Na podlagi 11. člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 56 ...

Na podlagi 11. člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 56/99, 52/02) izdaja
generalni direktor Carinske uprave RS
NAVODILO
O IZVAJANJU POSTOPKA CARINJENJA BLAGA, št. 13/2004
UVOD
1. Navodilo je namenjeno carinskim delavcem na carinskih izpostavah in se uporablja pri
carinjenju 1 za vse carinske postopke iz 16. točke 4. člena Carinskega zakonika
Skupnosti (Uredba Sveta št. 2913/92 2 o uvedbi Carinskega zakonika Skupnosti; v
nadaljevanju CZ) in ponovni izvoz v smislu 182. člena CZ ter smiselno za vse oblike
carinskih deklaracij in poenostavljenih in dopolnilnih deklaracij, razen če ni z drugimi
predpisi, navodili in pojasnili, ki določajo izvajanje postopkov, določeno drugače.
2. Vodja izmene v izpostavi je odgovoren, da se carinski postopki pravilno izvajajo.
Njegova dolžnost je, da skrbi za pomembne naloge in odločitve pri carinjenju, npr. za
enakomerno in analizi tveganja primerno odrejanje preverjanj carinskih deklaracij, za
odločanje o zavrženju carinske deklaracije, o spremembi podatkov v carinski
deklaraciji ali o razveljavitvi carinske deklaracije v primeru, da blago še ni prepuščeno,
o sprejemu nepopolne carinske deklaracije, za določanje časa in kraja carinjenja ter za
odreditev izrednega carinskega pregleda. Vodja izmene še posebej skrbi za to, da
carinski delavci v vsaki fazi postopka izvedejo vsa predpisana opravila in vsa potrebna
dejanja v skladu s carinskimi predpisi in običajno prakso.
3. Vodja izpostave lahko posamezne naloge iz svojega delokroga ustno prenese tudi na
druge carinske delavce, če je to glede na obseg dela in okoliščine primerno.
V večjih carinskih izpostavah se lahko določijo vodje izmene (carinjenja) za uvoz in
izvoz ter ločeno večje število inšpektorjev za sprejem carinskih deklaracij. V tem
primeru izvajajo inšpektorji predvsem sprejem carinskih deklaracij in preverjanje
carinskih deklaracij.
4. Če sta vlaganje in sprejem carinskih deklaracij podprta z uporabo sistema za
avtomatsko izmenjavo podatkov (v nadaljevanju RIP), ki zagotavlja izpolnitev pogojev
za prejem carinske deklaracije, ter je deklaracija podpisana v skladu z zakonom o
elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, carinski delavec sprejme
deklaracijo in preveri sprejete carinske deklaracije.
5. V primeru uporabe sistema RIP sledijo naslednja elektronska sporočila, ki se
posredujejo v CIS ali iz CIS:
1 Gl. pojem carinjenje v 1. točki prvega odst. 5. čl. Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske
skupnosti (ZICPES).
2 Upoštevajoč vse spremembe.
1/21

− vlaganje deklaracije (pošlje oseba iz polja 54. ECL) (stavek 400),
− prejem deklaracije (stavek 402),
− zavrnitev deklaracije (navede se razlog za zavrnitev) (stavek 401 – formalne napake,
stavek 402 – vsebinske napake),
− sprejem deklaracije (navede se številka deklaracije) (stavek 403),
− sporočilo o pregledu ali odvzemu vzorcev (navede se čas pregleda ) (stavek 404),
− sporočilo o prepustitvi blaga (navedeta se številka deklaracije in čas prepustitve)
(stavek 405).
6. V CIS so posamezne faze carinjenja, v kateri se nahaja carinska deklaracija, označene s
statusi, ki so vidni na ekranu, in sicer:
− »V« VNOS – od prejema deklaracije do sprejema deklaracije status«,
− »CP« CARINJENJA – od sprejema deklaracije do prepustitve blaga,
− »P« PREGLED – od sprejema deklaracije do prepustitve blaga (samo če je v polju D/J
vpisan pregled, sicer tega statusa ni),
− »O« OBRAČUNANO – po obračunu in prepustitvi blaga,
− »CB« BRISANO – od trenutka, ko je bila deklaracija v CIS odpravljena (8. čl. CZ).
V EUCIS se evidentirajo vsak vnos, popravek ali izbris v carinski deklaraciji ter čas
spremembe in oseba, ki je spremembo izvedla.
IZBIRA CARINSKEGA POSTOPKA
7. Carinski uslužbenci ne smejo vplivati na udeleženca pri izbiri carinskega postopka in
ne smejo sodelovati pri sestavljanju carinske deklaracije. To ne izključuje nudenja
pomoči invalidom, upoštevajoč kodeks etike carinskih delavcev, ali pravne pomoči v
okviru lastnega delovnega področja (služba posredovanja informacij, vložišče ipd.).
CARINSKA DEKLARACIJA
Prejem carinske deklaracije 3
8. Čas prejema (vlaganja) carinskih deklaracij in drugih dokumentov, ki se nanašajo na
carinjenje, objavi izpostava na oglasni deski in mora biti v okviru delovnega časa
izpostave. Zunaj objavljenega časa se lahko vlagajo carinske deklaracije in drugi
dokumenti le, če se nanašajo na že vložene deklaracije.
Prejem deklaracije, ne da bi bilo blago predloženo (201. čl. izvedbene uredbe – Uredba
Komisije (EGS) št. 2454/93, z dne 2. julija 1993, o določbah za izvajanje Uredbe Sveta
/EGS/ št. 2913/92 o uvedbi Carinskega zakonika Skupnosti), je zgolj administrativnotehnično
dejanje, ki omogoča predhodno izvedbo nekaterih opravil zaradi hitrejšega
izvajanja postopkov in nima nobenih pravnih učinkov.
Dejanja po prejemu carinske deklaracije
9. Če to ni že zagotovljeno z uporabo sistemov za avtomatsko obdelavo podatkov,
inšpektor pred sprejemom carinske deklaracije pri vsaki prejeti carinski deklaraciji
ugotovi:
3 Gl. definicijo v 8. tč. 5. člena ZICPES.
2/21

• ali je vložena pri carinskem uradu, ki je pristojen za sprejem carinske deklaracije;
• ali je vložena v času uradnih ur in na uradnih mestih carinskih organov;
• ali so izpolnjeni pogoji, ki jih nalagajo predpisi o prepovedih in omejitvah za sprejem
carinske deklaracije in uvedbo postopka. Mišljene so prepovedi in omejitve, omenjene
v drugem odstavku 58. člena CZ, uvedene po posebnih predpisih zaradi interesov javne
morale, varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja,
varstva blaga nacionalnega pomena, ki ima umetniško, zgodovinsko ali arheološko
vrednost, ali zaradi varstva pravic intelektualne lastnine, kakor tudi uvozno/izvozni
ukrepi trgovinske politike;
• ali je carinsko deklaracijo vložila upravičena oseba (64. čl. CZ). To je razvidno iz
priloženih listin, prevoznih listin, prenosnih listin, fakture, uvoznih dovoljenj, dovoljenj
za postopke z ekonomskim učinkom, dovoljenj za prednostno obravnavo (carinske
oprostitve) ipd. Kadar se carinska deklaracija vlaga v lastnem imenu za tuj račun (za
prejemnika oziroma izvoznika), se listine, če predpisi ne določajo drugače, glasijo na
prejemnika oziroma izvoznika. Lastništvo blaga v civilnopravnem smislu se ne
ugotavlja, dovolj je, da se izkaže upravičenje nad blagom;
• ali je carinska deklaracija za zahtevani carinski postopek vložena v predpisani obliki in
pravilno izpolnjena, ali so carinski deklaraciji priložene vse listine, ki so potrebne za
odobritev zahtevanega postopka, in so te listine izdali pristojni organi ter vsebujejo vse
podatke, ki so potrebni za zahtevani carinski postopek;
• ali je carinska deklaracija podpisana (199. člen izvedbene uredbe). Deklaracijo podpiše
deklarant, v primeru direktnega zastopanja mora deklaracijo podpisati njegov
pooblaščenec (npr. špediter). Pri zastopstvu se v primeru dvoma lahko zahteva kopija
pooblastila, ta pa priloži deklaraciji. Če se je pooblastilo zahtevalo, pa se ni predložilo,
se v deklaracijo (v polje za kontrolne namene) vpiše zaznamek. Če oseba ne more
verodostojno in neposredno izkazati, da nastopa kot pooblaščenec v imenu ali za račun
druge osebe, se šteje, da nastopa v svojem imenu in za svoj račun (drugi pododstavek
četrtega odst. 5 čl. CZ) ter tako postane carinski dolžnik. 4 V primeru uporabe sredstev
za avtomatsko izmenjavo podatkov pri vlaganju carinskih deklaracij se lahko pečat in
podpis nadomestita z elektronskim podpisom v skladu z prvim pododstavkom drugega
odstavka 199. čl. izvedbene uredbe;
• ali je blago predloženo 5 v skladu z enim izmed predpisanih načinov. Carinska
deklaracija se pred predložitvijo blaga ne sme sprejeti (tretji odst. 201. čl. izvedbene
uredbe). Brez predložitve blaga je možno vložiti carinsko deklaracijo le v skladu z 201.
členom izvedbene uredbe); v tem primeru se lahko deklarantu določi rok za predložitev
blaga. Če blago v tako določenem roku ni predloženo, se šteje, da carinska deklaracija
sploh ni bila vložena 6 ;
• če so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja za carinski postopek z ekonomskim
učinkom, kadar se sprejem carinske deklaracije šteje za izdajo dovoljenja za carinske
postopke z ekonomskim učinkom 7 .
4 Gl. tudi izpolnjevanje polja 54 v Pravilniku o izpolnjevanju enotne upravne listine …
5 Da je blago predloženo, mora biti razvidno iz priložene listine ali iz navedbe v carinski deklaraciji, kje se
blago nahaja.
6 Predložitev pomeni obvestilo carinskemu organu, ki se opravi na predpisan način, da je blago prispelo k
carinskemu organu oziroma na kraj, ki ga je carinski organ določil. Glede na način izvedbe postopka
(poenostavitve, redno carinjenje, oblika carinskih deklaracij) je vsak carinski urad dolžan stalno skrbeti za
primernost in učinkovitost izvajanja predložitve blaga pri posameznih izpostavah.
7 To so primeri zahtevkov iz tretjega odstavka 497. čl. izvedbene uredbe. Ker ne gre vsaka deklaracija po
sprejemu na preverjanje, se pogoji za izdajo dovoljenja preverjajo že v fazi sprejema deklaracije.
3/21

