Analiza stanja na področju kulture - Ministrstvo za kulturo
26.02.2015 • Views
Share Embed Flag

Analiza stanja na področju kulture - Ministrstvo za kulturo

Analiza stanja na področju kulture - Ministrstvo za kulturo

Analiza stanja na področju kulture - Ministrstvo za kulturo

SHOW MORE
SHOW LESS
ePAPER READ
DOWNLOAD ePAPER
arhiv.mk.gov.si

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

START NOW

a<strong>na</strong>li<strong>za</strong><br />

<strong>stanja</strong><br />

<strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong><br />

<strong>stanja</strong> <strong>na</strong><br />

področju<br />

<strong>kulture</strong><br />

<strong>na</strong><br />

področju<br />

<strong>kulture</strong>

Kolofon:<br />

ANALIZA STANJA NA PODROČJU KULTURE<br />

Uredniški odbor: Sonja Kralj Bervar, Nataša Bucik in Blanka Tivadar<br />

Tehnič<strong>na</strong> in administrativ<strong>na</strong> pomoč pri urejanju: Laura Škerbec, Aleksandra Kerč,<br />

Kristijan Martinovič in Aljaž Ketiš<br />

Jezikovni pregled: Ire<strong>na</strong> Grahek in Vlasta Vičič<br />

Oblikovanje: Katjuša Kranjc<br />

Prelom: Špela Razpotnik<br />

Ljublja<strong>na</strong>, junij 2011<br />

CIP - Kataložni <strong>za</strong>pis o publikaciji<br />

Narod<strong>na</strong> in univerzitet<strong>na</strong> knjižnica, Ljublja<strong>na</strong><br />

351.854(497.4)<br />

008(497.4)<br />

ANALIZA <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> [Elektronski vir] /<br />

[uredniški odbor Sonja Kralj Bervar, Nataša Bucik in Blanka<br />

Tivadar]. - El. knjiga. - Ljublja<strong>na</strong> : <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, 2011<br />

Način dostopa (URL): www.mk.gov.si<br />

ISBN 978-961-6370-16-5<br />

255815936

Ka<strong>za</strong>lo<br />

Beseda ministrice <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 5<br />

Beseda uredniškega odbora 6<br />

1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> 8<br />

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost 9<br />

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost 46<br />

1.3 Likov<strong>na</strong> umetnost 67<br />

1.4 Intermedijska umetnost 86<br />

1.5 Multimedijski centri 92<br />

1.6 Knjiga 100<br />

1.6.1 Knjiga <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> do ustanovitve Javne agencije <strong>za</strong> knjigo RS 101<br />

1.6.2 Knjiga <strong>na</strong> Javni agenciji <strong>za</strong> knjigo RS 114<br />

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost 124<br />

1.8 Filmska in avdiovizual<strong>na</strong> dejavnost 162<br />

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti 177<br />

1.10 Varstvo kulturne dediščine 204<br />

1.10.1 Premič<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong> 205<br />

1.10.1.1 Muzeji 206<br />

1.10.1.2 Muzeji/galerije 221<br />

1.10.2 Nepremič<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong> 232<br />

1.10.2.1 Javni <strong>za</strong>vod RS <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine 233<br />

1.10.2.2 Kobilar<strong>na</strong> Lipica 240<br />

1.10.2.3 Javni <strong>za</strong>vod Arboretum Volčji Potok 249<br />

1.10.2.4 Obnova spomenikov 255<br />

1.10.3 Arhivska dejavnost 261<br />

1.10.3.1 Področje varstva arhivskega gradiva 262<br />

1.10.3.2 Pomembnejše novosti <strong>na</strong> področju izvajanja slovenske javne arhivske službe 276<br />

1.11 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve 280<br />

1.12 Kulturne pravice manjšin 299<br />

1.12.1 Posebni program Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 300<br />

1.12.2 Integracijski program <strong>za</strong> manjšinske skupnosti 314<br />

2 Kulturni sistem – dialog v kulturi 325<br />

2.1 Slovenski jezik in jezikov<strong>na</strong> politika 326<br />

2.2 Preobrazba javnega sektorja v kulturi 333<br />

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov 334<br />

2.2.2 Izboljšanje položaja nevladnih organi<strong>za</strong>cij 355<br />

2.2.2.1 Status v javnem interesu, ustanove in kulturniška zbornica 356<br />

2.2.2.2 Dialog z nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> 361<br />

2.2.3 Zagotavljanje socialnih pravic samo<strong>za</strong>poslenih in starejših ustvarjalcev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> 362<br />

2.3 Obrav<strong>na</strong>va človekovih pravic <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 374<br />

2.4 Delovanje Nacio<strong>na</strong>lnega sveta <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 381<br />

2.5 Divje misli 386<br />

3

3 Podpora izobraževanju, usposabljanju in raziskovanju <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> 388<br />

3.1 Štipendije ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> študij<br />

<strong>na</strong> področjih umetnosti (in <strong>kulture</strong>) 389<br />

3.2 Poklicno usposabljanje 395<br />

3.3 Razvoj in spodbujanje kulturne vzgoje 401<br />

3.4 Strokovni izpiti in izpopolnjevanje<br />

<strong>na</strong> področju kulturne dediščine 410<br />

3.5 Raziskoval<strong>na</strong> podpora kulturni politiki <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 414<br />

4 Podporni sistemi <strong>za</strong> razvoj <strong>kulture</strong> 418<br />

4.1 Kulturne in ustvarjalne industrije 419<br />

4.2 Omogočanje dostopnosti do digitalne <strong>kulture</strong> 436<br />

4.3 Podpora kulturi v Evropski kohezijski politiki 441<br />

4.4 Investicije <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> 448<br />

4.5 Statistično spremljanje <strong>kulture</strong> 453<br />

4.6 Delovanje Upravnega odbora Prešernovega sklada 457<br />

5 Priloge 461<br />

5.1 Pregled strukture državnega proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, 1999–2009 462<br />

5.2 Zakon o <strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi 463<br />

5.3 Sofi<strong>na</strong>nciranje obnove kulturne dediščine iz državnega proraču<strong>na</strong> v obdobju 2002–2010 466<br />

5.4 Sez<strong>na</strong>m upravičencev v okviru cilja Evropske kohezijske politike 482<br />

5.5 Sez<strong>na</strong>m upravičencev v okviru Fi<strong>na</strong>nčnega mehanizma egp in Norveškega fi<strong>na</strong>nčnega mehanizma 486<br />

5.6 Sez<strong>na</strong>m raziskovalnih <strong>na</strong>log Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2002–2009 487<br />

5.7 Predpisi s področja <strong>kulture</strong> 493<br />

4

Beseda ministrice <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

Kultura ima v zgodovini izgradnje <strong>na</strong>rodne identitete in slovenskega spomi<strong>na</strong> posebno mesto. Ob poz<strong>na</strong>vanju<br />

in priklonu njenemu pomenu v <strong>za</strong>vedanju, da smo danes tukaj <strong>za</strong>radi nje, ob veselju, da smemo govoriti<br />

v jeziku, ki je iz<strong>na</strong>šel posebno mesto <strong>za</strong> ljubezen, je treba spoštovanju in varovanju preteklega dodati še<br />

odgovornost <strong>za</strong> sedanjost in trdne temelje <strong>za</strong> prihodnost.<br />

Na polovici mandata lahko ugotovimo, da <strong>na</strong>m je kljub spremenjeni družbeni situaciji v sodelovanju z<br />

ustvarjalci in vso <strong>za</strong>interesirano javnostjo uspelo ubraniti njeno sedanjost, pred <strong>na</strong>mi pa je še <strong>na</strong>loga, da<br />

postavimo okvire <strong>za</strong> njeno dobro kondicijo tudi v prihodnosti.<br />

Visoke gradnje se <strong>za</strong>čnejo pri dobrih temeljih, kakovostne strategije pa pri dobrem poz<strong>na</strong>vanju <strong>stanja</strong>. Na<br />

Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> smo se <strong>za</strong>to priprave novega Nacio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> lotili tako, da smo<br />

<strong>na</strong>jprej opravili temeljito a<strong>na</strong>lizo <strong>stanja</strong> in opravljenih dejanj <strong>za</strong> vzpostavitev kakovostnih pogojev <strong>za</strong> varno,<br />

dostopno in spodbudno okolje <strong>za</strong> slovensko ustvarjalnost. Z njo smo želeli <strong>za</strong>polniti že skoraj desetletje<br />

dolgo vrzel od objave <strong>za</strong>dnjih pregledov <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področju umetnosti in dediščine ter sistemskih ukrepov,<br />

<strong>za</strong> katere je pristojno <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

Želeli bi si, da bi prihodnja a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> vsebovala tudi podatke o podpori <strong>kulture</strong> s strani lokalnih skupnosti, s<br />

katerimi glede <strong>na</strong> razdelitev pristojnosti <strong>na</strong> ministrstvu ne razpolagamo v takšni meri, da bi <strong>na</strong>m omogočali<br />

kakovostne a<strong>na</strong>lize.<br />

<strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong>, ki je pred vami, ponuja preglede <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področjih ustvarjalnosti, produkcije, jezikovne politike, skrbi<br />

<strong>za</strong> kulturne pravice manjšin, podpornih sistemov izobraževanja, usposabljanja, štipendiranja in raziskovanja,<br />

vpoglede v <strong>na</strong>ša pri<strong>za</strong>devanja <strong>za</strong> posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov in izboljšanje pogojev delovanja<br />

samo<strong>za</strong>poslenih in nevladnih organi<strong>za</strong>cij <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, ki jih že dalj časa snujemo v dialogih in ob<br />

vzpostavljanju močnega podpornega sistema itd. Posnetek <strong>stanja</strong> <strong>na</strong>m ponuja možnosti, da <strong>na</strong> podlagi<br />

realnega, danega in poz<strong>na</strong>nega v odprti razpravi z javnostjo snujemo, gradimo ter <strong>na</strong>dgradimo prihodnost<br />

<strong>kulture</strong> v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem interesu.<br />

Nov Nacio<strong>na</strong>lni program <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>na</strong>j ne bo <strong>na</strong>buhli <strong>na</strong>črt v smislu nekoč poz<strong>na</strong>nih petletk, ne nekritični<br />

sez<strong>na</strong>m želja, temveč jas<strong>na</strong> strategija, s katero država pove, kaj zmore, kaj želi in kaj <strong>za</strong>govarja <strong>na</strong> področju<br />

<strong>kulture</strong>. Ker bo <strong>na</strong>stal <strong>na</strong> podlagi strokovnih razmislekov in potreb <strong>na</strong> področju, bo omogočal možnosti <strong>za</strong><br />

kakovostno spodbujanje, varovanje in razvoj področja <strong>kulture</strong> ne glede <strong>na</strong> to, katera politič<strong>na</strong> opcija ga bo<br />

izvajala.<br />

Od javnosti pričakujemo smele odzive, odprte pobude, široke poglede, jasne usmeritve, čvrste teze<br />

in konkretne argumente, vse <strong>za</strong>to, da bi s skupnimi močmi <strong>na</strong>pisali manifest obrambe in razvoja<br />

Kulture. Kulture, ki jo pišemo z veliko <strong>za</strong>četnico in jo razumemo kot prvo <strong>za</strong>vetnico <strong>na</strong>rodove<br />

svobode.<br />

Majda Širca<br />

5

Beseda uredniškega odbora<br />

Področje <strong>kulture</strong> je izjemno raznoliko in bogato, živahno utripa in se nenehno spreminja. Nanj poleg<br />

ustvarjalnih, strokovnih in poustvarjalnih vzgibov vplivajo tudi <strong>stanja</strong> v družbi in možnosti, ki jih ponujajo<br />

<strong>za</strong>konodajni okviri, obseg razpoložljivih proračunskih sredstev ter prioritete <strong>na</strong> področju kulturne politike in<br />

iz njih izhajajoči ukrepi.<br />

Pred vami je a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, ki smo jo pripravili sodelavci Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v<br />

sodelovanju z Javno agencijo <strong>za</strong> knjigo RS, Javnim skladom <strong>za</strong> kulturne dejavnosti RS, javnimi <strong>za</strong>vodi in<br />

drugimi resornimi ministrstvi.<br />

Pri njeni <strong>za</strong>snovi smo upoštevali dejstvo, da razen letnih poročil o izpolnjevanju ciljev v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih<br />

programih <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in krajših aplikativnih raziskav <strong>na</strong> področju vsebin iz pristojnosti Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

od leta 2002 ni bilo opravljenih obsežnejših a<strong>na</strong>liz. Zato njen časovni okvir predstavlja obdobje med letoma<br />

2002 in 2010. V nekaj prispevkih so <strong>na</strong>vedene tudi aktualne (že realizirane ali <strong>na</strong>črtovane) organi<strong>za</strong>cijske<br />

spremembe, četudi so se zgodile šele ob <strong>za</strong>ključku leta 2010 ali celo v <strong>za</strong>četku 2011 – zlasti tiste, <strong>za</strong> katere<br />

smo presodili, da so pomembne z vidika <strong>na</strong>črtovanja novega Nacio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

Pri razmišljanju o strukturi in obsegu prispevkov smo skušali loviti krhko ravnovesje med jasnostjo in<br />

izčrpnostjo. Zavedamo se, da bi lahko okvir <strong>za</strong>stavili tudi širše, vendar se je bilo treba <strong>za</strong>radi obsežnosti<br />

celotnega področja omejiti.<br />

Prvi del a<strong>na</strong>lize skuša <strong>na</strong> primerljiv <strong>na</strong>čin <strong>na</strong>daljevati pregled <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, kakor je bil<br />

<strong>za</strong>stavljen ob a<strong>na</strong>lizi v letu 2002. Prispevki s področja umetnosti, kulturne dediščine, med<strong>na</strong>rodnega<br />

sodelovanja in kulturnih dejavnosti <strong>na</strong>rodnih skupnosti, romske skupnosti, drugih manjšinskih skupnosti<br />

in priseljencev v njem so obsežnejši, saj predstavljajo celovite a<strong>na</strong>lize posameznih področij. Dodano je<br />

področje filma, <strong>za</strong> področje medijev pa je bilo v pristojnih službah ministrstva odločeno, da <strong>za</strong>radi specifik<br />

in obsega ne sodi v okvir te a<strong>na</strong>lize.<br />

Pri urejanju prispevkov smo skušali slediti slogovnim z<strong>na</strong>čilnostim avtorjev in upoštevati posebnosti<br />

posameznih področij, so pa smiselno poenoteni tako, da po opredelitvah področij pri<strong>na</strong>šajo vsebinska<br />

poglavja o fi<strong>na</strong>nciranju, <strong>za</strong>poslovanju in kadrih ter infrastrukturi, tem pa sledi a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> prednosti, slabosti,<br />

priložnosti in nevarnosti oziroma a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> PSPN (v strokovni literaturi z<strong>na</strong><strong>na</strong> tudi kot SWOT-a<strong>na</strong>li<strong>za</strong>).<br />

Naslednja tri poglavja, v katerih sledi premik od obrav<strong>na</strong>ve posameznega k obrav<strong>na</strong>vi celote, pri<strong>na</strong>šajo<br />

krajše a<strong>na</strong>litične prispevke z obrav<strong>na</strong>vo sistemskih vprašanj, ki prečijo vsa področja <strong>kulture</strong>.<br />

V drugem poglavju so tako <strong>za</strong>jeta sistemska vprašanja, od ukrepov jezikovne politike in ukrepov <strong>za</strong><br />

izboljšanje položaja javnih <strong>za</strong>vodov, nevladnih organi<strong>za</strong>cij in samo<strong>za</strong>poslenih in starejših ustvarjalcev <strong>na</strong><br />

področju <strong>kulture</strong> do ukrepov <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje kulturnih pravic kot pomembne sestavine človekovih pravic.<br />

V <strong>na</strong>slovu poglavja so <strong>na</strong>vedeni tudi dialogi v kulturi, saj je v mandatu ministrice <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> Majde Širca<br />

pri obrav<strong>na</strong>vi <strong>na</strong>vedenih vsebin ministrstvo vzpostavilo in kontinuirano izvaja dialog z <strong>za</strong>interesiranimi<br />

javnostmi, kar pripomore h kakovostnim rešitvam. Pomemben partner ministrstva pri presoji trenutnega<br />

<strong>stanja</strong> in strategij <strong>za</strong> področje <strong>kulture</strong> v prihodnje je vsekakor Nacio<strong>na</strong>lni svet <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, ki je v tekočem<br />

mandatu intenziviral svoje delo, Divje misli pa razpirajo nova polja in ostrijo poglede.<br />

V tretjem poglavju obrav<strong>na</strong>vamo spodbude ministrstva, ki predstavljajo pomembno dopolnilo rednega<br />

sistema izobraževanja, saj <strong>za</strong>polnjujejo vrzeli in <strong>na</strong>govarjajo prioritete kulturne politike s konkretnimi<br />

pobudami <strong>na</strong> področju štipendiranja, raziskovanja, kulturne vzgoje in poklicnega usposabljanja.<br />

Četrto poglavje pri<strong>na</strong>ša pregled razvojnih pobud ministrstva, od spodbujanja kulturnih in kreativnih<br />

industrij, večje dostopnosti kulturnih dobrin, ki jo omogoča digitali<strong>za</strong>cija, do investicij iz domačega in<br />

evropskega proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> obnovo infrastrukture in razvoj človeških virov. Kot pomemb<strong>na</strong> spodbuda <strong>za</strong><br />

6

azvoj področja je izpostavljeno tudi vsakoletno <strong>na</strong>grajevanje <strong>na</strong>jvečjih umetniških dosežkov slovenskih<br />

ustvarjalcev, podlago <strong>za</strong> razmisleke o razvoju področja pa predstavljajo statistični podatki, ki jih<br />

pridobivamo ob spremljanju <strong>kulture</strong>.<br />

Raznolikost vsebin <strong>na</strong> obrav<strong>na</strong>vanih področjih v <strong>na</strong>vedenih treh poglavjih (2–4) se opazno kaže v raznolikosti<br />

<strong>za</strong>četnih opisov <strong>stanja</strong> in ukrepov kulturne politike, <strong>za</strong>snova <strong>na</strong>daljnjih poglavij pa je e<strong>na</strong>ka kot v prvem.<br />

V prilogah <strong>na</strong> koncu a<strong>na</strong>lize dodajamo pregled strukture državnega proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> področje <strong>kulture</strong> v <strong>za</strong>dnjih<br />

desetih letih, sez<strong>na</strong>m raziskav, ki so bile izvedene po <strong>na</strong>ročilu MK, sez<strong>na</strong>m predpisov s področja <strong>kulture</strong>,<br />

pregled investicij iz kulturnega tolarja, sez<strong>na</strong>m sofi<strong>na</strong>nciranja obnove kulturne dediščine iz državnega<br />

proraču<strong>na</strong>, sez<strong>na</strong>m upravičencev v okviru Evropskega sklada <strong>za</strong> regio<strong>na</strong>lni razvoj, Fi<strong>na</strong>nčnega mehanizma<br />

EGP in Norveškega fi<strong>na</strong>nčnega mehanizma ter pregled strukture državnega proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> po<br />

ključnih programskih sklopih.<br />

Odločili smo se, da a<strong>na</strong>lizo <strong>stanja</strong> v kulturi urejamo po vzoru strokovnih publikacij, kar med drugim pomeni,<br />

da avtorice in avtorji poleg svojih imen nimajo <strong>za</strong>pisanih z<strong>na</strong>nstvenih <strong>na</strong>zivov. Zaradi racio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cije smo se<br />

odločili, da v prispevkih uporabljamo le moško obliko, vendar nje<strong>na</strong> raba velja tudi <strong>za</strong> ženske oblike.<br />

Pričujoča a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> je prispevek Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> k razpravi o ciljih in ukrepih prihodnjega Nacio<strong>na</strong>lnega<br />

programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>. Uredniški odbor ob <strong>za</strong>hvali avtorjem in tehničnim sodelavcem, ki so prispevke<br />

pripravljali ob nezmanjšani obremenjenosti z rednimi delovnimi <strong>na</strong>logami, izraža prepričanje, da gradivo<br />

predstavlja dobro podlago <strong>za</strong> razmislek o smereh in možnih prihodnjih poteh kulturne politike. Na podlagi<br />

pripomb in predlogov <strong>za</strong>interesirane javnosti bo pripravljen predlog novega Nacio<strong>na</strong>lnega programa<br />

<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2012–2015, ki bo <strong>na</strong>govoril real<strong>na</strong> pričakovanja in potrebe <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> v <strong>na</strong>slednjem<br />

štiriletnem obdobju.<br />

7

<strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong><br />

<strong>stanja</strong> <strong>na</strong><br />

področju<br />

<strong>kulture</strong>

Mojca Jan Zoran<br />

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

1 Opredelitev področja<br />

1.1 Javni <strong>za</strong>vodi<br />

1.1.1 Mreža slovenskih institucio<strong>na</strong>lnih gledališč<br />

1.1.2 Statistični pregled področja<br />

1.1.3 Poslanstvo javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti<br />

1.2 Nevladne organi<strong>za</strong>cije<br />

1.2.1 Pregled področja<br />

1.3 Samo<strong>za</strong>posleni v kulturi<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

2.1 Javni <strong>za</strong>vodi<br />

2.1.1 Osnove <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje<br />

2.1.2 Viri prihodkov<br />

2.1.3 Struktura fi<strong>na</strong>nciranja<br />

2.2 Nevladne organi<strong>za</strong>cije<br />

2.2.1 Problematika fi<strong>na</strong>nciranja in statusnega položaja nevladnih organi<strong>za</strong>cij<br />

3 Kadri<br />

3.1 Javni <strong>za</strong>vodi<br />

3.1.1 Vodenje/upravljavska struktura<br />

3.1.2 Statistični pogled<br />

3.2 Nevladne organi<strong>za</strong>cije in samo<strong>za</strong>posleni <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

4 Infrastruktura<br />

4.1 Nevladne organi<strong>za</strong>cije<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

6 Viri<br />

7 Priloge<br />

9

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

1 Opredelitev področja<br />

Država skladno z javnim interesom <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong>gotavlja javne kulturne dobrine <strong>na</strong> področju uprizoritvene<br />

umetnosti <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin javne službe in s podporo posamičnim kulturnim projektom ter javnim kulturnim<br />

programom. Izvajalci javnih kulturnih dobrin <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti so javni <strong>za</strong>vodi, katerih<br />

ustanovitelj je država, javni <strong>za</strong>vodi, katerih ustanoviteljica so lokalne skupnosti, nevladne organi<strong>za</strong>cije in<br />

samostojni ustvarjalci <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>. Izhodišče pri <strong>za</strong>gotavljanju in presoji javne kulturne dobrine ni<br />

formal<strong>na</strong>, status<strong>na</strong> organiziranost izvajalca, temveč vsebi<strong>na</strong> javne kulturne dobrine – programa, projekta.<br />

1.1 Javni <strong>za</strong>vodi<br />

Na področju uprizoritvene umetnosti v Republiki Sloveniji deluje 13 javnih <strong>za</strong>vodov. Tri javne <strong>za</strong>vode je<br />

ustanovila država (<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni javni <strong>za</strong>vodi): Slovensko <strong>na</strong>rodno gledališče Drama Ljublja<strong>na</strong> (SNG Drama LJ),<br />

Slovensko <strong>na</strong>rodno gledališče Nova Gorica (SNG NG), Slovensko <strong>na</strong>rodno gledališče Maribor – Drama (SNG<br />

MB – Drama); deset javnih <strong>za</strong>vodov so ustanovile občine: Mestno gledališče ljubljansko (MGL), Slovensko<br />

mladinsko gledališče (SMG), Lutkovno gledališče Ljublja<strong>na</strong> (LGL), Lutkovno gledališče Maribor (LGM),<br />

Slovensko ljudsko gledališče Celje (SLG), Prešernovo gledališče Kranj (PG KR), Gledališče Koper/Teatro<br />

Capodistria (GKP), Mestno gledališče Ptuj (MGP), Anton Podbevšek Teater (APT), Gledališče Toneta Čufarja<br />

Jesenice. Ob <strong>na</strong>vedenih javnih <strong>za</strong>vodih deluje v enotnem kulturnem slovenskem prostoru tudi Slovensko<br />

stalno gledališče v Trstu (SSG).<br />

Javni <strong>za</strong>vodi, razen Gledališče Toneta Čufarja Jesenice, se povezujejo v neformalno mrežo slovenskih<br />

institucio<strong>na</strong>lnih gledališč. Delovanje javnih <strong>za</strong>vodov, vključenih v mrežo, je v celoti ali delno sofi<strong>na</strong>ncirano iz<br />

državnega proraču<strong>na</strong>, prek neposrednega poziva.<br />

1.1.1 Mreža slovenskih institucio<strong>na</strong>lnih gledališč<br />

V mrežo slovenskih institucio<strong>na</strong>lnih gledališč je vključenih 13 slovenskih gledališč. Zadnja sta se v letu 2010<br />

mreži priključila APT in SSG. Ob treh <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih javnih <strong>za</strong>vodih, SNG-jih, je v mreži tudi devet občinskih<br />

javnih <strong>za</strong>vodov in SSG, ki s svojo dejavnostjo presegajo občinski pomen in so v javnem interesu države.<br />

Mreža gledališč ni formalizira<strong>na</strong>, temelji <strong>na</strong> vsebini, <strong>na</strong> programu javnih <strong>za</strong>vodov.<br />

1.1.2 Statistični pregled področja 1<br />

V obdobju 2007 do 2009 je bilo v mrežo vključenih 11 javnih <strong>za</strong>vodov: SNG Drama LJ, SNG NG, SNG MB<br />

– Drama, MGL, SMG, LGL, LGM, SLG, PG KR, GKP in MGP. V letu 2010 sta se mreži priključila javni <strong>za</strong>vod<br />

APT in SSG.<br />

1 Podatki so <strong>za</strong>jeti iz statističnega dela letnih poročil javnih <strong>za</strong>vodov. Več podatkov je <strong>na</strong>vedenih v zbirnikih letnih statističnih<br />

poročil javnih <strong>za</strong>vodov <strong>za</strong> leta 2007, 2008, 2009 in 2010, ki so priloge tega dokumenta.<br />

Kot orientacijsko obdobje, ki je primerljivo statistično obdelano <strong>za</strong> celotno področje, tako <strong>za</strong> dejavnost javnih <strong>za</strong>vodov kot <strong>za</strong><br />

dejavnost nevladnega sektorja (NVO), v a<strong>na</strong>lizi jemljemo obdobje 2007–2010.<br />

10

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

Tabela 1<br />

Dejavnost javnih <strong>za</strong>vodov s področja uprizoritvene umetnosti v obdobju 2007–2010 po posameznih<br />

izbranih kriterijih<br />

2007 2008 2009 2010 2<br />

Število premier (različni <strong>na</strong>slovi) 70 78 82 92<br />

* od tega število koprodukcij 20 18 18 22<br />

* od tega število izvedb premier 1.303 1.386 1.303 1.436<br />

Število ponovitev iz prejšnjih sezon<br />

143 137 144 138<br />

(različni <strong>na</strong>slovi)<br />

* od tega število izvedb ponovitev 1.786 1.784 1.691 1.791<br />

Število gostovanj po Sloveniji 814 791 830 801<br />

Število gostovanja v <strong>za</strong>mejstvu 53 51 50 59<br />

Število gostovanj v tujini 87 108 81 102<br />

* države gostovanj Hrvaška, Srbija, Češka, Bos<strong>na</strong>, Italija, Kolumbija, Hrvaška, Italija, Avstrija,<br />

Velika Britanija,<br />

Avstrija, Italija,<br />

Nemčija, Češka,<br />

Srbija, Hrvaška,<br />

Francija, Florida<br />

–ZDA, Kolumbija,<br />

Avstrija, Hrvaška,<br />

Srbija, Čr<strong>na</strong> gora,<br />

Bolgarija, Poljska,<br />

Srbija, Čr<strong>na</strong> gora,<br />

Bos<strong>na</strong> in Hercegovi<strong>na</strong>,<br />

Češka, Nemčija, Ciper,<br />

Mehika, Belgija, Avstrija, Italija, Velika Francija, Češka, Francija, Makedonija,<br />

Bos<strong>na</strong>, Slovaška,<br />

Madžarska, Grčija,<br />

Turčija, Rusija<br />

Britanija, Belgija,<br />

Madžarska, Poljska,<br />

Čr<strong>na</strong> gora, Švica,<br />

Čile, Makedonija,<br />

Slovaška<br />

Bos<strong>na</strong>, Argenti<strong>na</strong>,<br />

Švedska, Ekvador,<br />

Makedonija,<br />

Slovaška, Rusija<br />

Slovaška, Romunija,<br />

Poljska, Kitajska,<br />

Egipt, Kolumbija,<br />

Nizozemska,<br />

Madžarska, Bolgarija<br />

Število predstav gostujočih skupin 314 384 394 520<br />

Število vseh javnih nekomercialnih<br />

3.266 4.331 4.313 4.256<br />

prireditev<br />

Število obiskovalcev vseh javnih<br />

684.723 854.893 775.773 751.160<br />

nekomercialnih prireditev<br />

* povprečno število obiskovalcev<br />

210 197 189 176<br />

<strong>na</strong> prireditev<br />

Število prodanih vstopnic 310.903 390.291 373.525 359.806<br />

Povpreč<strong>na</strong> ce<strong>na</strong> vstopnice v € 6,12 9,10 7,35 8,64<br />

Povpreč<strong>na</strong> <strong>za</strong>sedenost dvoran (v %) 75,12 % 58,00 % 78,20 % 80,30 %<br />

0 2<br />

V okviru programov javnih <strong>za</strong>vodov se sofi<strong>na</strong>ncirajo festivali: Borštnikovo srečanje, Teden slovenske drame,<br />

Dnevi komedije, med<strong>na</strong>rodni bie<strong>na</strong>lni festival Lutke, bie<strong>na</strong>lni festival lutkovnih ustvarjalcev Slovenije,<br />

Lutkovni pristan in Prelet.<br />

1.1.3 Poslanstvo javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti<br />

Država in lokalne skupnosti v javnem interesu <strong>za</strong>gotavljajo pogoje <strong>za</strong> ustvarjanje, posredovanje in varovanje<br />

kulturnih dobrin, ki se <strong>na</strong> trgu ne <strong>za</strong>gotavljajo v <strong>za</strong>dostnem obsegu ali kakovosti, ali <strong>za</strong>radi dostopnosti<br />

<strong>na</strong>jširšemu krogu uporabnikov (25. člen ZUJIK). Javni <strong>za</strong>vod ustanovi država ali lokal<strong>na</strong> skupnost, kadar je<br />

treba v javnem interesu <strong>za</strong>gotavljati javne kulturne dobrine trajno in nemoteno (26. člen ZUJIK).<br />

Bistveno izhodišče, <strong>za</strong>jeto v poslanstvo javnih <strong>za</strong>vodov, je <strong>za</strong>gotavljanje pogojev <strong>za</strong> ustvarjanje in<br />

posredovanje kulturnih dobrin. S tega stališča lahko javne <strong>za</strong>vode <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti<br />

pojmujemo kot producentske hiše z lastnim programom (izvajanje dejavnosti <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin javne službe) in hkrati<br />

kot infrastrukturo, <strong>na</strong>menjeno uprizoritveni dejavnosti (<strong>za</strong>gotavljanje pogojev <strong>za</strong> ustvarjanje in posredovanje<br />

– seveda pa se pri tem ne sme izgubiti umetniška identiteta javnega <strong>za</strong>voda). Tako pojmovanje javnih<br />

<strong>za</strong>vodov – gledališč – presega klasičen pogled (javni <strong>za</strong>vod kot producent svojega programa) ter odpira nove<br />

možnosti <strong>za</strong> razvoj institucio<strong>na</strong>lizirane uprizoritvene dejavnosti in prostor <strong>za</strong> konstruktivnejše vključevanje<br />

nevladne dejavnosti v skupno ponudbo <strong>na</strong> področju uprizoritvene dejavnosti. To povezovanje in hkrat<strong>na</strong><br />

redefinicija javnih <strong>za</strong>vodov (pome<strong>na</strong>, strukture, organi<strong>za</strong>cije) bi bistveno pripomogla k razvoju uprizoritvene<br />

umetnosti, njeni prisotnosti v življenju vsakega posameznika ter njeni uveljavitvi v med<strong>na</strong>rodnem prostoru.<br />

2 V letu 2010 je mreža obsegala 13 javnih <strong>za</strong>vodov. V podatke iz letnih poročil je <strong>za</strong>jeta dejavnost 12 slovenskih javnih <strong>za</strong>vodov (brez SSG).<br />

11

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

Ekonomska kri<strong>za</strong>, ki se <strong>za</strong>jeda v vse pore družbe in vpliva <strong>na</strong> vse družbene dejavnosti ter tudi <strong>na</strong>čin življenja<br />

vsakega posameznika, je hkrati priložnost <strong>za</strong> bistvene spremembe, redefinicije, posodobitve. V času krize se<br />

lahko in se morajo iskati nove, drugačne možnosti in strategije.<br />

1.2 Nevladne organi<strong>za</strong>cije<br />

Ob javnih <strong>za</strong>vodih <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti deluje tudi veliko nevladnih organi<strong>za</strong>cij (NVO).<br />

To so organi<strong>za</strong>cije s statusom pravne osebe, registrirane so kot društvo, <strong>za</strong>vod ali ustanova in izpolnjujejo<br />

<strong>na</strong>slednje pogoje: niso ustanovljene z <strong>na</strong>menom pridobivanja dobička, morebitnega presežka prihodkov<br />

<strong>na</strong>d odhodki pa ne delijo med svoje člane ali uporabnike, temveč ga uporabijo <strong>za</strong> uresničevanje svojega<br />

<strong>na</strong>me<strong>na</strong>; niso ustanovljene z <strong>na</strong>menom pridobivanja gospodarske koristi svojih članov ali ustanoviteljev;<br />

med njihovimi ustanovitelji ni več kot polovica pravnih oseb javnega prava; so ustanovljene prostovoljno;<br />

so pri upravljanju neodvisne od organov oblasti, politike ali gospodarstva. S svojimi programi in projekti,<br />

prepoz<strong>na</strong>nimi kot vrhunskimi <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni, dopolnjujejo ponudbo javnih kulturnih dobrin in<br />

omogočajo širitev uprizoritvenih poetik in praks ter prispevajo k razvoju področja uprizoritvene umetnosti.<br />

1.2.1 Pregled področja<br />

V letu 2004 je <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> z nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami, izbranimi <strong>na</strong> pozivu, sklenilo prve triletne<br />

pogodbe o izvedbi javnih kulturnih programov, ki so <strong>za</strong>gotovile stabilen sistem fi<strong>na</strong>nciranja v segmentu<br />

producentov. Sklenjenih je bilo 13 triletnih programskih pogodb <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti, v<br />

okviru programske podpore je bil podprt še program uprizoritvenih umetnosti 7 NVO, ki so imele sklenjene<br />

triletne pogodbe <strong>na</strong> preostalih področjih umetnosti in knjige. Avgusta 2004 je <strong>za</strong>čel delovati vadbenouprizoritveni<br />

prostor Stara elektrar<strong>na</strong>. Njegovo programsko upravljanje sta podprla <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in<br />

Mest<strong>na</strong> obči<strong>na</strong> Ljublja<strong>na</strong>, vsak s polovičnim deležem.<br />

V letu 2006 se je končalo prvo obdobje programskega sofi<strong>na</strong>nciranja v obliki triletnih pogodb. Tak <strong>na</strong>čin<br />

fi<strong>na</strong>nciranja se je izka<strong>za</strong>l kot pozitiven in je prispeval k stabilnejšemu delovnemu okolju in večji javni<br />

dostopnosti (več ponovitev predstav in sodelovanja v obliki koprodukcij in gostovanj v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem in<br />

med<strong>na</strong>rodnem kulturnem prostoru). Na podlagi pozitivnih rezultatov triletnega programskega fi<strong>na</strong>nciranja<br />

se je <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> odločilo <strong>za</strong> nov triletni poziv.<br />

V letu 2007 se je <strong>za</strong>čelo drugo obdobje programskega sofi<strong>na</strong>nciranja v obliki triletnih pogodb. Sklenjenih je<br />

bilo 12 triletnih programskih pogodb <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti, v okviru programske podpore je<br />

bil podprt še program uprizoritvenih umetnosti 6 NVO, ki so imele sklenjene triletne pogodbe <strong>na</strong> preostalih<br />

področjih umetnosti in knjige. V letu 2007 so bile <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti z NVO sklenjene<br />

tudi prve triletne pogodbe o izvedbi daljnoročneje <strong>za</strong>snovanih projektov. S tem se je odprlo področje,<br />

ki je omogočalo pripravo in izvedbo večjih projektov, ki izkazujejo vsaj triletno kontinuiteto delovanja in<br />

so dosegli visoko stopnjo prepoz<strong>na</strong>vnosti v javnosti, z <strong>na</strong>menom podpiranja konkurenčnih, vrhunskih,<br />

kakovostnih, prepoz<strong>na</strong>vnih in prodornih projektov v domačem in med<strong>na</strong>rodnem kulturnem prostoru ter<br />

podpiranja med<strong>na</strong>rodno uveljavljenih in profiliranih festivalov in prireditev.<br />

V obdobju do leta 2007 so potekale tudi aktivnosti <strong>za</strong> uveljavitev področja sodobnega plesa kot samostojnega<br />

področja plesnega ustvarjanja, ki so privedle do strateške odločitve o institucio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>ciji sodobnega plesa,<br />

<strong>za</strong>pisani kot cilj <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti v Nacio<strong>na</strong>lnem programu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2008–2011.<br />

V letu 2008 se je skupaj z <strong>na</strong>jemno pogodbo <strong>za</strong> prostor, sklenjeno med <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in Elektro<br />

Ljublja<strong>na</strong>, izteklo večletno programsko vodenje Vadbišča Stara elektrar<strong>na</strong> – Elektro Ljublja<strong>na</strong>, ki ga je izvajal<br />

<strong>za</strong>vod Bunker. Sklenjen je bil aneks k <strong>na</strong>jemni pogodbi, ki pa je <strong>za</strong>gotovil <strong>na</strong>jem zgolj <strong>za</strong> tri leta, z možnostjo<br />

vsakoletne odpovedi. Na podlagi <strong>na</strong>jemne pogodbe in v želji ohraniti že dodobra uveljavljen prostor <strong>za</strong> sodobno<br />

scensko ustvarjanje je bil izveden razpis <strong>za</strong> novega programskega upravitelja. Na razpisu je bil <strong>za</strong> programskega<br />

upravitelja v obdobju 2009–2011 ponovno izbran <strong>za</strong>vod Bunker. Programsko upravljanje Vadbišča Stara<br />

elektrar<strong>na</strong> – Elektro Ljublja<strong>na</strong> še <strong>na</strong>prej sofi<strong>na</strong>ncirata <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in Mest<strong>na</strong> obči<strong>na</strong> Ljublja<strong>na</strong>.<br />

V letu 2009 se je končalo drugo obdobje triletnega fi<strong>na</strong>nciranja. Na podlagi evalvacije prejšnjega obdobja<br />

se je <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> odločilo <strong>za</strong> novo štiriletno obdobje programskega fi<strong>na</strong>nciranja. V sodelovanju z<br />

NVO, programskimi pogodbenimi partnerji <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti, so bile <strong>na</strong> tem področju<br />

pripravljene podlage <strong>za</strong> nov programski razpis <strong>za</strong> obdobje 2010–2013. Na podlagi pozitivnih izkušenj<br />

<strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti in knjige se je <strong>na</strong> vseh področjih umetnosti pripravil tudi večletni<br />

projektni razpis <strong>za</strong> obdobje 2010–2013, prek katerega se <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti podpirajo<br />

12

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

avtorski opusi in med<strong>na</strong>rodni festivali. Sklenjenih je bilo 14 štiriletnih programskih pogodb <strong>na</strong> področju<br />

uprizoritvene umetnosti, v okviru programske podpore je bil podprt še program uprizoritvenih umetnosti 5<br />

NVO, ki so imele sklenjene triletne pogodbe <strong>na</strong> preostalih področjih umetnosti in knjige. V okviru štiriletnega<br />

projektnega fi<strong>na</strong>nciranja je bilo sklenjenih 31 pogodb, 22 <strong>za</strong> avtorske opuse in 9 <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodne festivale.<br />

NVO s simbolično podporo iz državnega proraču<strong>na</strong> <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti izvajajo tudi<br />

programe poklicnega izobraževanja oziroma programe ali projekte izobraževanja <strong>za</strong> potrebe sodobne<br />

uprizoritvene umetnosti, ki jih formalni sistem izobraževanja ne omogoča. V okviru teh programov se<br />

med drugim izvajajo: Maskin Semi<strong>na</strong>r sodobne scenske umetnosti in Dramaturgije plesa, celoletno plesno<br />

usposabljanje Plesnega teatra Ljublja<strong>na</strong> in Ema<strong>na</strong>tove plesne delavnice, Bunkerjeve produkcijske delavnice,<br />

Glejeva Šola ustvarjalne kritike … S kontinuirano in usmerjeno podporo produkcijske in izrazne raznolikosti<br />

iz državnega proraču<strong>na</strong> se je <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti razvil kreativno in organi<strong>za</strong>cijsko<br />

pomemben sektor nevladnih producentov, ki ne le dopolnjujejo programe javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju<br />

uprizoritvene umetnosti, temveč so <strong>na</strong>jvečji med njimi s svojimi programi primerljivi s programi javnih<br />

<strong>za</strong>vodov, <strong>na</strong> področju sodobnega plesa pa celo <strong>na</strong>domeščajo dejavnost <strong>na</strong>črtovane institucije.<br />

Tabela 2<br />

Dejavnost NVO s področja uprizoritvene umetnosti v obdobju 2007–2010 po posameznih izbranih kriterijih<br />

2007 2008 2009 2010 3<br />

Število fi<strong>na</strong>nciranih med<strong>na</strong>rodnih gostovanj 120 120 258 362<br />

Število obiskovalcev med<strong>na</strong>rodnih gostovanj 31.200 31.305 49.853 51.452<br />

Število izvedenih novih del 105 107 124 144<br />

Število vseh dogodkov 1.603 1.605 1.518 2.330<br />

Število obiskovalcev vseh dogodkov 225.253 226.112 222.909 320.286<br />

0 3<br />

V obdobju 2007–2009 je <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> sofi<strong>na</strong>nciralo večletne programe izvajalcev: Mini teater<br />

Ljublja<strong>na</strong>, Društvo <strong>za</strong> promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk, KUD France Prešeren Trnovo, Kulturno<br />

društvo B-51, Zavod En-K<strong>na</strong>p, Maska, <strong>za</strong>vod <strong>za</strong> <strong>za</strong>ložniško, kulturno in producentsko dejavnost, Plesni<br />

teater Ljublja<strong>na</strong>, Gledališče Glej, Flota, <strong>za</strong>vod <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijo in izvedbo kulturnih prireditev Murska Sobota,<br />

Bunker Ljublja<strong>na</strong>, Vitkar <strong>za</strong>vod <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijo in izvedbo kulturnih projektov, Gledališče Ane Monro in<br />

večletne projekte izvajalcev: Muzeum, Zavod <strong>za</strong> umetniško posredovanje in <strong>za</strong>ložništvo Ljublja<strong>na</strong>, Ema<strong>na</strong>t,<br />

Zavod <strong>za</strong> razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti, Via Negativa, Umetniško društvo Konj, Zavod<br />

Exodos Ljublja<strong>na</strong>, Lutkovno gledališče Fru-Fru.<br />

V okviru večletnih programov in večletnih projektov je <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> sofi<strong>na</strong>nciralo med<strong>na</strong>rodne<br />

festivale: Gibanica, Labirint trenutkov, Mini poletje – med<strong>na</strong>rodni festival <strong>za</strong> otroke, Med<strong>na</strong>rodni festival<br />

sodobnih umetnosti – Mesto žensk, Emonska prome<strong>na</strong>da, Goli oder, Festival Kluže, Ex Ponto, Maska 002<br />

– East Dance Academy, Šoking gala šov, UKREP, MED-UKREP, Pregelj <strong>na</strong> glas!, Front@ sodobnega plesa,<br />

Drugajanje, IETM platforma, Mladi levi, Rdeči revirji, A<strong>na</strong> Desetnica.<br />

V obdobju 2010–2013 so v sofi<strong>na</strong>nciranje izbrani programi izvajalcev: Bunker Ljublja<strong>na</strong>, Gledališče Glej,<br />

Maska, <strong>za</strong>vod <strong>za</strong> <strong>za</strong>ložniško, kulturno in producentsko dejavnost, Mini teater Ljublja<strong>na</strong>, Plesni teater<br />

Ljublja<strong>na</strong>, Zavod En-K<strong>na</strong>p, Društvo gledališče Ane Monro, Center <strong>za</strong> raziskave scenskih umetnosti Delak,<br />

Zavod Federacija Ljublja<strong>na</strong> in Društvo <strong>za</strong> promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk, Kulturno društvo B-51,<br />

Ema<strong>na</strong>t, Zavod <strong>za</strong> razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti, Via Negativa, KUD France Prešeren<br />

Trnovo ter večletni projekti, avtorski opusi in med<strong>na</strong>rodni festivali, izvajalcev: Zavod ZANK, Flota, <strong>za</strong>vod<br />

<strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijo in izvedbo kulturnih prireditev Murska Sobota, Han<strong>na</strong>'s – atelje sonoričnih umetnosti,<br />

DUM – društvo umetnikov, Kulturnoumetniško društvo Samosvoj, Umetniško društvo Konj, Kulturno<br />

društvo Integrali, Flota, <strong>za</strong>vod <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> Ljublja<strong>na</strong>, Rozinteater, <strong>za</strong>vod <strong>za</strong> kulturno dejavnost, GVR Zavod<br />

<strong>za</strong> umetniško produkcijo, E.P.I. Center, Lutkovni studio Koper, Muzeum, Zavod <strong>za</strong> umetniško posredovanje<br />

in <strong>za</strong>ložništvo Ljublja<strong>na</strong>, Umetniško društvo Fičo Balet, Vitkar <strong>za</strong>vod <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijo in izvedbo kulturnih<br />

projektov, Kud LJUD, Brane Solce, Društvo prijateljev zmernega <strong>na</strong>predka, Leja Jurišič, Tomaž Pandur.<br />

Theaters, med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> gledališča, d. o. o., Zavod Exodos Ljublja<strong>na</strong>, Društvo <strong>za</strong> sodobni ples Slovenije,<br />

Kulturno društvo Ples<strong>na</strong> izba Maribor, Zavod Bufeto – <strong>za</strong>vod <strong>za</strong> razvoj cirkuško-gledaliških umetnosti.<br />

3 V letu 2010 se je <strong>za</strong>čelo novo obdobje večletnega fi<strong>na</strong>nciranja. Povečala so se sredstva <strong>na</strong> postavki <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje programov in<br />

projektov NVO <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti. V večletno programsko in večletno projektno fi<strong>na</strong>nciranje je bilo vključenih<br />

več subjektov, kar je ob stabilnejši obliki <strong>za</strong>gotavljanja sredstev vzrok <strong>za</strong> povečanje vrednosti v vseh izbranih kriterijih.<br />

13

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

V okviru večletnih programov in večletnih projektov <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v tem obdobju sofi<strong>na</strong>ncira<br />

med<strong>na</strong>rodne festivale: Exodos – med<strong>na</strong>rodni festival sodobnih odrskih umetnosti, Front@ sodobnega plesa,<br />

Gibanica, Alpe Adria PUF festival, Med<strong>na</strong>rodni festival NagiB, Pleskavica, festival dramske pisave PreGlej <strong>na</strong><br />

glas!, Rdeči revirji, Med<strong>na</strong>rodni gledališko-klovnski festival Klovnbuf, Festival Kluže, Ex-Ponto, Mladi levi,<br />

Drugajanje, Med<strong>na</strong>rodni festival Mini poletje, UKREP, Med<strong>na</strong>rodni festival sodobnih umetnosti – Mesto<br />

žensk, Emonska prome<strong>na</strong>da, Goli oder, A<strong>na</strong> Desetnica.<br />

1.3 Samo<strong>za</strong>posleni v kulturi<br />

Javne kulturne dobrine <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti s svojo dejavnostjo <strong>za</strong>gotavljajo tudi<br />

samo<strong>za</strong>posleni v kulturi. Ti so posamezniki, fizične osebe, ki samostojno poklicno opravljajo kulturno<br />

dejavnost in so vpisani v razvid samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi pri Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

Na področju uprizoritvene umetnosti je bilo marca 2010 v razvid vpisanih 282 posameznikov, od tega ima<br />

pravico do plačila prispevkov <strong>za</strong> obvezno pokojninsko in invalidsko <strong>za</strong>varovanje in <strong>za</strong> obvezno zdravstveno<br />

<strong>za</strong>varovanje iz državnega proraču<strong>na</strong> 208 posameznikov.<br />

Tabela 3 Struktura vpisa v razvid <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti po poklicih 4 :<br />

Poklic<br />

Število vpisanih v razvid<br />

Koreograf 28<br />

Plesalec 71<br />

Dramaturg 19<br />

Igralec 94<br />

Producent 19<br />

Animator lutk 12<br />

Artist 2<br />

Dramatik 2<br />

Iluzionist 4<br />

Izvršni producent 1<br />

Režiser 25<br />

Sce<strong>na</strong>rist 3<br />

Scenograf 6<br />

Lutkar 4<br />

Masker 2<br />

Oblikovalec lutk 2<br />

Mentor <strong>za</strong> kulturno umetniške programe 2<br />

Pedagog 8<br />

4 Posamezni samo<strong>za</strong>posleni, vpisani v razvid, opravljajo več poklicev (so vpisani v razvid z več poklici), <strong>za</strong>to se seštevek po poklicih<br />

ne ujema z dejanskim številom vpisanih v razvid. Podatki so iz zbirke Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

14

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

Za fi<strong>na</strong>nciranje dejavnosti <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti je v <strong>za</strong>dnjih letih <strong>na</strong>menjenih približno 13 %<br />

državnega proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>. Sredstva se <strong>na</strong>menjajo <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje kulturnih programov javnih <strong>za</strong>vodov<br />

ter sofi<strong>na</strong>nciranje programov nevladnih organi<strong>za</strong>cij (NVO) in projektov. V ta sredstva ni všteto plačilo prispevkov<br />

<strong>za</strong> samo<strong>za</strong>poslene <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

Tabela 4 5<br />

Delež državnega proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v obdobju 1999–2010, <strong>na</strong>menjenega <strong>za</strong> izvajanje dejavnosti <strong>na</strong><br />

področju uprizoritvene umetnosti, v odstotkih<br />

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost 9,85 12,26 14,92 15,98 15,69 14,91 14,25 13,84 13,37 13,12 13,10 13,97<br />

Tabela 5<br />

Pregled reali<strong>za</strong>cije državnega proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> po ključnih programskih sklopih oziroma dejavnostih v<br />

letih 2009 in 2010 v €<br />

Programi javnih<br />

<strong>za</strong>vodov<br />

Programi in projekti<br />

NVO Skupaj %<br />

Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost 2009 25.250.131 1.488.273 26.738.404 13,10<br />

Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost 2010 24.518.247 2.203.950 26.722.197 13,97<br />

2.1 Javni <strong>za</strong>vodi 6<br />

Vsi javni <strong>za</strong>vodi s področja uprizoritvene umetnosti, vključeni v mrežo slovenskih institucio<strong>na</strong>lnih gledališč,<br />

so fi<strong>na</strong>ncirani prek neposrednega poziva Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> RS. Pri metodologiji fi<strong>na</strong>nciranja se kot<br />

osnove <strong>za</strong> izračun uporabljajo določila 27. čle<strong>na</strong> Zako<strong>na</strong> o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

(ZUJIK). <strong>Ministrstvo</strong> je leta 2009 vzpostavilo normative <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje posameznih segmentov stroškov<br />

izvajanja javne službe oziroma dejavnosti, ki se izvaja <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin javne službe. Ti normativi so bili <strong>za</strong>jeti v<br />

dokumentu Navodila <strong>za</strong> določanje višine sredstev <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje javne službe v javnih <strong>za</strong>vodih <strong>na</strong> področju<br />

<strong>kulture</strong> iz državnega proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> proračunsko leto 2009. Dokument je bil <strong>na</strong> podlagi izkušenj uvajanja<br />

normativov v letu 2009 dopolnjen in objavljen kot Navodila <strong>za</strong> določanje višine sredstev <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje<br />

javne službe v javnih <strong>za</strong>vodih, javnih skladih in javnih agencijah <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> iz državnega proraču<strong>na</strong><br />

<strong>za</strong> proračunsko leto 2010 ter kot Navodila <strong>za</strong> določanje višine sredstev <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje javne službe v javnih<br />

<strong>za</strong>vodih, javnih skladih in javnih agencijah <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> iz državnega proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> proračunsko leto<br />

2011. Navodila <strong>za</strong> določanje višine sredstev <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje javne službe v javnih <strong>za</strong>vodih, javnih skladih in<br />

javnih agencijah <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> iz državnega proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> določeno proračunsko leto (v <strong>na</strong>daljevanju:<br />

Navodila) so del vsakoletnega neposrednega poziva Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> RS javnim <strong>za</strong>vodom.<br />

2.1.1 Osnove <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti je pove<strong>za</strong>no z izvajanjem dejavnosti teh<br />

javnih <strong>za</strong>vodov – njihovim programom dela in izvedbo tega programa –, ki pa je osnova <strong>za</strong> vključenost javnega<br />

<strong>za</strong>voda v mrežo slovenskih institucio<strong>na</strong>lnih gledališč. V skladu s tem izhodiščem v segmentu programskih<br />

materialnih stroškov (fi<strong>na</strong>nciranje programa) vse javne <strong>za</strong>vode <strong>na</strong> področju gledališča obrav<strong>na</strong>vamo<br />

e<strong>na</strong>kopravno, ne glede <strong>na</strong> njihov status in ustanovitelja (kar je razvidno tudi iz normativov <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje<br />

programskih materialnih stroškov, <strong>na</strong>vedenih v Navodilih).<br />

V drugih segmentih stroškov, opredeljenih v 27. členu ZUJIK, javni <strong>za</strong>vodi <strong>na</strong> področju uprizoritvene<br />

umetnosti med seboj niso e<strong>na</strong>ki. Javni <strong>za</strong>vodi, katerih ustanoviteljica je država (SNG-ji), se v celoti, v vseh<br />

segmentih stroškov, sofi<strong>na</strong>ncirajo iz državnega proraču<strong>na</strong>. Javni <strong>za</strong>vodi, katerih ustanoviteljica je obči<strong>na</strong>, pa<br />

se sofi<strong>na</strong>ncirajo iz državnega proraču<strong>na</strong> <strong>na</strong> podlagi dveh različnih pravnih podlag. Občinski javni <strong>za</strong>vodi,<br />

5 Vir te in <strong>na</strong>slednje preglednice: Poročilo o (so)fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih programov v letu 2009, Poročilo o (so)fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih<br />

programov v letu 2010; <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

6 Vir podatkov v poglavju fi<strong>na</strong>nciranje javnih <strong>za</strong>vodov so let<strong>na</strong> poročila javnih <strong>za</strong>vodov. Za leto 2010 fi<strong>na</strong>nčni deli poročil v<br />

trenutku oddaje a<strong>na</strong>lize še niso bili obdelani.<br />

15

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

ki so se fi<strong>na</strong>ncirali iz državnega proraču<strong>na</strong> pred Uredbo ustavnega sodišča U-I-359/98 z dne 30. 9. 1999<br />

(ki je razveljavila 27. člen Zako<strong>na</strong> o spremembah in dopolnitvah Zako<strong>na</strong> o fi<strong>na</strong>nciranju občin, objavljen v<br />

Uradnem listu RS, št. 56/98, ki je urejal fi<strong>na</strong>nciranje teh občinskih javnih <strong>za</strong>vodov, ker ni v skladu z Ustavo),<br />

se <strong>na</strong> podlagi Uredbe ustavnega sodišča sofi<strong>na</strong>ncirajo iz državnega proraču<strong>na</strong> v obsegu in segmentih<br />

stroškov (splošni stroški delovanja, stroški <strong>za</strong> plačilo dela v skladu s kadrovskim <strong>na</strong>črtom in programski<br />

materialni stroški; stroške investicijskega vzdrževanja in <strong>na</strong>kupa opreme krije ustanovitelj), kakor so bili<br />

sofi<strong>na</strong>ncirani pred razveljavljenim 27. členom Zako<strong>na</strong> o spremembah in dopolnitvah Zako<strong>na</strong> o fi<strong>na</strong>nciranju<br />

občin (MGL, SMG, LGL, LGM, SLG). Drugi občinski javni <strong>za</strong>vodi (PG KR, MGP, GPK, v letu 2010 še APT<br />

in SSG), ki so bili vključeni v mrežo slovenskih institucio<strong>na</strong>lnih gledališč <strong>na</strong> podlagi svojega programa, ki<br />

presega občinski pomen, po letu 1998, se sofi<strong>na</strong>ncirajo iz državnega proraču<strong>na</strong> <strong>na</strong> podlagi Nacio<strong>na</strong>lnega<br />

programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, vendar zgolj v segmentu programskih materialnih stroškov.<br />

Nee<strong>na</strong>kost sofi<strong>na</strong>nciranja občinskih javnih <strong>za</strong>vodov iz državnega proraču<strong>na</strong>, ki je <strong>na</strong> področju pereč<br />

problem, ne izvira iz vsebinskega ločevanja, temveč je posledica različnih pravnih podlag <strong>za</strong> njihovo<br />

sofi<strong>na</strong>nciranje.<br />

2.1.2 Viri prihodkov<br />

Iz prejšnjega podpoglavja so razvidne razlike pri pravnih osnovah sofi<strong>na</strong>nciranja javnih <strong>za</strong>vodov, vključenih<br />

v mrežo gledališč. Zato so deleži Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> RS (ministrstva) v strukturi njihovega sofi<strong>na</strong>nciranja<br />

različni. Toda delež ministrstva je kljub <strong>na</strong>vedbi v 31. členu ZUJIK, da jav<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje <strong>za</strong>vodov<br />

<strong>za</strong>gotovijo njihovi ustanovitelji oziroma soustanovitelji, tudi v občinskih javnih <strong>za</strong>vodih <strong>na</strong> področju<br />

uprizoritvene umetnosti večinski oziroma vsaj bistven (kar je tudi posledica <strong>na</strong>vedenih različnih pravnih<br />

podlag <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> tem področju), delež lokalnih skupnosti v strukturi sofi<strong>na</strong>nciranja<br />

državnih javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti pa je kljub <strong>na</strong>vedbi v 68. členu ZUJIK<br />

(»Obči<strong>na</strong> <strong>za</strong>gotavlja javnemu <strong>za</strong>vodu, katerega ustanovitelj je država, njegovo delovanje pa je pomembno<br />

<strong>za</strong> občino, kjer ima tak <strong>za</strong>vod svoj sedež, ustrez<strong>na</strong> dodat<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> bogatitev njegovega delovanja;«)<br />

ničen oziroma minimalen.<br />

16

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

Tabela 6 Pregled fi<strong>na</strong>nciranja po virih prihodkov – struktura celotnega prihodka javnih <strong>za</strong>vodov v letih 2002–2009 v €<br />

LETO – v €<br />

Javni <strong>za</strong>vod Prihodki po virih<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

SNG Drama <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 3.795.134 3.870.923 4.047.567 4.305.016 4.242.781 4.381.448 4.811.758 5.108.116<br />

Ljublja<strong>na</strong> Lokal<strong>na</strong> skupnost 0 0 0 0 0 0 0 0<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 0 0 0 0 0 0 0 0<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 622.972 708.592 738.975 1.015.561 882.499 810.156 905.107 943.509<br />

Trg 0 0 0 0 0 0 0 0<br />

Skupaj 4.418.106 4.579.515 4.786.542 5.320.577 5.125.280 5.191.604 5.716.865 6.051.625<br />

SNG Nova <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2.013.687 2.211.580 2.347.087 2.466.725 2.424.086 2.565.877 2.564.904 3.096.096<br />

Gorica<br />

Lokal<strong>na</strong> skupnost 133.742 123.602 126.319 83.250 85.098 58.905 76.778 79.112<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 0 0 0 0 0 0 0 0<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 389.200 449.691 649.733 493.494 384.435 463.475 416.799 323.899<br />

Trg 0 0 0 0 0 0 74.045 90.159<br />

Skupaj 2.536.629 2.784.873 3.123.139 3.043.469 2.893.619 3.088.257 3.132.526 3.589.266<br />

SLG Celje <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 1.708.751 1.761.918 1.810.240 1.848.711 1.896.011 1.903.580 2.037.783 2.467.920<br />

Lokal<strong>na</strong> skupnost 25.780 17.009 18.081 52.579 53.167 33.434 162.003 15.500<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 0 0 0 0 0 0 0 0<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 267.489 262.890 273.460 296.874 349.841 287.642 345.670 352.220<br />

Trg 0 0 0 0 0 0 0 0<br />

Skupaj 2.002.020 2.041.817 2.101.781 2.198.164 2.299.019 2.224.656 2.545.456 2.835.640<br />

Mestno <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2.798.281 3.010.069 3.066.642 3.196.628 3.230.850 3.305.528 3.586.274 4.102.718<br />

gledališče Lokal<strong>na</strong> skupnost 219.329 6.134 126.022 78.985 65.932 51.465 142.416 399.505<br />

ljubljansko<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 0 0 0 0 0 4.362 26.510 0<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 547.817 515.761 605.154 701.056 782.036 1.012.814 1.092.866 964.979<br />

Trg 82.966 91.124 88.662 88.241 34.769 41.646 36.891 44.790<br />

Skupaj 3.648.393 3.623.088 3.886.480 4.064.910 4.113.587 4.415.815 4.884.957 5.511.992<br />

Slovensko <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 1.911.329 1.919.083 2.006.889 2.021.975 2.068.732 2.198.452 2.345.280 2.574.469<br />

mladinsko Lokal<strong>na</strong> skupnost 84.581 20.865 147.496 82.173 115.840 45.192 121.688 77.310<br />

gledališče<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 0 0 0 0 5.216 0 12.000 13.000<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 161.672 176.302 269.292 157.173 165.987 222.222 421.056 315.922<br />

Trg 7.503 5.775 8.400 3.593 1.373 0 3.130 7.353<br />

Skupaj 2.165.085 2.122.025 2.432.077 2.264.914 2.357.148 2.465.866 2.903.154 2.988.054<br />

Lutkovno <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 1.332.027 1.465.511 1.527.696 1.510.320 1.498.615 1.623.903 1.708.428 1.793.077<br />

gledališče Lokal<strong>na</strong> skupnost 90.227 89.810 143.486 75.697 98.477 122.951 588.736 1.091.165<br />

Ljublja<strong>na</strong><br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 0 0 0 2.504 0 0 0 0<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 175.643 218.060 198.802 255.204 313.775 278.815 388.481 569.675<br />

Trg 76.606 64.931 140.744 128.889 101.556 69.523 4.733 93.635<br />

Skupaj 1.674.503 1.838.312 2.010.728 1.972.614 2.012.423 2.095.192 2.690.378 3.547.552<br />

Lutkovno <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 404.945 436.839 453.455 486.304 489.105 503.588 535.293 609.222<br />

gledališče Lokal<strong>na</strong> skupnost 33.567 43.177 24.007 23.589 22.809 26.544 22.827 22.687<br />

Maribor<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 12.064 24.023 27.095 24.099 13.616 15.094 21.104 14.054<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 126.481 135.708 138.424 146.716 138.420 141.224 160.000 159.781<br />

Trg 0 0 0 1.990 0 0 0 0<br />

Skupaj 577.057 639.747 642.981 682.698 663.950 686.450 739.224 805.744<br />

17

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

Prešernovo <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 233.500 216.245 225.885 274.512 282.837 281.678 288.000 248.000<br />

gledališče Kranj Lokal<strong>na</strong> skupnost 645.656 661.705 668.553 737.969 765.544 803.834 1.029.859 934.428<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 0 0 0 0 0 0 0 0<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 246.904 270.931 257.908 333.943 333.521 334.125 419.679 657.300<br />

Trg 27.024 57.661 60.958 40.502 25.906 23.426 26.867 30.460<br />

Skupaj 1.153.084 1.206.542 1.213.304 1.386.926 1.407.808 1.443.063 1.764.405 1.870.188<br />

Gledališče Ptuj <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 88.787 100.150 111.338 156.464 129.895 132.621 135.900 125.300<br />

Lokal<strong>na</strong> skupnost 197.530 260.382 237.235 200.797 197.367 192.706 630.820 622.972<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 8.976 6.393 5.888 5.600 8.233 3.087 5.540 10.506<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 169.179 149.599 132.227 151.703 148.331 139.432 243.477 152.657<br />

Trg 0 0 0 0 0 0 0 0<br />

Skupaj 464.472 516.524 486.688 514.564 483.826 467.846 1.015.737 911.435<br />

Gledališče <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> ni podatkov 86.380 93.578 158.191 157.361 181.529 164.680 259.450<br />

Koper/<br />

Lokal<strong>na</strong> skupnost 357.348 362.323 405.613 398.569 438.136 466.436 546.484<br />

Teatro<br />

Capodistria Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 0 0 0 0 0 0 0<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 207.991 271.090 346.345 293.365 288.019 438.832 395.050<br />

Trg 15.473 18.048 16.808 21.682 14.065 5.438 4.202<br />

Skupaj 667.192 745.039 926.957 870.977 921.749 1.075.386 1.205.186<br />

Skupaj <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 14.286.441 15.078.698 15.690.377 16.424.846 16.420.273 17.078.204 18.178.300 20.384.368<br />

Lokal<strong>na</strong> skupnost 1.430.412 1.580.032 1.853.522 1.740.652 1.802.803 1.773.167 3.241.563 3.789.163<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 21.040 30.416 32.983 32.203 27.065 22.543 65.154 37.560<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 2.707.357 3.095.525 3.535.065 3.898.069 3.792.210 3.977.924 4.831.967 4.834.992<br />

Trg 194.099 234.964 316.812 280.023 185.286 148.660 151.104 270.599<br />

Skupaj 18.639.349 20.019.635 21.428.759 22.375.793 22.227.637 23.000.498 26.468.088 29.316.682<br />

Tabela 7<br />

Pregled fi<strong>na</strong>nciranja po virih prihodkov – struktura celotnega prihodka javnih <strong>za</strong>vodov v letih 2002–2009 v odstotkih<br />

LETO – razdelitev v %<br />

Javni <strong>za</strong>vod Prihodki po virih<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

SNG Drama <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 85,9 84,5 84,6 80,9 82,8 84,4 84,2 84,4<br />

Ljublja<strong>na</strong> Lokal<strong>na</strong> skupnost 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 14,1 15,5 15,4 19,1 17,2 15,6 15,8 15,6<br />

