Å tevilka 5, avgust 2005 - Carinska uprava Republike Slovenije

l Glasilo Carinske uprave Republike Slovenije l avgust 2005 l številka 5 l 

Carinska izpostava Piran 

Prvi projekt primerjalne analize 

Vizija e-carine in večletni strateški načrt 

MMP Gruškovje tudi uradno odprt 

Igre športnih društev – Istra 2005 

Sindikat carinikov Slovenije – 

Intervju z Dušanom Miščevićem

[CARINA.SI] > > > > 

[IZ VSEBINE] 

Carina.si 

Interno glasilo Carinske uprave RS 

Izdaja 

Ministrstvo za finance, 

Carinska uprava RS 

Generalni carinski urad 

Šmartinska 55, Ljubljana 

Uredniški odbor 

Franc Košir 

Viljem Belovič 

Brane Gregorič 

Milan Bogatič 

Stanislav Mikuž 

Milan Jarnovič 

Helena Brudar 

Glavna urednica 

Helena Brudar 

Lektoriranje 

Mira Anžur 

Fotografije – naslovnica 

in zadnja stran 

Zoran Vučinič 

Oblikovanje 

Sonja Eržen, univ.dipl.ing.arh., 

Birografika Bori d.o.o. 

Grafična priprava in tisk 

Birografika Bori d.o.o. 

Naklada 

2000 izvodov 

Ponatis delov ali celotne 

publikacije ni dovoljen brez 

pisnega pristanka izdajatelja. 

Uporaba in objava posameznih 

prispevkov je dovoljena le z 

navedbo vira. 

ISSN 1581-8829 

Foto: Zoran Vučinič 

Prvi projekt primerjalne 

analize slovenske carinske 

službe 

Vizija e-carine in večletni strateški načrt 



Aktivnosti Sindikata carinikov Slovenije – 

Intervju z Dušanom Miščevićem 

Vsem bralcem želimo zanimivo 

branje in čim daljše poletje! 

Uredništvo 

Foto: Helena Brudar 

Foto: Zoran Vučinič

[IZ STROKE] 

Prvi projekt primerjalne analize 

slovenske carinske službe 

Slovenska carinska služba že vrsto let dejavno sodeluje v 

različnih aktivnostih v okviru programa Carina, ki jo financira 

Evropska komisija. V preteklem obdobju so se naši delavci 

najpogosteje udeleževali različnih seminarjev, sestankov in 

izmenjav uradnikov, julija lani pa je Komisija odobrila projekt 

primerjalne analize s področja tradicionalnih lastnih sredstev 

Skupnosti, v katerem sodelujejo nemška, češka in prvič 

slovenska carinska uprava. 

Primerjalna analiza – kaj je to? 

Projekt primerjalne analize (ang. benchmarking) je aktivnost, 

ki običajno traja šest mesecev ali več. V tem obdobju 

udeleženci v projektu analizirajo postopke in delovne metode 

v vsaki sodelujoči državi članici in določijo najboljše prakse. 

Določitev najboljših praks je namenjena tako sodelujočim 

državam članicam kot tudi vsem ostalim, da na podlagi 

preizkušenih in dokazano najboljših praks odkrijejo možnosti 

za izboljšanje svojih postopkov. Proces določanja najboljših 

praks je izjemna priložnost za učenje, udeleženci pridobijo 

neprecenljiv vir informacij in idej za izboljšanje in večjo 

učinkovitost dela doma. 

Praktičen potek projekta primerjalne analize 

Pobudo za projekt primerjalne analize lahko država članica 

posreduje Komisiji samo preko osebe, ki je določena za 

nacionalno kontaktno točko (v naši službi je ta oseba 

Tadej Jeras). Če predlagano delovno področje Komisiji 

ustreza in je zadovoljna s pripravo projekta, odobri projekt. 

Predhodno država pobudnica povabi k sodelovanju 

druge države članice (izjemoma tudi tretje države ali 

poslovne partnerje). Po odobritvi projekta sledi začetni 

sestanek, kjer se sodelujoči dogovorijo o načinu dela in 

vsebini končnega poročila. Sledijo obiski na terenu v vseh 

sodelujočih državah, kjer se dejansko pregledajo obstoječi 

delovni postopki v praksi in odgovori na vsa zastavljena 

vprašanja. Na končnem sestanku se obravnava osnutek 

končnega poročila, ki ga Komisija na koncu projekta tudi 

objavi. Med vsemi sestanki pa je seveda veliko »papirnega« 

dela, saj mora vsak udeleženec primerjati obravnavane 

postopke in izdelati predloge za najboljše prakse. 

Tradicionalna lastna sredstva Skupnosti 

(TLS) – postopek obračuna, knjiženja, 

izterjave in odvajanja TLS Komisiji 

V projekt primerjalne analize pod zgoraj navedenim 

naslovom sva bili na podlagi vabila nemške carinske uprave 

vključeni kot nacionalni strokovnjakinji Mateja Rejec in 

Marta Mihelin iz Sektorja za finance in nabavo. Da bi v 

vseh treh državah uporabili pri analizi postopkov in področij 

dela enak pristop, je bil vnaprej pripravljen katalog vprašanj. 

CARINA.SI | 1

[IZ STROKE] > > > > 

Opisani postopki so bili v vseh državah predstavljeni tudi 

na praktičnih primerih. Praktična predstavitev v Sloveniji je 

potekala v Carinskem uradu Koper. Zanimali so nas predvsem 

postopki, ki sledijo obračunu oziroma določitvi carinskega 

dolga, npr. sporočanje dolga dolžniku, sistem odloga 

plačila, izterjava, organizacija gotovinskega in negotovinskega 

plačevanja dajatev, postopek zapiranja terjatev s plačili, 

knjiženje terjatev TLS, poročanje in plačevanje Komisiji, organizacija 

in razdelitev dela med organizacijskimi enotami, 

pretok in identifikacija dokumentov itd. Projekt je trenutno 

v zaključni fazi, saj je potrebno končno poročilo s predlogi 

najboljših praks samo še posredovati Komisiji. 

Obe udeleženki sva imeli odlično priložnost pridobiti zelo 

podrobne in za naju dragocene informacije od najboljših 

strokovnjakov s tega področja v Nemčiji in na Češkem. 

Obravnavano področje je namreč v vseh državah članicah 

pretežno regulirano z nacionalnimi predpisi, zato se ne izvaja 

tako enotno kot carinski postopki po evropskih predpisih. 

Vsem, ki boste v naši službi imeli možnost sodelovati 

v takem projektu ali pa boste celo njegov pobudnik, ga 

toplo svetujeva. Tudi neformalni stiki, ki se spletejo med 

udeleženci z enakih delovnih področij, so zelo koristni pri 

nadaljnjem delu. 

Marta Mihelin, GCU 

Foto: Helena Brudar 

@ 

Spremembe Carinskega zakonika in 

bodoča revizija Carinskega zakonika 

– vpliv na vsakdanjo prakso 

Od 1. januarja 1994 uporabljajoči se Carinski zakonik 1 je 

bil sad dolgoletnega usklajevanja postopkov držav tedanjih 

članic, rezultat pa je bil tudi ta, da je vsaka država vnesla 

v zakonik nekaj svoje dotedanje prakse. Carinski zakonik 

primarno ureja »papirno poslovanje«, saj skoraj ni določb 

o brezpapirnem poslovanju. Kolikor je zakonik napredek 

Vizija e-carine 

in večletni strateški načrt 

glede na prejšnje stanje, ko je bilo carinsko pravo urejeno z 

množico uredb, pa je z vidika sodobnega poslovanja zaostal 

za možnostmi, ki so se pokazale z uvedbo računalniško 

podprtih programov carinjenja. Resolucija Sveta 2 o enostavnem 

in brezpapirnem poslovanju med carino in gospodarstvom 

je spodbudila Komisijo skupaj z državami 

članicami k pripravi večletnega strateškega načrta e-carine 

(MASP), ki vključuje tako projekt priprave pravnih podlag 

kot operativni projekt razvoja in uvedbe računalniško podprtih 

sistemov poslovanja s carino. 

1 Uredba 2913/1992. 

2 COM (2003)452/24.4.2003, UL C 305/2003. 

2 | CARINA.SI

[IZ STROKE] 

Vizija e-carine je kratka in predvideva naslednje: 

• Izmenjava podatkov med carinskimi uradi naj poteka elektronsko po vsej Skupnosti tako za potrebe vlaganja 

carinskih deklaracij kot za namene nadzora in druge namene (npr. začetna deklaracija); 

• Uvoznik naj ima možnost vložitve carinske deklaracije in skupne deklaracije v elektronski obliki iz kraja svojega 

sedeža, ne glede na to, kje je blago vstopilo na carinsko območje; 

• Izvoznik naj ima možnost vložitve carinske deklaracije in skupne deklaracije v elektronski obliki iz kraja svojega 

sedeža, ne glede na to, kje bo blago izstopilo s carinskega območja; 

• Pobiranje in povračilo dajatev se izvede tam, kjer ima uvoznik sedež, oziroma tam, kjer vodi svoje knjigovodstvo; 

• Izbira blaga za carinski pregled in kontrolo naj temelji na analizi tveganja, vključno s kriteriji analize tveganja, 

določenimi na ravni Skupnosti; 

• Pooblaščeni gospodarski subjekt je poseben kriterij varnosti (status), ki omogoča podjetju izvajanje postopkov v 

celotni EU z izpolnjenim kriterijem varnosti. Ta status lahko dobijo tudi špediterji in agenti, vključuje pa lahko 

poenostavitve za izvajanje carinskih postopkov; 

• Gospodarstvo ima dostop do informacijskega portala in skupno dostopno točko za uvozne in izvozne postopke 

(transakcije), ne glede na državo članico, v kateri se postopek začne ali konča. 

Vsi obstoječi in bodoči računalniški sistemi, ki se nanašajo 

na poslovanje carine, bodo del programa eCustoms, 

večletnega strateškega načrta e-carine za doseganje enotnega 

sistema (vključitev TARIC-a, NCTS ipd.) Pri razvoju 

novih postopkov in sistemov se bodo upoštevali vsi 

obstoječi in bodoči fiskalni sistemi (VIES, EMCS). Za 

izvedbo so odgovorni Komisija in države članice. 

Trenutno se načrt MASP (večletni načrt e-carine) že 

izvršuje, čeprav še ni sprejet. Posamezne naloge iz tega 

programa tečejo v okviru programa eCustoms, kjer poteka 

delo v delovnih skupinah na posameznih področjih, kot je 

npr. ECS in AEO 3 . MASP bo sprejet s sklepom Sveta in bo 

zavezujoč za vse države članice. Za razumevanje večletnega 

načrta e-carine, predvsem pa kot pomoč pri branju sprememb 

Carinskega zakonika 4 in revidiranega Carinskega 

zakonika 5 , je potrebno pojasniti nekatere nove institute in 

postopke, ki jih uvaja reforma carinskih predpisov in ki so 

dejansko pravna podlaga za uvedbo e-carine in razlog za 

pripravo večletnega načrta e-carine. Večletni načrt e-carine 

(MASP) je osnova za praktično izvedbo revidiranega Carinskega 

zakonika. 

3 

Izvozni kontrolni sistem (Export control Sistem (ECS) in pooblaščeni gospodarski 

subjekt (Autorised Economic Operator – AEO). 

4 

Uredba Sveta 648/2005, objavljena v UL EU, L 117/2005 

5 

Trenutno v fazi sprejema: Doc TAXUD 458 Rev-4. 

Oglejmo si torej institute: pooblaščeni gospodarski subjekt, 

centralizirano carinjenje, predhodna najava, skupna 

deklaracija in začetna deklaracija. Na teh točkah bo poleg 

usklajevanja podatkov potekala uvedba e-carine v prakso. 

Pooblaščeni gospodarski subjekt (Autorised Economic Operator, 

s kratico AEO) pomeni osebo, ki je opravila preverjanja s strani 

carinskih organov in pridobila dovoljenje, da kot pooblaščeni 

gospodarski subjekt uveljavlja olajšave glede carinske kontrole, 

ki se nanašajo na varovanje in varnost, oziroma poenostavitve, 

predvidene s carinskimi predpisi. Status sam po sebi ne 

prinaša še nobenih ugodnosti, saj ne vključuje samodejno poenostavitev 

carinskih postopkov, za katere morajo podjetja, če 

to želijo, posebej dobiti dovoljenje. 

Merila za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega 

subjekta vključujejo: 

• ustrezno preteklost glede izpolnjevanja carinskih zahtev; 

• zadovoljiv sistem vodenja komercialnih in po potrebi transportnih 

evidenc, ki omogoča ustrezne carinske kontrole; 

• plačilno sposobnost (po potrebi); 

• praktične standarde usposobljenosti ali poklicnih kvalifikacij, 

neposredno povezanih z opravljeno dejavnostjo, 

če je to potrebno; 

• ustrezne standarde varovanja in varnosti (po potrebi). 

CARINA.SI | 3


Status pooblaščenega gospodarskega subjekta priznajo 

carinski organi v vseh državah članicah v skladu s predpisi 

in prej navedenimi pogoji, kar pa ne vpliva na carinsko 

kontrolo. Carinski organi na osnovi priznanja statusa 

pooblaščenega gospodarskega subjekta in pod pogojem, 

da so izpolnjene zahteve, povezane s posebno vrsto poenostavitve, 

predvidene v carinski zakonodaji Skupnosti, 

dovolijo subjektu uporabo te poenostavitve. 