10. Če vnos podatkov v EUCIS ni zagotovljen avtomatično z uporabo sistema RIP, se pri
pisni carinski deklaraciji še pred njenim sprejemom opravi vnos njenih podatkov v
carinski informacijski sistem (EUCIS). Vnos podatkov opravlja carinski delavec, ki ga
določi vodja izpostave. Če izpostava ne uporablja sistema RIP ali ta ne deluje, opravi
predhodno kontrolo pravilnosti izpolnitve posameznih polj EUL inšpektor.
11. Če je carinska deklaracija pravilno izpolnjena, se takoj sprejme.
Zavrnitev deklaracije
12. Če pogoji iz prejšnjega odstavka za sprejem carinske deklaracije niso izpolnjeni,
carinski delavec na deklaraciji ali na drug primeren način navede razloge in jo skupaj s
prilogami vrne vložniku (drugi odst. 38. člena ZICPES).
V primeru prejema carinske deklaracije z uporabo sistema RIP se deklarantu pošlje
RIP-sporočilo o zavrnitvi in napaki, ki preprečuje sprejem carinske deklaracije
13. Vsako vrnjeno carinsko deklaracijo mora po njeni ponovni vložitvi praviloma
pregledati inšpektor, ki je deklaracijo predhodno pregledal, ali druga oseba, ki je
pristojna za nadaljevanje postopka po tej deklaraciji.
Vztrajanje deklaranta pri vloženi deklaraciji
14. Če vložnik pisno izjavi, da se z navedenim razlogom ne strinja, mora vodja izpostave
izdati sklep, s katerim se sprejem carinske deklaracije zavrže (drugi odst. 38. čl.
ZICPES).
Sprejem carinske deklaracije
15. Pisno carinsko deklaracijo sprejme 8 inšpektor z odreditvijo knjiženja. Pisna carinska
deklaracija je sprejeta s trenutkom vpisa datuma sprejema in registrske številke v
predpisane evidence in v polje A oziroma C (tranzitni postopek) EUL ali v drugo
predvideno polje, če ne gre za obrazec EUL. Evidentiranje deklaracije v predpisano
evidenco tudi pomeni, da je prišla deklaracija v status carinjenja; v primeru, da se
deklaracija vnaša v EUCIS, dobi s trenutkom evidentiranja sprejema v EUCIS oznako
"C" (carinjenje).
16. Deklaracije, poslane z uporabo sistema RIP, se obravnavajo kot vložene carinske
deklaracije le tedaj, če je blago predloženo. Če pa deklaracija ne izpolnjuje pogojev za
elektronski podpis in drugih predpisanih pogojev ter pogojev, ki jih določi GCU, ima
do vložitve njene pisne oblike taka carinska deklaracija pravni status prejete carinske
deklaracije in se ne sme sprejeti. Po vložitvi pisne deklaracije carinski delavec
primerja, če pisna deklaracija vsebuje enake podatke, kot so podatki, ki so bili
posredovani z elektronsko izmenjavo podatkov. Deklaracijo je treba pregledati in
opraviti dejanja, ki so potrebna pred sprejemom carinske deklaracije.
Po sprejemu deklaracije, poslane po sistemu RIP, EUCIS pošlje vložniku e-sporočilo o
8 Gl. definicijo sprejema carinske deklaracije: »sprejem carinske deklaracije« je ugotovitev carinskega
organa, da je carinska deklaracija izdelana v skladu z 38. členom tega zakona, in evidentiranje le-te v
predpisano evidenco (9. tč. 5. čl. ZICPES).
4/21

številki carinske deklaracije in času sprejema carinske deklaracije ter morebitnem
preverjanju EUL.
Sprememba podatkov v carinski deklaraciji
17. Potem ko je carinska deklaracija sprejeta, lahko deklarant v skladu s 65. členom CZ
zahteva spremembo podatkov v carinski deklaraciji. Sprememba podatkov ni dovoljena
predvsem v naslednjih primerih:
• napačna prijava blaga
Sprememba deklaracije ni dovoljena, če se podatki v deklaraciji ne nanašajo na
predloženo blago oziroma je v deklaraciji prijavljeno drugo blago, kot je predloženo
(npr. namesto pohištva se prijavijo deske, namesto strojev se prijavi pločevina). To so
primeri, ko se blago napačno prijavlja po svojih očitnih lastnostih – očitno nepravilna
(lažna!) prijava (po teži, količini, kakovosti).
• pregled blaga
Potem ko se odredi pregled blaga in se to sporoči deklarantu (lahko ustno), se zahtevku
za spremembo podatkov ne ugodi.
• ugotovitev carinskega organa, da so podatki, ki jih želi deklarant v deklaraciji
spremeniti, netočni
Če carinski organ po sprejemu carinske deklaracije ugotovi, da so podatki v carinski
deklaraciji netočni, se ne dovoli sprememba podatkov v carinski deklaraciji. Posebno
sporočilo deklarantu ni potrebno – zadostuje ustno sporočilo ob vložitvi zahtevka za
spremembo podatkov v carinski deklaraciji.
• prepustitev blaga deklarantu.
Sprememba podatkov v carinski deklaraciji po prepustitvi blaga ni dovoljena. Pri
poenostavljenem vlaganju carinskih deklaracij je treba upoštevati, kako je prepustitev
urejena v dovoljenju. Če pravila o prepustitvi niso bila kršena, je možno odobriti
spremembo podatka v dopolnilni deklaraciji do trenutka, ko je treba v skladu s drugim
pododstavkom 218. člena CZ vknjižiti carinski dolg za to obdobje.
Sprememba podatkov se izvede s prečrtanjem napačnega podatka v papirni izvod
carinske deklaracije in nad tem vpisom pravilnega podatka; vsako tako spremembo
mora v navzočnosti carinskega delavca potrditi deklarant ali njegov pooblaščenec, in
sicer z odtisom pečata nad popravljenim podatkom.
Vsako spremembo je treba vnesti tudi v EUCIS.
Če je bila sprememba podatkov dovoljena, se v skladu z 204. členom izvedbene uredbe
lahko dovoli ali zahteva vložitev nove carinske deklaracije z istim datumom sprejema
in isto številko, kot jo ima prvotna carinska deklaracija, in s popravljenimi podatki.
Če je bila deklaracija vložena z uporabo sistema RIP, se tudi nova deklaracija vloži z
uporaba tega sistema.
Razveljavitev carinske deklaracije
18. Po sprejemu carinske deklaracije se lahko dovoli razveljavitev carinske deklaracije le v
naslednjih primerih:
• če je deklarant šele po sprejemu carinske deklaracije ugotovil, da je pomotoma
nenamerno deklariral blago za določen postopek (zmotno deklariranje za določen
postopek);
5/21