Trg 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

SNG Nova <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 79,4 79,4 75,2 81,0 83,8 83,1 81,9 86,3<br />

Gorica<br />

Lokal<strong>na</strong> skupnost 5,3 4,4 4,0 2,7 2,9 1,9 2,5 2,2<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 15,3 16,1 20,8 16,2 13,3 15,0 13,3 9,0<br />

Trg 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 2,4 2,5<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

SLG Celje <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 85,4 86,3 86,1 84,1 82,5 85,6 80,1 87,0<br />

Lokal<strong>na</strong> skupnost 1,3 0,8 0,9 2,4 2,3 1,5 6,4 0,5<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 13,4 12,9 13,0 13,5 15,2 12,9 13,6 12,4<br />

Trg 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

18

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

Mestno <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 76,7 83,1 78,9 78,6 78,5 74,9 73,4 74,4<br />

gledališče Lokal<strong>na</strong> skupnost 6,0 0,2 3,2 1,9 1,6 1,2 2,9 7,2<br />

ljubljansko<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,5 0,0<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 15,0 14,2 15,6 17,2 19,0 22,9 22,4 17,5<br />

Trg 2,3 2,5 2,3 2,2 0,8 0,9 0,8 0,8<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

Slovensko <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 88,3 90,4 82,5 89,3 87,8 89,2 80,8 86,2<br />

mladinsko Lokal<strong>na</strong> skupnost 3,9 1,0 6,1 3,6 4,9 1,8 4,2 2,6<br />

gledališče<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,0 0,4 0,4<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 7,5 8,3 11,1 6,9 7,0 9,0 14,5 10,6<br />

Trg 0,3 0,3 0,3 0,2 0,1 0,0 0,1 0,2<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

Lutkovno <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 79,5 79,7 76,0 76,6 74,5 77,5 63,5 50,5<br />

gledališče Lokal<strong>na</strong> skupnost 5,4 4,9 7,1 3,8 4,9 5,9 21,9 30,8<br />

Ljublja<strong>na</strong><br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 10,5 11,9 9,9 12,9 15,6 13,3 14,4 16,1<br />

Trg 4,6 3,5 7,0 6,5 5,0 3,3 0,2 2,6<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

Lutkovno <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 70,2 68,3 70,5 71,2 73,7 73,4 72,4 75,6<br />

gledališče Lokal<strong>na</strong> skupnost 5,8 6,7 3,7 3,5 3,4 3,9 3,1 2,8<br />

Maribor<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 2,1 3,8 4,2 3,5 2,1 2,2 2,9 1,7<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 21,9 21,2 21,5 21,5 20,8 20,6 21,6 19,8<br />

Trg 0,0 0,0 0,0 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

Prešernovo <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 20,3 17,9 18,6 19,8 20,1 19,5 16,3 13,3<br />

gledališče Kranj Lokal<strong>na</strong> skupnost 56,0 54,8 55,1 53,2 54,4 55,7 58,4 50,0<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 21,4 22,5 21,3 24,1 23,7 23,2 23,8 35,1<br />

Trg 2,3 4,8 5,0 2,9 1,8 1,6 1,5 1,6<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

Gledališče Ptuj <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 19,1 19,4 22,9 30,4 26,8 28,3 13,4 13,7<br />

Lokal<strong>na</strong> skupnost 42,5 50,4 48,7 39,0 40,8 41,2 62,1 68,4<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 1,9 1,2 1,2 1,1 1,7 0,7 0,5 1,2<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 36,4 29,0 27,2 29,5 30,7 29,8 24,0 16,7<br />

Trg 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

Gledališče <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> ni podatkov 12,9 12,6 17,1 18,1 19,7 15,3 21,5<br />

Koper/<br />

Lokal<strong>na</strong> skupnost 53,6 48,6 43,8 45,8 47,5 43,4 45,3<br />

Teatro<br />

Capodistria Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 31,2 36,4 37,4 33,7 31,2 40,8 32,8<br />

Trg 2,3 2,4 1,8 2,5 1,5 0,5 0,3<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

Skupaj <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 76,6 75,3 73,2 73,4 73,9 74,3 68,7 69,5<br />

Lokal<strong>na</strong> skupnost 7,7 7,9 8,6 7,8 8,1 7,7 12,2 12,9<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 0,1 0,2 0,2 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe 14,5 15,5 16,5 17,4 17,1 17,3 18,3 16,5<br />

Trg 1,0 1,2 1,5 1,3 0,8 0,6 0,6 0,9<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

19

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

V tabelah 6 in 7 so razvidni celotni prihodki javnih <strong>za</strong>vodov s področja uprizoritvene umetnosti v obdobju<br />

2002–2009, ki jih je v tem času sofi<strong>na</strong>nciralo ministrstvo. Podatki <strong>za</strong> SNG Maribor so kot celota <strong>za</strong>jeti v<br />

a<strong>na</strong>lizi <strong>za</strong> glasbo, ker računovodsko niso vodeni posebej <strong>za</strong> vsako organi<strong>za</strong>cijsko enoto javnega <strong>za</strong>voda.<br />

Iz tabele 7 je razvidno, da ministrstvo v povprečju sofi<strong>na</strong>ncira javne <strong>za</strong>vode <strong>na</strong> področju uprizoritvene<br />

umetnosti v višini 69,5 %, lokal<strong>na</strong> skupnost v višini 12,9 %, drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe (to<br />

so predvsem last<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong>voda, ki jih pridobiva predvsem s prodajo vstopnic) predstavljajo 16,5 %<br />

sofi<strong>na</strong>nciranja, <strong>na</strong> trgu pa javni <strong>za</strong>vodi s področja uprizoritvene umetnosti pridobijo povprečno 0,9 %<br />

dohodkov.<br />

Ti podatki so po posameznih skupi<strong>na</strong>h različni. Če pogledamo podatke <strong>za</strong> leto 2009, so deleži ministrstva<br />

v strukturi prihodkov skoraj ize<strong>na</strong>čeni pri prihodkih obeh <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih javnih <strong>za</strong>vodov (SNG Drama LJ, SNG<br />

NG) in dveh občinskih javnih <strong>za</strong>vodih (SLG Celje, kjer je v strukturi prihodkov od vseh gledališč ministrstvo<br />

<strong>na</strong>jbolj prisotno – 87 %, in SMG – 86,2 %). Velik delež ministrstva je tudi v občinskih javnih <strong>za</strong>vodih MGL<br />

(74,4 %) in LGM (75,6 %). V letu 2009 je občutno padel delež ministrstva v strukturi prihodkov občinskega<br />

javnega <strong>za</strong>voda LGL, kar je posledica pripojitve Gledališča <strong>za</strong> otroke in mladino (GOML) Lutkovnemu<br />

gledališču Ljublja<strong>na</strong>. GOML, občinski javni <strong>za</strong>vod, je v celoti sofi<strong>na</strong>ncirala ustanoviteljica Mest<strong>na</strong> obči<strong>na</strong><br />

Ljublja<strong>na</strong> (MOL), LGL je pred pripojitvijo ministrstvo sofi<strong>na</strong>nciralo v približno 76 %. Novi, združeni LGL,<br />

sofi<strong>na</strong>ncirata v dogovoru ministrstvo in MOL, ministrstvo s približno e<strong>na</strong>kimi sredstvi, kot je sofi<strong>na</strong>nciralo<br />

samostojni <strong>za</strong>vod LGL (e<strong>na</strong>ko število plač, program lutkovnega odra, e<strong>na</strong>k delež splošnih stroškov delovanja<br />

– <strong>za</strong>enkrat so sredstva še loče<strong>na</strong> po vsebini, daljnoročno pa je dogovor obeh glavnih sofi<strong>na</strong>ncerjev, da<br />

sredstva <strong>na</strong>kažeta kot celoto, <strong>za</strong> celo dejavnost združenega in enotnega javnega <strong>za</strong>voda), kar je leta 2009<br />

predstavljalo 50,5 % znotraj strukture prihodkov LGL. V javnih <strong>za</strong>vodih, v katerih ministrstvo sofi<strong>na</strong>ncira<br />

zgolj programske materialne stroške, je delež ministrstva v strukturi prihodka od 13, 3 % do 21,5 %, iz<br />

podatkov pa je razvidno, da je delež lokalne skupnosti (ustanoviteljic) v teh javnih <strong>za</strong>vodih 45,3 % v GKP,<br />

50 % v PG KR (v teh dveh javnih <strong>za</strong>vodih so bistve<strong>na</strong> last<strong>na</strong> sredstva – 32,8 % v GKP, 35,1 % v PG KR)<br />

in 68,4 % v MG Ptuj, pri katerem je delež lastnih sredstev v strukturi prihodkov <strong>na</strong> ravni deleža v drugih<br />

gledališčih, ki se giblje okrog 16 % (<strong>na</strong>jmanj v SNG NG, kjer je bil l. 2009 ta delež 9 %, prejšnja leta<br />

okrog 14 %, kar je posledica krize v gledališču, ki se je zrcalila tudi v upadu obiskovalcev in manjši prodaji<br />

vstopnic).<br />

Lokal<strong>na</strong> skupnost dejavnosti SNG Drama Ljublja<strong>na</strong> ne sofi<strong>na</strong>ncira (v obdobju 2002–2009 je njen delež 0 %),<br />

v SNG NG se delež lokalne skupnosti giblje med 1,9 % do 5,3 % (po letu 2004 ne presega 3 %), v SNG<br />

Maribor (kot celoti) se delež lokalne skupnosti v strukturi fi<strong>na</strong>nciranja giblje od 12,28 % v letu 2002, 6,8 %<br />

v letu 2003, manj kot 1 % v letih 2004–08 in 1,42 % v letu 2009. Veči<strong>na</strong> teh sredstev (v letih 2004–08 vsa)<br />

je <strong>na</strong>menjenih izvedbi festivala Borštnikovo srečanje, katerega programske materialne stroške v razmerju<br />

50/50 sofi<strong>na</strong>ncirata ministrstvo in Mest<strong>na</strong> obči<strong>na</strong> Maribor.<br />

Zanemarljiv je prihodek iz dejavnosti, ki se izvajajo <strong>na</strong> trgu (0 % do 2,6 %), kar je razumljivo <strong>za</strong>radi specifike<br />

dejavnosti javnih <strong>za</strong>vodov – gledališč, čeprav bi z dobrim poslovnim vodenjem obstajale tudi možnosti <strong>za</strong><br />

pridobivanje večjega deleža prihodkov tudi iz tržnih dejavnosti, kar pa ne sme ogroziti primarne dejavnosti<br />

javnega <strong>za</strong>voda, predvsem ne njegove umetniške identitete.<br />

20

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

2.1.3 Struktura fi<strong>na</strong>nciranja<br />

Tabela 8 Pregled fi<strong>na</strong>nciranja Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> po segmentih – sredstva ministrstva v obdobju 2002 do 2009 v €<br />

Prihodki Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v € 2002* 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

SNG Drama Plače 2.527.144,88 2.683.909,20 2.824.086,13 2.939.580,20 2.991.604,07 3.008.790,00 3.348.629,00 3.645.919,00<br />

Ljublja<strong>na</strong> Splošni stroški delovanja 1.177.724,92 312.047,24 321.315,31 330.954,77 360.490,74 345.677,00 376.321,00 395.784,00<br />

Programski materialni stroški 0,00 735.136,04 746.223,50 829.886,50 761.650,81 835.494,00 815.000,00 828.000,00<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, 57.177,43 79.018,53 58.420,96 91.387,08 104.323,15 144.884,00 119.323,00 238.413,00<br />

odkupi, projekti<br />

Investicije 18.552,83 61.379,57 89.179,60 113.587,05 24.712,07 46.604,00 152.484,00 0,00<br />

Skupaj 3.780.600,07 3.871.490,57 4.039.225,50 4.305.395,59 4.242.780,84 4.381.449,00 4.811.757,00 5.108.116,00<br />

SNG Nova Plače 0,00 1.459.347,35 1.564.872,31 1.553.855,78 1.591.441,33 1.699.271,00 1.822.679,00 1.953.613,00<br />

Gorica Splošni stroški delovanja 0,00 272.767,48 271.240,19 279.377,40 294.470,87 300.151,00 249.090,00 274.043,00<br />

Programski materialni stroški 0,00 368.469,37 392.780,84 422.404,44 452.628,94 445.733,00 417.000,00 445.440,00<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme,<br />

0,00 104.323,15 112.669,00 182.356,87 85.544,98 120.723,00 76.000,00 320.000,00<br />

odkupi, projekti<br />

Investicije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 103.000,00<br />

Skupaj 0,00 2.204.907,36 2.341.562,34 2.437.994,49 2.424.086,13 2.565.878,00 2.564.769,00 3.096.096,00<br />

SLG Celje Plače 1.226.702,55 1.274.073,61 1.304.677,85 1.325.955,60 1.358.725,59 1.351.529,00 1.472.882,00 1.747.614,00<br />

Splošni stroški delovanja 461.738,44 132.256,72 116.841,93 120.347,19 116.241,03 133.685,00 154.012,00 156.342,00<br />

Programski materialni stroški 0,00 354.752,96 362.552,16 381.968,79 421.039,89 418.366,00 410.889,00 413.964,00<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, 21.156,74 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 150.000,00<br />

odkupi, projekti<br />

Investicije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00<br />

Skupaj 1.709.597,73 1.761.083,29 1.784.071,94 1.828.271,57 1.896.006,51 1.903.580,00 2.037.783,00 2.467.920,00<br />

Mestno Plače 2.152.119,85 2.395.501,59 2.480.983,98 2.585.432,32 2.594.399,93 2.664.373,00 2.850.004,00 3.197.254,00<br />

gledališče Splošni stroški delovanja 575.216,99 220.226,17 169.838,09 174.933,23 198.693,87 191.282,00 197.017,00 214.362,00<br />

ljubljansko<br />

Programski materialni stroški 0,00 393.089,63 396.206,81 436.262,73 437.756,63 449.873,00 504.253,00 599.102,00<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, 39.225,50 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 35.000,00 92.000,00<br />

odkupi, projekti<br />

Investicije 0,00 0,00 0,00 50.075,11 0,00 0,00 0,00 0,00<br />

Skupaj 2.766.562,34 3.008.817,39 3.047.028,88 3.246.703,39 3.230.850,44 3.305.528,00 3.586.274,00 4.102.718,00<br />

Slovensko Plače 1.269.867,30 1.372.237,52 1.449.328,16 1.484.347,35 1.525.454,85 1.527.587,00 1.682.307,00 1.893.569,00<br />

mladinsko Splošni stroški delovanja 584.076,11 229.118,68 164.413,29 169.345,69 177.207,48 192.605,00 139.909,00 129.501,00<br />

gledališče<br />

Programski materialni stroški 0,00 317.726,59 347.241,70 368.273,24 366.074,11 440.703,00 504.300,00 531.399,00<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, 57.386,08 0,00 0,00 0,00 0,00 37.556,00 23.000,00 20.000,00<br />

odkupi, projekti<br />

Investicije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00<br />

Skupaj 1.911.329,49 1.919.082,79 1.960.983,14 2.021.966,28 2.068.736,44 2.198.451,00 2.349.516,00 2.574.469,00<br />

Lutkovno Plače 770.438,99 886.517,28 948.518,61 991.291,10 981.205,14 971.136,00 1.084.359,00 1.231.512,00<br />

gledališče Splošni stroški delovanja 554.210,48 217.134,03 204.473,38 210.607,58 215.452,35 226.073,00 155.760,00 154.065,00<br />

Ljublja<strong>na</strong><br />

Programski materialni stroški 0,00 358.600,40 374.695,38 377.791,69 380.245,37 422.521,00 468.310,00 391.800,00<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, 17.772,49 2.971,12 0,00 10.432,32 0,00 4.173,00 0,00 15.700,00<br />

odkupi, projekti<br />

Investicije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00<br />

Skupaj 1.342.421,97 1.465.222,83 1.527.687,36 1.590.122,68 1.576.902,85 1.623.903,00 1.708.429,00 1.793.077,00<br />

21

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

Lutkovno Plače 303.430,15 323.819,06 332.690,70 360.140,21 362.331,00 374.427,00 409.213,00 426.776,00<br />

gledališče Splošni stroški delovanja 96.924,55 37.902,69 37.556,33 38.683,02 39.571,86 40.404,00 41.671,00 49.396,00<br />

Maribor<br />

Programski materialni stroški 0,00 75.112,67 82.461,19 87.481,22 86.930,40 88.757,00 88.750,00 133.050,00<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, 6.676,68 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00<br />

odkupi, projekti<br />

Investicije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00<br />

Skupaj 407.031,38 436.834,42 452.708,23 486.304,46 488.833,25 503.588,00 539.634,00 609.222,00<br />

Prešernovo Plače 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00<br />

gledališče Kranj Splošni stroški delovanja 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00<br />

Programski materialni stroški 209.722,92 216.245,20 225.888,83 274.511,77 282.836,76 281.678,00 288.000,00 248.000,00<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, 17.109,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00<br />

odkupi, projekti<br />

Investicije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00<br />

Skupaj 226.831,91 216.245,20 225.888,83 274.511,77 282.836,76 281.678,00 288.000,00 248.000,00<br />

Gledališče Ptuj Plače 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00<br />

Splošni stroški delovanja 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00<br />

Programski materialni stroški 72.512,94 100.150,23 111.337,84 156.463,86 129.894,84 132.621,00 135.900,00 125.300,00<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, 14.187,95 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00<br />

odkupi, projekti<br />

Investicije 0,00 0,00 17.526,29 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00<br />

Skupaj 86.700,88 100.150,23 128.864,13 156.463,86 129.894,84 132.621,00 135.900,00 125.300,00<br />

Gledališče Plače 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00<br />

Koper/ Teatro Splošni stroški delovanja 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00<br />

Capodistria<br />

Programski materialni stroški 0,00 86.379,57 93.577,87 158.191,45 157.361,04 181.529,00 164.680,00 259.450,00**<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme,<br />

0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00<br />

odkupi, projekti<br />

Investicije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00<br />

Skupaj 0,00 86.379,57 93.577,87 158.191,45 157.361,04 181.529,00 164.680,00 259.450,00<br />

22

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

Tabela 9<br />

Pregled fi<strong>na</strong>nciranja Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> po segmentih – sredstva ministrstva v obdobju 2002 do 2009 v odstotkih<br />

LETO – razdelitev v %<br />

Prihodki Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v € 2002* 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

SNG drama Plače 66,8 69,3 69,9 68,3 70,5 68,7 69,6 71,4<br />

Ljublja<strong>na</strong> Splošni stroški delovanja 31,2 8,1 8,0 7,7 8,5 7,9 7,8 7,7<br />

Programski materialni stroški 0,0 19,0 18,5 19,3 18,0 19,1 16,9 16,2<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, odkupi, projekti 1,5 2,0 1,4 2,1 2,5 3,3 2,5 4,7<br />

Investicije 0,5 1,6 2,2 2,6 0,6 1,1 3,2 0,0<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

SNG Nova<br />

Gorica<br />

Plače 66,2 66,8 63,7 65,7 66,2 71,1 63,1<br />

Splošni stroški delovanja 12,4 11,6 11,5 12,1 11,7 9,7 8,9<br />

Programski materialni stroški 16,7 16,8 17,3 18,7 17,4 16,3 14,4<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, odkupi, projekti 4,7 4,8 7,5 3,5 4,7 3,0 10,3<br />

Investicije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3,3<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

SLG Celje Plače 71,8 72,3 73,1 72,5 71,7 71,0 72,3 70,8<br />

Splošni stroški delovanja 27,0 7,5 6,5 6,6 6,1 7,0 7,6 6,3<br />

Programski materialni stroški 0,0 20,1 20,3 20,9 22,2 22,0 20,2 16,8<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, odkupi, projekti 1,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 6,1<br />

Investicije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

Mestno<br />

gledališče<br />

ljubljansko<br />

Slovensko<br />

mladinsko<br />

gledališče<br />

Lutkovno<br />

gledališče<br />

Ljublja<strong>na</strong><br />

Lutkovno<br />

gledališče<br />

Maribor<br />

Plače 77,8 79,6 81,4 79,6 80,3 80,6 79,5 77,9<br />

Splošni stroški delovanja 20,8 7,3 5,6 5,4 6,1 5,8 5,5 5,2<br />

Programski materialni stroški 0,0 13,1 13,0 13,4 13,5 13,6 14,1 14,6<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, odkupi, projekti 1,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,0 2,2<br />

Investicije 0,0 0,0 0,0 1,5 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

Plače 66,4 71,5 73,9 73,4 73,7 69,5 71,6 73,6<br />

Splošni stroški delovanja 30,6 11,9 8,4 8,4 8,6 8,8 6,0 5,0<br />

Programski materialni stroški 0,0 16,6 17,7 18,2 17,7 20,0 21,5 20,6<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, odkupi, projekti 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,7 1,0 0,8<br />

Investicije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

Plače 57,4 60,5 62,1 62,3 62,2 59,8 63,5 68,7<br />

Splošni stroški delovanja 41,3 14,8 13,4 13,2 13,7 13,9 9,1 8,6<br />

Programski materialni stroški 0,0 24,5 24,5 23,8 24,1 26,0 27,4 21,9<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, odkupi, projekti 1,3 0,2 0,0 0,7 0,0 0,3 0,0 0,9<br />

Investicije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

Plače 74,5 74,1 73,5 74,1 74,1 74,4 75,8 70,1<br />

Splošni stroški delovanja 23,8 8,7 8,3 8,0 8,1 8,0 7,7 8,1<br />

Programski materialni stroški 0,0 17,2 18,2 18,0 17,8 17,6 16,4 21,8<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, odkupi, projekti 1,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Investicije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

23

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

Prešernovo<br />

gledališče Kranj<br />

Plače 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Splošni stroški delovanja 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Programski materialni stroški 92,5 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, odkupi, projekti 7,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Investicije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

Gledališče Ptuj Plače 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Splošni stroški delovanja 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Programski materialni stroški 83,6 100,0 86,4 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, odkupi, projekti 16,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Investicije 0,0 0,0 13,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

Gledališče Koper/<br />

Teatro Capodistria<br />

Plače 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Splošni stroški delovanja 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Programski materialni stroški 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, odkupi, projekti 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Investicije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0<br />

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0<br />

Tabela 10<br />

Pregled fi<strong>na</strong>nciranja ministrstva po segmentih: razmerje fi<strong>na</strong>nciranja SNG Maribor kot celote in enote SNG Maribor Drama – sredstva MK v obdobju 2002 do<br />

2009 v € in odstotkih<br />

Prihodki Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v € 2007 2008 2009 2007 2008 2009<br />

SNG Maribor Plače 7.264.838,00 7.897.869,00 8.863.216,00 75,3 78,0 77,6<br />

Splošni stroški delovanja 624.014,00 657.063,00 661.975,00 6,5 6,5 5,8<br />

Programski materialni stroški 1.498.316,00 1.433.288,00 1.538.057,00 15,5 14,2 13,5<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, odkupi 266.200,00 132.200,00 354.294,00 2,8 1,3 3,1<br />

Investicije 0,00 0,00 0,00 0,0 0,0 0,0<br />

Skupaj 9.653.368,00 10.120.420,00 11.417.542,00 100,0 100,0 100,0<br />

SNG Maribor<br />

Drama<br />

Plače 1.740.702,39 1.740.033,33 1.732.352,16 70,4 71,0 68,4<br />

Splošni stroški delovanja 199.684,37 204.251,00 225.071,50 8,1 8,3 8,9<br />

Programski materialni stroški 520.192,45 488.000,00 563.430,64 21,0 19,9 22,3<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, odkupi 11.392,09 18.944,00 10.950,00 0,5 0,8 0,4<br />

Investicije 0,00 0,00 0,00 0,0 0,0 0,0<br />

Skupaj 2.471.971,30 2.451.228,33 2.531.804,30 100,0 100,0 100,0<br />

24

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

V tabelah 8, 9 in 10 so v evrih in odstotkih podani podatki <strong>za</strong> posamezne segmente stroškov javnega<br />

<strong>za</strong>voda, kot jih določa 27. člen ZUJIK.<br />

V javnih <strong>za</strong>vodih, v katerih je ministrstvo večinski sofi<strong>na</strong>ncer, je <strong>na</strong>jvečji delež <strong>na</strong>menjen plačam <strong>za</strong>poslenih<br />

(več kot 70 %), le okoli 16 % (v lutkovnih gledališčih 21 %) pa je <strong>na</strong>menjenih programskim materialnim<br />

stroškom, se pravi stroškom, ki so neposredno ve<strong>za</strong>ni <strong>na</strong> izvedbo produkcije. Res je, da so <strong>na</strong> izvedbo<br />

produkcije ve<strong>za</strong>ni tudi stroški dela <strong>za</strong>poslenih v umetniškem ansamblu (delno tudi tehnike), vendar pa so<br />

ti stroški fiksni in zgolj posredno ve<strong>za</strong>ni <strong>na</strong> posamezno produkcijo (stroški dela <strong>za</strong>poslenih niso odvisni od<br />

kakovosti in števila izvedenih produkcij – ta problem bomo <strong>na</strong>tančneje obrav<strong>na</strong>vali v poglavju Zaposlovanje<br />

in kadri), to pa hromi izvedbo produkcije (glavne dejavnosti javnega <strong>za</strong>voda <strong>na</strong> področju uprizoritvene<br />

umetnosti), ki je po svojem bistvu fleksibil<strong>na</strong>, vsakič drugač<strong>na</strong> forma, čemur bi se morala prilagoditi tudi<br />

ustroj in fi<strong>na</strong>nciranje javnega <strong>za</strong>voda, ki deluje <strong>na</strong> področju.<br />

2.2 Nevladne organi<strong>za</strong>cije<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> javne kulturne programe in projekte nevladnih organi<strong>za</strong>cij (NVO) fi<strong>na</strong>ncira prek javnih<br />

razpisov.<br />

Na področju uprizoritvene umetnosti se dejavnosti NVO fi<strong>na</strong>ncirajo s postavke 2322, ki je <strong>na</strong>menje<strong>na</strong><br />

fi<strong>na</strong>nciranju programov in projektov NVO <strong>na</strong> tem področju. S te postavke se fi<strong>na</strong>ncirajo večletni javni<br />

kulturni programi, večletni kulturni projekti (avtorski opusi in med<strong>na</strong>rodni festivali), letni kulturni projekti<br />

(produkcija, postprodukcija, med<strong>na</strong>rodno sodelovanje, rezidence) ter programsko vodenje vadbenouprizoritvenega<br />

prostora Stara elektrar<strong>na</strong> – Elektro Ljublja<strong>na</strong>. Del dejavnosti, programi poklicnega<br />

izobraževanja (letni projektni razpis), se fi<strong>na</strong>ncira s postavke 4157, ki je <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> poklicnemu usposabljanju<br />

<strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>. Del dejavnosti, razvoj in delovanje gledališkega portala Sigledal-org ter razvoj<br />

raču<strong>na</strong>lniškega programa Ifigenija, ki bo pove<strong>za</strong>l vse segmente gledališkega poslovanja (večletni programski<br />

razpis 2010–2013), se fi<strong>na</strong>ncira s postavke 8747, <strong>na</strong>menjene digitali<strong>za</strong>ciji. Vsako leto pa se del sredstev <strong>za</strong><br />

dejavnosti <strong>na</strong> področju <strong>na</strong>meni tudi s postavke 7115, ki je <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> nepredvidenim akcijam.<br />

Tabela 11 Število sofi<strong>na</strong>nciranih programov in projektov NVO v obdobju 2007–2010<br />

2007 2008 2009 2010<br />

Enoletni projekti Število fi<strong>na</strong>nciranih projektov 47 46 58 36 7<br />

Večletni programi Število fi<strong>na</strong>nciranih večletnih programov 12 12 12 14<br />

Večletni projekti Število fi<strong>na</strong>nciranih večletnih projektov 6 6 6 31<br />

0 7<br />

Tabela 12 Razrez sredstev <strong>na</strong> postavki 2322 v obdobju 2007–2010 v €<br />

2007 2008 2009 2010<br />

Večletni programi 896.447 912.998 927.800 1.460.000<br />

Večletni projekti 169.761 135.070 146.887 470.000<br />

Letni projekti 279.108 327.407 338.586 184.000<br />

Stara elektrar<strong>na</strong> – Elektro LJ 66.767 75.000 75.000 90.000<br />

Skupaj 1.412.083 1.450.475 1.488.273 2.204.000<br />

2.2.1 Problematika fi<strong>na</strong>nciranja in statusnega položaja nevladnih organi<strong>za</strong>cij<br />

Iz pregleda fi<strong>na</strong>nciranja je razvidno, da so dejavnosti NVO pri fi<strong>na</strong>nciranju, vsaj pri absolutnih cifrah<br />

fi<strong>na</strong>nciranja, v podrejenem položaju glede <strong>na</strong> javne <strong>za</strong>vode. Tudi NVO <strong>za</strong>gotavljajo javne kulturne<br />

dobrine <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin javne službe. Kot smo že omenili, je <strong>na</strong> področju<br />

uprizoritvene umetnosti del dejavnosti, ki jo izvajajo <strong>na</strong>jvečji nevladni producenti, primerljiv z dejavnostjo<br />

javnih <strong>za</strong>vodov in ne le dopolnjuje njihovo dejavnost.<br />

7 V letu 2010 so bili enoletni projekti s področja med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja in rezidenčne udeležbe obrav<strong>na</strong>vani ločeno, <strong>na</strong><br />

področju med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja.<br />

25

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

Z novim večletnim programskim razpisom <strong>za</strong> obdobje 2010–2013 smo <strong>na</strong> področju uprizoritvene<br />

umetnosti fi<strong>na</strong>nciranje metodološko ize<strong>na</strong>čili s fi<strong>na</strong>nciranjem javnih <strong>za</strong>vodov, katerih ustanoviteljice<br />

so lokalne skupnosti in jih v celoti, razen stroškov investicijskega vzdrževanja, fi<strong>na</strong>ncira ministrstvo. Pri<br />

metodologiji fi<strong>na</strong>nciranja se kot osnove <strong>za</strong> izračun uporabljajo določila 27. čle<strong>na</strong> Zako<strong>na</strong> o uresničevanju<br />

javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (ZUJIK). Če primerjamo v absolutnih cifrah fi<strong>na</strong>nciranje omenjenih javnih<br />

<strong>za</strong>vodov in NVO, se takoj vidi, da so sredstva, s katerimi se sofi<strong>na</strong>ncira dejavnost NVO glede <strong>na</strong> sredstva, s<br />

katerimi se sofi<strong>na</strong>ncira dejavnost omenjenih javnih <strong>za</strong>vodov, <strong>za</strong>nemarljiva.<br />

Kljub tej očitni nesorazmernosti fi<strong>na</strong>nciranja, s predpostavko, da oba sektorja, tako vladni kot nevladni, po<br />

vsebini e<strong>na</strong>kopravno skrbita <strong>za</strong> javne kulturne dobrine, želimo v tej a<strong>na</strong>lizi poudariti tudi drugi vidik, ki bi ob<br />

drugih vedno glasnejših razpravah o <strong>za</strong>postavljenosti nevladnega sektorja lahko bil osnova <strong>za</strong> premislek o<br />

e<strong>na</strong>kopravnem fi<strong>na</strong>nciranju vseh izvajalcev <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti, temelječem <strong>na</strong> vsebini. V<br />

<strong>za</strong>četku a<strong>na</strong>lize smo poudarili, da izhodišče pri <strong>za</strong>gotavljanju in presoji javne kulturne dobrine ni formal<strong>na</strong>,<br />

status<strong>na</strong> organiziranost izvajalca, temveč vsebi<strong>na</strong> javne kulturne dobrine – programa, projekta. Tudi pri<br />

izvajalcih NVO presojamo vsebino njihove dejavnosti in ne njihovo formalno, statusno organiziranost.<br />

Skladno z ZUJIK je, da država <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje javnih kulturnih dobrin ustanovi javne <strong>za</strong>vode. To so<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni javni <strong>za</strong>vodi, ki jih ustanovitelj fi<strong>na</strong>ncira v celoti (v vseh segmentih, <strong>na</strong>vedenih v 27. členu ZUJIK).<br />

Da bi država <strong>za</strong>gotovila javno dostopnost in ustvarjalno pestrost, dopolnjuje javne kulturne dobrine, ki<br />

<strong>na</strong>stanejo v njenih javnih <strong>za</strong>vodih, z javnimi kulturnimi dobri<strong>na</strong>mi <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni, ki jih ustvarijo drugi<br />

izvajalci – javni <strong>za</strong>vodi, ki so jih <strong>za</strong> svoje potrebe ustanovile lokalne skupnosti (občinski javni <strong>za</strong>vodi) in NVO.<br />

Skladno s tem pojmovanjem država sofi<strong>na</strong>ncira vsebine (programe in projekte) <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni (ne<br />

glede <strong>na</strong> statusno ureditev izvajalca), ne pa tudi celotnega delovanja teh izvajalcev, saj skladno z 31. členom<br />

ZUJIK jav<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje javnih <strong>za</strong>vodov (če presojamo po vsebini, lahko posledično rečemo<br />

jav<strong>na</strong> sredstva <strong>na</strong>vedenih nedržavnih izvajalcev) <strong>za</strong>gotovijo njihovi ustanovitelji. Na ta <strong>na</strong>čin, s fi<strong>na</strong>nciranjem<br />

zgolj programskih materialnih stroškov, država sofi<strong>na</strong>ncira programe (vsebine) 4 občinskih javnih <strong>za</strong>vodov<br />

(PG KR, MGP, GKP in APT), ne pa vseh občinskih javnih <strong>za</strong>vodov (nee<strong>na</strong>kost sofi<strong>na</strong>nciranja občinskih javnih<br />

<strong>za</strong>vodov je opisa<strong>na</strong> v poglavju 2.1.1).<br />

Tak <strong>na</strong>čin sofi<strong>na</strong>nciranja, temelječ <strong>na</strong> sofi<strong>na</strong>nciranju programskih materialnih stroškov, bi lahko bil osnova<br />

tudi <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje vsebin (programov in projektov) NVO. Če bi bila sredstva, <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> sofi<strong>na</strong>nciranju<br />

večletnih programskih izvajalcev (NVO) <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti, zgolj sredstva <strong>za</strong> pokrivanje<br />

programskih materialnih stroškov, in če bi bili vsi občinski javni <strong>za</strong>vodi sofi<strong>na</strong>ncirani <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin omenjenih<br />

štirih, zgolj v segmentu programskih materialnih stroškov, bi lahko že zdaj glede <strong>na</strong> obseg programov in<br />

število izvedenih dogodkov govorili o primerljivem sofi<strong>na</strong>nciranju med nedržavnimi izvajalci.<br />

Zagotovo je <strong>za</strong>pisa<strong>na</strong> te<strong>za</strong> (izhodišče) drz<strong>na</strong>, <strong>za</strong>gotovo so argumenti, ki govorijo proti njej. Ne rešuje fi<strong>na</strong>nčne<br />

podhranjenosti nevladnih izvajalcev, saj v njihovem primeru ne moremo govoriti o ustanovitelju, ki bi jim<br />

moral <strong>za</strong>gotavljati sredstva <strong>za</strong> delovanje – ustanovitelji so oni sami. Vendar pa je to možen pogled, ki odpira<br />

sistemska vprašanja z drugega zornega kota: kako sistemsko v izhodišču <strong>za</strong>gotoviti NVO sredstva <strong>za</strong> njihovo<br />

delovanje in jim s tem sistemsko v izhodišču <strong>za</strong>gotoviti e<strong>na</strong>kopraven položaj v sferi delovanja z drugimi<br />

nedržavnimi izvajalci. Šele takrat, ko bo sistemsko rešeno sofi<strong>na</strong>nciranje delovanja NVO, bodo te lahko<br />

e<strong>na</strong>kopravno z občinskimi javnimi <strong>za</strong>vodi in drugimi nedržavnimi izvajalci konkurirale <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje vsebin<br />

(programov in projektov). Predlagano sistemsko urejanje osnovnega položaja in delovanja NVO pa <strong>za</strong>gotovo<br />

ni možno zgolj s povečevanjem sredstev <strong>za</strong> dejavnost NVO in prerazporejanjem sredstev z javnih <strong>za</strong>vodov<br />

<strong>na</strong> NVO <strong>na</strong> ministrstvu. Gre <strong>za</strong> bistveno več. Gre <strong>za</strong> v temelju drugačen položaj NVO, ki bi ga bilo treba<br />

sistemsko urediti <strong>na</strong> ravni države, <strong>na</strong> vseh področjih, kjer delujejo NVO.<br />

26

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

3 Kadri<br />

3.1 Javni <strong>za</strong>vodi<br />

Zaposleni v javnih <strong>za</strong>vodih <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti tako kot drugi <strong>za</strong>posleni v javnih <strong>za</strong>vodih<br />

<strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> sodijo v sistem javnih uslužbencev. Za področje umetnosti omenjeni tog sistem in iz<br />

njega izhajajoč sistem plač <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong>radi specifike dejavnosti ne ustre<strong>za</strong>, saj ne <strong>na</strong>grajuje kakovosti in<br />

učinkovitosti.<br />

Kvote <strong>za</strong>poslovanja – kot jih poz<strong>na</strong> jav<strong>na</strong> uprava – so omejujoče. Izhodišče <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje bi morala biti<br />

strategija in program javnega <strong>za</strong>voda. Tej osnovi bi moral slediti tudi kadrovski <strong>na</strong>črt.<br />

Na področju <strong>za</strong>poslovanja in kadrov bi bila potreb<strong>na</strong> večja fleksibilnost (npr. prehajanje med JZ, tudi<br />

NVO), ki bi omogočala učinkovito izvajanje javnega interesa <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>. Sistem <strong>za</strong>poslovanja<br />

<strong>za</strong> nedoločen čas ter spodbujanje podaljševanja dobe <strong>za</strong> upokojitev fleksibilnosti ne omogočata in<br />

vzpostavljata <strong>stanja</strong>, ko je treba ob velikem številu <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> nedoločen čas <strong>na</strong>jemati zu<strong>na</strong>nje izvajalce,<br />

honorarne sodelavce (goste), da se program javnega <strong>za</strong>voda sploh lahko izvede (kar je s fi<strong>na</strong>nčnega vidika<br />

nesmotrno in neučinkovito, z vsebinskega pa nujno).<br />

Tudi kriterij izobrazbe, ki ga sistem javnih uslužbencev poudarja kot edino merilo <strong>za</strong> učinkovito opravljanje<br />

<strong>na</strong>log <strong>na</strong> delovnem mestu, javnim <strong>za</strong>vodom <strong>na</strong> področju umetnosti ne ustre<strong>za</strong>. Formal<strong>na</strong> izobrazba je<br />

pomemb<strong>na</strong>, vendar bi bilo treba sposobnosti <strong>za</strong>poslenega ali prosilca <strong>za</strong> delovno mesto vrednotiti tudi <strong>na</strong><br />

podlagi izkušenj, pridobljenih z<strong>na</strong>nj in veščin ter (predvsem <strong>na</strong> področju umetniških poklicev) talenta.<br />

Eden bistvenih <strong>za</strong>viralnih momentov pri doseganju večje učinkovitosti je nedvomno tudi neskladje določil<br />

Kolektivne pogodbe <strong>za</strong> kulturne dejavnosti RS z Zakonom o delovnih razmerjih.<br />

3.1.1 Vodenje/upravljavska struktura<br />

Javni <strong>za</strong>vod <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti vodi direktor, ki ga imenuje ustanovitelj, lahko s področja<br />

poslovanja (poslovni direktor) ali s področja stroke (umetniški/strokovni direktor). Oba <strong>na</strong>či<strong>na</strong> vodenja imata<br />

v praksi pozitivne in negativne primere poslovanja javnega <strong>za</strong>voda (kvalitetno vodenje <strong>za</strong>gotavlja oseba, ne<br />

pa njen položaj – poslovni ali umetniški). Pri vodenju je treba vzpostaviti uravnoteženost med umetniškim<br />

in poslovnim vodenjem javnega <strong>za</strong>voda <strong>na</strong> področju uprizoritvene dejavnosti. S stališča javnega <strong>za</strong>voda<br />

kot pravne osebe sta obe področji strokovni. Kakovostno poslovno vodenje ustvarja pogoje <strong>za</strong> kvalitetno<br />

umetniško produkcijo in njeno dostopnost. Kakovosten program in kakovostne predstave so temeljni<br />

pogoj <strong>za</strong> prepoz<strong>na</strong>vnost in uveljavljenost javnega <strong>za</strong>voda doma in v tujini. Zato je stal<strong>na</strong> razprava, kdo je v<br />

gledališču lahko glavni, kdo lahko vodi gledališče – umetniški ali poslovni direktor, brezplod<strong>na</strong>. Treba jo je<br />

preseči. Gledališče lahko vodi/vodijo tisti, ki <strong>za</strong>gotavljajo njegovo uspešnost v umetniškem in poslovnem<br />

smislu.<br />

Eden temeljnih problemov <strong>na</strong> področju vodenja javnih <strong>za</strong>vodov je pomanjkanje ustreznih kadrov. K temu<br />

pripomore tudi dejstvo, da jav<strong>na</strong> uprava, katere del so javni <strong>za</strong>vodi, ne more <strong>za</strong>gotavljati ustreznega<br />

<strong>na</strong>grajevanja, ki bi motiviralo <strong>na</strong>jboljše vodstvene kadre, da prev<strong>za</strong>mejo vodenje JZ <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

Zelo nedefinirani sta tudi vlogi sveta <strong>za</strong>voda in strokovnega sveta. Svet <strong>na</strong>j bi bil <strong>za</strong>govornik interesa<br />

ustanovitelja <strong>na</strong> področju strateških usmeritev in presoje uspešnosti delovanja javnega <strong>za</strong>voda ter uspešnosti<br />

dela direktorja. Strokovni svet <strong>na</strong>j bi bil strokoven posvetovalni organ, pomoč in evalvator umetniškega<br />

vodja <strong>za</strong>voda. Vendar pa se v praksi v svetu in strokovnem svetu križajo različni interesi. Zelo močan je tudi<br />

interes <strong>za</strong>poslenih, ki imajo v svetu in strokovnem svetu enega ali več predstavnikov. S križanjem različnih<br />

interesov v svetu <strong>za</strong>voda je svet v poziciji, ko lahko posega v vsako <strong>na</strong>jmanjšo podrobnost delovanja <strong>za</strong>voda,<br />

in hkrati v poziciji, ko nima prave moči ukrepati. Tako se vzpostavi tudi sivo polje prekrivanja kompetenc<br />

in odgovornosti – po eni strani poseganje v avtonomnost direktorja <strong>za</strong>voda, ki je odgovoren <strong>za</strong> delovanje<br />

<strong>za</strong>voda, po drugi strani pa omogočanje direktorju <strong>za</strong>voda, da pre<strong>na</strong>ša svoje odgovornosti <strong>na</strong> svet. V<br />

strokovnem svetu križanje interesov v praksi večkrat pripelje do <strong>za</strong>govarjanja posameznih interesov, tudi<br />

sindikalnih, konstruktivnega strokovnega dialoga, ki <strong>na</strong>j bi bil bistvo delovanja strokovnega sveta <strong>za</strong>voda,<br />

<strong>na</strong>jvečkrat ni.<br />

27

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

3.1.2 Statistični pogled<br />

Tabela 13 Število <strong>za</strong>poslenih v javnih <strong>za</strong>vodih <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti v obdobju 2002–2010 8<br />

Javni <strong>za</strong>vod Vir fi<strong>na</strong>nciranja 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

SNG Drama MK 124 124,7 125,7 126,4 125,4 127 128 127,7 128,2<br />

Ljublja<strong>na</strong><br />

Drugi viri 2 3 4 3 4 3 7 2,9 3,2<br />

Skupaj 126 127,7 129,7 129,4 129,4 130 135 130,6 131,4<br />

SNG Nova MK 75 75 75 74 76 76 75 76 76<br />

Gorica<br />

Drugi viri 0 0 0 0 0 0 0 1 1<br />

Skupaj 75 75 75 74 76 76 75 77 77<br />

SNG Maribor MK 234,4 235,6 231,8 236,4 236,4 235,6 236,4 235,7 235,7<br />

Opera in Balet<br />

74,64 75,42 74,2 75,64 75,64 75,41 75,64 76,32 76,32<br />

Drama<br />

Drugi viri 19 17 11 0 0 0 0 0 0<br />

Skupaj 328 328 317 312 312 311 312 312 312<br />

SLG Celje MK 69 67 65 65 66 63,5 67 69 70<br />

Drugi viri 0 0 0 0 1 0 0 1<br />

Skupaj 69 67 65 65 67 63,5 67 70 70<br />

Mestno MK 107 107 107 105 107 107 107 107 107<br />

gledališče<br />

drugi viri 0 1 0 0 1 1 1 1 1<br />

ljubljansko<br />

Skupaj 107 108 107 105 108 108 108 108 107<br />

Slovensko MK 60 60 60 60 60 59 62 62 62<br />

mladinsko<br />

Drugi viri 1 1 1 1 1 1 0 0 0<br />

gledališče<br />

Skupaj 61 61 61 61 61 60 62 62 62<br />

Lutkovno MK 43 43 45 44,5 43,5 44,5 45 45 45<br />

gledališče<br />

Drugi viri 0 1 0 0 0 0 0 16 16<br />

Ljublja<strong>na</strong><br />

Skupaj 43 44 45 44,5 43,5 44,5 45 61 61<br />

Lutkovno MK 15 14 15 14,5 14,5 14,5 15 15 15<br />

gledališče<br />

Drugi viri 0 3 2 3 1 0 1 1 7<br />

Maribor<br />

Skupaj 15 17 17 17,5 15,5 14,5 16 16 22<br />

Po številu <strong>za</strong>poslenih sta <strong>na</strong>jvečja <strong>za</strong>voda <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni javni <strong>za</strong>vod SNG<br />

Drama LJ in občinski javni <strong>za</strong>vod MGL. V obeh število <strong>za</strong>poslenih presega 100 <strong>za</strong>poslenih. Stroške dela velike<br />

večine <strong>za</strong>poslenih v javnih <strong>za</strong>vodih, v katerih je ministrstvo večinski fi<strong>na</strong>ncer, pokriva ministrstvo. Zaposleni<br />

iz drugih virov so <strong>za</strong>posleni iz lastnih sredstev javnega <strong>za</strong>voda, z izjemo LGL, v katerem po združitvi (leto<br />

2009) del plač (nekdanji <strong>za</strong>posleni v GOML) fi<strong>na</strong>ncira ustanoviteljica MOL.<br />

8 Vir podatkov o številu <strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> dan 31. 12. v letih 2002–2010 so let<strong>na</strong> poročila javnih <strong>za</strong>vodov.<br />

28

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

2007 2008 2009 2010<br />

Število <strong>za</strong>poslenih igralcev 210 211 219 223<br />

Povpreč<strong>na</strong> starost <strong>za</strong>poslenih igralcev 42,73 leta 41,81 leta 38,87 leta 39,91 leta<br />

Povprečno št. <strong>na</strong>stopov <strong>za</strong>poslenih igralcev 75 74,82 72,78 68,96<br />

Število honorarnih sodelavcev/od tega število honorarnih igralcev 1.092/292 1.226/385 1.014/333 1.319/461<br />

Stroški dela iz avtorskih pogodb/od tega stroški dela iz<br />

avtorskih pogodb igralcev v €<br />

3.166.118/<br />

673.676<br />

3.453.206/<br />

925,795<br />

3.505.339/<br />

878.355<br />

3.871.381/<br />

1.014.465<br />

Dne 31. 12. 2010 je bilo v 12 slovenskih javnih <strong>za</strong>vodih (brez SSG), ki jih sofi<strong>na</strong>ncira <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

prek neposrednega poziva <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti, po podatkih iz letnih poročil javnih<br />

<strong>za</strong>vodov <strong>za</strong>poslenih 223 igralcev (2007. leta 210, 2008. leta 211, 2009. leta 219), ki so <strong>za</strong>posleni <strong>na</strong> delovnih<br />

mestih dramski igralec in priz<strong>na</strong>ni dramski igralec in v <strong>na</strong>zivu prvak v dramskem in lutkovnem gledališču.<br />

Veči<strong>na</strong> jih je <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> nedoločen čas; <strong>za</strong>posleni <strong>za</strong> določen čas so večinoma <strong>za</strong>posleni <strong>na</strong> podlagi<br />

Zako<strong>na</strong> o delovnih razmerjih le posamezniki <strong>na</strong> podlagi ZUJIK. Povpreč<strong>na</strong> starost <strong>za</strong>poslenih igralcev v teh<br />

javnih <strong>za</strong>vodih v letu 2010 je 39,91 leta (2007: 42,73 leta, 2008: 41,81 leta, 2009: 38,87 leta). V letu 2010<br />

je bila povpreč<strong>na</strong> <strong>za</strong>sedenost <strong>za</strong>poslenih igralcev 68,96 <strong>na</strong>stopa <strong>na</strong> leto (2007: 75 <strong>na</strong>stopov, 2008: 74,82<br />

<strong>na</strong>stopa, 2009: 72,78 <strong>na</strong>stopa).<br />

Za izvedbo programa v letu 2010 so javni <strong>za</strong>vodi <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti <strong>na</strong>jeli 1319 zu<strong>na</strong>njih<br />

honorarnih sodelavcev, od tega 461 igralcev (MGP nima <strong>za</strong>poslenih igralcev) (2007: 1092 zu<strong>na</strong>njih<br />

honorarnih sodelavcev, od tega 292 igralcev, 2008: 1226 zu<strong>na</strong>njih honorarnih sodelavcev, od tega 385<br />

igralcev, 2009: 1014 zu<strong>na</strong>njih honorarnih sodelavcev, od tega 333 igralcev). Stroški dela, ki izhajajo iz<br />

avtorskih pogodb v letu 2010: 3.817.381 €, od tega <strong>za</strong> igralce 1.014.465 € (2007: 3.166.118 €, od tega <strong>za</strong><br />

igralce 673.676 €, 2008: 3.453.206 €, od tega <strong>za</strong> igralce 925.795 €, 2009: 3.505.339 €, od tega <strong>za</strong> igralce<br />

878.355 €); viši<strong>na</strong> stroška <strong>na</strong> 1 honorarnega sodelavca: 2935 € in igralca: 2200 € (2007: 3095 €, igralca:<br />

2307 €, 2008: 2817 €, igralca: 2405 €, 2009: 3457 € in igralca: 2.638 €).<br />

V letu 2009 je <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> izvedlo a<strong>na</strong>lizo <strong>stanja</strong> <strong>za</strong>poslenosti v umetniških ansamblih osmih javnih<br />

<strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti (SNG Drama LJ, SNG MB – Drama, SNG NG, MGL, SMG, LGL,<br />

LGM, SLG), ki jih ministrstvo sofi<strong>na</strong>ncira večinsko. <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> je obsegala <strong>za</strong>poslene, ki jim stroške dela fi<strong>na</strong>ncira<br />

ministrstvo (ne pa tudi <strong>za</strong>poslenih iz lastnih sredstev). Nareje<strong>na</strong> je bila <strong>za</strong> obdobje 2006–2008.<br />

Po podatkih, ki so jih <strong>za</strong> a<strong>na</strong>lizo posredovali javni <strong>za</strong>vodi, je bilo leta 2009 <strong>za</strong>poslenih:<br />

• dramski igralec: 62,2,<br />

• priz<strong>na</strong>ni dramski igralec: 97,7,<br />

• prvak v dramskem in lutkovnem gledališču: 30,2,<br />

• režiser: 3,<br />

• dramaturg: 12 in<br />

• lektor: 6.<br />

V letu 2008 je 14 igralcev že izpolnjevalo pogoje <strong>za</strong> upokojitev, 1 dodatno v letu 2009, 8 dodatno v letu 2010.<br />

9 Vir podatkov so statistični deli letnih poročil javnih <strong>za</strong>vodov.<br />

29

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

Tabela 15<br />

Število odigranih vlog <strong>za</strong>poslenih igralcev v obdobju 2006–2008, dramski igralec<br />

Premiere<br />

2006<br />

Ponovitve<br />

2006<br />

Skupaj<br />

2006<br />

Premiera<br />

2007<br />

Ponovitve<br />

2007<br />

Dramski igralec<br />

LGL 21 51 72 21 55 76 24 54 78 66 160 226<br />

LGM 12 48 60 10 53 63 10 42 52 32 143 175<br />

MGL 5 6 11 8 9 17 11 12 23 24 27 51<br />

SNGNG 9 6 15 12 12 24 13 16 29 34 34 68<br />

SMG 0 0 0 0 0 0 1 1 2 1 1 2<br />

SNGM 21 35 56 30 17 47 37 34 71 88 86 174<br />

SNGD 16 13 29 21 25 46 14 38 52 51 76 127<br />

SLG 19 31 50 31 18 49 26 32 58 76 81 157<br />

Skupaj 103 190 293 133 189 322 136 229 365 372 608 980<br />

Skupaj<br />

2007<br />

Premiere<br />

2008<br />

Ponovitve<br />

2008<br />

Skupaj<br />

2008<br />

Premiera<br />

2006–08<br />

Ponovitve<br />

2006–08<br />

Skupaj<br />

2006–08<br />

Tabela 16<br />

Število odigranih vlog <strong>za</strong>poslenih igralcev v obdobju 2006–2008, priz<strong>na</strong>ni dramski igralec<br />

Premiere<br />

2006<br />

Ponovitev<br />

2006<br />

Skupaj<br />

2006<br />

Premiere<br />

2007<br />

Ponovitve<br />

2007<br />

Priz<strong>na</strong>ni dr. igralec<br />

LGL 10 31 41 13 27 40 16 34 50 39 92 131<br />

LGM 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0<br />

MGL 46 55 101 40 48 88 49 56 105 135 159 294<br />

SNGNG 29 38 67 26 45 71 29 43 72 84 126 210<br />

SMG 21 63 84 46 74 120 37 81 118 104 218 322<br />

SNGM 6 13 19 9 3 12 10 7 17 25 23 48<br />

SNGD 41 95 136 47 75 122 65 91 156 153 261 414<br />

SLG 14 27 41 19 14 33 12 21 33 45 62 107<br />

Skupaj 167 322 489 200 286 486 218 333 551 585 941 1526<br />

Skupaj<br />

2007<br />

Premiere<br />

2008<br />

Ponovitve<br />

2008<br />

Skupaj<br />

2008<br />

Premiere<br />

2006–08<br />

Ponovitve<br />

2006–08<br />

Skupaj<br />

2006–08<br />

Tabela 17<br />

Število odigranih vlog <strong>za</strong>poslenih igralcev v obdobju 2006–2008, prvak v dramskem gledališču<br />

Premiera<br />

2006<br />

Ponovitve<br />

2006<br />

Skupaj<br />

2006<br />

Premiera<br />

2007<br />

Ponovitve<br />

2007<br />

Prvak v dr. gledališču<br />

LGL 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0<br />

LGM 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0<br />

MGL 19 20 39 10 19 29 11 21 32 40 60 100<br />

SNGNG 5 4 9 5 7 12 5 8 13 15 19 34<br />

SMG 5 9 14 6 11 17 5 11 16 16 31 47<br />

SNGM 10 8 18 7 9 16 9 9 18 26 26 52<br />

SNGD 27 66 93 26 53 79 25 49 74 78 168 246<br />

SLG 4 6 10 5 3 8 4 5 9 13 14 27<br />

Skupaj 70 113 183 59 102 161 59 103 162 188 318 506<br />

Skupaj<br />

2007<br />

Premiera<br />

2008<br />

Ponovitve<br />

2008<br />

Skupaj<br />

2008<br />

Premiera<br />

2006–08<br />

Ponovitve<br />

2006–08<br />

Skupaj<br />

2006–08<br />

30

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

V dramskem gledališču so odigrali v triletnem obdobju povprečno:<br />

• dramski igralec 5,5 vloge v premiernih uprizoritvah in 6,75 vloge v ponovitvah,<br />

• priz<strong>na</strong>ni dramski igralec 6 vlog v premiernih uprizoritvah in 9,4 vloge v ponovitvah,<br />

• prvak 6,2 vloge v premiernih uprizoritvah in 10,5 vloge v ponovitvah.<br />

V lutkovnem gledališču so odigrali v triletnem obdobju povprečno:<br />

• dramski igralec 5,8 vloge v premiernih uprizoritvah in 17,8 vloge v ponovitvah,<br />

• priz<strong>na</strong>ni dramski igralec 5,6 vloge v premiernih uprizoritvah in 13,3 vloge v ponovitvah (igralci LGL, v<br />

LGM ni bilo <strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> mestu priz<strong>na</strong>ni dramski igralec).<br />

V tem obdobju v lutkovnih gledališčih ni bilo <strong>za</strong>poslenih v <strong>na</strong>zivu prvak.<br />

Če plače igralcev pogledamo z vidika števila odigranih vlog, so v letu 2008 <strong>za</strong>posleni igralci prejeli<br />

povprečno bruto izplačilo <strong>na</strong> vlogo:<br />

• dramski igralec: 486,37 €,<br />

• priz<strong>na</strong>ni dramski igralec: 607,38 € in<br />

• prvak v dramskem in lutkovnem gledališču: 2413,96 €.<br />

Tabela 18 Število <strong>na</strong>stopov <strong>za</strong>poslenih igralcev v obdobju 2006–2008<br />

Nastopi<br />

Dr. igralec<br />

2006 2007 2008 Skupaj<br />

LGL 1019 1218 1114 3351<br />

LGM 978 778 794 2550<br />

MGL 183 294 425 902<br />

SNG NG 190 245 276 711<br />

SMG 0 0 8 8<br />

SNG MB Drama 617 747 874 2238<br />

SNG Drama LJ 283 383 438 1104<br />

SLG 655 752 914 2321<br />

Skupaj 3925 4417 4843 13185<br />

Nastopi<br />

Priz<strong>na</strong>ni dr. igralec<br />

2006 2007 2008 Skupaj<br />

LGL 667 756 748 2171<br />

LGM 0 0 0 0<br />

MGL 1780 1651 1645 5076<br />

SNG NG 805 776 758 2339<br />

SMG 803 1055 1555 3413<br />

SNG MB Drama 153 148 224 525<br />

SNG Drama LJ 1317 1043 1206 3566<br />

SLG 531 525 408 1464<br />

Skupaj 6056 5954 6544 18554<br />

Nastopi<br />

Prvak v dr. gledališču<br />

2006 2007 2008 Skupaj<br />

LGL 0 0 0 0<br />

LGM 0 0 0 0<br />

MGL 658 536 530 1724<br />

SNG NG 110 89 99 298<br />

SMG 127 171 192 490<br />

SNG MB Drama 193 198 197 588<br />

SNG Drama LJ 872 795 905 2572<br />

SLG 152 106 96 354<br />

Skupaj 2112 1895 2019 6026<br />

31

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

V dramskem gledališču so <strong>za</strong>posleni igralci <strong>na</strong> letni ravni opravili <strong>na</strong>slednje število <strong>na</strong>stopov:<br />

• dramski igralec 55,9,<br />

• priz<strong>na</strong>ni dramski igralec 60,2 in<br />

• prvak 66,5.<br />

V lutkovnem gledališču so <strong>za</strong>posleni igralci <strong>na</strong> letni ravni opravili <strong>na</strong>slednje število <strong>na</strong>stopov:<br />

• dramski igralec 115,7 in<br />

• priz<strong>na</strong>ni dramski igralec 103,4 (igralec LGL, v LGM ni bilo <strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> mestu priz<strong>na</strong>ni dramski igralec).<br />

V tem obdobju v lutkovnih gledališčih ni bilo <strong>za</strong>poslenih v <strong>na</strong>zivu prvak.<br />

Če plače igralcev pogledamo z vidika števila <strong>na</strong>stopov, so v letu 2008 <strong>za</strong>posleni igralci prejeli povprečno<br />

bruto izplačilo <strong>na</strong> <strong>na</strong>stop:<br />

• dramski igralec: 37,27 €,<br />

• priz<strong>na</strong>ni dramski igralec: 48,08 € in<br />

• prvak v dramskem in lutkovnem gledališču: 236,56 €.<br />

Statistič<strong>na</strong> povprečja, poda<strong>na</strong> v poglavju, lahko problematiko kadrov, predvsem v umetniških ansamblih,<br />

<strong>za</strong>meglijo. Umetnik, član umetniškega ansambla javnega <strong>za</strong>voda <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti (tudi<br />

<strong>na</strong> področju glasbe), ni in ne more biti uslužbenec v javni upravi, katerega delo je obrav<strong>na</strong>vano e<strong>na</strong>ko kakor<br />

delo npr. uradnika <strong>na</strong> ministrstvu. Zato bi bilo bistveno, da se pri <strong>na</strong>grajevanju (plači <strong>za</strong> opravljeno delo) res<br />

upošteva tudi opravljeno delo, ne pa, da količi<strong>na</strong> in kakovost opravljenega dela popolnoma nič ne vplivata<br />

<strong>na</strong> višino plače, ki jo prejme posameznik.<br />

3.2 Nevladne organi<strong>za</strong>cije in samo<strong>za</strong>posleni <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

Na področju NVO ni <strong>za</strong>poslitev <strong>za</strong> nedoločen čas. Redke so redne <strong>za</strong>poslitve <strong>za</strong> določen čas (po Zakonu o<br />

delovnih razmerjih), prisotne so predvsem pri NVO ki sodelujejo v med<strong>na</strong>rodnih projektih, fi<strong>na</strong>nciranih iz<br />

EU sredstev, pri katerih je <strong>za</strong>poslitev pogoj <strong>za</strong> sodelovanje v projektu. Največ stroškov dela se plačuje prek<br />

avtorskih pogodb ali prek študentskih servisov (tudi takrat, kadar ta dela vsebinsko ne ustre<strong>za</strong>jo popolnoma<br />

avtorskim pogodbam). Večino opravljenega dela je ve<strong>za</strong>no <strong>na</strong> izvedbo posameznega projekta. Veliko dela v<br />

NVO pa se v želji, da bi bil projekt realiziran, opravi tudi brez pravega plačila ali zgolj <strong>za</strong> simboličen honorar.<br />

Stanje <strong>za</strong>poslenih v NVO in samo<strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> ni primerljivo s stanjem <strong>za</strong>poslenih<br />

<strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti v javnem sektorju. Javni sektor je v segmentu kadrov v izrazito<br />

privilegiranem položaju in s svojim položajem <strong>za</strong>gotovljenih prispevkov <strong>za</strong> invalidsko in zdravstveno<br />

<strong>za</strong>varovanje ter z <strong>za</strong>gotovljenimi 12 plačami in regresom predstavlja hkrati (nelojalno) konkurenco znotraj<br />

celotnega področja uprizoritvene umetnosti.<br />

32

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

4 Infrastruktura<br />

Tabela 19<br />

Držav<strong>na</strong> jav<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong> infrastruktura – po zvrsti<br />

Ljublja<strong>na</strong> /Stavba/ Skladišče v Šentvidu <strong>za</strong> SNG Dramo<br />

Ljublja<strong>na</strong><br />

Gledališče Ob zdravstvenem domu 4<br />

1000 Ljublja<strong>na</strong><br />

Ljublja<strong>na</strong> /Stavba/ SNG Drama Ljublja<strong>na</strong> Gledališče Erjavčeva cesta 1<br />

1000 Ljublja<strong>na</strong><br />

Ljublja<strong>na</strong> /Stavba/ Gledališki atelje <strong>za</strong> SNG Drama in<br />

Opera in balet Ljublja<strong>na</strong><br />

Gledališče/opera, balet Prešernova cesta 13 a<br />

1000 Ljublja<strong>na</strong><br />

Maribor /Stavba/ Stavba SNG Maribor Gledališče/opera, balet Slovenska ulica 27<br />

2000 Maribor<br />

Nova Gorica /Del stavbe/ Delavnice v vili Le<strong>na</strong>ssi <strong>za</strong> SNG<br />

Nova Gorica<br />

Gledališče Cesta 9. korpusa 98<br />

5000 Nova Gorica<br />

Nova Gorica /Stavba/ Poslov<strong>na</strong> stavba SNG Nova Gorica Gledališče Trg Edvarda Kardelja 5<br />

5000 Nova Gorica<br />

Tabela 20<br />

Občinska jav<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong> infrastruktura – po zvrsti<br />

Celje /Stavba/ Slovensko ljudsko gledališče Celje Gledališče Gledališki trg 5<br />

3000 Celje<br />

Domžale /Enostavni objekt/ Letno gledališče Dob Gledališče<br />

Domžale /Enostavni objekt/ Letno gledališče Škocjan Gledališče<br />

Domžale /Enostavni objekt/ Letno gledališče Trzin Gledališče<br />

Jesenice /Stavba/ Gledališče Toneta Čufarja Gledališče Trg Toneta Čufarja 4<br />

4270 Jesenice<br />

Jezersko /Stavba/ Več<strong>na</strong>menska stavba Korotan Gledališče Zgornje Jezersko 57<br />

4206 Zgornje Jezersko<br />

Koper /Stavba/ <strong>za</strong> gledališče Koper Gledališče Verdijeva 3<br />

6000 Koper<br />

Koper /Stavba/ <strong>za</strong> gledališče Koper Gledališče Mladinska 4<br />

6000 Koper<br />

Kranj /Stavba/ <strong>za</strong> Prešernovo gledališče Kranj Gledališče Glavni trg 6<br />

4000 Kranj<br />

Ljublja<strong>na</strong> /Stavba – del/ Depo – skladišče Šentjakobskega<br />

gledališča<br />

Gledališče Vojkova ulica 58<br />

1000 Ljublja<strong>na</strong><br />

Ljublja<strong>na</strong> /Del stavbe/ Mestni dom Lutkovno gledališče LJ;<br />

ZKO Mesta Lj., ZKO Lj. Center<br />

Gledališče Krekov trg 2<br />

1000 Ljublja<strong>na</strong><br />

Ljublja<strong>na</strong> /Del stavbe/ KD Španski borci Gledališče Zaloška cesta 61<br />

1000 Ljublja<strong>na</strong><br />

Ljublja<strong>na</strong> /Stavba/ <strong>za</strong> gledališče Glej Gledališče Gregorčičeva ul. 3<br />

1000 Ljublja<strong>na</strong><br />

Ljublja<strong>na</strong> /Del stavbe/ II. <strong>na</strong>dstropje – poslovni prostori<br />

Mestno gledališče ljubljansko<br />

Gledališče Čopova ulica 14<br />

1000 Ljublja<strong>na</strong><br />

Ljublja<strong>na</strong> /Del stavbe/ Prostori gledališča Glej Gledališče Gregorčičeva ulica 3<br />

1000 Ljublja<strong>na</strong><br />

Ljublja<strong>na</strong> /Stavba/ Slovensko mladinsko gledališče – sedež<br />

<strong>za</strong>voda<br />

Gledališče Vilharjeva cesta 11<br />

1000 Ljublja<strong>na</strong><br />

Ljublja<strong>na</strong> /Stavba/ Mestno gledališče ljubljansko – sedež<br />

<strong>za</strong>voda<br />

Gledališče Čopova ulica 14<br />

1000 Ljublja<strong>na</strong><br />

Mengeš /Enostavni objekt/ Letno gledališče Mengeš Gledališče Muljava<br />

1234 Mengeš<br />

Piran /Stavba/ Tartinijevo gledališče v Piranu Gledališče<br />

Ptuj /Stavba/ <strong>za</strong> Mestno gledališče Ptuj Gledališče Slovenski trg 12–13<br />