Centralizirano carinjenje je, poenostavljeno rečeno, carinjenje 

z enega kraja znotraj Skupnosti. Deklaracija se vloži 

v enem kraju v Skupnosti za blago, ki se nahaja na vstopu 6 

v Skupnost. To je praktičen pristop k carinjenju (običajni 

postopek) in ne carinski postopek, zato je ta način carinjenja 

predstavljen v viziji carine 7 kot metoda, kako naj bi carinjenje 

v bodoče potekalo, da bi enotni trg resnično zaživel. Pri 

uvozu to pomeni plačilo dajatev tam, kjer je sedež oziroma 

glavno knjigovodstvo uvoznika. Uvoznik bo poslal (vložil) 

elektronsko skupno deklaracijo ali elektronsko poenostavljeno 

deklaracijo iz kraja svojega sedeža kjer koli v EU preko 

svojega carinskega urada v kraj vstopa blaga v EU (npr. iz 

Muenchna na Obrežje). Carinski urad vstopa bo opravil kontrole 

8 v skladu z oceno tveganja in prepustil blago. Uvoznik 

bo nato vložil carinsko deklaracijo oziroma dopolnilno carinsko 

deklaracijo v kraju svojega sedeža in tam plačal dajatve; v 

našem primeru bo to v Muenchnu. Ta sistem bo možen zlasti 

zaradi dveh sprememb v Carinskem zakoniku: 

• združitve poenostavljenega deklariranja s hišnim carinjenjem, 

• kraja vložitve poenostavljene deklaracije, ki se bo ločil 

od kraja vložitve dopolnilne deklaracije 9 . 

Pri izvozu obstaja centralizirano carinjenje že danes, saj peti 

odstavek 161. člena Carinskega zakonika določa, da se carinska 

deklaracija za izvoz vloži pri carinskem uradu, ki je pristojen 

za nadzor v kraju, kjer ima izvoznik svoj sedež ali kjer je 

blago zapakirano ali naloženo za izvoz. Ni pa trenutno predpisana 

elektronska deklaracija niti elektronsko sporočanje 

podatkov o prihodu blaga na izstopni carinski urad in tudi ne 

potrjevanja izstopa blaga. Oboje se predvideva z uvedbo izvoznega 

kontrolnega sistema »Export Control System« (ECS) 

in avtomatiziranega izvoznega postopka »Automated Export 

System« (AES). ECS se uvaja v prakso v skladu z načrtom 

MASP; predvideno je, da bodo prve države začele v letu 

2006, obvezen pa bo v letu 2007. 

Predhodna najava 10 izvoza in uvoza se uvaja s spremembo 

Carinskega zakonika zaradi uvedbe varnostnih in zaščitnih 

kontrol blaga ob vnosu blaga na carinsko območje in iznosu 

s tega območja. Najava pomeni, da bo treba vsak prihod 

oziroma odhod blaga predhodno elektronsko najaviti carinskim 

organom izstopa oziroma vstopa blaga. Ta najava se 

bo naredila z vložitvijo skupne deklaracije v elektronski obliki. 

Carinski organi bodo lahko dovolili, da se bo namesto 

vložitve skupne deklaracije poslalo carinskim organom 

elektronsko obvestilo in omogočil dostop do podatkov iz 

skupne deklaracije v elektronskem sistemu gospodarskega 

subjekta. To možnost bodo lahko izrabile osebe, ki bodo 

dobile status pooblaščenega gospodarskega subjekta AEO. 

Skupna deklaracija je pogoj za izvajanje carinskih postopkov. 

Za vsako blago, ki se bo vneslo na carinsko območje, 

bo treba vložiti skupno deklaracijo. Skupna deklaracija ima 

nadzorno vlogo in omogoča, da se na podlagi podatkov 

izvedejo varnostne kontrole, temelječe na analizi tveganja, 

določeni tako na ravni Skupnosti kot na nacionalni ravni. 

Skupna deklaracija se bo vložila v elektronski obliki. Kadar 

se bodo uporabljali poenostavljeni postopki, se bo vložila 

začetna deklaracija (poenostavljena deklaracija) v elektronski 

obliki, ki bo nadomestila skupno deklaracijo. Če se bo 

carinska deklaracija vložila pred prihodom blaga, bo imela 

ta status skupne deklaracije do prispetja blaga. Na podlagi 

poenostavljene (začetne) deklaracije se bodo izvedle analiza 

tveganja in kontrole. Začetni deklaraciji bo sledila dopolnilna 

deklaracija v državi, kjer ima podjetje sedež. Z uvedbo 

začetne deklaracije bo deloma upadla uporaba tranzitnih 

postopkov, saj bo začetna deklaracija vložena v državi, kjer 

ima podjetje sedež, podatki pa sporočeni carinskemu uradu 

vstopa. Ves postopek bo tekel preko elektronskih sporočil v 

okviru začetne deklaracije med dvema carinskima uradoma 

znotraj Skupnosti do vložitve dopolnilne deklaracije. Trenutno 

potekajo v okviru sekcije za EUL usklajevanja glede 

podatkov za skupno in začetno deklaracijo, objavljeni pa 

bodo kot sprememba izvedbene uredbe 2454/93, predvidoma 

meseca novembra 2005. 

Seveda je to samo majhen pogled v bodoče spremembe, 

morda za začetek, uvod dovolj. Ali pa je to predstava, kako 

bo jutri v EU. 

Alojz Zupančič, GCU 

6 

Sprememba Carinskega zakonika na novo definira pojma »carinski organ vnosa« in 

»carinski organ uvoza«. 

7 

Gl. »Vision statement«. 

8 

Predvidene so dodatne določbe o kontroli za fiskalne namene. 

9 

Takšno prakso imamo v Sloveniji že sedaj v primerih iz čl. 76(1c) Carinskega zakonika. 

10 

Pre-arrival, pre-departure declaration: čl. 36b(2) in 182d(2) CZ (gl. uredbo 648/05). 

4 | CARINA.SI

[IZ STROKE] 

Skupna kmetijska politika 

POMOČ IN SVETOVANJE CARINSKIM URADOM 

Delavci Oddelka za skupno kmetijsko politiko na 

Generalnem carinskem uradu smo v mesecu juniju začeli 

z nudenjem pomoči in svetovanjem carinskim uradom pri 

izvajanju skupne kmetijske politike. 

Pregled pri 18 stopinjah pod ničlo 

Zamisel za ta projekt je bila predstavljena in sprejeta na 

kolegiju generalnega direktorja v mesecu aprilu. Veseli smo 

bili, da direktorji tej ideji niso nasprotovali. 

Za pomoč in svetovanje se nismo odločili zaradi svoje želje 

po ogledovanju turističnih znamenitosti Slovenije, ampak 

iz čisto preprostega razloga: radi bi dosegli kakovostno in 

enotno izvajanje izvoznega postopka blaga SKP po carinskih 

uradih. Lažje je delati v majhnih skupinah in se posvetiti 

težavam, ki jih ima posamezen urad. Poleg tega se z 

obiski po uradih učimo tudi mi. Izredno težko je namreč 

odgovarjati na vprašanja o izvajanju predhodnega fizičnega 

pregleda ali celo predavati o tem, če sam v praksi nisi bil 

nikoli na pregledu. 

Za obiske po uradih, predvsem za naše prisostvovanje predhodnemu 

fizičnem pregledu, smo se odločili tudi zaradi 

zunanjih kontrol. Predhodni fizični pregled je pomemben 

del postopka za odobritev izplačila izvoznih nadomestil. 

Od rezultatov, odkritih pri pregledu, je odvisno izplačilo. 

Kot vemo, denarja ni na pretek in Bruselj zelo pazi na vsak 

izplačani tolar. V ta namen se želijo razni nadzorni organi 

prepričati, da carinska služba natančno in kakovostno 

opravlja preglede. Prve zunanje kontrole smo bili deležni 

letos junija, ko nas je obiskala gospa iz Urada za nadzor 

proračuna in opravila kontrolo predhodnih fizičnih pregledov. 

Ta kontrola vsekakor še zdaleč ni bila zadnja, zato 

je izrednega pomena, da v prvi vrsti sami zase vemo, ali 

preglede dobro opravljamo. In to se dejansko ne da preveriti 

drugače kot z ogledom na kraju samem. Moje izkušnje 

namreč kažejo, da so poročila o predhodnih fizičnih pregledih 

večinoma dobro napisana, v praksi pa se izkaže, da 

videz vara (morda zaradi prepisovanja podatkov iz raznih 

vzorcev in ne opisovanja dejanskega stanja). 

Toliko o razlogih, ki so nas privedli do te zamisli. V praksi 

izgledata pomoč in svetovanje carinskim uradom pri izvajanju 

skupne kmetijske politike tako, da nam je CU Murska 

Sobota (prvi na vrsti) do 10. junija poslal vprašanja. Seveda 

ni nujno, da so to zgolj vprašanja, lahko so tudi predlogi 

(npr. za spremembo navodila), ideje … V oddelku smo 

pripravili odgovore na vprašanja in se dogovorili za obisk. 

Torej, zadeva poteka tako, da nas urad obvesti o predhodnem 

fizičnem pregledu in potem se odločimo za obisk. 

Nadzor zagotovljen 

CARINA.SI | 5


S sodelavcem Matjažem Troštom sva se zadnjega junijskega 

dne v zelo zgodnjih jutranjih urah odpravila proti Murski Soboti. 

Natovarjanje je bilo napovedano ob 8. uri v Pomurskih 

mlekarnah. Izvažalo se je zamrznjeno maslo v 25-kilogramskih 

blokih. Oborožena z zimskimi oblačili sva se pridružila 

carinskima delavcema, ki sta opravljala pregled. Maslo je bilo 

že pripravljeno v hladilnici oz. bolje rečeno v zamrzovalnici, 

saj lahko brez termometra trdim, da je bilo najmanj 18 stopinj 

pod ničlo. Na srečo smo zimsko idilo kmalu zapustili, saj se 

je tehtanje opravljalo v drugem prostoru. Po pregledu smo se 

odpravili na urad, kjer smo se pogovorili o pregledu, raznih 

problemih, odgovorili na vprašanja. 

Moje mnenje je, da je predstavljeni način dela zelo koristna 

izkušnja za obe vpleteni strani – urade in nas, saj se tako vsi 

nekaj novega naučimo. 

Petra Jeglič, GCU | Foto: Matjaž Trošt 

Obvladovanje tveganja 

Tveganje je del življenjskega ciklusa, z njim se zagotovo 

srečujemo vsak dan in lahko povzročI nepričakovano škodo. 

Obvladovanje tveganja je torej naravna reakcija na zmanjšanje 

škode, ki jo prinaša negotova prihodnost. Odločitev za nošenje 

dežnika zaradi neugodne vremenske napovedi je logična reakcija 

posameznika zaradi zmanjšanja možnosti, da bi ga ujel dež. 

Tveganje na carinskem področju predstavlja stopnjo izpostavljenosti 

glede na verjetnost pojava nepravilnosti oz. 

goljufije pri izvajanju carinskih postopkov. Za uspešno 

obvladovanje tveganja uporabljamo različne metode in 

tehnike: od ugotavljanja pokazateljev tveganja, njihovega 

ovrednotenja do ukrepov za njihovo odpravo. V Analitskoinformacijskem 

oddelku, ki deluje v sklopu Sektorja za 

preiskave med drugim obvladujemo tveganje na carinskem 

področju. Predvidevamo, da ste že slišali za aplikacijo sistema 

analize tveganja, krajše SAT, ki vam ob carinjenju, 

ko se v EUCIS-u pojavi napotek, povzroči jezo in dodatno 

delo, čeprav je to le eno izmed naših orodij za ukrepanje v 

smislu zmanjšanja tveganja. 

Analitsko-informacijski oddelek je nastal iz bivšega PIAC-a 

in 1. maja prevzel naloge s področja obvladovanja tveganja 

v carinski službi. V začetku smo bili bolj »bosi«, tako informacijsko 

kot tehnološko. Nismo imeli dostopa do informacij 

o ugotovljenih nepravilnosti pri carinjenju blaga 

posameznih izpostav ali ugotovitvah kontrol oddelkov za 

kontrolne zadeve, pa tudi aplikacija za analizo tveganja 

(SAT) ni delovala zaradi uporabe novega carinskega informacijskega 

sistema (EUCIS) pri carinjenju blaga. Tudi naše 

dotedanje izkušnje nam niso dosti pomagale, saj so se pokazatelji 

tveganja z vstopom Slovenije v EU precej spremenili. 

Začeti smo morali pri temeljih, to je z izmenjavo uporabnih 

informacij s področja tveganja. Aktivno smo se vključili s 

predlogi in sodelovali pri izdelavi skupnih evidenc kontrol 

in prenovi aplikacije sistema analize tveganja. Določili 

smo metodologijo za vzpostavitev pokazateljev tveganja 

in njihovih uteži za ugotovitev subjektov in oseb, vpletenih 

v nepravilnosti pri carinskih postopkih. Prav tako aktivno 

smo sodelovali pri projektni skupini za določitev metod za 

ugotovitev pokazateljev tveganja in njihovih uteži v okviru 

CCWP (Delovna skupina za carinsko sodelovanje pri Svetu 

EU), kjer je bil naš sistem predstavljen kot najboljši poslani 

predlog, pohvalili pa so ga tudi predstavniki vseh držav 

članic, sodelujočih v projektni skupini, in člana komisije. 

Potek dela predstavlja za nas zaključen krog oz. regulacijsko 

zanko, v kateri se podatki stalno spreminjajo, mi pa se moramo 

na vsa odstopanja hitro odzivati, da v kar najkrajšem 

času odpravimo morebitna prevelika odstopanja zaradi 

pojava nepravilnosti oz. goljufije v carinskih postopkih. 

Začne se z informacijo, ki lahko pride iz lastnih, notranjih 

virov v okviru CURS, zunanjih virov na nacionalni ravni 

6 | CARINA.SI

[IZ STROKE] 

in iz mednarodnih virov. Informacije najprej v grobem filtriramo 

glede na njihovo uporabnost (strateška, operativna, 

neuporabna) ter ocenimo njihovo zanesljivost po metodi 

5 x 5 x 5 (prva številka pomeni zaupnost vira, ki je podal 

informacijo, druga številka pomeni stopnjo zanesljivosti informacije, 

tretja pa stopnjo zaupnosti informacije, ki pove, 

s kom je dovoljena izmenjava informacij). 

