Informacijska etika - Hrast - Univerza v Ljubljani

UNIVERZA V LJUBLJANI 

PEDAGOŠKA FAKULTETA 

PODIPLOMSKI ŠTUDIJ 

POUČEVANJE NA RAZREDNI STOPNJI 

oblikovanje etičnega in varnega informacijskega okolja 

seminarska naloga pri izbirnem predmetu 

»Teleinformatika za izobraževanje« 

Mentor: dr. JOŽE RUGELJ, doc. 

Študentka: NADJA BAGON 

Miren, januar 2003

Bagon, N. (2003). Informacijska etika: Oblikovanje etičnega in varnega informacijskega okolja. 

Seminarska naloga. 

POVZETEK 

Računalnik je »hrbtenica« sodobne, informacijske družbe. Čeprav je informatika 

kot stroka razmeroma mlada veda v primerjavi s starimi in uveljavljenimi 

tehničnimi in drugimi disciplinami, so se ob njeni uporabi odprla tudi temeljna 

etična vprašanja. O njih govori informacijska etika, ki postopoma pridobiva svoje 

mesto v sodobni etiki. 

V seminarski nalogi predstavljam povzetek dokumenta, v katerem so prikazani 

vloga informacijskih in komunikacijskih tehnologij v izobraževanju, zmogljivosti, 

morebitne zlorabe in varnostni nasveti, ki se nanašajo na različne vrste medijev. 

Dokument je nastal na pobudo škotskega ministrstva za vzgojo in industrijo, z 

namenom, da bi šole čimbolj učinkovito izrabile tehnologijo. 

Ključne besede: 

informacijska in komunikacijska tehnologija, uporaba, varnost, etika, šola 

2



KAZALO 

1 Uvod………………………………………………………………………………4 

2 Nova tehnologija – novi izzivi………………………………………………..…5 

3 Zmogljivosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij…………………...7 

4 Vpliv računalnikov v šolah……………………………………………………...8 

5 Razlike med mediji (nosilci podatkov ali sredstvi za prenos podatkov)….11 

5.1 Disketa za računalnike………………………………………………………..12 

5.2 Kompaktni disk…………………………………………………………………13 

5.3 Sporočanje ob neposredni povezavi z računalnikom 

(komunikacija online)………………………………………………………….15 

5.4 Medmrežje (internet) in svetovni splet (world wide web – WWW)……….17 

6 Informacijska etika v izobraževanju (učnem načrtu)……………………….20 

7 Upoštevanje pravnih posledic………………………………………………..22 

8 Razvijanje pravil informacijske etike v šolah………………………………..23 

9 Sklep…………………………………………………………………………….25 

10 Viri in literatura………………………………………………………………...27 

3



1 UVOD 

V svetu izobraževalnih pripomočkov je toliko vznemirljivega in vendar sredstva 

javnega obveščanja svarijo pred nevarnostjo. Za delavce v šolstvu je izziv 

ogromen – izrabiti čimveč prednosti prvega dejstva ob hkratni previdnosti pred 

drugim. 

V stalni skrbi, da bi šolam pomagalo čimbolj učinkovito izrabiti tehnologijo, je 

škotsko ministrstvo za vzgojo in industrijo pooblastilo SCET (Scottish Council for 

Educational Technology - škotski svet za izobraževalno tehnologijo), da v 

sodelovanju s predstavniki izobraževalnega sistema pripravi dokument o 

praktičnih zamislih, ki se nanašajo na etična vprašanja pri uporabi računalniške 

tehnologije. Vsebino dokumenta predstavljam v nadaljevanju seminarske naloge. 

V tem dokumentu so prikazani vloga informacijskih in komunikacijskih tehnologij 

v izobraževanju, zmogljivosti, morebitne zlorabe in varnostni nasveti, ki se 

nanašajo na različne vrste medijev. 

Vse to mora biti postavljeno v pozitiven okvir, ki naj bo v prihodnosti uporaben za 

vsako vrsto šole. Razvoj ustrezne politike v šolah in uvedba informacijske etike v 

učni načrt sta dve močno priporočeni strategiji. 

Politika posamezne šole bo morala biti podvržena stalnemu preverjanju zaradi 

spreminjajoče se tehnologije in zaradi vedno bogatejših izkušenj. SCET bo 

pomagal šolam, da bodo lahko tekoče sledile razvoju, pregledi in dopolnitve tega 

dokumenta pa bodo objavljani v reviji Platform ter v elektronskih informacijah 

ASSIST in CONTACT. 

4



2 NOVA TEHNOLOGIJA – NOVI IZZIVI 

Zaradi hitrih sprememb tehnologije je v izobraževanju potreben znaten napor za 

posodobitev opreme in prilagoditev uporabe novih sredstev v korist učencev in 

učiteljev. 