2250 Ptuj<br />

Ruše /Enostavni objekt/ Letno gledališče Ruše Gledališče<br />

Tržič /Del stavbe/ Mladinsko gledališče Gledališče Balos 4<br />

4290 Tržič<br />

33

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

Žalec /Enostavni objekt/ Letno gledališče Limberk<br />

Griže<br />

Gledališče Migojnice 6<br />

3302 Griže<br />

Ljublja<strong>na</strong> /Stavba – del/ Depo – skladišče Lutkovnega<br />

gledališča<br />

Gledališče, lutkovno Vojkova ulica 58<br />

1000 Ljublja<strong>na</strong><br />

Ljublja<strong>na</strong> /Stavba/ Mini teater Gledališče, lutkovno Križevniška ulica 1<br />

1000 Ljublja<strong>na</strong><br />

Ljublja<strong>na</strong> /Del stavbe/ Lutkovno gledališče Ljublja<strong>na</strong> –<br />

sedež <strong>za</strong>voda<br />

Gledališče, lutkovno Krekov trg 2<br />

1000 Ljublja<strong>na</strong><br />

Maribor /Stavba/ Nekdanji minoritski samostan,<br />

<strong>na</strong>menjen LG Maribor<br />

Gledališče, lutkovno Vojašniški trg 2 a<br />

2000 Maribor<br />

Infrastruktura javnih <strong>za</strong>vodov je last ustanoviteljev javnega <strong>za</strong>voda. Javni <strong>za</strong>vod jo ima zgolj v uporabi. Kot<br />

je razvidno iz preglednice »Struktura celotnega prihodka javnih <strong>za</strong>vodov v letih 2002–2009 v € in v %«,<br />

se <strong>za</strong> investicije in investicijsko vzdrževanje <strong>na</strong>menja <strong>za</strong>nemarljivo malo sredstev. Posledica tega je, da je<br />

infrastruktura, <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> uprizoritveni umetnosti, v celoti, tako držav<strong>na</strong> kot občinska, v izredno slabem<br />

stanju, saj ni sredstev niti <strong>za</strong> amorti<strong>za</strong>cijsko vzdrževanje. V <strong>na</strong>jvečjem in osrednjem javnem <strong>za</strong>vodu <strong>na</strong> področju<br />

SNG Drama LJ se več kot nuj<strong>na</strong> temeljita prenova oziroma novogradnja vsako leto premakne <strong>na</strong> <strong>na</strong>slednje<br />

obdobje (<strong>na</strong> čas, ko se <strong>za</strong>ključi investicija v SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong>). Nova infrastruktura, <strong>na</strong>menje<strong>na</strong><br />

uprizoritveni umetnosti, je novo Lutkovno gledališče Maribor (občinska infrastruktura) in Mala dvora<strong>na</strong> SNG<br />

NG (prizidek). Infrastruktura je neločljiv del javnega <strong>za</strong>voda in nujen pogoj <strong>za</strong> kvalitetno in kontinuirano<br />

izvajanje dejavnosti. Zato bi bilo treba razmisliti o predaji infrastrukture v last javnega <strong>za</strong>voda, kar je <strong>za</strong>jeto<br />

tudi v predlogu Zako<strong>na</strong> o negospodarskih družbah. Treba bi bilo <strong>na</strong>jti pametno razmerje med lastništvom in<br />

vzdrževanjem – bolj učinkovito in gospodarno bi bilo, če bi bila infrastruktura last javnega <strong>za</strong>voda, vendar pa<br />

bi morali imeti javni <strong>za</strong>vodi <strong>za</strong>gotovljene pogoje, da jo korektno vzdržujejo in <strong>na</strong>dgrajujejo.<br />

4.1 Nevladne organi<strong>za</strong>cije<br />

Na področju nevladnega sektorja se problem s primerno infrastrukturo še potencira. NVO ne razpolagajo s<br />

svojimi prostori, v večini primerov sploh ne razpolagajo s prostori <strong>za</strong> svojo dejavnost. Kvalitetnejše uprizoritvene<br />

prostore med pogodbenimi partnerji ministrstva upravljajo Mini teater, En-K<strong>na</strong>p, ki upravlja kulturni dom<br />

Španski borci, Plesni teater Ljublja<strong>na</strong>, Bunker kot programski upravitelj vadbeno-uprizoritvenega prostora Stara<br />

elektrar<strong>na</strong> – Elektro Ljublja<strong>na</strong>, v Mariboru je kot prostor <strong>za</strong> delovanje NVO <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> tudi Karante<strong>na</strong>.<br />

Navedeni prostori so v lasti lokalnih skupnosti, razen Stare elektrarne – Elektro Ljublja<strong>na</strong>, ki jo Elektro<br />

Ljublja<strong>na</strong>, d. d., brezplačno oddaja ministrstvu. Prostori nikakor ne <strong>za</strong>gotavljajo optimalnih (niti minimalnih)<br />

pogojev <strong>za</strong> kontinuirano in kvalitetno produkcijo, skrajno kritično pa je tudi pomanjkanje vadbenih prostorov.<br />

Med širšo javnostjo je <strong>na</strong>jbolj prepoz<strong>na</strong>n prostor, ki ponuja sodobno scensko umetnost, Stara elektrar<strong>na</strong> – Elektro<br />

Ljublja<strong>na</strong>. Vendar tudi ta prostor ni daljnoroč<strong>na</strong> rešitev. Da bi bilo Staro elektrarno – Elektro Ljublja<strong>na</strong> možno<br />

spremeniti v sodoben vadbeno-uprizoritveni prostor, <strong>na</strong>menjen <strong>za</strong> sodobno scensko umetnost, bi bilo nujno,<br />

da se s prostorom razpolaga daljnoročno, vsaj <strong>za</strong> dvajset let. Le z daljnoročnostjo <strong>na</strong>jema takega prostora, ki je s<br />

svojim povezovanjem sodobne umetnosti in industrijske dediščine izziv in trendovska usmeritev tudi evropskega<br />

prostora, bi bilo možno daljnoročno vlaganje v prostor in opremo. Te daljnoročnosti pa <strong>na</strong>jemne pogodbe, ki ne<br />

presegajo pet let, kljub <strong>na</strong>klonjenosti vodstva/vodstev Elektro Ljublja<strong>na</strong>, d. d., ne omogočajo.<br />

Za sodobni ples je bila z infrastrukturnega vidika bistve<strong>na</strong> pridobitev Španskih borcev, ki jih je Mest<strong>na</strong><br />

obči<strong>na</strong> Ljublja<strong>na</strong> <strong>na</strong>menila dejavnostim NVO. Infrastruktura Španskih borcev omogoča, da bi se kot pot<br />

k doseganju cilja institucio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cija sodobnega plesa v Sloveniji v sodelovanju z Mestno občino Ljublja<strong>na</strong><br />

v njej lahko razvil in <strong>za</strong>časno domoval Center sodobnih plesnih umetnosti (CSPU), dokler se ne bi kot<br />

institucija preselil v nove, sodobne, svoji dejavnosti primerne prostore.<br />

V zvezi z infrastrukturo bi bilo treba <strong>za</strong>radi opisanih razmer ob nujni ureditvi sedanjega <strong>stanja</strong> nujno<br />

razmisliti tudi o <strong>na</strong>dgradnji, sodobnem Centru <strong>za</strong> sodobno scensko umetnost, ki bi imel več funkcio<strong>na</strong>lnih<br />

prizorišč, vadbenih studiev in več<strong>na</strong>menskih prostorov, primernih <strong>za</strong> izvajanje široke palete ustvarjalnih<br />

dejavnosti znotraj uprizoritvene umetnosti.<br />

Hkrati bi bilo treba izkoristiti vse infrastrukturne potenciale države, tudi kulturne domove s primernimi prizorišči<br />

<strong>za</strong> izvajanje dejavnosti <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti, ki (še) niso vključeni v infrastrukturno/vsebinsko<br />

mrežo <strong>na</strong> področju. Zato bi bilo treba vzpostaviti sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, lastnicami te infrastrukture,<br />

in v partnerstvu z njimi spodbujati tudi izvajanje vsebin s področja uprizoritvene umetnosti v tej infrastrukturi.<br />

34

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• razvita vsebinska mreža javnih <strong>za</strong>vodov, v katero so vključeni, razen enega, vsi javni <strong>za</strong>vodi v državi in<br />

Slovensko stalno gledališče v Trstu,<br />

• močni producenti v nevladnem sektorju,<br />

• obstoječa (čeprav ne <strong>za</strong>dost<strong>na</strong>) infrastruktur<strong>na</strong> mreža primernih, a še neizkoriščenih prizorišč ter<br />

• pestrost uprizoritvenih poetik in praks, žanrska razvejenost področja.<br />

Slabosti:<br />

• formal<strong>na</strong> nefleksibilnost delovanja javnih <strong>za</strong>vodov (vodenje, poslovanje, <strong>za</strong>poslovanje, kadrovska struktura,<br />

lastništvo infrastrukture),<br />

• razdrobljenost nevladne produkcije,<br />

• nefokusirano fi<strong>na</strong>nciranje,<br />

• pomanjkanje kvalitetnih vodstvenih in producentskih kadrov,<br />

• <strong>za</strong>starela, ne<strong>za</strong>dost<strong>na</strong> in neprimer<strong>na</strong> infrastruktura ter<br />

• toga <strong>za</strong>konodaja, ki ne priz<strong>na</strong>va specifičnosti umetniškega ustvarjanja.<br />

Priložnosti:<br />

• sodelovanje med javnim in nevladnim sektorjem <strong>na</strong> področju,<br />

• okrepitev močnih producentov, primerljivih z javnimi <strong>za</strong>vodi, znotraj nevladnega sektorja,<br />

• ureditev področja s področno <strong>za</strong>konodajo,<br />

• profesio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cija sodobnega plesa,<br />

• sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in skupnostjo občin glede vsebine in infrastrukture,<br />

• moderni<strong>za</strong>cija javnega sektorja in ureditev statusa občinskih javnih <strong>za</strong>vodov,<br />

• fi<strong>na</strong>nciranje <strong>na</strong> osnovi vsebine ter<br />

• povezovanje in uveljavljanje v med<strong>na</strong>rodnem prostoru.<br />

Nevarnosti:<br />

• neupoštevanje specifičnosti področja (in znotraj nje svojevrstnosti vsakega subjekta <strong>na</strong> področju) v<br />

<strong>za</strong>konodaji,<br />

• premajhno upoštevanje stroke,<br />

• kvantitativno normiranje področja, brez priz<strong>na</strong>vanja kvalitativnih kriterijev,<br />

• <strong>na</strong>daljevanje nefokusiranega fi<strong>na</strong>nciranja,<br />

• razdrobljenost vsebin in organi<strong>za</strong>cijskih oblik ter<br />

• <strong>za</strong>postavljanje vsebine in umetniške vrhunskosti.<br />

35

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

6 Viri<br />

– <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> <strong>stanja</strong> vodenja in fi<strong>na</strong>nciranja v javnih <strong>za</strong>vodih <strong>na</strong> področju glasbene in uprizoritvene umetnosti<br />

(Damjan Mašera, MK 2009).<br />

– <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> <strong>za</strong>poslenosti v umetniških ansamblih v obdobju 2006–2008 (MK 2009).<br />

– Fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> poročila Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– Institucio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cija/mreženje sodobnega plesa v Sloveniji (Andreja Kopač, Petra Ha<strong>za</strong>bent, MK 2009).<br />

– Interne a<strong>na</strong>lize, akti MK; javni razpisi, neposredni poziv <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti.<br />

– Let<strong>na</strong> poročila javnih <strong>za</strong>vodov.<br />

– Let<strong>na</strong> poročila NVO.<br />

– Poročila Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> o izvajanju Nacio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– Prakse <strong>za</strong>poslovanja ter normativi in standardi <strong>na</strong> področju glasbene in uprizoritvene umetnosti v<br />

izbranih evropskih državah (dr. Borut Smrekar, MK 2010).<br />

– Prav<strong>na</strong> podlaga <strong>za</strong> možnosti institucio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cije sodobnega plesa – Implementacija in reali<strong>za</strong>cija modela<br />

(Peter Sotošek Štular, Špela Kupljenik; MK 2010).<br />

– Pregled temeljnih težav pri delovanju javnih <strong>za</strong>vodov (gradivo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2010).<br />

– Profesio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> podhranjenost slovenskih NVO in mož<strong>na</strong> rešitev (uprizoritvene umetnosti – sodobni ples)<br />

(Katja Kos, diplomsko delo, Univer<strong>za</strong> v Ljubljani, Fakulteta <strong>za</strong> družbene vede, 2010).<br />

– Programi dela javnih <strong>za</strong>vodov.<br />

– Statistike Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– Upravljavske strukture v javnih <strong>za</strong>vodih (Peter Sotošek Štular, Špela Kupljenik, MK 2010).<br />

– Uredba ustavnega sodišča U-I-359/98.<br />

– Zakon o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

36

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

7 Priloge<br />

Priloga 1: Statistično letno poročilo javni <strong>za</strong>vodi 2007 – zbirnik.<br />

Priloga 2: Statistično letno poročilo javni <strong>za</strong>vodi 2008 – zbirnik.<br />

Priloga 3: Statistično letno poročilo javni <strong>za</strong>vodi 2009 – zbirnik.<br />

Priloga 4: Statistično letno poročilo javni <strong>za</strong>vodi 2010 – zbirnik.<br />

Priloga 1 LETNO POROČILO 2007<br />

Javni <strong>za</strong>vodi gledališča<br />

Število premier: 70<br />

<strong>na</strong> velikem odru 47<br />

<strong>na</strong> malem odru 17<br />

druga prizorišča 6<br />

Število koprodukcij: 20<br />

z drugimi javnimi <strong>za</strong>vodi 5<br />

z nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami 9<br />

s tujimi koproducenti 6<br />

Število ponovitev iz prejšnjih sezon (št. različnih <strong>na</strong>slovov) 143<br />

Število vseh javnih nekomercialnih prireditev 3266<br />

Število izvedb premiernih produkcij 1303<br />

Število izvedb ponovitev iz prejšnjih sezon 1786<br />

Število gostovanj po Sloveniji: 814<br />

od tega Dolenjska 97<br />

Gorenjska 121<br />

Koroška 52<br />

Notranjska 152<br />

Primorska 137<br />

Štajerska 255<br />

od tega v redno (od države) fi<strong>na</strong>nciranih gledališčih 66<br />

Število gostovanj pri Slovencih v <strong>za</strong>mejstvu: 53<br />

od tega v SSG Trst 21<br />

Število gostovanj v tujini 50<br />

Število izvedenih predstav <strong>na</strong> gostovanjih v tujini: 87<br />

države gostovanj (<strong>na</strong>šteti)<br />

Hrvaška, Srbija, Anglija, Avstrija,<br />

Italija, Nemčija, Češka, Mehika,<br />

Belgija, BiH, Velika Britanija, Slovaška,<br />

Madžarska, Grčija, Turčija, Rusija<br />

Število izvedb gostujočih predstav 314<br />

Število drugih javnih nekomercialnih prireditev 104738<br />

Število obiskovalcev vseh nekomercialnih prireditev: 684723 209,65<br />

v lastnih dvora<strong>na</strong>h ali matičnih prizoriščih 451541<br />

<strong>na</strong> gostovanjih po Sloveniji 196105 240,92<br />

<strong>na</strong> gostovanjih pri Slovencih v <strong>za</strong>mejstvu 15186 286,53<br />

<strong>na</strong> gostovanjih v tujini 21891 251,62<br />

Starost<strong>na</strong> struktura publike (deleži v %):<br />

do 20 let 35,46<br />

20–30 let 7,36<br />

30–60 let 23,84<br />

<strong>na</strong>d 60 let 9,74<br />

37

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

Povpreč<strong>na</strong> <strong>za</strong>sedenost lastnih dvoran (v %): 75,12<br />

<strong>na</strong> ponovitvah premier (velika/mala dvora<strong>na</strong>) 84,43<br />

<strong>na</strong> ponovitvah iz pr. sezon (velika/mala<br />

77,61<br />

dvora<strong>na</strong>)<br />

<strong>na</strong> gostujočih predstavah (velika/mala dvora<strong>na</strong>) 77,21<br />

Zasedenost lastnih dvoran (dni v letu): 484<br />

<strong>za</strong> predstave (velika/mala dvora<strong>na</strong>) 150<br />

<strong>za</strong> vaje (velika/mala dvora<strong>na</strong>) 310<br />

<strong>za</strong> druge dogodke 24<br />

Povprečno trajanje lastnih predstav: 41,02<br />

<strong>na</strong> velikem odru 55,52<br />

<strong>na</strong> malem odru 26,52<br />

Povpreč<strong>na</strong> ce<strong>na</strong> vstopnice 6,12 €<br />

Število prodanih vstopnic 310903<br />

Število vseh <strong>za</strong>poslenih 870,00<br />

Število <strong>za</strong>poslenih igralcev 210,00<br />

Povpreč<strong>na</strong> starost igralcev 42,73<br />

Zasedenost igralcev, članov ansambla (povpr. št. <strong>na</strong>stopov letno) 75,0<br />

Število sklenjenih avtorskih pogodb 1092<br />

Število sklenjenih avtorskih pogodb z igralci 292<br />

Viši<strong>na</strong> stroškov dela, ki izhajajo iz avtorskih pogodb 3.166.118,17 €<br />

Povpreč<strong>na</strong> viši<strong>na</strong> izplačil izvajalcu avtorju (angažiran z avtorsko<br />

3.094,49 €<br />

pogodbo – izplačila v letu)<br />

Viši<strong>na</strong> stroškov dela, ki izhajajo iz avtorskih pogodb z igralci 673.676,09 €<br />

38

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

Priloga 2<br />

LETNO POROČILO/JAVNI ZAVODI/2008<br />

ZBIRNIK<br />

Število novo izvedenih lastnih<br />

gledaliških del (premier)<br />

Novo<br />

Koprodukcije<br />

z domačimi<br />

Koprodukcije<br />

z domačimi Koprodukcije s<br />

v letu 2008 glede <strong>na</strong> zvrst<br />

(št. različnih <strong>na</strong>slovov)<br />

izvede<strong>na</strong> dela<br />

v letu 2008<br />

Od tega SLO<br />

avtorjev<br />

koproducenti<br />

– JZ<br />

koproducenti<br />

–nevladnimi<br />

koproducenti<br />

iz tujine<br />

Drama 61 23 7 8 0<br />

Lutkovno gledališče 16 8 2 0 0<br />

Raziskovalno gledališče 1 1 0 1 0<br />

Drugo (<strong>na</strong>vedite) 0 0 0 0 0<br />

Skupaj 78 32 9 9 0<br />

Število ponovitev iz prejšnjih sezon<br />

(št. različnih <strong>na</strong>slovov)<br />

137<br />

Število vseh predstav in<br />

obiskovalcev v matični hiši v letu<br />

2008 (glede <strong>na</strong> zvrst)<br />

Vse predstave<br />

v matični hiši<br />

Od tega<br />

predstave<br />

gostujočih<br />

skupin<br />

Obiskovalci<br />

vseh predstav<br />

Od tega otroci<br />

in mladi<strong>na</strong> do<br />

18 let<br />

Drama 1.781 240 375.731 65.880<br />

Lutkovno gledališče 1.041 138 107.653 94.997<br />

Raziskovalno gledališče 1 0 155 30<br />

Drugo (<strong>na</strong>vedite) 28 6 2.564 2.505<br />

Skupaj 2.851 384 486.103 163.412<br />

Število vseh predstav<br />

v matični hiši v letu 2008<br />

(glede <strong>na</strong> prostor)<br />

Na velikem Na malem Druga<br />

odru<br />

odru prizorišča<br />

1.765 987 197<br />

Število vseh predstav in<br />

obiskovalcev <strong>na</strong> gostovanjih<br />

v letu 2008<br />

Države, v katerih je gledališče<br />

gostovalo v letu 2008 (<strong>na</strong>šteti)<br />

Izvedba vseh predstav <strong>na</strong><br />

gostovanjih<br />

Od tega v SLO<br />

Od tega pri <strong>za</strong>mejskih<br />

Slovencih<br />

Od tega v EU<br />

Od tega v drugih tujih<br />

državah<br />

Obiskovalci vseh<br />

predstav <strong>na</strong> gostovanjih<br />

Od tega otroci in<br />

mladi<strong>na</strong> do 18 let<br />

Obiskovalci <strong>na</strong> eno<br />

izvedbo v gostovanju<br />

Od tega otroci in<br />

mladi<strong>na</strong> do 18 let <strong>na</strong> eno<br />

izvedbo <strong>na</strong> gostovanju<br />

941 791 51 46 62 289.632 54.970 308 58<br />

Češka, BiH, Srbija, Hrvaška, Francija, Florida – ZDA, Kolumbija, Avstrija, Italija, Velika<br />

Britanija, Belgija, Madžarska, Poljska, Čr<strong>na</strong> gora, Švica, Čile, Makedonija, Slovaška<br />

Število izvedb premiernih produkcij v letu 2008 1.326<br />

Število izvedb ponovitev iz prejšnjih sezon v<br />

1.784 3.110<br />

letu 2008<br />

Število vseh drugih javnih nekomercialnih<br />

prireditev in obiskovalcev v letu 2008<br />

Število vseh javnih nekomercialnih prireditev in<br />

obiskovalcev v letu 2008<br />

Vse druge<br />

prireditve<br />

Obiskovalci<br />

vseh drugih<br />

prireditev<br />

Od tega otroci<br />

in mladi<strong>na</strong> do<br />

18 let<br />

539 79.158 19.023<br />

Od tega otroci<br />

Vse prireditve Obiskovalci<br />

in mladi<strong>na</strong> do<br />

18 let<br />

Obiskovalci/<br />

prireditev<br />

4.331 854.893 237.405 197<br />

39

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

Povpreč<strong>na</strong> <strong>za</strong>sedenost lastnih dvoran<br />

(v % <strong>na</strong> predstavo)<br />

Povpreč<strong>na</strong> <strong>za</strong>sedenost lastnih dvoran (dni v letu)<br />

Povprečno trajanje lastnih predstav v letu 2008<br />

58<br />

Vsi termini Od tega<br />

Od tega drugi<br />

skupaj predstave Od tega vaje dogodki<br />

380,44 186,90 203,89 31,22<br />

Na velikem Na malem Druga<br />

odru<br />

odru prizorišča<br />

36,70 36,63 7,88<br />

Povpreč<strong>na</strong> ce<strong>na</strong> vstopnice v € 9,10<br />

Število prodanih vstopnic 390.291<br />

Število vseh <strong>za</strong>poslenih 870<br />

Število <strong>za</strong>poslenih igralcev 211<br />

Povpreč<strong>na</strong> starost <strong>za</strong>poslenih igralcev 41,81<br />

Zasedenost <strong>za</strong>poslenih igralcev (povprečno<br />

74,82<br />

število <strong>na</strong>stopov letno)<br />

Povprečno število vlog <strong>na</strong> <strong>za</strong>poslenega igralca<br />

10,69<br />

<strong>na</strong> leto<br />

Število honorarnih zu<strong>na</strong>njih<br />

sodelavcev, viši<strong>na</strong> stroškov dela,<br />

ki izhajajo iz avtorskih pogodb v<br />

letu 2008 v €<br />

Vseh honorarnih<br />

sodelavcev<br />

Od tega igralcev<br />

Viši<strong>na</strong> stroškov dela,<br />

ki izhajajo iz avtorskih<br />

pogodb v €<br />

Od tega, ki izhajajo iz<br />

avtorskih pogodb z<br />

igralci v €<br />

Povpreč<strong>na</strong> viši<strong>na</strong> izplačila<br />

prek avtorske pogodbe<br />

(izplačilo v letu) v €<br />

Od tega prek avtorske<br />

pogodbe igralcu v €<br />

Viši<strong>na</strong> stroška <strong>na</strong> enega<br />

honorarnega sodelavca<br />

v €<br />

Od tega viši<strong>na</strong> stroška<br />

<strong>na</strong> enega igralca<br />

1.226 385 3.453.206 925.795 3.187 21.530 2.817 2.405 €<br />

Število tujih selektorjev, ki so si ogledali<br />

predstavo (v matični hiši ali <strong>na</strong> gostovanju)<br />

80<br />

40

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

Priloga 3<br />

LETNO POROČILO/JAVNI ZAVODI/2009<br />

Število novo izvedenih lastnih<br />

gledaliških del (premier) v letu<br />

Novo<br />

Koprodukcije<br />

z domačimi<br />

Koprodukcije<br />

z domačimi Koprodukcije s<br />

2009 glede <strong>na</strong> zvrst (št. različnih<br />

<strong>na</strong>slovov)<br />

izvede<strong>na</strong> dela<br />

v letu 2009<br />

Od tega SLO<br />

avtorjev<br />

koproducenti<br />

– JZ<br />

koproducenti<br />

– nevladnimi<br />

koproducenti<br />

iz tujine<br />

Drama 68 27 7 6 2<br />

Lutkovno gledališče 12 5 0 0 1<br />

Raziskovalno gledališče 1 0 0 1 0<br />

Drugo (<strong>na</strong>vedite) 1 0 1 0 0<br />

Skupaj 82 32 8 7 3<br />

Število ponovitev iz prejšnjih<br />

sezon (št. različnih <strong>na</strong>slovov)<br />

144<br />

Število vseh predstav<br />

in obiskovalcev v matični hiši<br />

v letu 2009 (glede <strong>na</strong> zvrst)<br />

Vse predstave v<br />

matični hiši<br />

Od tega predstave<br />

gostujočih skupin<br />

Obiskovalci vseh<br />

predstav<br />

Od tega otroci in<br />

mladi<strong>na</strong> do 18 let<br />

Obiskovalci <strong>na</strong> eno<br />

predstavo<br />

Od tega otroci in<br />

mladi<strong>na</strong> do 18 let<br />

<strong>na</strong> eno predstavo<br />

Drama 1.804 319 343.831 75.643 190,59 41,93<br />

Lutkovno gledališče 858 53 91.830 26.895 107,03 31,35<br />

Raziskovalno gledališče 1 0 192 20 192,00 20,00<br />

Drugo (<strong>na</strong>vedite) 133 22 34.218 14.261 257,28 107,23<br />

Skupaj 2.796 394 470.071 116.819 168,12 41,78<br />

Število vseh predstav v matični<br />

hiši v letu 2009 (glede <strong>na</strong><br />

prostor)<br />

Na velikem Na malem Druga<br />

odru<br />

odru prizorišča Skupaj vse<br />

1.680 952 218 2.850<br />

Število vseh predstav in<br />

obiskovalcev <strong>na</strong> gostovanjih v<br />

letu 2009<br />

Države, v katerih je gledališče<br />

gostovalo v letu 2009 (<strong>na</strong>šteti)<br />

Izvedba vseh predstav<br />

<strong>na</strong> gostovanjih<br />

Od tega v SLO<br />

Od tega pri <strong>za</strong>mejskih<br />

Slovencih<br />

Od tega v €<br />

Od tega v drugih tujih<br />

državah<br />

Obiskovalci vseh<br />

predstav <strong>na</strong> gostovanjih<br />

Od tega otroci in<br />

mladi<strong>na</strong> do 18 let<br />

Obiskovalci <strong>na</strong> eno<br />

izvedbo v gostovanju<br />

Od tega otroci in mladi<strong>na</strong><br />

do 18 let <strong>na</strong> eno izvedbo<br />

<strong>na</strong> gostovanju<br />

961 830 50 40 41 264.571 44.050 275,31 45,84<br />

Italija, Kolumbija, Avstrija, Hrvaška, Srbija, Čr<strong>na</strong> gora, Bolgarija, Poljska, Francija,<br />

Češka, Bos<strong>na</strong>, Argenti<strong>na</strong>, Švedska, Ekvador, Makedonija, Slovaška, Rusija<br />

Število izvedb premiernih produkcij v letu 2009 1.303<br />

Število izvedb ponovitev iz prejšnjih sezon v letu<br />

1.691 2.994<br />

2009<br />

Število vseh drugih javnih<br />

nekomercialnih prireditev in<br />

obiskovalcev v letu 2009<br />

Vse druge Obiskovalci Od tega otroci Obiskovalci <strong>na</strong> Od tega otroci<br />

prireditve vseh drugih<br />

prireditev<br />

in mladi<strong>na</strong> do<br />

18 let<br />

eno prireditev in mladi<strong>na</strong> do<br />

18 let <strong>na</strong> eno<br />

prireditev<br />

356 41.131 19.525 115,54 54,85<br />

41

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

Število vseh javnih<br />

nekomercialnih prireditev in<br />

obiskovalcev v letu 2009<br />

Povpreč<strong>na</strong> <strong>za</strong>sedenost lastnih<br />

dvoran (v % <strong>na</strong> predstavo)<br />

Od tega otroci<br />

Od tega otroci<br />

in mladi<strong>na</strong> do Obiskovalci <strong>na</strong><br />

in mladi<strong>na</strong> do<br />

18 let <strong>na</strong> eno<br />

Vse prireditve Obiskovalci 18 let eno prireditev prireditev<br />

4.113 775.773 180.394 188,61 43,86<br />

78,20 %<br />

Povpreč<strong>na</strong> <strong>za</strong>sedenost lastnih dvoran (dni v letu)<br />

Povprečno trajanje lastnih predstav v letu 2009<br />

Vsi termini<br />

skupaj<br />

Od tega<br />

predstave Od tega vaje<br />

Od tega drugi<br />

dogodki<br />

453 185,6 248,73 25<br />

Na velikem Na malem Druga<br />

odru<br />

odru prizorišča<br />

55,80 41,39 47<br />

Povpreč<strong>na</strong> ce<strong>na</strong> vstopnice 7,35 €<br />

Število prodanih vstopnic 373.525<br />

Število vseh <strong>za</strong>poslenih 617<br />

Število <strong>za</strong>poslenih igralcev 219<br />

Povpreč<strong>na</strong> starost <strong>za</strong>poslenih igralcev 38,87<br />

Zasedenost <strong>za</strong>poslenih igralcev<br />

72,78<br />

(povpr. št. <strong>na</strong>stopov letno)<br />

Povprečno število vlog <strong>na</strong> <strong>za</strong>poslenega igralca <strong>na</strong> leto 11,42<br />

Število honorarnih<br />

zu<strong>na</strong>njih sodelavcev,<br />

viši<strong>na</strong> stroškov dela,<br />

ki izhajajo iz avtorskih<br />

pogodb v letu 2009<br />

Vseh honorarnih<br />

sodelavcev<br />

Od tega igralcev<br />

Viši<strong>na</strong> stroškov dela,<br />

ki izhajajo iz avtorskih<br />

pogodb<br />

Od tega, ki izhajajo iz<br />

avtorskih pogodb z<br />

igralci<br />

Povpreč<strong>na</strong> viši<strong>na</strong> izplačila<br />

prek avtorske pogodbe<br />

(izplačilo v letu)<br />

Od tega prek avtorske<br />

pogodbe igralcu<br />

Viši<strong>na</strong> stroška <strong>na</strong> enega<br />

honorarnega sodelavca<br />

Od tega viši<strong>na</strong> stroškov<br />

<strong>na</strong> enega igralca<br />

1.014,00 333,00 3.505.338,68 878.354,77 3.744,56 3.288,19 3.456,94 2.637,70<br />

Število tujih selektorjev, ki so si ogledali<br />

predstavo (v matični hiši ali <strong>na</strong> gostovanju)<br />

92<br />

42

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

Priloga 4<br />

LETNO POROČILO/JAVNI ZAVODI/2010<br />

Število novo izvedenih lastnih gledaliških<br />

del (premier) glede <strong>na</strong> zvrst (št. različnih<br />

<strong>na</strong>slovov) – SURS A1:<br />

Novoizvede<strong>na</strong> dela<br />

v letu 2010<br />

od tega SLO<br />

avtorjev<br />

Koprodukcije<br />

z domačimi<br />

koproducenti<br />

od tega koprodukcije<br />

z domačimi<br />

koproducenti – JZ<br />

od tega koprodukcije<br />

z domačimi<br />

koproducenti –<br />

nevladnimi<br />

DRAMA (SURS 01) 70 25 16 6 7 2<br />

PLESNE PRIREDITVE (SURS 04) 0 0 0 0 0 0<br />

LUTKOVNO GLEDALIŠČE (SURS 05) 14 8 2 0 1 0<br />

RAZISKOVALNO GLEDALIŠČE (SURS 06) 4 2 1 1 0 0<br />

DRUGO (<strong>na</strong>vedite) (SURS 07) 4 3 3 3 0 0<br />

SKUPAJ: 92 38 22 10 8 2<br />

Koprodukcije s<br />

koproducenti iz tujine<br />

Število ponovitev lastnih gledaliških del iz prejšnjih sezon (št. različnih <strong>na</strong>slovov): 138<br />

Število izvedb premiernih produkcij: 1.436<br />

Število izvedb ponovitev iz prejšnjih sezon: 1.791 3.227<br />

Število vseh predstav in<br />

obiskovalcev v matični hiši (glede<br />

<strong>na</strong> zvrst) - SURS A2:<br />

Vse<br />

predstave v<br />

matični hiši<br />

od tega<br />

predstave<br />

gostujočih<br />

skupin<br />

Obiskovalci<br />

vseh<br />

predstav<br />

od tega<br />

otroci in<br />

mladi<strong>na</strong> do<br />

18 let<br />

Obiskovalci<br />

<strong>na</strong> eno<br />

predstavo<br />

od tega<br />

otroci in<br />

mladi<strong>na</strong><br />

do 18 let<br />

<strong>na</strong> eno<br />

predstavo<br />

DRAMA (SURS 01) 1.840 273 330.575 64.429 179,66 35,02<br />

PLESNE PRIREDITVE (SURS 04) 12 6 1.752 993 146,00 82,75<br />

LUTKOVNO GLEDALIŠČE (SURS 05) 842 106 111.861 96.550 132,85 114,67<br />

RAZISKOVALNO GLEDALIŠČE (SURS 44 9 9.457 1.527 214,93 34,70<br />

06)<br />

DRUGO (<strong>na</strong>vedite) (SURS 07) 147 80 24.085 16.699 163,84 113,60<br />

SKUPAJ: 2.885 474 477.730 180.198 165,59 62,46<br />

Število vseh predstav v matični hiši<br />

(glede <strong>na</strong> prostor):<br />

<strong>na</strong> velikem odru <strong>na</strong> malem odru druga prizorišča SKUPAJ<br />

1.913 732 249 2.894<br />

Število izvedb<br />

vseh predstav in<br />

obiskovalcev <strong>na</strong><br />

gostovanjih zu<strong>na</strong>j<br />

matične hiše –<br />

SURS B1:<br />

Izvedba vseh<br />

predstav <strong>na</strong><br />

gostovanjih:<br />

V Sloveniji<br />

Pri Slovencih<br />

zu<strong>na</strong>j RS<br />

od tega pri<br />

<strong>za</strong>mejskih<br />

Slovencih<br />

V EU<br />

801 59 67 30 72 962 od tega<br />

otroci in<br />

mladi<strong>na</strong> do<br />

18 let<br />

Obiskovalci<br />

<strong>na</strong> eno<br />

izvedbo v<br />

gostovanju<br />

od tega<br />

otroci in<br />

mladi<strong>na</strong> do<br />

18 let <strong>na</strong> eno<br />

izvedbo <strong>na</strong><br />

gostovanju<br />

Število obiskovalcev: 191.842 12.825 14.069 7.420 19.687 231.774 44.716 240,93 46,48<br />

V drugih tujih<br />

državah<br />

SKUPAJ<br />

Države, v katerih je<br />

gledališče gostovalo<br />

(<strong>na</strong>šteti):<br />

Hrvaška, Italija, Avstrija, Srbija, Čr<strong>na</strong> gora, Bos<strong>na</strong> in Hercegovi<strong>na</strong>, Češka, Nemčija, Ciper, Francija,<br />

Makedonija, Slovaška, Romunija, Poljska, Kitajska, Egipt, Kolumbija, Nizozemska, Madžarska,<br />

Bolgarija<br />

43

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

Število gostovanj v vaši matični hiši<br />

– SURS B2:<br />

Iz Slovenije<br />

Slovencev<br />

zu<strong>na</strong>j RS<br />

od tega<br />

<strong>za</strong>mejskih<br />

Slovencev Iz EU<br />

Iz drugih<br />

tujih držav SKUPAJ<br />

439 18 16 31 32 520<br />

SKUPAJ<br />

od tega otroci in mladi<strong>na</strong> do 18 let<br />

Število obiskovalcev gostovanj v vaši matični hiši: 103.573 40.249<br />

Število vseh drugih javnih prireditev<br />

in obiskovalcev – SURS A3, A4:<br />

Število vseh javnih nekomercialnih<br />

prireditev in obiskovalcev:<br />

Povpreč<strong>na</strong> <strong>za</strong>sedenost lastnih<br />

dvoran (v % <strong>na</strong> predstavo):<br />

Vse druge<br />

Obiskovalci<br />

vseh drugih<br />

od tega otroci<br />

in mladi<strong>na</strong> do Obiskovalci <strong>na</strong><br />

od tega otroci<br />

in mladi<strong>na</strong> do<br />

18 let <strong>na</strong> eno<br />

prireditve prireditev 18 let eno prireditev prireditev<br />

482 60.375 28.317 125,26 58,75<br />

od tega otroci<br />

od tega otroci<br />

in mladi<strong>na</strong> do Obiskovalci <strong>na</strong><br />

in mladi<strong>na</strong> do<br />

18 let <strong>na</strong> eno<br />

Vse prireditve Obiskovalci 18 let eno prireditev prireditev<br />

4.256 751.160 249.319 176,49 58,58<br />

80,30 %<br />

Povpreč<strong>na</strong> <strong>za</strong>sedenost lastnih<br />

dvoran (terminov v letu):<br />

Vsi termini skupaj od tega predstave od tega vaje od tega drugi dogodki<br />

407,05 178,40 274,34 24,12<br />

<strong>na</strong> velikem odru <strong>na</strong> malem odru druga prizorišča<br />

Povprečno trajanje lastnih predstav: 84,90 77,13 53,74<br />

SKUPAJ od tega brezposelnim<br />

Število izdanih vstopnic: 440.017 817<br />

SKUPAJ od tega dijakom, študentom od tega upokojencem<br />

Število prodanih vstopnic: 359.806 69.124 35.833<br />

Povpreč<strong>na</strong> ce<strong>na</strong> vstopnice: 8,64 €<br />

SKUPAJ od tega dijakom, študentom od tega upokojencem<br />

Število prodanih abonmajev: 28.846 5.479 5.219<br />

Povpreč<strong>na</strong> ce<strong>na</strong> abonmaja: 38,73 €<br />

Število vseh <strong>za</strong>poslenih: 630,00<br />

Število <strong>za</strong>poslenih igralcev: 223,00<br />

Povpreč<strong>na</strong> starost <strong>za</strong>poslenih igralcev: 39,91<br />

Zasedenost <strong>za</strong>poslenih igralcev (povpr. št. <strong>na</strong>stopov letno): 68,96<br />

Povprečno število vlog <strong>na</strong> <strong>za</strong>poslenega igralca <strong>na</strong> leto: 4,22<br />

od tega dijakom,<br />

SKUPAJ<br />

študentom od tega upokojencem<br />

Število prodanih abonmajev: 28.846 5.479 5.219<br />

44

1.1 Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost<br />

Povpreč<strong>na</strong> ce<strong>na</strong> abonmaja: 38,73 €<br />

Število vseh <strong>za</strong>poslenih: 630,00<br />

Število <strong>za</strong>poslenih igralcev: 223,00<br />

Povpreč<strong>na</strong> starost <strong>za</strong>poslenih<br />

39,91<br />

igralcev:<br />

Zasedenost <strong>za</strong>poslenih igralcev<br />

68,96<br />

(povpr. št. <strong>na</strong>stopov letno):<br />

Povprečno število vlog <strong>na</strong><br />

4,22<br />

<strong>za</strong>poslenega igralca <strong>na</strong> leto:<br />

Število honorarnih<br />

zu<strong>na</strong>njih<br />

sodelavcev, viši<strong>na</strong><br />

stroškov dela, ki<br />

izhajajo iz avtorskih<br />

pogodb:<br />

Vseh honorarnih<br />

sodelavcev<br />

od tega igralcev<br />

Viši<strong>na</strong> stroškov<br />

dela, ki izhajajo iz<br />

avtorskih pogodb<br />

od tega tisti, ki<br />

izhajajo iz avtorskih<br />

pogodb z igralci<br />

Povpreč<strong>na</strong> viši<strong>na</strong><br />

izplačila po avtorski<br />

pogodbi (izplačilo<br />

v letu)<br />

od tega po avtorski<br />

pogodbi igralcu<br />

Viši<strong>na</strong> stroška <strong>na</strong><br />

enega honorarnega<br />

sodelavca<br />

od tega viši<strong>na</strong><br />

stroškov <strong>na</strong> enega<br />

igralca<br />

1.319 461 3.871.381,00 € 1.014.465,00 € 3.389,50 € 2.599,92 € 2.935,09 € 2.200,57 €<br />

Število tujih selektorjev, ki so si ogledali predstavo<br />

(v matični hiši ali <strong>na</strong> gostovanju):<br />

117<br />

Število honorarnih<br />

zu<strong>na</strong>njih<br />

sodelavcev, viši<strong>na</strong><br />

stroškov dela, ki<br />

izhajajo iz avtorskih<br />

pogodb:<br />

Vseh honorarnih<br />

sodelavcev<br />

od tega igralcev<br />

Viši<strong>na</strong> stroškov<br />

dela, ki izhajajo iz<br />

avtorskih pogodb<br />

od tega tisti, ki<br />

izhajajo iz avtorskih<br />

pogodb z igralci<br />

Povpreč<strong>na</strong> viši<strong>na</strong><br />

izplačila po avtorski<br />

pogodbi (izplačilo<br />

v letu)<br />

od tega po avtorski<br />

pogodbi igralcu<br />

Viši<strong>na</strong> stroška <strong>na</strong><br />

enega honorarnega<br />

sodelavca<br />

od tega viši<strong>na</strong><br />

stroškov <strong>na</strong> enega<br />

igralca<br />

1.319 461 3.871.381,00 € 1.014.465,00 € 3.389,50 € 2.599,92 € 2.935,09 € 2.200,57 €<br />

Število tujih selektorjev, ki so si ogledali predstavo<br />

(v matični hiši ali <strong>na</strong> gostovanju):<br />

117<br />

45

Biserka Močnik<br />

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

1 Opredelitev področja<br />

2 Opis dejavnosti in statistič<strong>na</strong> opredelitev področja<br />

2.1 Mreža izvajalcev glede <strong>na</strong> strukturo izvajalcev nevladnih organi<strong>za</strong>cij – NVO<br />

2.2 Pregled števila sofi<strong>na</strong>nciranih projektov po posameznih področjih<br />

2.3 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

2.4 Javni <strong>za</strong>vodi, katerih ustanoviteljica je država<br />

2.4.1 Slovenska filharmonija<br />

2.4.2 SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong><br />

2.4.3 SNG Maribor – opera in balet<br />

2.4.4 Cankarjev dom<br />

3 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

3.1 Osnove <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje<br />

3.2 Viri prihodkov<br />

3.3 Struktura in <strong>na</strong>čin fi<strong>na</strong>nciranja<br />

4 Zaposlovanje in kadri<br />

4.1 Vodenje/upravljavska struktura<br />

4.2 Statistični pogled <strong>za</strong>poslenih v javnih <strong>za</strong>vodih<br />

5 Infrastruktura<br />

5.1 Prostorski pogoji<br />

6 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

46

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

1 Opredelitev področja<br />

Glasbe<strong>na</strong> umetnost v Sloveniji <strong>za</strong>objema vse zvrsti, ki so z<strong>na</strong>čilne <strong>za</strong> visoko razvite glasbene prakse v svetu.<br />

Kultur<strong>na</strong> politika v okviru javnega interesa podpira in spodbuja vrhunsko izvirno ustvarjalnost, trajnejše<br />

<strong>za</strong>dovoljevanje kulturnih potreb, omogoča celovite in vsebinsko <strong>za</strong>okrožene programe (poustvarjal<strong>na</strong><br />

dejavnost), <strong>za</strong>gotavlja dostopnost do raznovrstne, kakovostne in <strong>za</strong>htevnejše umetniške produkcije <strong>na</strong><br />

<strong>na</strong>jširšem območju Republike Slovenije (RS) ter med Slovenci v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu, sofi<strong>na</strong>ncira glasbene,<br />

glasbenoscenske in folklorne produkcije ter postprodukcije, glasbeno vzgojo, spodbuja organi<strong>za</strong>cije festivalov<br />

in koncertnih ciklov ter med<strong>na</strong>rodnih festivalov, sofi<strong>na</strong>ncira glasbeno <strong>za</strong>ložništvo in <strong>na</strong>ročila izvirnih slovenskih<br />

glasbenih del, razvija in omogoča glasbenoinformacijsko dejavnost ter skrbi <strong>za</strong> izobraževanje (štipendije,<br />

poklicno usposabljanje, delovne štipendije), promocijo in glasbeno infrastrukturo. Izvajalci javnega interesa <strong>na</strong><br />

področju glasbene umetnosti so javni <strong>za</strong>vodi, katerih ustanovitelj je država, javni <strong>za</strong>vodi, katerih ustanoviteljice<br />

so lokalne skupnosti, nevladne in <strong>za</strong>sebne kulturne organi<strong>za</strong>cije s statusom pravne osebe, samostojni<br />

ustvarjalci <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> ter drugi ustvarjalci <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> s statusom fizične osebe.<br />

Kultur<strong>na</strong> politika <strong>na</strong> področju glasbene umetnosti se je rav<strong>na</strong>la po <strong>na</strong>slednjih <strong>na</strong>čelih:<br />

• utrjevati <strong>za</strong>vest o slovenski glasbeni razvojni smeri,<br />

• skrbeti <strong>za</strong> <strong>za</strong>dosten delež slovenske glasbene ustvarjalnosti v repertoarju doma in tujini, skrbeti <strong>za</strong> razširjanje<br />

in spodbujanje glasbene umetnosti po regijah,<br />

• skrbeti <strong>za</strong> predstavljanje slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti v tujini,<br />

• predstavljati slovensko glasbo s programi poustvarjalcev, ki niso vključeni v okvire javnih <strong>za</strong>vodov, a so po<br />

kakovosti <strong>na</strong> visoki ravni,<br />

• povečati delež koncertov, ki so <strong>na</strong>menjeni mlajšemu občinstvu, ter s tem prispevati k oblikovanju novih<br />

generacij poslušalcev,<br />

• uveljavljati kulturno vzgojo <strong>na</strong> področju glasbene umetnosti in<br />

• skrbeti <strong>za</strong> glasbeno <strong>za</strong>ložništvo sodobne in pretekle glasbene ustvarjalnosti.<br />

V zvezi s preteklo in sodobno glasbeno ustvarjalnostjo je bila poseb<strong>na</strong> skrb <strong>na</strong>menje<strong>na</strong>:<br />

• arhiviranju, zbiranju notnega gradiva in raču<strong>na</strong>lniški notografiji del,<br />

• ohranjanju kvalitete in povečanju obsega dosedanjih glasbeno<strong>za</strong>ložniških dejavnosti,<br />

• omogočanju <strong>na</strong>ročil <strong>za</strong> nova glasbe<strong>na</strong> dela ter pogojev <strong>za</strong> ustvarjalnost,<br />

• spodbujanju izmenjalnih koncertov, kjer se izmenjuje slovenska avtorska glasba,<br />

• povečanju števila arhivskih posnetkov,<br />

• <strong>za</strong>gotavljanju ustreznega deleža slovenskih avtorjev v programih javnih <strong>za</strong>vodov, katerih ustanoviteljica je<br />

država, in<br />

• spodbujanju sodobnega informiranja o slovenskih ustvarjalcih.<br />

Naloge kulturne politike v zvezi z glasbeno poustvarjalnostjo so bile:<br />

• poleg javnih <strong>za</strong>vodov spodbujati predvsem tiste poustvarjalce, ki v svoje programe vključujejo slovensko<br />

glasbeno ustvarjalnost,<br />

• prednostno skrb <strong>na</strong>menjati sestavom, ki slovensko <strong>kulturo</strong> predstavljajo regio<strong>na</strong>lno razpršeno oziroma del<br />

svojega poustvarjanja pre<strong>na</strong>šajo <strong>na</strong> tuja tla,<br />

• spodbujati skupine poustvarjalcev, ki se ukvarjajo s slovensko folklorno tematiko in slovenskim ljudskim<br />

izročilom, ter<br />

• skrbeti <strong>za</strong> invalide, da bodo imeli dostop do prireditvenih prostorov in bodo s pomočjo njim prilagojenih<br />

tehnik in ustreznih pripomočkov lahko celoviteje doživljali glasbene prireditve.<br />

Izvajanje javnega interesa <strong>na</strong> področju glasbene umetnosti je <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (MK) usmerjalo prek<br />

sofi<strong>na</strong>nciranja programov in projektov s področja:<br />

• domačih in med<strong>na</strong>rodnih koncertnih gostovanj,<br />

• glasbenoscenskih, baletnih in folklornih produkcij in postprodukcij,<br />

• <strong>na</strong>ročil novih izvirnih glasbenih del,<br />

• glasbenega <strong>za</strong>ložništva nosilcev zvoka v fizični in pretočni obliki, s poudarkom <strong>na</strong> arhiviranju oziroma<br />

digitaliziranju slovenske glasbene dediščine ter izdajanju glasbenih del mladih vrhunskih glasbenikov,<br />

• glasbenega <strong>za</strong>ložništva notnih gradiv,<br />

• gostovanj v med<strong>na</strong>rodnem kulturnem prostoru in rezidenčnih udeležb,<br />

47

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

• glasbenih simpozijev, muzikoloških in humanističnih glasbenih raziskav, glasbenih delavnic ter drugih<br />

usposabljanj <strong>na</strong> področju glasbene umetnosti s posebnim poudarkom <strong>na</strong> vključevanju mlajše generacije,<br />

• glasbenih tekmovanj in <strong>na</strong>grad,<br />

• <strong>za</strong>ložništva revijalnega glasbenega tiska in<br />

• dejavnosti glasbenoinformacijskih centrov.<br />

ZVRSTI:<br />

Glasbenoscenska produkcija<br />

Glasbenoscenska in balet<strong>na</strong> umetnost se v slovenskem kulturnem prostoru udejanja pretežno v matičnih<br />

dvora<strong>na</strong>h javnih <strong>za</strong>vodov SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong> in SNG Maribor, v dvora<strong>na</strong>h Kulturnega in<br />

kongresnega centra Cankarjev dom Ljublja<strong>na</strong> ter drugih primernih dvora<strong>na</strong>h in prizoriščih po državi (SNG<br />

Nova Gorica, ljubljanske Križanke, Narodni dom Maribor). Slovenija premore več kulturnih domov in dvoran,<br />

vendar je malo tistih, katerih akustične in tehnične zmogljivosti omogočajo predstavitev glasbenoscenskih in<br />

baletnih predstav <strong>na</strong> ustrezni ravni.<br />

Tehnične in infrastrukturne omejitve so razlog <strong>za</strong> majhno število glasbenoscenskih in baletnih produkcij izven<br />

delovanja javnih <strong>za</strong>vodov, dodatno pa k temu pripomorejo tudi višji fi<strong>na</strong>nčni izdatki, ki jih takšni projekti <strong>za</strong>htevajo.<br />

V obdobju približevanja reali<strong>za</strong>ciji EPK 2012 v Mariboru se pojavlja trend kompleksnih glasbenoscenskih<br />

projektov, ki združujejo zborovsko glasbo z elementi scenske umetnosti. V tej smeri delujejo Zbor Carmi<strong>na</strong><br />

Slovenica, Ansambel Kebataola in Zavod Choregie.<br />

Simfonič<strong>na</strong> glasba<br />

Simfonič<strong>na</strong> glasba se v infrastrukturnem in tehničnem smislu sooča s podobnimi težavami, kot je z<strong>na</strong>čilno<br />

<strong>za</strong> glasbenoscenske produkcije. Število abonmajev simfonične glasbe priča o dejstvu, da je tovrst<strong>na</strong> glasba<br />

med slovenskimi poslušalci priljublje<strong>na</strong> in uveljavlje<strong>na</strong>. Redni izvajalci abonmajskih simfoničnih koncertov<br />

so Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester SNG Maribor in Simfonični orkester RTV Slovenija.<br />

Orkester Slovenske filharmonije in Simfonični orkester RTV Slovenija izvajata koncerte v domači dvorani<br />

Slovenske filharmonije, Cankarjevem domu in <strong>na</strong> drugih prizoriščih po Sloveniji. Simfonične koncerte<br />

izvaja tudi Orkester SNG Maribor v sklopu abonmajskih koncertov v mariborski Unionski dvorani. Poleg<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih institucij, ki organizirajo abonmajske koncerte simfonične glasbe, se koncerti simfonične glasbe<br />

prirejajo tudi v drugih institucijah, ki premorejo primerno infrastrukturo <strong>za</strong> take prireditve (Festival Ljublja<strong>na</strong>,<br />

Kulturni dom Nova Gorica, Zavod Celeia Celje, Narodni dom Maribor).<br />

Zborovska glasba<br />

Slovenska zborovska glasba predstavlja eno vodilnih umetniških sil v Evropi. Čeprav v slovenskem<br />

kulturnem prostoru deluje le en profesio<strong>na</strong>lni koncertni zbor, to je Slovenski komorni zbor Slovenske<br />

filharmonije, premoremo še nekaj zborov, ki so v organi<strong>za</strong>cijskem smislu <strong>za</strong>snovani <strong>na</strong> ljubiteljski ravni,<br />

njihova ustvarjalnost pa je <strong>na</strong> zelo visoki kakovostni ravni. Slovenski zbori, kot so Carmi<strong>na</strong> Slovenica, APZ<br />

Tone Tomšič, Ljubljanski madrigalisti, Consortium musicum, MePZ Obala, MPZ Veter in drugi, dosegajo<br />

prepoz<strong>na</strong>vnost v svetovnem merilu. Velika <strong>za</strong>sluga <strong>za</strong> razvoj in uveljavljenost slovenske zborovske glasbe gre<br />

vrhunskim zborovodjem, ki v med<strong>na</strong>rodnem kulturnem prostoru dosegajo visoko stopnjo prepoz<strong>na</strong>vnosti<br />

in uveljavljenosti. Dodatno vzpodbudo <strong>za</strong> razvoj slovenske zborovske glasbe omogočajo organi<strong>za</strong>cije<br />

zborovskih tekmovanj in festivalov ter <strong>na</strong>ročila novih glasbenih del in notnih izdaj s področja zborovstva.<br />

Komor<strong>na</strong> glasba<br />

Slovenska glasba premore več kakovostnih in med<strong>na</strong>rodno prepoz<strong>na</strong>vnih komornih sestavov. Sestavljajo jih<br />

povečini glasbeniki, <strong>za</strong>posleni v orkestrskih <strong>za</strong>sedbah <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih institucij. Omeniti velja Komorni godalni<br />

orkester Slovenske filharmonije, Glasbeno društvo Slowind, Pihalni kvintet Ariart, Godalni kvartet Tartini in<br />

drugi. Kakovost teh sestavov je zelo visoka, z vključevanjem glasbe slovenskih skladateljev v svoj program<br />

predstavljajo pomemben del uveljavljanja slovenske glasbe v med<strong>na</strong>rodnem kulturnem prostoru. Slovensko<br />

glasbeno <strong>kulturo</strong> bogatijo izvrstni solisti, med katerimi je prav v <strong>za</strong>dnjih letih <strong>za</strong>slediti izjemen kakovostni<br />

preskok in uveljavitev <strong>na</strong> <strong>za</strong>htevnem med<strong>na</strong>rodnem prizorišču.<br />

Balet<br />

Slovenska balet<strong>na</strong> ustvarjalnost je bistveno fokusira<strong>na</strong> v dveh <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih baletnih ansamblih v SNG<br />

Opera in balet Ljublja<strong>na</strong> in SNG Maribor. Zaradi prostorskih in tehničnih <strong>za</strong>htev je baletnih <strong>na</strong>stopov zu<strong>na</strong>j<br />

osrednjih <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih institucij (SNG Maribor, Cankarjev dom) malo. S predstavitvijo baletne umetnosti<br />

48

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

se ukvarja tudi Festival Ljublja<strong>na</strong> v Križankah. Ljubljanski kulturni prostor je v <strong>za</strong>dnjih letih obogaten tudi z<br />

baletnimi predstavami obeh baletnih ansamblov <strong>na</strong> prostem.<br />

Krovni baletni nevladni organi<strong>za</strong>ciji Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) gredo <strong>za</strong>sluge <strong>za</strong> uspešno<br />

povezovanje nevladnega sektorja z javnimi <strong>za</strong>vodi. Poleg uspešnega povezovanja slovenskih koreografov<br />

s plesalci <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih ansamblov in vključevanja ne<strong>za</strong>poslenih plesalcev gredo DBUS tudi <strong>za</strong>sluge <strong>za</strong><br />

inovativne poskuse baletnih postavitev v nekonvencio<strong>na</strong>lne prostore (Kino Šiška), kar <strong>za</strong>gotovo pripomore k<br />

približevanju baletne umetnosti širši javnosti.<br />

Folklor<strong>na</strong> dejavnost<br />

Nosilcev dela <strong>na</strong>črtnega delovanja <strong>na</strong> področju ohranjanja in populariziranja tradicio<strong>na</strong>lnih praks<br />

slovenskega ljudskega izročila je malo. Zagotovo pa je treba <strong>na</strong> tem mestu omeniti delovanje Akademske<br />

folklorne skupine France Marolt, Folklorne skupne Tine Rožanc in Folklorne skupine Emo<strong>na</strong>. Pomemben<br />

prispevek <strong>na</strong> področju folklorne glasbe predstavlja tudi festival Folkart v Mariboru, s katerim Narodni dom<br />

Maribor slovenskemu občinstvu omogoča približevanje različnih folklornih umetniških praks s celega sveta.<br />

Izjemen primer združitve teorije s prakso so tudi koncerti Slovenskega glasbeno <strong>na</strong>rodopisnega instituta<br />

ZRC SAZU – Zajuckaj in <strong>za</strong>poj, ki dajejo priložnost predstavitve pravim ljudskim godcem in pevcem.<br />

Jazz<br />

Ker se je Slovenija odpirala v med<strong>na</strong>rodni prostor, se je lahko izšolalo visoko število vrhunskih slovenskih<br />

jazzistov. Poleg edinega profesio<strong>na</strong>lnega slovenskega big banda Big Banda Radiotelevizije Slovenije jih v<br />

svoje vrste vabijo tudi drugi big bandi v Sloveniji, ki delujejo ljubiteljsko, vendar <strong>na</strong> visoki kakovostni ravni<br />

(Fool Cool Jazz Orchestra, Toti Big Band Maribor). Veliko jazzistov deluje v okviru manjših kombo <strong>za</strong>sedb, ki<br />

vključujejo tudi ugledne izvajalce iz tujine.<br />

Na splošno je mogoče opaziti povečevanje števila koncertnih ciklov jazzovske glasbe, vendar ob tem nikakor<br />

ne gre prezreti dejstva, da je ob tej zelo ugodni in ustvarjalni jazzovski klimi položaj v zvezi z jazzovskimi klubi<br />

izredno slab. <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>na</strong> programski ravni sofi<strong>na</strong>ncira delovanje Jazz kluba Gajo in Zavoda Gabrijel<br />

Fest Cerkno. Slednji se fokusira predvsem <strong>na</strong> vsakoletno organi<strong>za</strong>cijo jazzovskega festivala v Cerknem, prvi pa se<br />

kot edini konstantni ponudnik jazzovske glasbe v Sloveniji spopada s hudimi infrastrukturnimi težavami.<br />

Sodobne glasbene prakse<br />

Na področju sodobnih in eksperimentalnih glasbenih praks ugotavljamo porast kakovostnih glasbenih<br />

projektov. Bistveni prispevek k temu predstavlja delovanje institucij, ki se ukvarjajo z razvijanjem in<br />

populariziranjem tovrstne glasbe, kot sta Zavod Sploh in IRZU, ter skladateljev in izvajalcev, kot so Tomaž<br />

Grom, Miha Ciglar in Borut Kržišnik.<br />

Popular<strong>na</strong> glasba<br />

V področje popularne glasbe prištevamo različne in raznolike glasbene prakse, ki jim je skupno to,<br />

da je njihova umeščenost v socialni kontekst močnejša ter da izhajajo iz <strong>za</strong>loge z<strong>na</strong>nja, ki običajno ni<br />

predmet glasbenega šolskega kurikuluma. Veči<strong>na</strong> projektov tovrstnih glasbenih praks je sofi<strong>na</strong>nciranih <strong>na</strong><br />

večletnih razpisih s področja organi<strong>za</strong>cije koncertnih ciklov in glasbenih festivalov. Koncertni cikli <strong>za</strong>jemajo<br />

konstantno in sistematično prezentacijo in populari<strong>za</strong>cijo rokovske, pop, metalske, punkovske, noise,<br />

elektronske, etno in kantavtorske glasbe ter druge glasbene prakse. Na področju sofi<strong>na</strong>nciranih glasbenih<br />

festivalov <strong>za</strong>sledimo pomembne profilirane festivale, ki dosegajo prepoz<strong>na</strong>vnost tudi v prostoru izven<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih mej, kot so Druga godba, Metalcamp, Rock Otočec, Šklabfest, Kunigunda, Lent in drugi.<br />

Mladinska kultura<br />

Razvoj mladinske umetniške dejavnosti je pomemben <strong>na</strong> vseh ravneh glasbene ustvarjalnosti. Tako <strong>na</strong><br />

področju klasične oziroma akademske glasbe kot <strong>na</strong> področju popularne glasbe, jaz<strong>za</strong>, baleta, zborovstva in<br />

folklore skuša MK krepiti pogoje <strong>za</strong> uspešen razvoj mladih slovenskih umetnikov.<br />

Skupaj z <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> šolstvo in šport MK podpira tekmovanja mladih glasbenikov in baletnih plesalcev.<br />

Za razvoj mladih glasbenikov in poslušalcev klasične glasbe pomembno skrbijo Zve<strong>za</strong> glasbene mladine<br />

Slovenije, Zve<strong>za</strong> glasbene mladine ljubljanske, Društvo Delavnica, Zavod Celeia Celje, <strong>na</strong> področju<br />

popularne glasbe je pomemb<strong>na</strong> dejavnost mladinskih centrov ter drugih organi<strong>za</strong>torjev in promotorjev, kot<br />

so Radio Študent, Zavod FV, Pekar<strong>na</strong> Maribor, ki pripravljajo glasbene <strong>na</strong>tečaje <strong>za</strong> neuveljavljene skupine<br />

ter <strong>za</strong> njihove predstavitve <strong>na</strong> kompilacijskih zvočnih nosilcih. Pomembno je omeniti jazzovske delavnice<br />

Jazzinty novomeškega LokalPatriota in Jazz kamp v Kranju.<br />

49

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

2 Opis dejavnosti in statistič<strong>na</strong> opredelitev področja 1<br />

2.1 Mreža izvajalcev glede <strong>na</strong> strukturo izvajalcev nevladnih organi<strong>za</strong>cij –<br />

NVO<br />

Mrežo sestavljajo javni <strong>za</strong>vodi, katerih ustanovitelji so lokalne skupnosti, nevladne in <strong>za</strong>sebne organi<strong>za</strong>cije s<br />

statusom pravne osebe, samostojni ustvarjalci <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> ter drugi ustvarjalci <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

s statusom fizične osebe, ki so bili <strong>za</strong> uresničevanje javnega interesa <strong>na</strong> področju glasbene umetnosti<br />

sofi<strong>na</strong>ncirani prek javnega programskega poziva in javnega projektnega razpisa.<br />

Tistim kulturnim izvajalcem, katerih ustanovitelji niso država ali lokalne skupnosti, je pa njihovo delovanje<br />

v javnem interesu primerljivo z delovanjem v javnem interesu javnih <strong>za</strong>vodov, je MK RS omogočalo<br />

sodelovanje <strong>na</strong> večletnem programskem pozivu, ki je predvideval sofi<strong>na</strong>nciranje javnih kulturnih programov<br />

<strong>na</strong> primerljiv <strong>na</strong>čin kot javne <strong>za</strong>vode. V letu 2004 je <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>na</strong> pozivu <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje<br />

programov <strong>za</strong> obdobje 2004–2006 z izbranimi nevladniki sklenilo prve triletne pogodbe. Sklenjenih je<br />

bilo 19 triletnih programskih pogodb <strong>na</strong> področju glasbene umetnosti, v okviru programske podpore je<br />

bil podprt še program <strong>na</strong> področju glasbene umetnosti 11 NVO, ki so imele sklenjene triletne pogodbe <strong>na</strong><br />

preostalih področjih umetnosti in knjige. Poziv smo <strong>na</strong>daljevali v obdobju 2007–2009. Sklenjenih je bilo 17<br />

triletnih programskih pogodb <strong>na</strong> področju glasbene umetnosti, v okviru programske podpore je bil podprt<br />

še program <strong>na</strong> področju glasbene umetnosti 10 NVO, ki so imele sklenjene triletne pogodbe <strong>na</strong> preostalih<br />

področjih umetnosti in knjige. V tem obdobju smo pripravili tudi večleten projektni razpis <strong>na</strong> področju<br />

glasbenega <strong>za</strong>ložništva, ki pa ni bil uspešen. Vsako leto smo izvedli tudi razpis poklicnega usposabljanja <strong>za</strong><br />

deficitar<strong>na</strong> področja. V okviru teh programov so se izvajali raz<strong>na</strong> usposabljanja, semi<strong>na</strong>rji in delavnice.<br />

Javni <strong>za</strong>vodi, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti, nevladne in <strong>za</strong>sebne kulturne organi<strong>za</strong>cije s statusom<br />

pravne osebe, samostojni ustvarjalci <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> ter drugi ustvarjalci <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> s statusom<br />

fizične osebe, <strong>za</strong> katere je bilo prepoz<strong>na</strong>no, da njihova dejavnost <strong>na</strong> področju glasbene umetnosti ustre<strong>za</strong><br />

kriterijem javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, pa so bili tudi izbrani in sofi<strong>na</strong>ncirani <strong>na</strong> enoletnem projektnem razpisu.<br />

2.2 Pregled števila sofi<strong>na</strong>nciranih projektov po posameznih področjih<br />

Tabela 1<br />

Število sofi<strong>na</strong>nciranih glasbenih projektov<br />

2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Glasbeni festivali Programski poziv 15 17 8 9 9 10<br />