Informacije nato razvrstimo po področjih, na katera se 

nanašajo. Sledi določitev pokazateljev in podpokazateljev 

tveganja. Tukaj se določijo vsi kriteriji, ki jih je potrebno 

upoštevati in so podlaga za izpis podatkov iz evidenc. S 

pomočjo urejevalnikov Excel, Access, Analysts notebook 

i2 in Oracle Discoverer analiziramo dobljene podatke iz 

izpisov in nato ugotavljamo, ali je bil navedeni dogodek 

že storjen in ali obstaja verjetnost, da pride do navedenega 

dogodka. Sledita še ocena vpliva in teže posameznega 

pokazatelja tveganja ter določitev ukrepanja. Za vse predlagane 

ukrepe izvajamo nadzor nad njihovim izvajanjem. 

Na podlagi novih ocen določimo spremenjene ali nove 

predloge ukrepanja. 

Sodelovanje med sodelavci je na visoki ravni, saj drugače 

na tako zahtevnem področju ne bi bili učinkoviti. Imeli 

smo že nekaj obiskov iz drugih evropskih držav, ki so si 

ogledali delovanje našega sistema obvladovanja tveganja. 

Med drugim smo gostili predstavnika iz Avstrije, Slovaške, 

Velike Britanije in Švedske. Bili so prijetno presenečeni nad 

tehnološko zmogljivostjo in metodami našega oddelka. 

Pa še na kratko nekaj besed nas, o zasedbi Analitskoinformacijskega 

oddelka: Mojca M., najlepša rožica na oddelku, 

in Primož B. skrbita za ažurnost pretoka informacij, 

tako domačih, kot tujih, ki jih lahko pregledujete po našem 

Infonetu. Mario P. vestno obdeluje informacije, poslane 

po aplikaciji RIF. Rajko L. in Rajko K. sta zadolžena za 

sprejem, obdelavo in posredovanje informacije, prejete 

od OLAF-a in drugih držav po sistemu AFIS. Rajko Č. 

priredi tudi najkompleksnejše analize v enostaven prikaz 

in razumevanje dogodkov. Alojz O. je naš strojni mojster in 

vzdrževalec podatkovne zbirke. Tukaj je še moja malenkost, 

ki skrbi za dobro organizacijo in vnos napotkov v SAT. 

Jože Kavčič, GCU 

Od leve proti desni: Alojz Oven, Rajko Kobal, Rajko Česnik, 

Mojca Majerle, Jože Kavčič, Primož Brinovec, Rajko Lekan 

Foto: Jani Ponikvar 

Mario Pajk gleda, kaj se je ujelo v njegovo mrežo 

Foto: Mojca Majerle 

Junija je izšla prva številka časopisa s področja tveganja »Risk News«, ki 

ga izdaja DG TAXUD–C1 (Oddelek za carinsko politiko in carinske kontrole 

pri Generalnem direktoratu za davke in carino), v katerem je na prvi strani 

objavljena tudi informacija o zasegu zamrznjenih piščancev v Luki Koper. 

V obdobju od 25. aprila do 1. julija 2005 je bilo preko sistema RIF 300 

izmenjanih različnih informacij med državami članicami EU. 

Jože Kavčič, GCU 

CARINA.SI | 7


Prva stran časopisa »Risk News«: 

8 | CARINA.SI

[IZ STROKE] 

Strokovni obisk na Malti 

V maju sem se udeležila seminarja Fiscalis, ki je potekal 

na Malti. Seminarjev se udeležujemo predstavniki držav 

članic s področja trošarin, prisotni so predstavniki 

Evropske komisije, tega seminarja pa so se udeležili tudi 

predstavniki različnih evropskih združenj proizvajalcev 

alkoholnih pijač. 

Temeljni cilji seminarja so bili predstavitev 

težav, ki se pojavljajo pri 

uvrščanju alkoholnih pijač v različnih 

državah članicah, izmenjava nacionalnih 

izkušenj glede omenjene problematike 

in predlaganje možnih rešitev 

tega kompleksnega problema. 

tako fermentiran kot tudi destiliran 

alkohol (tarifna številka 2208 – etilni 

alkohol), vendar jih želijo proizvajalci 

uvrstiti med druge fermentirane pijače 

(2206), saj je stopnja trošarine v tem 

primeru veliko nižja, kot če se pijača 

uvrsti med etilni alkohol. 

Kombinirana nomenklatura carinske 

tarife sicer dopušča dodatek destiliranega 

alkohola k fermentiranim 

pijačam, vendar ne pojasnjuje, do 

katere mere je ta dodatek mogoč. V 

skladu z navedenim torej ni nenavadno, 

da je lahko enaka alkoholna pijača 

v različnih državah članicah uvrščena 

v različne skupine pijač. 

Na seminarju je gostitelj pripravil 

spoznavni večer, kjer smo lahko neformalno 

izmenjali svoja videnja na 

omenjeno problematiko. 

Evropska zakonodaja je napisana zelo 

ohlapno. Marsikatero pravilo je dvoumno, 

veliko težav pa se pojavlja tudi 

pri prevajanju. Torej ni nenavadno, 

da se države članice srečujemo z nemalo 

težavami pri uvrščanju alkoholnih 

pijač, predvsem ob pojavu novih 

alkoholnih pijač (Ready To Drink) na 

trgu EU. Večina teh izdelkov vsebuje 

Češka 

Slovaška 

Francija 

Švica 

Avstrija 

Madžarska 

SLOVENIJA 

Hrvaška 

Romunija 

Bosna 

Jugoslavija 

Italija 

Bolgarija 

Makedonija 

Albanija 

Grčija 

MALTA 

Pogled na glavno mesto Malte, Valletto. 

CARINA.SI | 9


Ker je malteška carina prisiljena v 

varčevalne ukrepe, smo bili deležni 

zanimive izkušnje, kako z malo denarja 

pripraviti prav prijeten večer. 

Večerja je bila organizirana na prostem, 

na pomolu v Valletti (glavno 

mesto Malte), kjer ima malteška carina 

sedež. Najeli so catering podjetje, 

ki je na pomol dostavilo hrano in jo 

razdelilo med udeležence. S polnimi 

krožniki v naročju smo posedli na tla, 

druge možnosti pravzaprav ni bilo, 

ter povečerjali ob prijetnem pogledu 

na tri mesta (Vittoriosa, Cospicua, 

Senglea) na drugi strani zaliva. Omenjena 

mesta so znana po tem, da so se 

tako razširila, da so meje med njimi 

popolnoma zabrisane. Eno mesto se 

preliva v drugo, dejansko imajo le 

eno veliko mesto s tremi obzidji, starimi 

mogočnimi hišami in prelepimi 

cerkvicami. Kljub temu ali pa prav 

zato, ker večerja ni bila organizirana 

na klasičen način, mi je ta večer ostal 

v zelo lepem spominu. Večerja je 

potekala v domačem vzdušju, ob zelo 

sproščenem klepetu med udeleženci 

seminarja. 

Večerja v pristanišču 

Malta, nenavadna mešanica arabskega 

in evropskega sveta, je otoška 

državica, sestavljena iz treh otokov: 

Malte, Goza in Comina. Prva dva 

sta poseljena, tretji pa je pomemben 

zaradi svojih plaž. Maltežani govorijo 

svoj jezik, ki je mešanica arabščine 

in evropskih jezikov, poleg tega pa je 

uradni jezik na Malti še angleščina. 

Ob prvem stiku me je Malta presenetila 

in prestrašila, saj so ljudje zelo 

glasni, vožnja obupna, poleg tega še 

po desni strani, mesta pa so zelo podobna 

tistim v arabskem svetu, le da 

je tu namesto mošej ogromno cerkva. 

Vendar ko se navadiš na mesta in ljudi, 

se ti Malta prav prikupi. Spoznala 

sem, da je Malta sicer prijeten otok, 

tisti posebni pečat pa ji vendarle dajo 

njeni prebivalci. Zelo so gostoljubni in 

prijazni, ob vsakem trenutku pripravljeni 

pomagati, predvsem pa ponosni 

na svojo majhno državico. Komur se 

ponuja priložnost preživeti nekaj dni 

na Malti, naj jo izkoristi. Poleg kulturnih 

in naravnih zanimivosti ponuja 

Malta tudi pestro nočno življenje! 

Avtorica teksta in fotografij: 

Katarina Blaznik, GCU 

Cerkev v mestecu Gharb na otoku Gozo 

10 | CARINA.SI

[IZ < STROKE] < < < < 

Prebrali smo za vas Bistriške zapise 

Avtorica drugega prispevka z 

naslovom »Posledice vzpostavitve 

južne državne meje, primer občine 

Ilirska Bistrica« je Dragica Prosen, 

univerzitetna diplomirana sociologinja, 

ki v predstavi posledice 

vzpostavitve južne meje kot upravno-politične, 

fizične, ekonomske 

in družbeno-kulturne ovire ter 

ovire pri zaposlovanju prebivalcev 

z obeh strani meje. 

V mesecu maju je Društvo za krajevno 

zgodovino in kulturo iz Ilirske 

Bistrice izdalo 6. številko Bistriških 

zapisov, v katerih so objavljeni 

prispevki štirinajstih avtorjev. Med 

drugim so objavljeni tudi trije prispevki, 

ki se z različnih vidikov dotikajo 

problematike južne državne 

meje in njenega vpliva na življenje 

lokalnega prebivalstva. 

Avtor prvega prispevka z naslovom 

»Južna meja in Sporazum 

med Republiko Slovenijo in 

Republiko Hrvaško o obmejnem 

prometu in sodelovanju (SOPS)« 

je Vladimir Čeligoj, univerzitetni 

diplomirani zgodovinar, ki je kot 

poslanec v Državnem zboru aktivno 

sodeloval pri vzpostavitvi 

obmejnega sodelovanja z Republiko 

Hrvaško in se vseskozi trudil 

za vsebinsko izboljšanje Sporazuma 

med Republiko Slovenijo in 

Republiko Hrvaško o obmejnem 

prometu in sodelovanju. Avtor 

je na podlagi pisnih in ustnih 

virov na izviren način opisal 

nastajanje južne meje. V prispevku 

je kronološko predstavljeno 

nastajanje carinske službe na mejnih 

prehodih Jelšane in Starod, 

citirane so izjave nekaterih naših 

sodelavcev, objavljene so fotografije 

carinskih delavcev in mejnih 

objektov od začetka delovanja 

carinske službe, v prispevku pa je 

podan tudi komentar dokumentov, 

sprejetih v Državnem zboru v 

zvezi s sporazumom SOPS. 

Avtor tretjega prispevka je Simon 

Kerma, univerzitetni diplomirani 

geograf in sociolog kulture, ki v 

prispevku »Življenje ob meji v 

občini Ilirska Bistrica, (s)poročilo 

s terena« povzema bistvene 

izsledke terenske raziskave o nekaterih 

vidikih življenja v obmejni 

občini Ilirska Bistrica. Raziskava 

je narejena na podlagi ankete in 

analizira ter povezuje različne 

družbeno-prostorske dejavnike in 

procese, ki izvirajo iz obstoječih 

prostorskih vezi, funkcionalne 

mobilnosti in teritorialnih identifikacij 

lokalnega prebivalstva. Dotakne 

se prisotnosti in posrednega 

vpliva medijev ter nekaterih jezikovnih 

značilnosti v obravnavanem 

območju, zaključi pa z ugotovitvami 

o intenzivnosti čezmejne 

komunikacije in odnosih med 

prebivalstvom z obeh strani meje. 

Prispevki so lahko koristni za 

carinsko službo, saj lahko skozi 

boljše razumevanje problemov obmejnega 

prebivalstva izboljšamo 

kvaliteto svojega dela, zato priporočam 

vsem sodelavcem, da navedene 

prispevke preberejo. 

Stojan Boštjančič, GCU 

CARINA.SI | 11

[DOGODKI] > > > > > 


Čeprav se je leteča selitev zgodila že 23. maja, ko smo kot 

kurirčki vzeli pečat in datumski žig ter se v pol ure preselili 

na nov prehod, kjer smo ob vsej »glomaznosti« prostorov 

delovali precej izgubljeno in so bili prostori za nas, vsega 

hudega navajene, neznansko razkošni, se je uradno odprtje 

zgodilo v ponedeljek, 13. junija. Ali je bil izbrani datum za 

svečano odprtje mejnega 

prehoda srečen ali ne, 

pa bi bilo treba vprašati 

kakšnega numerologa. 

Slavnostno odprtje prehoda 

Foto: Robert Pernat 

Kakor koli že, novi mejni prehod Gruškovje je odprt. To 

dejstvo je predvsem razveselilo nas zaposlene, ki smo komaj 

čakali dan, ko se iz propadajočih montažnih bivakov preselimo 

v človeku in delu primerne prostore. Trenutno navdušenje nad 

vonjem po novem se še ni poleglo, saj skoraj ne mine dan, da 

se poleg ostale gneče, ki kljub sodobnejšemu prehodu še vedno 

vlada ob konicah, ne bi tod okoli vrteli ti ali oni mojstri, ki 

odpravljajo opažene ali celo prikrite napake. Prav neverjetno 

se človeku, ki je poleg carinskega udejstvovanja v življenju 

počel še kaj drugega, na primer postavil lasten dom, zdi, da 

izvajalec po končanju vseh del ugotovi, da stebri, na katerih 

stoji konstrukcija celotne nadstrešnice, niso zaliti z betonom, 

zaradi česar grozi posedanje nadstrešnice, in da komaj nekaj 

dni potem, ko je bila cestna površina fino asfaltirana, že slišiš 

zvok pnevmatskih kladiv, ki razbijajo to lepo podobo in dajo 

slutiti, da se pri tem ne bo končalo ... Še dobro, da se selitev ni 

zgodila pozimi, ko bi teža snega pokazala svojo moč! 

Človeka v takem primeru res popade jeza, vendar se napake 

ob tako velikem projektu, kot je MMP Gruškovje dogajajo 

in jih je treba na neki način razumeti kot otroške bolezni. 

Nekaj časa bomo torej še srečevali mojstre, ki si bodo podajali 

kljuke. Izvajalec se bo izgovarjal na podizvajalca, ta 

na nekoga tretjega, pred mesecem dni nastala asfaltna prevleka 

pa bo dokazovala popravke! 

