4. korupcija v lokalni samoupravi - Matej Tonin
4. korupcija v lokalni samoupravi - Matej Tonin 4. korupcija v lokalni samoupravi - Matej Tonin
3.2. Občinski proračun kot sredstvo za kupovanje volilne podpore Vse občine imajo številne civilno-družbenih organizacije in druga interesna združenja, ki so odvisna od proračunskih sredstev. V kolikor imajo te organizacije in društva zadovoljive proračunske prihodke, se vsa prizadevajo za ohranitev statusa quo. V svojih prizadevanjih se civilno-družbene organizacije poslužujejo najrazličnejših tehnik in strategij, večinoma takih, ki so zelo naklonjena tistemu, ki osnutek proračuna pripravlja - županu. Ko imajo civilno-družbene organizacije zagotovljeno proračunsko financiranje, se poslužujejo najrazličnejših tehnik, da to financiranje zadržijo. Najlažje s tem, da se na odločevalskih mestih poskušajo zadržati njim naklonjenega posameznika. Najbolj nedolžna tehnika je dajanje moralne podpora aktualnemu županu v času volilne kampanje. Številne civilno-družbene organizacije se tudi s svojimi aktivisti / člani aktivno vključijo v županovo volilno kampanjo, nekatere gredno še celo dlje in županovo kampanjo finančno podpirajo. V kolikor je takšna organizacija financirana v pretežni meri iz proračunskih sredstev, gre za očitno financiranje zasebne kampanje iz javnih sredstev, kar ustreza vsem kriterijem korupcije. Velikokrat civilno-družbene organizacije, ki so financirane iz občinskega proračuna, opravljajo »zgolj« vlogo posrednika preko katerega župan financira svojo volilno kampanjo s proračunskimi sredstvi. Ne zgodi se malokrat, ko zgolj po naključju številne javno financirane civilno- družbene organizacije ravno v času volilne kampanje organizirajo velike javne shode z bogatim glasbenim aranžmajem, na katerih kot slavnostni govornik nastopi aktualni župan. 3.3. Oblikovanje neformalnih lokalnih mrež Občina je pri svojem delovanju zadolžena za gradnjo lokalne komunalne infrastrukture, ki se financira iz občinskega proračuna. Če lahko župan s pripravo občinskega proračuna na svojo stran pridobi občinske svetnik, lahko z občinskim proračunom na svojo stran pridobi tudi lokalne gospodarske subjekte. Župan ima namreč pomembno vlogo pri izbiri izvajalca določenega projekta, hkrati pa lahko gospodarski subjekti, ki izvajajo nek občinski projekt, 7
pomembno pripomorejo (moralno in finančno) pri reelekciji župana. Mreža interesov je tako medsebojno spletena. Izbira izvajalca pri manjših investicijah je diskrecijska pravica župana, da v smislu »dobrega gospodarja« posel dodeli najugodnejšemu izvajalcu. Znano je, da pri izbiri »najugodnejšega izvajalca« pomemben kriterij igra predvsem doprinos tega izvajalca k ponovni reelekciji župana. Pri večjih investicijah, gre predvsem za gradnjo občinske komunalne infrastrukture in družbenih objektov (šole, vrtci, …), se morajo občine in župani posluževati predpisov o javnih naročilih, kjer bi morali med več kot tremi ponudniki izbrati ekonomsko najugodnejšega 3 . Pri izbiri ekonomsko najugodnejše ponudbe pa je ponovno precej diskrecijskih možnosti, katerih rezultat je lahko izbira točno določenega ponudnika. Lanska afera »čista lopata« je natančno pokazal sistem delovanja gradbenega lobija. Izkazalo se je, da gre v gradbeništvu pri večini javnih razpisov za vnaprej dogovorjene ponudbe, na podlagi česar je »najugodnejši« ponudnik znan v naprej. Takšen način delovanja ne obide niti občin, kjer pri milijonskih investicijah, dobimo izvajalca, ki je v naprej dogovorjen in usklajen s tistim, ki upravlja s proračunskim denarjem – torej z županom. Neformalna mreža zagotavlja, da svoj