• če obstajajo posebne okoliščine, zaradi katerih izpeljava deklariranega postopka ne bi
bila več upravičena. To so vojne, nemiri, naravne nesreče, plačilna nezmožnost,
embargo OZN, stečaj prejemnika, smrt prejemnika ipd.
V obeh primerih mora deklarant vložiti zahtevek in razlog za razveljavitev prepričljivo
dokazati. Če gre za splošno znano dejstvo (npr. vojno), tega ni treba dokazovati.
19. O razveljavitvi carinske deklaracije je treba odločiti takoj po prejemu zahtevka. Če je
deklarant o nameravanem carinskem pregledu blaga že obveščen, se o razveljavitvi
odloči šele po pregledu. Če se zahtevku ugodi, se razlog za razveljavitev navede v
polju za opombe deklaracije, na deklaraciji pa z velikimi tiskanimi črkami navede
»RAZVELJAVLJENO«. Razen lista 1 oziroma 6 se vsi izvodi skupaj s prilogami vrnejo
deklarantu. V EUCIS se izvede operacija razveljavitve deklaracije; deklaracija dobi v
EUCIS oznako »CB« (brisano).
Razveljavitev se lahko dovoli do prepustitve blaga; po prepustitvi izpostava sama ne
sme več razveljaviti 9 carinske deklaracije.
Preverjanje carinske deklaracije
20. Preverjanje carinske deklaracije lahko obsega preverjanje listin in pregled blaga,
vključno z odvzemom vzorcev. Odvzem vzorcev se izvaja v skladu z 242. do 246.
členom izvedbene uredbe.
21. V primeru, ko preverjanje carinske deklaracije ni odrejeno, se blago prepusti, carinska
deklaracija potrdi in izroči deklarantu oziroma njegovemu pooblaščencu. Za uporabo
določb o carinskem postopku se upoštevajo podatki, ki jih je carinski deklarant navedel
v carinski deklaraciji. Glede prepustitve blaga se primerno uporabljajo točke 51 do 53
tega navodila.
Preverjanje deklaracije odredi vodja izmene, razen če odrejanje preverjanja ni urejeno
na drugačen način (npr. TARIC ali SDP, potniški promet).
22. Ne glede na določbe o preverjanju blaga, ki je predmet izvoznih nadomestil, se
preverjajo:
• vse pisne carinske deklaracije, ki so določene za preverjanje na podlagi uporabe
sistema SDP; vodja izmene lahko, če to izhaja iz okoliščin, dovoli opustitev
preverjanja;
• druge carinske deklaracije, ki jih določi vodja izmene ali so določene za preverjanje na
drugačen način.
Preverjanje deklaracije in dokumentov, ki spremljajo carinsko deklaracijo
23. Če je odrejen pregled listin, mora za to opravilo določeni carinik listine pri vsaki
posebej preveriti njeno verodostojnosti in ustreznost vsebine, nato pa preveriti
ustreznost vseh listin skupaj s carinsko deklaracijo glede zahtevanega carinskega
postopka in zahtevanih carinskih ugodnosti. Pri ugotavljanju verodostojnosti se preveri,
če listina ni ponarejena, pri preverjanju ustreznosti vsebine pa, ali listina ustreza
9 Razveljavitev deklaracije po prepustitvi blaga se lahko izvede le v skladu z 251. členom izvedbene uredbe,
o razveljavitvi pa odloča območni carinski urad.
6/21

zahtevanemu carinskemu postopku in pogojem, ki sledijo iz veljavnih predpisov.
Morebitni napotek je predvsem izhodišče glede na verjetnost nepravilnosti, zaradi česar
se odreja preverjanje. Od deklaranta se lahko zahteva, če je to potrebno, predložitev še
dodatnih listin, s katerimi se preveri točnost navedb v deklaraciji (tč. a 68. člena CZ).
Preverjanje carinske deklaracije obsega tudi preverjanje izpolnjevanja pogojev za
prednostno obravnavo (npr. oprostitev) in izvajanje ukrepov trgovinske politike.
Carinski delavec, ki je sprejel carinsko deklaracijo, vpiše v polje D/J deklaracije
morebitno klavzulo o omejitvi razpolaganja z blagom oziroma uporabo za določen
namen. Druge zaznamke o odločbah, izdanih v skrajšanem postopku, vpiše, če ni
drugače določeno, v polje za opombe carinske deklaracije vodja izmene.
Preverjanje poenostavljenih deklaracij
24. Pri nepopolnih 10 carinskih deklaracijah je obvezno preverjanje podatkov in listin, ki jih
mora deklarant priložiti, in podatkov, ki jih mora deklarant navesti v skladu s 254. do
257. oziroma 280. členom izvedbene uredbe ter v skladu z dovoljenjem, ki ga je dal
vodja izmene.
25. Pri poenostavljenih postopkih deklariranja se lahko preverjajo podatki in listine, ki jih
je treba predložiti, ter skladnost teh listin in postopka z dovoljenjem, ki ga je izdal
GCU.
26. Pri hišnem carinjenju se blago deklarira na podlagi knjigovodskih vpisov. Deklariranje
se lahko preveri po najavi deklariranja. Preverijo se sami knjigovodski vpisi in listine,
ki so bile osnova za knjigovodski vpis, ter pregleda blago.
Preverjanje dopolnilnih deklaracij
27. Preverjanje podatkov in listin za dopolnilne carinske deklaracije zajema predvsem
preverjanje popolne usklajenosti dopolnilne deklaracije s poenostavljenimi carinskimi
deklaracijami ter pravilnost dopolnilnih podatkov glede na deklarirano blago. Za
dopolnilno carinsko deklaracijo in njej priložene listine poteka preverjanje na enak
način kot pri običajni deklaraciji. V primeru utemeljenega suma o nepravilnostih, ki jih
je treba ugotoviti s pregledom blaga v podjetju, se o tem obvesti vodja carinske
izpostave, ki primer opredeli in po potrebi zahteva naknadni pregled blaga v skladu z
78. členom CZ. Če se ugotovi večkratna kršitev dovoljenja ali večkratna zamuda
vložitve dopolnilne deklaracije, carinski urad takoj obvestiti GCU. Ta točka se
smiselno nanaša tudi na dopolnilne deklaracije, vložene s sistemom RIP.
V vsakem primeru pa mora biti dopolnilna deklaracija pravočasno dana na obračun.
Morebitna razlika dajatev se obračuna z naknadnim doplačilom ali povračilom dajatev
(220. oz. 236. do 239. čl. CZ).
Pri poenostavitvah je treba posebej paziti na trenutek sprejema poenostavljene
deklaracije, saj se na ta trenutek veže uporaba predpisov (materialnih in formalnih).
10 Točki a) in b) prvega odstavka 76. člena CZ.
7/21

Pregled blaga 11
28. Pregled blaga se opravi na uradnih mestih in v uradnih urah, ki so jih določili carinski
organi. Carinika, ki bo opravil pregled blaga, dnevno odredi vodja izpostave oziroma
vodja izmene, razen če se pregled blaga ne odreja na drug način, kot je npr. uporaba
SDP.
Če ni organizacijsko drugače rešeno, carinik, ki bo pregledal blago, obvesti o
nameravanem pregledu blaga deklaranta ali njegovega pooblaščenca ustno. Če bo
pregledan le del blaga, carinik deklaranta istočasno ustno obvesti še o tem, kateri
tovorki oziroma deli blaga bodo pregledani 12 . Če je carinik deklaranta obvestil o
delnem pregledu blaga, se lahko pri pregledu odloči za pregled tudi ostalega blaga,
vendar mora o nameravanem dodatnem pregledu najprej obvestiti deklaranta oziroma
njegovega pooblaščenca. Pregled ostalega deklariranega blaga lahko zahteva tudi
deklarant. V primeru uporabe sistema RIP se deklarantu na ta način pošlje sporočilo o
pregledu blaga.
29. Carinik sme zahtevati, da je deklarant ali njegov zastopnik prisoten pri pregledu blaga,
če je to potrebno, da bi se olajšal pregled blaga ali odvzem vzorcev (drugi odstavek 69.
člena CZ). Deklarant ali druga oseba, ki jo je ta določil za udeležbo pri carinskem
pregledu, mora cariniku dati vso potrebno pomoč, da bi se olajšal in omogočil pregled
blaga.
Če deklarant ali oseba, ki jo je ta pooblastil, ne nudi ustrezne pomoči pri pregledu
blaga ali jemanju vzorcev, carinik v soglasju z vodjo izmene od deklaranta zahteva, da
določi drugo osebo, ki bo nudila ustrezno pomoč (prvi odst. 241. čl. izvedbene uredbe).
Če carinski deklarant zavrne sodelovanje pri pregledu blaga ali ne pooblasti druge
osebe, ki bi pri carinskem pregledu nudila potrebno pomoč, carinik ponovno ustno
obvesti deklaranta in mu določi rok, v katerem mora izpolniti svoje obveznosti, razen
če se carinik ne odpove pregledu blaga in zaključi postopek carinjenja brez pregleda
blaga (drugi odst. 241 čl. izvedbene uredbe). O tem mora narediti zaznamek na hrbtni
strani pisne deklaracije in navesti, zakaj se je odpovedal pregledu blaga.
30. Če deklarant v določenem roku ne izpolni naložene obveznosti, se carinska deklaracija
izroči vodji izmene, ki odloči o nadaljnjem postopku.
Vodja izmene lahko v tem primeru glede na okoliščine odloči:
• da se bo pregled blaga opustil in postopek zaključil brez pregleda blaga;
• da se bo pregled izvedel po uradni poti na deklarantovo tveganje in stroške, pri čemer
se lahko vključijo zunanji strokovnjaki v skladu z drugim pododstavkom drugega
odstavka in tretjim odstavkom 241. člena izvedbene uredbe. Če postopka ni mogoče
zaključiti, se ob upoštevanju rokov iz 49. člena CZ in glede na vrsto blaga to lahko tudi
odvzame in proda v skladu s 75. členom CZ;
• da šteje carinski organ to deklaracijo za umaknjeno v skladu s četrtim odstavkom 241.
člena izvedbene uredbe. V tem primeru se na deklaraciji z velikimi tiskanimi črkami
navede »UMAKNJENO«. Razen lista 1 oziroma 6 se vsi izvodi skupaj s prilogami
11 68. do 70. čl. CZ, 239. do 241. čl. izvedbene uredbe.
12 Gl. 240. čl. izvedbene uredbe.
8/21