MMP Gruškovje je razdeljen na tri ploščadi. Ploščad 

za potniški in blagovni promet na vstopu in izstopu iz 

države se razteza na površini 10,4 ha. Na tem platoju je 

zgrajenih 10 objektov s skupno površino 4000 m 2 in štiri 

nadstrešnice, katerih površina znaša 3213 m 2 . Poleg carinske 

službe in policije opravljajo tu svoje delo še špedicije, 

fitosanitarni, veterinarski in zdravstveni nadzorniki. V času 

gradnje MMP Gruškovje je bila rekonstruirana še glavna 

cesta v dolžini 750 m, od tega je 280 m bodoče avtoceste, 

prenovljene pa so bile pripadajoče lokalne ceste in urejene 

izvozne ceste z nadvozom, ki služi za povezavo med obema 

točkama blagovnega carinjenja na izstopu in vstopu. Čeprav 

so bile ceste rekonstruirane, ozko grlo med stičiščema dveh 

ozkih haloških dolinic, ki se razširita le na mestu novega 

MMP Gruškovje, ne omogočata normalne pretočnosti in ta 

napaka se bo kazala v vsej svoji moči do razširitve celotnega 

cestnega koridorja, ki se po najugodnejšem scenariju obeta 

komaj čez nekaj let! Do takrat bodo milijoni potnikov, ki 

vsako leto prestopijo mejo v Gruškovju, vzdihovali, čakajoč 

na ozkih vstopih in izstopih pred prehodom, ki se pojavi 

kot fatamorgana, navduši s svojo velikostjo in navidezno 

rešitvijo prometnega šoka, v katerem družno čakajo tako 

vozniki osebnih kot tovornih vozil. Takoj za prehodom je 

vsega lepega hitro zopet konec in ostanejo le še kletvice 

naveličanih in razočaranih voznikov. 

12 | CARINA.SI

[DOGODKI] 

po protokolu otvoritvene slovesnosti. Za vsaj malo slovesnega 

vzdušja je poskrbela godba policijskega orkestra, ki je z zaigranimi 

koračnicami ustvarila praznično atmosfero in naznanila 

slovesnost. Med govorniki na otvoritveni slovesnosti so se 

zvrstili: v. d. generalnega direktorja Policije Bojan Potočnik, 

generalni direktor CURS Franc Košir, župana občin Žetale 

in Podlehnik, na območju katerih leži nov prehod, Anton 

Butolen in Vekoslav Fric in že omenjeni Mitja Valič. 

Slovesnosti so prisostvovali delegacije hrvaške policije in 

avstrijske žandarmerije, službujoči cariniki in policisti MMP 

Guškovje ter predstavniki izvajalskega podjetja Primorje. 

Po že ustaljenem protokolu je sledila predaja ključev za 

vstop v nove prostore. Direktorju podjetja Primorje Dušanu 

Černigoju jih je predal predstavnik investitorja Mitja Valič, 

predstavnikoma carine in policije pa Lucija Remec, vodja 

projekta. 

V turistični sezoni se Gruškovje duši v prometu 

Foto: Peter Kirič 

Po vsem, kar je bilo opaziti v dneh po odprtju, nikakor ne 

preseneča, da je bil MMP Gruškovje odprt s skoraj enoletno 

zamudo in je vzel okoli 4,5 milijarde tolarjev integralnega 

proračunskega denarja. 

»Celoten znesek še ni znan, saj vse pogodbene obveznosti 

še niso končane, pričakovati pa je refundacijo tistega dela 

naložbe novozgrajenega MMP Gruškovje, ki ga uporablja 

policija«, je v svojem nagovoru ob odprtju povedal Mitja 

Valič, v. d. direktorja Direktorata za investicije, nepremičnine 

in skupne zadeve (bivši servis skupnih služb vlade), ki je kot 

investitor izgradnje mejnih prehodov na južni meji nastopal 

že od leta 1991. Kot je povedal direktor, bodo skušali v dokumentaciji 

za refundiranje prijaviti čim večji delež naložbe, ki 

se financira iz tako imenovanega šengenskega sklada, seveda 

na osnovi meril in pogojev evropske uredbe. 

Zdaj, ko je MMP Gruškovje tudi uradno predan svojemu 

namenu in ko so zaposleni končno le dočakali normalne 

pogoje dela v sodobnih in prijazno opremljenih prostorih, 

ostaja le še želja, da bi do Gruškovja vodila pot, ki bi opravičevala 

besedi »vrata Evrope«. Poleg vsega navedenega naj 

se kot pobožna želja uresniči še predvidena sistematizacija 

delovnih mest, saj ob tako minimalni zasedbi, ki trenutno 

dela na tako velikem mejnem prehodu, obstaja bojazen, da 

bomo »pregoreli«. Zato upamo, da se bodo carinske vrste 

okrepile še pred tem! 

Peter Kirič, 

Izpostava Gruškovje 

MMP Gruškovje je tako postal drugi največji cestni prehod 

na južni meji, ki ga po vloženih sredstvih za izgradnjo in 

velikosti prekaša le MMP Obrežje. 

Otvoritvena slovesnost je bila dokaj skromna po udeležbi 

(saj se nobenemu predstavniku političnega vrha ni zdelo 

vredno pripeljati v Gruškovje, v Haloze, ki so dolga leta 

veljale za enega najbolj nerazvitih predelov naše države) in 

Ozka dolina, po kateri se vije pločevinasta kača, ne omogoča 

tekočega prometa | Foto: Peter Kirič 

CARINA.SI | 13

[DOGODKI] > > > > > 

Obisk ministra za finance v CU Koper 

Meseca aprila nas je v 

Carinskem uradu Koper v 

okviru delovnega obiska 

vlade RS na Obali in Krasu 

obiskal minister za finance 

g. Andrej Bajuk. 

V odsotnosti direktorja CU Koper 

g. Milana Bogatiča smo ministra 

sprejeli najožji sodelavci direktorja 

urada: pomočnik direktorja za strokovne 

zadeve, vodje oddelkov in vodja 

Izpostave Luka Koper. Minister je bil 

s kratko predstavitvijo dela CU Koper 

in aktivnostjo carinske službe še 

posebej v Luki Koper zelo zadovoljen 

in obenem presenečen nad rastjo 

tovornega prometa preko Luke Koper 

ter zato povečanim obsegom dela carinske 

službe. Ministra smo seznanili 

tudi s tem, da je njegov obisk prvi 

tako visok obisk oziroma obisk katerega 

koli predstavnika Vlade RS na 

tukajšnjem carinskem uradu. Obljubil 

je, da se kmalu vrne, saj si želi vzeti 

nekoliko več časa za temeljito seznanitev 

z aktivnostmi CU Koper. Med 

pripravami na obisk visokega gosta 

smo namreč poskrbeli za temeljito 

predstavitev, ki je zaradi pomanjkanja 

ministrovega časa žal ni bilo mogoče 

v celoti izpeljati. Tega dne so imeli 

namreč predstavniki vlade na Obali 

veliko delovnih sestankov, kar je botrovalo 

kratkemu obisku, ki pa je 

potekal v sproščenem in prijetnem 

dialogu. 

Nedjan Jerman, CU Koper 

Foto: Aleš Ajdnik 

14 | CARINA.SI

[DOGODKI] 

… in v CU Maribor 

Tudi Carinski urad Maribor je meseca maja obiskal 

minister za finance, ker je želel spoznati vse zaposlene 

v ministrstvu (v tem primeru naš urad) in se seznaniti z 

našim delom. Pohvalil je carinsko službo, da je najbolj 

vpeta v evropski način dela. 

Ministru smo predstavili delovanje in 

reorganizacijo urada, izvedeno konec 

maja zaradi odpiranja novega mejnega 

prehoda Gruškovje, ki je pridobil status 

mejne kontrolne točke. Predstavili 

smo mu tudi načrtovani razvoj mejnih 

prehodov Gruškovje in Zavrč, njega 

pa so zanimali tudi konkretni predlogi 

za uspešnejše delo. Povedali smo, da 

urad posreduje svoje predloge Generalnemu 

carinskemu uradu, da bi 

bile koristne nekatere spremembe zakonodaje 

in da bi bilo dobro še večje 

sodelovanje med državnimi organi. 

Milan Jarnovič, CU Maribor 

Foto: Dušan Gabrovec 

CARINA.SI | 15

[DOGODKI] > > > > > 

Na avtobusu najdeni arheološki predmeti 

Informacije o zasegu arheoloških predmetov iz Makedonije 

ste lahko že prebirali in gledali v medijih, vendar smo vas 

želeli obvestiti o zanimivi najdbi tudi v našem časopisu. 

Arheološki predmeti iz Makedonije 

Bil je predzadnji dan letošnjega marca. Na mednarodni 

mejni prehod Obrežje se je pripeljal avtobus, ki je vozil na 

redni liniji Tetovo–Recklinghausen. V prtljažnem prostoru 

avtobusa sta se nahajali dve kartonski škatli. 

Carinik je našel v obeh škatlah 17 lončenih izdelkov (posod), 

17 kovancev, 1 okrasno zaponko za pas in160 različnih 

izdelkov iz kovin (uhane, sponke, broške ...). Blago je bilo 

začasno zaseženo in kasneje z odločbo tudi odvzeto. Po 

dogovoru z Inšpektoratom za kulturno dediščino so bili 

arheološki predmeti odpeljani v začasno hrambo v Narodni 

muzej Slovenije. 

Ostali predmeti so bili bronasti polkrogli votli gumbi, bronaste 

očalaste fibule, dvozankaste bronaste fifule, enozankaste 

bronaste fibule z visoko nogo, bronasti okovi, bronasti križni 

razdelilci za jermenje, bronasti kroglasti obeski z zanko na 

vrhu, bronasti perforirani obeski na palčki z zanko na vrhu, 

bronast obesek kapljaste oblike z zanko, bronasta kroglica 

s šestimi luknjami, bronasti priveski v obliki dvoročajnih 

Dvoročajni keramični vrč, 5 enoročajnih keramičnih vrčev, 

3 enoročajne keramične (helenistične), poslikane stekleničke, 

4 lončene skledice na nizki nogi in 3 lončene oljenke 

16 | CARINA.SI

[DOGODKI] 

posodic, bronasti valjasti obeski z zanko na zgornjem in 

gumbom na spodnjem delu, bronasti stožčasti obeski s tremi 

priveski na spodnji strani, bronasti enoročajni posodici, 

bronasti obročki, dve ogrlici (ena iz 19 bronastih jagod ter 

ena iz 24 bronastih jagod in dveh rumenih steklenih jagod), 

bronaste tordirane ovratnice, bronaste zapestnice, bronaste 

ovratnice, bronasti gumbi, bronasta pinceta, bronasti okovi. 

Strokovnjaki iz Narodnega muzeja v Ljubljani so ugotovili, 

da so bili vsi zaseženi predmeti pridobljeni z ilegalnimi 

izkopavanji, večina pa jih izvira iz prazgodovine (od 9. do 

5. stoletja pr. n. št.). Zasežene keramične posode, z izjemo 

grške vaze, sodijo v rimsko obdobje, prav tako večina 

novcev. Predmeti izvirajo iz arheološkega predela, imenovanega 

Karakus, v vasi Dedeli in vasi Isar v Makedoniji, 

ki ga je makedonsko ministrstvo za kulturo razglasilo za 

kulturni spomenik. 

Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske 

uprave Krško so preko INTERPOL-a Ljubljana obvestili 

o zasegu predmetov varnostne organe Nemčije in Makedonije, 

zoper vpletene osebe pa napisali kazensko ovadbo 

zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nezakonitega 

izvoza in uvoza stvari, ki so posebnega kulturnega 

ali zgodovinskega pomena ali naravne znamenitosti. 

Vpletene osebe so kršile tudi Konvencijo o ukrepih za 

prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza 

kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih, 

Evropsko konvencijo o varstvu arheološke dediščine in 

konvencijo UNIDROIT. Na podlagi slednje bodo zaseženi 

predmeti preko Ministrstva za kulturo Republike Slovenije 

vrnjeni Ministrstvu za kulturo Republike Makedonije. 

Tekst pripravili: Doris Kosar, Mojca Tabor, 

CU Brežice 

Foto: Doris Kosar 

5 srebrnih kovancev, 1 srebrn rimski novec 

in 11 bronastih novcev 

Ostali predmeti 

CARINA.SI | 17

[DOGODKI] > > > > > 

V podzemlju Pece 

V mesecu juniju smo bili v Carinskem uradu Dravograd 

ponovno gostitelji širšega kolegija generalnega direktorja 

CURS. Za majhen urad, kot je naš, je to kar precejšen zalogaj, 

ki pa smo se ga lotili kar se da resno. 

Direktor Peter Mihelič in pomočnica Zdenka Grudnik 

sta poskrbela za brezhibno organizacijo uradnega dela in 

popoldanskega srečanja, nenazadnje tudi z namenom, da 

ostane vsem udeležencem v lepem spominu. 

Uradni del je potekal v vsem že dobro znanem hotelu 

Hesper v Dravogradu, kjer smo imeli vse potrebno za 

uspešno delo. Čeprav dnevni red ni bil med najbolj 

obsežnimi, je bil kolegij enako naporen kot običajno. Zato 

smo ga prvega dne pozno popoldne popestrili z obiskom 

turističnega rudnika in muzeja v Mežici. 

Ob prihodu pred rudnik so nas pričakali prijazni rudarji 

– vodiči, ki so nas opremili s pravimi rudarskimi čeladami 

in svetilkami, oblekli smo se temperaturi v rudniku primerno 

in že smo stali pred vhodom v skrivnostno podzemlje 

Pece. “Vhod” v Peco ni izgledal prav nič simpatično, ko 

pa so nas strpali še v pravi rudarski vlak, so bili nekateri 

verjetno vsaj malo v dvomih o pravilnosti odločitve za 

obisk rudnika. Po 15-minutni razburljivi vožnji po 3,5 km 

dolgem Glančnikovem rovu, kjer smo precej utesnjeni in 

z veliko hitrostjo (vsaj tako se nam je zdelo) drveli v notranjost 

Pece, smo se ustavili na rudišču Moring, kjer smo 

izstopili in se podali na pot po rovih. Globoko v notranjosti 

mogočne Pece smo se ob razstavljenih eksponatih seznanili 

z zgodovino rudarjenja od začetka do zadnjih dni. Ko smo 

na poti po rovih za trenutek obstali, smo v kotu temnega 

rova zaslišali bergmandelca (škrat, ki je rudarjem pomagal 

ali jih strašil – narodna pripovedka) ter zamolkle udarce 

kladiv in krampov izgubljenih duhov rudarjev ... 

