4. korupcija v lokalni samoupravi - Matej Tonin
4. korupcija v lokalni samoupravi - Matej Tonin 4. korupcija v lokalni samoupravi - Matej Tonin
6. KAKO POVEČATI TRANSPARENTNOST POSLOVANJA OBČIN in ZAJEZITI KORUPCIJO Korupcija zmanjšuje gospodarsko rast, povečuje revščino, znižuje kakovost storitev, izčrpava javne vire in posledično spodkopava verodostojnost politike, vpliva na procese odločanja ter destabilizira demokratične sisteme (Dobovšek 2005: 12). Korupcija je vsesplošno škodljiva za družbo in pomeni hudo oviro v razvoju družbe. Družba mora za odpravo razvojne motnje – korupcije – čim hitreje začeti odpravljati vzroke, ki omogočajo in spodbujajo korupcijo. S korupcijo se mora spoprijeti tudi slovenska lokalna samouprava. Od reforme lokalne samouprave mineva štirinajst let. V teh letih se je izkazalo, da je reforma prinesla večjo politično stabilnost, vendar manjšo transparentnost poslovanja občin. Šibke nadzorne institucije slovenske lokalne samouprave so omogočile oblikovanje lokalnih neformalnih mrež, v katero so vključeni visoki lokalni politični funkcionarji in gospodarski subjekti, temeljna vez omenjenih mrež pa je korupcija, kar ogroža načelo svobodne konkurence in svobodnega trga. Trenutna institucije župana je bolj podobna nekdanjim vsemogočnim šerifom divjega zahoda, kot pa nosilcu izvršilne veje oblasti na nivoju lokalne samouprave. Majhnost in omejenost okolja v katerem delujejo župani jim omogoča, da so vpeti v vse pore družbenega življenja občine, s tem pa imajo tudi odlično izhodišče za oblikovanje neformalne mreže, v katero se vključujejo najrazličnejši gospodarski in družbenih subjektov, ki delujejo na ravni občine. Lokalna neformalna mreža deluje po principu »daj dam«, zato župani za dosego svojih javnih kot tudi privatnih ciljev izkoriščajo moč, ki jo imajo nad »razdeljevanjem« proračunskih sredstev. S tem seveda za dosego zasebnih koristi (reelekcija, materialne bonitete, …) zlorabljajo javni interes, kar je eden izmed elementov korupcije v javnem sektorju. Korupcija v javnem sektorju, v tem primeru v lokalni samoupravi, pomeni velike stroške in izgubo za družbo, zato je potrebno za spopad s korupcijo najprej zbrati pogum in si priznati, da korupcija ne more biti sestavni del delovanja slovenske lokalne samouprave. Kot drugo; potrebno je poudariti prevencijo, urediti reorganizacijo institucij, da se doseže deregulacija in transparentnost odločanje in kot tretje poudariti izobraževanje tako zaposlenih v vseh institucijah kot tudi javnosti prikazati škodljive posledice korupcije (Dobovšek 2002: 50). 13
V spopad s korupcijo na lokalni ravni se bo moral aktivno vključiti država. Država mora začeti spopad s korupcijo na lokalni ravni. Poleg osveščanja javnosti, bi bilo potrebno spremeniti določena konceptualna izhodišča lokalne samouprave; potrebna bi bila redifinicija institucije župana, občinskega sveta in nadzornega odbora. Vendar pa mora imeti država za spopad s korupcijo: - učinkoviti in pošten pravosodni sistem, - svobodne, neodvisne in pozorne medije, - in ustrezno usposobljene pravosodne organe, ki skupaj s preiskovalnimi in nadzornimi organi ustvarja visoke standarde profesionalizma in integritete (Ölander 2000: 173). Prva faza razvoja, ko smo za uveljavitev lokalne samouprave potrebovali močno izvršno oblast – župana, je dosežena. Lokalna samouprava je uveljavljena, potreben je naslednji korak, to je povečanje transparentnosti delovanja, ki bo zmanjšala priložnosti za razcvet korupcije. Izkušnje kažejo, da so v dosedanjem obdobju najbolj aktivno nadzorstveno funkcijo opravljali opozicijski občinski svetniki. Zaradi politične motivacije so bili pri svojem delu veliko bolj odločni in sistematični kot občinski nazorni odbor. Pri odpravljanju vzrokov korupcije v lokalni samoupravi bi veljalo razmisliti o uveljavitvi konstruktivne nezaupnice za župane, s čimer bi lahko večina v občinskem svetu izvolila novega župana, v kolikor bi ocenila, da župan ne deluje več v javnem interesu. Mogoče bi bil to prvi korak v pravo smer. 14
