4. korupcija v lokalni samoupravi - Matej Tonin
4. korupcija v lokalni samoupravi - Matej Tonin 4. korupcija v lokalni samoupravi - Matej Tonin
Vse dokler lokalna neformalna mreža delujejo, o njej praktično ne slišimo ničesar. V občini se ustvarja občutek spokojnosti in velike uspešnosti, ki županu na vsakokratnih volitvah zagotavlja reelekcijo. O morebitnih nečednih ali sumljivih poslih se ne ve ničesar, vse do takrat, ko vsi vključeni v mrežo dobijo pričakovan delež koristi. Ko nekdo znotraj mreže dobi občutek, da ima premalo koristi od vključenosti, si ponavadi zaželi spremembe v strukturi mreže. Spremembe v strukturi mreže pa je zelo težko doseči. 5. NADZORNE INSTITUCIJE NA RAVNI OBČIN NE DELUJEJO V večini občin se zdi, da vse deluje v najlepšem redu. Župan dela dobro, na vsakokratnih volitvah je izvoljen z več kot 70% podporo, gradnja komunalne infrastrukture (ceste, vodovodi, kanalizacija, javna razsvetljava, …) in drugih družbenih objektov (šole, vrtci, …) poteka v skladu z željami prebivalcev. V vsakokratni številki lokalnega časopisa župan predstavlja dosežke občine v preteklem mesecu. Vsi so zadovoljni. Dve ključni nadzorni instituciji, ki bi morali na ravni občine delovati in preprečiti nastanek lokalnih interesnih mrež so; lokalni mediji in občinski nadzorni odbor. Omenjeni instituciji na žalost ne opravita svoje naloge. Lokalni mediji, ki bi morali opravljati vlogo četrte veje oblasti, so ponavadi sestavni del občinske interesne mreže, občinski nadzorni odbor pa nima pravih pristojnosti, poleg tega pa je vprašljiva tudi njegova sestava. 5.1. Lokalni mediji so sestavni del lokalnih neformalnih mrež V zreli družbi, z razvito demokracijo, bi morali, poleg državnih nadzornih institucij in organov pregona, tudi mediji opraviti nadzorstveno funkcijo. Kot večkrat slišimo, bi morali mediji predstavljati četrto vejo oblasti. Mediji so tisti, ki »ustvarijo nekoga« za župana, zato bi morali biti tudi mediji tisti, ki bi stalno vršili nadzor nad političnim funkcionarjem, predvsem ali le ta deluje v javnem interesu. Na lokalnem nivoju, na ravni občin, mediji večinoma ne opravljajo funkcije četrte veje oblasti, ker so največkrat sami sestavni del lokalnih neformalnih mrež. Večina lokalnih 11
medijev je v lasti občin, tako da imajo župani odločilen vpliv pri imenovanju urednika in s tem tudi uredniške politike. Kadar so lokalni mediji v zasebni lasti, so odvisni od oglaševalcev, ki so ponavadi sestavni del lokalne neformalnih mrež. Vsakršno kritično pisanje o županu, lahko pomeni izgubo oglaševalcev, vključenih v mrežo. Mediji na lokalnem nivoju zaradi številnih povezav in soodvisnosti ne morejo opravljati funkcije, ki naj bi jo mediji opravili kot četrta veja oblasti. Župani večinoma izrabljajo lokalne medije za promocijo svoje dejavnosti in se tako še dodatno utrjujejo na položaju. 5.2 Neprimerna sestava občinskih nadzornih odborov Nadzorni odbor posamezne občine je po zakonu o lokalni samoupravi 4 najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor: opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev in nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzorni odbor naj bi pri svojem delu ugotavljal zakonitost in pravilnost poslovanja porabnikov občinskega proračuna, vendar pa zaradi sestave nadzornega odbora nastaja problem pri izvajanju nalog in obveznosti, ki izhajajo po zakonu o lokalni samoupravi. