo bistveno vplivala na zmanjševanje negativnih vplivov na 

okolje, saj se bodo z rehabilitacijo vodovodnih sistemov zmanjšale vodne izgube, azbestcementne 

cevi ne bodo več ogrožale zdravje ljudi in okolje, z zaščito zajetij pitne vode pa se 

ščiti voda pred kemijskim in biološkim onesnaževanjem, kar ohranja okolje in ljudi »zdrave«. 




5.1. Okoljska analiza variant 

Projekt 1 – Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Brežice 

Kazalnik Variante 1.1. – 1.4. Varianta 1.5. "BREZ" investicije 

učinkovitost izrabe optimalna poraba pitne vode 

pojav vodnih izgub in s tem črpanje večjih količin pitne vode od potrebnih 

naravnih virov 

okoljska učinkovitost uporaba materialov in tehnik, ki ne ogrožajo okolja in so 

dolgoročno sprejemljiva za okolje 

"brez"investicije sicer ni posegov v okolje, vendar pa imajo vodne izgube in nestrokovno 

upravljanje "vaških vodovod" dolgoročno negativen vpliv na okolje 

trajnostna dostopnost ni vpliva ni vpliva 

zmanjševanje vplivov na 

okolje 

zaščita in kontrola vodnih virov 

nenadzorovano ravnanje z vodnimi viri 

Kazalnik Varianta 1.1. Varianta 1.2. Varianta 1.3. Varianta 1.4. Varianta 1.5. "BREZ" investicije 

učinkovita 

raba 

prostora 

neurejeno vodovodno omrežje ni 

skladno s prostorskimi načrti občin 

glede celostnega razvoja območja 

skladen 

regionalni 

razvoj 

trajnostni 

razvoj 

družbe 

na podlagi stanja v 

okolju izbrana 

optimalna rešitev 

vodooskrbe na 

področju Posavja 

korak k zagotavljanju 

skladnega regionalnega 

razvoja 

načrtovana ureditev 

vodooskrbe v Posavju 

zagotavlja dolgoročni 

razvoj družbe, 

zaposlenosti in 

gospodarstva ob 

pogojih, ki zagotavljajo 

tako varstvo okolja kot 

razvoj celotne regije 

tudi v prihodnosti 

na podlagi stanja v okolju 

varianta ni optimalna 

zaradi dodatnih 6,5 km 

cevovodov 



razvoja 




razvoj družbe, zaposlenosti 

in gospodarstva ob pogojih, 

ki zagotavljajo tako varstvo 

okolja kot razvoj celotne 

regije tudi v prihodnosti 

na podlagi stanja v okolju varianta ni optimalna: 

koristi iz naslova zmanjšanja profila cevi ne 

odtehtajo, da je potrebna izgradnja tako protiležnih 

vodohranov kot tudi gradnja novih cevovodov 

korak k zagotavljanju skladnega regionalnega 

razvoja 

načrtovana ureditev vodooskrbe v Posavju 

zagotavlja dolgoročni razvoj družbe, zaposlenosti in 

gospodarstva ob pogojih, ki zagotavljajo tako 

varstvo okolja kot razvoj celotne regije tudi v 

prihodnosti 

na podlagi stanja v 

okolju varianta ni 

optimalna zaradi 

daljše trase cevovodov 


skladnega 

regionalnega razvoja 




razvoj družbe, 

zaposlenosti in 

gospodarstva ob 

pogojih, ki 

zagotavljajo tako 

varstvo okolja kot 

razvoj celotne regije 

tudi v prihodnosti 

neurejena komunalna področja ne 

zagotavljajo skladnega 

regionalnega razvoja, ampak ga 

pospešeno zavirajo 

brez investicije ni mogoče 

zagotoviti trajnostnega razvoja 

družbe 




Projekt 2 – Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Krško – Kostanjevica na Krki 

Kazalnik Varianta 2.1. – 2.7. Varianta 2.8. "BREZ" investicije 

učinkovitost izrabe optimalna poraba pitne vode 

pojav vodnih izgub in s tem črpanje večjih količin pitne vode od potrebnih 

naravnih virov 

okoljska učinkovitost uporaba materialov in tehnik, ki ne ogrožajo okolja in 

so dolgoročno sprejemljiva za okolje 

"brez"investicije sicer ni posegov v okolje, vendar pa imajo vodne izgube in nestrokovno 

upravljanje "vaških vodovod" dolgoročno negativen vpliv na okolje 

trajnostna dostopnost ni vpliva ni vpliva 

zmanjševanje vplivov 

na okolje 

zaščita in kontrola vodnih virov 

nenadzorovano ravnanje z vodnimi viri 

Kazalnik Varianta 2.1. Varianta 2.2. Varianta 2.3. Varianta 2.4. 

učinkovita 

raba 

prostora 

na podlagi stanja v okolju izbrana 

optimalna rešitev vodooskrbe na 

področju Posavja 

na podlagi stanja v okolju je varianta 

sprejemljiva, vendar je trenutno 

nepotrebna in bistveno dražja 

skladen 


razvoj 

trajnostni 

razvoj 

družbe 

korak k zagotavljanju skladnega 


načrtovana ureditev vodooskrbe v 

Posavju zagotavlja dolgoročni razvoj 

družbe, zaposlenosti in gospodarstva 

ob pogojih, ki zagotavljajo tako 

varstvo okolja kot razvoj celotne 










na podlagi stanja v okolju varianta ni 

optimalna: trenutno je nepotrebna in 

hkrati bistveno dražja, saj zahteva 

dodatne vrtine v Brežicah in 

izgradnjo dodatnega cevovoda 

Brežice - Krško 










optimalna zaradi daljše trase 

cevovodov, izgradnje dodatnih 3 

črpališč in višjih stroškov vzdrževanja 












Kazalnik Varianta 2.5. Varianta 2.6. Varianta 2.7. Varianta 2.8. "BREZ" 

investicije 

učinkovita 

raba 

prostora 


sprejemljiva, vendar dražja 


sprejemljiva, vendar je trenutno 

nepotrebna in dražja 

skladen 


razvoj 

trajnostni 

razvoj 

družbe 


optimalna zaradi daljše trase cevovodov, 

izgradnje dodatnega črpališča in višjih 

stroškov vzdrževanja 





družbe, zaposlenosti in gospodarstva ob 

pogojih, ki zagotavljajo tako varstvo 

okolja kot razvoj celotne regije tudi v 

prihodnosti 








prihodnosti 








prihodnosti 

neurejeno vodovodno 

omrežje ni skladno s 

prostorskimi načrti občin 

glede celostnega razvoja 

območja 

neurejena komunalna 

področja ne zagotavljajo 


razvoja, ampak ga 

pospešeno zavirajo 

brez investicije ni mogoče 

zagotoviti trajnostnega 

razvoja družbe 




6. ANALIZA ZAPOSLENIH 

Vpliv na zaposlenost pri upravljavcu vodovodnega sistema je pri vseh variantah enak oziroma 

izbor posamezne variante ne vpliva na zaposlenost pri upravljavcih. 

Glede na to, da gre pri predmetni investiciji predvsem za izboljšave, povezovanja, nadgradnje 

ter rehabilitacije vodovodnih sistemov, se bodo vzdrževalna dela verjetno izvajala z obstoječimi 

kadrovskimi kapacitetami. Tako bodo stroški dela pred investicijo in po investiciji ostali 

približno na enaki ravni. Učinek rehabilitiranega vodooskrbnega sistema, ki bo v prihodnjem 

obdobju zahteval manj vzdrževalnih ur, se bo kompenziral z obsežnejšim sistemom. 

Ostali vplivi na zaposlenost v gospodarstvu 

V Posavju je razvito tako gospodarstvo, kmetijstvo, trgovina, obrt, kot tudi turizem, 

izobraževanje, zdravstvo ipd. Kolikšen bo vpliv investicijskega projekta na razvoj teh 

dejavnosti in posledično na število novih zaposlitev je v tem trenutku zelo težko oceniti. 

Izboljšava vodooskrbe na kateremkoli območju vsekakor pripomore k poseljevanju, 

priseljevanju ljudi in s tem k razvitosti posameznih dejavnosti, ki se kaže tudi s povečanimi 

potrebami po novih zaposlitvah. 

Upravljavci vodovodnih sistemov 

Vodooskrbne sisteme na območju Posavja vzdržujejo »komunalna« podjetja, ki so v delnem ali 

večinskem lastništvu občin. Cilj projekta je tudi, da se čim večji delež vodooskrbnih objektov 

oziroma sistemov preda v upravljanje pooblaščenim upravljavcem, ki so najbolj usposobljeni za 

tovrstne dejavnosti. 

Upravljavci komunalne infrastrukture imajo večinoma v svoji organizacijski strukturi »oddelek 

vodooskrbe«, ki je zadolžen za izvajanje nalog upravljanja z javnimi vodovodi. Kadrovske 

zahteve za v večini primerov podobne, odvisne predvsem od obsega vodovodnega omrežja, in 

združujejo različna delovna mesta. 

Predmetna komunalno infrastrukturo je v upravljanju dveh upravljavcev: 

- Komunala Brežice d.o.o. na območju občine Brežice in 

- Kostak d.d. na območju občine Krško in Kostanjevica na Krki 

‣ Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o. 

Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o. je bilo ustanovljeno konec leta 2011 na podlagi 

Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Komunala Brežice, d.o.o. (Ur. list RS 12/2012 - UPB) z 

namenom izvajanja gospodarskih javnih služb, ki so navedene v 3. členu Odloka o 

gospodarskih javnih službah v Občini Brežice (Ur. list RS, št. 32/08, 104/11). 

Gre za naslednje obvezne gospodarske javne službe: 

o oskrba s pitno vodo, 

o odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, 

o zbiranje komunalnih odpadkov in 

o prevoz komunalnih odpadkov. 




Naziv: 

Naslov: 

Odgovorna oseba – vršilec dolžnosti 

direktorja: 

JAVNO PODJETJE KOMUNALA 

BREŽICE d.o.o. 

Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice 

Aleksander Zupančič, univ.dipl.prav. 

‣ KOSTAK komunalno stavbno podjetje d.d. 

Družba KOSTAK komunalno stavbno podjetje, d.d., opravlja dejavnosti lokalnih gospodarskih 

javnih služb in tržnih dejavnosti. Lokalne gospodarske javne službe v občini Krško družba 

izvaja po pooblastilu Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v občini Krško in 

Koncesijske pogodbe o izvajanju gospodarskih javnih služb, sklenjeno med Občino Krško in 

družbo KOSTAK d.d. Družba Kostak d.d. izvaja gospodarske javne službe tudi na področju 

občine Kostanjevica na Krki. 

Dejavnosti gospodarskih javnih služb so: 

oskrba s pitno vodo, 

odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, 

zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, 

urejanje in vzdrževanje pokopališč ter pogrebne storitve, 

urejanje in vzdrževanje javnih tržnic, 

vzdrževanje občinskih javnih cest, 

urejanje in čiščenje javnih površin, 

javna razsvetljava, izobešanje zastav in okraševanje v naseljih. 

Tržne dejavnosti, ki jih družba izvaja, pa so naslednje: 

tržne komunalne in ostale storitve po naročilu različnih investitorjev, 

vzdrževalna in čistilna dela (čiščenje in vzdrževanje v objektih Nuklearne elektrarne 

Krško in drugih poslovnih objektih pravnih in fizičnih oseb), 

sektor gradnje: gradnja in obnova objektov, izgradnja in vzdrževanje komunalne in 

ostale infrastrukture; izgradnja, modernizacija in rekonstrukcija regionalnih in lokalnih 

cest, pločnikov in parkirišč; ureditev trgov, ulic, križišč in ostalih javnih površin; 

ureditev pokopališč; izvedba vseh vrst zemeljskih del; sanacija plazov; izvajanje 

vzdrževalnih del na segmentu cest, vzdrževanje parkov, nasadov in zelenic, 

ureditev in zasaditev javnih površin v občini Krško, 

trgovina (prodaja gradbenega in elektro materiala ter materiala za komunalne storitve), 

druge storitvene dejavnosti. 

Naziv: 

Naslov: 

Odgovorna oseba – direktor: 

KOSTAK, KOMUNALNO STAVBNO 

PODJETJE d.d. 

Leskovška cesta 2a, 8270 Krško 

Miljenko Muha, univ.dipl.ekon. 




7. TERMINSKI PLAN IZVEDBE INVESTICIJE 

Varianta »brez« investicijo 

Ni terminskega načrtovanja – ni investicije. 

Variante »z« investicijo 

Izvedba celotne investicije se načrtuje v obdobju od leta 2008 do leta 2015. Leto 2008 

predstavlja začetek investicije z usklajevanji med občinami, z izdelavo idejnih rešitev in 

investicijske dokumentacije. Do leta 2012 se načrtuje izdelava idejnih projektov, študije 

izvedljivosti in investicijske dokumentacije ter pridobitev pogojev in sklepanje služnostnih 

pogodb. Izdelava projektna dokumentacije (PGD, PZI) in pridobitev soglasij in s tem 

gradbenih dovoljenj se načrtuje do polovice leta 2012. V letu 2012 se bodo izvedla tudi javna 

naročila za izbor izvajalcev gradenj, storitev nadzora in izvajalcev za stike z javnostmi. Sama 

izgradnja oziroma izvedba se bo začela v letu 2013 in končala predvidoma v letu 2015. V 

nadaljevanju so predstavljene tabele po posameznih občinah z vsebino investicijskih projektov 

in okvirnim časovnim načrtom za posamezne variante. 

Terminski plan glede na variante ne odstopa bistveno, saj so pri vseh variantah predvidena 

pripravljalna dela v enakem terminskem okvirju, gradbena dela pa se v obdobju od leta 2013 

do leta 2015 deloma prerazporedijo (končanje del se po posameznih podprojektih prestavijo iz 

leta 2013 v leto 2014 oziroma leto 2015). 

‣ Pripravljalna dela 

Vse variante 

Opis aktivnosti do 2011 2012 2013 2014 2015 

Dokumentacija, nadzor, informiranje 

Projektiranje/izdelava študij, 

investicijske dokumentacije 

Priprava vloge za Kohezijski sklad 

Priprava razpisne dokumentacije in 

izvedba javnih razpisov 

Nakup zemljišč 

Obveščanje javnosti 

‣ Gradbena dela 


Projekt 1 / Varianta 1 

Opis projekta 2013 2014 2015 

Vrtine Glogov Brod 

Vodovod Borštnikova - VH Čatež 

Vodovod Šentlenart – Dečno selo 

Sekundarni vodovod Cesta svobode - Dobova - 

Kapele - Župelevec – Bojsno 

Vodovod Žejno - Straža - Mrzlava vas 






Črpališče Močnik 

























Vodovodni sistem Kostanjevica na Krki in Krško 




Vodni vir Orehovec: povečanje kapacitete obstoječih 

vodnih virov 



Odsek: Dobe – Dobrava 

Odsek: Grajska cesta 

Odsek: VH Bajin Vrh – Gorjanska cesta 

Odsek : Malence 



odsek 1: črpališče Brege - NEK - Vrbina - Stara vas - 

VH Resa 






odsek: Gorica - Jelše - V. Podlog - Kalce Naklo - M. 