Multimedija in internet sta dve novi tehnološki pridobitvi, ki prinašata vznemirljive 

možnosti za izboljšanje izobraževalnega procesa z zagotavljanjem informacij in z 

lažjim dostopom do njih. 

Vendar pa je ob ugodnih posledicah tudi vrsta nevarnosti zaradi zlorabe ali 

napačne uporabe nove tehnologije, če pri tem ni poskrbljeno za ustrezno 

pozornost. 

Ko postane novi medij splošno razpoložljiv, ga spremljajo navodila o varnosti in 

etiki, kajti vsakdo v šoli je vzgojno, zakonsko in etično odgovoren za pravilno 

uporabo. Šole lahko ob polni podpori izobraževalnih oblasti oblikujejo in ohranjajo 

varno informacijsko okolje, kjer so te odgovornosti vzpostavljene in kjer so učenci 

ter učno osebje zaščiteni pred zlorabo tehnologije. Možno je sprejeti ustrezne 

ukrepe, ki lahko čimbolj zmanjšajo tveganje zaradi pridobivanja, oblikovanja in 

razširjanja žaljivih in škodljivih podatkov, zaradi kršenja avtorskih pravic in pravil 

o zaupnosti (tajnosti) podatkov ter zaradi okužbe računalniških sistemov z 

računalniškimi virusi. Boriti se je treba tudi proti škodljivim učinkom neprimernega 

oglaševanja. Predvsem pa bosta etičen odnos osebja in učencev do novih 

medijev ter osebno prizadevanje za ustvarjalno, namensko in primerno uporabo 

dala novim razvojnim pridobitvam največjo izobraževalno vrednost. 

Cilj tega dokumenta je pomagati ravnateljem in vodilnim učiteljem pri presoji 

glavnih dejavnikov, ki prispevajo k razvoju informacijske etike za oblikovanje 

varnega informacijskega okolja v njihovih šolah. 

5



Dokument priporoča šolam, naj za dosego varnega informacijskega okolja 

oblikujejo pravila (politiko) informacijske etike s takimi cilji: 

- vključiti celotno šolsko skupnost, skupaj z upravnim odborom, če le-ta 

obstaja, v proces določanja bistvenih vprašanj, sprejemanje in uveljavljanje 

varnostnih ukrepov; 

- pomagati osebju, da vsak izmed njih izvršuje svoje odgovornosti pri 

ohranjanju varnega informacijskega okolja; 

- vzgajati učence za odgovoren odnos do informacijske tehnologije; 

- nadzorovati izvajanje pravil (politike) informacijske etike in ustreznih 

postopkov. 

6



3 ZMOGLJIVOSTI INFORMACIJSKIH IN KOMUNIKACIJSKIH 

TEHNOLOGIJ 

»Internet ne povzroča nove vrste kriminala, vendar pa daje obstoječim 

kriminalcem novo sredstvo.« 

NEIL ELLUL, urednik revije INTERNET 

Ravno tako kot dnevni časopis ali televizijski dokumentarec lahko računalniška 

informacija uporablja besedilo, sliko ali video za 

- neposredno poročilo; 

- prikaz dogajanja drugod; 

- kritiko, pojasnilo, razlago; 

- predstavitev preteklosti ali sedanjosti; 

- oblikovanje napovedi za prihodnost. 

Informacijske in komunikacijske tehnologije omogočajo tudi 

- izbor določene vsebine iz cele vrste virov z vsega sveta; 

- izdajo (natis) razpoložljivih informacij za določen namen v izobraževanju; 

- stik (komunikacijo) z drugimi uporabniki; 

- izmenjavo besedila, pripravljenega na računalniku, kot dela skupinskega 

učnega postopka; 

- preseganje časovnih in prostorskih ovir. 

7



4 VPLIV RAČUNALNIKOV V ŠOLAH 

Računalniki omogočajo hiter dostop do velike količine podatkov. Poleg tega so 

sposobni te podatke obdelati, pri tem tvoriti nove podatke in jih ustrezno shraniti. 

Prednosti uporabe 

Računalniki so lahko uporabljeni na vseh področjih izobraževanja. 

Področja, ki zajemajo estetiko in izraznost, lahko enako uspešno uporabljajo 

računalnik kot katerakoli druga področja, pri čemer spodbujajo medsebojno 

prepletanje različnih vrst izobraževanja. 

Programska oprema, kot je na primer obdelava besedila, objava podatkov na 

namizju (delovni prostor na zaslonu računalnika) in uporaba tabel lahko obogatijo 

učenje pri vseh predmetih in pri vseh vsebinah. 

