Navodilo o izvajanju carinjenja blaga v primeru, ko je vložena ...

Carinska uprava RS, Generalni carinski urad
Na podlagi 11. člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 56/99, 52/02) izdaja
generalni direktor Carinske uprave RS
NAVODILO
O IZVAJANJU CARINJENJA BLAGA V PRIMERU, KO JE VLOŽENA ELEKTRONSKA
DEKLARACIJA, št. 2/2008
1. To navodilo je namenjeno carinskim delavcem na carinskih izpostavah in se uporablja pri
carinjenju za vse carinske postopke in ponovni izvoz, kadar je carinska deklaracija vložena
v slovenski informacijski sistem po elektronski poti z elektronskim podpisom.
2. To navodilo se smiselno uporablja tudi za poenostavljene postopke, če ni drugače urejeno
v navodilu, ki obravnava poenostavljene postopke.
Pravne podlage
3. Pravne podlage so v naslednjih predpisih:
– Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92, z dne 12. oktobra 1992, o Carinskem zakoniku Skupnosti
(v nadaljevanju: CZ; UL L 302, 19. 10. 1992), vključno z vsemi spremembami;
– Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93, z dne 2. julija 1993, o določbah za izvajanje Uredbe
Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (v nadaljevanju: izvedbena
uredba; UL L 253, 11. 10. 1993), vključno z vsemi spremembami;
– Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (v nadaljevanju: ZICPES; UL
RS, št. 25/2004, 19.3.2004), vključno z vsemi spremembami.
Kratice in izrazi
4. Kratice:
– SICIS – slovenski carinski informacijski sistem,
– MRN – referenčna oznaka gibanja,
– SAT – sistem analize tveganja,
– HS – harmonizirani sistem,
– KN – kombinirana nomenklatura,
– EUL – enotna upravna listina,
– TARIC – integrirana tarifa Evropske skupnosti.
5. Elektronska sporočila v različnih fazah carinjenja:
– sporočilo o vložitvi deklaracije (oseba iz polja 54 EUL pošlje podatke v slovenski
informacijski sistem);
– sporočilo o predložitvi blaga;
– sporočilo o zavrnitvi deklaracije (SICIS zazna, da deklaracija ne ustreza formalnim
pogojem);
– sporočilo o sprejemu deklaracije (sistem dodeli deklaraciji MRN);
– poročilo o vložitvi popravkov podatkov v carinski deklaraciji s strani deklaranta;
1/15

Carinska uprava RS, Generalni carinski urad
– sporočilo o sprejemu popravkov s strani carinskega urada;
– sporočilo o zavrnitvi posredovanih popravkov;
– sporočilo o pregledu in/ali odvzemu vzorcev – navede se čas pregleda;
– sporočilo o ugotovitvah kontrole;
– sporočilo o prepustitvi blaga;
– sporočilo o vložitvi zahtevka za razveljavitev deklaracije po sprejetju in pred prepustitvijo
blaga;
– sporočilo o zavrnitvi zahtevka za razveljavitev deklaracije;
– sporočilo o razveljavitvi deklaracije;
– sporočilo o zahtevani prepustitvi blaga.
6. Osnovne faze, v katerih se nahaja deklaracija v postopku carinjenja:
– VLOŽENO;
– NEVELJAVNO (deklaracija ni sprejeta, ker ne ustreza osnovnim zahtevam (pravilom in
pogojem in/ali poslovnim pravilom);
– SPREJETO;
– V KONTROLI (odločitev carinskega organa o preverjanju);
– NI PREPUŠČENO (v primeru ugotovitve večjih napak, ki preprečujejo prepustitev blaga);
– PREPUŠČENO (blago je prepuščeno v izbrani postopek, v primeru nastanka carinskega
dolga se ta samodejno vknjiži);
– V RAZVELJAVLJANJU (na zahtevo deklaranta ali po uradni dolžnosti);
– RAZVELJAVLJENO (deklaracija je razveljavljena);
– V MIROVANJU (deklaracija čaka na odločitev).
Vložitev carinske deklaracije
7. Deklarant vloži elektronsko deklaracijo za kateri koli postopek (izvoz, tranzit, sprostitev v
prost promet…) tako, da pošlje podatke v SICIS.
Dejanja po vložitvi deklaracije s strani deklaranta in pred sprejemom deklaracije s
strani carinskega organa
8. SICIS z avtomatsko obdelavo podatkov preveri, če podatki ustrezajo pravilom in pogojem.
Če ugotovi, da deklaracija ne vsebuje formalnih napak, se ta šteje za vloženo. SICIS
samodejno obvesti deklaranta, da je deklaracija uspešno vložena.
9. Če deklaracija ne ustreza pravilom in pogojem ter poslovnim pravilom, SICIS deklaracijo
zavrne in samodejno obvesti deklaranta, tako da mu pošlje sporočilo o zavrnitvi
deklaracije. V sporočilu so navedeni tudi razlogi za zavrnitev.
Sprejem carinske deklaracije
10. Veljavna carinska deklaracija, poslana v SICIS, je sprejeta takrat, ko sistem po prejetem
obvestilu o predložitvi blaga s strani deklaranta dodeli deklaraciji MRN.
11. Sprejem deklaracije poteka v okviru uradnega delovnega časa izpostave oziroma v skladu
z izdanim dovoljenjem za poenostavljen postopek.
2/15