Mraševo - Brod - Žabjek 

odsek - Povezava sistema Krško s sistemom Senovo: 

ČN Brestanica - HE Krško 


odsek 2: Povezava z območjem Pijavškega (Rožno- 

Pijavško) 





Odsek: VH Ravni 

Odsek: Gora - VH Spodnje Dule in izgradnja VH 

Gora 

Odsek: prečrpališče Ladna 


Odsek: Črešnjice nad Pijavškim 








vodnih virov 








Čistilna naprava za podtalnico Krško polje 


VH Resa odsek 2: 

OŠ Jurij Dalmatin - Zdolska cesta 


odsek 1: Velika vas - Leskovec odsek 2: 

Velika vas - Drnovo (separacija) odsek 3: Velika vas 

- Mali Podlog 







Pijavško) 







Gora 











vodnih virov 















- Mali Podlog 







Pijavško) 







Gora 











vodnih virov 















- Mali Podlog 







Pijavško) 


priključitev vrtine 2 





Gora 

Odsek: 3 črpališča in odsek Veliki Trn 










vodnih virov 















- Mali Podlog 







Pijavško) 







Gora 











vodnih virov 















- Mali Podlog 







Pijavško) 

odsek 3 - čistilna naprava na zajetju Dovško 





Gora 










Čistilna naprava Jama 















- Mali Podlog 







Pijavško) 







Gora 







8. FINANČNA KONSTRUKCIJA 

Financiranje investicije prevzemajo naslednji subjekti: 

A. Občina BREŽICE – proračun občine Brežice 

B. Občina KOSTANJEVICA NA KRKI – proračun občine Kostanjevica na Krki 

C. Občina KRŠKO – proračun občine Krško 

D. DRŽAVNI PRORAČUN 

E. KOHEZIJSKI SKLAD – Operacijo delno financira Evropska unija iz Kohezijskega 

sklada, katera se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne 

infrastrukture za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Varstva okolja, področja 

voda«; prednostne usmeritve »Oskrba s pitno vodo« 

Opomba: 

Razpis za stike z javnostjo bo izvedla Občina Krško. Stroški obveščanja in informiranja 

javnosti so zato prikazani v finančni konstrukciji Občine Krško. Ostali dve občini (Brežice, 

Kostanjevica na Krki) bodo iz svojih proračunov Občini Krško vrnile sredstva, ki se nanašajo 

na omenjene stroške. 

Financiranje upravičenih stroškov investicije (stroški gradbenih del, stroški nakupa in dobave 

tehnološke opreme in naprav za izvedbo predmetnih infrastrukturnih ureditev, stroški 

nepredvidenih del, stroški nadzora nad gradnjo, stroški informiranja in obveščanja javnosti) se 

izvaja s strani: 

- občinskih proračunov, 

- državnega proračuna in 

- sredstev Kohezijskega sklada 

Financiranje neupravičenih (ostalih) stroškov investicije (stroški dokumentacije, stroški nakupa 

zemljišč, davek na dodano vrednost) se izvaja s strani: 

- občinskih proračunov 

Financiranje s strani Kohezijskega sklada se izvaja v višini 85% upravičenih stroškov investicije 

z upoštevanjem izračunane stopnje finančnega primanjkljaja. 




Projekt 

Projekt 1 

Projekt 1 

Projekt 1 

Projekt 1 

Projekt 1 

Varianta 

Upravičeni 

stroški 

investicije 

Diskontirani 

investicijski 

stroški 

Diskontirani 

neto 

prihodki 

Stopnja 

finančnega 

primanjkljaja 

Pripadajoč 

znesek 

Prispevek 

skupnosti 

(85% od 

pripadajočega 

zneska) 

Varianta 

1.1. 6.084.842 5.337.354 1.141.734 78,61% 4.783.210 4.065.800 

Varianta 

1.2. 8.188.565 6.936.345 1.509.950 78,23% 6.406.023 5.445.120 

Varianta 

1.3. 6.392.168 5.570.945 1.149.649 79,36% 5.073.048 4.312.091 

Varianta 

1.4. 6.238.421 5.454.086 1.118.812 79,49% 4.958.716 4.214.909 

Varianta 

1.5. 0 0 0 0 0 0 

Projekt 2 

Projekt 2 

Projekt 2 

Projekt 2 

Projekt 2 

Projekt 2 

Projekt 2 

Projekt 2 

Varianta 

2.1. 7.170.878 6.075.692 1.219.857 79,92% 5.731.133 4.871.321 

Varianta 

2.2. 8.563.260 7.134.010 1.332.376 81,32% 6.963.951 5.919.359 

Varianta 

2.3. 8.563.260 7.134.010 1.294.953 81,85% 7.008.873 5.957.542 

Varianta 

2.4. 11.067.339 9.037.303 1.594.156 82,36% 9.115.091 7.747.827 

Varianta 

2.5. 8.981.909 7.452.216 1.296.588 82,60% 7.419.174 6.306.298 

Varianta 

2.6. 7.555.036 6.367.682 1.003.659 84,24% 6.364.229 5.409.595 

Varianta 

2.7. 7.719.675 6.492.821 1.273.188 80,39% 6.205.911 5.275.024 

Varianta 

2.8. 0 0 0 0 0 0 




Projekt 

Projekt 1 

Projekt 1 

Projekt 1 

Projekt 1 

Projekt 1 

Varianta 

Občina 

Brežice 

Občina Krško in 


Krki 

Državni 

proračun 

Kohezijski 

sklad 

Skupaj 

Varianta 

1.1. 3.243.755 0 717.494 4.065.800 8.027.049 

Varianta 

1.2. 3.968.158 0 717.494 5.445.120 10.130.772 

Varianta 

1.3. 3.304.791 0 717.494 4.312.091 8.334.376 

Varianta 

1.4. 3.248.225 0 717.494 4.214.909 8.180.628 

Varianta 

1.5. 0 0 0 0 0 

Projekt 2 

Projekt 2 

Projekt 2 

Projekt 2 

Projekt 2 

Projekt 2 

Projekt 2 

Projekt 2 

Varianta 

2.1. 0 3.442.079 914.075 4.871.321 9.227.475 

Varianta 

2.2. 0 3.786.423 914.075 5.919.359 10.619.857 

Varianta 

2.3. 0 3.748.240 914.075 5.957.542 10.619.857 

Varianta 

2.4. 0 4.462.034 914.075 7.747.827 13.123.936 

Varianta 

2.5. 0 3.818.133 914.075 6.306.298 11.038.506 

Varianta 

2.6. 0 3.287.963 914.075 5.409.595 9.611.633 

Varianta 

2.7. 0 3.587.173 914.075 5.275.024 9.776.272 

Varianta 

2.8. 0 0 0 0 0 

‣ Možnosti za vključitev javno – zasebnega partnerstva 

Na podlagi finančne analize (ki je predstavljena v nadaljevanju) ugotavljamo, da investicija ne 

prinaša ustrezne donosnosti investitorju oziroma upravljavcu infrastrukture. Neto sedanja 

vrednost je negativna, interna stopnja donosa pa pod 7% diskontne stopnje. 

To nakazuje, da tovrstno investicijo (hidravlična izboljšava vodovodnega sistema) ni mogoče 

izvesti le s sredstvi občine, projekt pa tudi ni zanimiv za privatni kapital oziroma javnozasebno 

partnerstvo, ker ne prinaša učinkov/donosa, ki ga zahtevajo tovrstna vlaganja. Zato je 

nujno potrebno, da se investicija financira iz sredstev Evropske skupnosti. 




9. FINANČNI IN EKONOMSKI KAZALNIKI 

9.1 Izračun finančnih kazalnikov 

V nadaljevanju so prikazane tabele prilivov in odlivov predmetne investicije na podlagi katerih 

so izračunani finančni kazalniki kot so finančna neto sedanja vrednost, finančna interna stopnja 

donosa, finančna relativna neto sedanja vrednost in C/B koeficient. Glede na to, da predmet 

investicije posega na področje vodooskrbe, se upošteva ekonomska oziroma referenčna doba 

30 let. Pri izračunih je upoštevana 7% diskontna stopnja. 

9.1.1. Projekt 1 – Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Brežice 

Varianta 

1.1. 

Varianta 

1.2. 

Varianta 

1.3. 

Varianta 

1.4. 

Finančna interna stopnja donosa -2,26% -2,32% -2,42% -2,43% / 

Varianta 

1.5. 

Finančna neto sedanja vrednost (€) -4.195.619 -5.426.395 -4.421.297 -4.335.274 -4.822.123 