vrnejo deklarantu. V EUCIS se izvede operacija razveljavitve deklaracije; deklaracija
dobi v EUCIS oznako »B« (brisano).
31. Če se blago ne nahaja na kraju, kjer bi se zaradi izvedbe postopka moralo nahajati, je
treba najprej opraviti poizvedbe, kje se blago nahaja. V primeru, ko se ugotovi, da se
blago ne nahaja na kraju, kjer bi se moralo, in je bilo dano v nedovoljeno rabo ali
uporabo, je treba ugotoviti, na podlagi katere določbe CZ je nastal carinski dolg. Če gre
za nastanek carinskega dolga po 202. do 205. členu CZ, se o tem sestavi zapisnik,
carinski dolg pa obračuna z odločbo. V skladu z 866. členom izvedbene uredbe se to
blago šteje za sproščeno v prost promet 13 in zanj ni potrebna carinska deklaracija, zato
se carinska deklaracija (set EUL) po uradni dolžnosti istočasno umakne in arhivira
skupaj z odločbo.
Ugotavljanje količine in lastnosti blaga
32. Pregled blaga se izvede zaradi primerjanja blaga med prijavljenim stanjem blaga v
carinski deklaraciji in dejanskim stanjem blaga glede na:
− količino blaga (predstavlja podlago za določitev dajatev glede na enoto mere in
uporabo količinskih omejitev),
− lastnosti in sestavo blaga (predstavlja podlago za uvrstitev v CT, določitev dajatev
glede na sestavo in vrednost »ad valorem«, in uporabo vrednostnih omejitev, uporabo
predpisov o prepovedih in omejitvah).
33. Pri ugotavljanju količine blaga mora carinik ugotoviti količino blaga v tisti enoti mere,
ki je podlaga za obračun dajatev oziroma uporabo količinskih omejitev. Če je npr.
predpisana posebna dajatev na kg, se količina blaga ugotavlja v tej enoti mere, če je
predpisana za liter, pa se ugotavlja količina blaga v litrih, čeprav je treba istočasno
ugotoviti tudi težo blaga. Carinik mora pri ugotavljanju količine uporabljati merilna
sredstva, ki so zanesljiva; tehtnice in druga merilna sredstva morajo biti inšpekcijsko
pregledana in imeti ustrezen žig ali nalepko. Pri ugotavljanju količine blaga, ki je po
svojih lastnostih higroskopično ali se suši, mora biti to glede na vremenske in
klimatske razmere upoštevano. Prav tako je treba upoštevati razlike, ki nastanejo zato,
ker blago spreminja volumen glede na temperaturo.
34. Ugotovitve morajo prikazati dejansko stanje in biti nedvoumno zapisane. Zapisnik o
ugotovitvah preverjanja deklaracije mora poleg splošnih podatkov vsebovati še
naslednje podatke:
− kje se je pregled izvajal;
− kdo je izvajal pregled (carinik, za pregled zaprošeno podjetje, izvedenec);
− udeležba deklaranta ali njegovega pooblaščenca;
− katera merilna sredstva so bila uporabljena (njihovo stanje);
− katera odstopanja so bila upoštevana in zakaj (navedba metereoloških vzrokov);
− dejansko ugotovljena količina, ki je podlaga za obračun dajatev.
35. Carinik ugotavlja lastnosti blaga predvsem z vizualnim pregledom blaga, pri čemer
upošteva vse tiste značilnosti in lastnosti blaga, ki so za določeno blago ali transakcijo
značilne, in še zlasti vse tiste lastnosti in značilnosti, ki jih pravila o uvrščanju v
13 Če tako izhaja iz predpisov in je to primerno, je treba uporabiti ukrepe prepovedi in omejitev, ki veljajo za
sprostitev tega blaga v prost promet.
9/21

carinsko tarifo ali pravila o carinski vrednosti posebej opredeljujejo. V nekaterih
primerih (določeno blago iz poglavij 4, 17, 18, 19, 20, 21, 33) mora carinik preveriti
tudi sestavo (odstotek mlečnih maščob, mlečnih proteinov, škroba/glukoze,
saharoze/invertnega sladkorja/izoglukoze) blaga. To preveri tako, da primerja podatke,
vpisane v EUL, s podatki, ki so na recepturi izdelka. Tovrstno blago mora imeti
ustrezno recepturo priloženo k EUL. V primeru, da recepture ni, EUL ni mogoče
izpolniti in ni mogoče izračunati dajatev. Če carinik posumi o verodostojnosti recepture
izdelka, lahko vzame vzorec, ki se pošlje v kemično analizo. Dobljeni rezultati
kemične analize se primerjajo z recepturo, ki je bila priložena EUL ob njeni vložitvi.
36. Če carinik ne more ugotoviti lastnosti blaga z vizualnim pregledom, vzorec blaga pa
fizično ne more biti odvzet, ker gre za stroj, aparat, napravo ipd., zahteva tehnična
pojasnila, skice, prospekte ipd., pri čemer postopa na naslednji način:
• opravi pregled stroja, preveri identifikacijo s podatki na računu in drugih listinah;
• pregleda prospekte oziroma načrte s potrebnimi informacijami za določitev narave
blaga:
− preveri, ali se ti dokumenti nanašajo na blago, opisano v računu, in na pregledano
blago (imajo iste identifikacijske oznake vrste, tipa, kataloško številko ipd.),
− preveri, ali prospekti, katalogi ipd. vsebujejo vse potrebne informacije za preverjanje
uvrstitve v kombinirano nomenklaturo glede na poimenovanje prijavljene tarifne
oznake.
Ugotovitve pregleda in podatke o zahtevanih dodatnih dokumentih (ki niso vpisani v
polje 44 EUL), prospektih, katalogih, tehničnih podatkih je treba zapisati v polji D in E
(pri izvozu in tranzitu) oziroma J (pri uvozu) v skladu z določbami Pravilnika o
izpolnjevanju enotne upravne listine in računalniški izmenjavi podatkov ter o drugih
obrazcih, ki se uporabljajo v carinskih postopkih, ali v poseben zapisnik o ugotovitvah
pregleda blaga.
Zapisu o prejemu dokumentacije, ki je potrebna za naknadno dokončno ugotovitev
lastnosti stroja oziroma naprave, se poleg zapisnika o pregledu stroja ali naprave z
ugotovitvami oziroma zaznamka o tem v zapisniku o odvzemu vzorca priloži mnenje o
uvrstitvi v KN, ki ga je pripravila strokovna skupina za uvrščanje blaga v kombinirano
nomenklaturo v carinskem uradu.
Na podlagi vizualno ugotovljenih lastnosti blaga se z uporabo tehničnih standardov,
normativov in pojmov določi vrsta blaga, nato pa se to blago z uporabo splošnih pravil
za razlago kombinirane nomenklature (temeljnih pravil za uporabo kombinirane
nomenklature) uvrsti v carinsko tarifo, pri čemer si je treba pomagati tudi s
komentarskimi pojasnili k carinski tarifi. Lastnost blaga mora biti določno opredeljena
glede na stanje v času in kraju carinskega pregleda in ne po njegovem bodočem
namenu. Subjektivna – osebna razlaga namena uporabe blaga ni dopustna.
Odvzem vzorcev
37. Če se lahko pravilna lastnost ali sestava blaga ugotovi le na podlagi analize ali
preiskave vzorca blaga, je potrebno vzeti vzorce za analizo v skladu z 242. do 246.
členom izvedbene uredbe.
10/21