Carinska uprava RS, Generalni carinski urad
Sprememba podatkov v carinski deklaraciji pred prepustitvijo blaga v postopek
12. Po sprejemu carinske deklaracije lahko deklarant v skladu s 65. členom CZ zahteva
spremembo podatkov v carinski deklaraciji. To stori tako, da pošlje v SICIS sporočilo o
vložitvi popravkov podatkov v carinski deklaraciji.
13. Sprememba podatkov v carinski deklaraciji v skladu s 65. členom CZ ni dovoljena v
naslednjih primerih:
– če bi se spremenjena deklaracija nanašala na drugo blago, kot je bilo prvotno zajeto v
deklaraciji. To so primeri, ko se blago napačno prijavi po svojih očitnih lastnostih – očitno
nepravilna (lažna) prijava;
– potem ko se deklarantu sporoči, da je bil odrejen pregled blaga;
– če carinski organ po sprejemu deklaracije ugotovi, da navedbe v deklaraciji niso točne;
– v primeru, da je bilo blago že prepuščeno.
14. Vsako sporočilo o vložitvi popravkov v carinski deklaraciji je samodejno obdelano v
SICIS. Če so spremenjeni podatki ustrezni, sistem pošlje deklarantu sporočilo o sprejemu
popravkov ali pa sporočilo o zavrnitvi popravkov.
Razveljavitev carinske deklaracije po sprejemu in pred prepustitvijo
15. Po sprejemu carinske deklaracije se lahko dovoli razveljavitev v skladu s 66. členom CZ le
v naslednjih primerih:
– če je deklarant šele po sprejemu deklaracije ugotovil, da je pomotoma in nenamerno
deklariral blago za določen carinski postopek;
– če obstajajo posebne okoliščine, zaradi katerih izpeljava deklariranega postopka ne bi bila
več upravičena (npr. vojne, nemiri, naravne nesreče, plačilna nezmožnost in podobno).
16. Deklarant vloži zahtevek za razveljavitev s sporočilom o vložitvi zahtevka za razveljavitev
deklaracije po sprejemu in pred prepustitvijo blaga v postopek. Hkrati v njem navede
razloge za razveljavitev.
17. O zahtevku se odloči v skladu s 66. členom CZ, in sicer takoj po njegovem prejemu.
18. Če se zahtevku o razveljavitvi ugodi, se deklarantu pošlje obvestilo o ugoditvi zahtevka za
razveljavitev. Deklaracija se postavi na status RAZVELJAVLJENO.
19. Če se zahtevku o razveljavitvi ne ugodi, se o zadevi izda sklep.
20. Razveljavitve carinske deklaracije v različnih postopkih so podrobneje urejene s posebnim
navodilom o razveljavitvi carinske deklaracije.
Preverjanje carinske deklaracije
21. Preverjanje carinske deklaracije lahko obsega preverjanje priloženih listin in pregled blaga,
vključno z odvzemom vzorcev. Odvzem vzorcev se izvaja v skladu z 242. do 246. členom
izvedbene uredbe.
3/15

Carinska uprava RS, Generalni carinski urad
22. Če SAT ali carinski delavec ne odredi preverjanja (ne listin ne blaga), se blago nemudoma
prepusti v zahtevani postopek. Deklarantu se pošlje sporočilo o prepustitvi blaga. Pri
poenostavljenem postopku hišnega carinjenja se sporočilo o prepustitvi blaga pošlje po
preteku časovnika (carinski delavec pa se lahko še pred pretekom časovnika odloči za
prepustitev blaga in pošlje sporočilo o prepustitvi).
23. Izpostave so dolžne stalno spremljati sprejete deklaracije. Izpostava določi carinske
delavce, ki po sprejemu deklaracij opravijo kontrolo deklaracij in na podlagi analize
tveganja z vpisom v SICIS določijo postavke, namen in vrsto carinske kontrole. Pri
odločitvi za carinsko kontrolo lahko kreirajo nov napotek ali se v primeru napotka SAT s
srednjim ali nizkim tveganjem odločijo, da se carinska kontrola ne bo izvedla, in v ta
namen vnesejo razlog v ustrezna polja SICIS. Deklaracije, ki so na podlagi napotka SAT
ali odločitve pristojnega carinskega delavca predmet preverjanja, se obravnavajo po
kronološkem redu sprejema deklaracij.
Pri vložitvi dopolnilne deklaracije za poenostavljen postopek se opravi preverjanje
podatkov v SAT. Napotki so vidni v deklaraciji in se lahko uporabljajo za naknadne
kontrole postopka in kot smernica za načrtovanje kontrol blaga v naslednjem obdobju.
Izpostavi kot nadzornemu organu na te napotke ni treba odgovarjati v deklaraciji.
24. Ne glede na določbe o preverjanju blaga, ki je predmet izvoznih nadomestil, se preverijo:
− vse carinske deklaracije, ki so bile na podlagi varstvenih in varnostnih pravil določene za
carinsko kontrolo;
− vse carinske deklaracije, ki so določene za preverjanje na podlagi SAT, z visoko stopnjo
tveganja;
− vse carinske deklaracije, ki so določene za preverjanje na podlagi SAT, s srednjo stopnjo
tveganja, če se na podlagi rezultatov lastnih dodatnih analiz carinskega delavca ugotovi, da
obstaja visoka stopnja tveganja iz napotka SAT, ali če se napotek SAT nanaša na eno
izmed prednostnih kontrolnih področij;
− vse carinske deklaracije, ki vsebujejo podatke o tveganju glede na prednostno kontrolno
področje na lokalnem, nacionalnem ali skupnostnem področju.
25. Pri odločitvi za preverjanje carinske deklaracije je treba upoštevati:
− prednostna kontrolna področja, ki so v nekem obdobju carinskih kontrol določena na ravni
Skupnosti, nacionalni ali lokalni ravni;
− napotke SAT;
− rezultate lastnih analiz tveganja (v okviru izpostave).
Delovni načrt oz. lokalna analiza tveganja ne sme povzročati nepotrebnih zastojev blaga,
zato je treba pri nesistemskih odločitvah upoštevati odstotek preverjanja, ki je glede na
izbrani carinski postopek še smotrn in dovoljen. Vsi pregledi nad priporočljivimi odstotki
se lahko izvedejo le na podlagi soglasja vodje izpostave ali na podlagi dejanskih
kazalnikov tveganja, ki jih je treba vnesti v polje ODLOČITEV ZA PREVERJANJE.
Preglednica priporočljivih deležev kontrole je v prilogi 1 tega navodila.
4/15