Relativna neto sedanja vrednost -0,79 -0,78 -0,79 -0,79 / 

Razmerje med koristmi in stroški 0,24 0,24 0,23 0,23 0,03 

‣ Projekt 1 / Varianta 1 


Leto 

Referenčno 

obdobje 

Investicijski 

stroški 

Odlivi 

Operativni stroški 

Vzdrževanje 

Investicijski 

in 

vzdrževanje 

obratovanje 

Vodarina 

Prilivi 

Prihodki 

Omrežnina 

Ostanek 

vrednosti 

Finančni tok 

do 2011 0 281.965 0 0 0 0 0 -281.965 

2012 1 316.700 0 0 0 0 0 -316.700 

2013 2 2.771.834 0 0 0 0 0 -2.771.834 

2014 3 1.659.559 0 0 0 0 0 -1.659.559 

2015 4 855.896 0 0 0 0 0 -855.896 

2016 5 -13.143 0 0 75.456 0 88.598 

2017 6 -13.143 0 0 83.001 0 96.144 

2018 7 -13.143 0 0 90.547 0 103.689 

2019 8 -13.143 0 0 98.092 0 111.235 

2020 9 -13.143 0 0 105.638 0 118.781 

2021 10 -13.143 0 0 113.184 0 126.326 

2022 11 -13.143 0 0 120.729 0 133.872 

2023 12 -13.143 402.938 0 128.275 0 -261.521 

2024 13 -13.143 0 0 135.820 0 148.963 

2025 14 -13.143 0 0 143.366 0 156.509 

2026 15 -13.143 0 0 150.912 0 164.054 

2027 16 -13.143 0 0 150.912 0 164.054 

2028 17 -13.143 0 0 150.912 0 164.054 

2029 18 -13.143 0 0 150.912 0 164.054 

2030 19 -11.041 0 0 150.912 0 161.953 

2031 20 -11.041 0 0 150.912 0 161.953 

2032 21 -11.041 0 0 150.912 0 161.953 

2033 22 -11.041 0 0 150.912 0 161.953 

2034 23 -11.041 402.938 0 150.912 0 -240.985 

2035 24 -11.041 0 0 150.912 0 161.953 

2036 25 -11.041 0 0 150.912 0 161.953 

2037 26 -11.041 0 0 150.912 0 161.953 

2038 27 -11.041 0 0 150.912 0 161.953 

2039 28 -11.041 0 0 150.912 0 161.953 

2040 29 -11.041 0 0 150.912 0 161.953 

2041 30 -11.041 0 0 150.912 765.689 927.642 

Skupaj 5.885.954 -316.488 805.876 0 3.508.693 765.689 -2.100.961 

Skupaj diskontirano 5.337.354 -121.586 282.381 0 1.194.902 107.627 -4.195.619 






Leto 

Referenčno 

obdobje 

Investicijski 

stroški 

Odlivi 


Vzdrževanje 

Investicijski 

in 

vzdrževanje 

obratovanje 


Prilivi 

Prihodki 


Ostanek 

vrednosti 


do 2011 0 281.965 0 0 0 0 0 -281.965 

2012 1 316.700 0 0 0 0 0 -316.700 

2013 2 2.771.834 0 0 0 0 0 -2.771.834 

2014 3 1.659.559 0 0 0 0 0 -1.659.559 

2015 4 2.814.730 0 0 0 0 0 -2.814.730 

2016 5 -17.516 0 0 99.381 0 116.897 

2017 6 -17.516 0 0 109.319 0 126.835 

2018 7 -17.516 0 0 119.257 0 136.773 

2019 8 -17.516 0 0 129.195 0 146.711 

2020 9 -17.516 0 0 139.133 0 156.649 

2021 10 -17.516 0 0 149.071 0 166.587 

2022 11 -17.516 0 0 159.009 0 176.525 

2023 12 -17.516 537.035 0 168.947 0 -350.572 

2024 13 -17.516 0 0 178.885 0 196.401 

2025 14 -17.516 0 0 188.823 0 206.339 

2026 15 -17.516 0 0 198.761 0 216.277 

2027 16 -17.516 0 0 198.761 0 216.277 

2028 17 -17.516 0 0 198.761 0 216.277 

2029 18 -17.516 0 0 198.761 0 216.277 

2030 19 -17.516 0 0 198.761 0 216.277 

2031 20 -17.516 0 0 198.761 0 216.277 

2032 21 -17.516 0 0 198.761 0 216.277 

2033 22 -17.516 0 0 198.761 0 216.277 

2034 23 -17.516 537.035 0 198.761 0 -320.757 

2035 24 -17.516 0 0 198.761 0 216.277 

2036 25 -17.516 0 0 198.761 0 216.277 

2037 26 -17.516 0 0 198.761 0 216.277 

2038 27 -17.516 0 0 198.761 0 216.277 

2039 28 -17.516 0 0 198.761 0 216.277 

2040 29 -17.516 0 0 198.761 0 216.277 

2041 30 -17.516 0 0 198.761 1.020.509 1.236.786 

Skupaj 7.844.788 -455.426 1.074.070 0 4.621.195 1.020.509 -2.821.728 




Leto 

Referenčno 

obdobje 

Investicijski 

stroški 

Odlivi 


Vzdrževanje 

Investicijski 

in 

vzdrževanje 

obratovanje 


Prilivi 

Prihodki 


Ostanek 

vrednosti 


do 2011 0 281.965 0 0 0 0 0 -281.965 

2012 1 316.700 0 0 0 0 0 -316.700 

2013 2 2.771.834 0 0 0 0 0 -2.771.834 

2014 3 1.659.559 0 0 0 0 0 -1.659.559 

2015 4 1.142.056 0 0 0 0 0 -1.142.056 

2016 5 -13.782 0 0 75.769 0 89.550 

2017 6 -13.782 0 0 83.346 0 97.127 

2018 7 -13.782 0 0 90.923 0 104.704 

2019 8 -13.782 0 0 98.500 0 112.281 

2020 9 -13.782 0 0 106.076 0 119.858 

2021 10 -13.782 0 0 113.653 0 127.435 

2022 11 -13.782 0 0 121.230 0 135.012 

2023 12 -13.782 422.528 0 128.807 0 -279.939 

2024 13 -13.782 0 0 136.384 0 150.166 

2025 14 -13.782 0 0 143.961 0 157.742 

2026 15 -13.782 0 0 151.538 0 165.319 

2027 16 -13.782 0 0 151.538 0 165.319 

2028 17 -13.782 0 0 151.538 0 165.319 

2029 18 -13.782 0 0 151.538 0 165.319 

2030 19 -13.782 0 0 151.538 0 165.319 

2031 20 -13.782 0 0 151.538 0 165.319 

2032 21 -13.782 0 0 151.538 0 165.319 

2033 22 -13.782 0 0 151.538 0 165.319 

2034 23 -13.782 422.528 0 151.538 0 -257.208 

2035 24 -13.782 0 0 151.538 0 165.319 

2036 25 -13.782 0 0 151.538 0 165.319 

2037 26 -13.782 0 0 151.538 0 165.319 

2038 27 -13.782 0 0 151.538 0 165.319 

2039 28 -13.782 0 0 151.538 0 165.319 

2040 29 -13.782 0 0 151.538 0 165.319 

2041 30 -13.782 0 0 151.538 802.915 968.234 

Skupaj 6.172.114 -358.320 845.056 0 3.523.254 802.915 -2.332.682 







Leto 

Referenčno 

obdobje 

Investicijski 

stroški 

Odlivi 


Vzdrževanje 

Investicijski 

in 

vzdrževanje 

obratovanje 


Prilivi 

Prihodki 


Ostanek 

vrednosti 


do 2011 0 281.965 0 0 0 0 0 -281.965 

2012 1 316.700 0 0 0 0 0 -316.700 

2013 2 2.771.834 0 0 0 0 0 -2.771.834 

2014 3 1.659.559 0 0 0 0 0 -1.659.559 

2015 4 998.898 0 0 0 0 0 -998.898 

2016 5 -13.462 0 0 73.748 0 87.210 

2017 6 -13.462 0 0 81.123 0 94.585 

2018 7 -13.462 0 0 88.498 0 101.960 

2019 8 -13.462 0 0 95.872 0 109.334 

2020 9 -13.462 0 0 103.247 0 116.709 

2021 10 -13.462 0 0 110.622 0 124.084 

2022 11 -13.462 0 0 117.997 0 131.459 

2023 12 -13.462 412.728 0 125.372 0 -273.894 

2024 13 -13.462 0 0 132.747 0 146.208 

2025 14 -13.462 0 0 140.121 0 153.583 

2026 15 -13.462 0 0 147.496 0 160.958 

2027 16 -13.462 0 0 147.496 0 160.958 

2028 17 -13.462 0 0 147.496 0 160.958 

2029 18 -13.462 0 0 147.496 0 160.958 

2030 19 -13.462 0 0 147.496 0 160.958 

2031 20 -13.462 0 0 147.496 0 160.958 

2032 21 -13.462 0 0 147.496 0 160.958 

2033 22 -13.462 0 0 147.496 0 160.958 

2034 23 -13.462 412.728 0 147.496 0 -251.770 

2035 24 -13.462 0 0 147.496 0 160.958 

2036 25 -13.462 0 0 147.496 0 160.958 

2037 26 -13.462 0 0 147.496 0 160.958 

2038 27 -13.462 0 0 147.496 0 160.958 

2039 28 -13.462 0 0 147.496 0 160.958 

2040 29 -13.462 0 0 147.496 0 160.958 

2041 30 -13.462 0 0 147.496 784.292 945.250 

Skupaj 6.028.956 -350.009 825.455 0 3.429.285 784.292 -2.290.826 




Leto 

Referenčno 

obdobje 

Investicijski 

stroški 

Odlivi 


Vzdrževanje 

Investicijski 

in 

vzdrževanje 

obratovanje 


Prilivi 

Prihodki 


Ostanek 

vrednosti 


do 2011 0 0 0 0 0 0 0 

2012 1 0 0 0 0 0 0 

2013 2 0 0 0 0 0 0 

2014 3 0 0 0 0 0 0 

2015 4 0 0 0 0 0 0 

2016 5 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2017 6 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2018 7 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2019 8 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2020 9 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2021 10 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2022 11 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2023 12 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2024 13 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2025 14 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2026 15 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2027 16 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2028 17 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2029 18 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2030 19 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2031 20 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2032 21 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2033 22 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2034 23 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2035 24 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2036 25 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2037 26 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2038 27 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2039 28 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2040 29 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

2041 30 16.898 500.000 17.370 0 0 -499.528 

Skupaj 0 439.353 13.000.000 451.622 0 0 -12.987.730 

Skupaj diskontirano 0 163.124 4.826.679 167.680 0 0 -4.822.123 




9.1.2. Projekt 2 – Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Krško in Kostanjevica na 

Krki 


Finančna interna stopnja donosa -2,08% -2,43% -2,53% -2,75% 

Finančna neto sedanja vrednost 

(€) -4.855.836 -5.801.634 -5.839.058 -7.443.147 

Relativna neto sedanja vrednost -0,80 -0,81 -0,82 -0,82 

Razmerje med koristmi in stroški 0,35 0,33 0,33 0,33 


Finančna interna stopnja donosa -2,69% -2,90% -2,28% / 

Finančna neto sedanja vrednost 

(€) -6.155.627 -5.364.023 -5.219.632 -5.783.464 

Relativna neto sedanja vrednost -0,83 -0,84 -0,80 / 

Razmerje med koristmi in stroški 0,33 0,31 0,34 0,05 





Vodovodni sistem Kostanjevica na Krki in Krško - Varianta 2.1. 

Odlivi 

Prilivi 

Leto Referenčno obdobje Investicijski stroški brez nepredvidenih del 


Prihodki 

Vzdrževanje vodovoda Investicijsko vzdrževanje Kostanjevica na Krki Krško Ostanek vrednosti 


Skupaj Kostanjevica Krško Kostanjevica Krško Kostanjevica + Krško Vodarina Omrežnina Vodarina Omrežnina Skupaj Kostanjevica Krško 

do 2011 0 196.284 28.381 167.903 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -196.284 

2012 1 316.700 54.283 262.417 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -316.700 

2013 2 2.832.988 525.382 2.307.607 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.832.988 

2014 3 2.490.878 225.178 2.265.700 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.490.878 

2015 4 905.829 150.119 755.710 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -905.829 

2016 5 35.000 61.008 0 45.961 15.926 61.664 77.447 0 0 0 104.989 

2017 6 35.000 61.008 0 35.962 13.707 61.664 85.191 0 0 0 100.516 

2018 7 35.000 61.008 0 35.962 14.953 61.664 92.936 0 0 0 109.507 

2019 8 35.000 61.008 0 35.962 16.199 61.664 100.681 0 0 0 118.498 

2020 9 35.000 61.008 0 35.962 17.446 61.664 108.425 0 0 0 127.488 

2021 10 35.000 61.008 0 35.962 18.692 61.664 116.170 0 0 0 136.479 

2022 11 35.000 61.008 0 35.962 19.938 61.664 123.915 0 0 0 145.470 

2023 12 35.000 61.008 620.400 35.962 21.184 61.757 131.859 0 0 0 -465.647 

2024 13 35.000 61.008 0 35.962 22.430 61.891 139.917 0 0 0 164.191 

2025 14 35.000 61.008 0 35.962 23.676 62.158 148.327 0 0 0 174.115 

2026 15 35.000 61.008 0 35.962 24.922 62.291 156.469 0 0 0 183.636 

2027 16 35.000 61.008 0 35.962 24.922 62.424 156.804 0 0 0 184.104 

2028 17 35.000 61.008 0 35.962 24.922 62.558 157.138 0 0 0 184.572 

2029 18 35.000 61.008 0 35.962 24.922 62.691 157.473 0 0 0 185.040 

2030 19 35.000 61.008 0 35.962 24.922 62.824 157.808 0 0 0 185.509 

2031 20 35.000 61.008 0 35.962 24.922 62.958 158.144 0 0 0 185.977 

2032 21 35.000 61.008 0 35.962 24.922 63.091 158.479 0 0 0 186.445 

2033 22 35.000 61.008 0 35.962 24.922 63.225 158.814 0 0 0 186.914 

2034 23 35.000 61.008 620.400 35.962 24.922 63.491 159.484 0 0 0 -432.549 

2035 24 35.000 61.008 0 35.962 24.922 64.025 160.824 0 0 0 189.725 

2036 25 35.000 61.008 0 35.962 24.922 64.692 162.499 0 0 0 192.067 

2037 26 35.000 61.008 0 35.962 24.922 65.359 164.174 0 0 0 194.409 

2038 27 35.000 61.008 0 35.962 24.922 66.026 165.850 0 0 0 196.751 

2039 28 35.000 61.008 0 35.962 24.922 66.693 167.525 0 0 0 199.093 

2040 29 35.000 61.008 0 35.962 24.922 68.693 172.551 0 0 0 206.120 

2041 30 35.000 61.008 0 35.962 24.922 68.723 172.624 1.240.426 226.384 1.014.042 1.446.649 

Skupaj 6.742.680 983.342 5.759.337 910.000 1.586.208 1.240.800 945.000 582.905 1.647.216 3.711.528 1.240.426 226.384 1.014.042 -2.352.612 

Skupaj diskontirano 6.075.692 892.896 5.182.797 337.868 588.932 434.780 354.778 199.975 604.005 1.248.321 174.358 31.821 142.537 -4.855.836 






Odlivi 

Prilivi 


Prihodki 

Leto 

Referenčno Investicijski stroški brez nepredvidenih del 

Investicijsko 

Vzdrževanje vodovoda 

obdobje 

vzdrževanje 

Kostanjevica na Krki Krško Ostanek vrednosti 


Skupaj Kostanjevica Krško Kostanjevica Krško 

Kostanjevica 

+ Krško 

Vodarina Omrežnina Vodarina Omrežnina Skupaj Kostanjevica Krško 

do 2011 0 196.284 28.381 167.903 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -196.284 

2012 1 316.700 54.283 262.417 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -316.700 

2013 2 2.832.988 525.382 2.307.607 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.832.988 

2014 3 2.490.878 225.178 2.265.700 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.490.878 

2015 4 2.202.314 150.119 2.052.195 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.202.314 

2016 5 35.000 72.739 0 45.961 15.926 73.521 87.734 0 0 0 115.402 

2017 6 35.000 72.739 0 35.962 13.707 73.521 96.507 0 0 0 111.958 

2018 7 35.000 72.739 0 35.962 14.953 73.521 105.281 0 0 0 121.978 

2019 8 35.000 72.739 0 35.962 16.199 73.521 114.054 0 0 0 131.997 

2020 9 35.000 72.739 0 35.962 17.446 73.521 122.828 0 0 0 142.017 

2021 10 35.000 72.739 0 35.962 18.692 73.521 131.601 0 0 0 152.036 

2022 11 35.000 72.739 0 35.962 19.938 73.521 140.374 0 0 0 162.056 

2023 12 35.000 72.739 739.691 35.962 21.184 73.632 149.373 0 0 0 -567.278 

2024 13 35.000 72.739 0 35.962 22.430 73.791 158.502 0 0 0 182.946 

2025 14 35.000 72.739 0 35.962 23.676 74.109 168.029 0 0 0 194.038 

2026 15 35.000 72.739 0 35.962 24.922 74.268 177.253 0 0 0 204.666 

2027 16 35.000 72.739 0 35.962 24.922 74.428 177.632 0 0 0 205.205 

2028 17 35.000 72.739 0 35.962 24.922 74.586 178.011 0 0 0 205.742 

2029 18 35.000 72.739 0 35.962 24.922 74.745 178.390 0 0 0 206.281 

2030 19 35.000 72.739 0 35.962 24.922 74.904 178.770 0 0 0 206.819 

2031 20 35.000 72.739 0 35.962 24.922 75.063 179.150 0 0 0 207.358 

2032 21 35.000 72.739 0 35.962 24.922 75.222 179.529 0 0 0 207.897 

2033 22 35.000 72.739 0 35.962 24.922 75.381 179.909 0 0 0 208.435 

2034 23 35.000 72.739 739.691 35.962 24.922 75.699 180.668 0 0 0 -530.178 

2035 24 35.000 72.739 0 35.962 24.922 76.336 182.186 0 0 0 211.667 

2036 25 35.000 72.739 0 35.962 24.922 77.131 184.084 0 0 0 214.360 

2037 26 35.000 72.739 0 35.962 24.922 77.926 185.981 0 0 0 217.052 

2038 27 35.000 72.739 0 35.962 24.922 78.721 187.879 0 0 0 219.745 

2039 28 35.000 72.739 0 35.962 24.922 79.516 189.777 0 0 0 222.438 

2040 29 35.000 72.739 0 35.962 24.922 81.902 195.470 0 0 0 230.517 

2041 30 35.000 72.739 0 35.962 24.922 81.937 195.554 1.435.406 226.384 1.209.022 1.666.042 

Skupaj 8.039.164 983.342 7.055.822 910.000 1.891.205 1.479.381 945.000 582.905 1.963.943 4.204.527 1.435.406 226.384 1.209.022 -3.187.968 







Odlivi 

Prilivi 


Prihodki 

Leto 


Investicijsko 


obdobje 

vzdrževanje 




Kostanjevica 



do 2011 0 196.284 28.381 167.903 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -196.284 

2012 1 316.700 54.283 262.417 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -316.700 

2013 2 2.832.988 525.382 2.307.607 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.832.988 

2014 3 2.490.878 225.178 2.265.700 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.490.878 

2015 4 2.202.314 150.119 2.052.195 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.202.314 

2016 5 35.000 80.013 0 45.961 15.926 80.873 85.301 0 0 0 113.047 

2017 6 35.000 80.013 0 35.962 13.707 80.873 93.831 0 0 0 109.360 

2018 7 35.000 80.013 0 35.962 14.953 80.873 102.361 0 0 0 119.136 

2019 8 35.000 80.013 0 35.962 16.199 80.873 110.891 0 0 0 128.912 

2020 9 35.000 80.013 0 35.962 17.446 80.873 119.421 0 0 0 138.688 

2021 10 35.000 80.013 0 35.962 18.692 80.873 127.951 0 0 0 148.464 

2022 11 35.000 80.013 0 35.962 19.938 80.873 136.481 0 0 0 158.241 

2023 12 35.000 80.013 739.691 35.962 21.184 80.995 145.231 0 0 0 -571.332 

2024 13 35.000 80.013 0 35.962 22.430 81.170 154.106 0 0 0 178.655 

2025 14 35.000 80.013 0 35.962 23.676 81.520 163.369 0 0 0 189.515 

2026 15 35.000 80.013 0 35.962 24.922 81.695 172.337 0 0 0 199.903 

2027 16 35.000 80.013 0 35.962 24.922 81.870 172.706 0 0 0 200.447 

2028 17 35.000 80.013 0 35.962 24.922 82.045 173.074 0 0 0 200.990 

2029 18 35.000 80.013 0 35.962 24.922 82.220 173.443 0 0 0 201.534 

2030 19 35.000 80.013 0 35.962 24.922 82.395 173.812 0 0 0 202.078 

2031 20 35.000 80.013 0 35.962 24.922 82.570 174.181 0 0 0 202.622 

2032 21 35.000 80.013 0 35.962 24.922 82.745 174.550 0 0 0 203.166 

2033 22 35.000 80.013 0 35.962 24.922 82.920 174.919 0 0 0 203.710 

2034 23 35.000 80.013 739.691 35.962 24.922 83.269 175.657 0 0 0 -534.893 

2035 24 35.000 80.013 0 35.962 24.922 83.969 177.133 0 0 0 206.974 

2036 25 35.000 80.013 0 35.962 24.922 84.844 178.978 0 0 0 209.693 

2037 26 35.000 80.013 0 35.962 24.922 85.718 180.823 0 0 0 212.413 

2038 27 35.000 80.013 0 35.962 24.922 86.593 182.668 0 0 0 215.133 

2039 28 35.000 80.013 0 35.962 24.922 87.468 184.514 0 0 0 217.853 

2040 29 35.000 80.013 0 35.962 24.922 90.092 190.049 0 0 0 226.012 

2041 30 35.000 80.013 0 35.962 24.922 90.130 190.130 1.435.406 226.384 1.209.022 1.661.538 