Spoznali smo, kakšen je bil “šiht knapov” globoko pod zemljo. 

Navdušeni nad lepoto podzemlja Pece in presenečeni 

nad težavnostjo rudarskega dela, smo se po približno uri 

potepanja po rovih ponovno usedli na vlak in se odpeljali 

nazaj v “naš svet”. 

Verjamem, da smo bili vsi veseli, da naše delo ni takšno in 

da smo vsaj za kak dan z večjim veseljem sedli k svojemu 

vsakdanjemu delu. 

Avtor teksta in fotografije: 

Igor Švarc, CU Dravograd 

18 | CARINA.SI

[DOGODKI] 

Srečanje »tranziterjev« 

26. junija je v koči nad Renčami (vas blizu Vrtojbe) potekalo 

družabno srečanje carinikov, ki delujejo predvsem na 

področju tranzita. Vse skupaj se je začelo po uradnem delu 

sestanka na Carinskem uradu Nova Gorica v Vrtojbi. 

Gasilska – predlog novih poletnih carinskih uniform 

Ideja o tovrstnem srečanju je dejansko 

že nekaj časa visela v zraku, saj se vsi, 

ki delujemo na področju tranzita, zavedamo 

pomembnosti osebnih stikov, 

ki bistveno pripomorejo k reševanju 

vsakodnevnih operativnih problemov. 

Tako smo se zbrali vsi tranzitni koordinatorji, 

vodje večjih izpostav, delovna 

skupina za tranzit, ki deluje na ravni 

GCU, in delavci centralne tranzitne 

pisarne pri CU Nova Gorica. Okrog 

60 sodelavcev se je odlično zabavalo 

ob hrani, pijači, glasbi ... Predvsem pa 

so se kljub sproščenemu vzdušju kot 

rdeča nit pogovorov prepletali carina 

in tranzitni problemi. Izgleda, da bo 

že res, da je carina tudi hobi, vsaj za 

tiste, ki z veseljem hodijo v službo. 

Skratka, večina »problemov« je bila 

popoldne rešenih, nerešene težave pa 

so ob kozarčku ali dveh tudi dobile 

svoj epilog. 

Udeleženci so si bili edini tudi v odločitvi, 

da tovrstno srečanje postane 

tradicionalno. 

Jure Bačar, CU Nova Gorica 

Foto: Jani Poljšak 

Cvet tranzita – le kdo jih je tako očaral? 

Zabava v polnem teku 

CARINA.SI | 19

[DOGODKI] > > > > > 

6. tradicionalno srečanje trošarincev 

Oddelek za trošarine Carinskega urada Sežana je 14. maja 

organiziral tradicionalno srečanje trošarincev Slovenije, 

šesto po vrsti. 

Že zjutraj ob 8.30 uri smo se zbrali v Parku Škocjanske 

jame. Pod vodstvom izkušenega vodiča smo si ogledali 

jamo ter uživali v njenih lepotah in mogočnosti 

podzemnega sveta, ki ga je izoblikovala reka Reka. Ob 

izhodu iz jame se nedaleč od parkirišča obiskovalcu 

odpre veličasten pogled na udornici Veliko in Malo 

dolino; zapirajo ju skoraj povsem navpične stene, ki so v 

preteklosti praktično onemogočale vstop v jamo, zato je 

bil za potrebe turističnega ogleda izkopan umeten vhod v 

jamo. V ozadju obeh udornic na samem robu sten stoji vas 

Škocjan. Škocjanske jame so bile zaradi svojega izjemnega 

pomena za svetovno naravno dediščino leta 1986 vpisane 

v seznam pri organizaciji UNESCO. 

Po ogledu jame smo se podali globlje na Kras v Krajno vas, 

ki se nahaja na tako imenovanem spodnjem Krasu, med vasema 

Dutovlje in Komen. Kras je poznan po svojih naravnih 

značilnostih in avtohtonem vinu, imenovanem teran. Zato je 

bilo povsem samoumevno, da smo si tu ogledali pravo kraško 

vinsko klet malega proizvajalca vina. Po predstavitvi kleti in 

svoje dejavnosti nas je gostitelj povabil v lično urejen prostor 

na degustacijo izdelkov. Tu smo ob odličnem domačem 

pršutu popili nekaj kapljic terana. V zadnjem času se na 

Krasu v okviru celostne ponudbe pridelujejo poleg terana 

tudi druge sorte vina, predvsem tako imenovane bele sorte, 

pa tudi tehnologija barik vin Kraševcem ni neznana. Seveda 

smo se prepustili tudi tem užitkom. 

Po končani degustaciji smo odrajžali v Majcne pri Sežani, 

kjer nas je pričakalo kosilo ob lično urejeni mizi. V popoldanskem 

času smo ob pomoči športnih aktivnosti poskušali 

porabiti dotlej pridobljene odvečne kalorije. Pod večer so se 

nam kar same od sebe nudile dobrote z žara, ob živi glasbi 

pa smo lahko pretegnili noge in v veselem vzdušju zaključili 

naše druženje. 

Nasvidenje prihodnje leto v Dravogradu. 

V parku Škocjanske jame 

Avtor teksta in fotografij: 

Danijel Mihalič, CU Sežana 

V vinski kleti 

Pred obloženo mizo 

20 | CARINA.SI

[DOGODKI] 

Velikanka je priplula 

Konec aprila je v Luko Koper priplula prva večja potniška 

ladja MINERVA II, ki je v Slovenijo pripeljala 620 tujih 

turistov. Koprčani so bili navdušeni nad prihodom 180 

metrov dolge, 40 metrov visoke in 26 metrov široke 

morske lepotice. 

Obisk take potniške ladje veliko pomeni 

za razcvet pomorskega turizma, saj 

so si turisti v času pristanka ogledali 

Piran, Socerb, Postojnsko jamo, Lipico 

in Bled. Navdušeni so bili nad lepoto 

naših krajev in ljubeznivostjo ljudi. 

Direktor konzorcija za potniški terminal 

gospod Matjaž France je sprejel 

poveljnika ladje g. Richarda Hobbsa 

in predstavnika ladjarja »Swan Hellenic« 

g. Paula Carterja in jima predstavil 

ambiciozen načrt za sodoben 

potniški terminal, ki naj bi na koprskem 

obrežju zrasel že v prihodnjih 

treh letih ter Koper uvrstil v mrežo 

pomembnih pristanišč v severnem 

Jadranu. Z novim terminalom bomo 

delavci CU Koper pri opravljanju 

carinske kontrole nad prihodom in 

odhodom potniških plovil in potnikov 

pridobili boljše pogoje za delo, zato 

upamo na čim hitrejšo uresničitev 

izgradnje. 

Druga potniška ladja (britanskega 

ladjarja »Hebridean Island Cruises«) 

bo v naše vode priplula že meseca 

septembra. 

Ivica Gavran, Izpostava Piran 

Foto: Matjaž France 

CARINA.SI | 21

[DOGODKI] > > > > > 

Bližnjica ni vedno najkrajša 

ZADNJIČ PA JE MOST VZDRŽAL … 

Maj je mesec, ko ljudje na veliko zapravljamo z nakupi 

poletnih oblačil. Ta so, vsaj v večini primerov, do naših 

najljubših trgovin pripeljana iz tujine povsem zakonito, kljub 

številnim možnim postopkovnim zapletom na meji. Veliko 

blaga pride na police prodajalcev tudi na malce drugačen 

način oziroma po krajši poti … O tem priča naslednji 

dogodek. 

Kombi v Sotli | Foto: Daniel Kolarič 

»Carina, špedicije, dovoljenja, papirji, papirji …. to je vendar 

preveč dolgotrajen in nepotreben postopek. Kupci čakajo 

in vsaka zamuda je velika izguba …«. Tako razmišljajo nekateri. 

In prav tako je morda razmišljal tudi voznik kombija, ki 

je iz Madžarske na Hrvaško prevažal tekstil. Skupaj s policijo 

smo na nezavarovanem prehodnem mestu Brezovec 

pri Rogaški Slatini našli kombi, ki je ob porušenem mostu 

nebogljen »klical na pomoč«. Seveda ni nikomur padlo na 

misel, da je nekdo reko Sotlo zamenjal za avto pralnico 

ali kaj podobnega. Vse je kazalo, da se je nekdo poigral z 

usodo in ta ga je (mogoče) vzgojno kaznovala. Kombi je 

bil nabito poln kartonskih škatel, v katerih je bilo približno 

3,5 tone blaga: kratke hlače, srajce, nederci, spodnje perilo, 

ženske obleke, pižame, kopalni plašči, telovniki, trenirke, 

otroški kompleti, puliji, čevlji, športni copati …. V vozilu 

so bili tudi ključi za uporabo vozila, vozniško in prometno 

dovoljenje, osebna izkaznica, CMR, račun … skratka vse 

– le voznika ni bilo! Saj mu ne gre zameriti. Kateri tat pa 

po neuspelem poskusu ropa počaka na lastnika, da se mu 

opraviči za uničeno ključavnico!? 

Poskus tihotapljenja torej tokrat ni uspel. »Izgubljeni« 

voznik je bil najden in se sedaj »opravičuje« pri prekrškovni 

inšpektorici celjskega carinskega urada. Mi pa vsi upamo, 

da ob dogodku ni kdo mogoče dobil nove ideje za poenostavljene 

postopke carinjenja blaga … 

Ivan Šef, Izpostava Celje 

22 | CARINA.SI

[ŠPORT in PROSTI ČAS] 

Leto dni po vstopu v Evropsko unijo in po globokih reorganizacijskih 

spremembah nam je ob veliki pripravljenosti 

vseh športnih navdušencev naše službe in predvsem velikemu 

trudu naših kolegov (ŠD Carinik Koper) uspelo, da 

smo se 11. junija ponovno srečali na tekmovanju in se v 

športnem duhu pomerili v devetih panogah: odbojki, košarki, 

nogometu, tenisu, namiznemu tenisu, kegljanju, šahu, 

streljanju in vlečenju vrvi. 

Športna tekmovanja so se odvijala na športnih terenih 

Bonifike v Kopru, na strelskem poligonu v Ankaranu in v 

teniškem centru Vanganel. 

Rezultati 


Prizadevni organizatorji so poskrbeli tudi za ugodne 

vremenske razmere, tako da nam ni bilo prevroče ne na 

travnatih ne peščenih igriščih ne v dvorani. Po napornem 

tekmovanju smo se odpravili v San Simon v Izoli, kjer smo 

v Zelenem gaju razglasili rezultate, podelili priznanja in 

končali svoje prijetno srečanje ob odlični sredozemski hrani, 

pijači in dobri glasbi. »Žurali« smo pozno v noč. 

Velika zmagovalca tekmovanja sta ŠD Carinik Koper in njegov 

organizacijski odbor, ki sta odlično pripravila športne 

igre. 

Dardo Topolovec, 

ŠD Carinarnica Ljubljana 

Ekipa Nogomet Košarka Odbojka (ž) Odbojka (m) Tenis Namizni tenis Kegljanje Streljanje Šah Skupaj točk 

BR 8 6 0 6 7 9 0 5 0 41 

CE 5 10 7 8 0 12 5 3 0 50 

DR 0 0 5 5 0 0 9 7 0 26 

GCU 4 7 0 0 10 8 7 2 0 38 

JE 0 0 0 0 0 3 0 0 0 3 

KP 10 12 9 9 8 4 10 4 7 73 

LJ 6 8 12 12 9 8 12 10 8 85 

MB 9 9 8 7 12 10 4 12 12 83 

MS 7 0 6 3 6 0 0 9 10 41 

NG 0 0 10 10 0 5 8 8 9 50 

SE 12 5 0 4 0 6 6 6 6 45 

Končna razvrstitev 

Podatke pripravil: Nedjan Jerman 

ŠD Carinik Koper 

Mesto Ekipa Število točk 

1 LJ 85 

2 MB 83 

3 KP 73 

4 CE 50 

4 NG 50 

6 SE 45 

7 BR 41 

7 MS 41 

9 GCU 38 

10 DR 26 

11 JE 3 

CARINA.SI | 23


Igre v sliki in besedi… 

Dogovor. kako naprej 

Hopla, hopla, pa smo jih 

Kje za vraga je »bala« (žoga po istrsko) 

Zmagovalci v odbojki: »Goričani« v modrih dresih 

Pri nogometu so tudi poškodbe 

Veselje ob zmagi 

24 | CARINA.SI


Fešta se je začela 

Vzdušje na plesišču je bilo enkratno 

Foto: Nedjan Jerman, Marino Lukežič, Aleksander Bančič 

CARINA.SI | 25


Športno društvo Carinik Nova gorica 

2 5 . L E T O Š P O R T N E G A Ž I V L J E N J A 

Začetki našega športnega društva segajo 

v daljne leto 1981, tako da teče zavidljivo 

petindvajseto leto športnega življenja 

carinikov Carinskega urada Nova Gorica. 

Športniki iz CU Nova Gorica 

Dosežki, ki so jih naši predhodniki dosegli na Carinskih igrah 

carinikov v Jugoslaviji, nas zavezujejo in obenem vzpodbujajo, 

da ta oblika druženja ne bi zamrla. Kot priznanje za 

uspešno delo smo leta 1999 prejeli zlati znak carinske službe. 

Skozi napore, ki jih vlagamo za dosežene cilje, se vidita naša 

trma in volja do uspeha tudi pri delu. Zato športniki predstavljamo 

dobro polovico zaposlenih v našem uradu. 