Pri odvzemu vzorcev naj se upošteva ekonomičnost vodenja carinskega postopka, kar
pomeni, da se vzorci za pošiljke blaga zanemarljive vrednosti (pod 22 EUR) praviloma
ne vzamejo, ne glede na to, da so očitno uvrščeni v napačno tarifno oznako.
Zapisnik o odvzemu vzorca
38. Zapisnik o odvzemu vzorca se sestavi na obrazcu, katerega vzorec je v prilogi 2 tega
navodila. Podatki za zapisnik se vnesejo v EUCIS in se izpišejo trije izvodi:
− prvi izvod je namenjen Generalnemu carinskemu uradu,
− drugi izvod je namenjen carinskemu uradu, ki je vzel vzorce, in
− tretji izvod je namenjen deklarantu.
Če je na fakturi več vrst različnega blaga, v EUL pa je navedena samo ena tarifna
oznaka, se mora pri odvzemu vzorca navesti ime konkretnega blaga, ki je vzeto za
analizo. Zapisnik je vezan samo na eno trgovsko ime blaga.
Pri izpolnjevanju zapisnika je pomembna rubrika »Opombe», saj vanjo carinski
delavec vpiše namen odvzema vzorca (SKP, blago, zavezano kmetijski komponenti –
EA, drugi razlogi).
Zapisniku se priložijo ustrezni spremni dokumenti carinske deklaracije, ki pojasnjujejo
vrsto blaga, njegovo naravo, količino in tehnične karakteristike.
Za vzorce blaga, ki so uvrščeni v skupine nevarnih snovi, mora biti zapisniku o
odvzemu vzorca, ki je namenjen Generalnemu carinskemu uradu, priložen izvod
varnostnega lista.
Carinski delavec naj zaradi zagotovitev istovetnosti vsak odvzeti vzorec ustrezno
označi, vključno z namestitvijo carinskih oznak, kot sta pečat ali carinska zalivka.
Vzorec s pripadajočo dokumentacijo se pošlje Generalnemu carinskemu uradu, drugi
vzorec pa se shrani v prostorih carinskega urada.
Količina odvzetih vzorcev
39. Carinski delavec praviloma vzame vsaj dva reprezentativna vzorca, lahko pa vzame še
tretjega za stranko.
Vrsta vzorca
meso (sveže ali zamrznjeno)
mleko in mlečni proizvodi
riž
proizvodi mlinske industrije
seme oljne repice
klobase in drugi izdelki iz mesa
drugi prehrambeni izdelki v trdnem stanju
drugi prehrambeni izdelki v tekočem stanju
tekočine, paste, trdne snovi
naftni derivati
blago v zvitkih
Najmanjša količina
500 g
500 ml/g
250 g
250 g
2000 g
400 g
500 g
500 ml, za trošarine 1 liter
100 g
500 ml, za trošarine 1 liter
ne manj kot 50 cm po celotni širini
11/21

lago v listih ali ploščah
preja, monofilamenti, vrvi
tekstilna oblačila, drugi tekstilni izdelki razen
tkanine v balah, obutev
žica
ne manj kot 30 x 30 cm ali originalni
obliki
20 m navita na tulec ali podoben predmet
originalna oblika – en kos
ne manj kot 10 m
Če je blago pakirano v obliki za prodajo na drobno, je potrebno vzeti toliko kosov
pakiranja za prodajo na drobno, da se doseže masa zgoraj navedenih vrednosti.
Če okoliščine posameznega primera to dopuščajo ali zahtevajo, se lahko vzamejo tudi
manjše ali večje količine od količin navedenih v tabeli.
Stroji oziroma naprave se lahko ponazorijo tudi s prospekti, načrti, skicami,
fotografijami ali z drugimi pisnimi dokumenti, ki vsebujejo potrebne informacije za
določitev narave blaga.
40. Primera, ko carinski delavec ne odvzame vzorca samostojno:
• Pri prehrambenih proizvodih, ki so v razsutem stanju oz. pakirani na veliko (npr. mleko
v cisternah, maslo v blokih z maso nad 1 kg, moka, zdrob in žito v cisternah, ipd.),
svetujemo, da vzorec odvzame strokovno usposobljeni predstavnik podjetja pod
neposrednim nadzorom carinskega delavca.
• Vzorec zaradi narave blaga ni vzet pri pregledu (nevarna snov, aseptično pakirano
blago …), ampak naknadno v podjetju. V tem primeru mora biti pri jemanju vzorcev
obvezno prisoten carinski delavec.
Ravnanje z odvzetimi vzorci
41. Vzorci, ki so hitro pokvarljivi (npr. mleko in mlečni izdelki, sveže meso, vrtnine, sadje
ipd.), se morajo obvezno shranjevati v hladilnikih ali zamrzovalnikih. Transport takega
blaga do carinskega laboratorija mora potekati v posebnih hladilnih torbah.
Zagotovljena mora biti tako imenovana »hladna veriga«, kar pomeni, da mora vzorec,
ki je ohlajen ali zamrznjen, ostati v takem stanju do začetka analize.
V primeru odvzema zamrznjenih ali hlajenih vzorcev se morajo ti dostaviti v carinski
laboratorij najkasneje do četrtka.
Ravnanje z vzorci po opravljeni analizi
42. Odvzeti vzorci se lahko uničijo, ko so izčrpana vsa pravna sredstev, ki jih ima na
razpolago deklarant zoper odločbo carinskega organa. Kadar gre za vzorce, ki so
nevarni za okolje ali so strupeni, lahko zahtevamo, da jih carinski deklarant prevzame
in poskrbi za njihovo uničenje.
Če je to potrebno zaradi pravilne uvrstitve v carinsko tarifo, se lahko pregled blaga ali
odvzem vzorcev opravi tudi pri razlaganju ali pri montaži blaga v tovarni oziroma pri
nakladanju za izvoz, zlasti če tako določajo predpisi o skupni kmetijski politiki.
12/21

Ugotavljanje vrednosti
43. Ugotavljanje lastnosti blaga glede na carinsko vrednost zajema predvsem primerjanje
dejanske kvalitete in količine blaga, ki sta izraženi v ceni za blago, s prijavljeno
carinsko vrednostjo. Ugotavljajo se predvsem lastnosti, ki specifično določajo vrednost
blaga, zlasti tiste, ki očitno odstopajo od običajne fakturne vrednosti ali tržne vrednosti
oziroma od običajnega načina vrednotenja na trgu. Izhajajo lahko predvsem iz:
− oblike transakcij glede na vrsto blaga (borzno blago, zelenjava, odpadki);
− ugodnejše prijave blaga zaradi poškodovanosti (tudi poškodbe pod carinskim
nadzorom);
− vrednosti blaga glede na vrsto carinskega postopka (predelava pod carinskim
nadzorom, začasni izvoz na oplemenitenje, aktivno oplemenitenje).
Po določitvi količine blaga, tarifne oznake in carinske vrednosti se glede na odreditev
pregleda ali (če okoliščine to narekujejo) opravijo dodatne kontrole:
− porekla blaga (kontrole se izvedejo po pravilih o poreklu),
− tarifnih in netarifnih kvot (količinskih in vrednostnih),
− drugih carinskih ugodnosti in olajšav, ki so vezane na blago,
− prepovedi in omejitev, ki veljajo za blago,
− drugih ukrepov zunanje trgovine.
Ugotovitev o izpolnjevanju pogojev za izbrani postopek ali carinsko ugodnost
44. Če se pri preverjanju carinske deklaracije ugotovi, da blago ne izpolnjuje pogojev za
zahtevano prednostno obravnavo (npr. carinsko oprostitev), se določi znesek
carinskega dolga, kot da ugodnost ni bila zahtevana. V primeru, da veljajo za
prepustitev blaga posebni predpisi, ki zahtevajo dovoljenja, ali veljajo druge prepovedi
in omejitve, se ugotovi, katera dovoljenja je treba predložiti in katere zahteve morajo
biti izpolnjene, da bi se blago lahko prepustilo. Take ugotovitve se v zapisniku
natančno utemeljijo.
Rezultati preverjanja
45. Če se carinska deklaracija preverja, se predmet preverjanja ter rezultati preverjanja
carinske deklaracije in pregleda blaga zabeležijo na hrbtni strani carinske deklaracije
(polja J, D oz. E EUL). Če je bilo preverjanje opravljeno z delnim pregledom blaga, je
treba navesti tudi dele blaga ali tovorke, ki so bili pregledani, in za katero blago veljajo
rezultati preverjanja (za vse blago ali del blaga) Navede se tudi, če deklarant oz. njegov
zastopnik ni bil prisoten pri pregledu blaga. Če rezultati preverjanja pokažejo
usklajenost podatkov carinske deklaracije z dejanskim stanjem, se vnese (polja J, D oz.
E EUL) zaznamek »USKLAJENO«.
Zapisnik o ugotovitvah
46. Če se pri preverjanju deklaracije ugotovijo drugačne podlage za določitev uvoznih
oziroma izvoznih dajatev, izvoznih nadomestil ali če se ugotovi, da veljajo za blago
prepovedi in omejitve ali drugi ukrepi trgovinske politike, glede na katere deklarant
blaga ni pravilno deklariral, carinik te ugotovitve navede v zapisniku. V zapisniku se
navedejo vse okoliščine preverjanja in oseba, ki je s strani deklaranta sodelovala pri
carinskem pregledu, oziroma dejstvo, da ta pri pregledu blaga ni bila prisotna. Zapisnik
13/21