Skupaj 8.039.164 983.342 7.055.822 910.000 2.080.325 1.479.381 945.000 582.905 2.160.338 4.087.915 1.435.406 226.384 1.209.022 -3.297.306 







Odlivi 

Prilivi 


Prihodki 

Leto 


Investicijsko 


obdobje 

vzdrževanje 




Kostanjevica 



do 2011 0 196.284 28.381 167.903 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -196.284 

2012 1 316.700 54.283 262.417 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -316.700 

2013 2 2.832.988 525.382 2.307.607 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.832.988 

2014 3 2.490.878 225.178 2.265.700 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.490.878 

2015 4 4.533.929 150.119 4.383.810 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -4.533.929 

2016 5 35.000 112.602 0 45.961 15.926 113.813 109.634 0 0 0 137.731 

2017 6 35.000 112.602 0 35.962 13.707 113.813 120.597 0 0 0 136.476 

2018 7 35.000 112.602 0 35.962 14.953 113.813 131.560 0 0 0 148.686 

2019 8 35.000 112.602 0 35.962 16.199 113.813 142.524 0 0 0 160.895 

2020 9 35.000 112.602 0 35.962 17.446 113.813 153.487 0 0 0 173.105 

2021 10 35.000 112.602 0 35.962 18.692 113.813 164.450 0 0 0 185.314 

2022 11 35.000 112.602 0 35.962 19.938 113.813 175.414 0 0 0 197.524 

2023 12 35.000 112.602 954.225 35.962 21.184 113.985 186.659 0 0 0 -744.037 

2024 13 35.000 112.602 0 35.962 22.430 114.231 198.066 0 0 0 223.087 

2025 14 35.000 112.602 0 35.962 23.676 114.724 209.972 0 0 0 236.731 

2026 15 35.000 112.602 0 35.962 24.922 114.970 221.497 0 0 0 249.749 

2027 16 35.000 112.602 0 35.962 24.922 115.217 221.972 0 0 0 250.470 

2028 17 35.000 112.602 0 35.962 24.922 115.462 222.445 0 0 0 251.189 

2029 18 35.000 112.602 0 35.962 24.922 115.709 222.919 0 0 0 251.909 

2030 19 35.000 112.602 0 35.962 24.922 115.955 223.393 0 0 0 252.630 

2031 20 35.000 112.602 0 35.962 24.922 116.201 223.868 0 0 0 253.350 

2032 21 35.000 112.602 0 35.962 24.922 116.447 224.342 0 0 0 254.071 

2033 22 35.000 112.602 0 35.962 24.922 116.693 224.816 0 0 0 254.791 

2034 23 35.000 112.602 954.225 35.962 24.922 117.186 225.765 0 0 0 -697.993 

2035 24 35.000 112.602 0 35.962 24.922 118.170 227.662 0 0 0 259.114 

2036 25 35.000 112.602 0 35.962 24.922 119.401 230.034 0 0 0 262.717 

2037 26 35.000 112.602 0 35.962 24.922 120.632 232.405 0 0 0 266.319 

2038 27 35.000 112.602 0 35.962 24.922 121.863 234.777 0 0 0 269.921 

2039 28 35.000 112.602 0 35.962 24.922 123.094 237.148 0 0 0 273.524 

2040 29 35.000 112.602 0 35.962 24.922 126.787 244.263 0 0 0 284.331 

2041 30 35.000 112.602 0 35.962 24.922 126.841 244.367 1.786.062 226.384 1.559.678 2.070.551 

Skupaj 10.370.780 983.342 9.387.437 910.000 2.927.657 1.908.449 945.000 582.905 3.040.260 5.254.036 1.786.062 226.384 1.559.678 -4.508.624 

Skupaj diskontirano 9.037.303 892.896 8.144.407 337.868 1.086.989 668.726 354.778 199.975 1.114.810 1.767.122 251.054 31.821 219.233 -7.443.147 






Odlivi 

Prilivi 


Prihodki 

Leto 


Investicijsko 


obdobje 

vzdrževanje 




Kostanjevica 



do 2011 0 196.284 28.381 167.903 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -196.284 

2012 1 316.700 54.283 262.417 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -316.700 

2013 2 2.832.988 525.382 2.307.607 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.832.988 

2014 3 2.490.878 225.178 2.265.700 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.490.878 

2015 4 2.592.129 150.119 2.442.010 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.592.129 

2016 5 35.000 91.519 0 45.961 15.926 92.503 86.274 0 0 0 114.144 

2017 6 35.000 91.519 0 35.962 13.707 92.503 94.901 0 0 0 110.554 

2018 7 35.000 91.519 0 35.962 14.953 92.503 103.529 0 0 0 120.428 

2019 8 35.000 91.519 0 35.962 16.199 92.503 112.156 0 0 0 130.301 

2020 9 35.000 91.519 0 35.962 17.446 92.503 120.784 0 0 0 140.175 

2021 10 35.000 91.519 0 35.962 18.692 92.503 129.411 0 0 0 150.048 

2022 11 35.000 91.519 0 35.962 19.938 92.503 138.038 0 0 0 159.922 

2023 12 35.000 91.519 775.558 35.962 21.184 92.643 146.888 0 0 0 -605.401 

2024 13 35.000 91.519 0 35.962 22.430 92.843 155.864 0 0 0 180.580 

2025 14 35.000 91.519 0 35.962 23.676 93.244 165.233 0 0 0 191.596 

2026 15 35.000 91.519 0 35.962 24.922 93.444 174.303 0 0 0 202.112 

2027 16 35.000 91.519 0 35.962 24.922 93.644 174.676 0 0 0 202.685 

2028 17 35.000 91.519 0 35.962 24.922 93.843 175.049 0 0 0 203.257 

2029 18 35.000 91.519 0 35.962 24.922 94.044 175.422 0 0 0 203.830 

2030 19 35.000 91.519 0 35.962 24.922 94.244 175.795 0 0 0 204.404 

2031 20 35.000 91.519 0 35.962 24.922 94.444 176.168 0 0 0 204.977 

2032 21 35.000 91.519 0 35.962 24.922 94.644 176.542 0 0 0 205.550 

2033 22 35.000 91.519 0 35.962 24.922 94.844 176.915 0 0 0 206.124 

2034 23 35.000 91.519 775.558 35.962 24.922 95.244 177.661 0 0 0 -568.288 

2035 24 35.000 91.519 0 35.962 24.922 96.044 179.154 0 0 0 209.564 

2036 25 35.000 91.519 0 35.962 24.922 97.045 181.021 0 0 0 212.430 

2037 26 35.000 91.519 0 35.962 24.922 98.045 182.887 0 0 0 215.297 

2038 27 35.000 91.519 0 35.962 24.922 99.046 184.753 0 0 0 218.164 

2039 28 35.000 91.519 0 35.962 24.922 100.046 186.619 0 0 0 221.030 

2040 29 35.000 91.519 0 35.962 24.922 103.048 192.218 0 0 0 229.630 

2041 30 35.000 91.519 0 35.962 24.922 103.092 192.300 1.494.031 226.384 1.267.647 1.723.788 

Skupaj 8.428.980 983.342 7.445.637 910.000 2.379.490 1.551.116 945.000 582.905 2.471.009 4.134.560 1.494.031 226.384 1.267.647 -3.642.080 







Odlivi 

Prilivi 


Prihodki 

Leto 


Investicijsko 


obdobje 

vzdrževanje 




Kostanjevica 



do 2011 0 196.284 28.381 167.903 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -196.284 

2012 1 316.700 54.283 262.417 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -316.700 

2013 2 2.832.988 525.382 2.307.607 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.832.988 

2014 3 2.490.878 225.178 2.265.700 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.490.878 

2015 4 1.263.529 150.119 1.113.410 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -1.263.529 

2016 5 35.000 64.244 0 45.961 11.974 64.935 68.024 0 0 0 91.650 

2017 6 35.000 64.244 0 35.962 10.306 64.935 74.827 0 0 0 86.785 

2018 7 35.000 64.244 0 35.962 11.243 64.935 81.629 0 0 0 94.524 

2019 8 35.000 64.244 0 35.962 12.180 64.935 88.432 0 0 0 102.264 

2020 9 35.000 64.244 0 35.962 13.117 64.935 95.234 0 0 0 110.003 

2021 10 35.000 64.244 0 35.962 14.054 64.935 102.036 0 0 0 117.742 

2022 11 35.000 64.244 0 35.962 14.991 64.935 108.839 0 0 0 125.482 

2023 12 35.000 64.244 653.312 35.962 15.928 65.034 115.816 0 0 0 -519.818 

2024 13 35.000 64.244 0 35.962 16.864 65.174 122.894 0 0 0 141.650 

2025 14 35.000 64.244 0 35.962 17.801 65.455 130.281 0 0 0 150.255 

2026 15 35.000 64.244 0 35.962 18.738 65.596 137.432 0 0 0 158.483 

2027 16 35.000 64.244 0 35.962 18.738 65.736 137.727 0 0 0 158.918 

2028 17 35.000 64.244 0 35.962 18.738 65.876 138.020 0 0 0 159.352 

2029 18 35.000 64.244 0 35.962 18.738 66.017 138.315 0 0 0 159.787 

2030 19 35.000 64.244 0 35.962 18.738 66.157 138.609 0 0 0 160.221 

2031 20 35.000 64.244 0 35.962 18.738 66.298 138.903 0 0 0 160.656 

2032 21 35.000 64.244 0 35.962 18.738 66.438 139.197 0 0 0 161.091 

2033 22 35.000 64.244 0 35.962 18.738 66.579 139.492 0 0 0 161.526 

2034 23 35.000 64.244 653.312 35.962 18.738 66.860 140.080 0 0 0 -490.917 

2035 24 35.000 64.244 0 35.962 18.738 67.421 141.257 0 0 0 164.134 

2036 25 35.000 64.244 0 35.962 18.738 68.124 142.729 0 0 0 166.308 

2037 26 35.000 64.244 0 35.962 18.738 68.826 144.200 0 0 0 168.482 

2038 27 35.000 64.244 0 35.962 18.738 69.528 145.672 0 0 0 170.655 

2039 28 35.000 64.244 0 35.962 18.738 70.231 147.143 0 0 0 172.829 

2040 29 35.000 64.244 0 35.962 18.738 72.338 151.558 0 0 0 179.350 

2041 30 35.000 64.244 0 35.962 18.738 72.368 151.622 1.294.221 226.384 1.067.837 1.473.667 

Skupaj 7.100.380 983.342 6.117.037 910.000 1.670.357 1.306.625 945.000 438.271 1.734.601 3.259.969 1.294.221 226.384 1.067.837 -3.315.298 







Odlivi 

Prilivi 


Prihodki 

Leto 


Investicijsko 


obdobje 

vzdrževanje 




Kostanjevica 



do 2011 0 196.284 28.381 167.903 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -196.284 

2012 1 316.700 54.283 262.417 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -316.700 

2013 2 2.832.988 525.382 2.307.607 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.832.988 

2014 3 2.490.878 225.178 2.265.700 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.490.878 

2015 4 1.416.829 661.119 755.710 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -1.416.829 

2016 5 41.418 61.008 0 54.388 37.265 61.664 65.834 0 0 0 116.725 

2017 6 41.418 61.008 0 42.556 32.073 61.664 72.418 0 0 0 106.285 

2018 7 41.418 61.008 0 42.556 34.989 61.664 79.001 0 0 0 115.784 

2019 8 41.418 61.008 0 42.556 37.905 61.664 85.585 0 0 0 125.283 

2020 9 41.418 61.008 0 42.556 40.821 61.664 92.168 0 0 0 134.782 

2021 10 41.418 61.008 0 42.556 43.736 61.664 98.751 0 0 0 144.282 

2022 11 41.418 61.008 0 42.556 46.652 61.664 105.335 0 0 0 153.781 

2023 12 41.418 61.008 667.418 42.556 49.568 61.757 112.088 0 0 0 -503.875 

2024 13 41.418 61.008 0 42.556 52.484 61.891 118.938 0 0 0 173.442 

2025 14 41.418 61.008 0 42.556 55.399 62.158 126.087 0 0 0 183.774 

2026 15 41.418 61.008 0 42.556 58.315 62.291 133.008 0 0 0 193.744 

2027 16 41.418 61.008 0 42.556 58.315 62.424 133.293 0 0 0 194.162 

2028 17 41.418 61.008 0 42.556 58.315 62.558 133.577 0 0 0 194.579 

2029 18 41.418 61.008 0 42.556 58.315 62.691 133.862 0 0 0 194.998 

2030 19 41.418 61.008 0 42.556 58.315 62.824 134.147 0 0 0 195.416 

2031 20 41.418 61.008 0 42.556 58.315 62.958 134.431 0 0 0 195.834 

2032 21 41.418 61.008 0 42.556 58.315 63.091 134.716 0 0 0 196.252 

2033 22 41.418 61.008 0 42.556 58.315 63.225 135.001 0 0 0 196.671 

2034 23 41.418 61.008 667.418 42.556 58.315 63.491 135.571 0 0 0 -469.911 

2035 24 41.418 61.008 0 42.556 58.315 64.025 136.710 0 0 0 199.180 

2036 25 41.418 61.008 0 42.556 58.315 64.692 138.134 0 0 0 201.271 

2037 26 41.418 61.008 0 42.556 58.315 65.359 139.558 0 0 0 203.362 

2038 27 41.418 61.008 0 42.556 58.315 66.026 140.982 0 0 0 205.453 

2039 28 41.418 61.008 0 42.556 58.315 66.693 142.406 0 0 0 207.543 

2040 29 41.418 61.008 0 42.556 58.315 68.693 146.678 0 0 0 213.817 

2041 30 41.418 61.008 0 42.556 58.315 68.723 146.741 1.257.583 243.541 1.014.042 1.471.491 

Skupaj 7.253.680 1.494.342 5.759.337 1.076.862 1.586.208 1.334.835 1.118.279 1.363.933 1.647.216 3.155.019 1.257.583 243.541 1.014.042 -2.709.555 

Skupaj diskontirano 6.492.821 1.310.024 5.182.797 399.820 588.932 467.730 419.832 467.918 604.005 1.061.147 176.769 34.233 142.537 -5.219.632 