Posebna programska oprema lahko vzpostavlja nove povezave med 

izobraževalnimi področji. Tako lahko računalniško podprti pletilni in šivalni stroji 

omogočajo elektronski prenos motivov na oblačila. 

Programska oprema zmanjšuje ovire na poti do učenja, strojna oprema pa je 

lahko oblikovana tako, da izboljša izkušnje pri učenju in poučevanju. 

Računalniki so učinkovito orodje za ocenjevanje in spremljanje učencev v učnem 

procesu. 

Raziskave kažejo, da se učencem, ki uporabljajo računalnik tudi izven šole, zdijo 

računalniki manj zastrašujoči. To dejstvo bo verjetno imelo posebej ugoden vpliv 

na dekleta pri preseganju razlik med spoloma pri uporabi računalnikov. 

8



Možnosti zlorabe 

Namenjanje ustrezne pozornosti nekaterim možnostim za zlorabo računalnikov je 

bistven del pri razvoju pravil (politike) informacijske etike. 

- Šolska računalniška oprema bi lahko bila uporabljena za dostop do žaljivih ali 

neprimernih podatkov, ki izvirajo iz zunanjega okolja. 

- Neprimerni podatki bi lahko bili zajeti, razmnoženi in razširjeni z uporabo 

šolskega računalnika ali scannerja (snemalnika). 

- Programski paketi v šoli bi lahko bili uporabljeni za obdelavo in pridobivanje 

žaljivih materialov. 

- Nekateri neprimerni programi so oblikovani tako, da omogočajo uporabniku 

prikriti vsebino (na primer s preklopom na video igro) v trenutku, ko ga nekdo 

zmoti. Ti programi so lahko nameščeni na šolski računalnik iz nepooblaščenih 

virov: preko interneta, diskete ali zgoščenke. 

Priporočeno ravnanje 

Strokovnjaki za izobraževanje in tehnologijo so oblikovali in preizkusili načine in 

programsko opremo, ki bi lahko omogočili učiteljem varno informacijsko okolje: 

- Če učno osebje pokaže, da je v celoti seznanjeno z novimi tehnologijami, 

obstaja manj možnosti, da bodo uporabniki tvegali eksperimentiranje z 

neustreznimi materiali. 

- Prijazno in budno zanimanje za vse dejavnosti uporabnikov v zvezi z 

računalnikom poveča stopnjo ozaveščenosti vseh uporabnikov. 

9



- Če so šolski računalniki in šolska mreža (ki ni povezana z zunanjo mrežo) 

varno informacijsko okolje, postane odkrivanje in preprečevanje zlorab mnogo 

enostavnejše. 

10



5 RAZLIKE MED MEDIJI 

(NOSILCI PODATKOV ALI SREDSTVI ZA PRENOS PODATKOV) 

Mediji, uporabljeni za novo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, imajo 

svoje posebne značilnosti, prednosti in slabosti. Razlikujejo se v količini 

shranjenih podatkov, načinu dostopa do njih, načinu priprave gradiv in vlogi v 

izobraževalnem procesu. 

Besedilo zahteva razmeroma majhne zmogljivosti za shranjevanje podatkov; za 

sliko (grafiko) je potrebno že znatno več prostora, medtem ko video in zvok 

potrebujeta še mnogo več. Novejša sredstva, kot na primer zgoščenke, imajo 

neprimerno večje zmogljivosti za shranjevanje podatkov kot navadne diskete. 

Primerjava zmogljivosti nekaterih medijev (MacKenzie et al. 1996, str. 8): 

- Disketa lahko sprejme približno tretjino enega zvezka Britanske enciklopedije. 

Če so na njej le slike, vsebuje polovico zvezka otroškega stripa, če pa bi 

vsebovala video in zvok, bi trajala samo 14 sekund. 

- Zgoščenka (optični disk, podoben zvočni zgoščenki) lahko sprejme 145 

zvezkov Britanske enciklopedije. Če je izpolnjen s slikami, je enakovreden 

230 stripom. Uporabljen za video in zvok vsebuje gradivo za četrt ure 

predvajanja. 

- Z dobro modemsko povezavo so potrebne 4 sekunde za prenos ene strani 

besedila Britanske enciklopedije. Za prenos ene strani stripa potrebujemo 3 

minute; ravno toliko je potrebno tudi za prenos prvih dveh sekund video 

gradiva. 

11



5.1 RAČUNALNIŠKE DISKETE 


Diskete so lahko uporabljene na vsakem računalniku. Čeprav je njihova 

zmogljivost shranjevanja omejena, so najenostavnejši nosilec za gradivo, ki ga 

oblikuje računalnik. Danes učenci redno nosijo diskete od doma v šolo in nazaj. 