podpiše tudi deklarant ali njegov pooblaščenec, ki je bil prisoten pri carinskem
pregledu. Zapisniku se priložijo vsi dokumenti, skice, izvidi in druge listine, na podlagi
katerih so bile ugotovljene drugačne podlage za določitev carinskega dolga. Zapisnik
podpiše carinik, ki je izvedel preverjanje oziroma pregled blaga. Zapisnik o
ugotovitvah se ne sestavi, če gre za zanemarljiva ali nebistvena odstopanja. Za
zanemarljiva odstopanja gre v primerih pošiljke do vrednosti 5.000 SIT ali zneska
dajatev do 1.000 SIT, vendar ne smejo biti ponavljajoči primeri.
Zapisnik mora glede na prijavljeno stanje in ugotovitve vsebovati:
• podatke o deklarantu in morebitnem zastopniku (špediterju),
• podatke o carinskem dolžniku,
• prijavljeno stanje blaga in prijavljene podatke o blagu,
• pravno podlago za nastali carinski dolg,
• podatke o uvozniku oziroma prejemniku blaga,
• opis in označbe dejanskega stanja blaga in okoliščin, na katerih temelji opredelitev
novih podlag za določitev uvoznih dajatev ali zahteva za drugačno carinsko obravnavo
(prepovedi, omejitve, kontingenti ipd.). Pri tem je treba še zlasti navesti:
− predmet in rezultat carinskega pregleda (kaj se je pregledalo). Opis blaga se zaključi s
TARIC-številko in morebitno dodatno kodo;
− kako so bile ugotovljene lastnosti in količine blaga (ogled, izvedensko mnenje, vzorci,
prospekti, načrti, ceniki, katalogi, tehtanje, merjenje ipd.);
− odvzem vzorcev ali primerkov, če so bili vzeti (gl. odvzem vzorcev: 242. do 246. čl.
izvedbene uredbe);
− rezultate analize vzorcev;
− dan prepustitve blaga, če je bilo blago prepuščeno;
− podatke o prepovedih in omejitvah za to blago;
− ukrepe za zagotavljanje istovetnosti, če so bili taki ukrepi sprejeti. Navesti je treba tudi
datum in ime carinika, ki je te ukrepe sprejel. Kadar je blago prepuščeno pred
dokončno ugotovitvijo carinskega dolga, so ti ukrepi obvezni;
− podatek, ali je morebitni carinski dolg zavarovan v skladu z dovoljenjem za odlog
plačila;
• izračun uvoznih dajatev v merodajnem trenutku (prvi odst. 214. čl. CZ) in v predpisani
višini. Pri tem je potrebno glede na postopek:
− določiti carinsko vrednost v skladu z ugotovitvami preverjanja,
− določiti tarifno oznako in carinsko stopnjo v skladu z ugotovljenimi lastnostmi blaga,
− izračunati znesek carine,
− določiti količino in sestavo blaga,
− izračunati znesek posebnih dajatev za kmetijske izdelke v skladu z ugotovljeno
količino in sestavo blaga,
− izračunati znesek trošarin,
− določiti davčno osnovo,
− izračunati višino davka na osnovi uporabljene davčne stopnje,
− izračunati druge uvozne dajatve,
− izračunati skupni znesek dajatev;
− vnesti datum in podpis carinika, ki je opravil preverjanje carinske deklaracije.
Zapisnik se vroči deklarantu oziroma njegovemu zastopniku. V zapisniku se deklarant
poduči, da lahko da na zapisnik v osmih (8) dneh pripombe. Zapisnik ima v
nadaljevanju postopka značaj dokaznega sredstva.
14/21

47. Smiselno enako se ravna v primeru odvzema vzorcev, pri čemer se v zapisniku o
ugotovitvah 14 obvezno navedejo tudi rezultati analize, ki jih je opravil carinski ali drug
pristojen laboratorij.
Postopanje po izdaji zapisnika
48. Brez vpliva na kazenske določbe lahko deklarant ob upoštevanju ugotovitev v
zapisniku vloži novo carinsko deklaracijo. V tem primeru je merodajni datum za
določitev dajatev, ki se plačujejo pri uvozu blaga, ali drugih ukrepov, ki se nanašajo na
zahtevani carinski postopek, datum sprejema prvotne carinske deklaracije. Smiselno se
uporablja 17. točka tega navodila.
49. V primerih, ko se deklarant z ugotovitvami v zapisniku iz prejšnje točke ne strinja,
lahko v roku osmih dni od dneva vročitve zapisnika vloži ugovor, vendar pa ugovora
ne more več vložiti, če mu je bilo blago na podlagi nove carinske deklaracije že
prepuščeno.
Po prejemu ugovora določi vodja izpostave tričlansko komisijo, ki izvede ponovno
preverjanje carinske deklaracije s pregledom predloženih listin in blaga. O rezultatu
preverjanja sestavi komisija zapisnik (v nadaljevanju: zapisnik komisije) in en izvod
vroči deklarantu. Zoper zapisnik komisije ni dopusten ugovor.
Izdaja odločbe
50. Na podlagi zapisnika komisije oziroma če deklarant ne ravna v skladu s 55. točko tega
navodila, izda oddelek za upravni postopek, prekrške in izterjave odločbo, s katero
določi nove podlage za obračun dajatev in izvoznih nadomestil ali drugih zneskov pri
izvozu in obračuna razliko dajatev do zneska dajatev, obračunanih na podlagah, ki jih
je navedel deklarant v carinski deklaraciji. V odločbi obvezno navede evidenčne
številko zavarovanja, ki je vpisana v EUL, na katero se odločba nanaša. Če je v polju
48 EUL vpisano dovoljenje o odlogu plačila, velja odlog plačila tudi za odločbo
PREPUSTITEV BLAGA
51. Če se je carinska deklaracija preverila, blago prepusti carinik, ki je preverjal
deklaracijo in priložene listine oziroma opravil pregled blaga. Blago prepusti takoj, ko
so izpolnjeni pogoji za prepustitev blaga.
Če se carinska deklaracija ni preverila, blago prepusti carinik, ki je sprejel carinsko
deklaracijo.
14 Strokovno mnenje carinskega laboratorija o uvrstitvi vzorca blaga je strokovna pomoč izpostavi v fazi
preverjanja deklaracije po 68. čl. CZ. Ko izpostava prejme strokovno mnenje laboratorija z rezultati
preiskave blaga, mora sestaviti zapisnik o preverjanju carinske deklaracije in rezultate preiskave z mnenjem o
uvrstitvi blaga navesti v zapisniku z utemeljitvami. Strokovno mnenje laboratorija je priloga ugotovitvenega
zapisnika o preverjanju deklaracije po 68. členu CZ. Z zapisnikom izpostava obvesti deklaranta o rezultatih
preverjanja.
15/21