Projektni razpis 18 28 30 29 32 41<br />

Koncertni cikli Programski poziv 42 42 29 32 34 33<br />

Projektni razpis 23 41 49 68 71 58<br />

Glasbenoscenske in plesne Programski poziv 6 6 53 52 54 34<br />

produkcije ter koncert<strong>na</strong><br />

gostovanja<br />

Projektni razpis 12 15 12 41 32 35<br />

Notne izdaje Programski poziv 40 42 36 34 34 35<br />

Projektni razpis 7 6 13 13 13 14<br />

Nosilci zvoka Programski poziv 31 24 15 14 13 16<br />

Projektni razpis 39 36 55 65 55 79<br />

Naročila glasbenih del Programski poziv 39 45 48 48 49 44<br />

Projektni razpis 3 2 4 9 9 10<br />

Med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> gostovanja Programski poziv 18 17 66 69 60 45<br />

Projektni razpis 2 15 16 25 21 36<br />

Baletni cikli Programski poziv 1 1 1 1 1 1<br />

Delovne štipendije Projektni razpis 2 3 3 3 4 4<br />

1 Podatki so <strong>za</strong>jeti iz letnih poročil.<br />

50

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

Glasbeni festivali<br />

Področje glasbenih festivalov <strong>za</strong>jema širok okvir tako v zvrstnem kot v teritorialnem pomenu. Festivalska<br />

ponudba je raznolika in razprše<strong>na</strong>, <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje s strani države pa je bistve<strong>na</strong> kakovost<strong>na</strong> programska<br />

ponudba in prostorska umestitev.<br />

Med prioritete MK sodijo festivali, ki <strong>na</strong>s postavljajo <strong>na</strong> kulturni zemljevid Evrope: Seviqc Brežice, Festival<br />

Radovljica, Slovenski glasbeni dnevi, Kogojevi dnevi, Festival Druga godba, Metalcamp, Jazz festival<br />

Ljublja<strong>na</strong>, Rock Otočec, Trnfest, Folkart in drugi.<br />

Na področju programskega poziva je opazen velik upad števila glasbenofestivalskih projektov v letu 2007.<br />

Upad ne predstavlja dejanskega zmanjšanja glasbenih festivalov, vendar gre <strong>za</strong> zvišanje prijav koncertnih<br />

enot <strong>na</strong> podpodročju koncertnih gostovanj (gl. tabelo 1 – glasbenoscenske in plesne produkcije ter<br />

koncert<strong>na</strong> gostovanja). Število glasbenih festivalov, sofi<strong>na</strong>nciranih <strong>na</strong> podlagi projektnega razpisa, je v letu<br />

2006 skokovito <strong>na</strong>raslo in se (z izjemo leta 2008) postopoma povečuje.<br />

Koncertni cikli<br />

Podobno kot <strong>za</strong> glasbene festivale je tudi <strong>za</strong> koncertne cikle z<strong>na</strong>čilen širok zvrstni in teritorialni doseg.<br />

Področje koncertnih ciklov vključuje abonmajske ponudbe klasične glasbe, cikle jazzovske in etno glasbe ter<br />

delovanje klubske scene, ki obsega konstantno predstavitev različnih sodobnih urbanih glasbenih praks.<br />

MK izpostavlja koncertne cikle, ki <strong>za</strong>gotavljajo permanentno, kontinuirano in profilirano ponudbo<br />

posameznih glasbenih praks, prav tako pa je pomemb<strong>na</strong> njihova prostorska in časov<strong>na</strong> umestitev.<br />

Na področju programskega poziva je opazen upad števila koncertnih ciklov v letu 2007, vendar ne gre <strong>za</strong><br />

dejansko zmanjšanje koncertnih ciklov, marveč vključuje zvišanje prijav koncertnih enot <strong>na</strong> podpodročje<br />

koncertnih gostovanj (tabela 1). Število koncertnih ciklov, sofi<strong>na</strong>nciranih <strong>na</strong> podlagi projektnega razpisa, je v<br />

letu 2006 skokovito <strong>na</strong>raslo in od tedaj postopoma <strong>na</strong>rašča.<br />

Glasbenoscenske in plesne produkcije ter koncert<strong>na</strong> gostovanja<br />

Med glasbenoscenske projekte se umeščajo kompleksnejši projekti, ki združujejo umetniške prvine več umetniških<br />

udejstvovanj. Ker gre <strong>za</strong> projekte, ki so pove<strong>za</strong>ni z visokimi stroški, je tovrstnih projektov <strong>na</strong> sceni izven javnih<br />

<strong>za</strong>vodov manj. Že več let <strong>za</strong> kontinuirano ponudbo fuzije zborovske glasbe z uprizoritvenimi praksami skrbita Zbor<br />

Carmi<strong>na</strong> Slovenica in Ansambel Kebataola, pridružuje se jima tudi Glasbeno gledališče Choregie.<br />

Visok skok glasbenoscenskih in plesnih produkcij ter koncertnih gostovanj <strong>na</strong> področju programskega<br />

poziva v letu 2007 je mogoče razumeti kot posledico znižanja prijav glasbenih festivalov in koncertnih<br />

ciklov kot <strong>za</strong>ključenih enot ter prijavljanje posameznih koncertov <strong>na</strong> podpodročje koncertnih gostovanj.<br />

Število sofi<strong>na</strong>nciranih projektov <strong>na</strong> programskem pozivu se od leta 2007 e<strong>na</strong>komerno vzpenja. Število<br />

glasbenoscenskih in plesnih produkcij ter koncertnih gostovanj, sofi<strong>na</strong>nciranih <strong>na</strong> osnovi projektnega<br />

razpisa, je močno <strong>na</strong>raslo v letu 2008 in se v letu 2009 zmanjšalo. Še vedno pa število sofi<strong>na</strong>nciranih<br />

projektov v letu 2009 <strong>za</strong> več kot 100 % presega število sofi<strong>na</strong>nciranih projektov v letih 2005, 2006 in 2007.<br />

Glede <strong>na</strong> to, da so bili razpisni pogoji skoraj podobni, si je težko razložiti porast prijavljenih projektov. Trend<br />

<strong>na</strong>kazuje temeljit razmislek o ustreznosti takšnega razpisa.<br />

Glasbeno <strong>za</strong>ložništvo<br />

MK <strong>na</strong> področju glasbenega <strong>za</strong>ložništva spodbuja bogatenje glasbenih notnih arhivov z novimi izdajami in<br />

zvočne <strong>za</strong>pise kakovostnih slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev <strong>na</strong> fizičnih in pretočnih nosilcih zvoka.<br />

Na ta <strong>na</strong>čin se <strong>za</strong>gotavljajo pogoji <strong>za</strong> večjo dostopnost slovenske glasbe domačim in tujim poslušalcem in<br />

izvajalcem ter ustvarjanje glasbene dediščine.<br />

MK tradicio<strong>na</strong>lno podpira avtorske portrete slovenskih skladateljev, projekte mladih avtorjev in izvajalcev ter<br />

digitaliziranje a<strong>na</strong>lognih arhivskih posnetkov, ki imajo vrednost pomembne slovenske glasbene dediščine.<br />

Področje glasbenega <strong>za</strong>ložništva, ki vključuje izdajo notnega gradiva, je v obdobju 2007–2010 <strong>na</strong><br />

programskem pozivu nižje kot leta prej. Obratno sorazmerno se je povečalo število sofi<strong>na</strong>nciranih notnih<br />

izdaj <strong>na</strong> projektnem razpisu. Večinski del celotnega obsega notnih izdaj ostaja v domeni programskega<br />

poziva oziroma programskega partnerja Društva slovenskih skladateljev.<br />

Število sofi<strong>na</strong>nciranih enot nosilcev zvoka <strong>na</strong> področju programskega poziva se znižuje, obratno pa <strong>na</strong>rašča<br />

število sofi<strong>na</strong>nciranih enot <strong>na</strong> projektnem razpisu. Programski partnerji v svoj program vključujejo manj nosilcev<br />

zvoka, saj nimamo programskega partnerja, katerega osrednjo dejavnost bi predstavljala izdaja nosilcev zvoka.<br />

51

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

Lahko rečemo, da je glasbeno <strong>za</strong>ložništvo v neki meri v razvojnem krču, <strong>za</strong>to so nihanja števila prijav <strong>na</strong><br />

razpis in poziv oziroma števila podprtih projektov <strong>na</strong> pozivu in razpisu velika. Ugotavljamo potrebo po<br />

celoviti rešitvi oziroma vodenju te dejavnosti, ki je v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem interesu, ter inovativnih pristopih z izrabo<br />

sodobnih tehnologij <strong>na</strong> področju glasbenega <strong>za</strong>ložništva.<br />

Naročila glasbenih del<br />

MK spodbuja <strong>na</strong>stajanje izvirnih slovenskih glasbenih del in večino programskih odločitev v zvezi z<br />

novostmi prepušča Društvu slovenskih skladateljev. <strong>Ministrstvo</strong> neposredno sofi<strong>na</strong>ncira nova glasbe<strong>na</strong><br />

dela <strong>na</strong> podlagi že predložene partiture in izjave, da bo delo v aktualnem letu javno predstavljeno. S tem<br />

sta <strong>za</strong>gotovljeni strokov<strong>na</strong> presoja glasbenega dela <strong>na</strong> podlagi notnega <strong>za</strong>pisa in ustrez<strong>na</strong> dostopnost<br />

glasbenega dela <strong>za</strong>interesirani javnosti. MK sofi<strong>na</strong>ncira nova glasbe<strong>na</strong> dela <strong>na</strong> podlagi tarifnika o<br />

sofi<strong>na</strong>nciranju avtorskih honorarjev.<br />

Sofi<strong>na</strong>nciranje <strong>na</strong>ročil glasbenih del <strong>na</strong> področju programskega poziva <strong>na</strong>rašča. Večje število sofi<strong>na</strong>nciranih<br />

del je opaziti tudi <strong>na</strong> projektnem razpisu <strong>za</strong> leta 2008, 2009 in 2010.<br />

Med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> gostovanja<br />

Število med<strong>na</strong>rodnih gostovanj <strong>na</strong>rašča od leta 2007, ko je <strong>za</strong>čel veljati nov trileten programski poziv in je z<br />

novimi razpisanimi pogoji omogočal večje možnosti <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> gostovanja. Na projektnem razpisu pa<br />

je viden porast od leta 2007. Pri obeh je posledica <strong>na</strong>raščanja števila gostovanj v večji odprtosti slovenske<br />

glasbene scene in prepoz<strong>na</strong>vnosti slovenskih glasbenikov v svetu.<br />

Baletni cikli<br />

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je krov<strong>na</strong> organi<strong>za</strong>cija, ki z organi<strong>za</strong>cijo vsakoletnega baletnega cikla<br />

<strong>za</strong>gotavlja pogoje <strong>za</strong> delovanje predvsem tistim baletnim plesalkam in plesalkam, ki niso <strong>za</strong>posleni v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih<br />

baletnih ansamblih. Društvo <strong>na</strong>menja poudarek tudi uveljavljanju mladih slovenskih koreografov ter uspešno<br />

sodeluje s slovenskimi skladatelji pri pripravi tradicio<strong>na</strong>lnih baletnih večerov <strong>na</strong> glasbo slovenskih avtorjev.<br />

V slovenskem kulturnem prostoru je vsakoletno organiziran baletni cikel Društva baletnih plesalcev<br />

Slovenije, sofi<strong>na</strong>nciran iz sredstev <strong>za</strong> programsko sofi<strong>na</strong>nciranje.<br />

Delovne štipendije<br />

Delovne štipendije <strong>na</strong> področju glasbene umetnosti so <strong>na</strong>menjene tistim glasbenim ustvarjalcem, ki <strong>za</strong>radi<br />

<strong>za</strong>dane dolgoročne specifične in izredne <strong>na</strong>loge potrebujejo <strong>za</strong>gotovljene posebne pogoje <strong>za</strong> nemoteno<br />

glasbeno ustvarjanje. V večini primerov so prejemniki delovnih štipendij slovenski skladatelji.<br />

<strong>Ministrstvo</strong> je število razpisanih delovnih štipendij počasi povečevalo. Povečanje dodelitve delovnih<br />

štipendij je posledica povečanja fi<strong>na</strong>nčnih sredstev <strong>za</strong> te <strong>na</strong>mene.<br />

Podporni projekti<br />

V podpoglavje podpornih projektov se umeščajo različni koncepti, katerih skup<strong>na</strong> točka je <strong>za</strong>gotavljanje<br />

ustreznih pogojev <strong>za</strong> razvoj glasbene umetnosti, njenih avtorjev, izvajalcev in poslušalcev v slovenskem<br />

kulturnem prostoru.<br />

Tabela 2<br />

Število sofi<strong>na</strong>nciranih podpornih projektov<br />

2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Glasbene delavnice 1 1 1 5 5 3<br />

Glasbene <strong>na</strong>grade 2 3 3 3 4 2<br />

Glasbe<strong>na</strong> tekmovanja 3 1 3 1 1 5<br />

Muzikološka predavanja, glasbeni simpoziji in semi<strong>na</strong>rji 4 2 4 3 3 3<br />

Glasbene delavnice, <strong>na</strong>grade, tekmovanja, muzikološka predavanja, glasbeni simpoziji in semi<strong>na</strong>rji so<br />

predmet projektnega sofi<strong>na</strong>nciranja. Število glasbenih <strong>na</strong>grad in tekmovanj variira, kar je predvsem<br />

posledica dejstva, da so določe<strong>na</strong> glasbe<strong>na</strong> tekmovanja in <strong>na</strong>grade bie<strong>na</strong>lni ali trie<strong>na</strong>lni. Število glasbenih<br />

delavnic je <strong>na</strong>raslo kot posledica umanjkanja specifičnih z<strong>na</strong>nj, ki jih obstoječ izobraževalni sistem ne<br />

<strong>za</strong>gotavlja. Število muzikoloških predavanj, glasbenih simpozijev in semi<strong>na</strong>rjev glede <strong>na</strong> potrebe in njihovo<br />

aktualnost minimalno niha.<br />

52

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

2.3 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

Instrument sofi<strong>na</strong>nciranja NVO so javni razpisi in pozivi MK. Iz tabele je razvidno, da so se sredstva <strong>za</strong><br />

sofi<strong>na</strong>nciranje nevladnega sektorja od leta 2003 povečevala. Ugotavljamo, da so pričakovanja nevladnega<br />

sektorja glede <strong>na</strong> učinke porabe sredstev prevelika. Projekti, ki jih prijavljajo, mnogokrat ne odražajo<br />

potreb in umeščenosti v okolje, iz katerega izhajajo. Nadzor <strong>na</strong>d porabo sredstev je neučinkovit. Glede<br />

<strong>na</strong> <strong>za</strong>hteve nevladnega sektorja po primerljivosti sofi<strong>na</strong>nciranja z javnimi <strong>za</strong>vodi, katerih ustanoviteljica<br />

je država, je treba vzpostaviti učinkovit <strong>na</strong>čin spremljanja dela in <strong>na</strong>dzora izbranih nosilcev projektov po<br />

vzoru <strong>na</strong>dzora javnih <strong>za</strong>vodov. Izhodiščni kriterij <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje bi moral postati vrhunskost izvajanja<br />

projektov v javnem interesu. Opažamo, da se vsako leto prijavlja več izvajalcev projektov, ki ne dosegajo<br />

tega kriterija, pa so iz različnih razlogov vendarle sofi<strong>na</strong>ncirani. Za odpravo te težave bi bilo treba okrepiti<br />

sofi<strong>na</strong>nciranje projektov <strong>na</strong> Javnem skladu RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti in z njimi učinkovito izvajati aktualno<br />

kulturno politiko. Korak v smeri učinkovitejše porabe proračunskih sredstev so v letu 2010 uvedene nove<br />

oblike razpisov in pozivov, ki omogočajo stabilnejši vir sofi<strong>na</strong>nciranja tistim subjektom, ki izvajajo program<br />

kontinuirano in v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem interesu.<br />

Tabela 3<br />

Graf 1<br />

Prikaz dodeljenih sredstev <strong>za</strong> glasbeno umetnost <strong>za</strong> posamez<strong>na</strong> leta v EUR<br />

Viši<strong>na</strong> dodeljenih sredstev <strong>na</strong> področju glasbenih umetnosti:<br />

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

1.099.882,20 1.196.749,29 1.333.073,50 1.432.304,70 1.601.681,41 1.746.881,00 1.790.720,38 2.335.100,00<br />

Prikaz dodeljenih sredstev <strong>za</strong> posamez<strong>na</strong> leta v EUR<br />

2.500.000,00<br />

2.000.000,00<br />

1.500.000,00<br />

1.000.000,00<br />

500.000,00<br />

0,00<br />

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Tabela 4<br />

Sofi<strong>na</strong>nciranje po posameznih zvrsteh v EUR<br />

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Povprečni<br />

indeks<br />

rasti<br />

Klasika* 598.339,23 646.244,62 670.535,98 678.912,45 736.773,45 768.627,64 787.916,97 910.805,69 106,281<br />

Zborovstvo 100.089,84 101.189,72 110.100,93 123.975,84 157.553,52 158.566,46 174.688,10 275.800,00 116,894<br />

Balet 46.195,31 46.195,31 50.263,47 61.321,38 64.453,71 70.473,98 75.115,88 128.250,00 117,511<br />

Jazz 98.989,95 98.989,95 125.658,68 149.304,23 157.553,52 192.201,77 209.625,72 218.000,00 112,334<br />

Sodob<strong>na</strong> 75.892,29 76.992,18 88.559,45 115.977,40 123.178,21 160.168,14 174.688,10 179.961,61 113,679<br />

glasba<br />

Popular<strong>na</strong> 162.783,47 164.983,24 201.053,88 227.955,57 243.491,81 288.302,65 314.438,58 437.850,00 115,732<br />

glasba<br />

Folklora 17.598,21 17.598,21 19.147,99 22.662,25 27.213,79 27.228,58 29.696,98 61.500,00 123,351<br />

* V rubriki klasične glasbe sta všteti tako simfonič<strong>na</strong> kot komor<strong>na</strong> glasba.<br />

53

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

Iz tabele 4 je razvidno, da so sredstva <strong>za</strong> dejavnosti po zvrsteh <strong>na</strong>jbolj rasla <strong>na</strong> področju baleta, zborovstva,<br />

popularne in folklorne glasbe. Sklenemo lahko, da je strokov<strong>na</strong> komisija <strong>za</strong> glasbeno umetnost svoje delo<br />

opravila korektno in v skladu s splošnimi cilji <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne strategije <strong>na</strong> področju glasbene umetnosti, ki so<br />

spodbujanje vrhunske ustvarjalnosti, trajnejše <strong>za</strong>dovoljevanje kulturnih potreb, spodbujanje celovitih in<br />

vsebinsko <strong>za</strong>okroženih programov, spodbujanje in <strong>za</strong>gotavljanje dostopnosti raznovrstne, kakovostne in<br />

<strong>za</strong>htevnejše umetniške produkcije <strong>na</strong> <strong>na</strong>jširšem območju Republike Slovenije in <strong>na</strong> skupnem slovenskem<br />

kulturnem prostoru, spodbujanje glasbenoscenske, folklorne in baletne produkcije in postprodukcije<br />

v Sloveniji, organi<strong>za</strong>cija festivalov in koncertnih ciklov, organi<strong>za</strong>cija med<strong>na</strong>rodnih festivalov, glasbeno<br />

<strong>za</strong>ložništvo (izdaja glasbenih revij, izdaja notnih izdaj, izdaja <strong>na</strong> nosilcih zvoka), <strong>na</strong>ročila izvirnih slovenskih<br />

glasbenih del in koreografij, glasbenoinformacijska dejavnost in med<strong>na</strong>rodno sodelovanje.<br />

2.4 Javni <strong>za</strong>vodi, katerih ustanoviteljica je država<br />

Na področju glasbene umetnosti delujejo štirje javni <strong>za</strong>vodi, katerih ustanoviteljica je država. To so<br />

Slovenska filharmonija, SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong> in SNG Maribor – opera in balet in Cankarjev dom, ki<br />

je kulturni in kongresni center, ustanovljen <strong>za</strong> izvajanje kulturno-umetniškega programa (javne službe) ter<br />

kongresne in druge dejavnosti <strong>na</strong> trgu (dejavnost <strong>na</strong> trgu). Cankarjev dom opravlja javno službo, program,<br />

ki je v javnem interesu, in tudi druge dejavnosti.<br />

2.4.1 Slovenska filharmonija<br />

Slovenska filharmonija opravlja <strong>na</strong>loge kot javno službo in deluje v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem interesu. Glede <strong>na</strong> to, da deluje<br />

kot osrednja glasbe<strong>na</strong> ustanova v Sloveniji, sooblikuje, razvija in udejanja kulturno in širšo <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno identiteto,<br />

<strong>za</strong>gotavlja čim bogatejši glasbeni program s težiščem <strong>na</strong> orkestralni, vokalno-instrumentalni in zborovski<br />

glasbi, javnosti predstavlja dela svetovne in domače glasbene literature vseh slogov obdobij in različnih kultur,<br />

spodbuja in izvaja izvir<strong>na</strong> slovenska glasbe<strong>na</strong> dela ter skrbi <strong>za</strong> ohranjanje in populari<strong>za</strong>cijo glasbene kulturne<br />

dediščine. Skrbi <strong>za</strong> promocijo domače glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti doma in <strong>na</strong> tujem.<br />

Tabela 5<br />

<strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> prireditev in števila obiskovalcev Slovenska filharmonija<br />

št.<br />

prireditev<br />

2010 2009 2008 2007 2006 2005<br />

št.<br />

obiskovalcev<br />

št.<br />

prireditev<br />

št.<br />

obiskovalcev<br />

Program<br />

Abonmajske<br />

36 34.999 36 37.788 36 38.177 36 38.293 38 40.272 36 38.493<br />

prireditve orkestra<br />

Abonmajske<br />

8 2.818 8 2.684 8 2.860 8 2.658 8 2.939 8 2.630<br />

prireditve zbora<br />

Mladinski koncerti 17 16.962 20 20.575 17 17.685 19 20.756 18 16.000 23 24.000<br />

Koncerti orkestra<br />

11 9.300 5 3.214 6 3.500 9 4.300 6 2.300 7 6.300<br />

po Sloveniji<br />

Koncerti zbora<br />

8 3.600 4 1.800 3 1000 6 2.600 3 850 6 2.300<br />

po Sloveniji<br />

Skupni koncerti<br />

2 7.500 0 0 1 2000 1 10.000 1 700 1 1.500<br />

po Sloveniji<br />

Koncerti orkestra<br />

2 2.500 2 1.980 13 10.300 5 4.000 17 20.000 10 10.700<br />

v tujini<br />

Koncerti zbora<br />

1 300 10 5.300 4 1900 2 800 4 2800 4 4.200<br />

v tujini<br />

Skupni koncerti<br />

0 0 0 0 1 1500 0 0 1 400 4 2.500<br />

v tujini<br />

Naročeni koncerti orkestra 13 13.500 8 7.800 12 22.800 11 7.800 10 8.500 7 5.600<br />

Skupaj kulturni program 98 91.479 103 90.679 101 101.722 97 91.207 106 94.761 104 97.623<br />

št.<br />

prireditev<br />

št.<br />

obiskovalcev<br />

št.<br />

prireditev<br />

št.<br />

obiskovalcev<br />

št.<br />

prireditev<br />

št.<br />

obiskovalcev<br />

št.<br />

prireditev<br />

št.<br />

obiskovalcev<br />

54

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

Orkester in zbor Slovenske filharmonije svojo glavno dejavnost, abonmajske koncerte, izvajata v Cankarjevem<br />

domu, preostalo dejavnost pa v matični hiši in <strong>na</strong> gostovanjih. V tabeli lahko primerjamo število izvedenih<br />

projektov po programskih sklopih v letih 2005–2009. Pri številu izvedenih projektov in številu obiskovalcev ni<br />

opaziti večjih nihanj, so pa prisot<strong>na</strong> nihanja po posameznih programskih sklopih, kar je seveda običajno. Tako<br />

<strong>na</strong> primer v letu 2008 orkester v primerjavi s preteklimi leti in letom 2009 izstopa glede <strong>na</strong> število koncertov<br />

v tujini (izjema leto 2006, ko je bilo število teh koncertov še višje <strong>za</strong>radi turneje <strong>na</strong> Japonskem in v Švici). Je pa<br />

<strong>na</strong> drugi strani – ponovno <strong>za</strong>radi turneje – v letu 2009 glede <strong>na</strong> pretekla leta precej poraslo število koncertov<br />

Slovenskega komornega zbora v tujini. V letu 2009 je bilo v primerjavi s predhodnim letom manj obiskovalcev<br />

pri tako imenovanih <strong>na</strong>ročenih koncertih. V letu 2011 ohranjajo število izvedenih projektov, e<strong>na</strong>ko velja <strong>za</strong><br />

število obiskovalcev, so pa prisot<strong>na</strong> nihanja po posameznih programskih sklopih, kar je seveda običajno; tako<br />

so <strong>na</strong> primer v letu 2010 izvedli precej večje število koncertov po Sloveniji in večje število <strong>na</strong>ročenih oz. drugih<br />

koncertov, <strong>na</strong> drugi strani pa <strong>za</strong>radi odpovedi organi<strong>za</strong>torjev manjše število mladinskih koncertov.<br />

2.4.2 SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong><br />

SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong> opravlja <strong>na</strong>loge kot javno službo in deluje v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem interesu, izvaja<br />

glasbenogledališke in baletne predstave, izvaja koncerte in druge prireditve, organizira plesne, glasbene<br />

in glasbenogledališke delavnice, organizira dejavnosti opernega in baletnega studia, predstavlja lastno<br />

umetniško produkcijo doma in v tujini, omogoča predstavljanje novih del slovenskih avtorjev ter vzdržuje<br />

ravnovesje med kulturnim izročilom in sodobno umetnostjo, skrbi <strong>za</strong> razvoj dejavnosti z uvajanjem novosti<br />

in usposabljanje umetniških ustvarjalcev in poustvarjalcev ter tehničnega osebja. Skrbi <strong>za</strong> vzgojo mladih in<br />

omogoča umetniški razvoj <strong>na</strong>jbolj talentiranim mladim umetnikom, skrbi <strong>za</strong> dokumentiranje in arhiviranje<br />

predstav, hrani, zbira in predstavlja gradiva s področja dela <strong>za</strong>voda. Programsko in poslovno sodeluje z<br />

državnimi dramskimi in opernimi gledališči, javnimi <strong>za</strong>vodi in nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami.<br />

Tabela 6<br />

<strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> prireditev in števila obiskovalcev SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong><br />

SNG Opera in balet Število Doma Na gostovanju Skupaj<br />

2005 predstav 142 13 155<br />

obiskovalcev 69.401 7.786 74.754<br />

2006 predstav 110 13 123<br />

obiskovalcev 66.057 2.550 68.607<br />

2007 predstav 46 21 67<br />

obiskovalcev 29.501 12.434 41.935<br />

2008 predstav 69 18 87<br />

obiskovalcev 47.941 9.844 57.785<br />

2009 predstav 82 27 109<br />

obiskovalcev 76.081 16.992 93.073<br />

2010 predstav 98 29 127<br />

obiskovalcev 72.315 10.544 82.859<br />

SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong> je <strong>na</strong>jveč predstav izvedla v letih 2005 in 2006, ko je še delovala v lastni operni hiši.<br />

Ob <strong>za</strong>četku gradnje nove operne hiše v letu 2007 je število predstav in obiska upadlo. Z <strong>na</strong>jemanjem<br />

večjega števila terminov v Cankarjevem domu in <strong>na</strong>jemom dvorane <strong>na</strong> Gospodarskem razstavišču se je<br />

število izvedb v letih 2008, 2009 znova povečalo. Največji porast je bilo <strong>za</strong>z<strong>na</strong>ti v drugi polovici leta 2009.<br />

V letu 2010 se je število predstav povečalo, čeprav temu ni sledilo povečanje obiska. Vzrok je treba iskati v<br />

tem, da javni <strong>za</strong>vod ni delal v svojih prostorih.<br />

2.4.3 SNG Maribor – opera in balet<br />

SNG Maribor – opera in balet opravlja <strong>na</strong>loge kot javno službo in deluje v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem interesu, izvaja<br />

glasbenogledališke in baletne predstave, izvaja koncerte in druge prireditve, organizira plesne, glasbene<br />

in glasbenogledališke delavnice, organizira dejavnosti opernega in baletnega studia, predstavlja lastno<br />

umetniško produkcijo doma in v tujini, omogoča predstavljanje novih del slovenskih avtorjev ter vzdržuje<br />

ravnovesje med kulturnim izročilom in sodobno umetnostjo, skrbi <strong>za</strong> razvoj dejavnosti z uvajanjem novitet,<br />

55

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

usposabljanje umetniških ustvarjalcev in poustvarjalcev ter usposabljanje tehničnega osebja. Nudi domicil<br />

med<strong>na</strong>rodnemu tekmovanju opernih pevcev Ondi<strong>na</strong> Otta. Skrbi <strong>za</strong> vzgojo mladih in omogoča umetniški<br />

razvoj <strong>na</strong>jbolj talentiranim mladim umetnikom, skrbi <strong>za</strong> dokumentiranje in arhiviranje predstav, hrani, zbira<br />

in predstavlja gradiva s področja dela <strong>za</strong>voda. Programsko in poslovno sodeluje z državnimi dramskimi in<br />

opernimi gledališči, javnimi <strong>za</strong>vodi in nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami.<br />

Tabela 7<br />

<strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> prireditev in števila obiskovalcev SNG Maribor – opera in balet<br />

Opera in balet Maribor Število Doma Na gostovanju Skupaj<br />

2005 predstav 105 29 134<br />

obiskovalcev 67.375 29.560 96.936<br />

2006 predstav 88 43 131<br />

obiskovalcev 62.149 39.440 101.589<br />

2007 predstav 99 37 136<br />

obiskovalcev 70.373 42.244 112.617<br />

2008 predstav 102 29 130<br />

obiskovalcev 69.413 43.784 113.197<br />

2009 predstav 101 26 127<br />

obiskovalcev 75.873 24.510 100.383<br />

2010 predstav 96 27 123<br />

obiskovalcev 73.622 24.279 97.901<br />

SNG Maribor izvaja svojo dejavnost v matični hiši. V tabeli lahko primerjamo število izvedenih projektov<br />

doma in <strong>na</strong> gostovanjih od leta 2005 do leta 2010. Pri številu izvedenih projektov in številu obiskovalcev<br />

doma ni opaznejših nihanj, so pa prisot<strong>na</strong> nihanja pri gostovanjih, kar je seveda običajno, saj je to odvisno<br />

od povabil in fi<strong>na</strong>nčnih zmožnosti javnega <strong>za</strong>voda. V letu 2010 je bilo <strong>za</strong>z<strong>na</strong>ti upad števila obiskovalcev.<br />

Upad je v korelaciji zmanjšanja števila predstav.<br />

2.4.4 Cankarjev dom<br />

Javni <strong>za</strong>vod Cankarjev dom glede <strong>na</strong> <strong>na</strong>men, <strong>za</strong>radi katerega je bil ustanovljen, opravlja javno službo v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem<br />

interesu. Načrtuje, organizira in izvaja kulturno-umetniške prireditve, festivale in sejme, produkcijo in koprodukcijo<br />

s področja glasbene uprizoritvene, vizualne, intermedijske, filmske in plesne umetnosti ter drugih kulturnih in<br />

kulturno-vzgojnih prireditev. Skrbi <strong>za</strong> promocijo in posredovanje slovenske umetnosti v Sloveniji in tujini.<br />

Cankarjev dom opravlja tudi druge dejavnosti, ki ne sodijo v sklop javne službe, in sicer organi<strong>za</strong>cijo in<br />

izvedbo kongresnih, družbenopolitičnih, protokolarnih, gospodarskih, izobraževalnih, sejemskih, festivalskih,<br />

družabnih in drugih prireditev (organiziranje in izvajanje avkcij, posredovanje kongresnih prireditev in drugo).<br />

Tabela 8<br />

<strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> prireditev in števila obiskovalcev v Cankarjevem domu<br />

CD Število Kulturno-umetniški program Kongres<strong>na</strong> dejavnost Skupaj<br />

2005 prireditev 1.201 184 1.385<br />

obiskovalcev 351.903 114.771 466.674<br />

2006 prireditev 1.146 197 1.323<br />

obiskovalcev 338.615 125.356 463.971<br />

2007 prireditev 1.146 236 1.382<br />

obiskovalcev 333.748 150.839 484.587<br />

2008 prireditev 1.145 234 1379<br />

obiskovalcev 403.457 205.802 605.919<br />

2009 prireditev 1.207 255 1.482<br />

obiskovalcev 386.788 216.396 603.184<br />

2010 prireditev 1.227 194 1.421<br />

obiskovalcev 383.928 167.516 551.444<br />

V Cankarjevem domu je šest glavnih dvoran, skupaj 27 prireditvenih prostorov, program pa poteka tudi<br />

<strong>na</strong> nekaterih drugih prizoriščih v Ljubljani. Glede <strong>na</strong> izjemno razvejeno, raznoliko strukturo programa, ki<br />

poteka v zelo različnih dvora<strong>na</strong>h, skupno število prireditev (ali projektov) predstavlja seštevek med seboj<br />

56

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

povsem različnih, neprimerljivih prireditev oziroma projektov, <strong>za</strong>to v Cankarjevem domu ugotavljajo<br />

uspešnost in učinkovitost z a<strong>na</strong>li<strong>za</strong>mi znotraj posameznih dejavnosti in zvrsti po dvora<strong>na</strong>h.<br />

Seštevek skupnega števila prireditev <strong>za</strong> določeno leto v Cankarjevem domu je seštevek zelo različnih dejavnosti,<br />

žanrov, <strong>za</strong>to malo pove o uspešnosti ali učinkovitosti dela, še posebej, ker se prireditve, projekti v programu<br />

močno razlikujejo.<br />

Število prireditev<br />

Število prireditev kulturno-umetniškega programa in število projektov <strong>na</strong> področju kongresne dejavnosti po<br />

letih nihata, saj se letno spreminja struktura programa po dejavnostih in dvora<strong>na</strong>h. Razlogi <strong>za</strong> to izhajajo<br />

iz <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>nosti programa in iz fi<strong>na</strong>nčnih pogojev njegove reali<strong>za</strong>cije. V letih 2005 in 2009 je bilo število<br />

kulturnih prireditev skoraj e<strong>na</strong>ko, v letu 2005 je bilo več filmskih predstav, v letu 2009 pa bistveno več<br />

<strong>za</strong>htevnih glasbenoscenskih projektov, kar je razumljivo glede <strong>na</strong> povečanje gostovanja SNG Opera in<br />

balet Ljublja<strong>na</strong> v Gallusovi in Linhartovi dvorani. Skupno število prireditev (v določenem letu) je odvisno<br />

od strukture programa in razpoložljivih zmogljivosti Cankarjevega doma: dvoranskih, kadrovskih in<br />

fi<strong>na</strong>nčnih. Prednost pri izkoristku zmogljivosti ima <strong>na</strong>črtovan in s strategijo Cankarjevega doma usklajen<br />

kulturno-umetniški program, ki je v javnem interesu. S kongresnimi prireditvami morajo uresničiti <strong>za</strong>stavljen<br />

fi<strong>na</strong>nčni <strong>na</strong>črt prispevka <strong>za</strong> kritje oziroma sofi<strong>na</strong>nciranje plač, splošnih stroškov in investicij, pri čemer ni cilj<br />

reali<strong>za</strong>cija določenega števila projektov ali obiskovalcev, ampak ugoden fi<strong>na</strong>nčni rezultat.<br />

Število obiskovalcev<br />

A<strong>na</strong>lize prodaje vstopnic <strong>za</strong> pet šest let kažejo rahlo rast števila prodanih vstopnic <strong>za</strong> kulturno-umetniške<br />

prireditve. Skupno število obiskovalcev po letih pa glede <strong>na</strong> aktualnost programa niha. V <strong>za</strong>dnjih letih rahlo<br />

pada število obiskovalcev abonmajskih koncertov Slovenske filharmonije in opernih predstav SNG Opera in<br />

balet Ljublja<strong>na</strong>, kar pa iz skupnega števila obiskovalcev javne službe ni vidno.<br />

Kongresno-komercialni program je v <strong>za</strong>dnjih letih <strong>za</strong>beležil velik porast števila obiskovalcev <strong>na</strong> dveh vsako leto<br />

uresničenih jesenskih projektih: festivalu <strong>za</strong> tretje življenjsko obdobje in Slovenskem knjižnem sejmu, <strong>za</strong>dnji dve<br />

leti je bila v tem programu tudi zelo dobro obiska<strong>na</strong> razstava. V letu 2010 je število obiskovalcev v skupnem<br />

znesku nekoliko upadlo, kar se kaže kot posledica fi<strong>na</strong>nčne krize in upada kongresno-komercialnega programa.<br />

3 Fi<strong>na</strong>nciranje 2<br />

3.1 Osnove <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje<br />

Javni <strong>za</strong>vodi s področja glasbene umetnosti, Slovenska filharmonija, SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong> SNG<br />

Maribor – opera in balet in Cankarjev dom, so fi<strong>na</strong>ncirani prek neposrednega poziva. MK RS, ki <strong>za</strong>gotavlja<br />

fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> sredstva v skladu s 27. členom ZUJIK, določa osnove <strong>za</strong> izračun sredstev <strong>za</strong> izvajanje javne službe.<br />

V letu 2009 je MK RS vzpostavilo normative <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje posameznih segmentov stroškov izvajanja javne<br />

službe, ki so bili <strong>za</strong>jeti v Navodilu <strong>za</strong> določanje višine sredstev <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje javne službe v javnih <strong>za</strong>vodih <strong>na</strong><br />

področju <strong>kulture</strong> iz državnega proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> proračunsko leto 2009. Ta so bila <strong>za</strong> leto 2010 glede <strong>na</strong> rezultate<br />

učinkovitosti iz prejšnjega leta dopolnje<strong>na</strong> in so sestavni del neposrednega poziva MK RS javnim <strong>za</strong>vodom.<br />

3.2 Viri prihodkov<br />

Iz tabele je razvidno, da je MK RS večinski fi<strong>na</strong>ncer Slovenske filharmonije, SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong>, SNG<br />

Maribor in Cankarjevega doma. Razvidni so celotni prihodki javnih <strong>za</strong>vodov v obdobju 2002–2009. Podatki <strong>za</strong><br />

SNG Maribor so prika<strong>za</strong>ni kot celota z Dramo, ker računovodsko niso vodeni posebej <strong>za</strong> vsako organi<strong>za</strong>cijsko<br />

enoto javnega <strong>za</strong>voda.<br />

Prihodkov s strani lokalne skupnosti tu žal ni. SNG Maribor lokal<strong>na</strong> skupnost sofi<strong>na</strong>ncira festival Borštnikovo<br />

srečanje.<br />

2 Vir podatkov v poglavju Fi<strong>na</strong>nciranje so let<strong>na</strong> poročila javnih <strong>za</strong>vodov.<br />

57

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

Tabela 9<br />

Viri prihodkov javnih <strong>za</strong>vodov<br />

Javni <strong>za</strong>vod Prihodki po virih v EUR Leto<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Cankarjev dom <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 4.712.156 5.109.560 5.377.591 5.563.758 6.837.815 6.109.516 6.244.554 6.806.838 7.301.923<br />

Lokal<strong>na</strong> skupnost 11.918 109.306 20.030 0 6.259 0 0 0 0<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 0 0 0 0 0 0 0 0 0<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne 1.986.050 2.454.761 2.464.530 2.762.623 2.580.112 3.066.942 3.632.973 3.257.119 3.170.334<br />

službe<br />

Trg 2.770.694 4.122.455 3.123.001 2.204.795 2.574.929 2.862.239 3.719.762 2.724.666 2.508.631<br />

Skupaj 9.480.818 11.796.082 10.985.152 10.531.176 11.999.115 12.038.697 13.597.289 12.788.623 12.980.888<br />

SNG opera in <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 7.025.905 7.907.503 7.940.269 8.383.450 8.794.133 8.728.272 9.363.479 10.372.584 10.450.934<br />

balet<br />

Lokal<strong>na</strong> skupnost 0 0 0 0 0 0 0 0 0<br />

Ljublja<strong>na</strong><br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 53.539 55.550 55.608 0 0 0 55.607 0 0<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne 474.299 624.099 656.752 666.566 581.476 650.904 697.125 538.661 575.638<br />

službe<br />

Trg 11.321 21.603 33.325 25.768 33.321 8.364 32.531 29.355 32.831<br />

Skupaj 7.565.064 8.608.755 8.685.954 9.075.784 9.408.930 9.387.540 10.148.742 10.940.600 11.059.403<br />

SNG Maribor * <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 8.248.927 10.147.100 8.480.850 9.206.117 10.047.129 9.594.947 10.120.420 11.419.782 11.372.922<br />

Lokal<strong>na</strong> skupnost 1.290.194 809.356 53.009 51.327 51.227 94.002 88.410 190.981 189.000<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 122.204 108.930 127.312 97.037 46.328 57.561 14.580 0 0<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne 605.204 745.314 1.288.608 1.506.606 1.793.945 1.810.822 2.138.460 1.771.081 1.599.991<br />

službe<br />

Trg 240.419 64.605 74.507 151.928 168.999 146.012 72.123 87.726 92.695<br />

Skupaj 10.506.948 11.875.305 10.024.286 11.013.015 12.107.628 11.703.344 12.433.993 13.469.570 13.254.608<br />

Slovenska <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 4.411.526 4.422.417 4.544.788 4.791.696 4.773.289 4.883.096 5.479.294 6.157.874 6.258.125<br />

filharmonija<br />

Lokal<strong>na</strong> skupnost 0 0 0 0 0 0 0 0 0<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 0 0 0 0 0 0 0 0 0<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne 724.754 742.005 863.437 741.404 877.846 950.830 929.099 846.269 845.525<br />

službe<br />

Trg 0 0 0 0 0 0 0 0 0<br />

Skupaj 5.136.280 5.164.422 5.408.225 5.533.100 5.651.135 5.833.926 6.408.393 7.004.143 7.103.650<br />

Skupaj <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 24.398.514 27.586.580 26.343.498 27.945.021 30.452.366 29.315.831 31.207.747 34.757.078 35.383.904<br />

Lokal<strong>na</strong> skupnost 1.302.112 918.662 73.039 51.327 57.486 94.002 88.410 190.981 189.000<br />

Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc 175.743 164.480 182.920 97.037 46.328 57.561 70.187 0 0<br />

Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne 3.790.307 4.566.179 5.273.327 5.677.199 5.833.379 6.479.498 7.397.657 6.413.130 6.191.488<br />

službe<br />

Trg 3.022.434 4.208.663 3.230.833 2.382.491 2.777.249 3.016.615 3.824.416 2.841.747 2.634.157<br />

Skupaj 32.689.110 37.444.564 35.103.617 36.153.075 39.166.808 38.963.507 42.588.417 44.202.936 44.398.549<br />

Opombe:<br />

1. Drugi prihodki iz javnih fi<strong>na</strong>nc: prejeta sredstva drugih ministrstev, sredstva <strong>za</strong> jav<strong>na</strong> dela Zavoda <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje, prejeta sredstva iz javnih skladov ...<br />

2. Drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe: od prodanih vstopnic, gledališka gostovanja doma in v tujini, abonmaji, prejete obresti, do<strong>na</strong>cije …<br />

Vir: Obrazci »Fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> poročila <strong>za</strong> leta 2002–2010«.<br />

3. * SNG Maribor je <strong>za</strong>jet kot celota.<br />

58

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

Tabela 10<br />

Struktura fi<strong>na</strong>nciranja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

Prihodki Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v EUR 2002* 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Cankarjev dom Plače 2.001.735,94 2.176.084,96 2.304.844,77 2.361.688,37 2.384.347,35 2.418.810,00 2.704.896,00 2.895.902,00<br />

Splošni stroški delovanja 2.166.432,98 998.727,26 1.001.502,25 1.081.751,79 1.055.274,58 1.132.895,00 1.190.532,00 1.160.893,00<br />

Programski materialni stroški 0,00 1.490.752,80 1.194.579,37 1.340.051,74 1.477.808,38 1.415.619,00 1.661.996,00 1.725.078,00<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, 563.345,02 438.157,24 783.725,59 780.266,23 21.699,22 174.524,00 717.463,00 1.086.000,00<br />

odkupi<br />

Investicije 0,00 0,00 0,00 0,00 1.898.681,36 967.668,00 0,00 0,00<br />

Skupaj 4.731.513,94 5.103.722,25 5.284.651,98 5.563.758,14 6.837.810,88 6.109.516,00 6.274.887,00 6.867.873,00<br />

SNG Opera in Plače 5.529.306,46 5.960.323,82 6.338.178,10 6.490.911,37 6.812.038,89 6.915.170,00 7.613.286,00 8.272.086,00<br />

Balet<br />

Splošni stroški delovanja 1.310.970,62 368.252,38 383.074,61 394.566,85 441.320,31 412.118,00 511.333,00 508.693,00<br />

Programski materialni stroški 0,00 1.009.576,87 1.017.013,02 1.173.247,37 1.364.271,41 1.150.593,00 1.113.138,00 1.207.260,00<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, 167.063,09 87.631,45 35.761,98 147.304,29 33.383,41 49.658,00 33.968,00 149.300,00<br />

odkupi<br />

Investicije 2.887,66 481.714,24 164.041,90 193.110,50 143.118,84 200.732,00 91.754,00 238.118,00<br />

Skupaj 7.010.227,84 7.907.498,75 7.938.069,60 8.399.140,38 8.794.132,87 8.728.271,00 9.363.479,00 10.375.457,00<br />

SNG Maribor Plače 5.738.908,36 6.248.944,25 6.652.232,52 7.008.763,14 7.121.302,79 7.264.838,00 7.897.869,00 8.863.216,00<br />

Splošni stroški delovanja 1.677.916,88 582.048,07 580.036,72 597.437,82 628.342,51 624.014,00 657.063,00 661.975,00<br />

Programski materialni stroški 0,00 1.293.644,63 1.193.811,55 1.313.716,41 1.432.636,45 1.498.316,00 1.433.288,00 1.538.057,00<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, 104.535,97 152.174,09 46.419,63 161.012,35 64.680,35 266.200,00 132.200,00 354.294,00<br />

odkupi<br />

Investicije 1.190.531,63 1.261.229,34 0,00 125.183,61 809.464,20 0,00 0,00 0,00<br />

Skupaj 8.711.892,84 9.538.040,39 8.472.500,42 9.206.113,34 10.056.426,31 9.653.368,00 10.120.420,00 11.417.542,00<br />

Slovenska Plače 3.455.929,73 3.715.381,41 3.790.322,98 3.864.784,68 3.956.609,91 4.058.631,00 4.428.280,00 5.240.172,00<br />

filharmonija<br />

Splošni stroški delovanja 810.052,58 196.194,29 188.616,26 194.274,75 216.257,72 202.917,00 249.759,00 262.354,00<br />

Programski materialni stroški 0,00 498.326,66 491.700,05 632.486,23 535.741,11 588.165,00 622.607,00 540.448,00<br />

Inv. vzdrževanje, <strong>na</strong>kup opreme, 74.603,57 12.518,78 44.650,31 100.150,23 64.680,35 33.383,00 179.300,00 130.900,00<br />

odkupi<br />

Investicije 296.987,15 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00<br />

Skupaj 4.637.573,03 4.422.421,13 4.515.289,60 4.791.695,88 4.773.289,10 4.883.096,00 5.479.946,00 6.173.874,00<br />

* V letu 2002 so materialni stroški združeni.<br />

Leto<br />

59

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

3.3 Struktura in <strong>na</strong>čin fi<strong>na</strong>nciranja<br />

Iz tabele je razvid<strong>na</strong> celot<strong>na</strong> struktura fi<strong>na</strong>nciranja javnih <strong>za</strong>vodov. Pri plačah je opazen velik skok v višini<br />

fi<strong>na</strong>nciranja od leta 2007 in je posledica uveljavitve plačne reforme. Drugo fi<strong>na</strong>nciranje je v skladu s pozivi<br />

<strong>za</strong> tekoče fi<strong>na</strong>nciranje in fi<strong>na</strong>nčnimi možnostmi ministrstva. Investicije in investicijsko vzdrževanje v <strong>za</strong>vodih<br />

so zvečine usmerjeni v vzdrževanje koncertnih dvoran, <strong>na</strong>bavo instrumentov, zlasti Slovenski filharmoniji,<br />

v primeru SNG Maribor <strong>za</strong> leto 2007, pa tudi <strong>za</strong> postavitev nove odrske školjke, to je vzpostavitve boljših<br />

akustičnih pogojev <strong>za</strong> koncertno in uprizoritveno dejavnost.<br />

Vsi javni <strong>za</strong>vodi so <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni javni <strong>za</strong>vodi in so fi<strong>na</strong>ncirani večinsko iz državnega proraču<strong>na</strong>. Način<br />

fi<strong>na</strong>nciranja je dva<strong>na</strong>jstinski.<br />

4 Zaposlovanje in kadri<br />

Zaposleni v javnih <strong>za</strong>vodih <strong>na</strong> področju sodijo v sistem javnih uslužbencev, to pa je <strong>za</strong> področje umetnosti<br />

neustrezno, zlasti <strong>za</strong> iz njega izhajajoč sistem plač <strong>za</strong>poslenih, in sicer <strong>za</strong>radi specifike posameznih področij<br />

(balet, orkestrski glasbeniki, pevci).<br />

Administrativno omejevanje <strong>za</strong>poslovanja v javni upravi je <strong>na</strong> področju umetnosti omejujoče. Izhodišče <strong>za</strong><br />

<strong>za</strong>poslovanje bi morala biti strategija in program javnega <strong>za</strong>voda, tej osnovi bi morali slediti tudi kadrovski <strong>na</strong>črti.<br />

Na področju <strong>za</strong>poslovanja in kadrov bi bila potreb<strong>na</strong> večja fleksibilnost, ki bi omogočala učinkovito izvajanje<br />

javnega interesa <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>. Sistem <strong>za</strong>poslovanja <strong>za</strong> nedoločen čas in spodbujanje podaljševanja dobe<br />

<strong>za</strong> upokojitev ne omogočata pogojev <strong>za</strong> vrhunsko delo umetniškega ansambla. V okviru reševanja problematike<br />

trenutno <strong>za</strong>poslenih baletnih plesalcev, ki jim je bila leta 2000 zniža<strong>na</strong> beneficira<strong>na</strong> delov<strong>na</strong> doba v obsegu »12<br />

mesecev je 18 mesecev <strong>na</strong> 12 mesecev je 15 mesecev«, ugotavljamo, da pokojninska <strong>za</strong>konodaja predstavlja<br />

oviro pri delu, saj ti plesalci glede <strong>na</strong> specifiko dela niso zmožni aktivno delati do upokojitve.<br />

Tudi kriterij izobrazbe, ki ga sistem javnih uslužbencev izpostavlja kot edino merilo <strong>za</strong> učinkovito opravljanje<br />

<strong>na</strong>log <strong>na</strong> delovnem mestu, javnim <strong>za</strong>vodom <strong>na</strong> področju umetnosti ne ustre<strong>za</strong>. Eden bistvenih <strong>za</strong>viralnih<br />

momentov pri doseganju večje učinkovitosti je nedvomno tudi neskladje določil Kolektivne pogodbe <strong>za</strong><br />

kulturne dejavnosti RS z Zakonom o delovnih razmerjih.<br />

4.1 Vodenje/upravljavska struktura<br />

Javni <strong>za</strong>vod <strong>na</strong> področju glasbene umetnosti vodi direktor oziroma rav<strong>na</strong>telj, ki ga imenuje ustanovitelj.<br />

Ta ima lahko glede <strong>na</strong> ustanovitvene akte s področja poslovanja ali pa s področja stroke pomočnike. Na<br />

področju glasbene umetnosti smo uvedli sistem poslovnih direktorjev oziroma rav<strong>na</strong>telja in to se kaže kot<br />

boljše glede <strong>na</strong> prejšnjo prakso, ko so bili poslovni direktorji praviloma tudi umetniški vodje.<br />

Eden temeljnih problemov <strong>na</strong> področju vodenja javnih <strong>za</strong>vodov je pomanjkanje ustreznih kadrov. K temu<br />

pripomore tudi dejstvo, da jav<strong>na</strong> uprava, katere del so javni <strong>za</strong>vodi, ne more <strong>za</strong>gotavljati ustreznega<br />

<strong>na</strong>grajevanja, ki bi motiviralo <strong>na</strong>jboljše vodstvene kadre, da prev<strong>za</strong>mejo vodenje javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong><br />

področju <strong>kulture</strong>.<br />

Zelo nedefinirani sta tudi vlogi sveta <strong>za</strong>voda in strokovnega sveta. Svet <strong>na</strong>j bi bil <strong>za</strong>govornik interesa<br />

ustanovitelja <strong>na</strong> področju strateških usmeritev in presoje uspešnosti delovanja javnega <strong>za</strong>voda ter uspešnosti<br />

dela direktorja. Strokovni svet <strong>na</strong>j bi bil strokoven posvetovalni organ umetniškega vodja <strong>za</strong>voda. Vendar<br />

pa se v praksi v svetu in strokovnem svetu neustrezno križajo različni interesi. Potreben je razmislek o<br />

redefiniranju kompetenc sveta in strokovnega sveta javnega <strong>za</strong>voda.<br />

Organi Javnega <strong>za</strong>voda Cankarjev dom, kulturni in kongresni center <strong>za</strong>voda so generalni direktor, svet<br />

<strong>za</strong>voda in strokovni svet.<br />

60

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

Organi <strong>za</strong>voda <strong>za</strong>gotavljajo poslovanje <strong>za</strong>voda v skladu z veljavnimi predpisi in odgovarjajo <strong>za</strong> <strong>za</strong>konitost<br />

poslovanja <strong>za</strong>voda. Zavod ima <strong>za</strong> vodenje posameznih makro organi<strong>za</strong>cijskih enot oziroma področij<br />

dejavnosti pomočnike generalnega direktorja, ki uporabljajo <strong>na</strong>ziv direktor, in sicer:<br />

• direktor kulturno-umetniškega programa,<br />

• direktor kongresno-komercialnega programa,<br />

• direktor tehničnega sektorja in<br />

• direktor poslovnega sektorja.<br />

Oblika vodenja je primer<strong>na</strong> in <strong>za</strong>gotavlja učinkovit <strong>na</strong>čin vodenja in organiziranja dela javnega <strong>za</strong>voda.<br />

Tabela 11<br />

Število <strong>za</strong>poslenih v obdobju 2002–2010 3 glede <strong>na</strong> vir fi<strong>na</strong>nciranja<br />

Javni <strong>za</strong>vod<br />

Cankarjev<br />

dom<br />

SNG Opera<br />

in balet<br />

Ljublja<strong>na</strong><br />

SNG Maribor<br />

Opera in<br />

Balet<br />

Vir<br />

fi<strong>na</strong>nciranja 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

MK 131 126,7 121,8 129,01 123,12 117 125,06 122,1 124,32<br />

drugi viri 46 54,3 55,2 46,99 38,88 51 43,94 42,9<br />

skupaj 177 181 177 176 162 168 169 165 124,32<br />

MK 293 296 296 295 294 293 296 295 296<br />

drugi viri 0 8 0 12 2 5 0 0 0<br />

skupaj 293 304 296 307 296 298 296 295 296<br />

MK 234,36 235,58 231,8 236,36 236,36 235,59 236,36 235,68 235,68<br />

Drama 74,64 75,42 74,2 75,64 75,64 75,41 75,64 76,32 76,32<br />

drugi viri 19 17 11 0 0 0 0 0<br />

skupaj 328 328 317 312 312 311 312 312 312<br />

Slovenska MK 157 153,2 155 157 160,5 158 165 163 162<br />

filharmonija<br />

drugi viri 0 0 1 1 1 1 0 0<br />

skupaj 157 153,2 156 158 161,5 159 165 163 162<br />

4.2 Statistični pogled <strong>za</strong>poslenih v javnih <strong>za</strong>vodih<br />

Uvodoma je treba poudariti, da podatki SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong> niso <strong>na</strong>jboljši ka<strong>za</strong>lec <strong>stanja</strong> v javnem<br />

<strong>za</strong>vodu, saj so rezultat oziroma posledica razmer dela v izrednih okolišči<strong>na</strong>h, ko <strong>za</strong>posleni delajo brez<br />

ustreznih pogojev <strong>za</strong> delo, brez svoje hiše, v <strong>na</strong>jetih prostorih.<br />

Iz tabele je razvidno, da je Cankarjev dom od leta 2003 zmanjševal število <strong>za</strong>poslenih in stroške dela.<br />

Poslovanje je racio<strong>na</strong>lno in števila delavcev ni moč več zmanjševati. Gibanje <strong>za</strong>poslenih pri drugih javnih<br />

<strong>za</strong>vodih je potekalo v skladu s smernicami vlade RS.<br />

3 Vir podatkov o številu <strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> dan 31. 12. v letih 2002–2010 so let<strong>na</strong> poročila javnih <strong>za</strong>vodov. Vir podatkov o številu<br />

<strong>za</strong>poslenih v letu 2010 je izplačilo sredstev MK <strong>za</strong> plače <strong>za</strong> julij.<br />

61

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

Število <strong>na</strong>stopov oziroma <strong>za</strong>sedenost <strong>za</strong>poslenih glasbenih in baletnih umetnikov v obdobju 2006–2008<br />

Tabela 12<br />

Orkestrski glasbeniki<br />

Število<br />

<strong>na</strong>stopov v<br />

letu 2006<br />

Število<br />

<strong>na</strong>stopov v<br />

letu 2007<br />

Število<br />

<strong>na</strong>stopov v<br />

letu 2008<br />

Nastop/<br />

pevec<br />

06–08<br />

SKUPAJ<br />

<strong>na</strong>stopov<br />

Število<br />

<strong>za</strong>poslenih<br />

Koncertni mojster SF 49 42 37 128 1 128<br />

SNG MB 92 88 88 258 2 129<br />

SNG opera 215 185 185 568 2 284<br />

Skupaj 356 315 283 954 5 190,8<br />

Namestnik v<br />

orkestru<br />

Orkestrski<br />

glasbenik različek<br />

Orkestrski<br />

glasbenik tuttist<br />

Priz<strong>na</strong>ni orkestrski<br />

glasbenik<br />

Priz<strong>na</strong>ni solistični<br />

orkestrski<br />

glasbenik<br />

Solist v<br />

simfoničnem<br />

orkestru<br />

SF 137 112 140 389 3 129,67<br />

SNG MB 243 313 251 807 5 161,40<br />

SNG opera 519 338 334 1191 7 170,14<br />

Skupaj 899 763 725 2387 15 159,13<br />

SF 187 157 162 506 3 168,67<br />

SNG MB 497 535 449 1481 8 185,13<br />

SNG opera 299 195 186 680 6 113,33<br />

Skupaj 983 887 797 2667 17 156,88<br />

SF 2518 2345 2441 7304 46,5 157,08<br />

SNG MB 1796 2059 1827 5682 25 227,28<br />

SNG opera 1488 973 971 3432 23 149,22<br />

Skupaj 5802 5377 5239 16418 94,5 173,74<br />

SF 669 693 778 2142 14 153,00<br />

SNG opera 70 44 31 145 1 145,00<br />

Skupaj 739 737 809 2287 15 152,47<br />

SF 745 683 630 2058 14 147<br />

SNG MB 496 590 435 1521 10 152,10<br />

SNG opera 287 166 176 926 6 154,33<br />

Skupaj 1528 1439 1241 4208 30 140,27<br />

SF 820 733 700 2253 14 160,93<br />

SNG MB 594 642 434 1673 10 167,30<br />

SNG opera 671 409 560 1640 17 96,47<br />

Skupaj 2088 1784 1694 5566 41 135,76<br />

Vrhunski glasbenik SF 438 461 470 1369 8 171,13<br />

Največ glasbenikov je bilo <strong>za</strong>poslenih v Slovenski filharmoniji (103,5), sledita SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong><br />

(62) in SNG Maribor (60). Glede <strong>na</strong> razmerje med številom <strong>na</strong>stopov in številom <strong>za</strong>poslenih glasbenikov<br />

so <strong>na</strong>jveč <strong>na</strong>stopov opravili glasbeniki SNG Maribor (190,36 <strong>na</strong>stopa <strong>na</strong> glasbenika), sledita Slovenska<br />

filharmonija (156,03 <strong>na</strong>stopa <strong>na</strong> glasbenika) in SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong> (138,42).<br />

Kot je razvidno, so <strong>na</strong>jmanj <strong>na</strong>stopov izvedli glasbeniki v kategoriji solist v simfoničnem orkestru (135,76).<br />

Najmanj so bili <strong>za</strong>sedeni solisti v simfoničnem orkestru SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong> (96,47). Največ so<br />

<strong>na</strong>stopali koncertni mojstri (190,80), od tega <strong>na</strong>jveč v SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong> (284).<br />

62

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

Tabela 13<br />

Pevci<br />

Število<br />

<strong>na</strong>stopov v<br />

letu 2006<br />

Število<br />

<strong>na</strong>stopov v<br />

letu 2007<br />

Število<br />

<strong>na</strong>stopov v<br />

letu 2008<br />

Skupaj<br />

<strong>na</strong>stopov<br />

Število<br />

<strong>za</strong>poslenih<br />

Nastop/<br />

pevec<br />

06–08<br />

Operni pevec solist SNG MB 29 39 41 109 2 54,50<br />

Pevec v opernem in<br />

koncertnem zboru<br />

Priz<strong>na</strong>ni operni<br />

pevec solist<br />

Prvak v opernem in<br />

baletnem gledališču<br />

SNG opera 190 115 114 419 8 52,38<br />

Skupaj 232 157 176 565 10 56,50<br />

SF 1006 669 767 2445 39 62,69<br />

SNG MB 1114 1261 1150 3525 22 160,23<br />

SNG opera 591 541 561 1693 12 141,08<br />

Skupaj 2711 2471 2478 7663 73 104,97<br />

SNG MB 110 124 112 346 6 57,67<br />

SNG opera 178 96 125 410 11 37,27<br />

Skupaj 299 220 237 756 17 44,47<br />

SNG MB 74 68 49 191 5 38,20<br />

SNG opera 192 100 52 344 10 34,40<br />

Skupaj 266 168 101 535 15 35,67<br />

Slovenska filharmonija vključuje le kategorijo pevca v komornem zboru. Zaradi višjega števila pevcev v<br />

tej kategoriji je glede <strong>na</strong> število <strong>na</strong>stopov rezultat <strong>za</strong>poslenost <strong>na</strong> pevca nižji kot pri SNG Opera in balet<br />

Ljublja<strong>na</strong> in SNG Maribor. Iz seštevka je razvidno, da so pevci SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong> v obdobju<br />

2006–2008 opravili 8254 <strong>na</strong>stopov, pevci SNG Maribor pa 6992 <strong>na</strong>stopov. Upoštevajoč število pevcev<br />

(SNG Maribor: 52, SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong>: 76), je število <strong>na</strong>stopov <strong>na</strong> enega pevca višje pri SNG<br />

Maribor (SNG Maribor: 134,46, SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong>: 108,60). Število <strong>na</strong>stopov <strong>na</strong> enega pevca je<br />

pri SNG Maribor <strong>na</strong>jvišje pri vseh kategorijah pevcev.<br />

Upoštevajoč posamezne kategorije pevcev, je razvidno, da so <strong>na</strong>jveč <strong>na</strong>stopov opravili pevci v opernem<br />

in koncertnem zboru (104,97), operni pevci solisti (56,50) in priz<strong>na</strong>ni operni pevci solisti (44,47), <strong>na</strong>jmanj<br />

<strong>na</strong>stopov pa so opravili prvaki v opernem in baletnem gledališču (35,67).<br />

Tabela 14<br />

Plesalci<br />

63<br />

Število<br />

<strong>na</strong>stopov v<br />

letu 2006<br />

Število<br />

<strong>na</strong>stopov v<br />

letu 2007<br />

Število<br />

<strong>na</strong>stopov v<br />

letu 2008<br />

Nastop/<br />

pevec<br />

06–08<br />

Skupaj<br />

<strong>na</strong>stopov<br />

Število<br />

<strong>za</strong>poslenih<br />

Baletni plesalec solist SNG MB 162 103 99 364 4 91,00<br />

SNG opera 338 184 221 743 8 92,88<br />

Skupaj 500 287 320 1107 12 92,25<br />

Plesalec v baletnem<br />

zboru<br />

Priz<strong>na</strong>ni baletni plesalec<br />

solist<br />

Prvak v opernem in<br />

baletnem gledališču<br />

SNG MB 74 106 60 327 2 163,50<br />

SNG opera 370 354 166 890 9 98,89<br />

Skupaj 444 457 226 1127 11 102,45<br />

SNG MB 166 101 93 360 4 90,00<br />

SNG opera 37 46 46 132 4 33,00<br />

Skupaj 203 147 147 492 8 61,50<br />

SNG MB 42 30 27 99 2 49,50<br />

SNG opera 32 23 44 99 2 49,50<br />

Skupaj 74 53 71 198 4 49,50<br />

Solist v baletnem zboru SNG MB 579 665 725 1969 15 131,27<br />

SNG opera 680 681 502 1863 20 93,15<br />

Skupaj 1259 1346 1227 3932 35 112,34<br />

Glede <strong>na</strong> število <strong>za</strong>poslenih plesalcev (SNG Maribor: 27, SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong>: 43) in število<br />

<strong>na</strong>stopov (SNG Maribor: 3119, SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong>: 3727) so bili bolj <strong>za</strong>posleni plesalci SNG<br />

Maribor, saj so <strong>na</strong> posameznega plesalca izvedli skupno 115,52 <strong>na</strong>stopa, v SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong> pa<br />

86,67 <strong>na</strong>stopa. Pri kategorijah baletni plesalec solist in prvak v opernem in baletnem gledališču so razlike<br />

med obema baletnima ansambloma minimalne, večje pa so pri kategorijah plesalec v baletnem zboru,

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

priz<strong>na</strong>ni baletni plesalec solist in solist v baletnem zboru. V vseh treh kategorijah so več <strong>na</strong>stopov izvedli<br />

plesalci SNG Maribor. Največ <strong>na</strong>stopov so izvedli plesalci v baletnem zboru SNG Maribor (163,50), <strong>na</strong>jmanj<br />

pa priz<strong>na</strong>ni baletni plesalci SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong> (33).<br />