Rezultate dela na domačem računalniku lahko učenci medsebojno izmenjujejo, 

kar je v korist vseh udeležencev. 


Diskete bi lahko bile uporabljene kot na videz neškodljiv nosilec za izmenjavo 

neustreznega gradiva ali pa gradiva, ki je avtorsko zaščiteno. 

Diskete, ki vsebujejo neeprimerno besedilo ali slikovno gradivo, bi lahko bile 

kopirane ali razmnožene z uporabo šolskega računalnika. 

Programski paketi za šolski računalnik bi lahko bili uporabljeni za izdelavo 

žaljivega ali neprimernega gradiva, ki bi bilo nato razširjeno z disketami. 


Nekateri programi »log« (datoteka s kronološkim zapisom dogodkov v izvajanju 

programa), kot na primer DETECTIVE, izpišejo vse programe, ki so bili na nekem 

računalniku uporabljeni. Na ta način lahko odkrijemo vsako neustrezno 

uporabljeno programsko opremo. 

Programska oprema, kakršni sta na primer MAC PREFECT ali WINDOW BOX, 

omogoča učnemu osebju, da določi, do katerih podatkov in delov programa imajo 

učenci lahko dostop. 

12



5.2 KOMPAKTNI DISK 

Kompaktni disk omogoča razvoj multimedijskih paketov s široko povezavo 

besedila, slike, video posnetkov in zvoka. Najbolj znana načina uporabe sta 

zgoščenka in glasbena zgoščenka. Obseg njune uporabe se povečuje tako na 

domačih računalnikih kot v šolah. 


Zaradi znatnih zmogljivosti za shranjevanje podatkov je zgoščenka idealen 

nosilec za video programe (videoklipe) in igre. 

Izboljšana je interaktivnost (sprotna izmenjava informacij med računalnikom ali 

programom in uporabnikom), kar omogoča uporabnikom, da sami izbirajo »pot« 

skozi študijsko gradivo. 

Šolske knjižnice uporabljajo zgoščenke za izboljšanje dostopnosti drugih 

priročnih gradiv (tudi enciklopedij). 

Interaktivna multimedijska tehnologija omogoča pri učenju simulacijo (umetno 

ustvarjanje okoliščin za opravljanje nalog), ki razširja izkušnje učencev pri 

raziskovalnem delu. 


Revije pogosto razdeljujejo brezplačne zgoščenke, ki jih učenci prinašajo tudi v 

šolo. Njihovo vsebino je mogoče prenesti na druge nosilce, kot na primer diskete 

ali papir, in jih nato razširjati med učenci. 

Z ustrezno strojno opremo je zgoščenke mogoče kopirati. Nelegalna programska 

oprema je na ta način dostopna »na ulici«, ne da bi bil kdorkoli odgovoren za 

njeno vsebino. 

13



Slike, ki so shranjene na zgoščenki, je mogoče popačiti ali z njimi napraviti 

fotomontažo ter tako oblikovati neprimerno ali žaljivo gradivo. 

Učno osebje bi se moralo zavedati, da prenos programske opreme z zgoščenke 

na trdi disk lahko spremeni bistvene sistemske datoteke in ima s tem škodljive 

učinke na delovanje računalnika. 


Uporaba programov, kakršen je na primer MAC PREFECT (omenjen v točki 

5.1.), bi lahko zagotovila nedotaknjenost sistemskih datotek. 

Učitelji bi morali biti seznanjeni z revijami o računalnikih. Tako bi lahko ocenili 

vsebino brezplačnih zgoščenk in opozorili sodelavce na vire ustreznih in 

neustreznih materialov. 

14



5.3 SPOROČANJE OB NEPOSREDNI POVEZAVI Z RAČUNALNIKOM 

(KOMUNIKACIJA ONLINE) 

Elektronska pošta (e-mail) in prenosi datotek uporabljajo kombinacijo 

računalnika, modema in telefonske povezave za prenos (izmenjavo) pisnih 

sporočil ali izdelkov, ki so nastali s pomočjo računalnika. 


Ta dvosmerna elektronska oblika sporočanja je dragocen pripomoček za 

poučevanje in učenje tako učnega osebja kot učencev v razredu. Uporaba 

takega sporočanja odstranjuje govorne in vidne ovire pri učenju in daje vsem 

udeležencem enake možnosti. 


Naprave za povezavo računalnikov pri prenosu sporočil ne ločijo ustrezne 

vsebine od neustrezne. 

Dostop do neprimernih ali žaljivih sporočil je enostaven. Ravno takšno je tudi 

njihovo pošiljanje, bodisi enemu naslovniku (one-to-one) ali več naslovnikom 

(one-to-many). 

Na vsebino prejetih sporočil se ne da vplivati. 