Carinska uprava RS, Generalni carinski urad
Za spremljanje izvajanja priporočenih deležev kontrole določi generalni direktor Carinske
uprave Republike Slovenije komisijo.
26. V SICIS, v zavihku SAT so vidne postavke, ki so predmet carinske kontrole, razlogi in
navodilo za izvedbo preverjanj. Kadar se carinski delavec samostojno odloči za carinsko
kontrolo, mora pred njeno izvedbo ročno kreirati profil tveganja, tako da vnese v SICIS
podatek o postavki, na katero se nanaša kontrola, razlog za kontrolo in kratek opis
tveganja.
Preverjanje deklaracije in dokumentov, ki so priloženi deklaraciji
27. Če je odrejen pregled listin, sistem pošlje deklarantu sporočilo o preverjanju. Deklarant po
prejemu sporočila o preverjanju dostavi izpostavi iztis deklaracije in priložene dokumente.
Sporočilo pa se ne pošlje, če zakonodaja tega ne dovoljuje (blago SKP), če carina izvaja
nenapovedano preverjanje ali če sistem ne podpira te funkcionalnosti.
28. Pri preverjanju usklajenosti listin mora carinski delavec preveriti, ali je opis blaga pravilno
prenesen iz komercialnih listin, in sicer:
– ali ustreza dejanskemu stanju;
– ali je količina blaga skladna s količino na spremnih dokumentih;
– ali se prijavljena država porekla ujema s priloženimi dokumenti;
– ali sta prijavljena vrednost in valuta skladni s podatki na spremljajočih listinah;
– ali so priložene vse listine iz polja 44 deklaracije.
29. Naslednja faza preverjanja podatkov je skladnost podatkov na deklaraciji s predpisi:
– ali je opis v polju 31 deklaracije skladen s poimenovanjem v polju 33 EUL prijavljene
tarifne oznake – preverjanje v KN in TARIC;
– ali so vpisane pravilne dodatne oznake TARIC;
– ali so vpisane predpisane oznake ipd.
30. Carinski delavec pri vsaki listini posebej preveri njeno verodostojnost in ustreznost vsebine
ter njeno skladnost z navedbami v carinski deklaraciji. Preveri tudi, če so izpolnjeni vsi
pogoji glede zahtevanega carinskega postopka in zahtevanih carinskih ugodnosti.
Preverjanje carinske deklaracije in listin obsega še preverjanje izpolnjevanja pogojev za
prednostno obravnavo (npr. carinske oprostitve) in uporabo pravilnih ukrepov trgovinske
politike. Od deklaranta lahko zahteva predložitev dodatnih listin, s katerimi preveri točnost
navedb v deklaraciji (68.a člen CZ).
31. Carinski delavec, ki je opravil preverjanje carinske deklaracije in predloženih listin, vpiše
v ustrezno črkovno polje EUL morebitno klavzulo o omejitvi razpolaganja z blagom
oziroma uporabo za določen namen. Po prepustitvi blaga v postopek se lahko na zahtevo
deklaranta iz sistema iztisne deklaracija z zaznamkom in se overi za potrebe drugih javnih
organov.
5/15

Carinska uprava RS, Generalni carinski urad
Pregled blaga
32. Pregled blaga se opravi na uradnih mestih in v času uradnih ur, ki so jih določili carinski
organi. Pregled blaga pa se lahko opravi tudi na dovoljenih lokacijah, ki so jih posamezni
carinski uradi odobrili v dovoljenju.
33. Carinski delavec, ki preverja carinsko deklaracijo, opravi pregled blaga na podlagi napotka
SAT ali pa se odloči za izvedbo carinske kontrole s pregledom blaga na podlagi dodatno
opravljene lastne analize tveganja.
Delovni načrt oz. lokalna analiza tveganja ne sme povzročati nepotrebnih zastojev blaga,
zato se pri nesistemskih odločitvah smiselno upošteva odstotek preverjanja v preglednici
priporočljivih deležev kontrole, ki je v prilogi 1 tega navodila.
34. Pri izvedbi pregleda blaga se izvede najmanj eno izmed naslednjih dejanj:
─ vizualno preverjanje oznak in napisov na tovorkih za kontrolo vrste in/ali porekla blaga;
─ kontrola vrste, značilnosti in/ali porekla blaga, po potrebi z odprtjem posameznih tovorkov
in pregleda blaga;
─ štetje in tehtanje celotne pošiljke ali dela pošiljke, ki je naključno izbrana za kontrolo
preverjanja količine;
─ odvzem vzorca;
─ preverjanje skladnosti blaga z navedbami v deklaraciji – identifikacija in ugotovitev
objektivnih lastnosti blaga;
─ vizualno preverjanje istovetnosti blaga v primeru, ko je blago v času uvoza ali ponovnega
izvoza v okviru enega izmed carinskih postopkov z ekonomskim učinkom.
35. Carinski delavec sme zahtevati, da je deklarant ali njegov zastopnik prisoten pri pregledu
blaga, da bi se tako olajšal pregled blaga ali odvzem vzorcev (drugi odstavek 69. člena
CZ). Deklarant ali druga oseba, ki jo je ta določil za udeležbo pri carinskem pregledu,
mora carinskemu delavcu nuditi vso potrebno pomoč, da bi se olajšal in omogočil pregled
blaga.
Če deklarant ali oseba, ki jo je ta pooblastil, ne nudi ustrezne pomoči pri pregledu blaga ali
odvzemu vzorcev, carinski delavec v soglasju z vodjo izmene zahteva od deklaranta, da
določi drugo osebo, ki bo nudila ustrezno pomoč (prvi odstavek 241. člena izvedbene
uredbe).
Če deklarant zavrne sodelovanje pri pregledu blaga ali ne pooblasti druge osebe, ki bi pri
carinskem pregledu nudila potrebno pomoč, carinski delavec ponovno ustno obvesti
deklaranta in mu določi rok, v katerem mora izpolniti svoje obveznosti. O tem naredi
uradni zaznamek v SICIS (rok za izpolnitev in razlog).
36. Če deklarant v določenem roku ne izpolni naložene obveznosti, se carinska deklaracija da
v status V MIROVANJU, kjer čaka na odločitev.
Vodja izmene lahko v tem primeru glede na okoliščine odloči:
– da se bo pregled blaga opustil in postopek zaključil brez pregleda blaga;
6/15