Odlivi 

Prilivi 


Prihodki 

Leto 


Investicijsko 


obdobje 

vzdrževanje 




Kostanjevica 



do 2011 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

2012 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

2013 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

2014 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

2015 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

2016 5 5.000 25.000 600.000 6.566 0 25.259 0 0 0 0 -598.175 

2017 6 5.000 25.000 600.000 5.137 0 25.259 0 0 0 0 -599.603 

2018 7 5.000 25.000 600.000 5.137 0 25.259 0 0 0 0 -599.603 

2019 8 5.000 25.000 600.000 5.137 0 25.259 0 0 0 0 -599.603 

2020 9 5.000 25.000 600.000 5.137 0 25.259 0 0 0 0 -599.603 

2021 10 5.000 25.000 600.000 5.137 0 25.259 0 0 0 0 -599.603 

2022 11 5.000 25.000 600.000 5.137 0 25.259 0 0 0 0 -599.603 

2023 12 5.000 25.000 600.000 5.137 0 25.298 0 0 0 0 -599.565 

2024 13 5.000 25.000 600.000 5.137 0 25.353 0 0 0 0 -599.509 

2025 14 5.000 25.000 600.000 5.137 0 25.465 0 0 0 0 -599.397 

2026 15 5.000 25.000 600.000 5.137 0 25.521 0 0 0 0 -599.342 

2027 16 5.000 25.000 600.000 5.137 0 25.576 0 0 0 0 -599.287 

2028 17 5.000 25.000 600.000 5.137 0 25.630 0 0 0 0 -599.232 

2029 18 5.000 25.000 600.000 5.137 0 25.686 0 0 0 0 -599.177 

2030 19 5.000 25.000 600.000 5.137 0 25.741 0 0 0 0 -599.121 

2031 20 5.000 25.000 600.000 5.137 0 25.797 0 0 0 0 -599.066 

2032 21 5.000 25.000 600.000 5.137 0 25.852 0 0 0 0 -599.011 

2033 22 5.000 25.000 600.000 5.137 0 25.907 0 0 0 0 -598.955 

2034 23 5.000 25.000 600.000 5.137 0 26.018 0 0 0 0 -598.844 

2035 24 5.000 25.000 600.000 5.137 0 26.240 0 0 0 0 -598.623 

2036 25 5.000 25.000 600.000 5.137 0 26.517 0 0 0 0 -598.346 

2037 26 5.000 25.000 600.000 5.137 0 26.794 0 0 0 0 -598.069 

2038 27 5.000 25.000 600.000 5.137 0 27.071 0 0 0 0 -597.792 

2039 28 5.000 25.000 600.000 5.137 0 27.348 0 0 0 0 -597.515 

2040 29 5.000 25.000 600.000 5.137 0 28.179 0 0 0 0 -596.684 

2041 30 5.000 25.000 600.000 5.137 0 28.191 0 0 0 0 -596.672 

Skupaj 0 0 0 130.000 650.000 15.600.000 135.000 0 675.000 0 0 0 0 -15.570.000 

Skupaj diskontirano 0 0 0 48.267 241.334 5.792.015 50.683 0 247.469 0 0 0 0 -5.783.464 




9.2. Izračun ekonomskih kazalnikov 

Če predpostavljamo, da je finančno-tržna ocena upravičenosti investicije izdelana za potrebe 

lastnika projekta, se družbenoekonomska analiza izdeluje za potrebe družbe tako, da se oceni 

prispevek investicijskega projekta h gospodarskemu razvoju občine, regije ali države. 

‣ Predpostavke ekonomske analize 

Družbenoekonomska ocena projekta se od finančno-tržne ocene razlikuje predvsem v štirih 

vidikih: 

o davki in denarne pomoči, 

o zunanji dejavniki, 

o obračunske cene ter 

o družbena diskontna stopnja. 

Davki in denarne pomoči 

Cene na trgu vsebujejo davke, prispevke ali transferna plačila, ki vplivajo na relativne cene. 

Zato je potrebno v analizi stroškov in koristi z vidika družbene upravičenosti investicije izločiti 

vpliv davkov in podobnih transferjev. Cene inputov in outputov ne smejo vključevati davka na 

dodano vrednost ali kakšnih drugih dajatev (npr. taks), izločena pa morajo biti tudi vsa 

morebitna plačila posameznikom za socialno zavarovanje ipd. 

Zunanji dejavniki 

V finančni analizi praviloma niso upoštevani vsi stroški in vse koristi, ki so posledica projekta. 

Tovrstni učinki so lahko na strani okolja, vpliv imajo na zdravje ljudi, kakovost bivanja, 

gospodarski razvoj. Za tovrstne vplive lahko z veliko gotovostjo trdimo, da obstajajo, vendar 

jih je zelo težko denarno ovrednotiti. V primerih, ko je to nemogoče, jih predstavimo vsaj v 

fizičnih enotah ali pa uporabimo druge metode ocenjevanja (npr. multikriterijska analiza). 

Obračunske cene 

Tekoče cene inputov in outputov ne odražajo njihove družbene vrednosti, kadar so na trgu 

motnje, ki nastanejo zaradi monopolov, nepopolnih informacij, predpisov, omejitev ... V 

nekaterih primerih so na državni ravni cene regulirane z namenom odprave posledic motenj na 

trgu, vendar pa vlade velikokrat z njimi le izpolnjujejo politične cilje. Pri ocenjevanju projektov 

je tako potrebno upoštevati tovrstne anomalije in jih s pomočjo korekcijskih faktorjev 

odpraviti. Analizo investicije izvedemo na podlagi obračunskih cen. 

Proizvodi in storitve, ki so namenjeni izključno domačemu trgu (zemljišča, voda, energija 

...) in niso predmet zunanjetrgovinske menjave, se vrednotijo po domačih prodajnih cenah. 

Družbena diskontna stopnja 

Kadar kapitalski trg ni popoln, se družbena diskontna stopnja razlikuje od finančne diskontne 

stopnje. V praksi je ta pojav dokaj pogost, na področju upravljanja s komunalno infrastrukturo 

pa nekaj povsem običajnega. Družbena diskontna stopnja kaže družbeni pogled na to, kako je 

potrebno vrednotiti bodoče koristi in stroške v primerjavi s sedanjimi. 




Razlika med ekonomsko interno stopnjo donosa (EISD) in finančno interno stopnjo donosa 

(FISD), ki je posledica uporabe obračunskih cen in korekcijskih faktorjev ter zunanjih vplivov, 

lahko rezultira tako, da projekt z negativno finančno stopnjo donosa izkazuje pozitivno 

ekonomsko stopnjo donosa. 

Vsak projekt je potrebno analizirati in preveriti v primerih, ko ima le-ta nižjo EISD od 

predpisane (5-6 %) ali negativno ENSV oziroma je razmerje med diskontiranimi koristmi in 

stroški (B/C) manjše od 1. 

V nekaterih primerih je sprejemljiva tudi negativna ENSV, če projekt izkazuje precejšnje 

koristi, ki jih ni mogoče izraziti v denarju. Le-te je potrebno zelo natančno predstaviti, da se 

dokaže, da ima projekt kljub negativnim kazalcem pozitivne učinke na razvojne politike. 

o Diskontna stopnja = 5 %. 

o Referenčno obdobje oziroma ekonomska doba je 30 let. 

‣ Direktni stroški v času gradnje in obratovanja 

Direktno stroški v času gradnje so stroški celotne investicije, ki jih krijejo investitorji oziroma 

financerji načrtovane investicije: 

- Stroški gradbenih del (gradbeno zemeljska dela s predeli in zavarovalnimi deli), strojnih 

inštalacij in elektro inštalacij (povezovanje vodovodnih sistemov na večje skupne vire, 

zagotavljanje rezervnih vodnih virov, sanacija nezadostnih vodnih virov, zadrževanje voda, 

rehabilitacija magistralnih vodovodov in aktivna zaščita pitne vode pred onesnaženimi 

vodami). 

- Stroški nakupa in dobave tehnološke opreme in naprav za izvedbo predmetnih 

infrastrukturnih ureditev. 


- Stroški dokumentacije (investicijska dokumentacija, projektna dokumentacija, študija 

izvedljivosti, razpisna dokumentacija). 


- Stroški informiranja in obveščanja javnosti 

Celotna vrednost investicije: 

Skupni 


stroški 

projekta (€) 

Projektiranje/izdelava študij 1.091.649,00 

Nakup zemljišč 20.000,00 

Gradnja 11.206.443,26 

Nepredvideni stroški / 

Obveščanje javnosti 64.000,00 

Nadzor nad gradnjo 246.541,76 

VMESNA VSOTA - stalne 

cene 12.628.634,01 




Direktni stroški v času obratovanje so stroški vzdrževanja in obratovanja (operativni stroški). 

‣ Direktne koristi v času obratovanja 

Prihodki iz naslova uporabe sistemov vodooskrbe predstavljajo prihodke iz naslova: 

- vodarine in omrežnine 

‣ Posredne koristi v času obratovanja 

Posredne koristi projekta, ki se izkazujejo v času obratovanja in prinašajo koristi celotni družbi 

so naslednje: 

Oskrba z neoporečno pitno vodo 

Dostop do neoporečno pitne vode postaja v današnjih časih vedno bolj redka dobrina. 

Slovenija se sicer ponaša z zadostnimi količinami vode, vendar pa je le-ta velikokrat oporečna. 

Razloge je iskati predvsem v onesnaževanju podtalnice in s tem vodnih virov s pesticidi in z 

drugimi oblikami onesnaževanja okolja. Predmetni projekt hidravlične izboljšave vodovodnega 

sistema daje poudarek predvsem na zagotavljanje rezervnih vodnih virov, sanaciji nezadostnih 

vodnih virov in aktivni zaščiti pitne vode. Povezovanje vodovodnih sistemov na večje skupne 

vire in rehabilitacija magistralnih vodovodov v upravljanju pooblaščenih komunalnih podjetij je 

predpogoj, da se uporabnikom lahko zagotavlja neoporečna pitna voda v zadostnih količinah, z 

zadostnimi pritiski in skozi vse leto. Predvsem mikrobiološka neustreznost vode je značilna za 

lokalne vaške vodovode. V ekonomski analizi je zato denarno ovrednotena korist za 

uporabnika, ki ima možnost oskrbe z neoporečno pitno vodo. Ekonomsko oziroma družbeno 

korist predstavlja »pripravljenost uporabnika plačati za neoporečno pitno vodo«. 

Predpostavke: 

- do leta 2041 bo posredne in neposredne koristi projekta občutilo cca. 40.500 

prebivalcev oziroma cca. 15.500 gospodinjstev 

- ovrednotena korist oskrbe z neoporečno pitno vodo znaša 148 €/leto/gospodnjstvo 

(Študija izvedljivosti) 

Izboljšanje zdravja prebivalcev 

Koristi zaradi izvedbe tovrstne investicije se kažejo tudi kot zmanjšanje socialne škode zaradi 

bolezni, katerim bi se izognili prebivalci. Ovrednoteni stroški izboljšanja zdravja prebivalcev 

znašajo 8,2 €/leto/prebivalca 

Vhodni podatki 

Kostanjevica 


Skupaj št. 

prebivalcev 

Število 

gospodinjstev 

Brežice 

prebivalci, katerim se bo izboljšala vodooskrba do 

leta 2039 15.063 25.406 40.469 15.542 

izboljšanje zdravja prebivalstva (€/l/os) 8,2 

oskrba z neoporečno vodo /€/l/gospodinjstvo) 148,00 




‣ Ekonomska ocena upravičenosti 

Varianta »brez« investicije 

Z varianto »brez« investicije se ne more uresničiti prav noben naveden cilj in namen projekta. 

Oskrba s pitno vodo ostaja na nekaterih področjih regije še vedno nezanesljiva, tako z vidika 

količine vode, ustreznih pritiskov in sezonskih nihanj. Zaradi razpršenosti in nepovezanosti 

posameznih vodovodnih sistemov, ki so v upravljanju vaških skupnosti, ostaja nerazrešena tudi 

problematika kakovostne in varne pitne vode z vidika zdravstvene ustreznosti. Vsi ti dejavniki 

negativno vplivajo na različna področja v posameznih občinah in celotni regiji. Nezadovoljiva 

oskrba s pitno vodo najbolj vpliva na gospodarski in demografski razvoj Posavja in s tem ne 

omogoča trajnostnega razvoja, ki bi moral pozitivno vplivati tudi na varovanje okolja in 

ekološko sanacijo področja. 

Varianta »z« investicijo 

Ekonomska ocena opravičenosti je izračunana za eno varianto. Že iz enega izračuna lahko 

sklepamo, da je investicija z ekonomskega oziroma družbenega vidika sprejemljiva. 

Odlivi 

Prilivi 

Referenčno 

Oskrba z 


Leto 

Investicijski Vzdrževanje 

Izboljšanje zdravja 

obdobje 

neoporečno pitno 

tok 

stroški vodovoda 

prebivalcev 

vodo 

do 2011 0 478.249 0 0 0 -478.249 

2012 1 633.400 0 0 0 -633.400 

2013 2 5.604.822 0 0 0 -5.604.822 

2014 3 4.150.438 0 0 0 -4.150.438 

2015 4 1.761.725 0 0 0 -1.761.725 

2016 5 0 82.865 1.831.442 331.846 2.080.423 

2017 6 0 82.865 1.831.442 331.846 2.080.423 

2018 7 0 82.865 1.831.442 331.846 2.080.423 

2019 8 0 82.865 1.831.442 331.846 2.080.423 

2020 9 0 82.865 1.831.442 331.846 2.080.423 

2021 10 0 82.865 1.831.442 331.846 2.080.423 

2022 11 0 82.865 1.831.442 331.846 2.080.423 

2023 12 0 1.106.203 1.833.026 332.133 1.058.955 

2024 13 0 82.865 1.835.288 332.543 2.084.966 

2025 14 0 82.865 1.842.077 333.773 2.092.985 

2026 15 0 82.865 1.844.340 334.183 2.095.657 

2027 16 0 82.865 1.846.602 334.593 2.098.330 

2028 17 0 82.865 1.846.602 334.593 2.098.330 

2029 18 0 82.865 1.848.865 335.003 2.101.003 

2030 19 0 84.967 1.851.128 335.413 2.101.574 

2031 20 0 84.967 1.853.391 335.823 2.104.246 

2032 21 0 84.967 1.855.653 336.233 2.106.919 

2033 22 0 84.967 1.857.916 336.643 2.109.592 

2034 23 0 1.108.305 1.862.442 337.463 1.091.599 

2035 24 0 84.967 1.871.493 339.103 2.125.629 

2036 25 0 84.967 1.882.807 341.153 2.138.992 

2037 26 0 84.967 1.894.120 343.203 2.152.356 

2038 27 0 84.967 1.905.434 345.253 2.165.720 

2039 28 0 84.967 1.916.748 347.303 2.179.084 

2040 29 0 84.967 1.950.690 353.453 2.219.176 

2041 30 0 84.967 1.951.188 353.543 2.219.764 

Skupaj 12.628.634 4.226.390 48.369.901 8.764.324 40.279.201 

Skupaj diskontirano 11.735.989 1.985.284 22.976.322 4.163.166 13.418.213 

Ekonomska interna stopnja donosa 12,91% 

Ekonomska neto sedanja vrednost 13.418.213 € 

Ekonomska relativna NSV 1,14 

C/B koeficient 1,98 




9.3. Ostale koristi in učinki investicije 

Druge koristi investicije, ki se pričakujejo po izvedbi investicije: 

Zanesljiva vodooskrba prebivalstva Posavja: 

Z investicijo se bo izboljšala vodooskrba prebivalcem Posavja, ki so že priključeni na javne 

vodovode. Hidravlična izboljšava bo zagotovila uporabnikom zadostne količine neoporečne 

pitne vode v vseh obdobjih leta, v zadostnih pritiskih. V primerih posameznih izpadov 

vodovodnih odsekov, se bo s povezovanjem vodovodnih sistemov zagotovila vodooskrba 

tudi v takšnih primerih. 

zmanjševanje števila in obsega okvar, ki so posledica dotrajanih cevovodov: 