Mogoče je, da ob nepazljivosti pridemo do neustreznega gradiva in ga 

prenesemo na računalnik. 


Izobraževanje za delo na računalniških sistemih, ki so osnovani na besedilu, 

mora pri uporabnikih oblikovati posebne komunikacijske spretnosti, ki 

uporabnikom omogočajo izogibati se dvoumju ali napačnemu razumevanju 

15



besedila. To je pomembno novo področje, ki povezuje različna področja učnega 

načrta. 

Nekatere vrste programske opreme za prenos podatkov, kot na primer FIRST 

CLASS, imajo sposobnost »zgodovinskega zapisa«, ki pokaže, kdo je prebral ali 

prenesel določeno gradivo. 

Seznanjanje vseh uporabnikov z njihovo odgovornostjo pri komunikaciji online 

olajša nalogo upravitelja računalniškega sistema na šoli. 

Pomembno je tudi, da je računalniški sistem z možnostjo komunikacije online 

nameščen v takem prostoru, kjer je nadzor nad ustreznostjo uporabe 

enostavnejši. 

16



5.4 MEDMREŽJE (INTERNET) IN SVETOVNI SPLET (WORLD WIDE WEB – 

WWW) 

»Dostop do medmrežja pomeni članstvo v največji svetovni knjižnici in skupnosti, 

ki si jo je mogoče zamišljati, polni datotek, sporočil in slik za izvajanje učnega 

načrta.« 

Medmrežje je rastoča skupnost med seboj povezanih računalnikov, ki omogoča 

elektronsko pošto, razgovore v skupinah in dostop do datotek za milijone 

uporabnikov. Svetovni splet je ena od storitev na medmrežju in daje informacije v 

obliki besedila, slike, video zapisa in zvoka. 

Večina uporabnikov ima odprt račun »na klic« pri enem izmed izvajalcev storitev 

medmrežja in vstopa v povezavo s pomočjo računalnika, modema in telefonske 

linije. Drugi uporabniki pa imajo stalno delujočo povezavo z medmrežjem in so 

del razvijajoče se »informacijske superavtoceste« (državnega omrežja optičnih 

vlaken, ki omogoča daleč hitrejši prenos podatkov kot klasično telefonsko 

omrežje). 


Nekatere informacije so sestavljene tako, da omogočajo študij ali pa pridobitev 

študijskega gradiva. 

Znanstvene razprave in namenski računalniški programi so enostavno in takoj 

dostopni za vse, ki jih želijo prenesti na svoj računalnik. 

Grafična programska oprema omogoča enostaven dostop do vseh medmrežnih 

funkcij z enim samim programskim paketom. 

Odločitev o tem, ali naj se pridruži določeni diskusijski skupini ali ne, je stvar 

uporabnika samega, v tem primeru torej šole. 

17




Možen je dostop do cele vrste pornografskih gradiv. 

Na medmrežju so lahko diskusije z neprimerno vsebino. 

Nekatere datoteke z neprimernimi podatki imajo nesumljive naslove; neoprezen 

uporabnik jih lahko nevede prebere. 

Na razpolago je neprimerno ali žaljivo slikovno gradivo, ki ga je mogoče prenesti 

na računalnik z opremo, priloženo temu gradivu. Prej je bila za prenos potrebna 

posebna programska oprema. 


Učenci, ki uporabljajo medmrežje, naj imajo jasno določene poti za iskanje 

podatkov. 

Vsaka oseba, ki je odgovorna za sklenitev naročniškega razmerja z izvajalci 

storitev medmrežja, lahko poskrbi za to, da ne bo prišlo do povezave v diskusije 

s sumljivimi naslovi in da te diskusije ne bodo dosegljive na računalnikih v njihovi 

šoli. 

Šole lahko pooblastijo posamezne učitelje, da odobrijo včlanjenje v posamezne 

diskusijske skupine na medmrežju. 

Za »prevod« prenesenih binarnih zapisov v uporabno obliko je potrebna ustrezna 

dekodirna oprema z znatno procesorsko zmogljivostjo. Morda včasih ni primerno, 

da je ta oprema na šolskih računalnikih. Če pa je na njih nameščena, lahko 

nekateri programi, kot na primer DETECTIVE, MAC PREFECT ali WINDOW 

BOX, zagotovijo ustrezno in nadzorovano uporabo. 

18



Če datoteka vsebuje slikovno gradivo, je potrebna ustrezna oprema za 

dekodiranje. Šole bi morale presoditi, ali uporabna vrednost te opreme pretehta 

možne škodljive posledice. 

Čas, ki je potreben za prenos velike slike ali pa za njeno rekonstrukcijo, je 

dejavnik, ki lahko zavira prenos slikovnega gradiva na računalnik. 