Carinska uprava RS, Generalni carinski urad
– da se bo pregled opravil po uradni poti na deklarantovo tveganje in stroške, pri čemer se
lahko vključijo zunanji strokovnjaki v skladu z drugim pododstavkom drugega odstavka in
tretjim odstavkom 241. člena izvedbene uredbe. Če postopka ni mogoče zaključiti, se ob
upoštevanju rokov iz 49. člena CZ in glede na vrsto blaga to lahko tudi odvzame in proda v
skladu s 75. členom CZ;
– da šteje carinski organ to deklaracijo za razveljavljeno v skladu s četrtim odstavkom 241.
člena izvedbene uredbe. V tem primeru se opravi razveljavitev v SICIS in deklaracija dobi
status RAZVELJAVLJENO, deklarantu pa se pošlje sporočilo o razveljavitvi deklaracije.
V vseh navedenih primerih se mora navesti v SICIS v polja za vpis ugotovitev kontrole
razlog za razveljavitev deklaracije: pregled blaga ni bil opravljen ali postopek ni bil
zaključen. Začnejo se izvajati ukrepi v skladu s 75. členom CZ.
37. Če se blago ne nahaja na kraju, kjer bi se zaradi izvedbe postopka moralo nahajati, je treba
najprej opraviti poizvedbe, kje se blago nahaja. V primeru, ko se ugotovi, da se blago ne
nahaja na kraju, kjer bi se moralo, in je bilo dano v nedovoljeno rabo ali uporabo, je treba
ugotoviti, na podlagi katere določbe CZ je nastal carinski dolg. Če se ugotovi, da gre za
nezakonito odstranitev blaga, zavezanega uvoznim dajatvam izpod carinskega nadzora v
skladu s členom 203 CZ, se o tem sestavi zapisnik, carinski dolg pa se obračuna z odločbo
v upravnem postopku. V skladu z 866. členom izvedbene uredbe se to blago šteje za
sproščeno v prost promet in zanj ni potrebna carinska deklaracija, zato se carinska
deklaracija po uradni dolžnosti istočasno z izdajo odločbe razveljavi. V sistemu je
deklaracija na statusu RAZVELJAVLJENO v opombah je napisan razlog za razveljavitev
in št. odločbe, deklarant pa je o tem obveščen s sporočilom o razveljavitvi deklaracije.
Ugotavljanje količine in lastnosti blaga
38. Pregled blaga se izvede zaradi primerjanja blaga med prijavljenim stanjem blaga v carinski
deklaraciji in dejanskim stanjem blaga glede na:
− količino blaga (predstavlja podlago za določitev dajatev glede na enoto mere in uporabo
količinskih omejitev);
− lastnosti in sestavo blaga (predstavlja podlago za uvrstitev v KN, določitev dajatev glede
na sestavo in vrednost »ad valorem« ter uporabo vrednostnih omejitev in uporabo
predpisov o prepovedih in omejitvah).
39. Pri ugotavljanju količine blaga mora carinik ugotoviti količino blaga v tisti enoti mere, ki
je podlaga za obračun dajatev oziroma uporabo količinskih omejitev. Če je npr. predpisana
posebna dajatev na kg, se količina blaga ugotavlja v tej enoti mere; če je predpisana za
liter, se ugotavlja količina blaga v litrih, čeprav je treba istočasno ugotoviti tudi težo blaga.
Carinik mora pri ugotavljanju količine uporabljati merilna sredstva, ki so zanesljiva;
tehtnice in druga merilna sredstva morajo biti inšpekcijsko pregledana in imeti ustrezen žig
ali nalepko. Pri ugotavljanju količine blaga, ki je po svojih lastnostih higroskopično ali se
suši, mora biti to glede na vremenske in klimatske razmere upoštevano. Prav tako je treba
upoštevati razlike, ki nastanejo, ker blago spreminja volumen glede na temperaturo.
7/15