S prihodom Evrope smo izgubili predsednika Rudija Boltarja, 

ki je odšel v policijske vrste in mu še enkrat izrekamo 

zahvalo za vse delo, ki ga je opravil za naše društvo v 

svojih letih v carinski službi. Pisiljeni smo bili izvoliti novo 

vodstvo. Novi predsednik je postal Egon Marc, za tajniške 

posle pa bo skrbela Aleksandra Turel - Kerševan. Novemu 

predsedniku želimo uspešno vodenje društva in uspešno 

organiziranje športnih dogodkov, ki se mnogokrat prelevijo 

v koristna družabna srečanja. 

Tudi letos smo se kot vsi ostali zaposleni v carinski službi udeležili 

Športnih iger društev carinskih delavcev, ki so se odvijale 

11. junija v Kopru. Kljub zmanjšanju delavcev za polovico, 

se nas je zbralo za cel avtobus. Prvič v zgodovini društva se je 

zgodilo, da je bila ženska populacija večinska, kar daje lepo 

izhodišče za bodočnost društva in kaže prve uspehe novega 

vodstva (morda je uspeh predsednika v čaru?). Rezultati so 

presegli pričakovanja, ki smo jih imeli pred igrami. Čeprav 

smo ostali brez nogometne in košarkarske ekipe, smo dosegli 

zavidljivo 4. mesto v skupnem seštevku. Najuspešnejši smo 

bili v odbojki (moški, ženske) – 2. mesto, šahu – 3. mesto, 

kegljanju in streljanju – 4. mesto, namiznem tenisu – 7. mesto 

(tehnične težave: izguba copat). 

Večer se je zaključil z vsesplošno zabavo, ki je trajala dolgo 

v noč. Mnogim so se napori preko dneva kmalu poznali, 

tako da jih je premagala utrujenost (tudi večkrat), vendar je 

športna vztrajnost le premagala vse in zabave je bilo za vse 

dovolj. Nekateri so se zaradi vročine celo osvežili v morju 

in tako ohladili svoje pregreta telesa. Na začudenje nas vseh 

pa so bili ob domenjeni uri za vrnitev domov ob avtobusu 

prvi ravno tisti, ki smo jih vedno čakali. To je bil dokaz, da 

je bilo zabave dovolj. 

Še enkrat bi se ob tem zahvalil ŠD Istra iz Kopra za organizacijo 

iger. Nasvidenje na naslednjih. 

Veselo vzdušje ob zaključku iger 

Matjaž Černigoj, CU Nova Gorica 

Foto: Renato Klinec 

26 | CARINA.SI


Tekmovanje v nogometu 

Združena ekipa na terenu CU Brežice 

Foto: Željko Mitić 

V Carinskem uradu Brežice se delavci spopadajo 

tako s carinskimi deklaracijami kot tudi z žogo 

in ostalimi športnimi igrami. Za prijetno športno 

druženje so poskrbeli člani nogometne ekipe 

»100 % Maribor« in ekipe »Murska Sobota + Dravograd«. 

Aprila letos so se pomerili v prijateljski 

tekmi na neodvisnem terenu CU 

Brežice. Soočili so se na dveh težkih 

igrah in po končanem drugem srečanju 

vodi ekipa »Murska Sobota + 

Dravograd«. Tekme so potekale pod 

budnim očesom stroge sodniške ekipe, 

sestavljene iz neodvisnih članov 

CU Brežice. 

Zmagovalna ženska ekipa združenih moči | Foto: Miran Zamuda 

3. julija smo organizirali lokalne športne 

igre, kjer se je v nogometnem dvoboju 

pomerila tudi ženska nogometna 

ekipa CU Brežice proti moški nogometni 

ekipi CU Brežice. Na razburljivem 

srečanju so v zadnji minuti zadele 

zmagovalni gol članice ženske ekipe 

in tako premagale ekipo moških. Po 

napornem nogometnem dvoboju smo 

nadaljevali s prijetnim druženjem in se 

pomerili še v ostalih igrah. 

Predstavniki športnega društva Jug 

(CU Brežice) so se udeležili tudi iger 

športnih društev »Istra 2005« in dosegli 

lep rezultat v namiznem tenisu 

– 3. mesto. 

Mojca Tabor, CU Brežice 

Zanimive športne igre za zaključek | Foto: Ivan Bojnec 

CARINA.SI | 27


KOLESARSKI MARATON 

po obmejni panoramski poti 

Septembra lani je potekalo tradicionalno kolesarjenje 

policistov in carinikov preko koroških mejnih prehodov, ki 

se ga je udeležilo zgolj deset klenih kolesarjev (običajno 

poteka vsako leto v juniju ali septembru). Pot je potekala 

iz Dravograda preko mejnega prehoda Vič – Rabenstein, 

avstrijske Sobote – Soboth, kjer smo se ob prekrasnem 

umetnem jezeru okrepčali in zbrali novih moči za 

nadaljevanje poti po avstrijskih gričih, skozi gozdičke do 

mejnega prehoda Lacken – Pernice. 

Za tiste hitrejše je bil to soliden trening, malo počasnejši 

pa so lahko uživali ob pogledu na prelepo naravo. 

Vsi skupaj pa smo, tako kot vedno, uživali ob izvrstnem 

bograču, ki je posebej prijal zaradi glasbenih začimb. 

Najbolj pogumni so nadaljevali pot do Ojstrice, ki ima 

1000 m nadmorske višine, potem pa smo se spustili v 

dolino, kajti pot do Košenjaka (1522 m) bi bila pa za 

enodnevno turo le prevelik zalogaj. 

Upam, da navada ne bo povsem utonila v pozabo in 

bo v letošnjem letu privabila še več ljubiteljev zdravega 

telesa in duha, tako da se bomo cariniki in policisti, bivši 

in zdajšnji, še vedno družili in obujali spomine. 

Foto: Silvo Lepej 

V letošnjem septembru predvidevamo najlažjo pot po 

Kobanskem pogorju. To je pot od karavle Kapunar 

– Klementkogel (1052 m), ki pelje tesno ob meji, od 

koder ima kolesar prečudovit razgled na gričevnati svet 

Remšnika, preko mejnega prehoda Remšnik – Oberhaag 

do mejnega prehoda Kapla – Arnfels, kar pomeni, da 

želimo privabiti še carinike in policiste, ki niso tako 

dobro kondicijsko pripravljeni. Tudi ta panoramska pot 

poteka vzdolž štajersko-slovenske meje, del poti tudi po 

avstrijskem ozemlju. Naj bo ta prispevek hkrati obvestilo 

in vabilo, da po vročem poletju izgubimo še zadnje 

znojne kapljice na kolesu in se družno ohladimo pod 

varno lipovo senco. 

Mag. Nada Karničnik, CU Dravograd 

28 | CARINA.SI


S kolesom čez Vršič in Predel 

V Z T R A J N O S T C A R I N I K O V V E L J A 

Ideja za vztrajnostni kolesarski izlet se je pobudnikoma in organizatorjema Igorju in 

Andreju porodila med kolesarskim maratonom Ljubljana–Trst, septembra 2004. Temeljila 

je na želji organizirati vztrajnostno preizkušnjo, kjer so glavni pogoji za dosego cilja 

močna volja, vztrajnost in trma. Prva relacija, ki se je zdela primerna, je bila Bovec– 

Trenta–Vršič–Trbiž–Predel–Bovec, dolžine nekaj več kot 90 km. Beseda je dala besedo in 

tako je dana beseda meso postala prvo junijsko soboto. 

Bolj kot se je bližal datum izleta, bolj pozorno smo spremljali vremenske napovedi za 

severozahodni del Slovenije. Končno smo jo dočakali. Bila je dokaj ugodna. Vremenoslovci 

so namreč napovedali oblačno vreme s popoldanskimi padavinami, ampak 

to za nas ni predstavljalo ovire. Logistične priprave so bile že v polnem zagonu. 

Kal Koritnica–vas Trenta 

Na startu nas je spremljalo hladno in 

oblačno vreme. 

Temperatura: +13 °C 

4. junija 2005 ob 8 30 se je v Kal Koritnici na startu zbrala združena ekipa zagrizenih 

kolesarjev iz Carinskega urada Sežana in Generalnega carinskega urada, Oddelka 

za preiskave Sežana. Dejan, Simon, Duško, Andrej in Igor smo predvsem 

kolesarili, spremljevalca Darjo in Aleš pa sta nam med potjo stregla s hrano in 

pijačo, vmes kaj poslikala, pa tudi kolesarila, pretežno po spustih. Kolesarskega 

izleta sta se udeležila še kolega Jože in njegov prijatelj Slavko s Štajerske, s katerima 

smo bili dogovorjeni, da se dobimo na Vršiču, saj sta oba prispela v dolino 

Trente že dan poprej. Na žalost sama moška ekipa, kar bo treba v prihodnje 

spremeniti. Po startu nas je pot v oblačnem vremenu vodila skozi dolino Trente. 

Ostalega prometa v tem času skorajda ni bilo. Prvi postanek smo naredili v vasi 

Trenta. Posebej dolgo se nismo ustavili oziroma le toliko, da smo si napolnili 

plastenke s pijačo. Čakal nas je skoraj 14 kilometrov dolg vzpon na Vršič, pri 

katerem je bilo treba premagati skoraj 1000 m višinske razlike. 

Prvi cilj: Vršič 

Pri vzponu na Vršič je bilo vreme idealno. 

Ne pretoplo ne premrzlo, le tu in 

tam nekaj vetra. 


Vzpon na Vršič 

V dobri uri oziroma kakor kdo in vsak v svojem tempu smo ta vzpon opravili. 

Med vzponom so nas prevevali različni občutki. Še posebej zanimivo je bilo med 

označenimi serpentinami, ki ti krajšajo čas in si sam preračunavaš, kolikšna razlika 

v nadmorski višini je med dvema serpentinama. Ni pa nam bilo jasno, kaj se 

je s temi oznakami dogajalo na serpentinah med 1000 in 1200 metri nadmorske 

višine. Vsi po vrsti smo imeli občutek, da bolj kot je bil klanec dolg in strm, več 

časa smo potrebovali do naslednje oznake. No, po 1200 metrih nadmorske višine 

je šlo naprej kot po maslu. Prav pod vrhom, kak kilometer ali morda kilometer in 

pol, pa nas je pričakala poslastica tega vzpona. Prispeli smo do najbolj strmega 

dela tega klanca in besede, ki smo jih govorili nekaj nižje, češ, ali je to sploh kak 

klanec, so se hitro prelevile v tišino. 

CARINA.SI | 29


Prelaz Vršič 

Vetrovno, mrzlo in nič kaj prijetno. 

Večinoma smo se zadrževali v zavetrju 

kombija. 


Na vrhu sta nas v kombiju že čakala spremljevalca Darjo in Aleš. Tam sta bila 

tudi že oba kolega iz Ljubljane oziroma s Štajerske. Nihče ni bil na smrt izmučen 

in do vrha ni nihče potreboval prevoza s kombijem. Zadovoljstvo po premaganem 

klancu je bilo vsekakor enakovredno vloženemu trudu. Za večino od nas je 

bilo tokrat prvič, da smo prišli s kolesom tako visoko. Pred spustom v Kranjsko 

Goro je bilo treba opraviti še protokolarno slikanje pred tablo, ki označuje prelaz 

Vršič (1611 metrov nadmorske višine). 

Vršič–Kranjska Gora–Planica 

Do Planice nam je vreme kar dobro služilo 

in vso pohvalo zasluži tisti, ki je bil v 

imenu organizatorja zadolžen za vreme. 

V Planici pa se je začelo temniti in okoli 

dveh popoldne je že začelo kazati na noč. 


Pod velikanko v Planici 

Spust proti Kranjski Gori ni terjal žrtev v obliki padcev, 

pač pa smo doživeli prvi gumi defekt. Jožetu se je predrla 

zračnica na kolesu, rezervne pa ni imel s seboj. Po 

uspešnem krpanju Jožetove zračnice smo pot nadaljevali 

mimo Kranjske Gore po kolesarsko-sprehajalni poti do 

Planice. Po koncu sprehajalne poti smo se po glavni 

cesti, ki pelje proti skakalnicam, povzpeli do velikanke. 

Tam smo načrtovali malo daljši postanek, ki smo ga bili 

prisiljeni skrajšati zaradi grozečega slabega vremena. 

Temni oblaki so namreč kazali na uresničitev vremenske 

napovedi. Vremenoslovci so za popoldanski čas napovedali 

padavine v tem delu Slovenije. Prikrajšani za postanek 

smo pot nadaljevali proti mejnemu prehodu Rateče, 

pred tem pa smo sprejeli odločitev, da se ne bomo ustavljali 

pri Belopeških jezerih na italijanski strani. 

Planica–mejni prehod Rateče–Trbiž 

S poslabšanjem vremena se je okrepil 

tudi veter, ki je pri kolesarjenju tako ali 

tako fenomen. Kamorkoli se obrneš, 

vedno piha v prsi. 


Glede na prihajajoče padavine smo do Rateč prihiteli v pospešenem tempu. 

Mejo smo prestopili hitro, saj ni bilo skoraj nobenega prometa. Proti Trbižu 

se je pot večinoma spuščala in zazdelo se nam je, da smo teh nekaj kilometrov 

do Trbiža kar preleteli. Malo pred mestom Trbiž smo zavili levo v smeri proti 

Predelu. Naslednjih dobrih deset kilometrov nas je čakal vzpon. Sprva skoraj neznaten, 

po nekaj kilometrih malo težji, zadnja dva kilometra pa že prav mučen, 

čeprav vseeno ne pretežak. Pot nas je vodila po dolini, ki se v ničemer ne more 

primerjati z dolino Trente, še posebej ne po lepotah pokrajine. 

Vzpon na Predel 

Na Predelu smo končno dočakali dež, 

ki nas je potem po malem namakal do 

Strmca. 


Končno smo preplazili tudi ta klanec. Med vzponom se ti marsikaj mota po glavi, 

ko pa si na vrhu, se ti vse prestano zdi enostavno. Do tu nismo imeli nobenih 

večjih težav, le Jožetova guma je ponovno popustila. Na žalost pri drugem poskusu 

krpanja zračnice nismo bili tako uspešni kot pri prvem, tako da je bil Jože 

prisiljen prekiniti kolesarjenje in se je z vozilom odpeljal v dolino. 