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet, kjer pa ima velika večina županov zagotovljeno večino, kar pomeni, da župani posredno imenujejo svoje nadzornike. V javnosti je bilo izpostavljenih nekaj primerov, ko so bili člani nadzornih odborov občine bližnji sorodniki župana. Povsem logično je, da županu naklonjen nadzorni odbor ne more kvalitetno opravljati svoje funkcije. Prav zaradi narave sestavljanja nadzornih odborov občine, le ti nimajo pomembnejše vloge pri nadzoru poslovanja občin. 4 Zakon o lokalni samoupravi: Uradni list RS št. 72/93, 57/94, 17/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02, 108/03, 77/04, 72/05 in 94/07. 12
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA D
- Page 3 and 4: 1. VELIKO PRISTOJNOSTI IN MALO NADZ
- Page 5 and 6: Pozitivna lastnost preteklega siste
- Page 7 and 8: njem razpravljati občinski svet in
- Page 9 and 10: pomembno pripomorejo (moralno in fi
- Page 11: Izstop iz lokalne neformalne mreže
- Page 15 and 16: V spopad s korupcijo na lokalni rav
Vse dokler lokalna neformalna mreža delujejo, o njej praktično ne slišimo ničesar. V občini<br />
se ustvarja občutek spokojnosti in velike uspešnosti, ki županu na vsakokratnih volitvah<br />
zagotavlja reelekcijo. O morebitnih nečednih ali sumljivih poslih se ne ve ničesar, vse do<br />
takrat, ko vsi vključeni v mrežo dobijo pričakovan delež koristi. Ko nekdo znotraj mreže dobi<br />
občutek, da ima premalo koristi od vključenosti, si ponavadi zaželi spremembe v strukturi<br />
mreže. Spremembe v strukturi mreže pa je zelo težko doseči.<br />
5. NADZORNE INSTITUCIJE NA RAVNI OBČIN NE<br />
DELUJEJO<br />
V večini občin se zdi, da vse deluje v najlepšem redu. Župan dela dobro, na vsakokratnih<br />
volitvah je izvoljen z več kot 70% podporo, gradnja komunalne infrastrukture (ceste,<br />
vodovodi, kanalizacija, javna razsvetljava, …) in drugih družbenih objektov (šole, vrtci, …)<br />
poteka v skladu z željami prebivalcev. V vsakokratni številki lokalnega časopisa župan<br />
predstavlja dosežke občine v preteklem mesecu. Vsi so zadovoljni.<br />
Dve ključni nadzorni instituciji, ki bi morali na ravni občine delovati in preprečiti nastanek<br />
<strong>lokalni</strong>h interesnih mrež so; <strong>lokalni</strong> mediji in občinski nadzorni odbor. Omenjeni instituciji<br />
na žalost ne opravita svoje naloge. Lokalni mediji, ki bi morali opravljati vlogo četrte veje<br />
oblasti, so ponavadi sestavni del občinske interesne mreže, občinski nadzorni odbor pa nima<br />
pravih pristojnosti, poleg tega pa je vprašljiva tudi njegova sestava.<br />
5.1. Lokalni mediji so sestavni del <strong>lokalni</strong>h neformalnih mrež<br />
V zreli družbi, z razvito demokracijo, bi morali, poleg državnih nadzornih institucij in<br />
organov pregona, tudi mediji opraviti nadzorstveno funkcijo. Kot večkrat slišimo, bi morali<br />
mediji predstavljati četrto vejo oblasti. Mediji so tisti, ki »ustvarijo nekoga« za župana, zato<br />
bi morali biti tudi mediji tisti, ki bi stalno vršili nadzor nad političnim funkcionarjem,<br />
predvsem ali le ta deluje v javnem interesu.<br />
Na lokalnem nivoju, na ravni občin, mediji večinoma ne opravljajo funkcije četrte veje<br />
oblasti, ker so največkrat sami sestavni del <strong>lokalni</strong>h neformalnih mrež. Večina <strong>lokalni</strong>h<br />
11
Change language