Glede <strong>na</strong> posamezne kategorije so <strong>na</strong>jveč <strong>na</strong>stopov izvedli solisti v baletnem zboru (112,34), <strong>na</strong>jmanj pa<br />

prvaki v opernem in baletnem gledališču (49,50).<br />

5 Infrastruktura<br />

Infrastruktura javnih <strong>za</strong>vodov je držav<strong>na</strong> last, <strong>za</strong> katero <strong>na</strong>menjamo zelo majh<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> investicije<br />

in investicijsko vzdrževanje. Posledica tega so slabe prostorske razmere <strong>za</strong> izvedbo programa <strong>na</strong> visoki<br />

kakovostni ravni. Na tem mestu lahko omenimo Slovensko filharmonijo in SNG Maribor. Stavba SNG Opera<br />

in balet Ljublja<strong>na</strong> je tik pred <strong>za</strong>ključkom gradnje. S preselitvijo bodo vzpostavljeni pogoji <strong>za</strong> delo <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne<br />

institucije <strong>na</strong> vrhunski ravni.<br />

Tabela 15<br />

Držav<strong>na</strong> jav<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong> infrastruktura – po zvrsti<br />

Ljublja<strong>na</strong> /Stavba/ Gledališki atelje <strong>za</strong> SNG Drama in Opera in<br />

balet Ljublja<strong>na</strong><br />

Gledališče/opera balet Prešernova cesta 13 a<br />

1000 Ljublja<strong>na</strong><br />

Ljublja<strong>na</strong> /Stavba/ SNG Opera in balet in hiša z vrtom Gledališče/opera balet Župančičeva ulica 1<br />

1000 Ljublja<strong>na</strong><br />

Ljublja<strong>na</strong> /Stavba/ Skladišče SNG Opera in balet v Dravljah, Ljublja<strong>na</strong> Gledališče/opera balet 1000 Ljublja<strong>na</strong><br />

Ljublja<strong>na</strong> /Stavba/ Zgradba Slovenske filharmonije Področje glasbene dejavnosti Kongresni trg 10<br />

1000 Ljublja<strong>na</strong><br />

Maribor /Stavba/ Stavba SNG Maribor Gledališče/opera balet Slovenska ulica 27<br />

2000 Maribor<br />

Ljublja<strong>na</strong> Stavba Cankarjev dom Kulturni dom/ kulturni center Prešernova cesta<br />

1000 Ljublja<strong>na</strong><br />

5.1 Prostorski pogoji<br />

Slovenska filharmonija<br />

Ker je bil <strong>za</strong> delovanje orkestra in zbora veliki oder premajhen, so ga preuredili in posodobili razsvetljavo.<br />

Iz parterja so odstranili 2 vrsti in oder podaljšali v dvorano. Orkester je s tem pridobil več prostora, kar je<br />

izboljšalo pogoje <strong>za</strong> samo delo.<br />

Velika dvora<strong>na</strong> ima po novem 471 sedežev (parter 309, balkon 162), mala dvora<strong>na</strong> je ostala nespremenje<strong>na</strong><br />

s 100 sedeži. Slovenska filharmonija še vedno nima ustrezne dvorane <strong>za</strong> vaje in <strong>na</strong>stope, <strong>za</strong>to še vedno<br />

gostuje v Cankarjevem domu.<br />

Zbor je deloval <strong>na</strong> dislocirani lokaciji v <strong>na</strong>jemniških prostorih <strong>na</strong> Krekovem trgu, ki jih bodo izgubili. Veči<strong>na</strong><br />

vaj <strong>za</strong> zbor zdaj poteka v mali dvorani Slovenske filharmonije. Program pa izvajajo v veliki dvorani, akustično<br />

primerni <strong>za</strong> zbor.<br />

Opera in balet Ljublja<strong>na</strong><br />

V preteklem obdobju je javni <strong>za</strong>vod SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong> razpolagal z dvorano s 518 sedeži. Od<br />

<strong>za</strong>četka investicije ne razpolaga več z lastno dvorano in gostuje <strong>na</strong> različnih lokacijah, kot sta Cankarjev<br />

dom in Gospodarsko razstavišče. Investicija bo konča<strong>na</strong> predvidoma spomladi 2011.<br />

64

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

Opera in balet Maribor<br />

V letu 2003 so v javnem <strong>za</strong>vodu SNG Maribor končali prenovo Stare dvorane z odrom in v letih 2008 in<br />

2009 izvedli menjavo školjke in sanitarij. S tem so bili izboljšani pogoji glede akustike velike dvorane. Velika<br />

dvora<strong>na</strong> ima 800 sedežev in mala dvora<strong>na</strong> 200 sedežev.<br />

Zaradi pomanjkanja sredstev jim ni uspelo sproti <strong>na</strong>domeščati izrabljene in dotrajane opreme (osvetljava,<br />

komunikacije, video, zvok) in jo dopolnjevati z novejšo, sodobnejšo. Tako prihajajo v položaj, da ne morejo<br />

več izvajati programa <strong>na</strong> potrebni ravni. V vse več primerih je treba opremo <strong>na</strong>bavljati ali si jo izposojati iz<br />

sredstev, <strong>na</strong>menjenih <strong>za</strong> izvedbo programa.<br />

Cankarjev dom<br />

Cankarjev dom je tehnološko <strong>za</strong>starel in potreben temeljitega vlaganja v opremo in prostor. Vrsta <strong>na</strong>prav<br />

in postrojev <strong>za</strong>radi kvalitetnega vzdrževanja obratuje že od leta 1982. Tehnološka <strong>za</strong>starelost pomeni slab<br />

energetski izkoristek, večjo hrupnost in večje stroške vzdrževanja, vse večja je verjetnost hujših okvar, ki bi<br />

<strong>za</strong>radi popravil lahko <strong>za</strong>časno ogrozile ne le izvajanje programov CD, ampak tudi Slovenske filharmonije,<br />

Simfonikov RTV, SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong> in drugih.<br />

Cankarjev dom ima skupaj 2512 sedežev.<br />

Novi ekološki in varnostni predpisi <strong>za</strong>htevajo postopno uvajanje tehnologij, ki so ekološko in varnostno<br />

ustreznejše. Zaradi <strong>na</strong>rave objekta, ki izvaja večino svojih dejavnosti pod zemljo, so nujne prenova<br />

prezračevalnih sistemov, posodobitev požarnovarnostnih sistemov in posodobitev <strong>na</strong> področju procesnega<br />

vodenja sistemov in <strong>na</strong>prav.<br />

6 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• razpršenost, dostopnost, visoka raven in raznovrstnost glasbenih zvrsti in izvajalcev v Sloveniji,<br />

• bogata slovenska kultur<strong>na</strong> glasbe<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong>,<br />

• tehnološka <strong>na</strong>dgradnja in vsebinska razširitev glasbenoinformacijskega portala,<br />

• skrb <strong>za</strong> <strong>na</strong>stajanje novih glasbenih del,<br />

• podpora deficitarno <strong>za</strong>stopanim glasbenim praksam,<br />

• kompetentno delovanje stanovskih organi<strong>za</strong>cij in<br />

• status samostojnega ustvarjalca <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

Slabosti:<br />

• okorela organi<strong>za</strong>cijska struktura, <strong>na</strong>čin fi<strong>na</strong>nciranja in vodenja v javnih <strong>za</strong>vodih,<br />

• neustrez<strong>na</strong> pokojninska <strong>za</strong>konodaja <strong>za</strong> umetniške poklice,<br />

• okorelost slovenskega izobraževalnega sistema,<br />

• nerazvitost področja glasbene in baletne kritike in publicistike,<br />

• neurejen položaj glasbenih ustvarjalcev, poustvarjalcev, izvajalcev in producentov <strong>na</strong> področju glasbenih<br />

umetnosti, v zvezi z urejanjem in <strong>za</strong>gotavljanjem avtorskih in izvajalskih pravic,<br />

• nepove<strong>za</strong>nost izvajalcev glede <strong>na</strong> zvrstnost in ugotovljene potrebe okolja – nee<strong>na</strong>komer<strong>na</strong> pokritost v<br />

državi, razdrobljenost,<br />

• neustrezno sofi<strong>na</strong>nciranje projektov in programov s strani lokalne skupnosti,<br />

• neustrez<strong>na</strong> davč<strong>na</strong> <strong>za</strong>konodaja v zvezi z vlaganji <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>,<br />

• umanjkanje strategije <strong>na</strong> področju med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja in promocije,<br />

• neurejeno <strong>za</strong>gotavljanje pogojev <strong>za</strong> ohranjanje slovenske glasbene dediščine in dostopnost<br />

glasbenoinformacijskih vsebin domači in med<strong>na</strong>rodni javnosti,<br />

• neurejeno področje <strong>za</strong>ložništva, manjša se število profiliranih glasbenih <strong>za</strong>ložb,<br />

• premajh<strong>na</strong> vzpodbuda <strong>za</strong> <strong>na</strong>stajanje novih vrhunskih glasbenih del s področja drugih glasbenih praks in<br />

• neustrez<strong>na</strong> politika investicijskega vzdrževanja in investicijskega vlaganja <strong>za</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne javne <strong>za</strong>vode.<br />

65

1.2 Glasbe<strong>na</strong> umetnost<br />

Priložnosti:<br />

• dejav<strong>na</strong> vloga MK in <strong>za</strong>interesirane javnosti pri oblikovanju in izvajanju predpisov o avtorskih in izvajalskih<br />

pravicah,<br />

• uveljavitev pokojninskih izjem <strong>za</strong> baletne plesalce in nekatere druge poklice <strong>na</strong> področju glasbene<br />

umetnosti, vzpostavitev pogojev <strong>za</strong> boljši <strong>na</strong>čin fi<strong>na</strong>nciranja,<br />

• črpanje sredstev iz evropskih skladov,<br />

• krepitev in <strong>na</strong>dgradnja glasbenih in glasbeno-podatkovnih baz in vzpostavitev javnega dostopa do<br />

podatkov,<br />

• vzpostavitev mreže izvajalcev glede <strong>na</strong> zvrst in obliko produkcije (kulturni domovi, festivali …, <strong>za</strong>ložništvo),<br />

• vzpodbuda pri doizobraževanju glasbene in baletne kritike in menedžerjev v kulturi,<br />

• štipendijska politika,<br />

• obogatitev slovenskega glasbenega prostora z izdajo notnega gradiva s področja glasbenih praks, ki v<br />

Sloveniji niso institucio<strong>na</strong>lno <strong>za</strong>stopane, s čimer se omogočajo boljše razmere <strong>za</strong> delovanje slovenskih<br />

glasbenikov, ki institucio<strong>na</strong>lno z<strong>na</strong>nje teh glasbenih praks pridobivajo v tujini, in se <strong>za</strong>gotavljajo kulturnovzgojni<br />

pogoji <strong>za</strong> o<strong>za</strong>veščanje mladine ter pogoji <strong>za</strong> dolgoročno razvijanje institucio<strong>na</strong>lnih baz <strong>za</strong> druge<br />

glasbene prakse,<br />

• spodbujanje uporabe visokokakovostnih digitalnih formatov <strong>za</strong> arhiviranje a<strong>na</strong>lognih glasbenih posnetkov,<br />

• spodbujanje izvirne slovenske glasbene ustvarjalnosti različnih glasbenih praks,<br />

• podpora strateško <strong>za</strong>stavljenim projektom med<strong>na</strong>rodnih gostovanj, ki vključujejo več enot v ustrezni<br />

prostorski razpršenosti, sodelovanje z med<strong>na</strong>rodnimi institucijami, vzpostavitev kulturnih atašejev in<br />

<strong>za</strong>gotavljanje infrastrukturnih pogojev v tujini,<br />

• priložnost uveljavitve slovenske glasbe v tujini in ustvarjanje pogojev <strong>za</strong> preboj slovenskih glasbenikov <strong>na</strong><br />

med<strong>na</strong>rodno glasbeno sceno ter<br />

• ustreznejše fi<strong>na</strong>nciranje <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih javnih <strong>za</strong>vodov in nevladnih organi<strong>za</strong>cij.<br />

Nevarnosti:<br />

• <strong>za</strong>radi neustrezne organiziranosti in fi<strong>na</strong>nciranja ostaja bojazen izgube ugleda in strokovne kompetentnosti<br />

javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju glasbene umetnosti,<br />

• izguba pome<strong>na</strong> profiliranih in vsebinsko prepoz<strong>na</strong>vnih in kompleksnejših glasbenih projektov,<br />

• pomanjkanje ustrezne literature <strong>za</strong> glasbene prakse, ki v slovenskih glasbenih šolah in <strong>na</strong> akademiji niso<br />

<strong>za</strong>stopane,<br />

• stag<strong>na</strong>cija <strong>za</strong>ložništva onemogoča preboj glasbenim ustvarjalcem in izvajalcem,<br />

• <strong>za</strong>radi statusne neurejenosti pogojev <strong>za</strong> delo umetnikov vrhunsko izobraženi glasbeniki in komponisti, ki se<br />

šolajo v tujini, nimajo ambicij <strong>za</strong> vračanje domov in ustvarjanje v slovenskem glasbenem prostoru,<br />

• premajh<strong>na</strong> <strong>za</strong>stopanost slovenske glasbene ustvarjalnosti v programih <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih javnih <strong>za</strong>vodov,<br />

• slabšanje pogojev <strong>za</strong> ustrezno predstavitev slovenske glasbe in slovenskih glasbenikov v tujini,<br />

• <strong>za</strong>radi zmanjševanja sredstev javnim <strong>za</strong>vodom <strong>na</strong> račun povečevanja sredstev <strong>za</strong> nevladne organi<strong>za</strong>cije se<br />

manjšajo prostorski in tehnični pogoji <strong>za</strong> delo javnih <strong>za</strong>vodov v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem interesu.<br />

66

Judita Krivec Dragan<br />

1.3 Likov<strong>na</strong> umetnost<br />

1 Opredelitev področja<br />

1.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> vplivov sistemskih ukrepov <strong>na</strong> področju glede <strong>na</strong> NPK 2004–2007 in NPK 2008–2011<br />

2 Struktura izvajalcev kulturnih programov in projektov<br />

2.1 Nevladne organi<strong>za</strong>cije<br />

2.2 Občinski javni <strong>za</strong>vodi<br />

2.3 Nacio<strong>na</strong>lni javni <strong>za</strong>vodi<br />

2.4 Samo<strong>za</strong>posleni<br />

2.5 Fizične osebe<br />

2.6 Izobraževalne ustanove<br />

3 Razpršenost izvajalcev ter programov in projektov <strong>na</strong> teritorialni ravni<br />

(lokalni, regijski, <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni, med<strong>na</strong>rodni prostor)<br />

4 Podporne dejavnosti (izobraževanje, strokovni tisk, stanovske organi<strong>za</strong>cije,<br />

medresorsko sodelovanje)<br />

4.1 Formalno izobraževanje<br />

4.2 Neprofitni <strong>za</strong>vodi, društva – izobraževalni programi, delavnice, platforme<br />

4.3 Strokovne revije leta 2010: Likovne besede, Emzin, Revija Fotografija, AB-arhitektov bilten, Oris, Hiše, Piranesi<br />

5 Trg umetnin<br />

6 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

6.1 Načini fi<strong>na</strong>nciranja<br />

6.1.1 Programsko<br />

6.1.2 Projektno<br />

6.2 Struktura izvajalcev fi<strong>na</strong>nciranih programov in projektov<br />

6.2.1 Programi in projekti nevladnih organi<strong>za</strong>cij<br />

6.2.2 Samo<strong>za</strong>posleni <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

6.2.3 Občinski (lokalni) javni <strong>za</strong>vodi<br />

6.2.4 Zasebne galerije<br />

7 Kadri<br />

7.1 Nevladne organi<strong>za</strong>cije <strong>na</strong> področju likovne umetnosti<br />

7.2 Občinski (lokalni) javni <strong>za</strong>vodi<br />

7.3 Samo<strong>za</strong>posleni<br />

8 Infrastruktura<br />

8.1 Občinski (lokalni) javni <strong>za</strong>vodi<br />

8.2 Nevladne organi<strong>za</strong>cije<br />

8.3 Samo<strong>za</strong>posleni likovni umetniki<br />

9 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

10 Viri<br />

67

1.3 Likov<strong>na</strong> umetnost<br />

1 Opredelitev področja<br />

Področje likovne umetnosti, ki je bilo v Nacio<strong>na</strong>lnem programu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2004–2007 poimenovano<br />

vizualne umetnosti (<strong>za</strong>radi obstajanja v določenih ustvarjalnih praksah sorodnega področja intermedijske<br />

umetnosti je v NPK 2008–2011 spet obveljalo staro ime), v zelo kratki opredelitvi vključuje vse likovne zvrsti,<br />

ki jih druži raziskovanje podobe kot enega temeljnih postulatov človekovega <strong>za</strong>vedanja in doumevanja sveta<br />

ter njene transformacije skozi različne postopke in tehnike (slikarstvo, kiparstvo, grafika, risba, ilustracija,<br />

fotografija, video, arhitektura in oblikovanje). Glede <strong>na</strong> to, da sodobno umetnost bolj kot kadarkoli prej<br />

določata sobivanje in celo soodvisnost ustvarjalnosti, ki <strong>na</strong>daljuje tisočletno kontinuiteto t. i. tradicio<strong>na</strong>lnega<br />

slikarstva in kiparstva, ter ustvarjalnih praks, ki izvirajo v zgodovinskih avantgardah in so prvim običajno<br />

<strong>na</strong>sprotni, a nepogrešljivi pandan, je <strong>za</strong> korektno podobo sodobne slovenske likovne umetnosti nujno<br />

upoštevati in podpirati oboje. Ugledni angleški umetnostni zgodovi<strong>na</strong>r in kritik Norbert Lynton (The Story<br />

of Modern Art, Phaidon London, 1989, Cankarjeva <strong>za</strong>ložba Ljublja<strong>na</strong>, 1994)) ta pomembni del sodobne<br />

umetnosti uvrsti pod poglavje Onstran slikarstva in kiparstva. To med drugim utemeljuje z dejstvom, da<br />

»*so <strong>na</strong>m od srede petdesetih let kot umetnost predstavili nepregledno množico del in dejavnosti, ki jih v<br />

glavnem druži le to, da niso slike, kipi ali grafike, vsaj v nobenem od običajnih pomenov ne. Za večino teh<br />

manifestacij bi bilo mogoče individualno poka<strong>za</strong>ti, da imajo nekakšne predhodnike v zgodovini moderne<br />

umetnosti – futuristične in dadaistične umetniške večere, <strong>za</strong>časne ulične postavitve v čast praznikov nove<br />

sovjetske države, ambiental<strong>na</strong> dela Lisickega in drugih, pa pojem razstave – kot umetniškega dela, ki so ga<br />

vpeljali dadaisti v Belinu in Kölnu, razširili pa <strong>na</strong>drealisti« (idem). Kiparstvu in slikarstvu <strong>za</strong>to ne pripadajo<br />

več izključne pravice, seveda pa ostajata tudi danes pomemben del področja, ki so ga bistveno razširila<br />

in revitalizirala nova gibanja in ga tudi ustrezno umeščala v aktualen prostor in čas. Poleg že omenjenih<br />

tradicio<strong>na</strong>lnih področij: slikarstva, kiparstva, grafike, arhitekture in oblikovanja sodijo sem fotografija,<br />

video, slikarske, kiparske, fotografske in video instalacije, ambientalne postavitve, t. i. environmental<br />

art in landartistični projekti, hepening in performans, ter krajinska arhitektura. Nove izkušnje v uporabi<br />

klasičnih materialov in izrazil, uveljavljanje nove tehnologije, spremenje<strong>na</strong> razmerja v družbi in različne<br />

teorije, med katerimi ima gotovo pomembno mesto Groysova interpretacija sodobne umetnosti, po kateri<br />

ni več mogoče ustvariti povsem novega umetniškega artefakta, temveč je bistvo v novi razporeditvi in<br />

integraciji že z<strong>na</strong>nega v drugačno, novo, <strong>na</strong>m lastno kompleksno umetnino. Zaradi svobodnega prisvajanja<br />

različnih ustvarjalnih praks <strong>na</strong> vseh ravneh – vsebinski, formalni, v uporabi orodij in izrazil – se področje<br />

velikokrat dotika ali celo pokriva s sorodnimi, predvsem z novomedijsko umetnostjo (<strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong><br />

<strong>kulturo</strong> opredeljeno kot intermedijsko) in uprizoritveno (performans, scenografija, kostumografija), večkrat<br />

s filmom (predvsem <strong>na</strong> področju animiranega filma), s knjigo (ilustracija in specializirane revije), redkeje z<br />

glasbo (v primeru kompleksnih ambientalnih postavitev). Zaradi stroge formalne delitve področij znotraj<br />

Direktorata <strong>za</strong> umetnost (štiri loče<strong>na</strong> področja), dejstva, da film v celoti sodi <strong>na</strong> drug direktorat, knjiga pa<br />

<strong>na</strong> Javno agencijo <strong>za</strong> knjigo – vsa imajo svojo proračunsko postavko –, kar posledično otežuje včasih nujno<br />

celostno obrav<strong>na</strong>vo nekega sodobnega umetniškega projekta, ki e<strong>na</strong>kovredno vključuje elemente različnih<br />

ustvarjalnih praks, je področje likovne umetnosti potencialno preobsežnost omejilo z <strong>za</strong>htevo, da umetniško<br />

delo izhaja iz podobe, ki jo vsaj v daljnih reminiscencah še vedno določajo tradicio<strong>na</strong>lne zvrsti. Pomembno<br />

mesto znotraj področja imata tudi arhitektura s krajinsko arhitekturo ter vizualne komunikacije, grafično,<br />

industrijsko in unikatno oblikovanje. V skladu z razmejitvijo izvajalcev ter njihovih <strong>na</strong>log in posledično<br />

razstavnih programov med Direktorat <strong>za</strong> dediščino in Direktorat <strong>za</strong> umetnost obsega obrav<strong>na</strong>vano<br />

področje predvsem organi<strong>za</strong>cijo razstavnih in festivalskih projektov sodobne likovne umetnosti, spodbujanje<br />

njenega razvoja, promoviranje v domačem in med<strong>na</strong>rodnem prostoru ter skrb <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje spodbudnih<br />

pogojev <strong>za</strong> ustvarjalno delo sodobnih avtorjev z vseh <strong>na</strong>vedenih ožjih področij v obliki delovnih štipendij ter<br />

njihovo mobilnost v med<strong>na</strong>rodnem prostoru z rezidenčnimi udeležbami in referenčnimi sejmi.<br />

Kot posebnost v strukturi pozivov in razpisov sodi sem še skrb <strong>za</strong> sodelovanje Slovenije <strong>na</strong> vsakokratnem<br />

likovnem in arhitekturnem bie<strong>na</strong>lu v Benetkah, ki je e<strong>na</strong> <strong>na</strong>jbolj relevantnih razgrnitev aktualne produkcije<br />

likovne oziroma arhitekturne produkcije v svetu. Vse od leta 1991 sodelujemo kot država Slovenija (prej v<br />

sklopu Jugoslavije), organi<strong>za</strong>torja, kuratorja in ustvarjalca izberemo z vsakoletnim javnim ciljnim razpisom.<br />

68

1.3 Likov<strong>na</strong> umetnost<br />

1.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> vplivov sistemskih ukrepov <strong>na</strong> področju glede <strong>na</strong> NPK 2004–<br />

2007 in NPK 2008–2011<br />

• Dostopnost kulturnih dobrin<br />

Dostopnost kulturnih dobrin v smislu pojmovanja <strong>kulture</strong> kot <strong>na</strong>či<strong>na</strong> promocije družbe <strong>na</strong> različnih<br />

ravneh organiziranja, obenem pa sredstva <strong>za</strong> dosego višje ravni bivanja slehernega državlja<strong>na</strong> Republike<br />

Slovenije je bila <strong>na</strong> področju likovne umetnosti v <strong>za</strong>dnjih osmih letih eden osrednjih ciljev, kamor smo<br />

<strong>na</strong>črtno usmerjali izvajalce kulturnih programov in projektov nevladnih organi<strong>za</strong>cij, občinskih javnih<br />

<strong>za</strong>vodov in <strong>za</strong>sebnih galerij <strong>na</strong> vseh pozivih in razpisih likovne umetnosti. Besedilo razpisa je med drugim<br />

poudarilo podpiranje vrhunskih, kakovostnih, izvirnih, prepoz<strong>na</strong>vnih, konkurenčnih, po izrazu raznolikih in<br />

prodornih projektov s področja umetnosti v domačem in med<strong>na</strong>rodnem kulturnem prostoru, povečanje<br />

dostopnosti kulturnih dobrin in vrhunske ustvarjalnosti <strong>na</strong> celotnem območju Slovenije ter spodbujanje<br />

programskega in poslovnega sodelovanja med javnim in nevladnim sektorjem. Med prednostnimi<br />

kriteriji <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje (<strong>na</strong>jveč možnih 30) je 10 točk štelo izkazovanje sodobnih študijskih pristopov v<br />

predstavljanju in populari<strong>za</strong>ciji sodobne likovne umetnosti ter upoštevanje njihove raznolikosti v slovenskem<br />

in med<strong>na</strong>rodnem kulturnem prostoru, 5 točk pa <strong>na</strong>črtovanje posebnih populari<strong>za</strong>cijskih programov. Pri<br />

oblikovanju razpisov in vsebinski presoji smo upoštevali logič<strong>na</strong> razmerja med Ljubljano in drugimi kraji<br />

po Sloveniji ter z <strong>na</strong>činom sofi<strong>na</strong>nciranja <strong>za</strong>gotavljali pravično porazdelitev javnih sredstev. Na ta <strong>na</strong>čin<br />

smo pripomogli tudi k bolj jasnim razstavim profilom posameznih galerij v državi ter boljši medsebojni<br />

organiziranosti in sodelovanju kulturnih izvajalcev.<br />

Pri ka<strong>za</strong>lcih lahko ugotovimo, da se je poleg splošnega dviga obiska v galerijah v obdobju 2004–2009<br />

popravilo tudi razmerje med Ljubljano in preostalo Slovenijo, kjer glede <strong>na</strong> število prebivalstva včasih štejejo<br />

več obiska prav galerije v regijah.<br />

V letu 2009 je 246 izvajalcev – pravnih oseb (od tega 92 občinskih javnih <strong>za</strong>vodov, 2 akademiji, 1 univer<strong>za</strong>,<br />

3 <strong>za</strong>sebne galerije in 272 nevladnih organi<strong>za</strong>cij) realiziralo 370 razstavnih in festivalskih projektov, od tega<br />

74 v tujini, ter privabilo več kot 800.000 1 obiskovalcev. Dobro polovico programa so izvedli izvajalci, ki so<br />

bili sofi<strong>na</strong>ncirani prek večletnega programskega poziva, pri čemer so bili štirje matično <strong>na</strong> likovni umetnosti,<br />

9 pa je imelo osnovno pogodbo <strong>na</strong> drugih področjih. V <strong>na</strong>sprotju s projektnim razpisom, v katerem so bili<br />

<strong>na</strong> podlagi predloženih vsebin sofi<strong>na</strong>ncirani izvajalci iz vse Slovenije (<strong>na</strong>jmanj iz Gorenjske, s Kočevskega in<br />

iz Bele krajine), so bili z dvema izjemama vsi programsko fi<strong>na</strong>ncirani <strong>za</strong>vodi in društva iz Ljubljane. Tako <strong>na</strong><br />

razpisih <strong>za</strong> razstavne in festivalske projekte kot v okviru neformalnega izobraževanja smo spodbujali in v<br />

letnih poročilih tudi sledili izvajanju pedagoških in andragoških programov ter drugih oblik populari<strong>za</strong>cije<br />

umetnosti, ki ustvarjalnost zmore približati čim širšemu krogu ljudi. V povprečju se je število teh posebnih<br />

programov (brez vodstev po razstavah) v letu 2009 povzpelo že <strong>na</strong> več kot 80, vse od leta 2004 sta bili<br />

opazni <strong>na</strong>raščanje njihovega števila in predvsem vedno večje profiliranje. Poročila kažejo ugodne rezultate,<br />

saj se izvajalci vse bolj <strong>za</strong>vedajo pome<strong>na</strong> izobraževanja in pripravljanja tovrstnih programov <strong>za</strong> različne ciljne<br />

skupine, večinoma v pove<strong>za</strong>vi z njihovimi temeljnimi programskimi usmeritvami. Še vedno opažamo, da je<br />

<strong>na</strong>jveč semi<strong>na</strong>rjev, okroglih miz, predavanj, delavnic in drugih oblik populari<strong>za</strong>cije umetnosti <strong>na</strong>menjene<br />

generacijam med 19. in 70. letom, manj, čeprav še vedno do 35 %, predšolskim in osnovnošolskim<br />

otrokom, <strong>na</strong>jmanj pa dijakom in starejšim občanom.<br />

• Izboljšanje položaja nevladnih organi<strong>za</strong>cij<br />

Proračunska postavka <strong>za</strong> področje likovne umetnosti je bila z izjemo izbora organi<strong>za</strong>torja <strong>za</strong> predstavitev<br />

Republike Slovenije <strong>na</strong> Med<strong>na</strong>rodni likovni razstavi in Med<strong>na</strong>rodni razstavi arhitekture v Benetkah (sem so<br />

se sicer lahko prijavljale tudi nevladne organi<strong>za</strong>cije s področja <strong>kulture</strong>) ter peščice občinskih javnih <strong>za</strong>vodov,<br />

izjemoma kakšne <strong>za</strong>sebne galerije, <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> predvsem programom in projektom nevladnih organi<strong>za</strong>cij.<br />

Od leta 2002, ko je bilo <strong>za</strong>nje v proračunu <strong>na</strong>menjeno manj kot 300.000 €, se je ta vsota v letu 2010<br />

povečala <strong>za</strong> več kot štirikrat. Z bolj <strong>na</strong>črtno politiko pri ustvarjanju pogojev <strong>za</strong> skladen ter razmeram in času<br />

ustrezen razvoj likovne umetnosti smo prek pozivov in razpisov, ki smo jih glede <strong>na</strong> učinke svojih ukrepov<br />

sproti spreminjali, ob vse bolj obvezujočem dialogu z izvajalci, izboljšali pogoje <strong>za</strong> delovanje <strong>na</strong> področju<br />

produkcije in posredovanja kulturnih dobrin s področja sodobne likovne umetnosti. Z diferenciacijo znotraj<br />

heterogene skupine nevladnih organi<strong>za</strong>cij smo kontinuirano spodbujali tista društva, <strong>za</strong>vode in fundacije,<br />

ki so izkazovale profiliranost, kakovost in so se bile sposobne <strong>za</strong>radi svojega dobrega, v strokovni javnosti<br />

1 Razstavni projekti nevladnih organi<strong>za</strong>cij imajo prost vstop, <strong>za</strong>to je število obiskovalcev le oce<strong>na</strong>, celota pa je dejansko višja od<br />

<strong>na</strong>vedene. Tudi <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno sodelovanje je težje dobiti točne podatke, število pa precej povišajo obsežne med<strong>na</strong>rodne<br />

razstave, udeležbe <strong>na</strong> umetniških sejmih ter Beneškem bie<strong>na</strong>lu in Arhitekturnem bie<strong>na</strong>lu.<br />

69

1.3 Likov<strong>na</strong> umetnost<br />

prepoz<strong>na</strong>nega programa samodejno umestiti v podobo sodobne likovne umetnosti <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni.<br />

Med učinkovitimi ukrepi je ob povečevanju proračunske postavke, ki je omogočila večjo kakovost dela in<br />

plačilo <strong>za</strong>nj, pomembno izpostaviti predvsem večletni programski razpis, <strong>na</strong> katerega so se lahko prijavile<br />

samo nevladne organi<strong>za</strong>cije. Pogodba o štiriletnem sofi<strong>na</strong>nciranju je izbranim izvajalcem omogočila relativno<br />

varnost pri pridobivanju fi<strong>na</strong>nčnih virov <strong>za</strong> celoletne programe, bolj dolgoročno <strong>na</strong>črtovanje, spodobnejše<br />

avtorske honorarje <strong>za</strong> večinoma sicer pogodbeno <strong>za</strong>poslene izvajalce, s tem pa tudi večji pomen v strokovni<br />

in širši javnosti ter posledično v politiki (gl. tabelo št. 3 v poglavju Fi<strong>na</strong>nciranje). Podatki iz <strong>za</strong>dnjih let kažejo,<br />

da so bili izvajalci kulturnih programov ne le med pomembnimi soustvarjalci razstavne politike v Sloveniji,<br />

temveč kot soorgani<strong>za</strong>torji tudi promotorji Slovenije <strong>na</strong> uglednih med<strong>na</strong>rodnih prireditvah sodobne likovne<br />

umetnosti, kot so Beneški bie<strong>na</strong>le, Bie<strong>na</strong>le mladih Evrope in Sredozemlja, Istanbulski bie<strong>na</strong>le, med<strong>na</strong>rodni<br />

festival Svetlob<strong>na</strong> gverila, Ars Electronica … Prek <strong>na</strong>jpomembnejših umetniških sejmov v tujini so s<br />

stimulativno politiko pri razpisih in pozivih predstavljali slovenske umetnike tujim zbirateljem in kuratorjem<br />

ter se tako vsaj posameznim avtorjem in skupi<strong>na</strong>m pomagali uvrstiti v referenčne <strong>za</strong>sebne in javne zbirke.<br />

Ob uveljavljenih in prepoz<strong>na</strong>vnih nevladnih organi<strong>za</strong>cijah smo spremljali tudi <strong>na</strong>stajanje novih, ki so imele<br />

v <strong>za</strong>četku možnost sofi<strong>na</strong>nciranja prek projektnih razpisov. Rahljanje formalnih pogojev pri razpisih je imelo<br />

v tem smislu ugodne posledice, saj je ohranjalo elastičnost nevladnega sektorja ter obenem omogočalo<br />

<strong>na</strong>stajanje in razvoj novih izvajalcev, slabosti pa so se ka<strong>za</strong>le predvsem pri velikem številu prijav, nihanju v<br />

kakovosti, dolgotrajnih postopkih, ki so velikokrat ovirali boljše, ter v prevelikem drobljenju razpoložljivih<br />

sredstev, kar smo <strong>na</strong>jbolj opažali v <strong>za</strong>dnjih štirih letih.<br />

• Izboljšanje položaja samo<strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

Tako opravlje<strong>na</strong> a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> trga in obstoječih davčnih olajšav pri vlaganju v <strong>kulturo</strong>, ki je bila leta 2006 podlaga<br />

<strong>za</strong> pripravo predloga Zako<strong>na</strong> o spodbujanju vlaganj v <strong>kulturo</strong>, ki je žal ostal v osnutku, kot let<strong>na</strong> poročila o<br />

izvedbi sofi<strong>na</strong>nciranih kulturnih programov in projektov, obenem pa podatki o strukturi samo<strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong><br />

področju likovne umetnosti, ki so bili <strong>na</strong> likovnem področju <strong>na</strong>jštevilnejši, njihovo število pa je permanentno<br />

<strong>na</strong>raščalo (leta 2002 je bilo umetnikov s pravico do plačila prispevkov 391, leta 2010 že 722), so <strong>na</strong>kazovali<br />

dokaj neugoden položaj samo<strong>za</strong>poslenih, ki se je s splošno recesijo še poslabšal (gl. tabelo št 7 v poglavju<br />

Kadri). Glede <strong>na</strong> premajhno spodbudno davčno politiko pri olajšavah v <strong>kulturo</strong>, premajhen in komaj razvit<br />

trg umetnin, umanjkanje mecenov in zbirateljev ter dejstvo, da so diplomanti likovnih akademij med<br />

<strong>na</strong>jslabše <strong>za</strong>posljivimi, je družba velik del breme<strong>na</strong> <strong>za</strong> izboljšanje njihovega položaja preložila <strong>na</strong> državo. Da<br />

bi pomagali tej skupini v pridobivanju lastnih virov <strong>za</strong> preživetje, obenem pa razbremenili proračun, smo<br />

sistematično uvajali <strong>na</strong>slednje ukrepe.<br />

Razstavnine. Pod tem pojmom razumemo avtorski honorar <strong>za</strong> umetnika s področja likovne umetnosti,<br />

izhajajo pa tako iz določil prve Resolucije o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (2004–2007) kot <strong>na</strong>čela<br />

pravičnosti v razdeljevanju javnih sredstev, <strong>na</strong>menjenih <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v javnem interesu.<br />

Na Direktoratu <strong>za</strong> umetnost smo od leta 2005 v pozivih in razpisih spodbujali izplačevanje avtorskih<br />

honorarjev (razstavnin) umetnikom, ki so pripravljali razstavne projekte v muzejih in galerijah. V <strong>za</strong>četku<br />

smo reali<strong>za</strong>cijo tega ukrepa dosegali s stimulativnim vrednotenjem projekta (večje število točk in posledično<br />

fi<strong>na</strong>nčnih sredstev), pozneje (od leta 2007) smo to postavili kot pogoj vsem pravnim osebam, ki so <strong>za</strong> jav<strong>na</strong><br />

sredstva kandidirale <strong>na</strong> razpisih <strong>na</strong> področju likovne umetnosti. Izplačevali smo <strong>na</strong>jmanj 300 € <strong>za</strong> osebno<br />

razstavo iz tekoče produkcije, <strong>na</strong>jmanj 1100 € <strong>za</strong> pregledno razstavo in <strong>na</strong>jmanj 2100 € <strong>za</strong> retrospektivno<br />

razstavo. Skladno s prednostnimi kriteriji razpisa so bili višje podprti projekti, ki so predvidevali stimulativno<br />

vrednotenje avtorskega dela. Do leta 2009 smo dosegli 100-odstotno izplačevanje razstavnin, v povprečni<br />

višini med 300 in 1000 €. Ugotavljamo, da te še vedno <strong>za</strong>ostajajo <strong>za</strong> drugimi avtorskimi honorarji.<br />

Delovne štipendije so opredeljene kot oblika neposredne podpore ustvarjalcem, izjemoma tudi kustosom in<br />

kritikom, z <strong>na</strong>menom, da se <strong>za</strong>gotovijo pogoji <strong>za</strong> njihovo ustvarjalno in raziskovalno delo ter posledično izviren<br />

in kakovosten prispevek k razvoju področja, <strong>na</strong> katerem delujejo. Pomemb<strong>na</strong> posledica je tudi razbremenjenost<br />

z eksistencialnimi problemi, ki avtorju vsaj nekaj časa <strong>za</strong>gotovijo ustvarjalni mir. Ob spremljanju avtorja v letih<br />

po prejemu delovne štipendije je razvidno, da ima ta oblika podpore <strong>na</strong>jbolj ugodne učinke, saj so praviloma<br />

rezultati nova umetniška dela, kakovostne razstave in posledično dodatne reference.<br />

Rezidence so bile druga oblika neposredne podpore ustvarjalcem, ki pa so bile v <strong>na</strong>sprotju z delovnimi<br />

štipendijami usmerjene <strong>na</strong> obvezno rezidenčno bivanje v tujini. Avtorjem, ki so seveda morali prejeti<br />

povabilo z <strong>na</strong>tančno desti<strong>na</strong>cijo in sofi<strong>na</strong>nciranjem gostitelja, je pridobitev teh sredstev (v povprečni višini<br />

4000 €) omogočila večjo mobilnost v med<strong>na</strong>rodnem prostoru, lažje <strong>na</strong>vezovanje stikov z galeristi, kuratorji,<br />

umetniki, akademijami in drugimi pomembnimi akterji, kar se je ka<strong>za</strong>lo v ugodnih poznejših rezultatih,<br />

70

1.3 Likov<strong>na</strong> umetnost<br />

tj. povabilih <strong>na</strong> razstave, predavanja, delavnice, včasih pa tudi odkupu kakšnega dela <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno<br />

pomembno zbirko. Glede <strong>na</strong> to, da je bila rezidenč<strong>na</strong> udeležba ve<strong>za</strong><strong>na</strong> <strong>na</strong> gostitelja iz tujine, vlog ni bilo<br />

tako veliko kot pri drugih podpodročjih, so pa bile vedno vse odobrene. V povprečju je bilo od leta 2005 <strong>na</strong><br />

letni ravni sofi<strong>na</strong>nciranih od 4 do 6 rezidenc, izjema je bilo leta 2007, ko smo jih podprli kar 10.<br />

Fizične osebe. Ob ugotovitvah, da se v slovenski razstavni politiki le deloma spoštuje plural<strong>na</strong> podoba<br />

sodobne likovne umetnosti, ki je v med<strong>na</strong>rodnem prostoru samoumev<strong>na</strong>, so številni avtorji kljub<br />

kakovostnim in izvirnim opusom le težko <strong>na</strong>šli organi<strong>za</strong>torja <strong>za</strong> predstavitev svojih del v javnih prostorih.<br />

Poleg tega muzeji in galerije razen redkih izjem niso <strong>za</strong>gotavljali razstavnin, soudeležbe v produkciji, ki je<br />

v velikem delu sodobnih umetniških praks pove<strong>za</strong><strong>na</strong> s samo predstavitvijo projekta »in situ«, nekatere niso<br />

povrnile niti potnih stroškov sodelujočim umetnikom niti <strong>za</strong>gotovile transporta artefaktov. Iz <strong>na</strong>vedenih<br />

razlogov smo v projektnem razpisu kot upravičene osebe vsa leta ohranjali tudi posameznike. Podpora<br />

teh je bila še posebej pomemb<strong>na</strong> pri gostovanjih <strong>na</strong> razstavah in festivalih v tujini. T. i. fizičnim osebam<br />

smo <strong>za</strong>gotavljali avtorski honorar (razstavnino), potne stroške, dnevnice, včasih bivanje in del produkcije,<br />

<strong>za</strong>radi logistike pa smo se izogibali obrav<strong>na</strong>vanju fizičnih oseb kot izključnih organi<strong>za</strong>torjev projektov, saj bi<br />

morebit<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> kuratorja, katalog, tiskarno in podobno bremenila neposredno posameznikov osebni<br />

račun. Fizične osebe (brez delovnih štipendij in rezidenčnih udeležb) so <strong>na</strong> letni ravni vložile dobro četrtino<br />

vseh vlog <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje projektov, <strong>za</strong>nje je bilo ob končni razdelitvi vseh sredstev, vključno z delovnimi<br />

štipendijami in rezidenčnimi udeležbami, a brez razstavnin, <strong>na</strong>menjenih povprečno 30 %, pri čemer je<br />

opaz<strong>na</strong> tendenca rasti. (Gl. tabeli št. 5 in 6 v poglavju Fi<strong>na</strong>nciranje.) Z upoštevanjem teh prijaviteljev smo<br />

prispevali tudi k uresničevanju pluralizma, dostopnosti in večji mobilnosti samo<strong>za</strong>poslenih v domačem in<br />

med<strong>na</strong>rodnem prostoru.<br />

S pri<strong>za</strong>devanji <strong>za</strong> povprečnine in davčne olajšave smo prav tako želeli prispevati k izboljšanju položaja<br />

samo<strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, saj bi z upoštevanjem dohodka v večletnem obdobju dobili realnejšo<br />

sliko ekonomskega položaja samo<strong>za</strong>poslenih. Predvsem pri kiparjih je očiten paradoks, ko dobi avtor<br />

<strong>na</strong>ročilo le vsakih nekaj let ter <strong>za</strong>radi kompleksnosti in <strong>za</strong>htevnosti dela tudi višji honorar in tisto leto preseže<br />

cenzus <strong>za</strong> plačevanje prispevkov. V <strong>na</strong>slednjih letih <strong>za</strong>služi bistveno manj ali ostane celo brez prihodkov.<br />

Problem smo ugotovili in ga z vsemi argumenti, tudi v primerjavi s praksami iz tujine, predstavili ustreznim<br />

sogovornikom <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nce. V medresorsko usklajevanje je bil pravkar dan predlog spremembe<br />

ZUJIK, ki <strong>za</strong>jema povprečnine in dodatne davčne olajšave <strong>za</strong> samo<strong>za</strong>poslene.<br />

Sofi<strong>na</strong>nciranja udeležb slovenskih galerij <strong>na</strong> <strong>na</strong>juglednejših med<strong>na</strong>rodnih sejmih se je področje likovne<br />

umetnosti Direktorata <strong>za</strong> umetnost sistematično lotilo že prej s stimulativnim vrednotenjem sodelovanja<br />

<strong>na</strong> referenčnih sejmih v okviru med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja, z <strong>na</strong>tančnimi desti<strong>na</strong>cijami pa leta 2008, ko<br />

je bil <strong>za</strong> ta <strong>na</strong>men prvič objavljen poseben ciljni poziv. Samo<strong>za</strong>posleni so prek teh <strong>na</strong>stopov pridobili tako<br />

možnost uveljavljanja <strong>na</strong> tujih trgih in odkupe del kot tudi primeren avtorski honorar <strong>za</strong> sodelovanje (več v<br />

poglavju Trg umetnin).<br />

Razvoj in spodbujanje kulturne vzgoje sta bila <strong>na</strong> področju likovne umetnosti med prednostnimi <strong>na</strong>logami, saj<br />

je prav pomanjkanje z<strong>na</strong>nja in <strong>za</strong>vesti o pomenu likovne, še posebej sodobne umetnosti občuten vir težav<br />

tako pri pridobivanju obiskovalcev razstav kot tudi zbirateljev in mecenov likovne umetnosti. Da bi približali<br />

likovno umetnost čim širšemu krogu prebivalcev, smo s stimulativnim vrednotenjem programov <strong>na</strong> pozivih<br />

in razpisih spodbujali t. i. populari<strong>za</strong>cijske programe, ki presegajo zgolj vodstva po razstavah. V obdobju od<br />

leta 2002 do danes smo ugotovili, da se je število teh programov, kamor prištevamo predavanja, okrogle<br />

mize, delavnice in podobno, permanentno povečevalo, obenem pa so izvajalci, predvsem tisti <strong>na</strong> večletnem<br />

programskem fi<strong>na</strong>nciranju, svojo tovrstno dejavnost vse bolj profilirali <strong>za</strong> različne ciljne skupine. V letu 2009 je<br />

bilo skupno število teh programov že 355, številni izvajalci so redno ali vsaj občasno sodelovali z izobraževalnimi<br />

ustanovami, kjer je pomemben dosežek vsakolet<strong>na</strong> predstavitev programov in projektov <strong>za</strong> rav<strong>na</strong>telje vrtcev,<br />

osnovnih in srednjih šol Kulturni ba<strong>za</strong>r. Z njim je <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> doseglo dragoceno sodelovanje z<br />

<strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> šolstvo pri skupnih pri<strong>za</strong>devanjih <strong>za</strong> kakovostno ponudbo kulturnih vsebin tudi v okviru kulturi<br />

<strong>na</strong>menjenih učnih ur rednih vzgojnih in izobraževalnih programov v vrtcih in šolah <strong>na</strong> različnih stopnjah.<br />

Poklicno usposabljanje sodi <strong>na</strong> poseben razpis v okviru Direktorata <strong>za</strong> umetnost in vsaj <strong>na</strong> področju likovne<br />

umetnosti predstavlja pomemben delež v izobraževalnih in podpornih programih. (Več o njem v poglavju<br />

<strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong>, Podporne dejavnosti.)<br />

71

1.3 Likov<strong>na</strong> umetnost<br />

• Izboljšanje dialoga z deležniki (Nacio<strong>na</strong>lni svet <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, samo<strong>za</strong>posleni, nevladne<br />

organi<strong>za</strong>cije, Kulturniška zbornica)<br />

V <strong>za</strong>dnjih osmih letih je mogoče opaziti izboljšanje odnosa med ministrstvom in nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami<br />

<strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, kar je omogočilo tako povečanje sredstev <strong>za</strong> nevladni sektor in posledično boljše<br />

pogoje <strong>za</strong> njihovo delo kot tudi večjo diferenciacijo znotraj nevladnega sektorja. Na likovnem področju,<br />

<strong>na</strong> katerem ni velikih javnih <strong>za</strong>vodov, so bili temeljni nosilci razstavne politike nevladne organi<strong>za</strong>cije, ki<br />

so si s kakovostnim, izvirnim in permanentnim <strong>na</strong>stopanjem v javnosti <strong>za</strong>gotovili pomembno mesto v<br />

promociji in populari<strong>za</strong>ciji sodobne likovne umetnosti <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni in včasih celo med<strong>na</strong>rodni ravni.<br />

Fi<strong>na</strong>ncirane so bile prek programskih razpisov, postala pa so pomembni partnerji pri <strong>na</strong>črtovanju ukrepov<br />

<strong>za</strong> izboljšanje njihovega položaja in tudi <strong>stanja</strong> v celotni likovni umetnosti. Vsa ta pri<strong>za</strong>devanja so se delno<br />

uresničila v ustanovitvi posebne komisije <strong>za</strong> urejanje položaja nevladnih organi<strong>za</strong>cij v kulturi, ki jo je v<br />

<strong>za</strong>četku leta 2010 s sklepom ustanovila ministrica <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>. Komisija, v kateri so predstavniki Ministrstva<br />

<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in Asociacije nevladnih organi<strong>za</strong>cij, se mesečno sestaja in rešuje aktualne probleme, od položaja<br />

samo<strong>za</strong>poslenih, izboljšanja <strong>na</strong>či<strong>na</strong> razdeljevanja javnih sredstev do optimalnejše <strong>za</strong>konodaje.<br />

Sodelovanja s Kulturniško zbornico <strong>na</strong> tem področju v <strong>za</strong>dnjih letih ni bilo. Nacio<strong>na</strong>lni svet <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> je<br />

vsako leto sicer prejel poročilo o izvajanju Nacio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, a razen ugotovitve, da se je<br />

z njim sez<strong>na</strong>nil, <strong>za</strong>pisanemu ni posvečal posebne pozornosti. Na področju likovne umetnosti smo si prav<br />

z <strong>za</strong>dnjim želeli več sodelovanja, predvsem smo pogrešali odzive <strong>na</strong> svoje ukrepe in rezultate, ki smo jih<br />

skrbno pojasnili v vsakoletnem poročilu.<br />

• Sodelovanje Slovenije v med<strong>na</strong>rodnih nevladnih organi<strong>za</strong>cijah <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

Na področju likovne umetnosti smo kot osrednje sodelovanje vsa leta sofi<strong>na</strong>ncirali udeležbo <strong>na</strong> kongresih,<br />

razstavah in drugih dogodkih, pove<strong>za</strong>nih z BJCEM (Bie<strong>na</strong>le mladih Evrope in Sredozemlja). Predstavnik<br />

Slovenije v med<strong>na</strong>rodni asociaciji je Društvo ŠKUC, osrednji dogodek pa Bie<strong>na</strong>le, ki je vsakokrat postavljen<br />

v drugem mestu in vključuje široko paleto kulturnih dogodkov. BJCEM se je poka<strong>za</strong>l kot instrument, ki<br />

omogoča izvajanje javne politike pomoči mladim ustvarjalcem iz vse Evrope.<br />

• Podpora kulturnih in kreativnih industrij<br />

Pojem kulturne oz. kreativne industrije se je v javnosti <strong>za</strong>čel pogosteje pojavljati v <strong>za</strong>dnjih letih predvsem<br />

v smislu povezovanja <strong>kulture</strong> in gospodarstva, <strong>na</strong>tančneje večje vloge področja oblikovanja v industriji.<br />

Poleg kontinuitete v promociji dosežkov <strong>na</strong> področju industrijskega oblikovanja, ki jo je <strong>za</strong>gotavljal Bie<strong>na</strong>le<br />

industrijskega oblikovanja, se je v <strong>za</strong>dnjih osmih, še posebej pa štirih letih opazno povečal delež kulturnih<br />

projektov, katere so <strong>na</strong> razpise ministrstva prijavljali novoustanovlje<strong>na</strong> ali reformira<strong>na</strong> društva, <strong>za</strong>sebni javni<br />

<strong>za</strong>vodi, fundacije ter Akademija <strong>za</strong> likovno umetnost in oblikovanje in Fakulteta <strong>za</strong> arhitekturo. Ob <strong>za</strong>gonu,<br />

ki so ga mladim ustvarjalcem s področja oblikovanja dala posamez<strong>na</strong>, sicer redka slovenska podjetja, ki so<br />

stimulirala inovativnost in raziskovanje, smo tudi <strong>na</strong> ministrstvu s posebno pozornostjo spremljali <strong>na</strong>stavke<br />

<strong>za</strong> ustrezen in s tujino primerljiv razvoj kreativnih industrij. Mlade ustvarjalce smo fi<strong>na</strong>nčno podprli z<br />

delovnimi štipendijami ter s sofi<strong>na</strong>nciranjem udeležb <strong>na</strong> referenčnih sejmih in drugih prireditvah, pove<strong>za</strong>nih<br />

s področjem. Leta 2010 smo v štiriletno sofi<strong>na</strong>nciranje sprejeli 12 kompleksnih projektov 8 izvajalcev s<br />

področja arhitekture in oblikovanja ter prek enoletnega projektnega razpisa še 12 projektov 10 izvajalcev.<br />

V okviru poklicnega usposabljanja je od 10 programov neformalnega izobraževanja <strong>na</strong> področju likovne<br />

umetnosti, ki so bili sprejeti v sofi<strong>na</strong>nciranje, polovica pripadla temu polu, predvsem oblikovanju.<br />

72

1.3 Likov<strong>na</strong> umetnost<br />

2 Struktura izvajalcev kulturnih programov in projektov<br />

2.1 Nevladne organi<strong>za</strong>cije<br />

Nevladne organi<strong>za</strong>cije (društva, <strong>za</strong>vodi, fundacije) so osrednji izvajalci v celotni mreži področja, saj so<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni in regijski javni <strong>za</strong>vodi uvrščeni v Direktorat <strong>za</strong> dediščino. Kljub temu da je veči<strong>na</strong> programsko<br />

fi<strong>na</strong>nciranih nevladnih organi<strong>za</strong>cij locira<strong>na</strong> v Ljubljani in Mariboru, so se s spodbudno podporo formirali<br />

centri tudi v drugih krajih po Sloveniji in <strong>za</strong>radi kakovostnega ter po vsebini konkurenčnega programa<br />

uveljavili tudi <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni in celo med<strong>na</strong>rodni ravni (Celje, Ka<strong>na</strong>l ob Soči, Lendava, Nova Gorica, Novo<br />

mesto, Ptuj, Ribnica, Žalec ...). Vsi skupaj dovolj kakovostno in aktualno spremljajo in predstavljajo tendence<br />

v sodobni likovni umetnosti v Sloveniji in deloma v med<strong>na</strong>rodnem prostoru. S posameznimi programi<br />

in projekti se e<strong>na</strong>kovredno z <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnimi in občinskimi javnimi <strong>za</strong>vodi umeščajo v oblikovanje razstavne<br />

politike in so <strong>za</strong>to nepogrešljiv dejavnik v celotni kulturi <strong>na</strong> <strong>na</strong>jvišji ravni.<br />

Glede <strong>na</strong> specifiko področja, ki <strong>za</strong>jema izjemno široko paleto ožjih področji, kamor sodita tudi arhitektura<br />

in oblikovanje, obenem pa visokega števila samo<strong>za</strong>poslenih likovnikov, arhitektov in oblikovalcev, omeje<strong>na</strong><br />

proračunska postavka dolgo ni omogočala, da bi sledili razvoju novoustanovljenih ali posodobljenih društev<br />

in fundacij, ki so ka<strong>za</strong>li odlične rezultate s svojimi programi in projekti. Težave s pomanjkanjem sredstev se še<br />

vedno kažejo tako pri programskem kot projektnem sofi<strong>na</strong>nciranju, saj je v tendencah, da se čim bolj upošteva<br />

javni interes, običajno manj škodljivo krčiti sredstva <strong>za</strong> izvedbo določenih programov in projektov, kakor pa se<br />

odreči določenemu številu teh. Seveda gre <strong>za</strong> kakovostne in med seboj vsaj približno primerljive izvedbe.<br />

Proračunska postavka <strong>za</strong> področje likovne umetnosti (2323) je bila z izjemo izbora organi<strong>za</strong>torja <strong>za</strong><br />

predstavitev Republike Slovenije <strong>na</strong> Med<strong>na</strong>rodni likovni razstavi in Med<strong>na</strong>rodni razstavi arhitekture v<br />

Benetkah (sem so se sicer lahko prijavljale tudi nevladne organi<strong>za</strong>cije s področja <strong>kulture</strong>) ter peščice<br />

občinskih javnih <strong>za</strong>vodov, izjemoma kakšne <strong>za</strong>sebne galerije, <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> predvsem programom in<br />

projektom nevladnih organi<strong>za</strong>cij. Od leta 2002, ko je bilo <strong>za</strong>nje v proračunu <strong>na</strong>menjeno manj kot 300.000 €,<br />

se je ta vsota v letu 2010 povečala <strong>za</strong> več kot štirikrat. Z bolj <strong>na</strong>črtno politiko pri ustvarjanju pogojev <strong>za</strong><br />

skladen ter razmeram in času ustrezen razvoj likovne umetnosti smo prek pozivov in razpisov, ki smo jih<br />

glede <strong>na</strong> učinke svojih ukrepov sproti spreminjali, ob vse bolj obvezujočem dialogu z izvajalci, izboljšali<br />

pogoje <strong>za</strong> delovanje pri produkciji in posredovanju kulturnih dobrin s področja sodobne likovne umetnosti.<br />

Z diferenciacijo znotraj heterogene skupine nevladnih organi<strong>za</strong>cij smo kontinuirano spodbujali tista<br />

društva, <strong>za</strong>vode in fundacije, ki so izkazovali profiliranost in kakovost in so se bile sposobne <strong>za</strong>radi svojega<br />

dobrega, v strokovni javnosti prepoz<strong>na</strong>nega programa samodejno umestiti v podobo sodobne likovne<br />

umetnosti <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni. Med učinkovitimi ukrepi je ob povečevanju proračunske postavke, ki je<br />

omogočila večjo kakovost dela in plačilo <strong>za</strong>nj, pomembno omeniti predvsem večletni programski razpis,<br />

<strong>na</strong> katerega so se lahko prijavile samo nevladne organi<strong>za</strong>cije. Pogodba o štiriletnem sofi<strong>na</strong>nciranju je<br />

izbranim izvajalcem omogočila relativno varnost pri pridobivanju fi<strong>na</strong>nčnih virov <strong>za</strong> celoletne programe,<br />

bolj dolgoročno <strong>na</strong>črtovanje, spodobnejše avtorske honorarje <strong>za</strong> večinoma sicer pogodbeno <strong>za</strong>poslene<br />

izvajalce, s tem pa tudi večji pomen v strokovni in širši javnosti ter posledično v politiki (gl. tabeli 3 in 4<br />

v poglavju Fi<strong>na</strong>nciranje). Podatki iz <strong>za</strong>dnjih let kažejo, da so bili izvajalci kulturnih programov ne le med<br />

pomembnimi soustvarjalci razstavne politike v Sloveniji, temveč kot soorgani<strong>za</strong>torji tudi promotorji Slovenije<br />

<strong>na</strong> uglednih med<strong>na</strong>rodnih prireditvah sodobne likovne umetnosti, kot so Beneški bie<strong>na</strong>le, Bie<strong>na</strong>le mladih<br />

Evrope in Sredozemlja, Istanbulski bie<strong>na</strong>le, med<strong>na</strong>rodni festival Svetlob<strong>na</strong> gverila, Ars Electronica … Prek<br />

<strong>na</strong>jpomembnejših umetniških sejmov v tujini so s stimulativno politiko pri razpisih in pozivih predstavljali<br />

slovenske umetnike tujim zbirateljem in kuratorjem ter se tako vsaj posameznim avtorjem in skupi<strong>na</strong>m<br />

pomagali uvrstiti v referenčne <strong>za</strong>sebne in javne zbirke.<br />

Ob uveljavljenih in prepoz<strong>na</strong>vnih nevladnih organi<strong>za</strong>cijah smo spremljali tudi <strong>na</strong>stajanje novih, ki so imele<br />

v <strong>za</strong>četku možnost sofi<strong>na</strong>nciranja prek projektnih razpisov. Rahljanje formalnih pogojev pri razpisih je imelo<br />

v tem smislu ugodne posledice, saj je ohranjalo elastičnost nevladnega sektorja ter obenem omogočalo<br />

<strong>na</strong>stajanje in razvoj novih izvajalcev, slabosti pa so se ka<strong>za</strong>le predvsem pri velikem številu prijav, nihanju v<br />

kakovosti, dolgotrajnih postopkih, ki so velikokrat ovirali boljše, ter v prevelikem drobljenju razpoložljivih<br />

sredstev, kar smo <strong>na</strong>jbolj opažali v <strong>za</strong>dnjih štirih letih.<br />

73

1.3 Likov<strong>na</strong> umetnost<br />

• Programsko sofi<strong>na</strong>ncirani<br />

Povečanje proračunske postavke <strong>za</strong> več kot 100 % v obdobju 2004 do 2009 je omogočilo ustreznejše<br />

sofi<strong>na</strong>nciranje nevladnih organi<strong>za</strong>cij, ki so s svojimi programi <strong>za</strong>gotavljali kakovostno in kontinuirano<br />

<strong>na</strong>vzočnost v slovenskem in včasih celo v med<strong>na</strong>rodnem prostoru. Do leta 2010, ko smo podvojili število<br />

izvajalcev, s katerimi je ministrstvo sklenilo pogodbo o večletnem sofi<strong>na</strong>nciranju, so dodat<strong>na</strong> sredstva<br />

omogočila izvedbo programov in projektov <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin, ki je vsaj približno e<strong>na</strong>k javnim <strong>za</strong>vodom, to pomeni<br />

predvsem večjo profesio<strong>na</strong>lnost in posledično bolje pripravljene razstave, pravičnejšo razdelitev javnih<br />

sredstev, ustreznejše vrednotenje dela vseh udeležencev, večinoma samo<strong>za</strong>poslenih, kamor sodi tudi<br />

razstavni<strong>na</strong>. Vsi skupaj so izvedli 134 razstavnih projektov, od tega 86 študijskih razstav, ter od skupno<br />

500.000 vseh obiskovalcev v Sloveniji privabili slabih 50 %.<br />

V letu 2010 je bilo v štiriletno programsko sofi<strong>na</strong>nciranje sprejetih 17 izvajalcev, od tega osem <strong>na</strong> likovni<br />

umetnosti kot matičnem področju.<br />

• Projektno sofi<strong>na</strong>ncirani<br />

Poleg programskega sofi<strong>na</strong>nciranja <strong>za</strong>gotavljamo <strong>na</strong> področju fi<strong>na</strong>nčno podporo tudi projektom, ki <strong>za</strong>radi<br />

svoje kakovosti, izvirnosti in konkurenčnosti predstavljajo pomemben delež v ponudbi razstav, festivalov in<br />

drugih sorodnih projektov. Pri teh razpisih ne gre <strong>za</strong> <strong>na</strong>bor manj pomembnih kulturnih dogodkov, temveč<br />

<strong>za</strong> njihovo drugačno <strong>na</strong>ravo. Pri programskem razpisu sta med <strong>na</strong>jpomembnejšimi kriteriji uveljavljenost in<br />

prepoz<strong>na</strong>vnost organi<strong>za</strong>torja, ki <strong>za</strong>gotavljata kontinuiran program, pri projektnem pa je bistven sam projekt.<br />

Med izvajalci so <strong>za</strong>to tako <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno referenčni izvajalci kot komaj uveljavljajoči se majhni <strong>za</strong>sebni <strong>za</strong>vodi, ki<br />

v celotno ponudbo pri<strong>na</strong>šajo nove, sveže <strong>za</strong>misli, so včasih bolj fleksibilni in imajo le posamezne projekte, ki<br />

so <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno ali celo med<strong>na</strong>rodno pomembni. Ti razpisi omogočajo določeno kontinuiteto projektom, ki so<br />

dobri, a njihovi izvajalci nimajo kontinuitete ali interesa, da bi se prijavljali <strong>na</strong> programski razpis, obenem pa<br />

odpirajo vrata nenehno novim, predvsem mladim avtorjem, kuratorjem, vsebi<strong>na</strong>m in organi<strong>za</strong>torjem. Čeprav<br />

ima odprtost tudi slabe strani, ki se kažejo v prevelikem številu prijav, kakovostno povsem neuravnovešenem<br />

<strong>na</strong>boru in dolgotrajnih postopkih, je pozitivni vidik tega tipa razpisov predvsem v tem, da <strong>za</strong>gotavlja<br />

dostopnost in pluralizem ter omogoča kandidiranje tako občinskim javnim <strong>za</strong>vodom kot nevladnim<br />

organi<strong>za</strong>cijam in posameznikom, ki delujejo <strong>na</strong> področju likovne umetnosti. Z izjemo nekaj občinskih javnih<br />

<strong>za</strong>vodov in drugih pravnih oseb je veči<strong>na</strong> teh razpisov <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> nevladnim organi<strong>za</strong>cijam in posameznikom.<br />

Za projekte, ki so se v <strong>za</strong>dnjih letih uveljavili v strokovni in širši javnosti, je od leta 2010 uveden nov večletni<br />

projektni razpis, <strong>na</strong>menjen sofi<strong>na</strong>nciranju večletnih kulturnih projektov v obdobju 2010–2013, ki izkazujejo<br />

večletno kontinuiteto delovanja in so dosegli visoko stopnjo prepoz<strong>na</strong>vnosti v javnosti. Na področju likovne<br />

umetnosti so to organi<strong>za</strong>cija večletnih projektov, kamor sodijo programsko <strong>za</strong>okrožene celote razstav (ciklusi)<br />

s prepoz<strong>na</strong>vno platformo, ki se realizira skozi daljše časovno obdobje s predstavitvami posameznih, vsebinsko<br />

in terminsko <strong>za</strong>ključenih enot enkrat letno, festivalov in bie<strong>na</strong>lov, ki so <strong>na</strong> določeni vsebinski, formalni ali<br />

zvrstni platformi <strong>za</strong>snovani projekti, ki se kot niz programsko <strong>za</strong>okroženih enot realizirajo vsako leto enkrat<br />

ali dvakrat, običajno v točno določenem terminu, ter <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne strokovne <strong>na</strong>grade, kamor sodijo priz<strong>na</strong>nja<br />

posameznikom in skupi<strong>na</strong>m <strong>za</strong> <strong>na</strong>jvišje ustvarjalne dosežke <strong>na</strong> področju sodobne likovne umetnosti, ki<br />

<strong>na</strong>staja v Sloveniji in Slovenijo promovira v domači in med<strong>na</strong>rodni javnosti. O <strong>na</strong>grajencih odloča izključno<br />

stroka prek posebnih strokovnih komisij <strong>na</strong> podlagi statuta ali pravilnika o <strong>na</strong>gradi. Izvedbo projekta<br />

podelitve organizira prav<strong>na</strong> oseba, ki izka<strong>za</strong>no deluje <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni. V letu 2010 je bilo <strong>za</strong> obdobje<br />

2010–2013 v sofi<strong>na</strong>nciranje sprejetih 41 projektov od 86 prijavljenih (gl. tabelo 6 v poglavju Fi<strong>na</strong>nciranje).<br />