Carinska uprava RS, Generalni carinski urad
40. Ugotovitve morajo prikazati dejansko stanje in biti nedvoumno zapisane. V primeru
ugotovljenih nepravilnostih se izda zapisnik o ugotovitvah preverjanja deklaracije, ki mora
poleg splošnih podatkov vsebovati še naslednje:
− kje se je pregled izvajal;
− kdo je izvajal pregled (carinik, za pregled zaprošeno podjetje, izvedenec);
− udeležba deklaranta ali njegovega pooblaščenca;
− katera merilna sredstva so bila uporabljena (njihovo stanje);
− katera odstopanja so bila upoštevana in zakaj (navedba metroloških vzrokov);
− dejansko ugotovljena količina, ki je podlaga za obračun dajatev.
41. Carinski delavec ugotavlja lastnosti blaga predvsem z vizualnim pregledom blaga, pri
čemer upošteva vse tiste značilnosti in lastnosti blaga, ki so za neko blago ali transakcijo
značilne, in še zlasti vse tiste lastnosti in značilnosti, ki jih pravila o uvrščanju v carinsko
tarifo ali pravila o carinski vrednosti posebej opredeljujejo. V nekaterih primerih (določeno
blago iz 4., 17., 18., 19., 20., 21. in 33. poglavja) mora carinski delavec preveriti tudi
sestavo (odstotek mlečnih maščob, mlečnih proteinov, škroba/glukoze,
saharoze/invertnega sladkorja/izoglukoze) blaga. To preveri tako, da primerja podatke,
vpisane v deklaraciji, s podatki, ki so na recepturi izdelka. Za tovrstno blago se običajno
zahteva ustrezna receptura, ki se priloži k deklaraciji. V primeru, da deklarant z recepturo
ne razpolaga oziroma mu je dobavitelj ne želi dostaviti, mora predložiti vsaj podatek o
odstotku mlečnih maščob, mlečnih proteinov, škroba/glukoze, saharoze/invertnega
sladkorja/izoglukoze, saj deklaracije drugače ni mogoče izpolniti in ni mogoče izračunati
dajatev. Če carinski delavec posumi o verodostojnosti recepture izdelka oziroma drugih
podatkov o sestavi, odvzame vzorec, ki se pošlje v kemično analizo. Dobljeni rezultati
kemične analize se primerjajo z recepturo, ki je bila priložena deklaraciji ob njeni vložitvi.
42. Če carinski delavec ne more ugotoviti lastnosti blaga z vizualnim pregledom, vzorec blaga
pa fizično ne more biti odvzet, ker gre za stroj, aparat, napravo ipd., zahteva tehnična
pojasnila, skice, prospekte ipd., pri čemer postopa na naslednji način:
• opravi pregled stroja, primerja identifikacijo s podatki na računu in drugih listinah;
• pregleda prospekte oziroma načrte s potrebnimi informacijami za določitev narave blaga:
─ preveri, ali se ti dokumenti nanašajo na blago, opisano na računu, in na pregledano blago
(ima iste identifikacijske oznake vrste, tipa, isto kataloško številko ipd.), ter na dokumentih
vidno označi, kateri deli dokumentov se nanašajo na obravnavano blago;
─ preveri, ali prospekti, katalogi ipd. vsebujejo vse potrebne informacije za preverjanje
uvrstitve v kombinirano nomenklaturo glede na poimenovanje prijavljene tarifne oznake.
Ugotovitve pregleda in podatke o zahtevanih dodatnih dokumentih (ki niso vpisani v polje
44 EUL), prospektih, katalogih, tehničnih podatkih je treba vpisati v SICIS, v polje
UGOTOVITVE KONTROLE.
Zapisu o prejemu dokumentacije, ki je potrebna za naknadno dokončno ugotovitev
lastnosti stroja oziroma naprave, se poleg zapisnika o pregledu stroja ali naprave z
ugotovitvami oziroma zaznamka o tem v zapisniku o odvzemu vzorca priloži še mnenje o
uvrstitvi v KN, ki ga pripravi delavec, ki opravi preverjanje. Če delavec ne more sam
uvrstiti blaga v KN, pripravi mnenje strokovna skupina za uvrščanje blaga v KN v
carinskem uradu.
8/15

Carinska uprava RS, Generalni carinski urad
Na podlagi vizualno ugotovljenih lastnosti blaga se z uporabo tehničnih standardov,
normativov in pojmov določi vrsta blaga, nato pa se to blago z uporabo splošnih pravil za
razlago KN (temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature) uvrsti v carinsko
tarifo, pri čemer si je treba pomagati tudi s pojasnjevalnimi opombami HS in KN. Lastnost
blaga mora biti določno opredeljena glede na stanje v času in kraju carinskega pregleda in
ne po njegovem bodočem namenu. Subjektivna (osebna) razlaga namena uporabe blaga ni
dopustna.
Odvzem vzorcev
43. Če se lahko pravilna lastnost ali sestava blaga ugotovi le na podlagi analize ali preiskave
vzorca blaga, je treba odvzeti vzorce za analizo v skladu z 242. do 246. členom izvedbene
uredbe.
Pri odvzemu vzorcev se upošteva ekonomičnost vodenja carinskega postopka, kar pomeni,
da se vzorci za pošiljke blaga zanemarljive vrednosti praviloma ne odvzamejo.
44. Zapisnik o odvzemu vzorca je v elektronski obliki. Vzorec spremlja iztis zapisnika.
Če je na fakturi več vrst različnega blaga, v deklaraciji pa je navedena samo ena tarifna
oznaka, se mora pri odvzemu vzorca navesti ime konkretnega blaga, ki je vzeto za analizo.
Zapisnik je vezan samo na eno trgovsko ime blaga. Če se odvzame več vzorcev blaga, se
izdela zapisnik za vsak vzorec posebej.
Pri izpolnjevanju zapisnika je pomembna rubrika »Razlog za zahtevanje mnenja«, saj
vanjo carinski delavec vpiše namen odvzema vzorca (sum o nepravilni uvrstitvi, SKP,
blago, zavezano kmetijski komponenti – EA, drugi razlogi).
Zapisniku se priložijo ustrezni spremni dokumenti carinske deklaracije, ki pojasnjujejo
vrsto blaga, njegovo naravo, količino in tehnične karakteristike.
V zapisniku se navede, ali deklarant zahteva, da se mu odvzeti vzorec po končanem
postopku vrne.
Za vzorce blaga, ki se uvrščajo v skupine nevarnih snovi, mora biti zapisniku o odvzemu
vzorca, ki je namenjen Generalnemu carinskemu uradu, priložen izvod varnostnega lista.
Zaradi zagotovitve istovetnosti carinski delavec ustrezno označi vsak odvzeti vzorec,
vključno z namestitvijo carinskih oznak, kot sta pečat ali carinska zalivka.
En vzorec blaga s pripadajočo dokumentacijo se pošlje Generalnemu carinskemu uradu,
drugi vzorec blaga pa se shrani v prostorih carinskega urada.
9/15