52. Carinik, ki je opravil preverjanje carinske deklaracije oziroma pregled blaga, sprejme
pred prepustitvijo blaga ustrezne ukrepe za zagotovitev istovetnosti blaga, če je to
potrebno zaradi izvedbe nadaljnjega postopka.
Če se deklaracija ne preveri in blago ne pregleda, namesti sredstva za zagotovitev
istovetnosti carinik, ki je določen za ta dela.
Sprejete ukrepe za zagotovitev istovetnosti je treba navesti v carinski deklaraciji ali v
zapisniku k carinski deklaraciji (zalivke, slike, fotografije, prospekti, vzorci, opis blaga
ipd.).
Blago se praviloma prepusti tako, da se izroči izvod carinske deklaracije, lahko pa se
izda posebno potrdilo ali druga listina, na kateri je navedeno, da se blago prepušča. Na
pisno carinsko deklaracijo oziroma listino, ki se izroči deklarantu oziroma osebi, ki jo
ta določi, se odtisne štampiljka »PREPUŠČENO« in vpiše datum prepustitve (drugi
odst. 249. čl. izvedbene uredbe). Izjemoma lahko vodja izmene ali vodja carinske
izpostave blago prepusti tudi ustno.
V vsakem primeru je treba takoj, ko se blago prepusti, datum prepustitve vnesti tudi v
EUCIS, v polje »B« (ekranske maske) zadevne carinske deklaracije. 15
Če je bila deklaracija vložena z uporabo sistema RIP, se sporočilo, da je blago
prepuščeno, in datum prepustitve posredujeta tudi po elektronski poti (četrti odst. 222.
čl. izvedbene uredbe).
Ne glede na poenostavitve v carinskih postopkih, mora biti deklaracija takoj, ko je
blago prepuščeno, v EUCIS dana v status OBRAČUNA »O« Za to je v prvi vrsti
odgovoren carinik, ki je prepustil blago, vodja izpostave pa je dolžan tedensko
preveriti, ali so bile vse sprejete carinske deklaracije pravočasno dane na obračun.
53. V naslednjih primerih odloči o prepustitvi vodja izmene:
• verjetnost višjega carinskega dolga pri nedokončanem preverjanju deklaracije (drugi
stavek 248. čl. izvedbene uredbe)
Če je verjetno, da bi lahko rezultati preverjanja povzročili višji carinski dolg, kot je
carinski dolg, ki bi ga carinski organ moral obračunati na podlagi podatkov, navedenih
v carinski deklaraciji, mora carinski deklarant, preden mu je blago prepuščeno, ne
glede na zaključek preverjanja, predložiti ustrezen instrument zavarovanja tudi za
morebitno razliko v višini obračunanega carinskega dolga ali pa plačati tako določeni
višji carinski dolg. Na deklaraciji mora biti opomba, da preverjanje ni končano in da bo
sledila naknadna dokončna ugotovitev carinskega dolga.
• odvzem vzorcev
Če carinski organ vzame vzorce blaga zaradi preverjanja točnosti in pravilnosti sprejete
deklaracije, lahko prepusti blago deklarantu prej, preden je končana preiskava vzorcev,
če je nastali ali morebitni carinski dolg v zvezi s tem blagom plačan oziroma ustrezno
zavarovan in če prepustitve ne onemogočajo drugi razlogi. Na deklaraciji mora biti
navedeno, da so bili odvzeti vzorci in da bo naknadno sledila dokončna ugotovitev
carinskega dolga.
• ugotovitev višjega carinskega dolga
15 Pri dopolnilnih carinskih deklaracijah (3S12, 3S13, 3S14, 3S16) se datum prepustitve vpiše samodejno
(datum je določen programsko).
16/21

Kadar carinski organ na podlagi preverjanja deklaracije ugotovi, da znesek carinskega
dolga ne ustreza podatkom, ki jih je deklarant navedel v deklaraciji, blago prepusti, če
deklarant plača drugače ugotovljeni carinski dolg ali dolg ustrezno zavaruje.
• vložitev nepopolne deklaracije
Pri nepopolnih carinskih deklaracijah (točka a prvega odst 76. čl. CZ) se blago prepusti
v skladu z 257. členom izvedbene uredbe.
Pri deklariranju na podlagi knjigovodskih vpisov se prepustitev izvede v skladu z 266.
čl. izvedbene uredbe in dovoljenjem. Datum prepustitve se ne vpiše v dopolnilno
deklaracijo. 16
Glede zavarovanja razlike carinskega dolga iz točke 50, ki je pogoj za prepustitev
blaga, se smiselno uporablja točka 62 tega navodila.
Postopanje v primerih, ko blaga ni dovoljeno prepustiti
54. Prepustitev blaga ni dovoljena:
a) če ni bilo mogoče začeti ali nadaljevati pregleda blaga v roku, ki ga je določil carinski
organ zaradi razlogov na strani deklaranta (prva alinea točke a) 75. čl. CZ);
b) če niso predloženi dokumenti, ki so potrebni za odobritev izbranega carinskega
postopka (druga alinea točke a) 75. čl. CZ);
c) če je treba plačati ali zavarovati carinski dolg, pa ta ni plačan ali ustrezno zavarovan
(tretja alinea točke a) 75. čl. CZ);
d) če za blago veljajo prepovedi in omejitve, ki preprečujejo izvedbo zahtevanega
postopka (četrta alinea točke a) 75. čl. CZ);
e) če carinski organ ne more ugotoviti, ali je blago predmet kakršnih koli prepovedi ali
omejitev, dokler niso znani rezultati preverjanja.
V primerih pri točkah b) in e) se praviloma določi desetdnevni rok za odpravo
razlogov, ki preprečujejo prepustitev. Deklaracije, katerih blaga ni mogoče prepustiti
tudi po izteku tega roka, se izročijo vodji izpostave, ki izvede nadaljnje postopke,
potrebne za premestitev in prodajo blaga.
55. Če je bilo deklarantu naloženo, da v določenem roku predloži ustrezne dokumente 17 , da
bi se blago lahko prepustilo, a deklarant tega ne stori, se carinska deklaracija šteje za
neveljavno in se razveljavi (drugi odst. 250. čl. izvedbene uredbe). V tem primeru se na
deklaraciji z velikimi tiskanimi črkami navede »RAZVELJAVLJENO 250/2«
Razveljavitev deklaracije učinkuje od dneva sprejema deklaracije. Razen lista 1
oziroma 6 se vsi izvodi skupaj s prilogami vrnejo deklarantu. V EUCIS se carinska
deklaracija razveljavi in da na status »CB« (brisano).
56. Če znesek carinskega dolga ni plačan ali ustrezno zavarovanje 18 carinskega dolga ni
predloženo v roku, ki je določen, se izvedejo pripravljalna dejanja za odvzem in
prodajo blaga v skladu s 75. členom CZ. Deklarantu se lahko dovoli razveljavitev
carinske deklaracije ob upoštevanju tretjega odst. 66. člena oziroma 182. 19 člena CZ, če
16 To velja tudi za dopolnilno zbirno deklaracijo za poenostavljeni postopek deklariranja. Gl. tudi opombo 16.
17 Gl. tudi drugo alineo točke a) 75. čl. CZ.
18 Gl. tudi tretjo alineo točke a) 75. čl. CZ.
19 V primeru, če želi deklarant blago ponovno izvoziti, odstopiti v korist države ali uničiti pod carinskim
nadzorom.
17/21

so za to izpolnjeni pogoji 20 . Če tudi v času, ki ga je carinski organ porabil za
pripravljalna dejanja, potrebna za prodajo zadevnega blaga, niso odpravljene ovire, ki
preprečujejo prepustitev blaga, se blago lahko proda v skladu s predpisi, ki urejajo
prodajo (carinskega) blaga. Blago se lahko na stroške in nevarnost deklaranta premesti
na drug kraj, kjer je moč izvajati učinkovit nadzor nad blagom.
57. Dejanja za uvedbo prekrškovnega postopka se izvajajo ne glede na pravila o nastanku
carinskega dolga in postopku carinjenja blaga.
Potrditev deklaracije
58. Carinik overi prvi set pisne carinske deklaracije z uradnim pečatom, nato pa razdeli
carinske deklaracije. Lista 1 in 2 oziroma 6 in 7 EUL obdrži carinski organ skupaj s
prilogami. Obdržijo se en izvod računa in deklaracija o carinski vrednosti blaga ter
drugi dokumenti, razen če deklarant dokumente potrebuje za druge namene. V tem
primeru morajo carinski organi zagotoviti, da se dokumenti ne morejo uporabiti
drugače kot za dokazilo o količini ali vrednosti blaga, na katero se nanašajo (200. čl.
izvedbene uredbe; podrobneje gl. tudi pravila za odpisovanje pri posameznih
dovoljenjih).
59. V primeru elektronsko podpisane carinske deklaracije se pisni izvod carinske
deklaracije potrdi le na zahtevo deklaranta v skladu z 223. členom izvedbene uredbe.
V dovoljenju za izvajanje poenostavitev v carinskih postopkih ali v primeru vlaganja
carinskih deklaracij z uporabo sistemov za izmenjavo podatkov lahko GCU dovoli, da
se posamezni dokumenti, ki se prilagajo carinski deklaraciji z uporabo sistema RIP,
izstavijo in posredujejo z uporabo teh sredstev.
60. Preden se izvod carinske deklaracije izroči deklarantu ali njegovemu zastopniku, mora
biti zagotovljeno, da:
− je šla carinska deklaracija skozi vse zahtevane faze carinjenja;
− je carinski dolg plačan ali zavarovan;
− je na pisno deklaracijo (izvod za stranko) odtisnjena štampiljka »PREPUŠČENO« in
polje B vpisan datum prepustitve;
− je v EUCIS, v polje B, vnesen datum prepustitve.
OBRAČUN 21 CARINSKEGA DOLGA
Knjiženje zneska carinskega dolga
61. Znesek ugotovljenih dajatev je treba knjižiti neposredno po prepustitvi blaga. Znesek
dajatev, ki je bil prijavljen v carinski deklaraciji, se vknjiži glede na podatke, ki jih je
navedel deklarant v carinski deklaraciji. Knjiženje dolga, ki je prijavljen v polju 47
EUL, je v EUCIS zagotovljeno s postavitvijo deklaracije v status »O« OBRAČUN, ki
ga izvede za ta dela določeni delavec izpostave; ta delavec tudi skrbi za vročanje
izvodov EUL.
20 Prvi stavek tretjega odstavka 250. člena izvedbene uredbe.
21 CZ ne pozna pojma »obračun dajatev«, saj gre le za knjiženje dajatev, ki jih je deklarant prijavil v carinski
deklaraciji, oziroma dajatev, ki jih določijo carinski organi. Obračun dajatev se uporablja zaradi lažjega
razumevanja, sicer pa gre za izračun in knjiženje dajatev v smislu prvega odstavka 217. čl. CZ.
18/21