2.2 Občinski javni <strong>za</strong>vodi<br />

Čeprav so ustanoviteljice občinskih javnih <strong>za</strong>vodov lokalne skupnosti, so ti večinoma podhranjeni pri<br />

programskem fi<strong>na</strong>nciranju, <strong>za</strong>to se <strong>za</strong> posamezne projekte prijavljajo <strong>na</strong> <strong>na</strong>še razpise. V razponu od takih,<br />

ki s svojim programom (študijske, tematske, pregledne in skupinske razstave …) bistveno dopolnjujejo<br />

programe <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih <strong>za</strong>vodov in skupaj z njimi tvorijo mrežo muzejev in galerij v državi (Galerija sodobne<br />

umetnosti Celje, Mest<strong>na</strong> galerija Nova Gorica, Muzej galerija Lendava, Miklova hiša v Ribnici …), do<br />

manjših, <strong>za</strong> določeno ciljno skupino ali področje specializiranih <strong>za</strong>vodov (Mladinski kulturni center Maribor,<br />

Zavod <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, šport in turizem Žalec …), so vsi nepogrešljivi v kontekstu dostopnosti in pluralizma, saj<br />

so po <strong>na</strong>vadi eno od osrednjih kulturnih in družabnih točk v regiji.<br />

74

1.3 Likov<strong>na</strong> umetnost<br />

2.3 Nacio<strong>na</strong>lni javni <strong>za</strong>vodi<br />

Kljub temu da <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni javni <strong>za</strong>vodi <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> sodijo <strong>na</strong> področje dediščine in so njihovi<br />

programi tam tudi sofi<strong>na</strong>ncirani, letno vsaj 10 % avtorjev z njihovih razstav kot fizične osebe kandidirajo<br />

tudi <strong>na</strong> <strong>na</strong>šem projektnem razpisu, saj si želijo z dodatnimi sredstvi <strong>za</strong>gotoviti boljšo produkcijo, avtorski<br />

honorar in včasih celo potne stroške. Le redki javni <strong>za</strong>vodi izplačujejo razstavnino. Kljub velikemu številu<br />

prijaviteljev in pomislekom, da <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin še s te postavke sofi<strong>na</strong>nciramo programe v javnih <strong>za</strong>vodih, takim<br />

vlogam večinoma ugodimo, saj gre <strong>za</strong> kakovostne projekte, obenem pa avtorjev ne moremo prikrajšati <strong>za</strong><br />

avtorski honorar. To je običajno tudi edini strošek, ki ga v okviru prijave upoštevamo.<br />

2.4 Samo<strong>za</strong>posleni<br />

Kot je bilo v tem poglavju že <strong>na</strong>vedeno, pomenijo samo<strong>za</strong>posleni specifiko področja, saj jih je <strong>na</strong>jveč <strong>na</strong><br />

področju <strong>kulture</strong> vpisanih <strong>na</strong> likovno področje ter arhitekturo in oblikovanje; po podatkih iz <strong>za</strong>četka oktobra<br />

2010 je teh 1336. Glede <strong>na</strong> to, da so med slabše <strong>za</strong>posljivimi in da <strong>za</strong>radi slabo razvitega trga umetnin,<br />

umanjkanja zbirateljev in mecenov ter nestimulativne davčne politike skoraj nimajo možnosti <strong>za</strong> spodoben<br />

<strong>za</strong>služek, so pretirano odvisni od javnih sredstev. Ta problem opažamo že vse od leta 2002 – eden od<br />

poskusov <strong>za</strong> rešitev je bila tudi priprava predloga <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> o spodbujanju vlaganj v <strong>kulturo</strong>, ki žal ni bil<br />

sprejet –, razmere pa je poslabšala še recesija v <strong>za</strong>dnjem letu (več v poglavju Kadri, gl. tabelo 5 v poglavju<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje in tabelo 7 v poglavju Kadri).<br />

2.5 Fizične osebe<br />

Kot je bilo že večkrat omenjeno, sta ne<strong>za</strong>vidljiv položaj likovnih umetnikov, obenem pa težnja po<br />

<strong>za</strong>gotavljanju pluralizma v produkciji in promociji sodobne likovne umetnosti ter njene dostopnosti<br />

kot ene temeljnih vrednot dovolj teht<strong>na</strong> argumenta <strong>za</strong> to, da kljub določenim težavam v postopkih<br />

(podaljševanje, manjša usposobljenost posameznikov <strong>za</strong> sodelovanje v njih) ohranjamo možnost, da so v<br />

razdeljevanju javnih sredstev upravičene tudi fizične osebe. To iz logističnih razlogov in nekonkurenčnosti<br />

z večjimi producenti ni mogoče pri programskih razpisih, je pa da<strong>na</strong> možnost vsem, tudi tistim, ki nimajo<br />

statusa samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi, da svojo razstavo prijavijo <strong>na</strong> projektni razpis. V to skupino sodijo poleg<br />

samo<strong>za</strong>poslenih tudi <strong>za</strong>posleni, upokojenci, študenti, celo osebe brez statusa, če le izkažejo dovolj referenc<br />

<strong>na</strong> področju likovne umetnosti (minulo delo, razstave, odmevi v medijih, odkupi <strong>za</strong> zbirke ipd.). Podobno<br />

kakor pri drugih izvajalcih se tudi v tej skupini povečuje število prijaviteljev in obsega v povprečju 25 %<br />

prijaviteljev <strong>na</strong> letni ravni (sem niso vštete delovne štipendije in rezidenčne udeležbe). Pri sofi<strong>na</strong>nciranju<br />

imajo prednost udeležbe pri pomembnih med<strong>na</strong>rodnih projektih, pri katerih avtorji običajno <strong>za</strong>prošajo <strong>za</strong><br />

sofi<strong>na</strong>nciranje potnih stroškov, del transporta svojih umetniških del in avtorski honorar. Upoštevamo tudi<br />

pokritost s kulturnimi dogodki po celotnem ozemlju Republike Slovenije.<br />

2.6 Izobraževalne ustanove<br />

Poleg zgoraj <strong>na</strong>štetih sodijo v strukturo izvajalcev <strong>na</strong> področju likovne umetnosti tudi izobraževalne<br />

ustanove, ki s posameznimi, nekaterimi permanentnimi projekti pomembno prispevajo h kakovosti in<br />

raznovrstnosti razstavne ponudbe v Sloveniji ter v <strong>na</strong>vezovanju stikov s sorodnimi akterji v med<strong>na</strong>rodnem<br />

prostoru (več v poglavju 4 Podporne dejavnosti).<br />

75

1.3 Likov<strong>na</strong> umetnost<br />

3 Razpršenost izvajalcev ter programov in projektov<br />

<strong>na</strong> teritorialni ravni (lokalni, regijski, <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni,<br />

med<strong>na</strong>rodni prostor)<br />

Že v prvem poglavju smo se <strong>na</strong> različnih mestih dotaknili te teme, predvsem, ko je bil govor o dostopnosti in<br />

deloma pluralizmu. Čeprav pri a<strong>na</strong>li<strong>za</strong>h sledimo, pri ukrepih pa si pri<strong>za</strong>devamo <strong>za</strong>gotoviti pogoje <strong>za</strong> skladen<br />

razvoj <strong>kulture</strong> in dostopnost kulturnih dobrin <strong>na</strong> celotnem ozemlju Slovenije in celo čez njene meje, še vedno<br />

ugotavljamo neko neuravnoteženost, tako po izvajalcih, ki jih sofi<strong>na</strong>nciramo <strong>na</strong> ministrstvu, kot <strong>za</strong>stopanosti<br />

umetnikov in vsebin. Z izjemo enega delujejo vsi programsko sofi<strong>na</strong>ncirani izvajalci v Ljubljani in Mariboru.<br />

Pozitivno pri večini teh je, da se povezujejo z javnimi <strong>za</strong>vodi in nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami iz drugih slovenskih<br />

regij, vsaj polovica pa ima dobre in stalne pove<strong>za</strong>ve s sorodnimi organi<strong>za</strong>torji v med<strong>na</strong>rodnem prostoru. Boljšo<br />

sliko kažejo rezultati <strong>na</strong> projektnih razpisih, kjer so med sofi<strong>na</strong>nciranimi izvajalci (občinski javni <strong>za</strong>vodi, nevladne<br />

organi<strong>za</strong>cije in izjemno redke <strong>za</strong>sebne galerije) taki z <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno pomembnim programom, ki obenem tudi<br />

združujejo vse akterje s področja v regiji. Imajo tudi izjemno pomembno vlogo <strong>za</strong> umetnike, ki tam vztrajajo<br />

(še vedno je <strong>na</strong>jštevilnejše stanovsko društvo s področja likovne umetnosti v Ljubljani, osnovni izvajalec z<br />

arhitekture pa je Društvo arhitektov Ljubljane). Izvajalci, ki delujejo ob meji z Italijo in Madžarsko, pa opravljajo<br />

še nepogrešljivo funkcijo čezmejnega povezovanja in sodelovanja. Z <strong>na</strong>črtnim spodbujanjem razpršenosti, kar<br />

so <strong>na</strong>m omogočali razpisi in pozivi, smo v <strong>za</strong>dnjih letih <strong>za</strong>gotovili relativno <strong>za</strong>stopanost vseh pokrajin in njihovo<br />

vključevanje v skupni slovenski kulturni prostor. Bele lise ostajajo <strong>na</strong> Gorenjskem, Kočevskem, v Beli krajini in<br />

Prlekiji, od koder je bila le izjemoma da<strong>na</strong> pobuda <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje, z izjemo posameznikov iz Gorenjske, ki se<br />

redno prijavljajo <strong>na</strong> projektne razpise <strong>za</strong> delovne štipendije in sodelujejo pri tujih razstavnih projektih.<br />

4 Podporne dejavnosti (izobraževanje, strokovni tisk,<br />

stanovske organi<strong>za</strong>cije, medresorsko sodelovanje)<br />

Pri drugih točkah, tudi pri izobraževanju, opažamo izboljšanje <strong>stanja</strong>, <strong>na</strong> področju strokovnega tiska in<br />

stanovskih organi<strong>za</strong>cij pa so razmere slabše, kot so bile pred leti.<br />

Tabela 1<br />

Stanovske organi<strong>za</strong>cije <strong>na</strong> področju likovne umetnosti<br />

Št. Naziv stanovske organi<strong>za</strong>cije<br />

Lastni razstavni<br />

prostor<br />

Število<br />

članov<br />

Št. in status<br />

<strong>za</strong>poslenih<br />

1 Društvo oblikovalcev Slovenije ne 200 0<br />

2 Zve<strong>za</strong> društev slovenskih likovnih umetnikov da 643 1 (pogodbeno)<br />

2/1 Društvo likovnih umetnikov Ljubljane ne 290 1 (pogodbeno)<br />

2/2 Društvo likovnih umetnikov Maribor da 82 2 (1 pogodbeno, 1<br />

prek javnih del)<br />

2/3 Društvo likovnih umetnikov Insula (Obala) da 43 1 (redno)<br />

2/4 Društvo likovnih umetnikov Celje ne 32 0<br />

2/5 Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske ne 33 0<br />

2/6 Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije ne 23 0<br />

2/7 Društvo likovnih umetnikov Škofja Loka ne 15 0<br />

2/8 Društvo likovnih umetnikov Kranj ne 0<br />

2/9 Društvo likovnih umetnikov Zasavja ne 0<br />

2/10 Društvo likovnih umetnikov Dolenjske ne 5 0<br />

3 Društvo arhitektov Ljublja<strong>na</strong> ne 350 1 (pogodbeno)<br />

4/1 Fotoklub Ljublja<strong>na</strong> ne 42 0<br />

4/2 Fotoklub Maribor da 117 2 (prek javnih del)<br />

76

1.3 Likov<strong>na</strong> umetnost<br />

Na področju likovne umetnosti pogrešamo močne <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne stanovske organi<strong>za</strong>cije, med katerimi<br />

deluje le še Zve<strong>za</strong> društev slovenskih likovnih umetnikov, ki pa si še vedno ni opomogla od fi<strong>na</strong>nčnega<br />

in kadrovskega zloma pred 9 leti, kar se kaže v vedno manj konkurenčnem programu in <strong>za</strong>stareli<br />

organiziranosti, ki ne sledi <strong>za</strong>htevam članstva v novih razmerah. Močnejša so regio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> društva, ki so v<br />

nekaterih primerih eden od osrednjih centrov v regiji (Društvo likovnih umetnikov Insula), ali pa so celo<br />

prevzela določene funkcije <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni (Društvo likovnih umetnikov Ljubljane, Društvo arhitektov<br />

Ljubljane). Podobne razmere opažamo <strong>na</strong> področju fotografije, <strong>na</strong> katerem ključno <strong>na</strong>logo spremljanja<br />

sodobne fotografije ob specializiranih galerijah opravljajo lokalni fotoklubi (Fotoklub Ljublja<strong>na</strong>, Fotoklub<br />

Maribor …), Fotografska zve<strong>za</strong> Slovenije pa deluje pretežno <strong>na</strong> organi<strong>za</strong>cijski ravni, saj <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni<br />

povezuje 22 fotoklubov iz vse Slovenije. Pozitivni so poskusi po ponovnem <strong>za</strong>gonu Društva oblikovalcev<br />

Slovenije, ki mu je že uspelo realizirati posamezne <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno pomembne razstave s področja oblikovanja.<br />

Poleg obstoječih se pojavljajo nove oblike organiziranosti (nevladni, <strong>za</strong>sebni <strong>za</strong>vodi in društva) in nekatere<br />

uspešno prevzemajo <strong>na</strong>loge nekdanjih stanovskih društev. Slaba stran poleg vse večje profiliranosti, ki<br />

otežuje vključevanje <strong>za</strong>interesiranih posameznikov, sta tudi prevelika razdrobljenost in slabša prepoz<strong>na</strong>vnost<br />

v strokovni in še posebej v širši javnosti.<br />

4.1 Formalno izobraževanje<br />

Na področju formalnega izobraževanja obstajajo v Sloveniji spodaj <strong>na</strong>vedene ustanove, ki so sofi<strong>na</strong>ncirane<br />

iz drugih proračunskih virov, se pa posamezne ustanove prijavljajo tudi <strong>na</strong> razpise Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

s projekti, ki presegajo zgolj izobraževalne programe in se z razstavnimi projekti smiselno umeščajo v<br />

politiko promocije sodobne likovne umetnosti. Predvsem Akademija <strong>za</strong> likovno umetnost in oblikovanje v<br />

Ljubljani ter Fakulteta <strong>za</strong> arhitekturo v Ljubljani sta že uveljavlje<strong>na</strong> izvajalca, ki z razstavno dejavnostjo onkraj<br />

pedagoških programov <strong>za</strong>gotavljata <strong>na</strong>jmlajši in <strong>na</strong>jbolj ranljivi generaciji vsaj osnovne možnosti <strong>za</strong> prve<br />

<strong>na</strong>stope v javnosti ter jim z med<strong>na</strong>rodnim povezovanjem odpirata vrata v tuje galerije. Prek programskega<br />

razpisa prednostno podpiramo skupinske razstave, partnerske projekte s tujimi univer<strong>za</strong>mi/akademijami in<br />

med<strong>na</strong>rodne izmenjave.<br />

Tabela 2<br />

Pregled izobraževalnih programov s področja<br />

Srednja šola<br />

Umetniška gim<strong>na</strong>zija Celje – Center<br />

Srednja šola <strong>za</strong> oblikovanje in fotografijo Ljublja<strong>na</strong><br />

Akademije, visokošolski <strong>za</strong>vodi<br />

Akademija <strong>za</strong> likovno umetnost in oblikovanje, Univer<strong>za</strong> v Ljubljani (slikarstvo, kiparstvo, grafika, video in novi mediji;<br />

vizualne komunikacije, industrijsko oblikovanje, unikatno oblikovanje, fotografija, ilustracija)<br />

Oddelek <strong>za</strong> umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani<br />

Oddelek <strong>za</strong> umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru<br />

Fakulteta <strong>za</strong> arhitekturo, Univer<strong>za</strong> v Ljubljani<br />

Oddelek <strong>za</strong> krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Univer<strong>za</strong> v Ljubljani<br />

Oddelek <strong>za</strong> tekstilstvo, Naravoslovno-tehniška fakulteta, Univer<strong>za</strong> v Ljubljani<br />

Likov<strong>na</strong> pedagogika, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani<br />

Likov<strong>na</strong> pedagogika, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru<br />

Visoka šola <strong>za</strong> umetnost, Univer<strong>za</strong> v Novi Gorici<br />

Fakulteta <strong>za</strong> humanistične študije, Koper – Capodistria, Univer<strong>za</strong> <strong>na</strong> Primorskem<br />

Zasebne iniciative, organizirane v obliki celoletnega šolskega programa<br />

Inštitut A.V.A., Akademija <strong>za</strong> vizualne umetnosti<br />

Šola <strong>za</strong> risanje in slikanje<br />

Famul Stuart Šola uporabnih umetnosti<br />

Visoka šola <strong>za</strong> oblikovanje v Ljubljani<br />

77

1.3 Likov<strong>na</strong> umetnost<br />

4.2 Neprofitni <strong>za</strong>vodi, društva – izobraževalni programi, delavnice,<br />

platforme<br />

Neprofitni <strong>za</strong>vodi, društva – izobraževalni programi, delavnice, platforme so večinoma sofi<strong>na</strong>ncirani prek<br />

javnih projektnih razpisov, predvsem prek projektnega razpisa <strong>za</strong> poklicno usposabljanje. Od leta 2005 se je<br />

število prijaviteljev, ki izvajajo poseben program poklicnega usposabljanja, tj. neformalnega izobraževanja, <strong>na</strong><br />

področju ne samo povečalo, temveč je do leta 2009 <strong>za</strong>jelo že velik del raznolike ustvarjalne prakse, v različne<br />

semi<strong>na</strong>rje, predavanja, okrogle mize in delavnice pa vključilo številne ciljne skupine, v razponu od slikarskih<br />

delavnic <strong>za</strong> otroke iz neprivilegiranih skupin prek vsakoletnih delavnic stripa in šole <strong>za</strong> kustose do kakovostnih<br />

strokovnih izobraževanj, ki so bila <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> tudi takim, ki so se s področjem ukvarjali poklicno. Leta<br />

2009 je svoje programe <strong>na</strong> razpis prijavilo že 18 izvajalcev. Ti programi so se izka<strong>za</strong>li kot odlično dopolnilo<br />

razstavni dejavnosti, saj veliko pripomorejo k populari<strong>za</strong>ciji likovne umetnosti, spodbujajo posameznikovo<br />

kreativnost, obenem pa mu <strong>na</strong> neformalen, velikokrat duhovit in prijazen <strong>na</strong>čin približajo umetnost. Na<br />

področju smo prek razpisa podpirali raznovrstnost, vključevanje različnih ciljnih skupin, razpršenost ponudbe<br />

po vsej Sloveniji, prednostno pa smo obrav<strong>na</strong>vali tudi pristop k izobraževanju. Ugotavljamo odlične rezultate<br />

v doseganju postavljenih ciljev, a določene slabosti v tendencah, da ti programi postanejo konkurenčni<br />

profesio<strong>na</strong>lnim oblikam izobraževanja, ter občasni manjši dostopnosti <strong>za</strong>radi previsokih koti<strong>za</strong>cij, ki so<br />

pove<strong>za</strong>ni s honorarji tujih mentorjev. Med stalnejšimi izvajalci so: SCCA Ljublja<strong>na</strong>, Društvo, Škuc Ljublja<strong>na</strong><br />

(novi pristopi k razumevanju umetnosti), ZAVOD P.A.R.A.S.I.T.E Ljublja<strong>na</strong> (knjiga umetnika), KUD MREŽA<br />

Ljublja<strong>na</strong>, AICA, Slovensko društvo likovnih kritikov (sodob<strong>na</strong> kritika), Dorian – center <strong>za</strong> umetnost (klasične<br />

slikarske in grafične tehnike), Trajekt, Zavod <strong>za</strong> prostorsko <strong>kulturo</strong>, Zavod ARK – inštitut <strong>za</strong> arhitekturo in<br />

<strong>kulturo</strong>, Društvo Pekinpah Ljublja<strong>na</strong> (arhitektura in oblikovanje), Društvo <strong>za</strong> vizualne komunikacije Magdale<strong>na</strong><br />

Maribor (oblikovanje), EMZIN, <strong>za</strong>vod <strong>za</strong> kreativno produkcijo (grafično oblikovanje in ilustracija), FORUM,<br />

<strong>za</strong>vod <strong>za</strong> umetniško in kulturno produkcijo (strip in svetlob<strong>na</strong> gverila).<br />

4.3 Strokovne revije leta 2010: Likovne besede, Emzin, Revija Fotografija,<br />

AB-arhitektov bilten, Oris, Hiše, Piranesi<br />

Na področju strokovnega tiska v obdobju od 2002 do danes ni prišlo le do ukinitve določenih revij in<br />

publikacij, ki so bile vitalnega pome<strong>na</strong> <strong>za</strong> področje, temveč se je tudi položaj tistih, ki so ostale, drastično<br />

poslabšal. Znižala so se sredstva, <strong>na</strong> Javni agenciji <strong>za</strong> knjigo, kamor je bilo leta 2009 preneseno celotno<br />

področje knjige, pa so <strong>za</strong>radi svoje specifike, tj. pove<strong>za</strong>nosti z različnimi zvrstmi in temami likovne<br />

umetnosti, v konkurenci z <strong>za</strong>ložniki, katerih osnov<strong>na</strong> dejavnost je izdaja knjig, izgubile možnost <strong>za</strong><br />

e<strong>na</strong>kovredno obrav<strong>na</strong>vanje. Tovrstne revije so nujne iz več razlogov: izobražujejo širšo javnost, omogočajo<br />

večjo dostopnost do kulturnih dobrin, razvijajo kritiko in esejistiko, umetnikom, piscem in organi<strong>za</strong>torjem<br />

pomagajo do refleksij, ki jih pozneje potrebujejo <strong>za</strong> svoje reference, se povezujejo v med<strong>na</strong>rodni prostor,<br />

ter so pravi podporni programi drugim dejavnostim: organi<strong>za</strong>ciji razstavnih in festivalskih projektov,<br />

med<strong>na</strong>rodnemu sodelovanju, izobraževanju in sploh populari<strong>za</strong>ciji likovne umetnosti.<br />

Načrt<strong>na</strong> strategija <strong>za</strong> podporo takšne literature je nuj<strong>na</strong> tudi <strong>za</strong>to, ker <strong>za</strong>stopanost kulturnih vsebin in <strong>na</strong>čin<br />

njihove prezentacije v slovenskih medijih nista ugod<strong>na</strong>. Brane Kovič, avtor elaborata Kulturne vsebine v<br />

medijih – likov<strong>na</strong> umetnost, ki ga je v okviru raziskovalne dejavnosti v letu 2009 podprlo <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong><br />

<strong>kulturo</strong>, v <strong>za</strong>ključku med drugim ugotavlja: »Na splošno bi lahko poročanje slovenskih medijev o likovni<br />

umetnosti oz<strong>na</strong>čili <strong>za</strong> »domačijsko« – <strong>za</strong>nima jih skoraj izključno to, kar se dogaja znotraj slovenskih meja<br />

oziroma slovenskega etničnega prostora, kolikor toliko korektno poročajo o razstavah slovenskih avtorjev<br />

in avtorskih skupin v tujini, vendar predvsem v obliki kratkih notic, <strong>na</strong>povedi ali <strong>na</strong>k<strong>na</strong>dnih <strong>za</strong>pisov, ki jih še<br />

<strong>na</strong>jvečkrat pov<strong>za</strong>mejo po STA ali pa jim jih posredujejo novi<strong>na</strong>rski dopisniki iz posameznih držav. Besedila<br />

o velikih razstavah v med<strong>na</strong>rodnem prostoru, ne glede <strong>na</strong> to, ali gre <strong>za</strong> moderno in sodobno ali <strong>za</strong> starejšo<br />

umetnost, so sila redka in skrom<strong>na</strong>. Očit<strong>na</strong> je tudi geografska omejenost tovrstnega poročanja, saj kriterij<br />

nista kakovost in pomen posamezne prireditve, temveč bliži<strong>na</strong> (v glavnem sosednje države in mesta, ki so že<br />

tradicio<strong>na</strong>lno <strong>na</strong> ta ali oni <strong>na</strong>čin pove<strong>za</strong><strong>na</strong> s slovensko kulturno preteklostjo). Tu se nesporno <strong>na</strong>jbolj pokaže<br />

razlika med slovenskimi in primerljivimi tujimi mediji, ki veliko pogosteje in bolj profesio<strong>na</strong>lno presodijo<br />

pomembnost in relevantnost večjih umetniških manifestacij <strong>na</strong> različnih koncih sveta ter <strong>za</strong> poročila in ocene<br />

o njih <strong>na</strong>ročajo <strong>na</strong>jbolj kompetentnim piscem oziroma poz<strong>na</strong>valcem specifičnih področij – tudi takim, ki v<br />

posameznih medijskih hišah niso redno <strong>za</strong>posleni, niti ne <strong>na</strong>stopajo nujno v vlogi stalnih sodelavcev«.<br />

78

1.3 Likov<strong>na</strong> umetnost<br />

5 Trg umetnin<br />

Razmere <strong>na</strong> trgu se od <strong>za</strong>dnje a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> leta 2002 niso bistveno izboljšale, lahko bi celo ugotovili, da so se v<br />

<strong>za</strong>dnjem obdobju poslabšale, <strong>za</strong> kar nosi velik del krivde tudi sploš<strong>na</strong> gospodarska kri<strong>za</strong>. Zakon o spodbujanju<br />

vlaganj v <strong>kulturo</strong>, s katerim bi vsaj delno uredili tudi davčne olajšave <strong>za</strong> kupce in zbiratelje, še ni bil sprejet,<br />

čeprav se <strong>za</strong>nj <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong>vzema že vrsto let. Leta 2006 je bila s sklepom ustanovlje<strong>na</strong> medresorska<br />

komisija <strong>za</strong> pripravo Zako<strong>na</strong> o spodbujanju vlaganj v <strong>kulturo</strong>, poleg predhodne študije dr. Bogomirja Kovača z<br />

<strong>na</strong>slovom Strokovne podlage <strong>za</strong> pripravo <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> o <strong>za</strong>sebnih vlaganjih v <strong>kulturo</strong> in celovito reformo fi<strong>na</strong>nciranja<br />

<strong>kulture</strong> je uporabila primere dobrih praks iz evropskih držav ter maja 2006 predlagala osnutek <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>, ki bi <strong>za</strong>jel<br />

davčne olajšave, podporne mehanizme ter partnerstvo med gospodarstvom in umetnostjo. Osnutek ni prišel<br />

nikoli v javno obrav<strong>na</strong>vo, je pa v okviru raziskovalnih <strong>na</strong>log Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> že leta 2009 <strong>na</strong>stala raziskava<br />

s podobnimi cilji, z <strong>na</strong>slovom Predlog <strong>za</strong>konske vpeljave sheme deleža so jo pripravili mag. Jiri Kočica, Jure<br />

Logar, mag. Katari<strong>na</strong> Majerhold, Aleksander Ostan, mag. Andrej Srakar in Matej Zavrl.<br />

Po <strong>za</strong>dnjih podatkih deluje v Sloveniji manj kot 50 prodajnih galerij, nekatere so skupaj s stari<strong>na</strong>rnicami<br />

vključene v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno stanovsko organi<strong>za</strong>cijo Društvo galeristov in stari<strong>na</strong>rjev Slovenije (11 galerij in<br />

12 stari<strong>na</strong>rnic). Največ 10 galerijam še uspe prodati kakšno delo sodobnega slovenskega avtorja, a se je<br />

njihovo število v <strong>za</strong>dnjih petih letih prepolovilo, saj je le še 10 pomembnejših zbirateljev, specializiranih <strong>za</strong><br />

to področje. Izvajalce smo poleg permanentnih pri<strong>za</strong>devanj <strong>na</strong> področju <strong>za</strong>konodaje delno podpirali tudi<br />

s sofi<strong>na</strong>nciranjem določenih (študijsko <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>nih) razstav in letnega sejma starin in umetnin, posebno<br />

poglavje pa so umetniški sejmi, ki so v <strong>za</strong>dnjih štirih letih postali eden od instrumentov <strong>za</strong> večjo promocijo<br />

slovenske umetnosti v tujini. V obdobju 2008–2009 se je šestim slovenskim galerijam, ki jih je ministrstvo<br />

tudi sofi<strong>na</strong>nciralo, uspelo uvrstiti <strong>na</strong> <strong>na</strong>slednje med<strong>na</strong>rodne sejme: Arco Madrid, Artefiera Bolog<strong>na</strong>, Art<br />

Brussels, Vien<strong>na</strong>fair, Art Basel in Volta Basel, Frieze Art Fair London, Fiac Pariz, Artissima Torino, Paris Photo<br />

in Art Forum Berlin. Na njih so večkrat predstavili med 15 in 25 umetnikov, ki Slovenijo predstavljajo v tujini,<br />

vsaj po eno delo je bilo prodano v javno ali <strong>za</strong>sebno zbirko oziroma je bil rezultat <strong>na</strong>stopa povabilo galerije<br />

ali umetnika <strong>na</strong> katero od med<strong>na</strong>rodnih razstavnih prireditev pozneje. Od celotne vsote <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno<br />

sodelovanje v višini 200.000 €, kamor sta sodili še podpodročji udeležba pri razstavnih in festivalskih<br />

projektih v tujini in rezidenčne udeležbe, je bilo <strong>za</strong> sejme v letu 2009 <strong>na</strong>menjenih 90.000 EUR.<br />

6 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

6.1 Načini fi<strong>na</strong>nciranja<br />

6.1.1 Programsko<br />

V letu 2009 je delež <strong>za</strong> programsko fi<strong>na</strong>ncirane izvajalce v višini 359.00 € predstavljal 40 % celotne<br />

vrednosti postavke, od tega je bilo 210.000 € <strong>na</strong>menjenih 4 izvajalcem, ki so bili matično fi<strong>na</strong>ncirani <strong>na</strong><br />

likovnem področju, ter 149.000 € projektom tistih izvajalcev, ki so prihajali z drugih matičnih področij (9).<br />

Največji delež je pripadel intermedijskemu področju, kar je razumljivo <strong>za</strong>radi pogostih stičišč ter dejstva,<br />

da imajo <strong>na</strong>jmočnejši producenti tudi svoje razstavne programe. V letu 2010 je bilo v štiriletno programsko<br />

sofi<strong>na</strong>nciranje sprejetih skupaj 17 izvajalcev, od tega 8 <strong>na</strong> likovni umetnosti kot matičnem področju. Za vse<br />

je bilo <strong>na</strong>menjenih 653.800,00 €, od tega 485.800 <strong>za</strong> prve in 168.000 € <strong>za</strong> tiste, ki imajo osnovno pogodbo<br />

<strong>na</strong> drugih področjih. Najvišji odstotek teh je <strong>na</strong> področju intermedijske umetnosti, in sicer 105.000 €. Poleg<br />

možnosti, da so lahko prijavili kot upravičene tudi splošne stroške delovanja in stroške dela, kar je novost,<br />

se je izboljšalo tudi razmerje med <strong>za</strong>prošeno vrednostjo projekta in pogodbeno vrednostjo, tj. deležem, ki<br />

ga <strong>za</strong>gotovi <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>. Pri programsko sofi<strong>na</strong>nciranih je ta delež v letu 2010 z<strong>na</strong>šal v povprečju<br />

61,48 %. Če so fi<strong>na</strong>nčni <strong>na</strong>črti stvarni ter programi in projekti res realizirani v tako postavljenih okvirih, si je<br />

<strong>za</strong> celotno vrednost projekta treba <strong>za</strong>gotoviti še vsaj 70 % iz drugih virov, medtem ko z<strong>na</strong>ša ta delež glede<br />

<strong>na</strong> <strong>za</strong>proše<strong>na</strong> sredstva slabih 40 %.<br />

79

1.3 Likov<strong>na</strong> umetnost<br />

Tabela 3 Preglednica programskega sofi<strong>na</strong>nciranja v letih 2002–2010<br />

Vrednost sofi<strong>na</strong>nciranih<br />

Št. vseh Št. izvajalcev <strong>na</strong><br />

Leto Celot<strong>na</strong> vrednost v € programov v €<br />

izvajalcev matičnem področju<br />

2002 311.225,17 209.272,24 25 (z <strong>za</strong>vodi) 25<br />

2003 260.757,90 148.089,76 14 14<br />

2004 519.712,90 282.715,74 14 14<br />

2005 460.789,10 204.828,08 16 6<br />

2006 607.206,64 247.291,77 16 6<br />

2007 843.507,19 276.517,43 14 4<br />

2008 994.518,98 329.194,17 13 4<br />

2009 1.028.989,10 369.209,15 14 4<br />

2010 1.408.700,00 653.800,00 17 8<br />

Tabela 4 Preglednica programskih pogodb <strong>za</strong> obdobje 2010–2013<br />

Št. matičnih<br />

izvajalcev<br />

Št. izvajalcev z<br />

drugih področij<br />

Celot<strong>na</strong> vrednost<br />

v €<br />

Zaproše<strong>na</strong><br />

vrednost v €<br />

Pogodbe<strong>na</strong><br />

vrednost v €<br />

Delež sredstev<br />

MK v %<br />

8 1.660.936,04 750.590,54 485.800,00 64,72<br />

9 656.901,00 312.795,00 168.000,00 53,71<br />

Skupaj 2.317.837,04 1.063.385,54 653.800,00 61,48<br />

6.1.2 Projektno<br />

V letu 2009 je bilo <strong>za</strong> projektno fi<strong>na</strong>nciranje <strong>na</strong>menjenih 559.779,95 €, od tega 399.857 <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje<br />

kulturnih projektov v Sloveniji in 200.000 <strong>za</strong> poziv <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje kulturnih projektov tujini (razstave,<br />

sejmi, rezidence).<br />

6.2 Struktura izvajalcev fi<strong>na</strong>nciranih programov in projektov<br />

6.2.1 Programi in projekti nevladnih organi<strong>za</strong>cij<br />

Programi in projekti nevladnih organi<strong>za</strong>cij so že glede <strong>na</strong> opredelitev področja temeljni, saj <strong>za</strong>gotavljajo<br />

dopolnitev osnovne mreže izvajalcev razstav <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni. So pandan <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnim in občinskim javnim<br />

<strong>za</strong>vodom, ki so večinoma sofi<strong>na</strong>ncirani iz drugih virov. Za njihove programe in projekte je bilo <strong>na</strong>menjenih<br />

vsaj 60 % vseh razpoložljivih sredstev, pri čemer lahko <strong>za</strong> večletno programsko sofi<strong>na</strong>nciranje kandidirajo<br />

le nevladne organi<strong>za</strong>cije. V letu 2009 je bilo v sofi<strong>na</strong>nciranje sprejetih 83 izvajalcev iz nevladne sfere, kar v<br />

razmerju z javnimi <strong>za</strong>vodi in <strong>za</strong>sebnimi galerijami ter izobraževalnimi ustanovami predstavlja 70 %.<br />

Tabela 5 Preglednica sofi<strong>na</strong>nciranih projektov v letih 2002–2010<br />

Leto<br />

Celot<strong>na</strong> vrednost<br />

v €<br />

Vrednost<br />

sofi<strong>na</strong>nciranih<br />

projektov v € Št. vseh izvajalcev Št. fizičnih oseb<br />

Delež <strong>za</strong> projekte<br />

fiz. oseb<br />

2002 311.225,17 101,800,00 31 * 9.105,32<br />

2003 260.757,90 109.167,00 34 * 15.857,12<br />

2004 519.712,90 181.917,03 79 * 58.280,79<br />

2005 460.789,10 218.613,34 137 37 90.003,76<br />

2006 607.206,64 343.223,17 158 55 161.293,18<br />

2007 843.507,19 566.989,76 184 75 222.431,60<br />

2008 994.518,98 665.324,81 173 68 238.551,88<br />

2009 1.028.989,10 559.779,95 200 72 220.599,00<br />

2010 1.408.700,00 741.100,00 240 75 171.700,00<br />

* Zaradi drugačne razdelitve postavke v <strong>na</strong>vedenih letih ti podatki niso razvidni.<br />

80

1.3 Likov<strong>na</strong> umetnost<br />

Pojasnilo: V prvih letih so bili v postavki <strong>za</strong>jeti tudi določeni programi in projekti javnih <strong>za</strong>vodov, <strong>za</strong>to ni možno<br />

povsem razmejiti deleža <strong>za</strong> nevladne organi<strong>za</strong>cije <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne javne <strong>za</strong>vode. Leta 2004<br />

smo uvedli delovne štipendije in rezidenčne udeležbe, z letom 2007 pa razstavnine (prej stimulirane v okviru<br />

dodatnih točk pri razpisnih kriterijih) kot obveznost prijavitelja, ki mu ministrstvo sofi<strong>na</strong>ncira programe in<br />

projekte prek pozivov in razpisov (kar pojasnjuje nihanja v številu prijavljenih in sofi<strong>na</strong>nciranih projektov fizični<br />

oseb). V celotno vsoto so <strong>za</strong>jete tudi delovne štipendije in rezidenčne udeležbe.<br />

Tabela 6 Projektno fi<strong>na</strong>nciranje v letu 2010<br />

Odobre<strong>na</strong> sredstva<br />

Celot<strong>na</strong><br />

vrednost<br />

Zaproše<strong>na</strong><br />

vrednost<br />

MK<br />

Celot<strong>na</strong><br />

vrednost v %<br />

Zaproše<strong>na</strong><br />

vrednost v %<br />

Skupaj pravne osebe (vsi) 710.469,92 237.520,00 98.000,00 13,79 41,26<br />

Skupaj javni <strong>za</strong>vodi 169.972,00 75.600,00 28.500,00 16,77 37,70<br />

Skupaj pravne osebe 880.441,92 313.120,00 126.500,00 14,37 40,40<br />

Skupaj fizične osebe 164.333,00 71.008,00 28.450,00 17,31 40,07<br />

Skupaj delovne štipendije 128.000,00<br />

6.2.2 Samo<strong>za</strong>posleni <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

V letu 2009 je bilo prek projektnega razpisa in poziva sofi<strong>na</strong>nciranih 16 delovnih štipendij v višini 128.000<br />

€ in 4 rezidenčne udeležbe v višini 12.000 €. Samo<strong>za</strong>posleni so bili tudi med prejemniki razstavnin, ki jih je<br />

bilo v tem letu izplačanih 369 v povprečni višini 500 €.<br />

6.2.3 Občinski (lokalni) javni <strong>za</strong>vodi<br />

Občinski javni <strong>za</strong>vodi, ki jih <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> ne pozove k predložitvi programa, imajo možnost, da<br />

svoje projekte prijavijo <strong>na</strong> projektne razpise. V letu 2009 je bilo v sofi<strong>na</strong>nciranje prek razpisa JPR-UM-2009<br />

sprejetih 9 javnih občinskih <strong>za</strong>vodov iz vse Slovenije, ki so realizirali 31 razstav. Na razpisu <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje<br />

večletnih kulturnih projektov, s katerim smo želeli <strong>za</strong>gotoviti relativno stabilen <strong>na</strong>čin fi<strong>na</strong>nciranja tudi<br />

v javnosti prepoz<strong>na</strong>nim in uveljavljenim večletnim projektom, je bilo v sofi<strong>na</strong>nciranje sprejetih 11 takih<br />

projektov v organi<strong>za</strong>ciji javnih <strong>za</strong>vodov.<br />

6.2.4 Zasebne galerije<br />

Zasebne galerije igrajo bistveno vlogo pri urejanju trga in položaju umetnikov, predvsem samo<strong>za</strong>poslenih,<br />

v sistemu sofi<strong>na</strong>nciranja iz javnih sredstev pa so pomembne v tistem delu, ko z razstavno in promocijsko<br />

dejavnostjo prispevajo k produkciji in uveljavljanju sodobne slovenske likovne umetnosti. Tako kot občinski<br />

javni <strong>za</strong>vodi imajo možnost, da <strong>za</strong> projekte, ki presegajo zgolj komercialni <strong>na</strong>men, kandidirajo <strong>na</strong> vseh<br />

razpisih. Prek projektnega razpisa smo v letu 2009 sofi<strong>na</strong>ncirali projekte 5 <strong>za</strong>sebnih galerij.<br />

81

1.3 Likov<strong>na</strong> umetnost<br />

7 Kadri<br />

7.1 Nevladne organi<strong>za</strong>cije <strong>na</strong> področju likovne umetnosti<br />

V nevladnih organi<strong>za</strong>cijah <strong>na</strong> področju likovne umetnosti je zelo malo redno <strong>za</strong>poslenih, med 8 programsko<br />

fi<strong>na</strong>nciranimi izvajalci jih le 5 redno <strong>za</strong>posluje strokovne delavce, pa še to le tisti, ki v svoje delovanje poleg<br />

likovne umetnosti vključujejo tudi druga področja. Najmočnejši izvajalec ima <strong>na</strong>jveč 2 <strong>za</strong>posle<strong>na</strong>. Nekateri<br />

si pomagajo z <strong>za</strong>časnimi <strong>za</strong>poslitvami prek Zavoda <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje in njihovimi spodbujevalnimi programi,<br />

veči<strong>na</strong> programe in projekte realizira s pomočjo pogodbeno <strong>za</strong>poslenih sodelavcev. S stimulativnim<br />

vrednotenjem pri razpisih (prednostni kriteriji) <strong>na</strong> razpisih spodbujamo vključevanja samo<strong>za</strong>poslenih v<br />

programe in projekte vseh prijaviteljev, ne le nevladnih organi<strong>za</strong>cij. V letu 2009 je pri reali<strong>za</strong>ciji razstavnih<br />

programov sodelovalo 207 samo<strong>za</strong>poslenih.<br />

7.2 Občinski (lokalni) javni <strong>za</strong>vodi<br />

V občinskih (lokalnih) javnih <strong>za</strong>vodih imajo vsaj enega redno <strong>za</strong>poslenega, saj <strong>za</strong> splošne stroške delovanja in<br />

stroške dela lokal<strong>na</strong> skupnost kot ustanoviteljica <strong>za</strong>gotavlja vsaj minimal<strong>na</strong> sredstva, <strong>za</strong>to je pri teh <strong>na</strong>jvečja<br />

težava v pomanjkanju sredstev <strong>za</strong> kulturni program. A<strong>na</strong>lize kažejo, da večji, kot je <strong>za</strong>vod, bolj je strukturira<strong>na</strong><br />

kadrovska <strong>za</strong>sedba, večji je tudi delež kustosov in drugih strokovnjakov, pomembnih pri izvedbi razstavnih<br />

projektov. V manjših <strong>za</strong>vodih je delež strokovnega kadra proporcio<strong>na</strong>lno manjši, velikokrat pa tudi vplivnejše<br />

galerije delujejo v sklopu obsežnejših institucij (kulturnih domov in centrov, knjižnic, <strong>za</strong>vodov, ki združujejo<br />

turizem in <strong>kulturo</strong> ipd). S pogojem, da pri organi<strong>za</strong>ciji razstav sodelujejo profesio<strong>na</strong>lci, tj. kustosi, smo pri<br />

razpisih uveljavili prakso, da če tega kadra ni, se ta pogodbeno <strong>na</strong>jame <strong>za</strong> določen projekt. S tem smo<br />

dosegli večjo mobilnost umetnostnih zgodovi<strong>na</strong>rjev, likovnih kritikov, kuratorjev, ki so večinoma mlajši in<br />

težko <strong>za</strong>posljivi, prispevali k zboljšanju položaja samo<strong>za</strong>poslenih (med njimi je tudi vedno več teh poklicev),<br />

obenem pa spodbudili večjo prevetritev muzejskih in galerijskih programov.<br />

7.3 Samo<strong>za</strong>posleni<br />

Danes je status samo<strong>za</strong>poslenega v kulturi skoraj edini <strong>na</strong>čin, da se <strong>na</strong>darjenim in kakovostnim ustvarjalcem<br />

omogoči opravljanje dela in razvoja njihovih umetniških potencialov, kar je pomembno <strong>za</strong> razvoj <strong>kulture</strong><br />

in umetnosti <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni. Podoben pristop k obrav<strong>na</strong>vanju statusa umetnikov poz<strong>na</strong>jo tudi druge<br />

države v Evropi. Kot je bilo že <strong>na</strong>vedeno v predhodnih poglavjih, število samo<strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> področju rase,<br />

zvišuje pa se tudi število tistih, ki jim prispevke <strong>za</strong> zdravstveno, socialno in pokojninsko <strong>za</strong>varovanje plačuje<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> iz državnega proraču<strong>na</strong>. Tudi če bi se radi <strong>za</strong>poslili, te možnosti žal nimajo, svoje delo<br />

pa večinoma iz objektivnih razlogov težko prodajo.<br />

Tabela 7 Samo<strong>za</strong>posleni <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> v letih 2002–2010<br />

Leto<br />

Št. vpisanih v<br />

razvid<br />

Št. s pravico do<br />

plačila prispevkov<br />

2002 778 391<br />

2003 862 432<br />

2004 976 491<br />

2005 1072 532<br />

2006 1184 606<br />

2007 1232 810<br />

2008 908 597<br />

2009 1352 770<br />

2010 863 722<br />

82

1.3 Likov<strong>na</strong> umetnost<br />

Da bi avtorjem pomagali v okviru obstoječih možnosti Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, smo <strong>na</strong>črtno spodbujali<br />

uveljavljanje razstavnin, podeljevanje delovnih štipendij, ki nikoli ni padlo pod 10 <strong>na</strong> leto, ter sofi<strong>na</strong>nciranje<br />

rezidenčnih bivanj v tujini, ki smo jih večinoma v <strong>za</strong>prošeni višini tudi odobravali. V letu 2009 smo sicer<br />

znižali višino delovne štipendije s prej 10.600 € <strong>na</strong> 8000 € ter to obliko neposredne podpore <strong>na</strong>mesto<br />

predvidenim 10 umetnikom dodelili 16 prijaviteljem, od tega dvema kuratorjema. Za ta projekt pride <strong>na</strong><br />

razpis v poprečju 56 prijav in vsaj tretjini bi strokov<strong>na</strong> komisija v primeru več sredstev delovno štipendijo<br />

z veseljem odobrila. Na področju se <strong>na</strong>mreč soočamo tudi z različnimi ožjimi področji, ki bi jih v interesu<br />

stroke in želji po primerljivosti z med<strong>na</strong>rodnim prostorom morali e<strong>na</strong>kovredno obrav<strong>na</strong>vati in spodbujati.<br />

Korekten vsakoletni izbor je <strong>za</strong>to izjemno težko opraviti, še posebej, ker je eden temeljnih ciljev obstoječega<br />

NPK tudi <strong>za</strong>gotavljanje pluralizma. Delovne štipendije imajo izjemno dobre rezultate <strong>za</strong> poznejšo promocijo<br />

in reference, e<strong>na</strong>ko rezidenčne udeležbe, ki včasih bolj kot sodelovanje pri uglednih razstavnih projektih<br />

odpirajo vrata v tuje galerije, zbirke in izobraževalne ustanove. Kandidiranje <strong>za</strong> obe obliki neposredne<br />

podpore je izključ<strong>na</strong> pravica samo<strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> področju likovne umetnosti.<br />

8 Infrastruktura<br />

Med dejavnike, ki sicer uveljavljene izvajalce (praviloma iz nevladne sfere) ter reali<strong>za</strong>cijo dobrih programov in<br />

projektov <strong>na</strong>jbolj omejuje, sodi pomanjkanje razstavnih prostorov, kjer je Ljublja<strong>na</strong> še posebej izpostavlje<strong>na</strong>.<br />

Le redki izvajalci imajo svoje ali pod ugodnimi pogoji <strong>na</strong>jete prostore, veči<strong>na</strong> vsako leto znova išče možnosti<br />

<strong>za</strong> izvedbo svojih projektov in celo programov v gostovanju v različnih muzejih in galerijah ter bolj ali manj<br />

primernih poslovnih prostorih. Ker so v podrejenem položaju, se morajo strinjati tudi s tako ostrimi pogoji,<br />

da je ogrože<strong>na</strong> kakovost njihovega delovanja. Obstoječa razstavišča so strogo <strong>za</strong>meje<strong>na</strong> z razstavno politiko<br />

tistih, ki jih upravljajo, to pa otežuje dostopnost sicer kakovostnih izvajalcev do javne kulturne infrastrukture.<br />

8.1 Občinski (lokalni) javni <strong>za</strong>vodi<br />

Sem uvrščamo javne <strong>za</strong>vode, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti in jim tudi <strong>za</strong>gotavljajo osnov<strong>na</strong> sredstva<br />

<strong>za</strong> stroške dela in delovanja. Njihova struktura je različ<strong>na</strong>, večinoma pa jih lahko razdelimo v tri večje<br />

skupine: muzeje in galerije, katerih edini <strong>na</strong>men je prirejanje razstavnih dogodkov, kulturne domove, ki<br />

v svojih prostorih združujejo več področij umetnosti (gledališke predstave, koncerte, razstave, različ<strong>na</strong><br />

izobraževanja in <strong>za</strong>bavne prireditve) in imajo praviloma galerijo ali vsaj poseben, razstavnemu programu<br />

<strong>na</strong>menjen prostor, in galerije, ki delujejo v okviru knjižnic.<br />

Ti <strong>za</strong>vodi so zelo pomembni v uresničevanju javnega interesa <strong>na</strong> področju spodbujanja in promoviranja<br />

likovne umetnosti, saj <strong>na</strong> eni strani <strong>za</strong>gotavljajo dostopnost in pluralizem <strong>na</strong> lokalni oziroma regijski ravni, <strong>na</strong><br />

drugi pa se s kakovostnim in profiliranim programom umeščajo v izvajalce, pomembne <strong>za</strong> razvoj področja<br />

<strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni in velikokrat tudi med<strong>na</strong>rodni ravni. Tisti, ki delujejo ob meji z Italijo, Madžarsko, Avstrijo in<br />

Hrvaško, so nepogrešljivi partnerji v tako imenovanem čezmejnem sodelovanju.<br />

Bistve<strong>na</strong> težava izvajalcev iz vseh treh skupin je nedorečeno fi<strong>na</strong>nciranje, saj tudi če ustanovitelji <strong>za</strong>gotavljajo<br />

osnovne stroške delovanja, vedno primanjkuje <strong>za</strong> reali<strong>za</strong>cijo kulturnega programa. Zaradi ve<strong>za</strong>nosti <strong>na</strong><br />

ustanovitelja <strong>na</strong> eni strani ter <strong>za</strong>dostitve kriterijem <strong>na</strong> državnih ali evropskih razpisih <strong>na</strong> drugi je izvajalcu<br />

pogosto težko profilirati svoj program in ga ohranjati <strong>na</strong> <strong>za</strong>stavljeni ravni.<br />

Tako izvajalci prve kot večinoma druge skupine imajo dobro razvito infrastrukturo, primerne prostorske<br />

možnosti tudi <strong>za</strong> <strong>za</strong>htevnejše med<strong>na</strong>rodne projekte ter ustrezen strokovni in tehnični kader (<strong>na</strong> primer Galerija<br />

muzej Lendava, Zavod <strong>za</strong> kulturne prireditve in turizem Celia Celje, Kulturni dom Franceta Bevka Nova Gorica,<br />

Zavod <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, šport in turizem Žalec, Mladinski kulturni center Maribor, Kulturni dom Srečka Kosovela<br />

Seža<strong>na</strong>). Med izvajalci tretje skupine posebej <strong>na</strong>vajamo izvajalce, kot je Galerija Miklova hiša Ribnica, ki po<br />

svojem programu sodi v neformalno mrežo <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno pomembnih galerij, deluje v okviru knjižnice in nima<br />

stalno <strong>za</strong>poslenega kustosa, a to <strong>na</strong>domesti s strokovno podporo programskega sveta in kuratorja po pogodbi.<br />

83

1.3 Likov<strong>na</strong> umetnost<br />

8.2 Nevladne organi<strong>za</strong>cije<br />

Nevladne organi<strong>za</strong>cije, ki med izvajalci <strong>na</strong> področju likovne umetnosti razpolagajo z lastnim razstavnim<br />

prostorom ali imajo tega <strong>na</strong>jetega pod ugodnimi pogoji, so predvsem društva (Društvo ŠKUC: Galerija<br />

ŠKUC v Ljubljani, Zve<strong>za</strong> društev slovenskih likovnih umetnikov: Galerija ZDSLU v Ljubljani, KUD Mreža:<br />

Galerija Alkatraz v Ljubljani, Društvo likovnih umetnikov Maribor: Galerija DLUM v Mariboru, Fotoklub<br />

Maribor: Galerija Stolp v Mariboru, Prosvetno društvo Ka<strong>na</strong>l ob Soči: Galerija Rika Debenjaka v Ka<strong>na</strong>lu ob<br />

Soči, Društvo likovnih umetnikov Obale: Galerija Insula v Izoli …). Stalno <strong>za</strong>poslene imajo le redki izvajalci,<br />

jim pa fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> podpora države in lokalnih skupnosti omogoča vsaj pogodbene <strong>za</strong>poslitve in delo prek<br />

študentskega servisa (gl. tabelo št. 1).<br />

8.3 Samo<strong>za</strong>posleni likovni umetniki<br />

Samo<strong>za</strong>posleni likovni umetniki, ki so med vsemi poklici (<strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>) <strong>na</strong>jštevilnejši, so<br />

primerjalno z drugimi umetniškimi poklici težje <strong>za</strong>posljivi in <strong>za</strong>to odvisni predvsem od prodaje svojih<br />

umetniških del ter različnih subvencij <strong>za</strong> svojo produkcijo in promocijo. V Sloveniji jih ne omejujeta le<br />

majhen, komaj razvit trg in pomanjkanje zbirateljev, temveč tudi dokaj <strong>za</strong>prt kulturni prostor, ki ga<br />

določajo muzeji in galerije z velikokrat preveč profiliranim programom, kamor težko vstopajo novi avtorji.<br />

Z izjemo različnih študijskih in preglednih razstav, kamor posamezne umetnike vabijo kustosi, mora<br />

veči<strong>na</strong> samo<strong>za</strong>poslenih avtorjev delovati samoiniciativno in si z različnimi prošnjami <strong>za</strong>gotoviti možnost<br />

predstavljanja svojih del v muzejih in galerijah. Žal je terenskih kustosov vse manj, <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno strokovno<br />

društvo pa ne opravlja dovolj dobro svoje primarne <strong>na</strong>loge, da bi promoviralo svoje člane in njihovo<br />

kreativno delo, <strong>za</strong>to so lahko tudi kakovostne umetnine spregledane, če njihovi avtorji ne premorejo<br />

vsaj malo poslovne žilice. Tu ni bistvene razlike med javnimi <strong>za</strong>vodi in nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami, so pa<br />

<strong>za</strong>dnje <strong>za</strong>gotovo bolj elastične in prej pripravljene tvegati z novimi, tudi še nez<strong>na</strong>nimi imeni. S sorodnimi<br />

težavami se soočajo tudi samo<strong>za</strong>posleni umetnostni zgodovi<strong>na</strong>rji, saj v javnih <strong>za</strong>vodih pri <strong>na</strong>s še ne<br />

poz<strong>na</strong>mo <strong>za</strong>poslovanja <strong>za</strong> določen čas in <strong>za</strong> projekte, <strong>za</strong>to se lažje uveljavijo znotraj nevladnega sektorja.<br />

Tako ustvarjalci kot kustosi <strong>za</strong> reali<strong>za</strong>cijo svojih kulturnih projektov uporabijo možnost javnih razpisov, <strong>na</strong><br />

katerih lahko pridobijo potreb<strong>na</strong> sredstva. Samo<strong>za</strong>posleni so vedno ve<strong>za</strong>ni <strong>na</strong> soorgani<strong>za</strong>torja, predvsem<br />

<strong>na</strong> pravno osebo, ki jim <strong>za</strong>gotavlja možnost javne predstavitve kulturnega projekta. Žal ugotavljamo, da<br />

številni lastniki galerij samo<strong>za</strong>poslenim odstopijo le prostor, vse drugo si morajo <strong>za</strong>gotoviti sami. <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong><br />

kaže celoten razpon možnih sodelovanj, tj. od pravih partnerstev prek strokovno korektnega vključevanja<br />

samo<strong>za</strong>poslenega v ustaljeno programsko shemo javnega <strong>za</strong>voda ali nevladne organi<strong>za</strong>cije do nedopustne<br />

prakse, ko posameznik z delom in sredstvi, pridobljenimi <strong>na</strong> razpisih in pri do<strong>na</strong>torjih, pomaga ustvarjati<br />

program izvajalca, ki je že sofi<strong>na</strong>nciran iz proraču<strong>na</strong>. Kljub tem slabostim ugotavljamo, da je v razpisih<br />

smiselno ohranjati tudi fizične osebe kot upravičene, saj <strong>na</strong> tak <strong>na</strong>čin <strong>za</strong>gotavljamo dostopnost in<br />

pluralizem v sodobni likovni umetnosti ter s tem vsaj minimalno korigiramo tendence k monolitnosti<br />

določenih umetniških trendov, kuratorjev in umetnikov.<br />

84

1.3 Likov<strong>na</strong> umetnost<br />

9 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• fleksibilnost izvajalcev programov in projektov <strong>na</strong> področju likovne umetnosti,<br />

• veliko izvajalcev in raznolike umetniške tendence,<br />

• precej dobra pokritost Slovenije z galerijami,<br />

• veliko izvajalcev in umetnikov, ki jim je uspelo <strong>na</strong>ve<strong>za</strong>ti dobre kontakte v med<strong>na</strong>rodnem prostoru,<br />

• opazen razvoj področij arhitekture in oblikovanja,<br />

• boljši pogoji <strong>za</strong> izobraževanje <strong>na</strong> večini področij sodobne likovne umetnosti,<br />

• dobro <strong>za</strong>snovani izobraževalni in populari<strong>za</strong>cijski programi ter<br />

• porast števila obiskovalcev razstav in udeležencev različnih oblik neformalnega izobraževanja.<br />

Slabosti:<br />

• preobsežno področje s premalo samostojnimi in avtonomnimi podpodročji, ki se ne morejo realizirati v vsej<br />

svoji specifiki,<br />

• prevelika nihanja v uveljavljenosti izvajalcev in njihovi profesio<strong>na</strong>lnosti,<br />

• velik razpon v kakovosti prijavljenih projektov,<br />

• premajh<strong>na</strong> diferenciacija znotraj heterogene skupine nevladnih organi<strong>za</strong>cij,<br />

• prevelika razdrobljenost izvajalcev in projektov,<br />

• premalo upoštevan pluralizem v sodobni likovni umetnosti, s čimer smo slabo primerljivi s tujino,<br />

• premalo sodelovanja med javnimi <strong>za</strong>vodi, nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami in posamezniki,<br />

• izrazito podrejen položaj ustvarjalca,<br />

• slaba <strong>za</strong>posljivost samo<strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> področju likovne umetnosti,<br />

• slabo razvit trg, nestimulativ<strong>na</strong> davč<strong>na</strong> politika, malo mecenov in zbirateljev ter<br />

• preveč rigidno urejanje posameznih področij umetnosti znotraj MK in premalo sodelovanja med njimi.<br />

Priložnosti:<br />

• vzpostavitev novih <strong>na</strong>činov sodelovanja med nevladnim sektorjem in javnimi <strong>za</strong>vodi,<br />

• povezovanje več izvajalcev pri <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno in med<strong>na</strong>rodno referenčnih projektih,<br />

• bolj koordinirani in skupinsko <strong>za</strong>stopani <strong>na</strong>stopi slovenskih likovnih umetnikov v tujini,<br />

• večja profiliranost obstoječih galerij,<br />

• več sodelovanja med izvajalci kulturnih programov, izobraževalnimi ustanovami in mediji ter<br />

• podpora dobrih idej v pove<strong>za</strong>vi z gospodarstvom (turizem, industrijo …).<br />

Nevarnosti:<br />

• izgubljanje posebnosti celih podpodročij (unikatno oblikovanje, ilustracija, kostumografija, grafika …) v vse<br />

bolj poenotenem področju, <strong>na</strong> katerem bodo prevladale bolj uveljavljene ustvarjalne prakse,<br />

• vedno večje drobljenje sredstev, kar bi v <strong>na</strong>bor sicer <strong>za</strong>jelo večje število izvajalcev in projektov, a <strong>na</strong> račun<br />

kakovosti ter doseganja in <strong>na</strong>grajevanja vrhunskih dosežkov,<br />

• povprečje, ki <strong>za</strong> ambiciozne in <strong>na</strong>darjene ustvarjalce deluje nespodbudno,<br />

• popol<strong>na</strong> odvisnost samo<strong>za</strong>poslenih od javnih sredstev,<br />

• prevelika odvisnost občinskih javnih <strong>za</strong>vodov od sredstev Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in<br />

• izginevanje ustvarjalnih praks, ki v duhu časa radi prečijo različ<strong>na</strong> področja umetnosti.<br />

10 Viri<br />

– Brane Kovič: Kulturne vsebine v medijih – likov<strong>na</strong> umetnost, raziskoval<strong>na</strong> dejavnost MK 2009.<br />

– Dr. Bogomir Kovač: Strokovne podlage <strong>za</strong> pripravo <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> o <strong>za</strong>sebnih vlaganjih v <strong>kulturo</strong>, raziskoval<strong>na</strong><br />

dejavnost MK 2006.<br />

– Let<strong>na</strong> fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> in vsebinska poročila izvajalcev programov in projektov.<br />

– Osnutek <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> o spodbujanju vlaganj v <strong>kulturo</strong>, MK 2006.<br />

– Poročila o izvajanju NPK.<br />

85

Matjaž Šekoranja<br />

1.4 Intermedijska umetnost<br />

1 Opredelitev področja<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

3 Kadri<br />

4 Infrastruktura<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

6 Viri<br />

86

1.4 Intermedijska umetnost<br />

1 Opredelitev področja<br />

Intermedijska umetnost je splošen izraz, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> sodobne umetnostne rabe novih medijskih<br />

tehnologij. Kategorija vključuje formalno, vsebinsko in tehnično izrazito širok spekter umetnostne<br />

produkcije, ki si vedno bolj uspešno pridobiva status specifičnega umetniškega področja. Izraz v ožjem<br />

pomenu besede izhaja iz tradicio<strong>na</strong>lnega razumevanja orodja v smislu raču<strong>na</strong>lnika kot novega čopiča in se<br />

praviloma pojavlja kot neke vrste galerijsko performativni privesek, pri širšem razumevanju pa je poudarek<br />

<strong>na</strong> izkušnji povezovanja medijev znotraj spremenljivega okolja, ki temelji <strong>na</strong> sovpadanju <strong>kulture</strong>, z<strong>na</strong>nosti in<br />

drugih družbenih dejavnosti – tudi gospodarstva. Danes, ko govorimo o razširjenem pojmovanju <strong>kulture</strong><br />

in umetnosti, gre pri intermedijski umetnosti predvsem <strong>za</strong> produkcijo mladih in perspektivnih avtorjev,<br />

ki kreativno raziskujejo mej<strong>na</strong> področja uveljavljenih umetniških praks in jih povezujejo v nove smiselne<br />

celote in oblike.<br />

V tem trenutku bi lahko intermedijsko oz. novomedijsko umetnost oz<strong>na</strong>čili kot izrazito di<strong>na</strong>mično področje<br />

sodobne umetnosti, ki ga poleg lastnega razvoja in korenin v zgodovini avantgardne umetnosti <strong>za</strong>z<strong>na</strong>mujejo<br />

nenehne sodobne tehnološke spremembe, prepletanje različnih disciplin ter <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nost kritični refleksiji in<br />

družbenemu diskurzu.<br />

Gledano <strong>na</strong>prej, bi bilo spodbudno, če bi <strong>na</strong>daljevali to, kar je bilo podpisano med evropskima komisarjema<br />

Janezom Potočnikom in Janom Figelom, ter še <strong>na</strong>prej vzpodbujali ustvarjanje <strong>na</strong> področju povezovanja<br />

umetnosti in z<strong>na</strong>nosti. Pri tem je treba razmisliti, kako podpreti področje intermedijske umetnosti, tako<br />

programsko kot infrastrukturno, kako obuditi sodelovanje <strong>na</strong> področju umetnosti in z<strong>na</strong>nosti, kako ohraniti<br />

to sodobno <strong>na</strong>jbolj relevantno z<strong>na</strong>čilnost sodobne slovenske <strong>kulture</strong> ter jo postaviti še bolj v center slovenske<br />

kulturne politike. Vlaganje v področje intermedijske umetnosti je neprecenljive vrednosti <strong>za</strong> slovensko <strong>kulturo</strong><br />

– tudi <strong>na</strong> <strong>na</strong>d<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni, v smislu promocije Slovenije v tujini. Med vrhunske dosežke <strong>na</strong> tem področju<br />

vsekakor štejemo zlato Niko, ki jo je leta 2001 <strong>na</strong> festivalu Ars Electronica v Linzu prejel Marko Peljhan –<br />

Zavod Atol. Tam je intermedijska umetnost opredelje<strong>na</strong> kot osupljiva sinte<strong>za</strong> umetnosti, tehnike, z<strong>na</strong>nosti in<br />

kulturnega ter družbenega razvoja, ob čemer interaktivno vključen gledalec doživlja izrazito magične trenutke,<br />

ki so pogojeni prav z nepredvidljivo hitrim razvojem <strong>na</strong> področju z<strong>na</strong>nstvenoraziskovalne dejavnosti.<br />

Če smo v <strong>za</strong>dnjem četrtletju prejšnjega stoletja še lahko govorili o prepričljivi likovni ali uprizoritveni<br />

platformi, iskali pove<strong>za</strong>ve z modernizmom in avantgardizmom XX. stoletja, smo bili v prvem desetletju<br />

XXI. stoletja priča izrazito kreativni uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije kot posledici dozorele<br />

informacijske družbe. Informacijsko-komunikacijska tehnologija se je z masovno uporabo pocenila in postala<br />

do uporabnika bolj prijaz<strong>na</strong>, predvsem pa je omogočila bolj sprejemljivo kvaliteto posnetkov in digitalno<br />

obdelavo sig<strong>na</strong>la. Digitalni <strong>na</strong>čini <strong>za</strong>pisa in obdelave materiala so prinesli neslutene možnosti in celo tako<br />

imenovane nove medije. V tem kontekstu je <strong>za</strong>nimiva definicija, ki jo uporabnik lahko <strong>na</strong>jde <strong>na</strong> spletnih<br />

straneh Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in tudi besedilu dosedanjega NPK (2008–2011) ni bila tuja:<br />

»Načelo spajanja (fuzije) v smislu interaktivnosti se <strong>na</strong> področju sodobnih umetniških praks kaže kot intermedijskost,<br />

od tod poimenovanje področja: intermedijska umetnost. Vanjo štejemo raznolike, nenehno razvijajoče in<br />

spreminjajoče se umetniške prakse. Vanjo prištevamo vse umetniške prakse, ki v ustvarjalnem aktu uporabljajo<br />

informacijsko tehnologijo, robotiko, medmrežje, kibernetiko, teleprezenco, virtualno resničnost, multimedijskost in<br />

tako imenovano »razširjeno telesnost«, glede <strong>na</strong> zvrst pa je intermedijska umetnost tudi interaktivni performans,<br />

interaktiv<strong>na</strong> video (avdio, video itd.) instalacija, splet<strong>na</strong> umetnost in urba<strong>na</strong> jav<strong>na</strong> intervencija.«<br />