30 | CARINA.SI


Predel–Bovec 

Ko smo bili enkrat v Bovcu, nas vreme 

sploh ni več zanimalo. 


Spust s Predela proti Bovcu je bil zaradi spolzke ceste še posebej težak. En sam 

napačen gib ali zaviranje v nepravem trenutku in bi moral Darjo posredovati 

ter koga peljati na urgenco. Na srečo se kaj takega ni zgodilo in razen kratkega 

vzpona malo pred trdnjavo Kluže nas je čakal le še spust do Bovca. Tam smo 

svojo avanturo zaključili s pojedino, ki so nam jo pripravili v gostilni Stari kovač. 

Gostilno nam je priporočil Duško, ki te kraje pozna kot svoj žep. Ni bilo kaj, kot 

zaupati mu. Ni nas razočaral. 

Udeleženci že kujemo načrte za naslednji kolesarski izlet. Ta naj bi bil naslednje 

leto, prav tako prvo junijsko soboto. Imel naj bi vsaj dva bolj zahtevna vzpona, 

skupna razdalja pa naj bi bila do 120 kilometrov. Vabimo tudi ostale kolesarske 

navdušence iz drugih carinskih uradov in Generalnega carinskega urada, da se 

nam pridružijo. Predvsem si želimo, da bi imeli drugo leto tudi žensko družbo, 

ki bi z nami prevozila celotno progo. 

Tekst pripravila: 

Andrej Zaman, GCU, Oddelek za preiskave Sežana in Igor Kokoravec, CU Sežana 

Foto: Darjo Orel 

Za trening 

tekel v službo 

Inot Klemenčič, naš sodelavec na Izpostavi Gruškovje, je 

športnik od glave do pet. Sodelavci ga cenimo kot umirjenega 

sodelavca, ki malo govori, tako da je skoraj neopazen. 

Delo, ki ga opravi, pa govori o tem, da premore v svoji tihoti 

veliko delovnih uspehov. 

Nemalo so bili kolegi presenečeni, ko se je na vsem lepem 

pojavil na vratih, vendar v drugačni, tekaški opravi. Inot namreč 

vsak dan preteče veliko kilometrov in za enega izmed 

treningov je pretekel razdaljo od Maribora do Gruškovja, 

ki jo v kilometrih izrazimo s številko 37. V izjavah o svojem 

podvigu skromno pripomni, da to ni nič neobičajnega, da 

je zmožen veliko več. In svoje besede podkrepi s podatkom, 

da mu je na nedavnem grosupeljskem 24-urnem teku, ki je 

potekal 3. in 4. junija, po nočni izmeni uspelo preteči 125,8 km. 

Pravi, da bi jih še več, če bi bil spočit. In če boste na poti proti 

Gruškovju uzrli mladeniča in mu misleč, da se mu mudi v 

službo, ponudili prevoz, vas bo prav gotovo zavrnil. Tako bi 

trening namreč propadel. 

Inot teče vsak dan, saj ga čakajo veliki izzivi. Uspelo 

nam ga je fotografirati le v uniformi. 

Avtor teksta in fotografije: Peter Kirič, 

Izpostava Gruškovje 

CARINA.SI | 31

[NAŠI SODELAVCI] > > 

Carinska evrokratinja 

Na zdravje staremu prijateljstvu - 

Kristina & Kristina 

Po končani diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani, smer 

Mednarodno pravo, se je Kristina Grutschreiber kot 

štipendistka vlade januarja 2000 zaposlila v Carinskem 

uradu Nova Gorica. Pripravništvo je prvih šest mesecev 

opravljala na Izpostavi Vrtojba, drugo polovico pripravništva 

pa dokončala v Oddelku za upravni postopek, prekrške in 

izterjave. Pri nas je ostala tudi po dokončanem pripravništvu. 

Končno je prišla do svoje mize in 

računalnika; le tako je lahko svoje 

delo opravljala brezhibno. Študirala 

je zakone, preučevala zakonske luknje 

in pisala odločbe, zoper katere vsaka 

pritožba »pade«. Dnevi so minevali in 

prišel je dan, ko so se nekateri prijavili 

za program »Fast Stream«, katerega cilj 

je pomagati udeležencem pri pripravi 

na natečaje za zaposlitev v kateri izmed 

institucij Evropske unije. Seveda je 

interes Vlade Republike Slovenije, da 

se v okviru dodeljene kvote upravnih 

delavcev zaposlijo najsposobnejši mlajši 

kadri iz uprave, ne glede na dejstvo, 

da bodo pravnoformalno uslužbenci 

Evropske unije. 

Zaradi predavanj v Ljubljani so se 

začele tedenske odsotnosti, s tem pa 

pospešeno vsrkavanje znanja o Evropski 

uniji in mnogih drugih področjih. 

Naša Kristina, izredno bistra punca, 

z opravljanjem »concourja« (natečaja 

za zaposlitev) ni odlašala. Ko se ji je 

ponudila prva priložnost, se je prijavila 

in ga uspešno opravila. Vmes se ji je 

ponudila možnost za stažiranje na slovenskem 

Stalnem predstavništvu pri 

EU v Bruslju. Odšla je sredi marca 

2004, za tri mesece, vrnila pa se je 

po štirih mesecih. Po avgustovskem 

službovanju v domovini se je septembra 

še enkrat za tri mesece vrnila v 

Bruselj. 

Konec novembra smo bili pri njej na 

nekajdnevnem obisku. Zaupala nam 

je, da je dala prošnjo za sprejem v 

delovno razmerje v enem izmed direktoratov 

Evropske komisije. Ker še 

ni bila seznanjena z odgovorom, nas je 

prosila, da smo tiho in držimo pesti. 

Po prihodu v Slovenijo je zdržala z nami 

še dobre tri mesece. V Bruslju so prošnji 

za sprejem v delovno razmerje ugodili. 

Sledili so pospešeno reševanje zadev, 

čistka pisarne in šare po predalih ter 

izraba preostalega dopusta in viška ur, 

da slučajno ne bi kaj pustila državi. 

Naslednja stopnja je bila določitev 

dneva poslovilnega žura. Zaradi večjih 

ali manjših odsotnosti je bilo to malce 

težavnejše, kot smo si na začetku predstavljali; 

na nikogar se namreč ne sme 

pozabiti, da ne bo zamer. Na koncu 

smo le pristali na prvotnem datumu, 

8. marcu. Saj veste, da ga ženske kasneje 

še same malo zažuramo. 

Brez tradicionalnega govora ne gre 

Pred odhodom na ženski večer v 

Perlo smo v Kompas shopu kupile še 

poslovilno darilo – velik kovček – in 

se podale »uživancijam« naproti. Da si 

bo ta dan zapomnila za vse življenje. 

Že od sredine marca dela na Generalnem 

direktoratu za davke in carine 

(DG Taxud) v Bruslju, kjer je 

zadolžena za mednarodne odnose 

in tehnično pomoč na območju zahodnega 

Balkana. Ne le, da ima v 

pisarni zanimivo delo, poleg tega še 

mesečno potuje po državah zahodnega 

Balkana. In če jo kdo vpraša, 

vedno poudarja, kako mnogi Slovenci 

mislijo, da je življenje v Bruslju lahko 

le monotono, saj je tam slaba hrana, 

nič se ne dogaja in ves čas dežuje. 

Resnica je ravno obratna – a to mora 

odkriti vsakdo zase. 

Avtorica teksta in fotografij: 

Kristina Jamšek, CU Nova Gorica 

Še po darilo in hitro na ženski žur 

32 | CARINA.SI

[NAŠI SODELAVCI] 

Jože Šiftar 

LEP JUBILEJ – 60 OKROGLIH LET 

Praznovanje okrogle obletnice predstavlja za vsakogar izmed 

nas prav poseben čar. Če pa se odvija v krogu sodelavcev, je 

to dodatno zadovoljstvo. 

Slavko Horvat, direktor CU Murska 

Sobota v imenu vseh zbranih čestita 

slavljencu ob jubileju 

In prav to nam je pripravil naš Jože 

Šiftar, pomočnik direktorja CU Murska 

Sobota. Lično izdelano vabilo je govorilo, 

da slavi lep jubilej - 60 okroglih let. 

Zbrali smo se v okrepčevalnici Vila 

Šiftar, 22. marca letos, v Moravskih 

Toplicah, kjer nas je slavljenec pričakal 

na vhodu. Povabljenih nas je bilo kar 

dobra polovica zaposlenih v CU Murska 

Sobota. 

Ne morem mimo tega, da ne bi omenil 

izvrstne kulinarike Jožetove žene in 

hčerke, ki vodita gostinski obrat. Že 

estetski videz je napeljeval k temu, da 

so jedi okusne in slastne. In res je bilo 

tako. Predolgo bi bilo naštevati, kaj vse 

so pripravili, od hladnih predjedi pa 

vse do pravih gurmanskih specialitet. 

Jože je začel svojo carinsko pot davnega 

leta 1968, in sicer kot carinik 

na blagovni Izpostavi Murska Sobota 

takratne Carinarnice Gornja Radgona. 

Dokaj hitro je okusil tudi delo na 

večini mejnih prehodov v sklopu Carinarnice 

Gornja Radgona. Po končani 

prvi stopnji na VEKŠ v Mariboru je 

bil leta 1978 premeščen na delovno 

mesto šefa Izpostave Hodoš, leto kasneje 

pa je prevzel vodenje Izpostave 

Kuzma, nato pa Izpostave Gederovci. 

V tem času je uspešno dokončal študij 

na drugi stopnji, kar je zanj pomenilo 

skok na novo, višje delovno mesto. 

Leta 1984 je opravljal delo carinskega 

inšpektorja na blagovni Izpostavi 

Murska Sobota, ki jo je od leta 1988 

naprej tudi vodil. To je trajalo vse do 

leta 1993. Naslednje delovno mesto 

je bilo vodenje referata za kontrolne 

zadeve na sedežu Carinarnice Gornja 

Radgona. 1. aprila 1994 je prevzel 

funkcijo pomočnika upravnika (sedaj 

direktorja) CU Murska Sobota, ki jo 

opravlja še danes. 

Res pestra in razgibana dinamika 

delovnih mest. Žal bo moral to delovno 

mesto zapustiti naslednje leto, 

ko ga čaka zaslužena upokojitev. Sam 

pravi, da tudi takrat ne bo dolgčas, 

saj mu njegova dva vnuka pomenita 

pravo popestritev. 

V imenu vseh sodelavcev bi se še enkrat 

rad zahvalil našemu Jožetu za povabilo 

na njegovo slavje. Naj bo naslednjih 60 

še zdravih in polnih nasmeha. 

Avtor teksta in fotografij: Janez Donša, 

Izpostava Središče ob Dravi 

Jože je zarezal v torto na najvišji 

stopnji – 60 let 

Zdravica ob mizi 

Generacija si je imela marsikaj povedati 

CARINA.SI | 33

[NAŠI SODELAVCI] > > 

Marjanca Pajenk – tajnica štirih direktorjev 

17. junija smo se zbrali v čajni kuhinji, da se poslovimo 

od naše vedno nasmejane, prijazne in odgovorne 

sodelavke Marjance Pajenk, ki bo po dobrih treh 

desetletjih službovanja na carini nastopila novo službo 

– kot mobilna upokojenka. 

Marjanca, mati dveh otrok, doma 

iz Slovenskih Konjic, se je rodila 

v Ljubljani in končala šolanje za 

ekonomskega tehnika. Po šolanju se 

je zaposlila in tako jo je 4. maja 1971 

pot pripeljala na CU Ljubljana, kjer je 

do upokojitve opravljala delo tajnice 

direktorja. V tem času so pokazali 

zaupanje v njeno delo naslednji direktorji 

CU Ljubljana: Franc Sabljič, 

Franc Košir, Milan Ozmec in Zoran 

Taljat. Zoran Taljat se ji je v imenu 

vseh članov kolektiva zahvalil za 

njeno dolgoletno zvestobo, diskretnost 

in prijaznost. 

Sodelavci želimo Marjanci v novem 

življenjskem obdobju srečo, zdravje 

in čim več novih izzivov ter da bi se 

še večkrat srečali na skupnih izletih 

ali piknikih. 


Dardo Topolovec, CU Ljubljana 

34 | CARINA.SI

[NAŠI SODELAVCI] 

40. letnica mature 

V carinski oddelek se nas je vpisalo 12 

dijakov in 22 dijakinj iz vse Slovenije, 

od Murske Sobote do Kopra, po opravljeni 

maturi pa smo se razkropili po Sloveniji. 

40. letnica 

Carinska služba je bila po drugi svetovni vojni v takratni 

Republiki Jugoslaviji kadrovana in vodena iz Beograda. 

Zaradi tega je bila večina carinikov v carinarnicah na 

slovenskem ozemlju iz drugih jugoslovanskih republik. 

Po letu 1960 pa so v carinski službi pričeli zaposlovati 

slovenske carinike. Ker v slovenskem izobraževalnem 

sistemu ni bilo tovrstnih učnih programov, je Ekonomska 

srednja šola v Ljubljani v letu 1964/65 organizirala 

4.h razred – carinski oddelek. Predmetom, ki so bili 

takrat po učnem programu obvezni, so dodali še tri 

strokovne carinske predmete, in sicer carinski sistem, 

carinski postopek in carinsko tarifo. Vse carinske predmete 

so predavali zaposleni iz Carinarnice Ljubljana. 

V carinski oddelek se nas je vpisalo 12 dijakov in 22 

dijakinj iz vse Slovenije, od Murske Sobote do Kopra, 

po opravljeni maturi pa smo se razkropili po Sloveniji. 

Kljub temu da smo se srečevali pri opravljanju vsakodnevnih 

službenih obveznosti in se družili na carinskih 

športnih igrah, smo vsakih 10 let skupaj proslavili 

obletnico mature. To smo storili tudi letos, ko je bila 

40. po vrsti. Ob prijetnem srečanju, obujanju dijaških 

dni in dolgih let v carinski službi smo bogatejši tudi za 

izkušnje tistih sošolk in sošolcev, ki so že upokojeni. 