Carinska uprava RS, Generalni carinski urad
Količina odvzetih vzorcev
45. Carinski delavec praviloma vzame vsaj dva reprezentativna vzorca, lahko pa še tretjega za
stranko – na osnovi njenega zahtevka.
V prilogi 2 so navedene vrste vzorca in najmanjša količina.
Če je blago pakirano v obliki za prodajo na drobno, se vzame toliko kosov pakiranja za
prodajo na drobno, da se doseže ustrezna masa oz. količina.
Če okoliščine posameznega primera to dopuščajo ali zahtevajo, se lahko po predhodnem
posvetovanju z laboratorijem odvzamejo tudi manjše ali večje količine glede na količine,
navedene v preglednici. Če je v primeru blaga v zvitkih, listih, ploščah in podobno odvzeta
manjša količina, se v zapisniku izrecno navedejo tudi originalne dimenzije blaga.
Stroji oziroma naprave se lahko ponazorijo še s prospekti, načrti, skicami, fotografijami ali
z drugimi pisnimi dokumenti, ki vsebujejo potrebne informacije za določitev narave blaga.
46. Carinski delavec ne odvzame vzorca samostojno pri prehrambenih proizvodih, ki so v
razsutem stanju oz. pakirani na veliko (npr. mleko v cisternah, maslo v blokih z maso nad
1 kg, moka, zdrob in žito v cisternah ipd.). Svetujemo, da vzorec odvzame strokovno
usposobljen predstavnik podjetja pod neposrednim nadzorom carinskega delavca.
Vzorca tudi ne odvzame samostojno, kadar vzorec zaradi narave blaga ni bil odvzet pri
pregledu (nevarna snov, aseptično pakirano blago …), ampak naknadno v podjetju. V tem
primeru mora biti pri odvzemu obvezno prisoten carinski delavec.
Ravnanje z odvzetimi vzorci
47. Vzorci, ki so hitro pokvarljivi (npr. mleko in mlečni izdelki, sveže meso, vrtnine, sadje
ipd.), se morajo obvezno shranjevati v hladilnikih ali zamrzovalnikih. Transport takega
blaga do carinskega laboratorija mora potekati v posebnih hladilnih torbah. Zagotovljena
mora biti tako imenovana »hladna veriga«, kar pomeni, da mora vzorec, ki je ohlajen ali
zamrznjen, ostati v takem stanju do začetka analize.
V primeru odvzema zamrznjenih ali hlajenih vzorcev se morajo ti dostaviti v carinski
laboratorij najkasneje do četrtka.
Ravnanje z vzorci po opravljeni analizi
48. Odvzeti vzorci se, razen če se pri analizi ali natančnem pregledu uničijo, vrnejo deklarantu
na njegovo zahtevo in stroške, ko so izčrpana vsa pravna sredstva, ki jih ima deklarant na
razpolago zoper odločbo carinskega organa. Vzorce vrne carinski organ, ki je vodil
postopek.
Vzorce, za katere deklarant ni zahteval, da se mu vrnejo, lahko carinski organi po
zaključenem postopku uničijo ali shranijo.
10/15

Carinska uprava RS, Generalni carinski urad
Kadar gre za vzorce, ki so nevarni za okolje ali so strupeni, lahko carinski organ zahteva,
da jih deklarant prevzame in poskrbi za njihovo uničenje. Če jih deklarant ne prevzame, se
dostavijo Generalnemu carinskemu uradu, laboratoriju.
Ugotavljanje vrednosti
49. Ugotavljanje lastnosti blaga glede na carinsko vrednost zajema predvsem primerjanje
dejanske kvalitete in količine blaga, ki sta izraženi v ceni za blago, s prijavljeno carinsko
vrednostjo. Ugotavljajo se predvsem lastnosti, ki specifično določajo vrednost blaga, zlasti
tiste, ki očitno odstopajo od običajne fakturne vrednosti ali tržne vrednosti oziroma od
običajnega načina vrednotenja na trgu. Izhajajo lahko predvsem iz:
– oblike transakcij glede na vrsto blaga (borzno blago, zelenjava, odpadki);
– ugodnejše prijave blaga zaradi poškodovanosti (tudi poškodbe pod carinskim nadzorom);
– vrednosti blaga glede na vrsto carinskega postopka (predelava pod carinskim nadzorom,
začasni izvoz na oplemenitenje, aktivno oplemenitenje).
Po določitvi količine blaga, tarifne oznake in carinske vrednosti se glede na odreditev
pregleda ali (če okoliščine to narekujejo) opravijo dodatne kontrole:
– porekla blaga (kontrole se izvedejo po pravilih o poreklu);
– tarifnih in netarifnih kvot (količinskih in vrednostnih);
– drugih carinskih ugodnosti in olajšav, ki so vezane na blago;
– prepovedi in omejitev, ki veljajo za blago;
– drugih ukrepov zunanjetrgovinske politike.
Ugotovitev o izpolnjevanju pogojev za izbrani postopek ali carinsko ugodnost
50. Če se pri preverjanju carinske deklaracije ugotovi, da blago ne izpolnjuje pogojev za
zahtevano prednostno obravnavo (npr. carinsko oprostitev), se določi znesek carinskega
dolga, kot da ugodnost ni bila zahtevana. V primeru, da veljajo za prepustitev blaga
posebni predpisi, ki zahtevajo dovoljenja, ali veljajo druge prepovedi in omejitve, se
ugotovi, katera dovoljenja je treba predložiti in katere zahteve morajo biti izpolnjene, da bi
se blago lahko prepustilo. Take ugotovitve se v zapisniku (sporočilu REZULTATI
KONTROLE) natančno utemeljijo.
Rezultati kontrole
51. Če se carinska deklaracija preveri, se rezultati preverjanja carinske deklaracije in pregleda
blaga vnesejo v SICIS, v polje REZULTATI KONTROLE. Za vsak posamezen napotek je
treba vnesti poseben rezultat ugotovitev. Če se isti napotek pojavi v različnih postavkah, se
lahko rezultat kontrole za vse postavke vnese le pri eni izmed postavk z istim napotkom
(ista šifra kontrole). Če je bilo pri kateri izmed postavk, pri kateri se je pojavil isti napotek,
ugotovljeno različno odstopanje, se za vsako postavko, pri kateri je bilo ugotovljeno
drugačno odstopanje, vnese dejanski rezultat ugotovitve kontrole.
V polje REZULTAT KONTROLE se vnesejo naslednji podatki:
– oznaka pregleda – izbere se ena izmed vrednosti iz spustnega seznama;
– učinkovitost – izbere se v primeru ugotovljenega odstopanja ali nepravilnosti;
11/15