Poškodovan sistem zahteva številna tekoča vzdrževanja, ki se odražajo kot začasne 

prekinitve dobave vode, kalnost vode, neustreznost pritiskov. Hkrati so dotrajane cevi 

razlog za vdor fekalij v sistem ali pa odtekanje pitne vode v okolje (vodne izgube). 

zmanjševanje vodnih izgub iz vodovodnih sistemov: 

Rehabilitacija cevovodov drastično znižuje vodne izgube, ki na nekaterih odsekih 

vodovodov znašajo tudi do 40 %. Vodne izgube so z vidika varovanja okolja in ohranjanja 

virov kvalitetne pitne vode nedopustne, hkrati pa jih je nujno potrebno zmanjševati tudi 

zaradi stroškovne učinkovitosti obratovanja posameznih vodovodnih sistemov. 

razvoj turističnih aktivnosti, rekreacijskih aktivnosti: 

Pogoj za turistično atraktivnost območja je v neposredni povezavi s ponudbo, ki jo nudi 

posamezno obravnavano področje. Rekreacijska in turistična ponudba je ena 

najpomembnejših, ki se izkaže takoj za primarnimi občinskimi oziroma regijskimi potrebami 

(vodovod, elektrika, kanalizacija, telekomunikacije…), prav slednje pa so predpogoj za 

razvoj turistične ponudbe regije. 

zmanjšanje stopnje mortalitete, obolevnosti: 

S predmetno ureditvijo se kvaliteta vodooskrba bistveno izboljša. Zmanjša se verjetnost 

okužbe z neoporečno pitno vodo, vode je dovolj na razpolago celotno leto (tudi v poletnih 

oz. sušnih obdobjih) ter le-ta je na voljo s primernimi pritiski. 

pozitiven vpliv na demografske kazalnike: 

Investicije v komunalno infrastrukturo predstavljajo osnovne zahteve v urbanem okolju, 

katere neposredno vplivajo na možnosti rasti in razvoja tako na gospodarskem, kulturnem, 

zdravstvenem in drugih področjih življenja. Vsi tovrstni dejavniki vplivajo na odpiranje 

novih delovnih mest, na višjo stopnjo zaposlenosti, na višjo stopnjo izobrazbe, s tem pa se 

spreminja starostna struktura prebivalcev, uravnavajo se migracijski tokovi ter se tako 

celotna demografska slika regije izboljšuje. 

ohranjanje naravnih virov, povečevanje vrednosti zemlje/zemljišč 

Vrednost nepremičnin kot so npr. zemljišča primerna za gradnjo ali kmetijska zemljišča se 

zviša v primerih, ko se na obravnavanem območju dostop do javnih dobrin izboljša. Zaradi 

teh dejstev lahko predpostavljamo, da je vrednost vseh zemljišč višja, če imajo ta zemljišča v 

neposredni ali posredni bližini zanesljiv vir pitne vode (kemijsko in biološko neoporečna 

voda, zadostne količine in ustrezni pritiski). V nasprotnem primeru je nezanesljiv 

vodooskrbni sistem razlog za številna nevšečnosti pri oskrbi z vodo. 




10. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI IN ANALIZA TVEGANJA 

10.1. Analiza občutljivosti 

V analizi občutljivosti so analizirane kritične spremenljivke projekta, ki so izražene vrednostno, 

in so podane v finančni analizi. Kot "kritične" se obravnavajo tiste spremenljivke, pri katerih 1- 

odstotna sprememba (pozitivna ali negativna) povzroči ustrezno 5-odstotno spremembo 

prvotne vrednosti NSV. 

Pri investiciji v vodooskrbo v Posavju so prisotne sledeče potencialne kritične spremenljivke: 

o spremembe investicijske vrednosti, 

o faktorji, ki vplivajo na prihodke, 

o faktorji, ki vplivajo na odhodke. 

V nadaljevanju dokumenta je prikazan vpliv teh sprememb analiziran na intervalu med -1 % in 

+ 1 %. 




‣ Vpliv spremembe investicijske vrednosti 

Verjetnost tega faktorja je predvsem pogojena z: 

o uspešnostjo razpisa za izbor izvajalcev projekta, 

o uspešnostjo za izbor dobavitelja naprav in opreme, 

o z dinamiko izvedbe investicije. 


Varianta 1.1. Varianta 1.2. Varianta 1.3. Varianta 1.4. Varianta 1.5 

Sprememba 

NSV sprememba NSV NSV sprememba NSV NSV sprememba NSV NSV sprememba NSV NSV sprememba NSV 

0% -4.195.619 -5.426.395 -4.421.297 -4.335.274 -4.822.123 

-1% -4.142.246 1,27% -5.357.031 1,28% -4.365.587 1,26% -4.280.733 1,26% -4.822.123 0,00% 

1% -4.248.993 -1,27% -5.495.758 -1,28% -4.477.006 -1,26% -4.389.815 -1,26% -4.822.123 0,00% 

Projekt 2 – Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Krško in Kostanjevica na Krki 

Varianta 2.1. Varianta 2.2. Varianta 2.3. Varianta 2.4. Varianta 2.5. Varianta 2.6. Varianta 2.7. Varianta 2.8. 

Sprememba NSV 

sprememba 

NSV NSV sprememba NSV NSV sprememba NSV NSV sprememba NSV NSV sprememba NSV NSV sprememba NSV NSV sprememba NSV NSV sprememba NSV 

0% -4.855.836 -5.801.634 -5.839.058 -7.443.147 -6.155.627 -5.364.023 -5.219.632 -5.783.464 

-1% -4.795.078 1,25% -5.730.294 1,23% -5.767.717 1,22% -7.352.774 1,21% -6.081.105 1,21% -5.300.347 1,19% -5.154.704 1,24% -5.783.464 0,00% 

1% -4.916.592 -1,25% -5.872.974 -1,23% -5.910.398 -1,22% -7.533.520 -1,21% -6.230.149 -1,21% -5.427.700 -1,19% -5.284.560 -1,24% -5.783.464 0,00% 




‣ Vpliv na prihodke 

Na doseganje prihodkov vplivajo: 

o število ljudi priključenih na vodooskrbni sistem 

o cena vode 

o poraba vode na prebivalca 



Sprememba 


0% -4.195.619 -5.426.395 -4.421.297 -4.335.274 -4.822.123 

-1% -4.207.569 -0,28% -5.442.133 -0,29% -4.433.295 -0,27% -4.346.952 -0,27% -4.823.800 -0,03% 

1% -4.183.671 0,28% -5.410.657 0,29% -4.409.298 0,27% -4.323.595 0,27% -4.820.447 0,03% 


Sprememba 

NSV 


sprememba 

NSV 

NSV 

sprememba 

NSV 

NSV 

sprememba 

NSV 

NSV 

sprememba 

NSV 

NSV 

sprememba 

NSV 

NSV 

sprememba 

NSV 

NSV 

sprememba 

NSV 

NSV 

sprememba 

NSV 

0% -4.855.836 -5.801.634 -5.839.058 -7.443.147 -6.155.627 -5.364.023 -5.219.632 -5.783.464 

-1% -4.879.906 -0,50% -5.828.524 -0,46% -5.866.276 -0,47% -7.477.514 -0,46% -6.184.142 -0,46% -5.386.400 -0,42% -5.245.161 -0,49% -5.786.446 -0,05% 

1% -4.831.765 0,50% -5.774.744 0,46% -5.811.839 0,47% -7.408.780 0,46% -6.127.113 0,46% -5.341.647 0,42% -5.194.103 0,49% -5.780.483 0,05% 




‣ Vpliv na obratovalne stroške 

Obratovalni stroški so odvisni od: 

o povprečne starosti vodovodnega omrežja (število okvar, vodne izgube) 

o dolžine omrežja 

o števila priključkov 



Sprememba 


0% -4.195.619 -5.426.395 -4.421.297 -4.335.274 -4.822.123 

-1% -4.194.012 0,04% -5.424.322 0,04% -4.419.666 0,04% -4.333.681 0,04% -4.772.225 1,03% 

1% -4.197.228 -0,04% -5.428.467 -0,04% -4.422.927 -0,04% -4.336.867 -0,04% -4.872.021 -1,03% 


Sprememba 


NSV sprememba NSV NSV sprememba NSV NSV sprememba NSV NSV sprememba NSV NSV sprememba NSV NSV sprememba NSV NSV 

sprememba 

NSV 

NSV 

sprememba 

NSV 

0% -4.855.836 -5.801.634 -5.839.058 -7.443.147 -6.155.627 -5.364.023 -5.219.632 -5.783.464 

-1% -4.842.220 0,28% -5.786.050 0,27% -5.822.771 0,28% -7.422.211 0,28% -6.137.979 0,29% -5.349.865 0,26% -5.205.067 0,28% -5.722.648 1,05% 

1% -4.869.451 -0,28% -5.817.218 -0,27% -5.855.344 -0,28% -7.464.083 -0,28% -6.173.276 -0,29% -5.378.182 -0,26% -5.234.197 -0,28% -5.844.280 -1,05% 

Na podlagi izračuna je ugotovljeno, da projekt nima kritičnih spremenljivk, saj se pri nobeni spremembi spremenljivk za 1%, ne spremeni NSV 

za 5%, ampak so spremembe bistveno manjše. 




10.2. Analiza tveganja 

Tveganja in morebitne posledice ter ukrepi, s katerimi se projekt srečuje so predvsem 

naslednja: 

Tveganje Variante "BREZ" investicije Variante "Z" investicijo 

zamude pri 

izvedbi 

investicije 

doseganje 

zastavljenih 

ciljev 

zdravstvena 

ogroženost 

prebivalstva 

pomanjkanje 

kvalitetne 

pitne vode 

visoka cena 

oskrbe s 

pitno vodo 

teroristična 

dejavnost 

migracije 

prebivalstva 

(znotraj 

Slovenije in 

mednarodne) 

podnebne 

spremembe 

brez investicije ni tovrstnega 

tveganja 

brez investicije ni tovrstnega 

tveganja 

neustrezno izvajanje kontrole 

kvalitete pitne vode iz vaških 

vodovodov; skrb za zdravje je 

prepuščeno lokalnemu prebivalstvu 

Brez dodatnih oziroma rezervnih 

vodnih virov je nemogoče 

dolgoročno zagotoviti zadostne 

količine vode (predvsem v sušnih 

obdobjih), kar lahko vodi v 

redukcije vode v celotni občini 

na ceno oskrbe s pitno vodo v 

primeru dovoza v cisternah 

oziroma plastenkah občina nima 

neposrednega vpliva, lahko le 

"subveniconira" tovrstne stroške 

v "izrednih" razmerah postane 

oskrba z vodo zelo velik problem; 

predvsem na področjih, kjer je 

tovrstna oskrba motena že v 

"normalnih" razmerah 

omejen dostop do pitne vode je 

eden glavnih razlogov za selitev 

prebivalstva na območja z urejeno 

komunalno infrastrukturo 

osveščanje ljudi o vplivih 

podnebnih sprememb in racionalno 

ravnanje z vodo 

Investicija je še v začetni fazi (projektna 

dokumentacija se pripravlja) vendar so 

načrtovani roku realni, terminski plan pa 

upošteva večino morebitnih razlogov za 

zamude. Občine in RRA imajo izkušnje pri 

tovrstnih projektih tako pri pripravi 

dokumentacije, javnih razpisih kot tudi 

dejanski izvedbi. 

Vlaganja v hidravlično izboljšavo 

vodooskrbnega sistema bodo z veliko 

verjetnostjo dosegla zastavljene cilje - 

tveganje obstaja le v kakšnem obsegu 

oziroma koliko uporabnikov bo imelo 

neposredne in posredne koristi. 

aktivna zaščita in kontroliranje vodnih 

virov in sistemov v upravljanju javnih služb 

rezervni vodni viri prav v obdobjih, ko 

primarni vodni viri nimajo zadostnih količin 

vode, zagotavljajo ustrezno oskrbo z vodo 

– kvalitetne komunalne storitve so 

prebivalstvu na razpolago preko celega leta 

gradnja vodovodnih sistemov iz evropskih 

sredstev z namenom znižati odhodke 

investicije, s tem pa zagotoviti priključitev 

čim višjega deleža prebivalstva na javni 

vodovodni sistem 

aktivna zaščita in kontroliranje vodnih 

virov in sistemov 

spodbujati uravnotežen razvoj regij 

osveščanje ljudi o vplivih podnebnih 

sprememb in racionalno ravnanje z vodo 




Za oceno kritičnih spremenljivk (tveganje) je potrebno določiti raven tveganja in verjetnost, s 

katero se le-te pojavijo. Ravni tveganja lahko določimo s stopnjami od A do E, pri čemer 

stopnja A pomeni, da verjetnosti skorajda ni, stopnja E pa nam nakazuje skoraj zagotovo izid. 

Zavedati se moramo tudi posledic pojavljanja ocenitvenega kriterija, ki jih evidentiramo z 1 do 

5, pri čemer 1 pomeni zanemarljiv vpliv, 5 pa zelo velik vpliv. Tako znamo oceniti, kaj se bo 

dejansko zgodilo s projektom, če se kriterij res pojavi. Naslednja tabela povzema verjetnosti in 

posledice, ki jih povzročajo ocenitveni parametri. 

Vrsta tveganja Verjetnost Posledica Ocena tveganja 

investicijski stroški C 3 Srednje 

prihodki B 2 Nizka 

operativni stroški B 2 Nizka 

zamude pri izvedbi 

B 2 Nizko 

investicije 

doseganje zastavljenih 

B 3 Nizko 

ciljev 

zdravstvena ogroženost 

C 3 Srednje 

prebivalstva 

pomanjkanje kvalitetne 

C 3 Srednje 

pitne vode 

visoka cena oskrbe s 

C 4 Srednje 

pitno vodo 

teroristična dejavnost A 4 Nizko 

migracije prebivalstva 

C 3 Srednje 

(znotraj Slovenije in 

mednarodne) 

podnebne spremembe C 3 Srednje 

Skupaj 

Nizka – srednja 

Na podlagi analize tveganja lahko sklepamo, da ima obravnavan projekt nizko do srednjo 

stopnjo tveganja. 




11. MERILA IN UTEŽI ZA IZBIRO OPTIMALNE VARIANTE 

Predinvesticijska zasnova obravnava variante "Z" investicijo in varianto "BREZ" investicije. 

Izbira optimalne variante je podana s pomočjo multikriterijske analize. Le-ta je primerna v 

primerih, ko je stopnja donosnosti projekta, ki je predmet vrednotenja, prenizka, koristi 

investicije pa se kažejo v kazalnikih, ki jih je nemogoče ali zelo težko vključiti v izračun neto 

sedanje vrednosti ali interne stopnje donosa. To je način obravnave investicije z upoštevanjem 

različnih kriterijev/meril in s tem tudi večjega števila ciljev. Določeni cilji so zajeti in 

ovrednoteni v finančni in ekonomski analizi, ostale pa je težko neposredno denarno 

ovrednotiti. 

Upoštevani in ovrednoteni so naslednji kriteriji/merila za izbiro optimalne variante: 

- vrednost investicije 

- terminski plan 

- finančni kazalci upravičenosti 

- ekonomski kazalci upravičenosti 

- število prebivalcev priključenih na sistem 

- zdravstveno stanje prebivalstva 

- vpliv investicije na okolje 

- vpliv na kvaliteto bivanja 

- požarna varnost območja 

- trajnostna raba vode 

- varstvo razpoložljivih vodnih virov 

- varstvo kvalitete vodnih virov 

- vpliv investicije na razvoj občin n celotne regije 

- posledice terorističnih in drugih kriminalnih dejanj na vodovodno omrežje 

Izbranim kriterijem določimo vpliv npr. od 1% do 20%, skupni seštevek pa mora biti 100%. 