delež dobijo tudi tisti, ki v najrazličnejših javnih razpisih zgolj posodijo svoje ime in z določitvijo pretirane cene omogočijo izbiro točno določenega izvajalca. Mreža med županom in lokalnimi gospodarskimi subjekti se spleta v močno medsebojno odvisnost, kjer je izstop iz mreže skoraj nemogoč in lahko pomeni izgubo položaja, izgubo posla, v skrajnem primeru pa tudi sodno preganjanje vpletenih. Izigravanje zakonskih določil o gospodarni porabi javnih / proračunskih sredstev terja tesno prepleteno mrežo, ki funkcionira po principu daj dam. Vsi vpleteni v neformalno mrežo morajo imeti koristi, v nasprotnem primeru se mreža slej ko prej sesuje in takrat pridejo na vrsto afere. 3 Zakon o javnih naročilih v 51. členu določa vrsto meril, iz katerih je razvidno, da ni le najnižja cena odločilna, ampak je odločilna ekonomsko najugodnejša ponudba (Ferlic 2002: 19). 8
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA D
- Page 3 and 4: 1. VELIKO PRISTOJNOSTI IN MALO NADZ
- Page 5 and 6: Pozitivna lastnost preteklega siste
- Page 7: njem razpravljati občinski svet in
- Page 11 and 12: Izstop iz lokalne neformalne mreže
- Page 13 and 14: medijev je v lasti občin, tako da
- Page 15 and 16: V spopad s korupcijo na lokalni rav
3.2. Občinski proračun kot sredstvo za kupovanje volilne podpore<br />
Vse občine imajo številne civilno-družbenih organizacije in druga interesna združenja, ki so<br />
odvisna od proračunskih sredstev. V kolikor imajo te organizacije in društva zadovoljive<br />
proračunske prihodke, se vsa prizadevajo za ohranitev statusa quo. V svojih prizadevanjih se<br />
civilno-družbene organizacije poslužujejo najrazličnejših tehnik in strategij, večinoma takih,<br />
ki so zelo naklonjena tistemu, ki osnutek proračuna pripravlja - županu.<br />
Ko imajo civilno-družbene organizacije zagotovljeno proračunsko financiranje, se<br />
poslužujejo najrazličnejših tehnik, da to financiranje zadržijo. Najlažje s tem, da se na<br />
odločevalskih mestih poskušajo zadržati njim naklonjenega posameznika. Najbolj nedolžna<br />
tehnika je dajanje moralne podpora aktualnemu županu v času volilne kampanje.<br />
Številne civilno-družbene organizacije se tudi s svojimi aktivisti / člani aktivno vključijo v<br />
županovo volilno kampanjo, nekatere gredno še celo dlje in županovo kampanjo finančno<br />
podpirajo. V kolikor je takšna organizacija financirana v pretežni meri iz proračunskih<br />
sredstev, gre za očitno financiranje zasebne kampanje iz javnih sredstev, kar ustreza vsem<br />
kriterijem korupcije.<br />
Velikokrat civilno-družbene organizacije, ki so financirane iz občinskega proračuna,<br />
opravljajo »zgolj« vlogo posrednika preko katerega župan financira svojo volilno kampanjo s<br />
proračunskimi sredstvi. Ne zgodi se malokrat, ko zgolj po naključju številne javno<br />
financirane civilno- družbene organizacije ravno v času volilne kampanje organizirajo velike<br />
javne shode z bogatim glasbenim aranžmajem, na katerih kot slavnostni govornik nastopi<br />
aktualni župan.<br />
3.3. Oblikovanje neformalnih <strong>lokalni</strong>h mrež<br />
Občina je pri svojem delovanju zadolžena za gradnjo lokalne komunalne infrastrukture, ki se<br />
financira iz občinskega proračuna. Če lahko župan s pripravo občinskega proračuna na svojo<br />
stran pridobi občinske svetnik, lahko z občinskim proračunom na svojo stran pridobi tudi<br />
lokalne gospodarske subjekte. Župan ima namreč pomembno vlogo pri izbiri izvajalca<br />
določenega projekta, hkrati pa lahko gospodarski subjekti, ki izvajajo nek občinski projekt,<br />
7
Change language