4. korupcija v lokalni samoupravi - Matej Tonin
4. korupcija v lokalni samoupravi - Matej Tonin
4. korupcija v lokalni samoupravi - Matej Tonin
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
pomembno pripomorejo (moralno in finančno) pri reelekciji župana. Mreža interesov je tako<br />
medsebojno spletena.<br />
Izbira izvajalca pri manjših investicijah je diskrecijska pravica župana, da v smislu »dobrega<br />
gospodarja« posel dodeli najugodnejšemu izvajalcu. Znano je, da pri izbiri »najugodnejšega<br />
izvajalca« pomemben kriterij igra predvsem doprinos tega izvajalca k ponovni reelekciji<br />
župana.<br />
Pri večjih investicijah, gre predvsem za gradnjo občinske komunalne infrastrukture in<br />
družbenih objektov (šole, vrtci, …), se morajo občine in župani posluževati predpisov o<br />
javnih naročilih, kjer bi morali med več kot tremi ponudniki izbrati ekonomsko<br />
najugodnejšega 3 . Pri izbiri ekonomsko najugodnejše ponudbe pa je ponovno precej<br />
diskrecijskih možnosti, katerih rezultat je lahko izbira točno določenega ponudnika.<br />
Lanska afera »čista lopata« je natančno pokazal sistem delovanja gradbenega lobija. Izkazalo<br />
se je, da gre v gradbeništvu pri večini javnih razpisov za vnaprej dogovorjene ponudbe, na<br />
podlagi česar je »najugodnejši« ponudnik znan v naprej. Takšen način delovanja ne obide niti<br />
občin, kjer pri milijonskih investicijah, dobimo izvajalca, ki je v naprej dogovorjen in<br />
usklajen s tistim, ki upravlja s proračunskim denarjem – torej z županom.<br />
Neformalna mreža zagotavlja, da svoj delež dobijo tudi tisti, ki v najrazličnejših javnih<br />
razpisih zgolj posodijo svoje ime in z določitvijo pretirane cene omogočijo izbiro točno<br />
določenega izvajalca. Mreža med županom in <strong>lokalni</strong>mi gospodarskimi subjekti se spleta v<br />
močno medsebojno odvisnost, kjer je izstop iz mreže skoraj nemogoč in lahko pomeni<br />
izgubo položaja, izgubo posla, v skrajnem primeru pa tudi sodno preganjanje vpletenih.<br />
Izigravanje zakonskih določil o gospodarni porabi javnih / proračunskih sredstev terja tesno<br />
prepleteno mrežo, ki funkcionira po principu daj dam. Vsi vpleteni v neformalno mrežo<br />
morajo imeti koristi, v nasprotnem primeru se mreža slej ko prej sesuje in takrat pridejo na<br />
vrsto afere.<br />
3 Zakon o javnih naročilih v 51. členu določa vrsto meril, iz katerih je razvidno, da ni le najnižja cena odločilna,<br />
ampak je odločilna ekonomsko najugodnejša ponudba (Ferlic 2002: 19).<br />
8
Change language