Z uporabo NETSCAPE ali EXPLORER, iskalnika (browserja) za svetovni splet 

(WWW), je mogoče preveriti, katere strani so bile obiskane. Dobro je, če učenci 

vedo, da učitelji poznajo to opremo in obvladajo njeno uporabo. Na žalost pa se 

da z malo truda in znanja vso zgodovino povezav tudi izbrisati. 

Na razpolago je oprema za blokiranje, na primer NET NANNY, CROSSING 

GUARD ali SURF WATCH. Ti programi izločijo informacije, ki vsebujejo 

neprimerne ključne besede, ali pa zaprejo dostop do vnaprej določenih delov 

interneta. 

Pojem »obzidan vrt » (walled garden) pomeni zavarovan dostop no interneta. Če 

se šoli zdi tak način ravnanja primeren, lahko »zid« postavi bodisi izvajalec 

storitve medmrežja ali pa šola sama. Pri tem je strokovno znanje osebja v šoli 

neprecenljive vrednosti. 

»Surfanje na omejenem področju« (limited domain surfing) je metoda, pri katerih 

učitelj določi področja svetovnega spleta, ki so dostopna učencem. Učenci lahko 

delajo le v okviru določenih tem, ker so vse zunanje zveze odstranjene ali 

onesposobljene. Ta način poteka s prekinjeno povezavo (off line), ne zahteva 

nobene dodatne strojne ali programske opreme in deluje mnogo hitreje kot 

resnični internet. 

19



6 INFORMACIJSKA ETIKA V IZOBRAŽEVANJU ( UČNEM NAČRTU ) 

»Starši so tisti, ki morajo izklopiti stikalo na stroju. Nepošteno je, če starši 

zahtevajo od države, naj nadzoruje tisto, česar oni sami ne morejo.« 

ERICA JONG na konferenci Izražanje, žaljenje in cenzura v informacijski dobi 

Mnogi učenci imajo znatne praktične izkušnje pri uporabi informacijske in 

komunikacijske tehnologije, toda razpravljanje o etičnem ravnanju pri tem je bilo 

doslej prepuščeno pobudi posameznih učiteljev. Za dodatno pomoč učencem pri 

razvijanju pozitivnih stališč do uporabe nove tehnologije bi informacijska etika 

lahko postala sestavni del učnega načrta. 

Teme bi lahko bile : 

- primeren način vedenja pri sporočanju ob neposredni povezavi z 

računalnikom (komunikacija online); 

- borba proti pornografiji, rasizmu, nasilju; 

- smisel cenzure; 

- kritična ocena oglaševanja na zgoščenkah; 

- odnos med pravom in informacijsko revolucijo; 

- piratska programska oprema; 

- vdiranje v računalniške sisteme (hekerstvo); 

- računalniški virusi. 

V zvezi s temi temami je mogoče razširiti razpravo tudi na njihov vpliv na »zaščito 

otrok«, »enake možnosti« in »vzgojo o vrednotah« (najbrž teme učnega načrta 

na Škotskem). 

Nekateri deli gradiva, ki je sicer neprimerno, so lahko z ustrezno pazljivostjo 

uporabljeni kot koristen pripomoček za oblikovanje kritičnega stališča učencev. 

Odločitev o najprimernejšem času obravnave posameznih tem je dovisna od 

stopnje zrelosti, izkušenj in zanimanja učencev. 

20



Pomen razprave o informacijski etiki v izobraževanju 

Mogoče je spodbuditi razpravljanje o političnem in kulturnem vplivu škodljivih 

materialov. 

Primeri ustaljenih vzorcev in pojmovanj so lahko osnova za razpravo o tem, kako 

se v družbi oblikujejo mnenja, stališča. 

Učinki vdiranja v računalniške sisteme in širjenja računalniških virusov na 

posameznika in na celotno gospodarstvo so ravno tako možna tema za razpravo 

v šolah. 

21



7 UPOŠTEVANJE PRAVNIH POSLEDIC 

Šole ne morejo razlikovati med nezakonitim in samo neprimernim (gradivom ali 

ravnanjem) brez nasvetov pravnih strokovnjakov. 

Zloraba informacijske in komunikacijske tehnologije je zelo zahtevno pravno 

področje. Zato cilj tega dokumenta ni zagotoviti izčrpne nasvete, pač pa opozoriti 

na nekatere točke: 

- Vse osebje v šolah se mora vedno zavedati možnih pravnih posledic zlorabe 

informacijske in komunikacijske tehnologije. 

- Nameren dostop do določenih vrst podatkov, na primer pornografske ali 

zaupne narave, ali pa njihov prenos bi lahko pomenil kazenski pregon. 