Če je bil del dajatev obračunan z odločbo na podlagi petega odstavka 39. člena
ZICPES, se ta znesek dajatev vknjiži v dveh dneh po izdaji odločbe. V polje 44
poimenovanja vpiše carinik, ki je izdelal zapisnik, na podlagi katerega bo izdana
odločba, opombo »Zapisnik 39. čl ZICPES«. Blaga ni dovoljeno prepustiti, če dajatve
niso plačane v celoti ali zavarovane.
Zavarovanje in knjiženje morebitnega carinskega dolga
62. Če se vloži in sprejme nepopolna carinska deklaracija (točka a prvega odst. 76. čl. CZ)
ali preverjanje deklaracije ni dokončno, se vknjiži samo tisti znesek dajatev, ki izhaja iz
začasnih podatkov in je naveden v polju 47 EUL; za razliko do možnega končnega
zneska dajatev je treba zahtevati zavarovanje (bančno garancijo) 22 .
Razliko do morebitnega zneska dajatev vpiše carinski delavec v polje B pisne carinske
deklaracije. V polje 44 se vpiše vrsta predloženega zavarovanja, v polje B pa višina
zavarovanja (znesek morebitnega carinskega dolga); ta podatka se vneseta tudi v
EUCIS 23 .
Dopolnilna deklaracija (S12) se da na obračun najkasneje dva dni po dokončnem
obračunu, obveznost plačila dajatev, ki izhaja iz nastalega dolga, pa teče od datuma
knjiženja dolgov v polju B carinske deklaracije.
Zavarovanja morebitnega carinskega dolga do polne carinske stopnje ni treba zahtevati
za kvoto, ki v smislu 308.c člena izvedbene uredbe velja za nekritično.
V primeru, da za blago veljajo začasno uvedene protidampiške dajatve ali izravnalne
dajatve, se znesek teh dajatev ne vpiše v polje 47 EUL in ne vknjiži, ampak mora
deklarant predložiti instrument zavarovanja v višini izračunane začasno uvedene
dajatve. Vrsta zavarovanja se vpiše v polje 44 EUL, višino zavarovanja pa vpiše
carinski organ v polje B pisne carinske deklaracije in ta podatka vnese tudi v EUCIS.
Če se uvede dokončna dajatev, se deklarant obvesti in dajatev vknjiži najkasneje dva
meseca po dnevu, ko je bila dokončna protidampinška ali izravnalna dajatev objavljena
v Uradnem listu ES (drugi poododst. drugega odst. 218. člena CZ). Te dajatve se
obračunajo z odločbo, v kateri mora biti tudi določeno, katera garancija zavaruje
carinski dolg 24 .
Zavarovanje morebitnega carinskega dolga v primeru:
− uvoza sadja in zelenjave, ko nastopa standardna uvozna vrednost,
− uvoza določenih perutninskih izdelkov,
− uvoza trde pšenice visoke kvalitete,
se izvede v skladu z 62. točko tega navodila.
22 Tretji odst. 257. člena, četrti odst., točka a) 257. člena izvedbene uredbe.
23 Prvo in četrto podpolje polja »B«.
24 To je garancija, ki je bila vpisana v polju 44 EUL in je bila dana za zavarovanje morebitnega zneska
protidampiških oziroma izravnalnih dajatev.
19/21

Sporočilo zneska carinskega dolga
63. Carinski dolg je treba sporočiti deklarantu ali njegovemu zastopniku. Znesek
carinskega dolga, ki je določen z odločbo, se sporoči v skladu z določili o vročanju
davčnih odločb, carinski dolg, obračunan v carinski deklaraciji, ki jo je carinski organ
sprejel, pa se v skladu z drugim odstavkom 221. člena CZ šteje za sporočenega v
trenutku prepustitve blaga deklarantu (62. čl. ZICPES).
Plačilo zneska carinskega dolga
64. Znesek dajatev, ki je bil sporočen, mora dolžnik plačati v desetih dneh od dneva
sporočitve dolgovanega zneska dajatev dolžniku.
65. Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka se zneski dajatev, za katere je bil odobren
odlog plačila iz točk a) in c) 226. člena CZ, plačajo na naslednji način:
• v primeru, ko je obdobje združevanja dajatev koledarski teden, se dajatve plačajo do
petka četrtega tedna, ki sledi temu koledarskemu tednu (poenostavitve – tedensko
vlaganje 25 dopolnilne carinske deklaracije);
• v primeru, ko je obdobje združevanja dajatev koledarski mesec, se dajatve plačajo
najkasneje 16. dan v mesecu, ki sledi temu koledarskemu mesecu (poenostavitve –
mesečno vlaganje 26 dopolnilne carinske deklaracije).
66. Odlog plačila dajatev mora biti posebej dovoljen 27 , in sicer v okviru izdaje dovoljenja
za izvajanje poenostavitev carinskih postopkov (PDU, KVU ali pa s posebnim
dovoljenjem.
Dovoljenje za odlog plačila po točki a) 226. člena CZ velja za carinski dolg, obračunan
na carinski deklaraciji, in za dolg, obračunan z odločbo, ob pogoju, da je predloženo
zavarovanje.
IZROČITEV DEKLARACIJ
67. Pisne deklaracije se predajo deklarantu ali njegovemu pooblaščencu vsak dan po
seznamu carinskih deklaracij, ki so bile dane na obračun. Ko deklarant oziroma njegov
25 Rok za vložitev dopolnilne carinske deklaracije je peti dan po zaključku obdobja, za katero se vlaga
dopolnilna carinska deklaracija.
26 Rok za vložitev dopolnilne carinske deklaracije je peti dan po zaključku obdobja, za ketero se vlaga
dopolnilna carinska deklaracija.
27 64. čl. ZICPES določa:
»(1) Zahtevek za odobritev odloga plačila zneska dajatev se vloži pri carinskem uradu, ki je krajevno
pristojen glede na sedež vložnika zahtevka.
(2) Odlog v skladu s točko c) 226. člena CZ dovoli Generalni carinski urad istočasno z izdajo oziroma
spremembo dovoljenja za poenostavitve carinskih postopkov.
(3) Carinski organ, pri odločanju o zahtevku za odobritev odloga plačila zneska dajatev upošteva, ali dolžnik
izpolnjuje naslednje pogoje:
− je zanesljiv in finančno stabilen,
− redno poravnava svoje obveznosti,
− ima primeren obseg poslovanja,
− vodi vse predpisane evidence, kar daje možnost nemotene kontrole,
− v dosedanjem poslovanju ni huje kršil carinskih in davčnih predpisov.«
20/21

pooblaščenec prevzame carinske deklaracije, seznam prejetih carinskih deklaracij
podpiše in odtisne svoj pečat.
RAVNANJE V PRIMERU IZPADA EUCIS
68. V primeru izpada sistema za računalniško obdelavo podatkov (EUCIS) je potrebno
deklaracije knjižiti ročno v kontrolnike, ki so predpisani z navodilom št. 1/2004. Po
ponovni vzpostavitvi avtomatske obdelave podatkov se deklaracije naknadno vnesejo v
EUCIS. Postopek carinjenja se izvaja v skladu s tem navodilom.
To navodilo se uporablja od 1. 5. 2004. Z dnem objave tega navodila se preneha
uporabljati navodilo št.1/2000, akt št. 426-90/1-2000/0300-001.
Prilogi:
− vzorec zapisnika o preverjanju carinske deklaracije
− vzorec zapisnika o odvzemu vzorca
21/21