Carinska uprava RS, Generalni carinski urad
– ugotovitev – vpiše se tekstovna ugotovitev carinske kontrole ali razlog za neizvajanje
carinske kontrole v primeru, da se carinski delavec kljub napotku sat ne odloči za izvedbo
carinske kontrole;
– posledice – izbere se ena izmed vrednosti iz spustnega seznama v primeru ugotovljenih
nepravilnosti;
– rezultat kontrole – izbere se ena izmed vrednosti iz spustnega seznama.
V primeru, da se carinski delavec, kljub napotku SAT, ne odloči za carinsko kontrolo, mora
v polje »Ugotovitev« obvezno vnesti razlog za neizvedbo carinske kontrole. Če je bilo
preverjanje opravljeno z delnim pregledom blaga, je treba navesti tudi dele blaga ali
tovorke, ki so bili pregledani, in za katero blago veljajo rezultati preverjanja (za vse blago
ali del blaga). Navede se tudi, če deklarant oz. njegov zastopnik ni bil prisoten pri pregledu
blaga. Če rezultati preverjanja pokažejo usklajenost podatkov carinske deklaracije z
dejanskim stanjem, se vnese zaznamek »USKLAJENO«.
Ugotovitve kontrole
52. Če se pri preverjanju deklaracije ugotovijo drugačne podlage za določitev uvoznih oziroma
izvoznih dajatev, izvoznih nadomestil, ali če se ugotovi, da veljajo za blago prepovedi in
omejitve ali drugi ukrepi trgovinske politike, glede na katere deklarant blaga ni pravilno
deklariral, carinski delavec te ugotovitve navede. Navedejo se vse okoliščine preverjanja in
oseba, ki je s strani deklaranta sodelovala pri carinskem pregledu, oziroma dejstvo, da ta
pri pregledu blaga ni bila prisotna. Pošlje se sporočilo o ugotovitvah kontrole (sporočilo
REZULTAT KONTROLE).
53. Smiselno enako se ravna v primeru odvzema vzorcev, pri čemer se v zapisniku o
ugotovitvah obvezno navedejo tudi rezultati analize, ki jih je opravil carinski ali drug
pristojen laboratorij.
54. Izpostava po rezultatih analize glede odvzetih vzorcev vnese rezultat preverjanja v SICIS,
v polje REZULTAT KONTROLE za zadevno deklaracijo.
Postopanje po seznanitvi z ugotovitvami kontrole
55. Če se deklarant z ugotovitvami strinja, pošlje elektronsko sporočilo s spremenjenimi
podatki, sistem podatke ponovno preveri in carinski delavec spremembe potrdi. Carinski
organ lahko dovoli oziroma zahteva, da se popravki opravijo tako, da deklarant v skladu s
204. členom izvedbene uredbe pošlje novo deklaracijo, ki nadomesti prvotno. V tem
primeru se za datum, ki je odločilen za določitev dajatev in uporabo drugih predpisov, šteje
datum prejema prvotne deklaracije.
56. Kadar se deklarant z ugotovitvami iz prejšnje točke ne strinja, lahko v roku osmih dni od
dneva seznanitve pošlje sporočilo o zahtevani prepustitvi (če sistem ne podpira te
funkcionalnosti, lahko sporoči tudi po e-pošti, faksu, papirno), s čimer obvesti izpostavo,
da se z ugotovitvami ne strinja. Izpostava nemudoma pošlje celotno dokumentacijo
oddelku za upravni postopek. Deklaracija ostane v stanju V MIROVANJU do končne
12/15