- Obstaja zakonska odgovornost za prijavo odkritja gradiva, za katero je dan 

sum, da je žaljivo ali zaupno. Učno osebje bi moralo od šolskih oblasti 

zahtevati navodila za ravnanje v takšnih primerih. 

- Šolske oblasti lahko v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki izdajo navodila 

šolam za ravnanje v primerih, ko gre za sum kaznivega dejanja na področju 

informacijske in komunikacijske tehnologije. 

22



8 RAZVIJANJE PRAVIL INFORMACIJSKE ETIKE V ŠOLAH 

Uprava šole naj bi po posvetovanju z osebjem in starši upoštevala te usmeritve 

pri oblikovanju svojih pravil. Izhodišče pa mora biti politika, ki jo določijo šolske 

oblasti. 

Pravila in njihovo upoštevanje 

Ali ima šola ustrezno politiko glede informacijske etike? 

Ali so ta pravila v skladu s potrebami šole? 

Ali obstoječa pravila o nadzoru nad dostopom do računalniškega sistema in nad 

njegovo uporabo ustrezajo zahtevam vseh udeležencev? 

Ali obstaja usklajeno skupno mnenje vseh zaposlenih v šoli glede ravnanja v 

primeru spolnega ali drugačnega nadlegovanja in bi bilo lahko povezano s pravili 

informacijske etike? 

Kdo usklajuje uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije ter upravljanje 

šole? 

Vprašanja za pomoč 

Kako je razširjena uporaba računalnika na šoli? 

Katera informacijska in komunikacijska tehnologija je uporabljena? 

Katere so možnosti za zlorabo te tehnologije? 

Kateri pripomočki lahko oblikujejo varno okolje za uporabo računalnikov? 

Uporabniki 

Kateri ukrepi so (bili) sprejeti za oblikovanje informacijske etike pri učencih? 

Ali obstajajo dovolj dobra pravila, ki zagotavljajo, da so diskete v šolah 

uporabljene res le za izobraževanje? 

Ali je šolska skupnost obveščena, da obstajajo pravila o prinašanju disket od 

doma in njihovem odnašanju domov? 

Ali obstajajo pravila tudi za druge osebe, ki uporabljajo šolske računalnike izven 

časa za pouk? 

23



Ali taka pravila zagotavljajo vsem, da bodo lahko z zaupanjem uporabljali 

informacijsko in komunikacijsko tehnologijo? 

Usposabljanje osebja na šolah 

Ali dosegljive oblike usposabljanja oblikujejo zavest o izobraževalnih koristih in 

tveganjih pri uporabi multimedijskega sporočanja in sporočanja ob neposredni 

povezavi z računalnikom (komunikacija online)? 

Ali bi bilo koristno poglobiti izkušnje zaposlenih in utrditi njihovo zaupanje do teh 

novih področij? 

Ali je učnemu in pomožnemu osebju dana ustrezna podpora pri oblikovanju 

odgovornosti za informacijska in komunikacijska sredstva? 

Ali so šolska pravila informacijske etike vedno predstavljena tudi novim 

zaposlenim, potujočim učiteljem in tistim, ki nadomeščajo začasno odsotne 

učitelje? 

Dom in šola 

Ali so starši celovito obveščeni o pravilih informacijske etike na šoli in o drugih 

pravilih, ki so s temi povezana? 

Ali ima šola velik vpliv pri svetovanju staršem, kako naj ravnajo z otroki pri 

uporabi računalnika? 

Ali so ustrezne strategije za ravnanje v šoli in doma oblikovane v sodelovanju s 

starši? 

Ali je šola izdala poseben priročnik o pravilih informacijske etike? 

Druge šole in agencije 

Kako naj bi v največji možni meri razširili uporabo najboljših pravil, informacij in 

praktičnih izkušenj na področju informacijske etike? 

Kako naj bodo informacije dopolnjene, da bodo ustrezne, čimbolj nove in bodo 

odražale najboljše izkušnje informacijske etike? 

24



9 SKLEP 

Nove tehnološke pridobitve vedno prinesejo s seboj poleg številnih izboljšav in 

novih možnosti tudi pasti. Zato bi bilo potrebno hkrati z razvojem tehnologije 

misliti tudi že na zaščito pred njeno zlorabo. Pogosto pa se dogaja drugače. 

Raziskovalci navdušeno razvijajo nove metode, izboljšave…, na zaščito pred 

zlorabami le-teh pa začno razmišljati šele, ko se prve zlorabe že pojavijo. Tako je 

tudi z sodobnimi informacijskimi sredstvi, kot je denimo internet. 