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA D
- Page 3 and 4: 1. VELIKO PRISTOJNOSTI IN MALO NADZ
- Page 5 and 6: Pozitivna lastnost preteklega siste
- Page 7 and 8: njem razpravljati občinski svet in
- Page 9 and 10: pomembno pripomorejo (moralno in fi
- Page 11 and 12: Izstop iz lokalne neformalne mreže
- Page 13: medijev je v lasti občin, tako da
6. KAKO POVEČATI TRANSPARENTNOST POSLOVANJA<br />
OBČIN in ZAJEZITI KORUPCIJO<br />
Korupcija zmanjšuje gospodarsko rast, povečuje revščino, znižuje kakovost storitev, izčrpava<br />
javne vire in posledično spodkopava verodostojnost politike, vpliva na procese odločanja ter<br />
destabilizira demokratične sisteme (Dobovšek 2005: 12). Korupcija je vsesplošno škodljiva<br />
za družbo in pomeni hudo oviro v razvoju družbe. Družba mora za odpravo razvojne motnje<br />
– korupcije – čim hitreje začeti odpravljati vzroke, ki omogočajo in spodbujajo korupcijo. S<br />
korupcijo se mora spoprijeti tudi slovenska lokalna samouprava.<br />
Od reforme lokalne samouprave mineva štirinajst let. V teh letih se je izkazalo, da je reforma<br />
prinesla večjo politično stabilnost, vendar manjšo transparentnost poslovanja občin. Šibke<br />
nadzorne institucije slovenske lokalne samouprave so omogočile oblikovanje <strong>lokalni</strong>h<br />
neformalnih mrež, v katero so vključeni visoki <strong>lokalni</strong> politični funkcionarji in gospodarski<br />
subjekti, temeljna vez omenjenih mrež pa je <strong>korupcija</strong>, kar ogroža načelo svobodne<br />
konkurence in svobodnega trga.<br />
Trenutna institucije župana je bolj podobna nekdanjim vsemogočnim šerifom divjega<br />
zahoda, kot pa nosilcu izvršilne veje oblasti na nivoju lokalne samouprave. Majhnost in<br />
omejenost okolja v katerem delujejo župani jim omogoča, da so vpeti v vse pore družbenega<br />
življenja občine, s tem pa imajo tudi odlično izhodišče za oblikovanje neformalne mreže, v<br />
katero se vključujejo najrazličnejši gospodarski in družbenih subjektov, ki delujejo na ravni<br />
občine.<br />
Lokalna neformalna mreža deluje po principu »daj dam«, zato župani za dosego svojih javnih<br />
kot tudi privatnih ciljev izkoriščajo moč, ki jo imajo nad »razdeljevanjem« proračunskih<br />
sredstev. S tem seveda za dosego zasebnih koristi (reelekcija, materialne bonitete, …)<br />
zlorabljajo javni interes, kar je eden izmed elementov korupcije v javnem sektorju.<br />
Korupcija v javnem sektorju, v tem primeru v <strong>lokalni</strong> <strong>samoupravi</strong>, pomeni velike stroške in<br />
izgubo za družbo, zato je potrebno za spopad s korupcijo najprej zbrati pogum in si priznati,<br />
da <strong>korupcija</strong> ne more biti sestavni del delovanja slovenske lokalne samouprave. Kot drugo;<br />
potrebno je poudariti prevencijo, urediti reorganizacijo institucij, da se doseže deregulacija in<br />
transparentnost odločanje in kot tretje poudariti izobraževanje tako zaposlenih v vseh<br />
institucijah kot tudi javnosti prikazati škodljive posledice korupcije (Dobovšek 2002: 50).<br />
13
Change language