Carinska uprava RS, Generalni carinski urad
odločitve oziroma do izdaje odločbe v upravnem postopku. Blago ostane pod carinskim
nadzorom do zaključka postopka.
Prepustitev blaga
57. Carinski delavec, ki je preveril carinsko deklaracijo oziroma pregledal blago, pred
prepustitvijo blaga sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev istovetnosti blaga, če je to
potrebno zaradi izvedbe nadaljnjega postopka.
58. Če je bila carinska deklaracija preverjena, blago prepusti carinski delavec, ki je preveril
deklaracijo in priložene listine oziroma opravil pregled blaga. Blago prepusti takoj, ko so
izpolnjeni pogoji za prepustitev blaga: deklaracijo da na status PREPUŠČENO, sistem pa
deklarantu pošlje sporočilo o prepustitvi blaga. Pri poenostavljenem postopku hišnega
carinjenja se sporočilo o prepustitvi pošlje po preteku časovnika (carinski delavec pa se
lahko še pred pretekom časovnika odloči za prepustitev blaga in pošlje sporočilo o
prepustitvi).
Postopanje v primerih, ko blaga ni dovoljeno prepustiti
59. Prepustitev blaga v skladu s 75. členom CZ ni dovoljena:
a) če pregleda blaga ni bilo mogoče začeti ali nadaljevati v roku, ki ga je določil carinski
organ, zaradi razlogov na strani deklaranta;
b) če niso predloženi potrebni dokumenti za odobritev izbranega carinskega postopka;
c) če je treba plačati ali zavarovati carinski dolg, pa ta ni plačan ali ustrezno zavarovan;
d) če za blago veljajo prepovedi in omejitve, ki preprečujejo izvedbo zahtevanega postopka;
e) če carinski organ ne more ugotoviti, ali je blago predmet kakršnih koli prepovedi ali
omejitev, dokler niso znani rezultati preverjanja (npr. rezultati analize blaga v
laboratoriju).
Samo v primerih pri točkah b) in c) se praviloma določi desetdnevni rok za odpravo
vzrokov, ki preprečujejo prepustitev. O deklaracijah, po katerih blaga ni mogoče prepustiti
tudi po izteku tega roka, se obvesti vodja izpostave, ki opravi nadaljnje potrebne postopke
za premestitev in prodajo blaga. V sistemu se da deklaracija na status V MIROVANJU.
60. Če je bilo deklarantu naloženo, da v določenem roku predloži ustrezne dokumente, da bi se
blago lahko prepustilo, a deklarant tega ne stori, se carinska deklaracija šteje za neveljavno
in se razveljavi (drugi odstavek 250. člena izvedbene uredbe). V tem primeru se deklarantu
pošlje sporočilo o razveljavitvi deklaracije in deklaracija dobi v sistemu status
RAZVELJAVLJENO. Neskupnostno blago mora ostati pod carinskim nadzorom.
61. Če znesek carinskega dolga ni plačan ali ustrezno zavarovanje carinskega dolga ni
predloženo v določenem roku, se izvedejo pripravljalna dejanja za odvzem in prodajo
blaga v skladu s 75. členom CZ. Deklarantu se lahko razveljavitev carinske deklaracije
dovoli ob upoštevanju tretjega odstavka 66. člena oziroma 182. člena CZ, če so za to
izpolnjeni pogoji. Če tudi v času, ki ga je carinski organ porabil za pripravljalna dejanja,
potrebna za prodajo zadevnega blaga, niso odpravljene ovire, ki preprečujejo prepustitev
blaga, se blago lahko proda v skladu s predpisi, ki urejajo prodajo neskupnostnega blaga.
13/15

Carinska uprava RS, Generalni carinski urad
Blago se lahko na stroške in odgovornost deklaranta premesti na drug kraj, kjer je mogoče
izvajati učinkovit nadzor nad blagom.
Vknjižba zneska carinskega dolga
62. Znesek ugotovljenih dajatev se s prepustitvijo blaga vknjiži samodejno. Znesek dajatev, ki
je bil prijavljen v carinski deklaraciji, se vknjiži glede na podatke, ki jih je navedel
deklarant v carinski deklaraciji in jih je potrdil carinski organ v času prepustitve blaga.
Zavarovanje morebitnega carinskega dolga
63. Zavarovanje morebitnega dolga v podrobnostih opisuje posebno navodilo o zavarovanju
morebitnega carinskega dolga, ki se smiselno uporablja tudi pri izvajanju elektronskega
carinjenja blaga.
Sporočilo zneska carinskega dolga
64. Znesek dajatev, obračunan v carinski deklaraciji, ki jo je carinski organ sprejel, se skladno
z 62. členom ZICPES šteje za sporočenega v trenutku prepustitve blaga – trenutek
prepustitve je naveden v sporočilu o prepustitvi blaga, ki ga prejme deklarant.
Plačilo zneska carinskega dolga
65. Znesek dajatev, ki je bil sporočen deklarantu, mora biti plačan v desetih dneh od dneva
prepustitve, razen če je bil odobren odlog plačila dajatev.
66. Odlog plačila dajatev mora biti posebej dovoljen, in sicer v okviru izdaje dovoljenja za
izvajanje poenostavitev carinskih postopkov ali pa s posebnim dovoljenjem. Odlog plačila
mora biti naveden v carinski deklaraciji.
Uporaba rezervnega postopka v primeru izpada sistema
67. V primeru izpada SICIS dežurna služba za vzdrževanje SICIS obvesti o tem deklarante in
javnost preko interneta. Če bi izpad SICIS lahko povzročil večje zastoje, se dovoli vložitev
pisne carinske deklaracije. Postopa se skladno z navodilom št. 13/2004.
68. V primeru izpada sistema na strani deklaranta, le-ta zaprosi carinski organ za uporabo
pisne deklaracije. V utemeljenih primerih mu carinski organ uporabo pisne carinske
deklaracije odobri in carinjenje poteka v skladu z navodilom št. 13/2004. Izpostava poskrbi
za vnos podatkov v SICIS.
Arhiviranje
69. Če deklarant posluje s carino v elektronski obliki, mora poskrbeti za pravilno, z
zakonodajo skladno elektronsko arhiviranje deklaracij in arhiviranje spremljajočih
dokumentov.
14/15

Carinska uprava RS, Generalni carinski urad
70. Carinski organ arhivira vse papirne dokumente, ki so bili predmet kontrole. Če so bile
priloge dostavljene na izpostavo, se arhivirajo skupaj s iztisom deklaracije. Ostale
deklaracije carinski organ arhivira le v elektronski obliki.
Vse dokumente, ki spremljajo deklaracijo in niso bili predmet kontrole carinskega organa,
mora skladno z 200. členom izvedbene uredbe hraniti deklarant oziroma udeleženec v
carinskem postopku.
71. Elektronske deklaracije se arhivirajo skladno z zakonskimi določili o elektronskem
arhiviranju.
Prehodne določbe
72. To navodilo se začne uporabljati 11. 4. 2008, in sicer za vse postopke, za katere je vložena
elektronska deklaracija.
73. Navodilo o izvajanju postopka carinjenja blaga, št. 13/2004, se uporablja za postopanje s
papirno deklaracijo do uvedbe elektronskega uvoznega sistema carinjenja.
Številka: 424-57/2008-2
Datum: 7. 4. 2008
Rajko Skubic
generalni direktor
(podpisano)
Prilogi:
1. Priporočeni deleži kontrol po postopkih
2. Vrste vzorcev in najmanjša masa oz. količina
15/15