Uporaba interneta v naši družbi je omogočila marsikaj koristnega, hkrati pa je bil 

z uvajanjem medmrežja, tudi v šolah, omogočen vpogled na številne spletne 

strani z neprimerno vsebino za odraščajočo mladino. S tem mislim predvsem na 

spletne strani z nasiljem in pornografijo. 

Slovenske šole so začele z uvajanjem sodobnih računalniških sistemov najprej v 

srednjih šolah in na višji stopnji osnovne šole, z novim zakonom o devetletki pa 

se računalnik uvaja že v 1. razred osnovne šole. Na večini osnovnih šol lahko 

učenci brezplačno dobijo svojo šifro za vstop v medmrežje preko ARNESA. 

Računalniki so otrokom in mladini v naših šolah tako že dostopni, kako pa je z 

zaščito? Na Škotskem očitno jemljejo to za resen problem, saj se s tem 

vprašanjem ukvarjajo posebne institucije, ki sodelujejo z ministrstvom za šolstvo. 

Današnja generacija staršev in učiteljev se bolj malo zaveda, kakšne so možnosti 

zlorabe računalniških programov, saj smo se sami spoprijeli z znanjem oziroma 

uporabo računalnika šele, ko je bilo to res neobhodno potrebno. Takrat smo se 

naučili najnujnejše stvari (npr. zapisovanje v Wordu, komunikacija preko e-maila). 

Odraščajoči mladini pa je bilo znanje računalništva takorekoč položeno že v 

zibelko, računalnik pa stroj, ki je v gospodinjstvu tako neobhoden kot štedilnik. 

Zato je mlajša generacija glede računalniške razgledanosti v nedvomni prednosti 

pred starejšo. 

25



Leta 1996 se je v časopisu Delo, ki ga lahko štejemo za nestrokoven časopis, 

namenjen širši populaciji bralcev, pojavil članek o uvajanju interneta pri nas. V 

njem je med drugim pisalo (Gruban 1996, str. 9): 

„Ob vseh pozitivnih spremembah in koristih, ki jih prinaša informacijska 

tehnologija, pa nenehno zaznavamo tudi zaskrbljenost. Nevarnosti in pasti ter 

realnih dilem ni malo – nekateri jim tudi neopravičeno in neutemeljeno pripisujejo 

apokaliptične razsežnosti, ki naj bi sodobne družbe pahnile v neobvladljiv kaos 

namesto vsaj v minimalen družbeni red (nov družbeni ne – red).“ 

Upajmo, da se dogodki ne bodo tako dramatično razpletli. Vsekakor pa se 

moramo pri uporabi sodobnih informacijskih sredstev zavedati in držati določenih 

pravil. Začnimo kar z desetimi zapovedmi računalniške etike (Isaacs 1999, str. 

24): 

1. Ne uporabljaj računalnika, da bi škodoval drugim ljudem! 

2. Ne moti drugih, ki delajo z računalnikom! 

3. Ne stikaj po tujih datotekah! 

4. Ne uporabljaj računalnika za krajo! 

5. Ne uporabljaj računalnika za krivo pričanje! 

6. Ne uporabljaj programske opreme, ki je nisi plačal! 

7. Ne uporabljaj tujih računalniških zmogljivosti brez dovoljenja! 

8. Ne prisvajaj si tuje intelektualne lastnine! 

9. Misli na posledice, ki jih bodo prinesli tvoji programi! 

10. Uporabljaj računalnik na način, ki izraža pozornost in spoštovanje do 

drugih uporabnikov! 

26



10 VIRI IN LITERATURA 

MacKenzie, J., Browning, M. et al. (1996). Information ethics: A guide for 

managers in Scottish schools. Glasgow: SCET. 

Straus, M. (2002). Varnost šolskih omrežij: priročnik. 

Ljubljana: Arnes. 

Isaacs, M. (1999). Vodič po orodjih za delo v omrežju internet. 

Ljubljana: Arnes. 

Gruban, B. (1996). Informacijska tehnologija zahteva spremembe tudi v 

organiziranosti družbe: od informacijske do komunikacijske družbe. 

V: Delo, 38, št. 216, str.9. 

Smith, M. (1999). Information ethics. 

London: Bowker - Saur. 

Šalamon, B. (1998). Internet za otroke in družino: varno za vas in vaše otroke. 

Ljubljana: Moj mikro. 

Pivec, F. (1999). Etičnost na internetu. V: Civilna družba v Sloveniji in Evropi: 

stanje in perspektive – zbornik razprav, str. 324-328. Ljubljana, FDV. 

Zanimive povezave: 

http://www.nsbf.org/safe-smart/ 

http://responsiblenetizen.org/srui.html 

http://www.ltscotland.com/ 

http://www.icra.org 

27

Informacijska etika - Hrast - Univerza v Ljubljani

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?