Intermedijsko področje fragmentarno črpa iz različnih področij samostojnih medijev in umetnostnih zvrsti.<br />

Ti v tem kontekstu ne <strong>na</strong>stopajo več v svoji klasično čisti obliki (gledališče, film, video, slikarstvo, kiparstvo,<br />

grafika, risba, fotografija, glasba, književnost, arhitektura ipd.). Zajete so raznovrstne umetniške prakse,<br />

ki tja ne sodijo, lahko pa se uporabljajo in <strong>na</strong> različne <strong>na</strong>čine celo presegajo. Sem sodijo sodobnejši <strong>na</strong>čini<br />

izražanja <strong>na</strong> področju vizualnih, uprizoritvenih, zvočnih, prostorskih, digitalnih in drugih medijev, ki so se<br />

še zlasti uveljavili kot interdiscipli<strong>na</strong>rne ustvarjalne prakse <strong>na</strong> prelomu drugega in tretjega tisočletja (video,<br />

instalacija, performans, body art, social<strong>na</strong> skulptura ter drugi <strong>na</strong>čini konceptuali<strong>za</strong>cije ter vizualne reali<strong>za</strong>cije<br />

umetniških <strong>za</strong>misli). In še več: prek intermedijske umetnosti vstopamo tudi v sodobno transumetniško<br />

področje, kjer se umetnost e<strong>na</strong>kovredno spaja z drugimi družbenimi področji. Na ta <strong>na</strong>čin lahko vstopamo<br />

v številne umetniško sporne diskurzivne prakse, ki preizprašujejo aktual<strong>na</strong> etič<strong>na</strong>, <strong>kulturo</strong>loška, antropološka<br />

in filozofska vprašanja. K intermedijski umetnosti lahko <strong>za</strong>to le pogojno pristopamo s tradicio<strong>na</strong>lnim<br />

recepcijskim aparatom in je tudi ne moremo več enostavno razumeti kot umetniško delo, saj gre <strong>za</strong> bolj<br />

87

1.4 Intermedijska umetnost<br />

eksperimentalne prakse in raziskovalne procese, ki se manifestirajo <strong>na</strong> nove umetniške <strong>na</strong>čine. Govorimo o<br />

hibridih med umetnostjo, humanistiko, družboslovjem in <strong>na</strong>ravoslovno z<strong>na</strong>nostjo.<br />

Dandanes opazno izstopajo projekti, ki so <strong>na</strong> presečišču splošnih političnih procesov <strong>na</strong> eni strani in<br />

dogajanjem <strong>na</strong> področju medijske tehnologije <strong>na</strong> drugi strani. Pri tem ne gre postavljati pomembnosti<br />

enega pred drugim – pa <strong>na</strong>j gre <strong>za</strong> nove režime video<strong>na</strong>dzora, biotehnologijo, <strong>na</strong>notehnologijo, nove<br />

<strong>na</strong>čine prikazovanja, virtualno realnost, avtorske pravice ali pa mobili<strong>za</strong>cijo splošne angažiranosti.<br />

Intermedijski umetniški projekt noče biti sprejet le znotraj hermetične skupine umetnostnih poz<strong>na</strong>valcev.<br />

Sodobni intermedijski ustvarjalec ima interes, da komunicira s širšo in manj tipično umetnostno publiko<br />

– toliko bolj, kadar gre <strong>za</strong> družbeno angažirano problematiko, ko je stik z ljudmi primarnega pome<strong>na</strong>.<br />

Umetniško delo ni več klasič<strong>na</strong> material<strong>na</strong> enota, <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> <strong>za</strong> prenos in trženje: realizira se v času izvedbe<br />

– torej s publiko. Pojavi se instalacija v prostoru kakor tudi zu<strong>na</strong>j njega. Interaktivnost vsekakor ostaja<br />

e<strong>na</strong> od metod, ki jih umetniki uporabljajo v svojih delih, ni pa več prevladujoče merilo <strong>za</strong> ugotavljanje<br />

intermedijske umetniške dodane vrednosti – prav tako kot raču<strong>na</strong>lniško izvedljiva stroj<strong>na</strong> koda ni nujno<br />

sredstvo umetniške refleksije programiranja. Digitalne tehnologije ostajajo orodje ustvarjanja, z njimi pa<br />

tudi osnovno <strong>na</strong>čelo spajanja (fuzije) različnih medijev v smislu intermedijskosti, od koder izhaja odločitev <strong>za</strong><br />

poimenovanje celotnega področja (in bistven odtenek v primerjavi s pojmom novi mediji).<br />

Veči<strong>na</strong> tistega, kar danes razumemo kot pojem intermedijske umetnosti, pripada področju sodobne<br />

umetnosti v tisti meri, v kateri kaže <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> formuliranje določenih estetskih <strong>na</strong>činov izražanja, <strong>za</strong><br />

razširjanje umetnostnega polja, <strong>za</strong> artikulacijo spremenljivega razmerja med ljudmi in mediji ali ljudmi in<br />

stroji. Ideja pomembne umetnostne prakse se zoperstavlja običajnim vizuali<strong>za</strong>cijam in prevodom iz enega<br />

formalnega sistema v drugega. Intermedijska umetnost je transgresija meja, spreminjanje z<strong>na</strong>nih izkušenj v<br />

spraševanja, dramatiziranje tistega, kar se pogosto kaže kot <strong>na</strong>ivno, in raziskovanje virtualnosti, tehnoloških<br />

potencialov in človeških odnosov.<br />

Omenjeno dejstvo samo še poudarja moč intermedijske scene, ki vključuje slovenske, med<strong>na</strong>rodno <strong>na</strong>jbolj<br />

uveljavljene avtorje in med<strong>na</strong>rodno <strong>na</strong>jbolj vpete organi<strong>za</strong>cije. Njihovih prispevkov k <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni kulturi ni<br />

mogoče relativizirati. Nasprotno, <strong>na</strong> njihovih izkušnjah in sodelovanjih v med<strong>na</strong>rodnem prostoru se preostali<br />

del <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne <strong>kulture</strong> in njene institucije lahko samo zgledujejo, saj <strong>na</strong> eni strani intermedijsko področje ni<br />

podprto niti z enim javnim <strong>za</strong>vodom, <strong>na</strong> drugi pa z <strong>na</strong>jmanjšimi vloženimi sredstvi dosega <strong>na</strong>jvečje učinke.<br />

Neprecenljive vrednosti, ki jih intermedijsko področje pri<strong>na</strong>ša, niso zgolj rezultati dela renomiranih<br />

umetnikov in eminentnih kulturnih organi<strong>za</strong>cij, ampak tudi sveži<strong>na</strong>, ki jo v<strong>na</strong>šajo v slovenski umetniški<br />

vsakdan – kot odpiranje spremembam, ki ga kažejo slovenskim kulturnim institucijam, bodisi pri<br />

sodelovanju med sabo in pri domačih koprodukcijah bodisi pri odpiranju med<strong>na</strong>rodnim tokovom,<br />

sodelovanju v med<strong>na</strong>rodnih projektih in črpanju evropskih sredstev.<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> je že ob koncu prejšnjega stoletja pripoz<strong>na</strong>lo in potrdilo legitimnost tovrstnih<br />

umetniških praks, čeprav je bila intermedijska umetnost kot novomedijsko področje vrsto let vključe<strong>na</strong> v<br />

okvir uprizoritvenega področja. Pospešen razvoj novomedijske umetnosti je poleg omenjenih umetniških<br />

praks avantgarde treba iskati tudi v nekaterih drugih pogojih tehnološke <strong>na</strong>rave, predvsem v dozorelosti<br />

pojma informacijska družba in širjenju globali<strong>za</strong>cije <strong>na</strong> vseh področjih. Sledimo torej razvoju, ki se v<br />

šestdesetih letih odraža v pomenu informacije in z<strong>na</strong>nja v ekonomskem sektorju razvitih gospodarskih<br />

sistemov, v sedemdesetih letih v predvidevanju dolgoročnih posledic tehnološkega razvoja <strong>na</strong> socialnem,<br />

političnem in kulturnem področju, v osemdesetih letih v ekspanziji novih globalnih množičnih medijev<br />

(video, kabel, sateliti) in v devetdesetih letih v masovni uporabi raču<strong>na</strong>lnikov in mobilne telefonije. Tudi<br />

evropske smernice so bile ves čas izrazito <strong>na</strong>klonjene kreativni uporabi nove informacijsko-komunikacijske<br />

tehnologije, v <strong>na</strong>vezi s spoštovanjem človekovih pravic, kulturne raznolikosti, svobode izražanja,<br />

obveščenosti in možnosti izobraževanja – vse v smislu spodbujanja ustvarjalnosti.<br />

Cilj novomedijske <strong>kulture</strong> gotovo ni bil v vzpostavljanju specifičnih estetskih vrednot (čeprav poz<strong>na</strong>mo tudi<br />

te), več sta zmeraj pomenili vsebi<strong>na</strong> in refleksija. Te vrste nova umetnost gotovo nikoli ni želela ugajati in biti<br />

všeč<strong>na</strong> po vzoru lepih umetnosti. Usmerila se je <strong>na</strong> interdiscipli<strong>na</strong>rno področje raziskovanja novih konceptov:<br />

k raziskovanju, polemiziranju in problematiziranju družbene <strong>za</strong>vesti, pa tudi z<strong>na</strong>nosti in medijev samih.<br />

88

1.4 Intermedijska umetnost<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

Prva a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> področja sega v leto 2002. Takrat področje še ni bilo samostojno in je črpalo sredstva s postavke<br />

uprizoritvene umetnosti. Petim projektom je bilo po prelomu tisočletja v letu 2001 <strong>na</strong>menjeno komaj 40.000<br />

€ <strong>za</strong> področje med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja in <strong>za</strong> festival raču<strong>na</strong>lniških umetnosti v Mariboru 10.400 €. V<br />

letu 2002 je bilo sofi<strong>na</strong>nciranih že sedem projektov. Praviloma so bili vsi projekti že v tistem času ve<strong>za</strong>ni <strong>na</strong><br />

med<strong>na</strong>rodni prostor, kjer so imeli tudi večje možnosti <strong>za</strong> prezentacijo in bolj senzibilizirano občinstvo.<br />

Optimalno formulo <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje intermedijskega področja gre iskati v medresorskem sodelovanju,<br />

toliko bolj, če si <strong>za</strong> konkreten cilj postavimo sofi<strong>na</strong>nciranje investicij in opreme (ob<strong>na</strong>vljanje opreme in<br />

institucio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cija v smislu prvega »javnega <strong>za</strong>voda« black box).<br />

Tabela 1 Sofi<strong>na</strong>nciranje programov in projektov <strong>na</strong> intermedijskem področju 2001–2010<br />

Leto<br />

Št. projektov<br />

Sofi<strong>na</strong>nciranje<br />

(v €)<br />

Sofi<strong>na</strong>nciranje<br />

1 projekta (v €)<br />

Delovne<br />

štipendije<br />

2001 5 40.000 8.000<br />

2002 n. p. n. p. n. p.<br />

2003 114 390.000 3.420<br />

2004 98 396.000 4.020<br />

2005 102 402.000 3.940<br />

2006 119 418.000 3.510<br />

2007 115 441.000 3.830 1<br />

2008 160 456.000 2.850 2<br />

2009 171 449.000 2.620 1<br />

2010 165 786.000 4.760 8<br />

3 Kadri<br />

Kljub temu da <strong>na</strong> področju intermedijske umetnosti obstaja cela vrsta prepoz<strong>na</strong>vnih ustvarjalcev, celot<strong>na</strong><br />

produkcija pripada le nevladnim organi<strong>za</strong>cijam (NVO) oziroma posameznim izvajalcem, ki sodijo v skupino<br />

samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi in pove<strong>za</strong>ni (<strong>na</strong>jvečkrat v parih) pogosto tvorijo posamezne NVO.<br />

Usposabljanje kadrov v etabliranem univerzitetnem in podiplomskem izobraževalnem sistemu Republike<br />

Slovenije je <strong>za</strong> intermedijsko področje vse prej kot urejeno. Razdeljeno je <strong>na</strong> fragmente znotraj Akademije<br />

<strong>za</strong> likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), Fakultete <strong>za</strong> raču<strong>na</strong>lništvo in informatiko Univerze v Ljubljani,<br />

Fakultete <strong>za</strong> elektroniko, raču<strong>na</strong>lništvo in informatiko Univerze v Mariboru in Univerze v Novi Gorici ter<br />

morda še <strong>na</strong> nekaj poglavij znotraj študija <strong>kulturo</strong>logije <strong>na</strong> FDV ter sociologije <strong>kulture</strong> (medijev) <strong>na</strong> Filozofski<br />

fakulteti Univerze v Ljubljani. Možnosti štipendiranja <strong>za</strong> šolanje v tujini vsekakor obstajajo, a so glede<br />

<strong>na</strong> razpoložljiva sredstva omejene <strong>na</strong> vzorčni minimum. Vse <strong>na</strong>šteto govori proti možnosti <strong>za</strong> <strong>na</strong>črtno<br />

kadrovsko politiko <strong>na</strong> tem področju.<br />

V <strong>na</strong>boru poklicev, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>šajo <strong>na</strong> <strong>kulturo</strong> in umetnost, je <strong>za</strong>dnja sprememba prinesla konkretno<br />

imenovanje intermedijskega umetnika in intermedijskega tehnika – programerja. Oboje je bilo pred tem<br />

preveč splošno rešeno z oz<strong>na</strong>ko avtor večpredstavitvenih (multimedijskih) vsebin, kar je pogosto vodilo do<br />

nepotrebnih nesporazumov in celo zlorab s strani komercialno usmerjenih predlagateljev.<br />

89

1.4 Intermedijska umetnost<br />

4 Infrastruktura<br />

Specializirani javni <strong>za</strong>vodi po vzoru drugih umetnostnih področij <strong>na</strong> intermedijskem področju še ne<br />

obstajajo – tudi <strong>na</strong> ravni lokalnih skupnosti ne. To vsekakor negativno vpliva <strong>na</strong> razvoj vrhunskih dosežkov<br />

<strong>na</strong> področju intermedijske umetnosti in v bližnji prihodnosti predstavlja problem, s katerim se bo treba<br />

soočiti (institucio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cija in projekt black box, kot je to nedavno že predlagala peščica vrhunskih<br />

intermedijskih umetnikov z Markom Peljhanom <strong>na</strong> čelu).<br />

Intermedijski producenti in avtorji praviloma ne razpolagajo z ustrezno infrastrukturo, izjema so le<br />

multimedijski centri, ki pa delujejo <strong>na</strong> širšem področju mladinske <strong>kulture</strong>. Najbolje je prostorsko poskrbljeno <strong>za</strong><br />

tiste, ki imajo status občinskih javnih <strong>za</strong>vodov – vsi <strong>na</strong> Štajerskem: MKC Maribor, MC Krško, MC Velenje, MIKK<br />

Murska Sobota, Celjski mladinski center, MC Brežice, JZ Vetrnica Slovenj Gradec. Ustanovile so jih lokalne<br />

skupnosti, a s širšim <strong>na</strong>borom <strong>na</strong>log (predvsem kot mladinske centre v <strong>na</strong>jširšem pomenu besede), <strong>za</strong>to jih ne<br />

gre istovetiti s potrebami znotraj intermedijskega področja kot samostojnega umetnostnega področja.<br />

Celo med tako imenovanimi programci (producenti z večletno pogodbo o sofi<strong>na</strong>nciranju programa) ne<br />

<strong>na</strong>jdemo nikogar, ki bi v ta <strong>na</strong>men razpolagal z opremljenim prostorom (tudi Zavod K 6/4 je tiste vrste<br />

hibrid, ki svojo dejavnost veže <strong>na</strong> zelo različ<strong>na</strong> polja umetnosti in druge študentske dejavnosti ter <strong>na</strong>govarja<br />

zelo specifično občinstvo, <strong>za</strong> potrebe umetnosti pa razpolaga dejansko le z galerijskim prostorom Kapelica,<br />

kjer se občasno izvajajo tudi intermedijski dogodki in razstave). Zato se <strong>na</strong> tej točki poraja vprašanje, kako v<br />

<strong>na</strong>slednjem obdobju priti do prvega slovenskega prizorišča <strong>za</strong> intermedijsko dejavnost, ki bo opremljeno tako<br />

<strong>za</strong> javne predstavitve kakor tudi <strong>za</strong> študijsko- laboratorijski razvoj samih projektov in dejavnosti (black box). V<br />

<strong>na</strong>slednjem obdobju NPK 2012–2015 bi v konsenzu z <strong>za</strong>interesiranimi producenti ka<strong>za</strong>lo izoblikovati konkretne<br />

parametre, ki bi omogočali primerno <strong>na</strong>črtovanje prostora in opreme ter skupaj z mestom Ljublja<strong>na</strong> ali Maribor<br />

poskrbeti <strong>za</strong> ustrezno lokacijo. Dejstvo je, da se določeni producenti ne morejo več ustrezno razvijati ravno<br />

<strong>za</strong>radi pomanjkanja ustreznega prostora (<strong>na</strong> primer AKSIOMA). Primerne tehnične in prostorske razmere niso<br />

samo orodje in dodat<strong>na</strong> podpora pri ustvarjanju, temveč v določenih primerih celo predmet ustvarjalnega akta.<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• globalne razsežnosti intermedijske umetnosti,<br />

• preseganje etabliranih umetniških zvrsti,<br />

• brez večjih jezikovnih problemov v med<strong>na</strong>rodnem prostoru (anglešči<strong>na</strong>),<br />

• ponov<strong>na</strong> pove<strong>za</strong>va umetnosti in z<strong>na</strong>nosti (kot v renesansi),<br />

• interdiscipli<strong>na</strong>rnost v funkciji umetniške <strong>na</strong>dgradnje,<br />

• notranja raznolikost številnih podpodročij in ustvarjalnih smeri,<br />

• speciali<strong>za</strong>cija festivalskih prireditev znotraj področja in virtual<strong>na</strong> pove<strong>za</strong>nost,<br />

• velika možnost <strong>za</strong> slovenske umetnike in promocijo RS v tujini,<br />

• samostojno področje znotraj Direktorata <strong>za</strong> umetnost <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in<br />

• razumevanje in podpora področju <strong>na</strong> ravni EU.<br />

Slabosti:<br />

• nujnost stalnega vlaganja v posodabljanje tehnološke baze,<br />

• omejene možnosti kvalitetnega izobraževanja v smeri kreativne rabe informacijsko-komunikacijske<br />

tehnologije in odsotnost ustreznega upravljanja človeških virov,<br />

• substandardni razpoložljivi prostorski in tehnološki pogoji <strong>za</strong> ustvarjanje,<br />

• popol<strong>na</strong> odsotnost oblik domicilnega specializiranega javnega <strong>za</strong>voda,<br />

• velike <strong>za</strong>hteve glede osveščenosti potencialnega občinstva,<br />

• pogojenost z obstojem ustreznega urbanega <strong>za</strong>ledja,<br />

• real<strong>na</strong> odsotnost možnosti <strong>za</strong> potrebne investicije v produkcijske prostore in opremo,<br />

90

1.4 Intermedijska umetnost<br />

• zelo omeje<strong>na</strong> medijska odmevnost <strong>za</strong>radi podedovane določene mere hermetičnosti in neustrezne<br />

izobraženosti urednikov in novi<strong>na</strong>rjev,<br />

• <strong>za</strong>radi fragmentarnosti in omejenega števila obiskovalcev (občinstva) manjše <strong>za</strong>nimanje potencialnih<br />

sofi<strong>na</strong>ncerjev, sponzorjev ipd. in<br />

• razdrobljenost festivalske dejavnosti.<br />

Priložnosti:<br />

• vzpostavljanje kulturnih mrež in mobilnosti,<br />

• novi potencialni obiskovalci (občinstvo) iz vrst dozorele informacijske družbe, predvsem mlajših generacij,<br />

• formali<strong>za</strong>cija delovanja in možnosti novih kreativnih poklicev,<br />

• digital<strong>na</strong> kultura kot kreator novih <strong>za</strong>poslitev,<br />

• decentrali<strong>za</strong>cija in skladnejši regio<strong>na</strong>lni razvoj <strong>na</strong> področju informacijsko-komunikacijske infrastrukture,<br />

• aktiv<strong>na</strong> implementacija v medijski prostor,<br />

• neomejene možnosti izobraževanja tudi v tujini z uradnim jezikom v angleščini,<br />

• možnost novega interdiscipli<strong>na</strong>rnega univerzitetnega študija,<br />

• vzpostavitev močne med<strong>na</strong>rodne festivalske prireditve po vzoru Ars Electronica,<br />

• sofi<strong>na</strong>nciranje posameznih projektov s strani EU in<br />

• uporaba široke palete javnih razpisov <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje programov in projektov <strong>na</strong> področju intermedijske<br />

umetnosti: večletni programski razpis, večletni projektni razpis, enoletni projektni razpis, razpis <strong>za</strong><br />

vzdrževanje mreže multimedijskih centrov, razpis <strong>za</strong> projekte s področja poklicnega usposabljanja, razpis <strong>za</strong><br />

med<strong>na</strong>rodne referenčne sejemske/festivalske prireditve.<br />

Nevarnosti:<br />

• težavno medresorsko <strong>na</strong>črtovanje in ustrezno sofi<strong>na</strong>nciranje,<br />

• <strong>za</strong>postavljanje slovenskega jezika v <strong>na</strong>slovih in vsebini projektov,<br />

• <strong>za</strong>viranje uspešnega razvoja z odsotnostjo ustreznih prostorskih in tehničnih ter kadrovskih pogojev,<br />

• odsotnost ustrezne infrastrukture <strong>za</strong> priprave, ustvarjanje in prezentacijo intermedijskih projektov,<br />

• omejen razvoj področja <strong>za</strong>radi stalne podhranjenosti področja glede sofi<strong>na</strong>nciranja posameznih projektov in<br />

programov.<br />

6 Viri<br />

– <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področjih <strong>kulture</strong> in predlog prednostnih ciljev (2002). MK.<br />

– Dobrila, Peter Tomaž (2008). Kultura <strong>na</strong> spletu. Brdo.<br />

– Janša, Janez (2010). Taktike in praksa. Gonilniki novih medijev, Programska knjižica semi<strong>na</strong>rja<br />

intermedijski umetnosti. Kino Šipka.<br />

– Let<strong>na</strong> poročila področja o izvajanju tekočih programov v luči NPK.<br />

– Let<strong>na</strong> poročila področja o uresničevanju proraču<strong>na</strong>.<br />

– Španjol, Igor (2010). Poročilo ob ocenjevanju intermedijskih projektov <strong>na</strong> MK.<br />

– Tratnik, Polo<strong>na</strong> (2010, 2011). Univer<strong>za</strong> <strong>na</strong> Primorskem, Intermedijske umetnosti, Kulturni ba<strong>za</strong>r.<br />

91

Matjaž Šekoranja<br />

1.5 Multimedijski centri<br />

1 Opredelitev področja<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

3 Kadri<br />

4 Infrastruktura<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

6 Viri<br />

92

1.5 Multimedijski centri<br />

1 Opredelitev področja<br />

Področje je sestavljeno iz dveh različnih podpodročij (in plačilnih postavk), ki pa sta konceptualno in<br />

vsebinsko neločljivo pove<strong>za</strong>ni ter se komplementarno dopolnjujeta. Obe postavki sta <strong>za</strong>stopani v mreži<br />

multimedijskih centrov M3C, prva bolj s tehnološko podpornega vidika, druga pa z uporabniškega in iz<br />

vsebinske opredelitve.<br />

Kulturni tolar, centri <strong>za</strong> digitalne medije<br />

V okviru proračunske postavke Kulturni tolar se fi<strong>na</strong>ncira delovanje programa multimedijskih centrov v vseh<br />

12 statističnih regijah Slovenije. Sredstva so <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> programom posameznih multimedijskih centrov,<br />

ki delujejo po <strong>na</strong>čelu ustvarjalno-raziskovalnih laboratorijev in spodbujanja razvoja digitalne <strong>kulture</strong>. To<br />

pomeni tudi decentrali<strong>za</strong>cijo tovrstne ponudbe, večjo dostopnost do takšnih orodij in vsebin ter višjo raven<br />

ustvarjalnega dela s sodobno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. Pove<strong>za</strong>vo vseh multimedijskih<br />

centrov predstavlja mreža M3C.<br />

Regijski kulturni centri<br />

S proračunske postavke Regijski kulturni centri se fi<strong>na</strong>ncirajo predvsem dejavnosti, ki so ve<strong>za</strong>ne <strong>na</strong> delovanje<br />

regijskih kulturnih središč. Del sredstev je <strong>na</strong>menjen tistim dejavnostim multimedijskih centrov, ki so<br />

ve<strong>za</strong>ne <strong>na</strong> vzpostavitev in vzdrževanje regijskih kulturnih portalov ter <strong>za</strong>gotavljanje oskrbe s kulturnimi<br />

informacijami iz regije oziroma sodelovanje z <strong>za</strong>vodi, društvi, organi<strong>za</strong>cijami, javnimi <strong>za</strong>vodi in posamičnimi<br />

producenti kulturnih vsebin v določeni regiji. Sredstva so <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> predvsem <strong>za</strong>gotavljanju delovanja<br />

regijskih kulturno-informacijskih središč in aktivnemu povezovanju v mreži M3C. Cilj je ohranjati in<br />

povečevati število predstavljenih kulturnih institucij, aktuali<strong>za</strong>cija vsebin (predvsem v pove<strong>za</strong>vi z njihovim<br />

delovanjem <strong>na</strong> posameznih regijskih spletnih portalih) in tudi obveščanje o drugih kulturnih subjektih,<br />

dogodkih in dejavnostih v regijah ter povezovanje v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni kulturni portal.<br />

MMC delujejo v svojih prostorih kot regio<strong>na</strong>lni kulturni centri. Obe postavki, glede <strong>na</strong> delovanje in<br />

rezultate, v praksi nista deljivi: pojem MMC kot center <strong>za</strong> digitalne medije predstavlja tehnološko osnovo,<br />

kadre in z<strong>na</strong>nje, da lahko izvaja – poleg dejavnosti s področja intermedijskega področja – tudi širšo podporo<br />

lokalnim subjektom s področja <strong>kulture</strong>, umetnosti in izobraževanja. Ta se manifestira tudi v regijskih<br />

kulturnih portalih, v katerih se zrcali lokal<strong>na</strong> kultura v <strong>na</strong>jširšem pomenu besede. Tako se celot<strong>na</strong> a<strong>na</strong>li<strong>za</strong><br />

<strong>stanja</strong> dejansko manifestira <strong>na</strong> primeru mreže MMC.<br />

V funkciji regio<strong>na</strong>lnih kulturnih centrov vsi portali delujejo, so aktivni in ažurirani ter pove<strong>za</strong>ni v<br />

<strong>na</strong>dregio<strong>na</strong>lno mrežo M3C, ki bi jo ka<strong>za</strong>lo pove<strong>za</strong>ti tudi s portalom culture.si. Posamezni portali regijskih<br />

kulturnih centrov pokrivajo <strong>na</strong>slednja področja:<br />

• Osrednje-slovenska regija: www.kulturnik.si,<br />

• Savinjska regija: www.kunigunda.org,<br />

• Pomurska regija: www.klopotec.net in www.krik-ms.si,<br />

• Posavska regija: www.troblja.com,<br />

• Podravska regija: www.dravoskop.si,<br />

• Gorenjska regija: www.gorenjski.kulturnik.si,<br />

• Dolenjska regija: www.dolenjska.info,<br />

• Goriška regija in Posočje: www.posocje.net,<br />

• Zasavska regija: www.matkultra.si,<br />

• Obalno-kraška regija: www.porton.si in<br />

• Koroška regija: www.nucam.info.<br />

Portali niso samo tehnične in informativne <strong>na</strong>rave. Pri<strong>na</strong>šajo aktualne vsebine in pomagajo ustvarjati večji<br />

obisk lokalnih kulturnih prireditev, čeprav bi bilo <strong>za</strong>želeno, da bi se še bolj osredotočili <strong>na</strong> kulturne oziroma<br />

umetniške vsebine. Pri MMC je bolj opazen <strong>na</strong>predek <strong>na</strong> področju multimedijskega ustvarjanja in AVprodukcije.<br />

V ospredju je vprašanje aktivnega preživljanja prostega časa, organi<strong>za</strong>cije in promocije mladinske<br />

ustvarjalnosti, pa tudi neformalno usmerjanje v poklice, ki iz tega z<strong>na</strong>nja in izkušenj lahko izhajajo.<br />

93

1.5 Multimedijski centri<br />

Mreža M3C<br />

Mreža kot taka je neformal<strong>na</strong> virtual<strong>na</strong> tvorba <strong>na</strong> spletni osnovi, vedno bolj pa se uveljavlja tudi v artikulaciji<br />

skupnih interesov MMC in celo skupnih prireditev v okviru vsakoletnega M3C FEST.<br />

Mreža multimedijskih centrov Slovenije M3C je bila vzpostavlje<strong>na</strong> leta 2003 <strong>za</strong>radi skupnega interesa po<br />

povezovanju takratnih MMC. Nastanek mreže sta podprla tako <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> kot <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong><br />

informacijsko družbo. Mreža je obsegala 9 pogodbenih partnerjev, ki so prihajali iz sedmih slovenskih<br />

statističnih regij, v katerih je bilo <strong>za</strong>jeto več kot 75 % vsega slovenskega prebivalstva. Gre <strong>za</strong> <strong>na</strong>dgradnjo<br />

pred dobrimi devetimi leti ustanovljenega programa OSI (Open society institute – Slovenia/Zavoda <strong>za</strong><br />

odprto družbo – Slovenija).<br />

V letu 2004 je devet slovenskih multimedijskih centrov <strong>na</strong> podlagi javnega razpisa Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

pridobilo sredstva Evropskega sklada <strong>za</strong> regio<strong>na</strong>lni razvoj (ESRR) ter tako odločilno posodobilo tehnično in<br />

multimedijsko infrastrukturo. Skup<strong>na</strong> vrednost projekta je z<strong>na</strong>šala sedanjih 292.000 €.<br />

V skladu s Strategijo RS <strong>za</strong> informacijsko družbo so se jedru mreže (Kibla Maribor, Ljudmila Ljublja<strong>na</strong> in<br />

Pi<strong>na</strong> Koper) pridružili tudi multimedijski centri, ki so <strong>na</strong>stali v poznejših obdobjih. Dejavnosti centrov so bile<br />

usmerjene k trajnostnemu razvoju, ki je temelj<strong>na</strong> paradigma EPD (Enotnega programskega dokumenta).<br />

Dejavnosti mreže M3C so skladne s strategijo EPD RS 2004–2006 in s programskim dopolnilom 2004–2006.<br />

V programskih letih 2005–2007 se je mreža M3C razširila <strong>na</strong> 14 članic in je prisot<strong>na</strong> v vseh 12 statističnih<br />

regijah RS ter tako <strong>za</strong>gotavlja celovito multimedijsko storitev <strong>na</strong> celotnem območju države.<br />

Namen in cilji mreže<br />

Z dolgoročnim sodelovanjem želijo vključeni multimedijski centri razvijati infrastrukturno in informacijsko<br />

podporno okolje <strong>na</strong> področju informacijske tehnologije in digitalne <strong>kulture</strong>. Skupni cilji partnerjev so:<br />

• vzpostavitev in <strong>za</strong>gotavljanje infrastrukture <strong>za</strong> javni dostop do interneta,<br />

• vzpostavitev in vzdrževanje mreže javno dostopnih točk in/ali internetnih strežnikov,<br />

• razvijanje IKT (informacijsko-komunikacijsko tehnološke) infrastrukture, ki bo omogočila hitro<br />

širokopasovno internetno povezovanje <strong>za</strong> raziskoval<strong>na</strong>, izobraževal<strong>na</strong>, kultur<strong>na</strong> in poslov<strong>na</strong> okolja,<br />

vzdrževanje sodobne tehnološke opreme v vseh regijah RS in vzpostavitev razvojne infrastrukture <strong>za</strong><br />

pospeševanje učinkovitosti ustvarjanja in prenosa z<strong>na</strong>nja v produkte, storitve in procese. S tem <strong>na</strong>menom<br />

bi povečali raču<strong>na</strong>lniško in informacijsko pismenost, uvedli in promovirali nove tehnologije in novo z<strong>na</strong>nje<br />

ter podprli aktualen odnos med z<strong>na</strong>nostjo in umetnostjo.<br />

Obseg delovanja MMC:<br />

• vzpostavitev, vzdrževanje in administriranje regio<strong>na</strong>lnih kulturnih portalov – kulturnih stičnih točk <strong>na</strong><br />

spletu,<br />

• prosto dostop<strong>na</strong> ustrez<strong>na</strong> sodob<strong>na</strong> tehnološka oprema v vseh statističnih regijah RS,<br />

• spodbujanje usposabljanja in aktiviranje kadrov, ki združujejo ustvarjalnost, tehnologijo in vodenje,<br />

• vzpostavitev razvojne infrastrukture <strong>za</strong> pospeševanje učinkovitosti ustvarjanja in prenosa z<strong>na</strong>nja v<br />

produkte, storitve in procese,<br />

• vzpostavitev učinkovite medsektorske pove<strong>za</strong>ve med MMC v skupni mreži,<br />

• razvijanje IKT-infrastrukture, ki bo omogočila hitro, širokopasovno internetno povezovanje <strong>za</strong> raziskoval<strong>na</strong>,<br />

izobraževal<strong>na</strong>, kultur<strong>na</strong> in poslov<strong>na</strong> okolja,<br />

• vzpostavljanje ustrezne infrastrukture in prostorskih pogojev <strong>za</strong> delovanje MMC,<br />

• omreženje ustreznih podtočk v posameznih regijah in njihova oz<strong>na</strong>čitev,<br />

• širitev mreže M3C in vzpostavitev MMC po vseh regijah Slovenije,<br />

• MMC tudi kot medgeneracijski centri <strong>za</strong> samostojno in vseživljenjsko učenje, <strong>za</strong> skupinsko in/ali<br />

samostojno kreativno, inovativno in raziskovalno delo z IKT.<br />

94

1.5 Multimedijski centri<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

Tabela 1<br />

Število multimedijskih centrov in sofi<strong>na</strong>nciranje v letih 2002–2010, brez sredstev EU<br />

Sofi<strong>na</strong>nciranje<br />

Sofi<strong>na</strong>nciranje<br />

Leto<br />

Število MMC<br />

p. p. Kulturni tolar (v €) p. p. Regijski kulturni centri (v €)<br />

2002 5 n. p. n. p.<br />

2003 n. p. n. p. n. p.<br />

2004 9 39.000 121.000<br />

2005 14 104.000 253.000<br />

2006 13 68.000 195.000<br />

2007 13 69.000 92.000<br />

2008 15 67.000 85.000<br />

2009 17 80.000 107.000<br />

2010 17 78.000 107.000<br />

Trenutno sodi projekt mreže multimedijskih centrov pod okrilje Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, sofi<strong>na</strong>ncirajo pa ga<br />

tudi lokalne skupnosti (predvsem v primeru občinskih javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> Štajerskem). Nemoteno delovanje<br />

in trajnost mreže delno <strong>za</strong>gotavlja <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> tudi po izteku razpisa <strong>za</strong> evropska sredstva ESSR<br />

2004 in 2005–2006, sama mreža M3C pa do danes še ni bila neposredno podprta in institucio<strong>na</strong>lizira<strong>na</strong>.<br />

Odprt pereč problem ostaja fi<strong>na</strong>nciranje <strong>za</strong>starele tehnološke opreme.<br />

Tabela 2 Multimedijski centri v prvem letu sofi<strong>na</strong>nciranja s strani ESRR leta 2004<br />

9 MMC v letu 2004<br />

Celot<strong>na</strong> vrednost projekta<br />

(v €)<br />

Namenska sredstva EU<br />

udeležbe (v €)<br />

MMC KUD France Prešeren – LJUDMILA, Ljublja<strong>na</strong> 41.760,63 27.991.62<br />

MMC PRLEKIJA, Ljutomer 25.065,28 18.792,28<br />

MMC Zavod Kiberpipa, Ljublja<strong>na</strong> 25.065,38 16.620,19<br />

MMC KID PINA, Koper 39.664,31 27.007,15<br />

MMC Zavod Lokalpatriot, Novo mesto 34.862,85 23.176,22<br />

MMC MC Krško 39.664,30 26.122,59<br />

MMC KID KIBLA, Maribor 39.664,31 26.868,37<br />

MMC Zavod Masov<strong>na</strong>, Nova Gorica 25.051,14 16.852,11<br />

MMC ZTMD Tolmin 21.502,25 16.126,68<br />

Skupaj: 292.300,45 171.565,59<br />

Po razpisu <strong>za</strong> leto 2005–2006 (sredstva ESRR) se je število MMC povzpelo <strong>na</strong> 14.<br />

Tabela 3<br />

Multimedijski centri v drugem obdobju evropskega sofi<strong>na</strong>nciranja s strani ESRR,<br />

2005–2006<br />

14 MMC v letu 2005–2006:<br />

Celot<strong>na</strong> vrednost projekta<br />

(v €)<br />

Namenska sredstva EU<br />

udeležbe (v €)<br />

MMC MC Velenje – Kunigunda 100.371,24 43.781,64<br />

MMC MIKK, Murska Sobota 97.712,00 43.970,79<br />

MMC Zavod O, Škofja Loka 49.486,51 15.608,25<br />

MMC MC Krško 137.256,18 59.178,03<br />

MMC Zavod Kiberpipa, Ljublja<strong>na</strong> 94.406,25 37.294,03<br />

MMC KID KIBLA, Maribor 137.758,57 61.027,79<br />

MMC Mat Kultra, Zagorje 57.067,78 16.887,85<br />

MMC KUD France Prešeren – LJUDMILA, Ljublja<strong>na</strong> 110.906,08 42.446,86<br />

95

1.5 Multimedijski centri<br />

MMC Zavod Lokalpatriot, Novo mesto 137.906,85 59.664,67<br />

MMC PRLEKIJA, Ljutomer 64.257,05 15.309,29<br />

MMC Zavod Masov<strong>na</strong>, Nova Gorica 25.546,21 6.414,07<br />

MMC Art center Prosenjakovci 56.176,25 19.604,84<br />

MMC Vetrnica, Slovenj Gradec 40.902,53 8.427,50<br />

MMC ZTMD Tolmin 96.446,73 37.552,34<br />

MMC KID PINA, Koper 106.864,64 43.808,75<br />

Skupaj: 1.206.200,23 467.167,95<br />

Brez možnosti dokupovanja in posodabljanja IKT, kar je bilo omogočeno s črpanjem evropskih sredstev,<br />

formiranje te tehnološko <strong>za</strong>snovane <strong>na</strong>veze multimedijskih centrov ne bi bilo mogoče – vsaj ne v obliki, ki<br />

je kmalu prerasla v tako imenovano zgodbo o uspehu in se trajnostno <strong>za</strong>sidrala v slovenski digitalni kulturi<br />

ter doživela mnogo posnemovalcev. Kasnejši <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni razpisi Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> prav <strong>za</strong>radi te močne<br />

fi<strong>na</strong>nčne injekcije niso več dopuščali upravičenih stroškov iz <strong>na</strong>slova <strong>na</strong>kupa opreme in investicijskega<br />

vlaganja. Slednje se je po nekaj letih <strong>za</strong>radi tehnološkega <strong>za</strong>staranja poka<strong>za</strong>lo kot problematič<strong>na</strong> pote<strong>za</strong>, saj<br />

je močno ohromilo <strong>na</strong>daljnji razvoj projekta MMC (razpoložljiva sredstva so bila omeje<strong>na</strong> in niso <strong>za</strong>doščala<br />

niti <strong>za</strong> izvedbo osnovnih programskih ciljev). Tam, kjer so MMC izgubili podporo lokalne skupnosti, je prišlo<br />

do odpovedi in propada posameznih centrov (<strong>na</strong> primer Mat Kultra Zagorje, Art center Prosenjakovci).<br />

Obdobje 2005–2006 je <strong>na</strong> splošno pomenilo konstituiranje dejavnosti in medsebojno usklajevanje v<br />

smislu sodelovanja znotraj mreže M3C. Zaradi formalnih nepravilnosti je bilo v letu 2005/2006 prekinjeno<br />

izplačilo MMC Art center Prosenjakovci, <strong>na</strong>daljnji dogodki znotraj ustanoviteljev centra pa so povzročili, da<br />

je <strong>na</strong>črtova<strong>na</strong> dejavnost popolnoma <strong>za</strong>mrla. Poznejši obiski (2010) so poka<strong>za</strong>li, da je bila prvot<strong>na</strong> odločitev<br />

o vključevanju Art centra v mrežo MMC pogoje<strong>na</strong> z njegovo geopolitično lego in verbalno prepričljivostjo<br />

prijaviteljev, dejansko pa tam <strong>za</strong>radi omejene dostopnosti ni pogojev, da bi MMC sploh lahko uspeval.<br />

Glede <strong>na</strong> razvoj MMC v Murski Soboti in Lendavi ostaja ta del Slovenije danes vsekakor primerno pokrit.<br />

Obdobje od 2007–2010<br />

Po črpanju evropskih sredstev (ESRR) v letih 2004 do 2006, ki je pomenilo predvsem možnost <strong>za</strong><br />

konstituiranje MMC kot centrov <strong>za</strong> digitalne medije, ti niso ostali samo <strong>na</strong> ravni vozlišč uporabne IKTtehnologije.<br />

Vedno bolj so se <strong>za</strong>čeli kreativno odpirati – nekateri bolj, nekateri manj – tudi v prostor <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

in umetnost, kjer se srečujejo vizualni, uprizoritveni, glasbeni in interdiscipli<strong>na</strong>rni programi novih medijev,<br />

katerih koncept temelji <strong>na</strong> povezovanju klasičnih in elektronskih umetniških praks, umetnosti v pove<strong>za</strong>vi<br />

z z<strong>na</strong>nostjo in tehniko in <strong>na</strong> specifično drugačni (digitalni) estetiki. Tudi v tem kontekstu je ustvarjalnost<br />

tradicio<strong>na</strong>lnih medijev ostala pomemb<strong>na</strong> – v<strong>za</strong>jemen odnos je ostal <strong>za</strong>nimiv in aktualen. V konceptu MMC se<br />

zrcali spekter različnih idej, pristopov in vizij, ki sobivajo v skupnem okviru kreativne uporabe IKT-opreme v<br />

smislu večje esteti<strong>za</strong>cije ter integracije elektronskih medijev tudi v drugih zvrsteh umetnosti.<br />

Tabela 4 Primerjava <strong>stanja</strong> v multimedijskih centrih glede <strong>na</strong> izbrane ka<strong>za</strong>lnike (2007–2009)<br />

Ka<strong>za</strong>lniki<br />

Povprečne<br />

vrednosti 2007<br />

Povprečne<br />

vrednosti 2008<br />

Povprečne<br />

vrednosti 2009<br />

Učinek:<br />

število<br />

MMC<br />

Rezultat:<br />

uporabnikovo<br />

povprečno<br />

število ur/leto<br />

Rezultat:<br />

število<br />

dnevnih<br />

uporabnikov<br />

Vpliv:<br />

št. novih<br />

delovnih mest<br />

Vpliv:<br />

št. ohranjenih<br />

del. mest<br />

Skupno število<br />

uporabniških ur<br />

v MMC<br />

13 160 108 1,5 5,5 20.467<br />

15 141 120 4,7 8,5 836.523<br />

17 268 125,5 3,2 5,8 973.712<br />

96

1.5 Multimedijski centri<br />

Iz fi<strong>na</strong>nciranja so izpadli leta 2006 MMC Artcenter iz Prosenjakovcev in leta 2007 MMC Društvo Hiša <strong>kulture</strong><br />

v Pivki ter Kiberpipa (formal<strong>na</strong> <strong>na</strong>paka pri razpisni dokumentaciji), oba <strong>za</strong>dnja pa sta kot MMC ostala<br />

vseeno aktiv<strong>na</strong> in sta se pozneje spet priključila mreži M3C.<br />

Razlike med posameznimi MMC so bile zmeraj opazne: kadar je šlo v osnovi le <strong>za</strong> specializirane mladinske<br />

centre, so ambicije <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in umetnosti praviloma <strong>za</strong>ostajale <strong>za</strong> tistimi centri, ki so se v osnovi<br />

posvetili kulturno-umetniški produkciji (<strong>na</strong> primer Kibla, Ljudmila in Kiberpipa), število dnevnih uporabnikov<br />

pa se je gibalo od 7 do 350 oseb <strong>na</strong> dan – odvisno tudi od <strong>za</strong>ledja, v katerem so posamezni MMC delovali.<br />

Letno število ur povprečnega uporabnika v MMC je <strong>na</strong> primer ob koncu 2007 še vedno ka<strong>za</strong>lo primeren<br />

trend rasti (v primerjavi z letom 2006/2007 se je <strong>na</strong> primer povečalo <strong>za</strong> 8,5%), število statistično <strong>za</strong>vedenih<br />

dnevnih uporabnikov pa se je v <strong>za</strong>dnjih dveh letih <strong>za</strong>čelo rahlo zmanjševati. To si lahko razlagamo z<br />

omembe vrednim številom novih MMC, ki (še) niso <strong>za</strong>jeti v sofi<strong>na</strong>nciranje Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, kakor tudi<br />

z dejstvom, da je fond kvalitetne raču<strong>na</strong>lniške opreme, s katero razpolagajo uporabniki doma, vse večji, hitre<br />

širokopasovne internetne pove<strong>za</strong>ve pa vedno bolj dostopne tudi izven MMC ali celo v okviru njihovih lastnih<br />

decentraliziranih brezžičnih vozlišč. Sodelovanje dela uporabnikov z MMC lahko tako poteka tudi vzporedno<br />

v obliki virtualne prisotnosti in prek posameznih regio<strong>na</strong>lnih portalov – brez fizične prisotnosti v MMC.<br />

A glav<strong>na</strong> prednost MMC še zmeraj ostaja regio<strong>na</strong>lno dostop<strong>na</strong> IKT-oprema kot nepogrešljivo sodobno<br />

orodje posameznika in ustvarjalni pripomoček <strong>za</strong> ustvarjanje novih vsebin <strong>na</strong> področju intermedijskih<br />

umetnosti – vsebin z višjo stopnjo ustvarjalnega dela po <strong>na</strong>čelu ustvarjalno-raziskovalnih laboratorijev,<br />

delavnic, semi<strong>na</strong>rjev ipd. Osrednja dejavnost MMC je posveče<strong>na</strong> mladim, vendar nikakor ne samo njim, ob<br />

številnih izobraževalnih akcijah se presenetljivo dobro odzivajo tudi starejši. Pomemben ostaja vsakodnevni<br />

brezplačen dostop znotraj minimalnega števila ur <strong>na</strong> teden ob prisotnosti strokovno usposobljenega osebja.<br />

Izkoriščenost infrastrukture je večinoma <strong>za</strong>dovoljiva, nekaj storitev pa MMC ponekod ponudijo celo <strong>na</strong><br />

prostem trgu in tako pridobijo last<strong>na</strong> sredstva, potreb<strong>na</strong> <strong>za</strong> ob<strong>na</strong>vljanje opreme, ki ima kratko življenjsko<br />

dobo in hitro <strong>za</strong>stara. V kombi<strong>na</strong>ciji s programi, ki jih <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> sofi<strong>na</strong>ncira <strong>na</strong> področju<br />

neformalnega izobraževanja, so MMC tudi pomemben člen pri tehnološkem opismenjevanju sodobne,<br />

transparentne in evropsko orientirane družbe.<br />

Obisk v multimedijskih centrih se je leta 2008 bistveno razlikoval od tistega leta 2007, predvsem <strong>za</strong>to, ker<br />

sta spremenje<strong>na</strong> metodologija in tehnološka izpopolnjenost omogočili tudi beleženje on-line obiskovalcev<br />

in uporabnikov njihovih storitev. Tako se je šele leta 2008 dejansko prika<strong>za</strong>l pravi potencial, ki se skriva v<br />

dejavnosti MMC, ki v tem letu obsega skupno že 15 enot.<br />

Povprečno letno število ur aktivnega uporabnika se je v primerjavi z letom 2007 zmanjšalo <strong>za</strong> skoraj 12 %<br />

(popravki administrativnih <strong>na</strong>pak pri beleženju iz preteklih let in ustrez<strong>na</strong> korekcija ciljnih vrednosti), število<br />

dnevnih uporabnikov pa povečalo <strong>za</strong> dobrih 11 %. Razpon dnevnih uporabnikov se je gibal med 30 in<br />

330 obiskovalci dnevno, kar je sicer bolj ugodno kakor leta 2007, kljub temu pa je razlika med <strong>na</strong>jmanj<br />

obiskanim in <strong>na</strong>jbolj obiskanim centrom več kot desetkrat<strong>na</strong>.<br />

V letu 2009 so se razmerja med posameznimi centri ustalila, skupno število uporabniških ur pa povečalo<br />

premo sorazmerno s povečanim številom multimedijskih centrov (s 15 <strong>na</strong> 17). Skupaj je bilo v okviru MMC<br />

v letu 2009 realiziranih kar 859 različnih projektov (različnih zvrsti) oziroma več kot 50 <strong>na</strong> posamezen<br />

MMC, katerih celot<strong>na</strong> vrednost je z<strong>na</strong>šala 544.500,00 € (634 € <strong>na</strong> projektno enoto). <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

je v sklopu plačilne postavke Kulturni tolar, centri <strong>za</strong> digitalne medije in Regijski kulturni centri (p. p. 6113 in<br />

5789) prispevalo 190.000 € ali le 34,30 %. V delovanju MMC je bilo <strong>na</strong> različne <strong>na</strong>čine aktivno vključenih<br />

160 oseb, <strong>za</strong>beležen obisk pa z<strong>na</strong>ša <strong>na</strong>d 970.000 obiskovalcev. V tem okviru izkazuje delovanje MMC<br />

gotovo optimalno razmerje med vloženimi sredstvi in dejanskim izplenom (221 € <strong>na</strong> projektno enoto), v<br />

katerem pa ni mogoče neposredno prika<strong>za</strong>ti dolgoročnih vplivov kulturne vzgoje in tehnične <strong>kulture</strong>, ki sta<br />

z<strong>na</strong>čil<strong>na</strong> spremljevalca dejavnosti MMC.<br />

97

1.5 Multimedijski centri<br />

3 Kadri<br />

Število redno <strong>za</strong>poslenih je ve<strong>za</strong>no <strong>na</strong> osnovne vodstvene in administrativne funkcije, ponekod pa niti <strong>na</strong><br />

teh mestih ni redno <strong>za</strong>poslenih. Strokovni sodelavci so praviloma angažirani <strong>na</strong> podlagi podjemnih pogodb<br />

in študentskega dela. Po <strong>na</strong>vadi gre <strong>za</strong> mlajšo populacijo z dokaj veliko fluktuacijo, kar <strong>na</strong> nekatere delovne<br />

procese vpliva <strong>za</strong>viralno, po drugi strani pa tudi <strong>za</strong>gotavlja priliv svežih idej in s tem ohranja aktivno zu<strong>na</strong>njo<br />

podobo MMC.<br />

4 Infrastruktura<br />

Multimedijski centri imajo večinoma urejene prostore, ki so v lasti lokalnih skupnosti, vsekakor pa so<br />

prostorske razmere in urejenost zelo različne. V <strong>na</strong>jslabših razmerah deluje tolminski MMC, ki je do pred<br />

kratkim deloval le v prostorih starega <strong>za</strong>klonišča, kjer ni bilo mogoče usposobiti dostopa <strong>za</strong> invalidne osebe.<br />

Nekateri prostori so po kvadraturi zelo skromni, a vseeno dobro služijo svojemu <strong>na</strong>menu. Večji problem<br />

je oprema, ki je orodje dejavnosti multimedijskih centrov. Z<strong>na</strong>no je, da informacijsko-komunikacijska<br />

oprema hitro <strong>za</strong>stara in je vsaj <strong>na</strong> vsaka tri leta potreb<strong>na</strong> večje dopolnitve. Po drugi strani pa gre tudi razvoj<br />

hardvera in softvera hitro <strong>na</strong>prej, kar dodatno siromaši produkcijske možnosti multimedijskih centrov. Če jih<br />

želimo v celoti obdržati kot mrežo, bo nuj<strong>na</strong> skorajšnja nova fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> injekcija <strong>za</strong> te <strong>na</strong>mene.<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Slabosti:<br />

• neurejeno sofi<strong>na</strong>nciranje infrastrukture in opreme,<br />

• precej velika fluktuacija kadrov (pogoje<strong>na</strong> tudi generacijsko),<br />

• šibka in količinsko omeje<strong>na</strong> last<strong>na</strong> produkcija <strong>na</strong> umetniškem področju,<br />

• <strong>na</strong>ve<strong>za</strong>nost <strong>na</strong> urba<strong>na</strong> okolja, ki omogočajo dovolj velik pretok dnevnih obiskovalcev,<br />

• nepreglednost kadrovske politike glede izbora kulturnega menedžmenta MMC in<br />

• <strong>na</strong>čelno pomanjkljivo sodelovanje z lokalnimi mediji in odsotnost medijskih odzivov.<br />

Nevarnosti:<br />

• nezmožnost spremljanja hitrega tehnološkega razvoja <strong>za</strong>radi neurejenega fi<strong>na</strong>nciranja opreme (tudi<br />

programske),<br />

• podhranjenost glede lokalne fi<strong>na</strong>nčne podpore ogroža eksistenco posameznih MMC,<br />

• zmanjša<strong>na</strong> potreba po neposredni dostopnosti do interneta <strong>za</strong>radi vedno bolj razširjene opreme po<br />

domovih in drugih e-vhodnih točkah (lokali, druge kulturne ustanove ipd.) in<br />

• <strong>za</strong>pletene poti medresorskega delovanja pri uskladitvi interesov drugih ministrstev.<br />

Prednosti:<br />

• pove<strong>za</strong>nost v mrežo M3C in možnosti med<strong>na</strong>rodnega mreženja (globalnost),<br />

• široka paleta programov in projektov s področja <strong>kulture</strong> in umetnosti,<br />

• stalen priliv svežih kadrov,<br />

• masovnost, ki jo <strong>za</strong>gotavljajo tudi <strong>na</strong>dzorovane spletne pove<strong>za</strong>ve, in<br />

• kreativ<strong>na</strong> uporaba prostega časa v okviru sodobnih raču<strong>na</strong>lniških tehnologij in novih medijev.<br />

98

1.5 Multimedijski centri<br />

Priložnosti:<br />

• formali<strong>za</strong>cija mreže M3C in možnosti skupnega črpanja evropskih sredstev,<br />

• povezovanje z med<strong>na</strong>rodnimi mrežami,<br />

• možnost <strong>za</strong> sodelovanje <strong>na</strong> razpisih <strong>za</strong> evropska sredstva,<br />

• širjenje virtualnih funkcij,<br />

• <strong>na</strong>klonjenost kulturne politike do decentrali<strong>za</strong>cije kulturnih in umetniških vsebin,<br />

• <strong>za</strong> vse generacije <strong>za</strong>nimivo področje dela – tudi kot oblika preživljanja prostega časa (predvsem mladih),<br />

• nove <strong>za</strong>poslitve v vseh obstoječih formalnih oblikah in<br />

• dodatne možnosti <strong>za</strong> medresorsko sodelovanje <strong>na</strong> področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja.<br />

• nezmožnost spremljanja hitrega tehnološkega razvoja <strong>za</strong>radi neurejenega fi<strong>na</strong>nciranja opreme (tudi<br />

programske),<br />

6 Viri<br />

– Let<strong>na</strong> fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> poročila.<br />

– Let<strong>na</strong> poročila o izvajanju programa.<br />

99

1.6 Knjiga<br />

100

Barbara Koželj Podlogar<br />

1.6.1 Knjiga <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> do ustanovitve<br />

Javne agencije <strong>za</strong> knjigo RS<br />

1 Opredelitev področja<br />

2 Razvoj področja po posameznih segmentih<br />

2.1 Sofi<strong>na</strong>nciranje knjig in revij<br />

2.2 Večletni projekti <strong>na</strong> področju <strong>za</strong>ložništva<br />

2.3 Delovne štipendije<br />

2.4 Prevodi v tuje jezike in med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> dejavnost<br />

2.5 Bral<strong>na</strong> kultura, literarne prireditve, poklicno usposabljanje<br />

2.6 Knjigarniška mreža<br />

2.7 Knjižnično <strong>na</strong>domestilo<br />

2.8 Obvezni izvod<br />

3 Ustanovitev Javne agencije <strong>za</strong> knjigo RS (razlogi in utemeljitev)<br />

4 Viri<br />

101

1.6.1 Knjiga <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> do ustanovitve Javne agencije <strong>za</strong> knjigo RS<br />

1 Opredelitev področja<br />

Za sofi<strong>na</strong>nciranje področja knjige s strani Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (v <strong>na</strong>daljevanju: MK) se je bistveni premik<br />

zgodil v letu 2002, ko so se <strong>za</strong>čeli sofi<strong>na</strong>ncirati programi <strong>za</strong>ložb kot <strong>za</strong>ključene programske sheme, ne pa<br />

več le posamezni knjižni <strong>na</strong>slovi oziroma projekti. Do konca leta 2008, ko se je področje knjige preneslo <strong>na</strong><br />

Javno agencijo <strong>za</strong> knjigo RS, se je področje razvijalo postopoma, z leti so se uvajale nekatere nove podpore<br />

in sistemske rešitve. K razvijanju področja <strong>na</strong> MK je pripomoglo tudi dejstvo, da se je področje kadrovsko<br />

okrepilo.<br />

Sofi<strong>na</strong>nciranje področja knjige je <strong>na</strong> MK obsegalo spodbujanje <strong>za</strong>ložniške produkcije (humanistika,<br />

leposlovje), razvijanje bralne <strong>kulture</strong> (promocija knjig in avtorjev, sistematično spodbujanje branja pri<br />

otrocih in mladini, projekt Rastem s knjigo), podporne projekte (med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> dejavnost, festivali, simpoziji),<br />

neposredne podpore avtorjem (delovne štipendije, knjižnično <strong>na</strong>domestilo, podpora prevodom v tuje<br />

jezike) in del programov knjigarniške mreže (promocija knjig in avtorjev, promocija branja). Pomenilo<br />

je <strong>za</strong>gotavljanje dostopnosti <strong>na</strong>jbolj kakovostne knjižne in revijalne produkcije s področja literature in<br />

humanistike, se pravi tistega dela, ki nima možnosti <strong>za</strong> samostojno tržno preživetje. Vsi cilji kulturne politike<br />

<strong>na</strong> tem področju so temeljili <strong>na</strong> spodbujanju dostopnosti knjige in branja ter razvijanja bralne <strong>kulture</strong> <strong>na</strong><br />

vseh starostnih stopnjah.<br />

Za doseganje teh ciljev so bili v <strong>na</strong>vedenem obdobju izvedeni <strong>na</strong>slednji ukrepi:<br />

• podpora izdajanju knjig s področij leposlovja in humanistike,<br />

• podpora izdajanju leposlovnih knjig <strong>za</strong> otroke in mladino,<br />

• podpora izdajanju revij s področja leposlovja, <strong>kulture</strong> in humanistike,<br />

• podpora izdajanju otroških in mladinskih revij s kulturnimi vsebi<strong>na</strong>mi,<br />

• delovne štipendije <strong>za</strong> avtorje in prevajalce s področja leposlovja in humanistike,<br />

• izvajanje knjižničnega <strong>na</strong>domestila,<br />

• projekt Rastem s knjigo: izvir<strong>na</strong> slovenska slikanica, izvirno mladinsko delo,<br />

• cilj<strong>na</strong> podpora <strong>za</strong>htevnejšim knjižnim večletnim projektom,<br />

• podpora prevajanju slovenskih avtorjev v tuje jezike,<br />

• podpora razvijanju bralne <strong>kulture</strong>,<br />

• podpora literarnim festivalom in prireditvam,<br />

• med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> promocija slovenske literature v tujini (literarni festivali, sejmi, izmenjave ...),<br />

• podpora knjigarniški mreži in<br />

• podpora usposabljanju <strong>na</strong> področju knjige.<br />

Naštete oblike podpore verigi knjige so bili celoviti kulturnopolitični ukrepi, ki so se <strong>na</strong><strong>na</strong>šali <strong>na</strong> celotni<br />

komunikacijski krog knjige (od avtorjev, <strong>za</strong>ložnikov, knjigarn, knjižnic, bralne <strong>kulture</strong> do dostopnosti knjige),<br />

s katerimi so se poskušali po eni strani uresničevati cilji <strong>na</strong> ožjem področju <strong>kulture</strong>, po drugi pa spodbuditi<br />

delovanje celotnega kroga knjige in postaviti temelje <strong>za</strong> trajni razvoj ter dvigovanje bralne <strong>kulture</strong> in<br />

pismenosti.<br />

Ukrepi MK so bili primarno usmerjeni k <strong>za</strong>gotavljanju pogojev <strong>za</strong> vrhunsko produkcijo s področja leposlovja<br />

in humanistike, v izboljšanje položaja avtorjev s tega področja in v spodbujanje <strong>za</strong>ložnikov k izdajanju<br />

<strong>za</strong>htevnejše in nekomercialne produkcije s tega področja, a tudi k izboljšanju učinkov sofi<strong>na</strong>nciranja, tj. k<br />

večji domači in tuji promociji avtorjev, knjig in branja ter k boljši dostopnosti knjige.<br />

102

1.6.1 Knjiga <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> do ustanovitve Javne agencije <strong>za</strong> knjigo RS<br />

2 Razvoj področja po posameznih segmentih<br />

V Nacio<strong>na</strong>lnem programu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2004–2007 (v <strong>na</strong>daljevanju: NKP 2004–2007) sta bila <strong>za</strong> doseganje ciljev<br />

<strong>za</strong>pisa<strong>na</strong> dva sploš<strong>na</strong> cilja:<br />

I. Zvišati število letno prodanih knjig per capita <strong>za</strong> 20 % do leta 2007.<br />

Ukrep: V doseganje tega cilja so bili posredno usmerjeni vsi ukrepi, <strong>na</strong>vedeni v opredelitvi področja,<br />

predvsem pa ukrep, ki se <strong>na</strong>vezuje <strong>na</strong> »spodbujanje razvoja knjigarniške mreže«.<br />

II. Ohranjanje deleža produkcije knjig in revij s področij leposlovja in humanistike znotraj celotne <strong>za</strong>ložniške<br />

produkcije (okoli 20 %) ter povečanje prodaje knjig in revij z <strong>na</strong>vedenih področij <strong>za</strong> 25 % (do leta 2007<br />

zvišati povprečno <strong>na</strong>klado knjig <strong>na</strong> 650, revij pa <strong>na</strong> 500).<br />

Ukrep: Posredno so k doseganju tega cilja usmerjeni vsi ukrepi, še zlasti pa ukrepi glede spodbujanja razvoja<br />

knjigarniške mreže, sofi<strong>na</strong>nciranja <strong>za</strong>ložniške produkcije, ki je v javnem interesu, podpiranja bralne <strong>kulture</strong>,<br />

prednostnih kriterijev pri <strong>na</strong>bavi knjig v splošnih knjižnicah itd.<br />

Za doseganje dveh splošnih ciljev iz NKP 2004–2007 so bili postavljeni še dodatni konkretni cilji, ki so<br />

<strong>na</strong>vedeni in komentirani po posameznih segmentih področja.<br />

Nacio<strong>na</strong>lni program <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2008–2011 (v <strong>na</strong>daljevanju NKP 2008–2011) je postavil <strong>za</strong> področje knjige 4<br />

konkretne cilje:<br />

I. Izboljšanje položaja ustvarjalcev <strong>na</strong> področjih leposlovja in humanistike.<br />

Ukrepi:<br />

• v okviru sofi<strong>na</strong>nciranja izdaje knjig določiti prag <strong>na</strong>jnižjih dopustnih honorarjev <strong>za</strong> izvir<strong>na</strong> dela in prevode<br />

<strong>na</strong> področju leposlovja in humanistike,<br />

• <strong>na</strong>kazovanje knjižničnega <strong>na</strong>domestila (KN) in<br />

• krepitev instrumenta delovnih štipendij, poleg enoletnih delovnih štipendij <strong>za</strong> vrhunske ustvarjalce<br />

oblikovati dveletne delovne štipendije.<br />

II. Dvigniti <strong>za</strong>vest o pomenu branja ter povečati promocijo vrhunske izvirne ustvarjalnosti s področij<br />

leposlovja in humanistike.<br />

Ukrepa:<br />

• spodbujanje izvajanja projektov promocije ustvarjalcev, branja in knjige, ki potekajo <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni, in<br />

• spodbujanje izvajanja tistih projektov promocije ustvarjalcev, branja in knjige, ki vključujejo različne<br />

vladne resorje.<br />

III. Zagotoviti sistematično promocijo vrhunskih izvirnih avtorjev s področij leposlovja in humanistike v svetu.<br />

Ukrepi:<br />

• <strong>na</strong>črtno izvajanje <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih predstavitev slovenskega leposlovja in humanistike <strong>na</strong> osrednjih knjižnih<br />

sejmih v tujini in drugih referenčnih prizoriščih,<br />

• spodbujanje prevajanja del slovenskih avtorjev v tuje jezike in<br />

• podpora projektom med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja (obiski in predstavitve tujih avtorjev in književnosti v<br />

Sloveniji in obratno).<br />

IV. Povečati dostopnost slovenske knjige <strong>na</strong> celotnem območju Slovenije.<br />

Ukrep: Spodbujanje knjižnic k intenzivnejšemu sez<strong>na</strong>njanju bralcev s kakovostnimi knjižnimi novostmi iz<br />

leposlovja in humanistike.<br />

Posredno so k doseganju tega cilja usmerjeni vsi ukrepi, še zlasti pa ukrepi glede spodbujanja razvoja<br />

knjigarniške mreže <strong>na</strong> območju Slovenije in v <strong>za</strong>mejstvu ter <strong>za</strong>gotavljanja e<strong>na</strong>komerne, regio<strong>na</strong>lno<br />

razpletene mreže knjigarn, sofi<strong>na</strong>nciranja <strong>za</strong>ložniške produkcije, ki je v javnem interesu, kar <strong>za</strong>gotavlja nižjo<br />

prodajno ceno sofi<strong>na</strong>ncirane knjige, podpiranja bralne <strong>kulture</strong>, prednostnih kriterijev pri <strong>na</strong>bavi knjig v<br />

splošnih knjižnicah itd. ter izobraževanja kadrov <strong>na</strong> področju knjigotrštva.<br />

103

1.6.1 Knjiga <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> do ustanovitve Javne agencije <strong>za</strong> knjigo RS<br />