Vsakemu kriteriju se dodajo numerične vrednosti (točke), glede na velikost vpliva (npr.: velik 

vpliv 6-10 točk, manjši vpliv 1-5 točk, ni vpliva oz. negativni vpliv 0 točk). Za vsak kriterij je 

potrebno pomnožiti število točk in težo (pomembnost) tega kriterija. Za vsako varianto se tako 

izračunajo točke, varianta z največ točkami je najvišje na prioritetni lestvici. Projekt, ki ima 

koristi za širšo družbo je višje na lestvici, kot projekt, katerega vplivi niso tako široki. S 

tovrstno analizo ovrednotimo investicijo z večih zornih kotov. 




12. PRIMERJAVA VARIANT IN IZBIRA OPTIMALNE VARIANTE 

12.1. Primerjava variant in izbira optimalne variante 

Območje Posavja nima ustreznega vodooskrbnega sistema, ki bi zagotavljal stalno neoporečno 

pitno vodo v vseh letnih časih, obstoječ sistem pa ne zagotavlja oskrbo brez vodnih izgub. 

Namen investicijskega projekta je zato hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju 

celotnega Posavja. S pomočjo multikriterijske analize primerjamo varianto "BREZ" investicije 

in variante "Z" investicijo: 

Upoštevana in ovrednotena merila so predstavljena v naslednji tabeli: 





Merilo Ponder Variante "Z" investicijo Varianta "BREZ" 

investicije 

Varianta 1.1. Varianta 1.2. Varianta 1.3. Varianta 1.4. Varianta 1.5. 

Velikost 

vpliva 

Število 

točk 

Velikost 

vpliva 

vrednost investicije 10 7 70 5 50 6 60 6 60 9 90 

terminski plan 3 6 60 4 40 5 50 5 50 8 24 

finančni kazalci upravičenosti 10 7 70 4 40 6 60 6 60 5 50 

ekonomski kazalci upravičenosti 10 8 80 8 80 8 80 8 80 3 30 

število priključenih na sistem 15 7 70 7 70 7 70 7 70 3 45 

zdravstveno stanje prebivalstva 10 6 60 6 60 6 60 6 60 3 30 

vpliv na okolje 10 8 80 7 70 7 70 8 80 5 50 

kvaliteta bivanja 10 8 80 8 80 8 80 8 80 3 30 

požarna varnost 2 4 40 4 40 4 40 4 40 2 4 

Število 

točk 

Velikost 

vpliva 

Število 

točk 

Velikost 

vpliva 

Število 

točk 

Velikost 

vpliva 

Število 

točk 

trajnostna raba vode, varstvo razpoložljivih 

vodnih virov, varstvo kvalitete vodnih virov 

razvoj občin in regije 

posledice terorističnih in drugih kriminalnih 

dejanj 

5 8 80 8 80 8 80 8 80 3 15 

10 8 80 8 80 8 80 8 80 3 30 

5 4 40 4 40 4 40 4 40 2 10 

SKUPAJ 100 810 730 770 780 408 





Merilo Ponder Variante "Z" investicijo Varianta 

"BREZ" 

investicije 

Varianta 2.1. Varianta 2.2. Varianta 2.3. Varianta 2.4 Varianta 2.5 Varianta 2.6 Varianta 2.7 Varianta 2.8 

Velikost 

vpliva 

Število 

točk 

Velikost 

vpliva 

Število 

točk 

Velikost 

vpliva 

Število 

točk 

Velikost 

vpliva 

vrednost investicije 10 7 70 6 60 6 60 4 40 5 50 6 60 6 60 9 90 

terminski plan 3 6 60 5 50 5 50 3 30 4 40 5 50 5 50 8 24 

finančni kazalci 

10 7 70 6 60 6 60 4 40 5 50 6 60 6 60 6 60 

upravičenosti 

ekonomski kazalci 10 8 80 8 80 8 80 8 80 8 80 8 80 8 80 3 30 

upravičenosti 

število priključenih na 15 7 70 7 70 7 70 7 70 7 70 7 70 7 70 3 45 

sistem 

zdravstveno stanje 10 6 60 6 60 6 60 6 60 6 60 6 60 6 60 3 30 

prebivalstva 

vpliv na okolje 10 8 80 7 70 6 60 6 60 7 70 7 70 7 70 5 50 

kvaliteta bivanja 10 8 80 8 80 8 80 8 80 8 80 8 80 8 80 3 30 

požarna varnost 2 4 40 4 40 4 40 4 40 4 40 4 40 4 40 2 4 

trajnostna raba vode, 5 8 80 8 80 8 80 8 80 8 80 8 80 8 80 3 15 

varstvo razpoložljivih 

vodnih virov, varstvo 

kvalitete vodnih virov 

razvoj občin in regije 

10 8 80 8 80 8 80 8 80 8 80 8 80 8 80 3 30 

posledice terorističnih 5 4 40 4 40 4 40 4 40 4 40 4 40 4 40 2 10 

in drugih kriminalnih 

dejanj 

SKUPAJ 100 810 770 760 700 740 770 770 418 

Število 

točk 

Velikost 

vpliva 

Število 

točk 

Velikost 

vpliva 

Število 

točk 

Velikost 

vpliva 

Število 

točk 

Velikost 

vpliva 

Število 

točk 




Legenda: 

- Ponder: predstavlja utež, ki odraža pomen vsakega od meril glede na preostale 

- Velikost vpliva: velik vpliv 6-10 točk, manjši vpliv 1-5 točk, ni vpliva oz. negativni vpliv 0 

točk 

S pomočjo multikriterijske analize smo analizirali variante. Rezultati analize nam razkrijejo, da 

je: 

- pri projektu 1 – Hidravlična izboljšava vodovodnega sistem Brežice varianta 1.1. 

ovrednotena z 810 točkami, kar je najvišje število zbranih točk, varianta »brez« investicije 

pa je ocenjena z najnižjim številom točk 

- pri projektu 2 – Hidravlična izboljšava vodovodnega sistem Krško in Kostanjevica na Krki 

varianta 2.1. ovrednotena z 810 točkami, kar je najvišje število zbranih točk, varianta 

»brez« investicije pa je ocenjena z najnižjim številom točk 

Optimalna varianta je tista, ki se ponaša z večjim številom točk. Večje število točk pomeni, da 

ima projekt večji pozitivni vpliv na izbrana merila in cilje. V obravnavanem primeru 

predstavlja izbran in optimalen projekt: 

Varianta 1.1./Projekt 1 – Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Brežice 

Varianta 2.1./Projekt 2 – Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Krško in 


12.2. Opis izbrane variante 

12.2.1. Predmet investicije izbrane variante 

Izbrana projekta rešujeta vodooskrbne probleme na področju Posavja z zagotavljanjem 

rezervnih vodnih virov, s povezovanjem posameznih vodovodnih sistemov na večje skupne 

vire, z rehabilitacijo magistralnih vodovodov, z aktivno zaščito zajetij pitne vode pred 

onesnaževanjem in s prevzemom enotnega upravljanja čim višjega deleža vodovodov. 

Pripravljalna dela za investicijo bodo potekala do leta 2012, od leta 2013 do leta 2015 pa bodo 

potekala izvedbena dela oziroma gradnja. 




‣ Izbrana varianta – projekt 1: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Brežice 

Opis izbrane variante Tehnični podatki Namen investicije 

Izvedba nove vrtine in - 146 m vodovoda 

Zagotovitev rezervnega 

črpališča na lokaciji Glogov 

Brod 

- Ekpoatacijska vrtina Q=48 

l/s, H=90 m 

vodnega vira 

Izvedba vodovoda na odseku 

Borštnikova – VH Čatež 


Cesta svobode – Dobova – 

Župelevec –Bojsno 


Šentlenart – Dečno Selo 


Žejno – Straža – Mrzlava vas 

- 2.018 m vodovoda Hidravlična izboljšava 

primarnega in sekundarnega 

cevovoda 



cevovoda 



cevovoda 

- 4.931 m vodovoda 

- Črpališče Žejno s 

hidropostajo Q=0-13 l/s; 

H098-54m 

- VH Žejno 60 m3 

Povezovanje vodovodnih 

sistemov na večje skupne 

vodne vire 

Skupaj: 


- Zagotavljanje novih vodnih virov: 1 vrtine, 2 črpališča 



‣ Izbrana varianta – projekt 2: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Krško – 


Opis izbrane variante Tehnični podatki Namen investicije 


Vodni vir Orehovec: povečanje 

kapacitete obstoječih vodnih 

virov 

- Vrtina Orehovec Q=5 l/s in 

črpališče 


Odsek: Karlče – Slinovce – 

Kostanjevica (OŠ) 

Zagotovitev novega vodnega 

vira 

- 2.350 m vodovoda Hidravlična izboljšava cevovoda 

odsek: Dobe – Dobrava - 1.150 m vodovoda Hidravlična izboljšava cevovoda 

odsek: Grajska cesta - 1.003 m vodovoda Hidravlična izboljšava cevovoda 

odsek: VH Bajin Vrh – 

- 400 m vodovoda Hidravlična izboljšava cevovoda 

Gorjanska cesta 

odsek : Malence - 635 m vodovoda Hidravlična izboljšava cevovoda 





odsek: črpališče Drnovo - Krško 

(policija) 

odsek 1: črpališče Brege - NEK 

- Vrbina - Stara vas - VH Resa 



Hidravlična izboljšava cevovoda 

odsek 2: OŠ Jurij Dalmatin - 

Zdolska cesta 

odsek: zajetje Dobrova 1 

(Studenčna) - Dovško 



(separacija) 

- 525 m vodovoda 


- VH Dobrova 1 V=120 m3 




in zadrževanje voda 


in novogradnja odseka 

odsek 3: Velika vas - Mali 

Podlog 

odsek: Gorica - Jelše - V. Podlog 

- Kalce Naklo - M. Mraševo - 

Brod - Žabjek 

odsek - Povezava sistema Krško 

s sistemom Senovo: ČN 

Brestanica - HE Krško 

odsek 1: Presladol - Dolenji 

Leskovec 



- 1.372 vodovoda Novogradnja odseka zaradi 

povezave vodovodnih sistemov 


- Prečrpališče Košeni vrh Q=5 

l/s, H=85 m 


Novogradnja odseka 


odsek 2: Povezava z območjem 

Pijavškega (Rožno-Pijavško) 

odsek 3 - zagotovitev novega 

vodnega vira: priključitev vrtine 

Dobrova 2 

odsek 1: Raka -novi vodni vir na 

območju Rake 

odsek 2: Raka - odsek Dolenja 

vas pri Raki 

- Črpališče Dobrova 2 Q=7,2 

l/s 

- VH Dobrova 2 s hidrofonsko 

postajo V=120 m3 

- Vrtina Raka Q=3 /s, 

vodnjaški črpalni jašek 



vira in novogradnja odsekov 


vira 

Hidravlična izboljšava in 

novogradnja odseka 


- VH Ravni V0 60 m3 s 

odsek: VH Ravni 

prečrpališčem Q=2,5 l/s 


Novogradnja odseka in 

odsek: Gora - VH Spodnje Dule - VH Gora V0120 m3 s zadrževanje voda 

in izgradnja VH Gora 

prečrpališčem 

odsek: prečrpališče Ladna - Prečrpališče Ladna Q= 4 l/s Hidravlična povezava sistemov 

- Vrtina Arto Q= 3 l/s in Zagotovitev novega vodnega 


vodnjaški črpalni jašek vira 

- 1.772 vodovoda 


- Obnova VH Črešnjice V= 

odsek: Črešnjice nad Pijavškim 30 m3 




Skupaj: 




- Objekti: 




- VHn Ravni (60 m3) s prečrpalnico Qč=2,5 l/s 








12.2.2. Vrednost investicije izbrane variante (stalne in tekoče cene) 

‣ Izbrana varianta – projekt 1: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Brežice 

Brežice 




Nakup zemljišč 0,00 0,00 0,00 0,00% 

Gradnja 5.173.473,00 0,00 5.173.473,00 80,79% 





DDV 1.337.841,51 1.337.841,51 0,00 


inflacije) 285.905,85 5.700,60 280.205 





stalne cene- eur 

Aktivnost do leta 2011 2012 2013 2014 2015 Skupaj brez DDV DDV Skupaj z DDV Delež 

Brežice 281.965,00 316.700,00 3.043.050,25 1.821.942,76 939.643,70 6.403.301,71 1.280.660,34 7.683.962,05 46,57% 

Črpališče Glogov Brod 0,00 0,00 252.140,00 0,00 0,00 252.140,00 50.428,00 302.568,00 

Vodovod Borštnikova - VH Čatež 0,00 0,00 0,00 342.145,50 342.145,50 684.291,00 136.858,20 821.149,20 

Vodovod Šentlenart - Dečno selo 0,00 0,00 0,00 861.919,20 215.479,80 1.077.399,00 215.479,80 1.292.878,80 

Vodovod Cesta svobode - Dobova - Kapele -Bojsno 0,00 0,00 2.460.026,00 0,00 0,00 2.460.026,00 492.005,20 2.952.031,20 

Vodovod Žejno - Mrzlava vas 0,00 0,00 0,00 419.770,20 279.846,80 699.617,00 139.923,40 839.540,40 

Nepredvidena dela (10 %) 0,00 0,00 271.216,60 162.383,49 83.747,21 517.347,30 103.469,46 620.816,76 

Nakup zemljišč 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 

Nadzor nad gradnjo 0,00 0,00 59.667,65 35.724,37 18.424,39 113.816,41 22.763,28 136.579,69 

Izdelava dokumentacije 281.965,00 316.700,00 0,00 0,00 0,00 598.665,00 119.733,00 718.398,00 

Obveščanje javnosti 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 

tekoče cene- eur 


Brežice 281.965,00 322.400,60 3.153.586,01 1.922.109,22 1.009.146,73 6.689.207,55 1.337.841,51 8.027.049,07 46,52% 

Črpališče Glogov Brod 0,00 0,00 261.298,73 0,00 0,00 261.298,73 52.259,75 313.558,48 

Vodovod Borštnikova - VH Čatež 0,00 0,00 0,00 360.955,92 367.453,12 728.409,04 145.681,81 874.090,85 

Vodovod Šentlenart - Dečno selo 0,00 0,00 0,00 909.305,65 231.418,29 1.140.723,94 228.144,79 1.368.868,72 

Vodovod Cesta svobode - Dobova - Kapele -Bojsno 0,00 0,00 2.549.383,98 0,00 0,00 2.549.383,98 509.876,80 3.059.260,78 

Vodovod Žejno - Mrzlava vas 0,00 0,00 0,00 442.848,26 300.546,35 743.394,60 148.678,92 892.073,53 


Nakup zemljišč 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 







‣ Izbrana varianta – projekt 2: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Krško in 







