4. korupcija v lokalni samoupravi - Matej Tonin
4. korupcija v lokalni samoupravi - Matej Tonin 4. korupcija v lokalni samoupravi - Matej Tonin
4. KORUPCIJA V LOKALNI SAMOUPRAVI Kjer je skupina visokih politikov, podjetnikov, uradnikov, visokih vojaških predstavnikov in verskih dostojanstvenikov medsebojno tesno povezana zaradi določenih koristi, se lahko oblikuje neformalna mreža, ki utrjuje njihovo moč in razbija morebitno opozicijo (Johnston 2005: 89). Oblikovanje tovrstne mreže ima škodljive posledice za družbo kot celoto, saj v ospredju delovanja mreže ni javni interes, ampak interes članov mreže. Lokalno neformalno mrežo ponavadi vodi župan, ni pa nujno, lahko tudi kateri izmed močnih gospodarskih subjektov. Če mrežo vodi župan, jo izkorišča predvsem za doseganje svoje reelekcija, ki je v veliki meri odvisna on moralne in finančne podpore, ki mu jo zagotavljajo lokalni gospodarski subjekti. Župani poleg reelekcije neformalno mrežo izkoriščajo tudi za doseganje osebnih materialnih koristi ali za materialne koristi svojih družinskih članov. Ni redkost, da imajo številni županovi najožji družinski člani registrirana najrazličnejša podjetja, ki so podizvajalci del pri izvajalcu, kateremu je projekt »zagotovil« župan. Lokalni gospodarski subjekti so zaradi svoje lokalne orientiranosti največkrat odvisni predvsem od poslov, ki jih opravljajo za občino in so financirani iz občinskega proračuna, zato so za projekt pripravljeni sprejeti tudi določene nenavadne pogoje. Župan namreč lahko pri javnih naročilih »izbere« ponudnika tako, da izjemno zoži kriterije za prijavo na razpis in s tem preferira točno določenega ponudnika. V primeru, da lokalno neformalno mrežo vodi močan gospodarski subjekt, župana uporabljajo kot orodje za doseganje svoji ekonomskih ciljev. V tem primeru gre večinoma za kupovanje zaščite pred lokalno oblastjo, še zlasti, če gre za kakšno v okolju nekoliko bolj motečo dejavnost. Po drugi strani pa močni lokalni gospodarski subjekti, ki so nekoč pomagali županu do izvolitve, za ohranjanje podpore tudi v prihodnosti od župana zahtevajo sprejetje določenih občinskih prostorskih načrtov ali drugih aktov, s katerimi lahko realizirajo želene investicije. V tem primeru gre za neke vrste lokalni »state capture«, kjer močni gospodarski subjekti v zameno za podporo (finančno, medijsko in moralno) županu od njega terjajo sprejetje aktov, ki še povečajo njihove poslovne prednosti. 9
Izstop iz lokalne neformalne mreže je skoraj nemogoč, saj so odnosi med vsemi akterji tako prepleteni, da ima lahko izstop pogubne posledice za tistega, ki želi izstopiti. Če želi iz mreže izstopiti kateri izmed lokalnih gospodarskih subjektov, je prvo opozorilo izguba poslov, ki so financirani iz občinskega proračuna, drugo opozorilo so grožnje s sodnim pregonom. Skrajni ukrep zoper tistega, ki je izstopil iz mreže je, da lahko vsi vpleteni v mrežo (politični funkcionarji in gospodarski subjekti) na lokalnem nivoju dosežejo, da tisti, ki je izstopil iz mreže ne izgubi samo poslov, ki so financirani iz proračuna, ampak tudi posle, ki so mu jih zagotavljali člani mreže. Gospodarskim subjektom se večinoma izstop iz lokalne neformalne mreže ne izplača, večinoma si vsi prizadevajo priti v to mrežo, če tudi so bonitete majhne, v mreži ostajajo iz preventivnih razlogov. Na drugi strani je prav tako lahko problematičen izstop političnega funkcionarja – župana – iz omenjene mreže, saj preostali subjekti lahko z grožnjo o seznanitvi javnosti o načinu poslovanja političnega funkcionarja dosežejo, da se političen funkcionar – župan – odloči za še en mandat ali da doseže, da ga nasledi nekdo, ki bo deloval po istih principih. Neformalno mreženje med političnimi in gospodarskimi subjekti na ravni občine izpolnjuje vse kriterije korupcije v javnem