Od vseh vpisanih dijakov je namreč večina že upokojenih, 

saj v carinski službi delava le še dva, nekaj pa se 

jih je zaposlilo v drugih službah. 

Srečanje nam bo ostalo kot kamenček v mozaiku lepih 

trenutkov našega življenja. 

Marjan Grosek, CU Celje 

CARINA.SI | 35

[AKTIVNOSTI SINDIKATA] 

Intervju 

z Dušanom Miščevićem 

Za 5. številko Vam želim prikazati delo Konference SCS in delo 

Dušana Miščevića, sekretarja Konference SCS. Pogovor je 

nastal 18. junija 2005 po 5. seji Konference SCS in protestih 

pred Ministrstvom za finance, na katerih so bili prisotni tudi 

sindikalisti Carinskega sindikata Slovenije (SCS). 

Dušan Miščević 

Pozdravljen, Dušan. Lahko pojasniš kaj je novega 

na sindikalni sceni? 

SCS skladno s svojo politiko in programom dela izvaja 

aktivnosti za zaščito interesov zaposlenih v carinski 

službi, skrbi za promocijo našega sindikata in uveljavljanje 

sindikata kot socialnega partnerja. 

Poglejmo najprej interese zaposlenih v carinski službi. Tako 

člani kot nečlani so zainteresirani, da se delovnopravna 

zakonodaja izvaja tako, kot je zapisana. V sodelovanju z 

GCU in vodstvi posamičnih carinskih uradov preučimo 

vse morebitne sporne zadeve in poiščemo rešitve, ki 

zadovoljujejo interese zaposlenih, hkrati pa ne kršimo 

zakonodaje. Res je, da so včasih naša pričakovanja večja 

od tistega, kar realno lahko dobimo, vendar pa ne smemo 

prezreti dejstva, da so pričakovanja eno, zakonska realnost 

pa povsem nekaj drugega. Res je tudi, da zadev, ki jih ne 

moremo rešiti v uradu, uspešno rešimo v dialogu z GCU. 

Ker poznam zadeve v javnem sektorju, še posebej pa 

v državni upravi, lahko rečem, da je naša služba dobro 

urejena, kar pa ne pomeni, da ne bi mogla biti še bolje. 

Izjemno majhno število konfliktnih situacij in disciplinskih 

postopkov priča, da posebnih težav pri uresničevanju 

pravic iz delovnega razmerja nimamo. Za tisto nekaj več 

bi bilo treba spremeniti zakonodajo, kar pa ni lahko doseči 

niti močnejšim sindikatom, kot je naš. Zaradi odločnega 

nastopa nam je uspelo ohraniti (obraniti) nekatere 

pridobljene pravice (kot so dodatek za stalnost, malica, 

prevozni stroški), čeprav je slišati, da bi vlada ponovno 

rada posegla v nekatere socialne pravice. Zaradi tega se je 

SCS udeležil protestnega shoda v mesecu juniju, kjer smo 

skupaj z ostalimi sindikati izrazili nestrinjanje z namero 

vlade po krčenju socialnih pravic ter napovedali ustrezne 

ukrepe za zaščito delavskih pravic in interesov. 

Kako pa izboljšati položaj in narediti več za 

promocijo našega sindikata? 

Odločitev SCS, ki je bila sprejeta pred leti, da zadeve 

vzame v svoje roke, je rodila sadove. SCS sodeluje v vseh 

pogajalskih procesih, predstavlja svoja stališča in se upira 

vsem poskusom razvrednotenja statusa naše službe in 

Člani Konference na 4. seji, 26. maja 2005 

36 | CARINA.SI


posledično položaja zaposlenih v carinski službi. Postali 

smo tako močan dejavnik v socialnem dialogu, da nihče 

ne upa zanemariti naših stališč in ne upoštevati naših 

interesov. Res je, da smo kar nekaj krat zagrozili tudi s 

stavko, s čimer smo podkrepili našo pogajalsko pozicijo. 

Odziv članstva, ki je podprl namere SCS, je bil vedno velik 

in našim pogajalcem v pogajalskem procesu dobrodošel. 

Vsi, prav vsi se zavedajo, da kar rečemo, mislimo resno, in 

da bomo tudi napovedi uresničili, če bo to potrebno. 

Kaj pa sodelovanje s Carinskim sindikatom 

Hrvaške (CSH)? 

Sodelovanje s Carinskim sindikatom Hrvaške poteka že 

nekaj let. Prvi stik s predsednikom CSH g. Popovičem sva 

vzpostavila s kolegom Novovičem. Na naših srečanjih vsaka 

stran predstavi trenutna dogajanja na sindikalni sceni, nato 

si izmenjamo izkušnje. Tako je bilo tudi 13. maja, ko so 

prišli k nam v Ljubljano predstavniki Carinskega sindikata 

Hrvaške. Obisk smo jim vrnili 7. junija, ko smo se srečali še 

v Zagrebu na sedežu njihovega sindikata. Težave, s katerimi 

fazi ta dialog ni potekal dobro niti v carinski službi. Prišli 

smo novi ljudje, z novimi idejami in jasnimi cilji. Učili 

smo se obrti in storili tudi kakšno napako, vendar smo z 

vztrajnim delom, učenjem, prepričevanjem in trmoglavostjo 

dosegli, da je SCS enakopraven partner delodajalcu. Nekaj 

bo treba storiti še v posamičnih okoljih, kjer dialog še ni 

povsem dobro stekel. Ljudje se bodo pač morali naučiti 

komunicirati, ne glede na to, ali smo si všeč ali ne. 

Osebno sem optimist. Dejstvo pa je, da bosta morali obe 

strani, tako naša kot delodajalska, še veliko postoriti. 

Spoznanje, da »gromovniki« v naših vrstah praviloma ne 

dosegajo želenih rezultatov, kaže, da bomo morali pri 

kadrovanju v vodstvo sindikata iskati ljudi, ki so strpni, ki 

vedo kaj hočejo in ki so sposobni vzpostaviti dialog. 

Je Sindikat carinikov Slovenije reprezentativen 

sindikat, da se pogaja na ravni državne uprave? 

Da! Sindikat carinikov Slovenije je reprezentativen sindikat 

in kot edini predstavnik interesov zaposlenih v carinski službi 

skladno s svojo politiko sodeluje v vseh pogajalskih procesih, 

tako pri sklenitvi Kolektivne pogodbe za javni sektor 

(KPJS) kakor v postopku sprejemanja vseh zakonov, ki so 

neposredno povezani z interesi zaposlenih, pri oblikovanju 

vladnih uredb, spremembi zakonov in podzakonskih predpisov. 

Naša prisotnost na tej sceni pomeni, da smo preprečili 

marsikatero odločitev, ki bi škodila zaposlenim, hkrati pa 

smo v pogajalskem procesu za sklenitev KPJS uveljavili svoje 

interese, čeprav ni bilo lahko. 

Kaj pa Kolektivna pogodba za javni sektor, kdaj bo 

sklenjena? 

Dušana: Miščević, sekretar SCS, in Pečnik, predsednik SCS 

se srečujejo naši kolegi na Hrvaškem, so za slovenske 

razmere nepojmljive, tako glede socialnega dialoga kakor 

tudi delovnopravnega varstva zaposlenih. Do vstopa v EU 

jih čaka še veliko dela. 

Socialni dialog je v demokratičnih družbah »zakon«! 

Vodstvo SCS je že pred leti sprejelo stališče, da želimo vse 

sporne zadeve reševati po mirni poti in v dialogu. Tam, kjer 

sogovornika ni, prihaja do konfliktov. Priznam, v začetni 

Kdaj bo KPJS sklenjena, še ni povsem jasno, ker so interesi 

posameznih dejavnosti znotraj javnega sektorja tako 

interesno obarvani, da nihče zlahka ne popusti. Zato je 

naša prisotnost na usklajevalnih sestankih nujna. Če koga 

ni, se lahko v njegovi odsotnosti sprejmejo odločitve, ki bi 

jim sicer nasprotoval. Naš trenutni položaj ni slab. Dejstvo 

pa je, da ko bo KPJS sklenjena (če nam bo sploh uspelo), se 

bo vedno našel kdo, ki ne bo zadovoljen. To je človeško. 

Če se dotaknemo še reorganizacije. Iz posameznih 

uradov je slišati, da primanjkuje ljudi! 

Res je. Ob reorganizaciji je SCS opozarjal, da je treba biti 

previden glede števila ljudi, ki jih bomo potrebovali po 1. 

maju 2004. Menili smo, da bi morali ohraniti rezervo, saj 

praksa vedno pobije teorijo. Problem pomanjkanja ljudi bo 

dosegel višek v naslednjem obdobju, ko se bodo pokazali 

CARINA.SI | 37


Ga. Mojca Ramšak Pešec, g. Franc Košir in ga. Joža Kraljič 

prvi negativni rezultati takšnega stanja. Kako bomo ta 

problem rešili, ne vem; dejstvo je, da si je politika omislila 

zmanjšanje števila zaposlenih v naslednjem obdobju za 

1 % na letni ravni. Zavedam se, da zaposleni dolgoročno 

takšnega tempa in obremenitev ne bodo mogli zdržati, zato 

bo Konferenca SCS morala nekaj narediti. 

Verjetno bi imel še veliko povedati. Pa kljub vsemu, 

na kratko. Kaj pričakuješ v naslednjem obdobju? 

Pričakujem, da bodo zaposleni v carinski službi spoznali, da 

je le močan sindikat porok za naš boljši jutri. Pričakujem, 

da bodo še naprej podpirali svoj sindikat, da bomo enotni 

in tako še močnejši. 

Želim, da bi v naše vrste vstopili tudi tisti, ki še niso naši 

člani, da bi aktivno posegli v sindikalno dejavnost in 

povečali hvalevreden odstotek zaposlenih v naši službi, ki 

je sindikalno organiziran. 

Želim, da bi v tem zadnjem obdobju pred upokojitvijo 

prepričal člane Konference SCS o nujnosti preoblikovanja 

našega sindikata, tako da bi bil močan kot celota, da se ne 

bi izgubljali v obrobnih aktivnostih v posameznih uradih, 

da bi članstvo preko najvišjega organa lahko uveljavljalo 

varstvo svojih pravic in interesov. 

Svoje pridobljene izkušnje in znanje bi želel prenesti na 

mlajše kolegice in kolege. Zelo bi bil žalosten, če bi začeto 

delo kolegov Dušana Bremca, ki je odšel v drugo službo, ter 

Dušana Novovića in Vojka Škapina, ki sta oba v zasluženi 

upokojitvi, šlo v nič. 

Vesel sem, da se naš predsednik Dušan Pečnik zelo hitro 

uči sindikalne obrti. On in še nekateri bodo ta sindikat 

vlekli naprej. Resnično pa bi bil vesel še več predlogov in 

pobud naših članov in da bi ti z razumevanjem sprejemali 

dejstvo, da prav vsega ni mogoče uresničiti. Vsaj ne v 

kratkem času – mar ne! 

Intervju pripravil: 

Bogdan Šuber, član Konference SCS 

Foto: Bogdan Šuber 

Bogdan Šuber 

Predstavniki SCS in CSH na sedežu SCS v Ljubljani 

38 | CARINA.SI

[ZANIMIVOSTI] 

Znanilec vročih poletnih dni ob morju 

Na vprašanje, kaj je na fotografijah, sem bil presenečen 

ob ugotovitvi, da je bilo pravilnih odgovorov le nekaj. 

Najpogostejši napačni odgovori so bili: brencelj, obad, 

čriček, murn, kobila, škržat v spolnem aktu … 

Skoraj zagotovo lahko rečem, da je na fotografijah veliki 

škržat (Lyristes plebejus) na svojem rjavem kombinezonu, 

ki ga je pred mojim fotografiranjem slekel. Pred slačenjem 

je tako opremljen preživel od 3 do 4 leta približno 80 cm 

pod zemljo v svetu teme, koreninic in … Postopek slačenja 

in priprava opreme (krila) za nove pogoje trimesečnega poletnega 

življenja traja okrog 3 ure, tako da sem imel dovolj 

časa za ovekovečenje njegovega prihoda v novi svet petja, 

snubljenja in razmnoževanja. 

Zanimivo, da večina obmorskih dopustnikov pa tudi nas, ob 

morju živečih, pozna njegov napev že-že-že-žaa-že-že-že … ob 

vročih poletnih mesecih, ko mora za delovanje škržatovega 

glasbila temperatura zraka presegati 25 stopinj. Za razliko 

od murnov, čričkov in kobilic je njegov instrument – organ, 

ki proizvaja značilne tone od 400 do 900 hz – nameščen 

na spodnjem delu zadka, in to samo pri samčkih. Bistveno 

manj ljudi pa je tega znanilca vročega in dolgega poletja tudi 

videlo. Njegov moto je: peti in ne biti viden. V ta namen je 

opremljen kar s tremi infrardečimi senzorji, ki so na njegovem 

čelu lepo vidni. 

Pri opazovanju škržatov pazite! V obrambi zelo natančno z 

urinom cilja napadalca ali radovedneža v oči. 

Kje je bil ta posnetek narejen? Lahko rečem, da ni bil narejen 

v poletni večurni koloni na našem mejnem prehodu, 

temveč 3. julija 2004 ob 20. uri na pobočju miljskih hribov 

– na mojem dvorišču. 

Veliki škržat (Lyristes plebejus) 


Andrej Vilhar, Izpostava Dragonja 

CARINA.SI | 39

[ZANIMIVOSTI] > > > 

Tudi takšne kolone so včasih | Fotografiji iz arhiva CU Ljubljana 

Dobra informiranost | Fotografiji iz arhiva GCU, RZT Brežice 

40 | CARINA.SI

Avtor križanke: Janez Donša, Izpostava Središče ob Dravi 

[CARINSKA KRIŽANKA]

4 

1 

6 

3 5 

2

Å tevilka 5, avgust 2005 - Carinska uprava Republike Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?