Gradnja 881.290,00 0,00 881.290,00 82,25% 




VMESNA VSOTA - stalne cene 1.071.471,38 82.664,00 988.807,38 100,00% 

DDV 224.106,14 224.106,14 0,00 

Prilagoditev cene (pokritje inflacije) 49.059,30 977,09 48.082 

SKUPAJ - tekoče cene 1.344.636,82 307.747,22 1.036.889,59 





projekta (€) Delež 



Gradnja 5.151.680,26 0,00 5.151.680,26 82,10% 





DDV 1.313.806,36 1.313.806,36 0,00 

Prilagoditev cene (pokritje inflacije) 294.526,55 4.723,51 289.803 


Krško in Kostanjevica na Krki 




projekta (€) Delež 







Gradnja 6.032.970,26 0,00 6.032.970,26 82,13% 


Krško 5.151.680,26 0,00 5.151.680,26 





Kostanjevica na Krki 0,00 0,00 0,00 






DDV 1.537.912,50 1.537.912,50 0,00 

Prilagoditev cene (pokritje inflacije) 343.585,83 5.700,59 337.885,24 





stalne cene- eur 

Aktivnost do leta 2011 2012 2013 2014 2015 

Skupaj brez 

DDV DDV 

Skupaj z 

DDV Delež 

Kostanjevica na Krki 28.381,43 54.282,57 525.381,60 278.055,47 185.370,31 1.071.471,38 214.294,28 1.285.765,66 7,79% 

Vrtina Orehovec 0,00 0,00 250.000,00 0,00 0,00 250.000,00 50.000,00 300.000,00 

odsek: Karlče - Slinovce - Kostanjevica (OŠ) 0,00 0,00 265.080,00 0,00 0,00 265.080,00 53.016,00 318.096,00 

odsek Dobe - Dobrava 0,00 0,00 0,00 77.832,00 51.888,00 129.720,00 25.944,00 155.664,00 

odsek Grajska cesta 0,00 0,00 0,00 79.437,60 52.958,40 132.396,00 26.479,20 158.875,20 

odsek Bajin Vrh - Gorjanska cesta 0,00 0,00 0,00 35.481,60 23.654,40 59.136,00 11.827,20 70.963,20 

odsek: Malence 0,00 0,00 0,00 26.974,80 17.983,20 44.958,00 8.991,60 53.949,60 

Nepredvidena dela (10 %) 0,00 0,00 0,00 52.877,40 35.251,60 88.129,00 17.625,80 105.754,80 

Nakup zemljišč 2.500,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2.500,00 500,00 3.000,00 




Krško 167.902,57 262.417,43 2.531.208,05 2.485.201,41 827.775,80 6.274.505,26 1.254.901,05 7.529.406,31 45,64% 

odsek: črpališče Drnovo - Krško (policija) 0,00 0,00 731.424,00 0,00 0,00 731.424,00 146.284,80 877.708,80 


odsek 2: OŠ Jurij Dalmatin - Zdolska cesta 0,00 0,00 590.459,20 0,00 0,00 590.459,20 118.091,84 708.551,04 

odsek: zajetje Dobrova 1 (Studenčna) - Dovško 0,00 0,00 0,00 513.480,00 0,00 513.480,00 102.696,00 616.176,00 



(separacija) odsek 3: Velika vas - Mali Podlog 0,00 0,00 471.499,20 0,00 0,00 471.499,20 94.299,84 565.799,04 

odsek: Gorica - Jelše - V. Podlog - Kalce Naklo - M. Mraševo - Brod - Žabjek 0,00 0,00 0,00 530.060,16 227.168,64 757.228,80 151.445,76 908.674,56 

odsek - Povezava sistema Krško s sistemom Senovo: ČN Brestanica - HE Krško 0,00 0,00 0,00 108.333,12 46.428,48 154.761,60 30.952,32 185.713,92 



odsek 3 - zagotovitev novega vodnega vira: priključitev vrtine Dobrova 2 0,00 0,00 0,00 595.291,73 255.125,03 850.416,76 170.083,35 1.020.500,11 


odsek 

2: Raka - odsek Dolenja vas pri Raki 0,00 0,00 321.631,90 0,00 0,00 321.631,90 64.326,38 385.958,28 

Odsek: VH Ravni 0,00 0,00 121.000,00 0,00 0,00 121.000,00 24.200,00 145.200,00 

Odsek: Gora - VH Spodnje Dule in izgradnja VH Gora 0,00 0,00 0,00 155.445,36 66.619,44 222.064,80 44.412,96 266.477,76 

Odsek: prečrpališče Ladna 0,00 0,00 0,00 38.500,00 16.500,00 55.000,00 11.000,00 66.000,00 

odsek: Vrtina Arto 0,00 0,00 0,00 175.000,00 75.000,00 250.000,00 50.000,00 300.000,00 

Odsek: Črešnjice nad Pijavškim 0,00 0,00 0,00 78.899,80 33.814,20 112.714,00 22.542,80 135.256,80 


Nakup zemljišč 17.500,00 0,00 0,00 0,00 0,00 17.500,00 3.500,00 21.000,00 



Obveščanje javnosti 0,00 0,00 22.400,00 22.400,00 19.200,00 64.000,00 12.800,00 76.800,00 

Skupaj Kostanjevica na Krki in Krško 196.284,00 316.700,00 3.056.589,65 2.763.256,88 1.013.146,11 7.345.976,64 1.469.195,33 8.815.171,97 




tekoče cene- eur 


Kostanjevica na Krki 28.381,43 55.259,66 544.465,56 293.342,36 199.081,68 1.120.530,68 224.106,14 1.344.636,82 7,79% 

Vrtina Orehovec 0,00 0,00 259.081,00 0,00 0,00 259.081,00 51.816,20 310.897,20 

odsek: Karlče - Slinovce - Kostanjevica (OŠ) 0,00 0,00 274.708,77 0,00 0,00 274.708,77 54.941,75 329.650,52 

odsek Dobe - Dobrava 0,00 0,00 0,00 82.111,03 55.726,02 137.837,06 27.567,41 165.404,47 

odsek Grajska cesta 0,00 0,00 0,00 83.804,91 56.875,60 140.680,50 28.136,10 168.816,60 

odsek Bajin Vrh - Gorjanska cesta 0,00 0,00 0,00 37.432,30 25.404,06 62.836,36 12.567,27 75.403,63 

odsek: Malence 0,00 0,00 0,00 28.457,82 19.313,37 47.771,19 9.554,24 57.325,42 

Nepredvidena dela (10 %) 0,00 0,00 0,00 55.784,48 37.859,07 93.643,56 18.728,71 112.372,27 

Nakup zemljišč 2.500,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2.500,00 500,00 3.000,00 




Krško 167.902,57 267.140,94 2.623.151,65 2.621.832,39 889.004,25 6.569.031,81 1.313.806,36 7.882.838,17 45,69% 

odsek: črpališče Drnovo - Krško (policija) 0,00 0,00 757.992,25 0,00 0,00 757.992,25 151.598,45 909.590,69 


VH Resa 

odsek 2: OŠ 

Jurij Dalmatin - Zdolska cesta 0,00 0,00 611.907,04 0,00 0,00 611.907,04 122.381,41 734.288,45 

odsek: zajetje Dobrova 1 (Studenčna) - Dovško 0,00 0,00 0,00 541.710,02 0,00 541.710,02 108.342,00 650.052,02 


Velika vas - Drnovo (separacija) odsek 3: Velika vas - 

Mali Podlog 0,00 0,00 488.625,94 0,00 0,00 488.625,94 97.725,19 586.351,12 


Mraševo - Brod - Žabjek 0,00 0,00 0,00 559.201,72 243.971,72 803.173,44 160.634,69 963.808,13 


ČN Brestanica - HE Krško 0,00 0,00 0,00 114.289,04 49.862,68 164.151,72 32.830,34 196.982,06 



Pijavško) 

odsek 3 - zagotovitev novega vodnega vira: priključitev 

vrtine Dobrova 2 0,00 0,00 0,00 628.019,58 273.995,97 902.015,55 180.403,11 1.082.418,66 


odsek 2: Raka - odsek Dolenja vas pri Raki 0,00 0,00 333.314,86 0,00 0,00 333.314,86 66.662,97 399.977,83 

Odsek: VH Ravni 0,00 0,00 125.395,20 0,00 0,00 125.395,20 25.079,04 150.474,24 

Odsek: Gora - VH Spodnje Dule in izgradnja VH Gora 0,00 0,00 0,00 163.991,41 71.547,11 235.538,52 47.107,70 282.646,22 

Odsek: prečrpališče Ladna 0,00 0,00 0,00 40.616,65 17.720,46 58.337,11 11.667,42 70.004,53 

odsek: Vrtina Arto 0,00 0,00 0,00 184.621,12 80.547,56 265.168,68 53.033,74 318.202,41 

Odsek: Črešnjice nad Pijavškim 0,00 0,00 0,00 83.237,54 36.315,35 119.552,89 23.910,58 143.463,47 


Nakup zemljišč 17.500,00 0,00 0,00 0,00 0,00 17.500,00 3.500,00 21.000,00 



Obveščanje javnosti 0,00 0,00 23.213,66 23.631,50 20.620,17 67.465,34 13.493,07 80.958,40 

Skupaj Kostanjevica na Krki in Krško 196.284,00 322.400,60 3.167.617,21 2.915.174,75 1.088.085,93 7.689.562,49 1.537.912,50 9.227.474,97 




‣ Izbrani varianti – projekt 1 in 2 - Skupaj 


Skupni stroški Neupravičeni 

Upravičeni 



Projektiranje/izdelava študij 1.091.649,00 1.091.649,00 0,00 7,94% 


Gradnja 11.206.443,26 0,00 11.206.443,26 81,51% 

Nepredvideni stroški 1.120.644,33 0,00 1.120.644,33 8,15% 



VMESNA VSOTA - stalne cene 13.749.278,34 1.111.649,00 12.637.629,34 

100,00 

% 

DDV 2.875.754,00 2.875.754,00 0,00 


inflacije) 629.491,70 11.401,20 618.090,50 





12.2.2. Financiranje izbrane variante 

Vsi stroški 

do leta 2011 2012 2013 2014 2015 Skupaj Delež 

Brežice 

občinska proračunska sredstva 338.358,00 386.880,72 1.305.269,26 795.561,00 417.685,82 3.243.754,81 

državni proračun 0,00 0,00 371.855,09 226.645,51 118.993,54 717.494,14 

sredstva Kohezijskega sklada 0,00 0,00 2.107.178,86 1.284.324,55 674.296,71 4.065.800,12 

Skupaj 8.027.049,07 46,52% 


občinska proračunska sredstva 235.540,80 386.880,72 1.245.537,26 1.146.274,47 427.845,73 3.442.078,98 

Kostanjevica na Krki 34.057,72 66.311,59 198.568,35 141.233,79 70.824,86 510.996,31 

Krško 201.483,08 320.569,13 1.044.902,76 1.002.937,33 355.185,55 2.925.077,85 

Brežice 0,00 0,00 2.066,15 2.103,35 1.835,32 6.004,82 



Skupaj 9.227.474,97 53,48% 

SKUPAJ 17.254.524,04 100,00% 

eur - vsi stroški 

Financerji 2008 - 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj Delež 

Občina Brežice 338.358,00 386.880,72 1.305.269,26 795.561,00 417.685,82 3.243.754,81 18,80% 



235.540,80 386.880,72 1.245.537,26 1.146.274,47 427.845,73 3.442.078,98 19,95% 

Občine - skupaj 573.898,80 773.761,44 2.550.806,52 1.941.835,47 845.531,55 6.685.833,79 38,75% 

Državni proračun 0,00 0,00 775.632,77 598.244,23 257.692,37 1.631.569,37 9,46% 

Kohezijski sklad 0,00 0,00 4.259.004,59 3.264.661,05 1.413.455,24 8.937.120,88 51,80% 

Skupaj 573.898,80 773.761,44 7.585.443,88 5.804.740,75 2.516.679,16 17.254.524,04 100,00% 




Upravičeni stroški 

do leta 2011 2012 2013 2014 2015 Skupaj Delež 

Brežice 

občinska proračunska sredstva 0,00 0,00 674.552,06 411.139,16 215.856,48 1.301.547,70 



Skupaj 0,00 0,00 3.153.586,01 1.922.109,22 1.009.146,73 6.084.841,96 45,90% 


občinska proračunska sredstva 1.385.481,87 

Kostanjevica na Krki 0,00 0,00 88.997,81 81.875,70 30.406,78 201.280,29 

Krško 0,00 0,00 520.949,85 479.260,47 177.986,44 1.178.196,76 

Brežice 0,00 0,00 2.066,15 2.103,35 1.835,32 6.004,82 



Skupaj 0,00 0,00 3.167.617,22 2.915.174,74 1.088.085,90 7.170.877,88 54,10% 

SKUPAJ 13.255.719,84 100,00% 




12.2.4. Finančni in ekonomski kazalniki izbrane variante 


kazalniki – 

projekt 1 


kazalniki – 

projekt 2 

Ekonomski 

kazalniki – 

projekt 1 in 2 

Interna stopnja donosa -2,26% -2,08% 12,91% 

Neto sedanja vrednost -4.195.619 € -4.855.836 € 13.418.213 € 

Relativna neto sedanja vrednost -0,79 -0,80 1,14 

Razmerje med koristmi in stroški 0,24 0,35 1,98 

‣ Presoja upravičenosti z vidika finančne ocene 

Finančna interna stopnja donosa in finančna neto sedanja vrednost sta negativni. 

Na podlagi finančne analize ugotavljamo, da investicija ne prinaša ustrezne donosnosti, če jo 

analiziramo zgolj s podatki, ki neposredno bremenijo investitorja oziroma upravljavca 

infrastrukture. Neto sedanja vrednost je negativna, interna stopnja donosa pa pod 7% 

diskontne stopnje. 

Iz podatkov sledi, da moramo analizo upravičenosti narediti na podlagi širših družbenih koristi, 

ki upoštevajo ekonomska merila vrednotenja, saj je obravnavana investicija naložba širšega 

družbenega značaja, kjer ne veljajo le podjetniška pravila obnašanja. 

To nakazuje, da tovrstno investicijo (hidravlična izboljšava vodovodnega sistema) ni mogoče 

izvesti le s sredstvi občine, projekt pa tudi ni zanimiv za privatni kapital oziroma javnozasebno 

partnerstvo, ker ne prinaša učinkov/donosa, ki ga zahtevajo tovrstna vlaganja. Zato je 

nujno potrebno, da se investicija financira iz sredstev Evropske skupnosti. 

‣ Presoja upravičenosti z vidika ekonomske ocene 

Projekt ima zelo velik pozitiven vpliv na izboljšanje oskrbe s pitno vodo, pozitiven vpliv na 

okolje in zdravje ljudi ter na druge segmente družbenega življenja. Ureditev vodovodne 

infrastrukture je eden od pomembnih pogojev za nadaljnji razvoj območja in varovanja okolja z 

racionalno porabo vode in zmanjšanjem vodnih izgub. 

Izračun ekonomskih kazalnikov z upoštevanjem koristi za širšo družbo nam izkazuje, da se 

investicija ponaša s 12,91% donosnostjo, ekonomska neto sedanja vrednost pa je pozitivna. 

Kazalci nakazujejo, da je investicija upravičena in sprejemljiva s širšega družbenega vidika ter 

zasleduje cilje tako na ravni regije, države in Evrope.

Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na ... - Občina Krško

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?