sektorju. Dobovšek (2002: 45) pojasnjuje, da korupcijo v javnem sektorju določajo naslednji elementi: - Korupcija je proces, v katerem sta vpleteni najmanj dve osebi, od katerih je najmanj ena zaposlena v javnem sektorju. - Korupcija je vedno namenska. - Korupcija predstavlja nedovoljeno zlorabo javnega interesa za zasebno korist. - Korupcija je kršenje moralne norme. - Korupcija je kršenje pravne norme. - S korupcijo se rušijo temelji demokratičnega razvoja, pravne države in vladavine prava. Delovanje lokalnih neformalnih mrež »izpolnjuje« vse kriterije, ki jih Dobovšek našteva kot elemente korupcije v javnem sektorju. Korupcija je osnovna vez delovanja lokalnih neformalnih mrež, delovanje te mreže pa ima škodljive posledice za lokalno skupnost kot celoto, saj mreža deluje v javno korist zgolj toliko, kot to koristi doseganju zasebnih/privatnih interesov članov mreže. 10
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA D
- Page 3 and 4: 1. VELIKO PRISTOJNOSTI IN MALO NADZ
- Page 5 and 6: Pozitivna lastnost preteklega siste
- Page 7 and 8: njem razpravljati občinski svet in
- Page 9: pomembno pripomorejo (moralno in fi
- Page 13 and 14: medijev je v lasti občin, tako da
- Page 15 and 16: V spopad s korupcijo na lokalni rav
<strong>4.</strong> KORUPCIJA V LOKALNI SAMOUPRAVI<br />
Kjer je skupina visokih politikov, podjetnikov, uradnikov, visokih vojaških predstavnikov in<br />
verskih dostojanstvenikov medsebojno tesno povezana zaradi določenih koristi, se lahko<br />
oblikuje neformalna mreža, ki utrjuje njihovo moč in razbija morebitno opozicijo (Johnston<br />
2005: 89). Oblikovanje tovrstne mreže ima škodljive posledice za družbo kot celoto, saj v<br />
ospredju delovanja mreže ni javni interes, ampak interes članov mreže.<br />
Lokalno neformalno mrežo ponavadi vodi župan, ni pa nujno, lahko tudi kateri izmed<br />
močnih gospodarskih subjektov. Če mrežo vodi župan, jo izkorišča predvsem za doseganje<br />
svoje reelekcija, ki je v veliki meri odvisna on moralne in finančne podpore, ki mu jo<br />
zagotavljajo <strong>lokalni</strong> gospodarski subjekti. Župani poleg reelekcije neformalno mrežo<br />
izkoriščajo tudi za doseganje osebnih materialnih koristi ali za materialne koristi svojih<br />
družinskih članov. Ni redkost, da imajo številni županovi najožji družinski člani registrirana<br />
najrazličnejša podjetja, ki so podizvajalci del pri izvajalcu, kateremu je projekt »zagotovil«<br />
župan.<br />
Lokalni gospodarski subjekti so zaradi svoje lokalne orientiranosti največkrat odvisni<br />
predvsem od poslov, ki jih opravljajo za občino in so financirani iz občinskega proračuna,<br />
zato so za projekt pripravljeni sprejeti tudi določene nenavadne pogoje. Župan namreč lahko<br />
pri javnih naročilih »izbere« ponudnika tako, da izjemno zoži kriterije za prijavo na razpis in<br />
s tem preferira točno določenega ponudnika.<br />
V primeru, da lokalno neformalno mrežo vodi močan gospodarski subjekt, župana<br />
uporabljajo kot orodje za doseganje svoji ekonomskih ciljev. V tem primeru gre večinoma za<br />
kupovanje zaščite pred lokalno oblastjo, še zlasti, če gre za kakšno v okolju nekoliko bolj<br />
motečo dejavnost. Po drugi strani pa močni <strong>lokalni</strong> gospodarski subjekti, ki so nekoč<br />
pomagali županu do izvolitve, za ohranjanje podpore tudi v prihodnosti od župana zahtevajo<br />
sprejetje določenih občinskih prostorskih načrtov ali drugih aktov, s katerimi lahko<br />
realizirajo želene investicije. V tem primeru gre za neke vrste <strong>lokalni</strong> »state capture«, kjer<br />
močni gospodarski subjekti v zameno za podporo (finančno, medijsko in moralno) županu od<br />
njega terjajo sprejetje aktov, ki še povečajo njihove poslovne prednosti.<br />
9
Change language