2.1 Sofi<strong>na</strong>nciranje knjig in revij<br />

Eden <strong>na</strong>jpomembnejših konkretnih ciljev v NKP 2004–2007 je bil stabili<strong>za</strong>cija ravni <strong>za</strong>ložniške produkcije v<br />

tistem segmentu, ki se sklada z javnim interesom v kulturi (izvirno in prevodno leposlovje ter humanistika);<br />

cilj je zvišati povprečno <strong>na</strong>klado knjig v tem segmentu s 500 (leta 2002) <strong>na</strong> povprečno 650 leta 2007,<br />

<strong>na</strong>klado revij pa s 400 <strong>na</strong> povprečno 500.<br />

Ukrepa <strong>za</strong> dosego tega cilja:<br />

• sofi<strong>na</strong>nciranje večletnih in <strong>za</strong>htevnejših knjižnih projektov z <strong>na</strong>menske proračunske postavke in<br />

• oblikovanje prednostnih kriterijev pri <strong>na</strong>bavi knjig v splošnih knjižnicah, s poudarkom <strong>na</strong> izvirnem leposlovju<br />

in humanistiki ter prevodih klasičnih del.<br />

Tabela 1<br />

Sofi<strong>na</strong>nciranje knjig in revij<br />

Število knjižnih <strong>na</strong>slovov, ki jih je<br />

podprlo MK s postavke <strong>za</strong>ložništvo<br />

Število revij, ki jih je sofi<strong>na</strong>nciralo MK z<br />

<strong>za</strong>ložniških postavk<br />

Delež sofi<strong>na</strong>nciranih knjig med vsemi<br />

izdanimi knjigami<br />

Delež sofi<strong>na</strong>nciranih knjig med vsemi<br />

prvič izdanimi knjigami<br />

2003 2004 2005 2006 2007 2008<br />

313 335 321 347 325 383<br />

43 46 45 46 50 47<br />

6,9 % 7,5 % 8,2 % 8,1 % 7,2 % 9 %<br />

8,3 % 9,1 % 10,4 % 10,1 % 8,6 % 8,9 %<br />

Tabela 2<br />

Ka<strong>za</strong>lnik <strong>na</strong>klade, viši<strong>na</strong> subvencije in avtorski honorarji<br />

2003 2004 2005 2006 2007 2008<br />

Povpreč<strong>na</strong> <strong>na</strong>klada sofi<strong>na</strong>ncirane knjige 605 621 619 663 669 664<br />

Povpreč<strong>na</strong> <strong>na</strong>klada sofi<strong>na</strong>ncirane revije 506 527 572 580 630 635<br />

(brez mladinskih)<br />

Povpreč<strong>na</strong> <strong>na</strong>klada sofi<strong>na</strong>nciranih<br />

15.990 15.984 16.005 11.819 13.810 16.132<br />

mladinskih revij<br />

Povpreč<strong>na</strong> viši<strong>na</strong> sofi<strong>na</strong>nciranja izdaje 4.640,29 4.986,65 5.002,57 5.932,59 6.305,19 6.394,60<br />

knjige v EUR – programski del<br />

Povpreč<strong>na</strong> viši<strong>na</strong> sofi<strong>na</strong>nciranja izdaje 3.159,18 3.157,49 3.665,75 3.383,51 3.783,25 4.121,31<br />

knjige v EUR – projektni del<br />

Povpreč<strong>na</strong> subvencija <strong>na</strong> revijo v EUR 19.278,07 20.238,69 20.434,82 21.786,15 21.701,31 25.908,99<br />

Povpreč<strong>na</strong> viši<strong>na</strong> avtorskega honorarja 260,11 297,65 300,17 340,23 340,90 340,90<br />

<strong>na</strong> AP v EUR – leposlovje<br />

Povpreč<strong>na</strong> viši<strong>na</strong> avtorskega honorarja 270,22 315,16 324,89 326,92 327,40 327,40<br />

<strong>na</strong> AP v EUR – humanistika<br />

Delež avtorskih honorarjev znotraj<br />

vseh stroškov izdaje knjige<br />

44,1 % 47,3 % 51,5 % 69,3 % 67,78 % 65,42 %<br />

Zakon o uresničevanju interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> opredeljuje javni kulturni program v 56. členu: »Javni kulturni<br />

program je kultur<strong>na</strong> dejavnost, ki je po vsebini in obsegu <strong>za</strong>ključe<strong>na</strong> celota in jo izvaja kulturni izvajalec,<br />

katerega ustanovitelj ni država ali lokal<strong>na</strong> skupnost, je pa njegovo delovanje v javnem interesu do te mere,<br />

da ga država ali lokal<strong>na</strong> skupnost fi<strong>na</strong>ncira <strong>na</strong> primerljiv <strong>na</strong>čin kot javni <strong>za</strong>vod. Javni kulturni program je<br />

določen s cilji kulturnega izvajalca, ki morajo upoštevati cilje in prioritete kulturne politike in biti relevantni,<br />

merljivi, uresničljivi in časovno opredeljeni. Obseg dejavnosti in viši<strong>na</strong> sredstev se določi v skladu s temi cilji<br />

<strong>na</strong> podlagi osnov <strong>za</strong> izračun iz 27. čle<strong>na</strong> tega <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>.«<br />

Triletno sofi<strong>na</strong>nciranje je bilo <strong>na</strong>menjeno podpori tistih javnih kulturnih programov, katerih delovanje je<br />

bilo po kvalitativnih in po kvantitativnih kriterijih v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot vrhunsko<br />

oz. kakovostno ter uspešno, obsežno in konsistentno, njihovi večletni programi dela pa vključujejo cilje in<br />

prioritete kulturne politike <strong>za</strong> posamezno triletno obdobje.<br />

Splošni cilji triletnega sofi<strong>na</strong>nciranja so bili: spodbujanje vrhunske ustvarjalnosti <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, trajnejše<br />

<strong>za</strong>dovoljevanje kulturnih potreb; spodbujanje celovitih in vsebinsko <strong>za</strong>okroženih programov; spodbujanje in<br />

<strong>za</strong>gotavljanje dostopnosti raznovrstne, kakovostne in <strong>za</strong>htevnejše knjižne produkcije <strong>na</strong> <strong>na</strong>jširšem območju<br />

104

1.6.1 Knjiga <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> do ustanovitve Javne agencije <strong>za</strong> knjigo RS<br />

Republike Slovenije in <strong>na</strong> skupnem slovenskem kulturnem prostoru; spodbujanje izvirne in sodobne knjižne<br />

produkcije in profiliranih med<strong>na</strong>rodnih festivalov; spodbujanje tistih izvajalcev, ki se s svojimi progami<br />

vključujejo v med<strong>na</strong>rodni prostor; spodbujanje tistih izvajalcev, ki svoje programe <strong>na</strong>menjajo otrokom in<br />

mladini ter se sistematično posvečajo kulturni vzgoji; spodbujanje tistih programov s področja <strong>kulture</strong>, ki<br />

imajo širše posredne ekonomske učinke in vplivajo <strong>na</strong> razvoj človeških virov, ter spodbujanje programov,<br />

ki vključujejo sodelovanje med vladnim in nevladnim sektorjem. Programi sofi<strong>na</strong>nciranih <strong>za</strong>ložb so lahko<br />

vključevali: izdajo knjig, izdajo revij, razvijanje bralne <strong>kulture</strong>, organi<strong>za</strong>cijo literarnih festivalov in med<strong>na</strong>rodno<br />

sodelovanje. Sestavni del programa je lahko bil tudi sklop, pove<strong>za</strong>n s trajnejšim delovanjem: <strong>na</strong>kup opreme. V<br />

tabeli 3 so <strong>na</strong>vedene triletno programsko sofi<strong>na</strong>ncirane <strong>za</strong>ložbe <strong>na</strong> matičnem področju knjiga. Poleg tega so se<br />

sofi<strong>na</strong>ncirali programi drugih subjektov znotraj drugih področij umetnosti.<br />

V letu 2007 je bil uveden tudi triletni projektni razpis. Predmet razpisa je bilo sofi<strong>na</strong>nciranje večletnih<br />

projektov v obdobju od 2007 do 2009, ki so izkazovali vsaj triletno kontinuiteto delovanja in so dosegli<br />

visoko stopnjo prepoz<strong>na</strong>vnosti v javnosti.<br />

Dolgoročni cilji razpisa so bili: podpiranje konkurenčnih, vrhunskih, kakovostnih, prepoz<strong>na</strong>vnih in prodornih<br />

projektov s področja umetnosti in knjige v domačem in med<strong>na</strong>rodnem kulturnem prostoru, povečanje<br />

dostopnosti kulturnih dobrin in ustvarjalnosti <strong>na</strong> celotnem območju Slovenije, spodbujanje programskega<br />

in poslovnega sodelovanja med javnim in nevladnim sektorjem ter obeh z med<strong>na</strong>rodnimi partnerji,<br />

podpiranje med<strong>na</strong>rodno uveljavljenih in profiliranih festivalov in prireditev, postopno vzpostavljanje mreže<br />

kulturnih središč v posameznih regijah in vzpostavljanje drugih kulturniških mrež.<br />

Tabela 3<br />

Večletno programsko sofi<strong>na</strong>ncirane <strong>za</strong>ložbe<br />

Programski poziv 2004–2006 Programski poziv 2007–2009<br />

1.<br />

2.<br />

3.<br />

4.<br />

5.<br />

6.<br />

7.<br />

8.<br />

9.<br />

10.<br />

11.<br />

12.<br />

13.<br />

14.<br />

15.<br />

16.<br />

17.<br />

18.<br />

19.<br />

20.<br />

21.<br />

22.<br />

23.<br />

24.<br />

25.<br />

26.<br />

27.<br />

Cankarjeva <strong>za</strong>ložba – Založništvo, d. o. o.<br />

Center <strong>za</strong> slovensko književnost<br />

Založba *cf., <strong>za</strong>vod <strong>za</strong> <strong>za</strong>ložniško in raziskovalno<br />

dejavnost<br />

Didakta, d. o. o.<br />

Društvo 2000 <strong>za</strong> kulturno dejavnost in civilno družbo<br />

Društvo slovenskih pisateljev<br />

Društvo <strong>za</strong> teoretsko psihoa<strong>na</strong>lizo<br />

Druži<strong>na</strong>, d. o. o.<br />

Emzin, <strong>za</strong>vod <strong>za</strong> kreativno produkcijo<br />

Založba Karantanija,<br />

– Tasić&Co., d. n. o. Ljublja<strong>na</strong><br />

Krti<strong>na</strong> – <strong>za</strong>vod <strong>za</strong> <strong>za</strong>ložništvo, raziskovalne in kulturne<br />

dejavnosti, Ljublja<strong>na</strong><br />

Društvo Apokalipsa<br />

Literarno-umetniško društvo Literatura<br />

Maska, <strong>za</strong>vod <strong>za</strong> <strong>za</strong>ložniško, kulturno in producentsko<br />

dejavnost<br />

Založba Mladika, d. o. o.<br />

Mladinska knjiga Založba, d. d.<br />

Mohorjeva družba Celje<br />

Nova revija, d. o. o.<br />

Slovenska matica<br />

Slovenski center PEN<br />

Studia Humanitatis<br />

Študentska <strong>za</strong>ložba Študentske organi<strong>za</strong>cije,<br />

Univerze v Ljubljani,<br />

Zavod <strong>za</strong> <strong>za</strong>ložniško dejavnost<br />

Založba Aristej, d. o. o.<br />

Založba Goga<br />

Zavod <strong>za</strong> <strong>za</strong>ložniško in kulturno dejavnost LITERA<br />

Založba Sophia, <strong>za</strong>vod <strong>za</strong> <strong>za</strong>ložniško dejavnost<br />

KUD Sodobnost Inter<strong>na</strong>tio<strong>na</strong>l<br />

1.<br />

2.<br />

3.<br />

4.<br />

5.<br />

6.<br />

7.<br />

8.<br />

9.<br />

10.<br />

11.<br />

12.<br />

13.<br />

14.<br />

15.<br />

16.<br />

17.<br />

18.<br />

19.<br />

Cankarjeva <strong>za</strong>ložba – Založništvo, d. o. o.<br />

Center <strong>za</strong> slovensko književnost<br />

Društvo Mohorjeva družba<br />

Društvo slovenskih pisateljev<br />

Društvo <strong>za</strong> teoretsko psihoa<strong>na</strong>lizo<br />

Kulturno umetniško društvo Apokalipsa<br />

Kulturno umetniško društvo Sodobnost Inter<strong>na</strong>tio<strong>na</strong>l<br />

Literarno umetniško društvo Literatura<br />

Mladinska knjiga Založba, d. d.<br />

Modrijan <strong>za</strong>ložba, d. o. o.<br />

Nova revija, d. o. o.<br />

Studia Humanitatis<br />

Študentska <strong>za</strong>ložba Študentske organi<strong>za</strong>cije Univerze v<br />

Ljubljani, Zavod <strong>za</strong> <strong>za</strong>ložniško dejavnost,<br />

Založba Aristej, d. o. o.<br />

Založba/*cf.<br />

Založba Krti<strong>na</strong><br />

Založba Sophia, <strong>za</strong>vod <strong>za</strong> <strong>za</strong>ložniško dejavnost<br />

Založba Sanje, d. o. o.<br />

Zavod Litera<br />

105

1.6.1 Knjiga <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> do ustanovitve Javne agencije <strong>za</strong> knjigo RS<br />

Sorazmerno visok delež <strong>za</strong>htevnejše produkcije s področja leposlovja in humanistike znotraj celotne knjižne<br />

produkcije se je ohranjal in celo povečeval, kar kaže <strong>na</strong> usklajenost ukrepov <strong>na</strong> tem področju in ustrezno<br />

definiranje in izvajanje javnega interesa. MK je glede <strong>na</strong> kakovost prijavljenih <strong>na</strong>slovov knjig v letih 2004–<br />

2006 poskušalo zmanjševati število sofi<strong>na</strong>nciranih knjig, da bi lahko več sredstev <strong>na</strong>menilo ustvarjalcem,<br />

in je tudi postopoma zviševalo honorarje avtorjem, kar je poleg podpore vrhunski ustvarjalnosti ključni<br />

<strong>na</strong>men podpore knjižni produkciji. Odločitev, da se podpre manj knjižnih <strong>na</strong>slovov, a te izdatneje, je imela<br />

svoj cilj tudi v povečanju dostopnosti teh knjig, saj subvencija znižuje končno ceno knjig. Vendar se trend<br />

zmanjševanja števila sofi<strong>na</strong>nciranih knjig ni ohranjal. Ta težnja se je ohranjala predvsem v projektnem delu<br />

sofi<strong>na</strong>nciranja, so se pa povečale subvencije <strong>na</strong> račun avtorskih honorarjev. Ker se število sofi<strong>na</strong>nciranih<br />

knjig ni zmanjševalo, se je že v letu 2006 postavilo vprašanje o razmisleku in evalvaciji usmeritve, ali je<br />

povečevanje <strong>na</strong>klade knjig in revij <strong>na</strong> letni ravni smotrno z vidika majhnosti slovenskega knjižnega trga in z<br />

vidika spodbujanja kakovosti in dostopnosti knjižne in revijalne produkcije.<br />

V letu 2006 je MK oblikovalo tudi prednostne kriterije pri <strong>na</strong>kupu knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah,<br />

s poudarkom <strong>na</strong> izvirnih leposlovnih delih in delih, ki jih sofi<strong>na</strong>ncira MK. Cilj tega ukrepa je bil zvišati<br />

povprečno <strong>na</strong>klado knjig in revij s področja leposlovja in humanistike, povečati branost, promovirati izvirne<br />

slovenske avtorje ter s tem tako avtorjem kot <strong>za</strong>ložnikom <strong>za</strong>gotoviti boljše izhodišče <strong>za</strong> <strong>na</strong>daljnje ustvarjanje<br />

tistega dela <strong>za</strong>ložniške produkcije, ki se sklada z javnim interesom v kulturi.<br />

V letu 2008 je bilo v okviru fi<strong>na</strong>nciranja izdaje knjig MK še posebej pozorno do položaja ustvarjalcev. S<br />

tem ko je MK že v letu 2007 nomi<strong>na</strong>lno opredelilo <strong>na</strong>jnižje avtorske honorarje <strong>na</strong> področju izdaje knjig<br />

tako <strong>za</strong> izvir<strong>na</strong> dela kot <strong>za</strong> prevode s področja leposlovja in humanistike in to vgradilo med pogodbene<br />

obveznosti, je vplivalo tudi <strong>na</strong> izboljšanje položaja kulturnih ustvarjalcev oz. avtorjev v letu 2008, pa tudi<br />

veči<strong>na</strong> <strong>za</strong>ložnikov s tem ni imela težav. Večja pozornost do avtorjev se je ka<strong>za</strong>la v precejšnjem skoku deleža<br />

subvencij, ki je bil <strong>na</strong>menjen avtorskim honorarjem. Čeprav pri povprečni višini avtorskih honorarjev <strong>na</strong> prvi<br />

pogled ne gre <strong>za</strong> vidno povišanje teh glede <strong>na</strong> prejšnje leto, pa je očitno, da so se zmanjšale razlike oziroma<br />

razponi med viši<strong>na</strong>mi avtorskih honorarjev, ki jih podeljujejo <strong>za</strong>ložbe.<br />

2.2 Večletni projekti <strong>na</strong> področju <strong>za</strong>ložništva<br />

Cilj večletnega razpisa, uvedenega v letu 2004, je bilo ločeno obrav<strong>na</strong>vanje in fi<strong>na</strong>nciranje tistih <strong>za</strong>htevnejših<br />

knjižnih projektov, ki <strong>za</strong>radi obsega in/ali vsebinske <strong>za</strong>htevnosti <strong>za</strong>htevajo večletno fi<strong>na</strong>nciranje, saj le tak<br />

<strong>na</strong>čin obrav<strong>na</strong>ve omogoča njihovo kakovostno reali<strong>za</strong>cijo. V obdobju 2004–2006 je bilo sofi<strong>na</strong>nciranih 11<br />

večletnih projektov 11 <strong>za</strong>ložbam, v obdobju 2007–2009 pa 13 večletnih projektov 10 <strong>za</strong>ložbam.<br />

2.3 Delovne štipendije<br />

Kot neposredno obliko pomoči avtorjem je MK leta 2004 uvedlo t. i. delovne štipendije. Te pomenijo<br />

vzpostavljanje delovnih pogojev <strong>za</strong> ustvarjalnost. Podpora je bila <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> avtorjem, katerih ustvarjanje je<br />

bilo po obsegu in kakovosti pomemben prispevek k slovenski kulturi. Štipendije so bile podeljene pisateljem,<br />

pesnikom, esejistom in prevajalcem.<br />

Tabela 4<br />

Delovne štipendije<br />

Število podeljenih delovnih štipendij <strong>za</strong><br />

literarne ustvarjalce in prevajalce<br />

Viši<strong>na</strong> posamezne delovne štipendije<br />

v EUR<br />

2004 2005 2006 2007 2008<br />

5 15 8 5 13<br />

8.345,85 8.345,85 10.432,32 10.433,00 10.600,00<br />

Poseb<strong>na</strong> pozornost do avtorjev se kaže v številu delovnih štipendij, ki je leta 2008 poraslo <strong>na</strong> 13 enoletnih<br />

delovnih štipendij, s čimer je več kot dvakratno preseglo postavljeni cilj (<strong>na</strong>jmanj 5 delovnih štipendij <strong>na</strong><br />

letni ravni), dvoletnih delovnih štipendij pa še ni uvedlo ravno <strong>za</strong>to, ker je v danih razmerah dalo prednost<br />

večjemu številu enoletnih štipendij.<br />

106

1.6.1 Knjiga <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> do ustanovitve Javne agencije <strong>za</strong> knjigo RS<br />

2.4 Prevodi v tuje jezike in med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> dejavnost<br />

Pomemben segment v verigi knjige so prevodi in med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> dejavnost. MK je tudi <strong>za</strong>radi vzpodbujanja<br />

prevajalcev slovenskih avtorjev <strong>za</strong>čelo sklepati pogodbe direktno z avtorji – prevajalci, ne več s tujimi<br />

<strong>za</strong>ložbami. Ta sprememba se je izka<strong>za</strong>la kot dobra, saj je MK lahko bolje delovalo kot tisti, ki razpisuje<br />

sredstva <strong>za</strong> avtorje, ne pa kot iskalec stikov z <strong>na</strong>jpomembnejšimi <strong>za</strong>ložbami v med<strong>na</strong>rodnem prostoru.<br />

Konkretni cilj NKP 2005–2007 je bil vzpodbujati med<strong>na</strong>rodno prepoz<strong>na</strong>vnost slovenske literature in<br />

humanistike, ukrep <strong>za</strong>nj koordiniranje vseh dejavnikov <strong>na</strong> področju promocije slovenske literature in<br />

humanistike, cilj NKP 2008–2011 pa <strong>za</strong>gotoviti sistematično promocijo vrhunskih izvirnih avtorjev s področij<br />

leposlovja in humanistike v svetu<br />

Tabela 5<br />

Prevodi in med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> dejavnost<br />

Število podprtih programov in projektov s področja<br />

med<strong>na</strong>rodne dejavnosti (vključno s predstavitvami <strong>na</strong><br />

knjižnih sejmih)<br />

2003 2004 2005 2006 2007 2008<br />

15 22 26 22 25 48<br />

Število podprtih prevodov v tuji jezik 32 28 31 38 33 43<br />

Število prevedenih slovenskih avtorjev v tuje jezike 24 23 25 26 26 + 4 28 + 3<br />

Število jezikov, v katere se prevajajo slovenski avtorji 13 12 12 13 18 20<br />

Število prevodov v angleščino 5 2 3 3 3 3<br />

Število prevodov v nemščino 4 4 6 6 5 5<br />

Število prevodov v italijanščino 1 / 1 0 2 4<br />

Število prevodov v francoščino 2 / 1 1 1 3<br />

Število prevodov v jezike nekdanje Jugoslavije 2 11 9 11 6 10<br />

Za celovito prepoz<strong>na</strong>vnost slovenske literature in humanistike v svetu ter sistematičnost med<strong>na</strong>rodnega<br />

sodelovanja je MK v letu 2002 organiziralo oziroma ustanovilo Koordi<strong>na</strong>cijsko skupino; ta je skrbela <strong>za</strong><br />

celovito in transparentno predstavitev slovenske literature in humanistike <strong>na</strong> frankfurtskem sejmu 2002 in<br />

2003. Odzivi so bili tako od med<strong>na</strong>rodne kot domače slovenske javnosti pozitivni, obseg predstavitev pa se<br />

je v obeh letih bistveno povečal. Koordi<strong>na</strong>cijsko skupino so sestavljali predstavniki <strong>za</strong>ložb, ki so bile v tistem<br />

času <strong>na</strong>jbolj dejavne pri med<strong>na</strong>rodnem sodelovanju: Društvo slovenskih pisateljev, Gospodarska zbornica<br />

Slovenije, posamezne <strong>za</strong>ložbe ter predstavniki MK. Ambicija Koordi<strong>na</strong>cijske skupine je bila, da se <strong>na</strong>daljuje<br />

sistematično in celovito povezovanje vseh glavnih dejavnikov <strong>na</strong> področju med<strong>na</strong>rodne promocije literature<br />

in humanistike, kar vključuje tudi spremljanje <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področju prevajanja slovenskih avtorjev v tuje jezike<br />

in vse skupne predstavitve slovenske literature v tujini. Število prevodov slovenskih avtorjev v tuje jezike se<br />

je dejansko iz leta v leto povečevalo; število s strani MK sofi<strong>na</strong>nciranih prevodov slovenskih avtorjev v tuje<br />

jezike se je v letu 2002 potrojilo glede <strong>na</strong> prejšnja leta, v letu 2003 pa je bilo sofi<strong>na</strong>nciranih že 32 <strong>na</strong>slovov<br />

slovenskega leposlovja in humanistike. To kaže <strong>na</strong> vse večje uveljavljanje in prepoz<strong>na</strong>vnost slovenske literature<br />

in humanistike v svetu. Tudi število prevodov slovenskih del je pomemben ka<strong>za</strong>lec skupnih predstavitev <strong>na</strong><br />

sejmih in dobrega delovanja Koordi<strong>na</strong>cijske skupine. Poleg <strong>na</strong>štetega je bil cilj te skupine <strong>za</strong>gotoviti datotečni<br />

arhiv vseh tujih <strong>za</strong>ložb, uredništev, prevajalcev, tujih promocijskih agencij in medijev, ki so pomembni <strong>za</strong><br />

širjenje in obveščanje ter distribucijo slovenske <strong>kulture</strong>. Datotečni arhiv je <strong>na</strong>stajal po posameznih državah.<br />

Že v letu 2005 je bila Slovenija glav<strong>na</strong> gostja <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodnem knjižnem sejmu v Pragi. Predstavitev je bila<br />

zelo uspeš<strong>na</strong>, povečalo se je tudi število prevodov v češčino, in sicer v tistem letu 5.<br />

Predstavitev slovenske literature se je dogajala tako <strong>na</strong> sejmišču kot drugod po mestu Praga. Na sejmišču<br />

je bila slovenska razstava knjig <strong>na</strong> <strong>na</strong>jvidnejšem mestu. Postavitev predstavitvenega prostora je <strong>za</strong>snoval<br />

Andrej Stražišar po ideji neuresničenega Plečnikovega parlamenta. Razstavljenih je bilo okoli 600 knjig.<br />

Založbe, ki so knjige prispevale, so se odločile, da knjige podarijo Katedri <strong>za</strong> slovenščino <strong>na</strong> Karlovi univerzi<br />

v Pragi. Okrogle mize <strong>na</strong> različne aktualne teme, ki so potekale <strong>na</strong> sejmišču, so bile dobro obiskane,<br />

predvsem pa so odličen vtis <strong>za</strong>pustila literar<strong>na</strong> branja, ki so se zgodila v drugih prostorih v Pragi (klub Viola,<br />

Montmarte …).<br />

107

1.6.1 Knjiga <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> do ustanovitve Javne agencije <strong>za</strong> knjigo RS<br />

MK je v letu 2006 objavilo javni ciljni razpis <strong>za</strong> izbor izvajalcev <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih predstavitev slovenskega<br />

leposlovja in humanistike <strong>na</strong> knjižnih sejmih v Leipzigu, Frankfurtu in Bologni, ki jih je v obdobju 2007–2009<br />

sofi<strong>na</strong>ncirala Republika Slovenija iz proraču<strong>na</strong>, <strong>na</strong>menjenega <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>. V okviru <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih predstavitev<br />

slovenskega leposlovja in humanistike si je MK <strong>za</strong>stavilo nekatere dolgoročnejše cilje:<br />

• aktual<strong>na</strong> in kakovost<strong>na</strong> ponudba avtorjev, avtorskih skupin ter drugih izvajalcev in podizvajalcev ter<br />

reference predlagatelja in posameznikov, ki so udeleženi v vodenju in izvedbi,<br />

• izkazovanje izvirne <strong>za</strong>snove in ustvarjalnosti v pristopu ter izvedbi <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne predstavitve,<br />

• stopnja celovitosti in <strong>za</strong>okroženosti, tehtnost vsebinske utemeljitve koncepta, vključenost kar <strong>na</strong>jveč<br />

slovenskih <strong>za</strong>ložb,<br />

• izkazovanje ciljev, ki <strong>na</strong>povedujejo večjo odmevnost v med<strong>na</strong>rodnem prostoru in kažejo trajnejše učinke<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne predstavitve <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodni ravni; stopnja izvedljivosti projekta: glede <strong>na</strong> obseg in vsebino<br />

realno ovrednoten in uravnotežen projekt.<br />

Z osredotočenjem <strong>na</strong> tri knjižne sejme v Evropi si je kultur<strong>na</strong> politika obetala odločnejšo uveljavitev slovenskih<br />

avtorjev v svetu, skladno s posebnostmi, ki so z<strong>na</strong>čilne <strong>za</strong> vsakega izmed <strong>na</strong>vedenih knjižnih sejmov.<br />

Z <strong>na</strong>črtnimi predstavitvami slovenskega leposlovja in humanistike <strong>na</strong> prednostnih knjižnih sejmih v tujini<br />

<strong>na</strong>j bi se povečala tudi prepoz<strong>na</strong>vnost slovenskih avtorjev v tujih literarnih in <strong>za</strong>ložniških krogih, kar je bilo<br />

treba vključiti v izoblikovanje usklajene strategije medresorskega sodelovanja (MK <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> – med<strong>na</strong>rodni<br />

sektor, MK <strong>za</strong> zu<strong>na</strong>nje <strong>za</strong>deve, novoustanovlje<strong>na</strong> Jav<strong>na</strong> agencija <strong>za</strong> knjigo, MK <strong>za</strong> visoko šolstvo, z<strong>na</strong>nost in<br />

tehnologijo idr.), prav tako je medresorsko usklajevanje nujno <strong>za</strong> druge oblike med<strong>na</strong>rodne promocije, ki<br />

potrebuje jasno vizijo in merljivo <strong>za</strong>črtane cilje.<br />

2.5 Bral<strong>na</strong> kultura, literarne prireditve, poklicno usposabljanje<br />

Na področju bralne <strong>kulture</strong> si je v NKP 2004–2007 MK postavilo konkretni cilj: dvig ravni bralne <strong>kulture</strong>,<br />

povečati število bralcev <strong>na</strong> vseh starostnih stopnjah. Za dosego tega cilja je izvedlo <strong>na</strong>slednje ukrepe:<br />

• prednostno podpiranje programov in projektov s področja bralne <strong>kulture</strong> <strong>na</strong> vseh starostnih stopnjah,<br />

• prednostno podpiranje <strong>na</strong>kupa otroških in mladinskih knjig, prednostno domačih avtorjev, <strong>za</strong> knjižnice<br />

vrtcev in osnovnih šol ter <strong>za</strong> oddelčne in razredne knjižnice (po <strong>na</strong>čelu »knjiga vselej pri roki«),<br />

• prednostno podpiranje odkupa izvirnih slovenskih slikanic, ki jih bo v paketu <strong>za</strong> vsakega novorojenca prejela<br />

otročnica,<br />

• podpiranje bralne <strong>kulture</strong> slepih in slabovidnih v njim prilagojenih tehnikah.<br />

V Nacio<strong>na</strong>lnem programu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2008–2010 je <strong>za</strong> promocijo bralne <strong>kulture</strong> MK izvedlo <strong>na</strong>slednja<br />

ukrepa:<br />

• spodbujanje izvajanja projektov promocije ustvarjalcev, branja in knjige, ki potekajo <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni, in<br />

• spodbujanje izvajanja tistih projektov promocije ustvarjalcev, branja in knjige, ki vključujejo različne vladne<br />

resorje.<br />

Tabela 6<br />

Bral<strong>na</strong> kultura in literarne prireditve<br />

2003 2004 2005 2006 2007 2008<br />

Število podprtih programov in projektov s področja bralne <strong>kulture</strong> 13 18 25 26 35 32<br />

Število podprtih literarnih festivalov 15 18 22 18 22 31<br />

Število podprtih izvirnih slovenskih slikanic <strong>za</strong> novorojence –<br />

/ 6 2 1 / /<br />

projekt Rastem s knjigo<br />

Število podprtih projektov izobraževanja <strong>na</strong> področju knjige 7 9 8 7 9 5<br />

Število podprtih izvirnih leposlovnih mladinskih del – Rastem s knjigo / / / 1 1 1<br />

V celotnem obdobju in v obdobju dveh <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih programov <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> je kultur<strong>na</strong> politika razvijala in<br />

skrbela <strong>za</strong> področje bralne <strong>kulture</strong> <strong>na</strong> več ravneh. Del teh projektov je bil podprt v okviru ciljne podpore<br />

projektom poklicnega usposabljanja. Sredstva je MK <strong>na</strong>menilo strokovnemu usposabljanju strokovnih<br />

delavcev <strong>za</strong> spodbujanje bralne <strong>kulture</strong> (v šolah, knjižnicah ter v širši populaciji). Posamezni projekti s<br />

področja razvijanja bralne <strong>kulture</strong> so bili podprti v okviru programskih pozivov in projektnih razpisov (npr.<br />

tudi Bral<strong>na</strong> z<strong>na</strong>čka). V obdobju 2004–2006 je MK vsem novorojencem v Sloveniji podarilo izvirno slovensko<br />

slikanico v okviru projekta Rastem s knjigo, s katerim je poskušalo <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni širiti <strong>za</strong>vest o pomenu<br />

108

1.6.1 Knjiga <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> do ustanovitve Javne agencije <strong>za</strong> knjigo RS<br />

družinskega branja, predvsem pa promovirati vrhunske slovenske avtorje in ilustratorje izvirnih slovenskih<br />

slikanic. V letu 2007 je MK ta projekt prenehalo izvajati, saj mu ni uspelo dovolj vključiti drugih pristojnih<br />

resornih ministrstev. Leta 2006 je MK <strong>na</strong> podlagi dogovora <strong>na</strong> ravni obeh ministrov, pristojnih <strong>za</strong> šolstvo<br />

in <strong>kulturo</strong>, projekt Rastem s knjigo razširilo <strong>na</strong> generacijo sedmošolcev. Namen projekta je bil spodbuditi<br />

motivacijo <strong>za</strong> branje pri šolarjih in pogostejše obiskovanje splošnih knjižnic ter izboljšati poz<strong>na</strong>vanje<br />

izvirne mladinske leposlovne literature. Cilji <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega projekta so večja dostopnost knjig, promocija<br />

kakovostne literarne ustvarjalnosti izvirnih slovenskih mladinskih avtorjev in spodbujanje <strong>za</strong>ložnikov k bolj<br />

sistematičnemu izdajanju tovrstnih del, povečan obisk splošnih in šolskih knjižnic in večja izposoja knjig,<br />

povečan obisk knjigarn in povečano število prodanih knjig <strong>na</strong> glavo prebivalca, v <strong>na</strong>jširšem okviru pa<br />

dvig ravni bralne <strong>kulture</strong> in ustvarjanje pozitivnega odnosa do branja in knjige. V projektu je MK uspelo<br />

spodbuditi <strong>na</strong>črtno strokovno sodelovanje osnovnih šol in splošnih knjižnic po vsej Sloveniji, hkrati pa<br />

spodbuditi boljše sodelovanje MK z <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> šolstvo glede bralne <strong>kulture</strong> in kulturne vzgoje <strong>na</strong>sploh,<br />

kar je že uteče<strong>na</strong> praksa v številnih evropskih državah, ki imajo uspešno razvito bralno <strong>kulturo</strong> oziroma<br />

kulturno vzgojo.<br />

Podatki kažejo velik porast literarnih prireditev, povečalo se je število dogodkov <strong>na</strong> regio<strong>na</strong>lni ravni, tudi<br />

<strong>na</strong> območjih, ki so bila prej siva lisa <strong>na</strong> zemljevidu literarnih prireditev in prireditev bralne <strong>kulture</strong>. Zlasti<br />

pomembno vlogo pri tem so imele splošne knjižnice, ki so se <strong>na</strong> več območjih med seboj povezovale,<br />

denimo pri izvajanju Bralne z<strong>na</strong>čke <strong>za</strong> odrasle.<br />

Sofi<strong>na</strong>nciranje programov poklicnega usposabljanja je obsegalo izobraževanje posameznikov <strong>na</strong> področju<br />

deficitarnih kulturnih poklicev s področja umetnosti, knjige, knjižničarstva in medijev, ki sicer ne izvajajo<br />

rednih formalnih oblik izobraževanja, a so po svoji dejavnosti sposobne izvajati semi<strong>na</strong>rje, predavanja,<br />

delavnice, srečanja, kongrese ipd. v sodelovanju z domačimi in/ali tujimi strokovnjaki <strong>na</strong> področju knjige.<br />

Podpora takšnim oblikam izobraževanja je bila nuj<strong>na</strong>, saj v formalnem izobraževalnem sistemu <strong>na</strong> področju<br />

umetnosti <strong>na</strong>letimo <strong>na</strong> bele lise, ki se kažejo v pomanjkanju določenih programov ter specializiranih<br />

izobraževalnih ustanov, ki bi jih lahko izvajale.<br />

Nekaj z<strong>na</strong>čilnih primerov sofi<strong>na</strong>nciranih programov, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>šajo <strong>na</strong> deficitar<strong>na</strong> področja: delavnica<br />

kreativnega pisanja, kritiško recenzentsko izobraževanje, kulturni menedžer ipd.<br />

2.6 Knjigarniška mreža<br />

V NKP 2004–2007 je MK <strong>za</strong>stavilo konkretni cilj: spodbuditi razvoj knjigarniške mreže. Za njegovo dosego<br />

izvedlo <strong>na</strong>slednje ukrepe:<br />

• promocija knjig, avtorjev in branja,<br />

• razvijanje bralne <strong>kulture</strong>,<br />

• promocija knjigarn,<br />

• izobraževanje kadrov <strong>na</strong> področju knjigotrštva,<br />

• <strong>za</strong>gotavljanje e<strong>na</strong>komerne, regio<strong>na</strong>lno razpletene mreže knjigarn,<br />

• enot<strong>na</strong> informacijska podpora knjigarniški mreži,<br />

• odkup določenega deleža nekomercialnih knjig s področij literature in humanistike, s poudarkom <strong>na</strong><br />

sodobnih domačih avtorjih, in<br />

• spodbujanje lokalnih skupnosti k prednostni skrbi <strong>za</strong> knjigarne kot kulturno infrastrukturo, ki je v javnem interesu.<br />

MK si je v NKP 2008–2011 razvoj oziroma podporo knjigar<strong>na</strong>m <strong>za</strong>stavilo kot cilj znotraj katerega je bilo<br />

potrebno povečati dostopnost slovenske knjige <strong>na</strong> celotnem območju Slovenije.<br />

Uvedba ciljne podpore razvoju knjigarniške mreže, uvedene v letu 2003, je bil strateško eden<br />

pomembnejših ciljev kulturne politike <strong>na</strong> področju knjige, saj je knjigarniška mreža <strong>na</strong>jšibkejši člen verige<br />

knjige, ki pa je z vidika <strong>za</strong>gotavljanja dostopnosti knjige in razvoja celotnega področja bistven dejavnik.<br />

Izveden je bil ciljni javni razpis <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje dejavnosti knjigarn, ki je vključeval <strong>na</strong>tančno opredeljene<br />

pogoje in kriterije <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje »dobrih knjigarn«, <strong>na</strong><strong>na</strong>šal pa se je <strong>na</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje promocije avtorjev<br />

in knjig ter razvijanje bralne <strong>kulture</strong> in <strong>na</strong> odkup knjig s področja leposlovja in humanistike, s poudarkom <strong>na</strong><br />

sodobnih domačih avtorjih.<br />

Z vidika doseganja učinkov sofi<strong>na</strong>nciranja knjigarn je bil ključni cilj zvišanje prodaje knjig v knjigar<strong>na</strong>h, saj<br />

gre <strong>za</strong> <strong>na</strong>ravni, <strong>na</strong>jbolj neposredni in z vidika drugih vidikov prodaje tudi <strong>na</strong>jcenejši <strong>na</strong>čin prodaje knjig.<br />

Pogoji <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje so <strong>za</strong>htevali od knjigarn ustrezno <strong>za</strong>stopanost slovenskih <strong>za</strong>ložb ter raznovrstnost<br />

<strong>za</strong>ložniške in revijalne produkcije.<br />

109

1.6.1 Knjiga <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> do ustanovitve Javne agencije <strong>za</strong> knjigo RS<br />

Tabela 7<br />

Knjigarniška mreža<br />

2003 2004 2005 2006 2007 2008<br />

Regio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> pokritost: število mestnih občin, v katerih delujejo 5 6 6 4 6 6<br />

sofi<strong>na</strong>ncirane knjigarne<br />

Regio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> pokritost: število krajev <strong>na</strong>d 5000 prebivalcev, v<br />

/ 44 45 45 45 45<br />

katerih delujejo knjigarne<br />

Število sofi<strong>na</strong>nciranih knjigarn 12 23 26 27 26 21<br />

Število krajev, v katerih delujejo sofi<strong>na</strong>ncirane knjigarne 6 9 10 12 11 10<br />

Število prireditev 256 429 693 764 974 725<br />

Število sodelujočih avtorjev 187 314 594 607 806 583<br />

Delež vseh knjig, prodanih v knjigar<strong>na</strong>h v % 24,4 30,1 31,4 37 36,1 37<br />

Delež vseh knjig, prodanih v knjižnicah v % 22,1 22,8 21,1 33,5 34,6 32,5<br />

Delež lastne prodaje knjig v % 47,5 45,2 42,2 29,5 29,2 26,7<br />

Že leto 2006 je poka<strong>za</strong>lo, da je MK s podporo knjigarniški mreži in z usmerjenostjo <strong>na</strong> tako imenovane<br />

»dobre knjigarne« kot kultur<strong>na</strong> središča prišlo do neke kritične meje, ko je bilo očitno, da si večjega<br />

porasta knjigarn, ki bi izpolnjevale razpisne pogoje, ne moremo obetati, to izkušnjo pa so potrdili tudi<br />

poznejši rezultati. Kljub temu so učinki dosedanje podpore knjigarniški mreži s strani ministrstva postajali<br />

vse bolj vidni, ka<strong>za</strong>li so se v izredni dejavnosti sofi<strong>na</strong>nciranih knjigarn, ki so postajale vse pomembnejša<br />

kultur<strong>na</strong> središča posameznih lokalnih okolij. Porast števila prireditev v knjigar<strong>na</strong>h je bil izjemen, vsebinsko<br />

je struktura teh prireditev zelo raznolika, od literarnih branj in <strong>na</strong>stopov <strong>za</strong> različ<strong>na</strong> cilj<strong>na</strong> občinstva do<br />

organiziranih obiskov šol in vrtcev, od glasbeno-literarnih <strong>na</strong>stopov do strokovnih pogovorov. Razveseljivo<br />

je, da se je povečalo število mestnih občin, v katerih knjigarne delujejo, a še vedno ostajajo ogrom<strong>na</strong><br />

območja, kjer takšnih knjigarn ni. Drugi pozitivni učinek državne podpore knjigar<strong>na</strong>m je bilo izboljšanje<br />

dostopnosti <strong>za</strong>htevnejše knjižne in revijalne produkcije <strong>na</strong> celotnem območju Slovenije glede <strong>na</strong> leto 2003,<br />

saj smo dobili dobre knjigarne, ki to ponudbo <strong>za</strong>gotavljajo, tudi v krajih, kjer tovrstne knjižne produkcije prej<br />

ni bilo mogoče dobiti (Kranj, Slovenj Gradec, Velenje, Piran). To se je ka<strong>za</strong>lo tudi v povečanju povprečnih<br />

<strong>na</strong>klad sofi<strong>na</strong>nciranih knjig in sofi<strong>na</strong>nciranih revij.<br />

Stanje v knjigarniški mreži še vedno ostaja izredno kritično in predstavlja odločilno točko, <strong>na</strong> kateri bo razvoj<br />

slovenskega <strong>za</strong>ložništva in knjige bodisi spodbujen bodisi <strong>za</strong>vrt ali pahnjen v stag<strong>na</strong>cijo. Zelo je pomembno,<br />

da bo tudi v prihodnje delovanje knjigarn podpiralo vse več lokalnih skupnosti, zlasti mestnih občin.<br />

2.7 Knjižnično <strong>na</strong>domestilo<br />

Knjižnično <strong>na</strong>domestilo se je izvajalo kot ukrep znotraj cilja Izboljšanje položaja ustvarjalcev in <strong>za</strong>gotovitev<br />

ciljnih oblik podpor posameznim členom verige knjige, ki bistveno vplivajo <strong>na</strong> stanje celotnega področja,<br />

<strong>za</strong>pisanega v NKP 2004–2007, v <strong>na</strong>slednjem NKP 2008–2011 pa znotraj cilja Izboljšanje položaja<br />

ustvarjalcev <strong>na</strong> področjih leposlovja in humanistike.<br />

Knjižnično <strong>na</strong>domestilo se skladno s sprejetim pravilnikom v letu 2004 izvaja v dveh oblikah: 1. izplačila<br />

avtorjem glede <strong>na</strong> izposojo njihovih del v splošnih knjižnicah in 2. v obliki delovnih štipendij, ki jih<br />

podeljujejo stanovska društva <strong>na</strong> področju literature, prevajanja, glasbe, filma in ilustracije. Tako je<br />

bil sistem knjižničnega <strong>na</strong>domestila izoblikovan kot konkreten kulturnopolitičen inštrument podpore<br />

avtorjem s tistih področij ustvarjanja, <strong>na</strong> katerih <strong>na</strong>staja knjižnično gradivo. Iz <strong>na</strong>vedenih podatkov izhaja,<br />

da se delež realiziranih izplačil iz <strong>na</strong>slova knjižničnega <strong>na</strong>domestila povečuje, to pomeni, da so avtorji vse<br />

bolj sez<strong>na</strong>njeni s to svojo pravico.<br />

110

1.6.1 Knjiga <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> do ustanovitve Javne agencije <strong>za</strong> knjigo RS<br />

Tabela 8<br />

Knjižnično <strong>na</strong>domestilo<br />

2004 2005 2006 2007 2008<br />

Število upravičencev do KN 995 999 992 996 1009<br />

Število prejemnikov KN 711 803 846 874 930<br />

Najvišje izplačilo v EUR 4.206,28 4.527,16 5.518,31 6.635,78 7.000.87<br />

Najnižje izplačilo v EUR 53,94 53,89 63,95 66,42 71,22<br />

Izplačil <strong>na</strong>d 2.087 EUR 14 14 19 22 24<br />

Izplačil <strong>na</strong>d. 1.252 EUR 33 32 55 63 63<br />

Izplačil <strong>na</strong>d 417 EUR 193 196 248 276 290<br />

Izplačil manj kot 417 EUR 755 757 598 598 640<br />

Število društev, ki podeljujejo delovne štipendije 5 5 5 5 5<br />

Število podeljenih delovnih štipendij 82 86 120 103 121<br />

Število podeljenih štipendij – pisatelji 26 33 45 42 46<br />

Število podeljenih štipendij – prevodi 29 22 44 31 42<br />

Število podeljenih štipendij – ilustracije, fotografija 15 16 17 16 17<br />

Število podeljenih štipendij – film 6 6 7 8 8<br />

Število podeljenih štipendij – glasba 6 9 7 6 8<br />

Izplačanih štipendij <strong>na</strong>d 6.259,39 EUR 16 9 10 8 8<br />

Izplačanih štipendij od 1.669,17–6.259,38 EUR 47 65 71 86 93<br />

Izplačanih štipendij pod 1.669,17 EUR 19 12 39 9 20<br />

2.8 Obvezni izvod<br />

V okviru NKP 2004–2007 je bil med konkretnimi cilji postavljen cilj Zagotoviti dostopnost ažurnih podatkov<br />

o slovenski <strong>za</strong>ložniški produkciji in oblikovati učinkoviti instrument »obveznega izvoda«. Za dosego tega<br />

cilja sta bila predvide<strong>na</strong> dva ukrepa:<br />

• sprejetje novega Zako<strong>na</strong> o pošiljanju obveznih tiskov in<br />

• spodbuda oblikovanju enotnega informacijskega sistema <strong>na</strong> področju knjige (»knjige <strong>na</strong> trgu«).<br />

Leta 2006 je bil sprejet in je <strong>za</strong>čel veljati povsem nov Zakon o obveznem izvodu publikacij. Zakon je vpeljal<br />

sodoben, učinkovit in racio<strong>na</strong>lnejši inštrument obveznega izvoda (gl. podrobneje pri poročilu <strong>za</strong> področje<br />

knjižničarstva). Celovit informacijski sistem <strong>na</strong> področju knjige »Knjige <strong>na</strong> trgu« ni <strong>za</strong>živel, vendar je leta<br />

2006 <strong>na</strong>stala konkret<strong>na</strong> projekt<strong>na</strong> <strong>za</strong>snova projekta, ki sta jo pripravila NUK in Društvo <strong>za</strong>ložnikov Slovenije,<br />

s sprejetjem novega Zako<strong>na</strong> o obveznem izvodu pa je da<strong>na</strong> trdnejša podlaga <strong>za</strong> njegovo oblikovanje.<br />

3 Ustanovitev Javne agencije <strong>za</strong> knjigo RS<br />

(razlogi in utemeljitev)<br />

Položaj slovenske knjige je <strong>za</strong>radi omejenega trga, pogojenosti z jezikom, po drugi strani pa velikega obsega<br />

produkcije ter močne kulturne in zgodovinske ve<strong>za</strong>nosti Slovencev <strong>na</strong> knjigo kot nosilko razvoja slovenskega<br />

jezika vseskozi zelo občutljiv. Zlasti vrhunska ustvarjalnost <strong>na</strong> področju leposlovja ter z<strong>na</strong>nosti <strong>za</strong>hteva znotraj<br />

<strong>za</strong>pleteno členjene knjižne verige (avtorji, <strong>za</strong>ložniki, knjigar<strong>na</strong>rji, knjižnice, bralci) posebno pozornost in<br />

jasno opredelitev javnega interesa. Le tako se lahko <strong>za</strong>gotavljajo trajni pogoji <strong>za</strong> razvoj <strong>na</strong>jraznovrstnejše<br />

ustvarjalnosti, ki jo uteleša in pre<strong>na</strong>ša knjiga kot takš<strong>na</strong>. To pa je tudi obči pogoj, ki danes bistveno vpliva<br />

<strong>na</strong> razvoj slovenščine kot enega izmed uradnih jezikov Evropske unije ter <strong>na</strong> razvoj in razcvet umetniške<br />

ustvarjalnosti, z<strong>na</strong>nosti in z<strong>na</strong>nja. Dostopnost knjige pomeni dostopnost do vsakovrstne ustvarjalnosti, z<strong>na</strong>nja<br />

in informacij, s tem pa knjiga predstavlja stalni vir posameznikovega razvoja in tudi stalni vir razvoja družbe.<br />

111

1.6.1 Knjiga <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> do ustanovitve Javne agencije <strong>za</strong> knjigo RS<br />

Slovenska država je <strong>za</strong>to knjigi vseskozi <strong>na</strong>menjala podporo, in sicer prek številnih ministrstev in vladnih<br />

resorjev. Že dolgo se je ka<strong>za</strong>la potreba po bolj sistemskem, celovitem pristopu k področju knjige in po<br />

enotnejši vladni politiki <strong>na</strong> področju knjige, ki bi zvišala učinkovitost vseh državnih podpor. Obenem se<br />

je vseskozi ka<strong>za</strong>la potreba po dejavnejši politiki, ki bi vključevala tudi nove razvojne <strong>na</strong>loge, s katerimi<br />

bi spodbudili razvoj področja knjige ter večali njeno dostopnost. Akterji <strong>na</strong> knjižnem trgu <strong>za</strong>radi svoje<br />

razpršenosti, maloštevilnosti in premajhne zmogljivosti tega <strong>na</strong>mreč niso bili in niso sposobni sami storiti v<br />

<strong>za</strong>dovoljivi meri.<br />

Povečanje proračunskih sredstev <strong>za</strong> knjigo in uvedba novih oblik podpor knjigi <strong>na</strong> MK <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> sta<br />

ustvarila realne pogoje <strong>za</strong> bolj usklajen, vsebinsko bolj premišljen in učinkovit pristop h knjigi z vidika<br />

državne politike. Ustanovitev Javne agencije <strong>za</strong> knjigo RS (v <strong>na</strong>daljevanju: JAK) je bila pomemben sistemski<br />

korak v tej smeri, ki je postavila trdnejše temelje <strong>za</strong> prihodnji razvoj slovenske knjige.<br />

Prav<strong>na</strong> podlaga <strong>za</strong> ustanovitev JAK sta Zakon o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/2002) in 22. člen<br />

Zako<strong>na</strong> o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (Uradni list RS, št. 96/02), ki določa, da lahko država <strong>za</strong><br />

izvajanje posameznih <strong>na</strong>log, ki so v javnem interesu, ustanovi javne sklade ali javne agencije.<br />

Tabela 9 Neposred<strong>na</strong> podpora knjigi <strong>na</strong> ravni Vlade RS do leta 2007<br />

Resor<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

Jav<strong>na</strong> agencija <strong>za</strong> raziskovalno dejavnost RS<br />

Jav<strong>na</strong> agencija <strong>za</strong> raziskovalno dejavnost RS<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> šolstvo in šport<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> šolstvo in šport<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> šolstvo in šport – Urad <strong>za</strong> razvoj šolstva<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> šolstvo in šport – Direktorat <strong>za</strong> šport<br />

Urad <strong>za</strong> Slovence v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> okolje in prostor<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> delo, družino in socialne <strong>za</strong>deve<br />

Urad <strong>za</strong> <strong>na</strong>rodnosti<br />

Urad <strong>za</strong> e<strong>na</strong>ke možnosti<br />

Predmet državne podpore<br />

knjige, revije, bral<strong>na</strong> kultura, knjigarne, med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> dejavnost …<br />

z<strong>na</strong>nstvene in strokovne revije<br />

z<strong>na</strong>nstvene monografije<br />

učbeniki, <strong>na</strong>menjeni <strong>na</strong>rodnostim<br />

učbeniki <strong>za</strong> prenovljene programe strokovnih in poklicnih šol<br />

strokovne in mladinske revije<br />

revije in knjige<br />

revije in knjige, dnevni časopisi in tedniki<br />

strokov<strong>na</strong> periodika in knjige<br />

strokovne publikacije<br />

knjige<br />

knjige<br />

Iz <strong>na</strong>vedenega pregleda je razvidno, da številni resorji podpirajo področje knjige, pri čemer so usmerjeni<br />

pretežno v izdajanje knjig in revij, ki se skladajo s področjem dela posameznega resorja. Resorja <strong>kulture</strong> in<br />

z<strong>na</strong>nosti sta si bila pri izvajanju svojih javnih politik še prav posebej blizu, <strong>za</strong>to so obstajali utemeljeni in<br />

racio<strong>na</strong>lni razlogi, da se prek JAK ta nju<strong>na</strong> dejavnost poenoti predvsem pri izdajanju knjig in revij s področij<br />

z<strong>na</strong>nosti, kar je pomenilo tudi bistveno bolj prijazen odnos do uporabnikov, z vidika ministrstev pa<br />

preglednejše izvajanje postopkov fi<strong>na</strong>nciranja. Ker je knjiga del praktično vseh sfer življenja in družbenosti<br />

in ker je očitno, da je javni interes <strong>na</strong> področju knjige zelo širok, <strong>na</strong> kar kaže tudi zgornji prikaz podpore<br />

knjigi s strani različnih vladnih resorjev, JAK ne združuje vseh sredstev, temveč zgolj podporo leposlovju<br />

in z<strong>na</strong>nstveni publicistiki. To torej pomeni, da je velik del podpore knjigi ostal <strong>za</strong>radi ozke strokovne<br />

specifičnosti še <strong>na</strong>prej <strong>na</strong> MK (manjšine, muzeji ipd.), <strong>na</strong> JAK pa so prešle zgolj tako imenovane »<strong>za</strong>ložniške<br />

postavke«. Možnosti, ki ju je odprla ustanovitev JAK, sta:<br />

• pregled <strong>na</strong>d vsemi postopki državne podpore knjigi <strong>na</strong> enem mestu (JAK mora skrbeti <strong>za</strong> javnosti<br />

dostopne informacije o vseh državnih podporah področju knjige, ki se izvajajo v Sloveniji, in tudi <strong>za</strong><br />

pregledne informacije o tujih virih fi<strong>na</strong>nciranja) in<br />

• institucio<strong>na</strong>lno poenotenje državne podpore knjigi, po katerem so <strong>na</strong> JAK prešli <strong>na</strong>loge in kadri, potrebni <strong>za</strong><br />

izvedbo teh postopkov, iz resorjev <strong>kulture</strong> in z<strong>na</strong>nosti.<br />

Razlogov <strong>za</strong> ustanovitev JAK je bilo več. Ključni so bili tisti, ki so pomenili novo, »dodano« vrednost podpore<br />

razvoju slovenski knjigi, ki jih v okviru upravnih <strong>na</strong>log MK ni bilo mogoče <strong>za</strong>dovoljivo izvajati, so pa izrazito<br />

ve<strong>za</strong>ne <strong>na</strong> razvoj celotnega področja.<br />

112

1.6.1 Knjiga <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> do ustanovitve Javne agencije <strong>za</strong> knjigo RS<br />

a) Nove <strong>na</strong>loge JAK, ki jih MK ni moglo opravljati. JAK je bila ustanovlje<strong>na</strong> z <strong>na</strong>menom, da bo opravljala<br />

posamezne <strong>na</strong>loge, ki jih glede <strong>na</strong> njihovo <strong>na</strong>ravo in vrsto ni bilo mogoče izvajati v okviru obstoječih dveh<br />

ministrstev (MK in <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> visoko šolstvo, z<strong>na</strong>nost in tehnologijo oziroma Agencija <strong>za</strong> raziskovalno<br />

dejavnost). Gre <strong>za</strong> <strong>na</strong>loge, pri katerih je JAK poleg podporne prevzela tudi koordi<strong>na</strong>cijsko in v nekaterih<br />

primerih tudi izvajalsko vlogo:<br />

• povezovanje inštrumentov podpore knjigi, ki sta jih doslej ločeno izvajala MK RS in <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> visoko<br />

šolstvo, z<strong>na</strong>nost in tehnologijo oziroma Agencija <strong>za</strong> raziskovalno dejavnost RS, v enotno organi<strong>za</strong>cijsko obliko,<br />

• izvedba <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih predstavitev slovenskega leposlovja in z<strong>na</strong>nstvene publicistike v tujini,<br />

• povezovanje s primerljivimi med<strong>na</strong>rodnimi organi<strong>za</strong>cijami z <strong>na</strong>menom, da se <strong>za</strong>gotovijo novi viri<br />

fi<strong>na</strong>nciranja (skladi <strong>za</strong> knjigo in literaturo v drugih evropskih državah),<br />

• možnost pridobivanja neproračunskih virov fi<strong>na</strong>nciranja področja knjige (sponzorska in do<strong>na</strong>torska sredstva,<br />

prihodki, pridobljeni s prodajo blaga in storitev, dedišči<strong>na</strong> in darila),<br />

• izvajanje promocijskih akcij, ki potekajo <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni in so usmerjene v promocijo avtorjev ter<br />

dvigovanje <strong>za</strong>vesti o pomenu knjige in branja,<br />

• druge <strong>na</strong>loge, denimo spodbujanje in izvajanje dodatnega poklicnega usposabljanja <strong>na</strong> področju knjige,<br />

med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> promocija avtorjev s področij leposlovja in z<strong>na</strong>nstvene publicistike, skupni <strong>na</strong>stopi oziroma<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne kampanje <strong>za</strong> promocijo knjig in branja itd.<br />

b) Večja udeleženost strokovne javnosti. JAK je bila ustanovlje<strong>na</strong> z <strong>na</strong>menom, da se glede <strong>na</strong> vrsto in<br />

<strong>na</strong>ravo njenih <strong>na</strong>log <strong>za</strong>gotovi intenzivnejše sodelovanje strokovne javnosti, ki deluje <strong>na</strong> področju knjige, in s<br />

tem doseže večja strokovnost odločitev o fi<strong>na</strong>nciranju programov in projektov. To pomeni, da <strong>za</strong> opravljanje<br />

<strong>na</strong>log JAK ni potreben stalni in neposredni politični <strong>na</strong>dzor, kar je eden izmed pogojev <strong>za</strong> ustanovitev javne<br />

agencije. Prek <strong>za</strong>stopanosti v svetu JAK lahko strokov<strong>na</strong> javnost neposredno vpliva <strong>na</strong> program dela agencije.<br />

Možnost sooblikovanja programa dela agencije ter večja in bolj diferencira<strong>na</strong> udeleženost strokovne javnosti v<br />

strokovnih komisijah agencije tako pri<strong>na</strong>šata možnost večjega vpliva strokovne in <strong>za</strong>interesirane javnosti glede<br />

oblikovanja vladnih politik do knjige, a tudi njeno večjo odgovornost.<br />

c) Pridobivanje neproračunskih virov <strong>za</strong> knjigo. Zaradi <strong>na</strong>vedenega JAK lahko celoviteje, bolj kakovostno kakor<br />

doslej in smotrneje opravlja tudi tiste <strong>na</strong>loge, ki so se doslej izvajale v okviru obeh ministrstev, čeprav bo glavni<br />

vir fi<strong>na</strong>nciranja še <strong>na</strong>prej državni proračun, medtem ko bo eno izmed meril uspešnosti delovanja JAK uspešnost<br />

pridobivanja novih, neproračunskih sredstev <strong>za</strong> knjigo, ki jih bo usmerjala v podporo razvoju področja.<br />

4 Viri<br />

– Inter<strong>na</strong> gradiva, avtorji dr. Uroš Grilc, Barbara Koželj in mag. Nataša Bucik.<br />

– Letno poročilo NKP 2004–2007 <strong>za</strong> leto 2004.<br />

– Letno poročilo NKP 2004–2007 <strong>za</strong> leto 2005.<br />

– Letno poročilo NKP 2004–2007 <strong>za</strong> leto 2006.<br />

– Letno poročilo NKP 2004–2007 <strong>za</strong> leto 2007.<br />

– Letno poročilo NKP 2008–2011 <strong>za</strong> leto 2008.<br />

– Letno poročilo NKP 2008–2011 <strong>za</strong> leto 2009.<br />

113

Vlasta Vičič, Tjaša Urankar, Katja Stergar, Marti<strong>na</strong> Fekonja,<br />

Gabrijela Biserka Šertel in Slavko Pregl<br />

1.6.2 Knjiga <strong>na</strong> Javni agenciji <strong>za</strong> knjigo RS<br />

1 Uvod<br />

2 Uresničevanje ciljev in ukrepov <strong>na</strong> področju knjige<br />

3 Predlogi Javne agencije <strong>za</strong> knjigo RS <strong>za</strong> NPK <strong>za</strong> <strong>na</strong>slednje obdobje<br />

4 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

114

1.6.2 Knjiga <strong>na</strong> Javni agenciji <strong>za</strong> knjigo RS<br />

1 Uvod<br />

Leta 2007 je bil v skladu z <strong>za</strong>htevami Nacio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2004–2007 in z drugimi predlogi<br />

sprejet Zakon o Javni agenciji <strong>za</strong> knjigo Republike Slovenije, v letu 2008 pa Sklep o ustanovitvi Javne agencije<br />

<strong>za</strong> knjigo RS (v <strong>na</strong>daljevanju: JAK); agencija je <strong>za</strong>čela s 15. 12. 2008 opravljati vse <strong>na</strong>loge v zvezi s knjigo, tudi<br />

<strong>za</strong>deve, ki jih glede <strong>na</strong> <strong>na</strong>ravo in vrsto ni bilo mogoče izvajati v okviru Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> ter Ministrstva <strong>za</strong><br />

visoko šolstvo, z<strong>na</strong>nost in tehnologijo. Poleg tega <strong>na</strong>j bi bili z delovanjem JAK dodatno omogočeni:<br />

• celovitejša izvedba <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih predstavitev slovenskega leposlovja in z<strong>na</strong>nstvene publicistike v tujini,<br />

• povezovanje s primerljivimi med<strong>na</strong>rodnimi organi<strong>za</strong>cijami z <strong>na</strong>menom, da se <strong>za</strong>gotovijo novi viri<br />

fi<strong>na</strong>nciranja (skladi <strong>za</strong> knjigo in literaturo v drugih evropskih državah),<br />

• možnost pridobivanja neproračunskih virov fi<strong>na</strong>nciranja področja knjige.<br />

Z Javne agencije <strong>za</strong> raziskovalno dejavnost RS (ARRS) je bilo <strong>na</strong> JAK preneseno triletno fi<strong>na</strong>nciranje<br />

z<strong>na</strong>nstvenih periodičnih publikacij <strong>za</strong> obdobje 2009–2011 (iz <strong>na</strong>slova razpisa iz leta 2008), JAK pa je<br />

izpeljala razpis <strong>za</strong> enoletno fi<strong>na</strong>nciranje z<strong>na</strong>nstvenih periodičnih publikacij in z<strong>na</strong>nstvenih monografij. JAK je<br />

tako v letu 2009 fi<strong>na</strong>ncirala 121 z<strong>na</strong>nstvenih periodičnih publikacij in 205 z<strong>na</strong>nstvenih monografij.<br />

Ker gre <strong>za</strong> poročilo o izvajanju NPK 2008–2011, področje z<strong>na</strong>nosti v <strong>na</strong>daljevanju to poročilo pušča ob strani.<br />

Slovenski knjižni trg je po ekonomskih kriterijih majhen, <strong>za</strong>to <strong>za</strong>hteva posebno skrb države do dela <strong>za</strong>ložniške<br />

produkcije in ustvarjanja, ki je v javnem interesu in <strong>za</strong>gotavlja obstoj in razvoj tistega dela leposlovja in humanistike,<br />

ki se znotraj omejenega obsega bralstva ne more uresničevati. Različne oblike državnih pomoči <strong>za</strong>ložništvu<br />

so kot korekcije nepopolnega slovenskega <strong>za</strong>ložniškega trga usmerjene v vse člene verige knjige, od avtorjev,<br />

<strong>za</strong>ložnikov, knjigarn do knjižnic in bralcev. Namen podprograma Knjiga je oblikovanje celostnih ukrepov <strong>za</strong> razvoj<br />

in spodbujanje delovanja tistih delov verige knjige, kjer se izraža javni interes, izboljšanje dostopnosti izvirnega in<br />

prevodnega leposlovja in humanistike s podpiranjem knjižnih in revijalnih izdaj, s spodbujanjem med<strong>na</strong>rodnih<br />

dejavnosti ter z neposredno podporo ustvarjalcem (delovne štipendije, knjižnično <strong>na</strong>domestilo). Hkrati je področje<br />

bralne <strong>kulture</strong> in pismenosti izrazito razvojno področje, ki vpliva <strong>na</strong> vse segmente družbe, zlasti <strong>na</strong> kakovost<br />

življenja posameznika, njegovo ustvarjalnost, <strong>na</strong> razvoj šolstva in z<strong>na</strong>nosti ter <strong>na</strong> gospodarski razvoj. JAK je <strong>za</strong>to<br />

svoje področje dela <strong>za</strong>čela sistematično usmerjati v skladu s strateškimi cilji in <strong>za</strong>črtano vizijo. Po <strong>za</strong>četnih težavah in<br />

pridobljenih izkušnjah v tekočih razpisih in pozivih v letu 2009 je <strong>na</strong>to preoblikovala programski razpis <strong>za</strong> področje<br />

knjige <strong>za</strong> obdobje 2010–2012, ki je po eni strani opredelil ključne nosilce posameznih dejavnosti <strong>na</strong> področju<br />

knjige, obenem pa omogočil določeno gibljivost programov ter njihovo sprotno preverjanje. Obenem je k svojemu<br />

delu pritegnila vrsto pomembnih dejavnikov s področja knjige. S spremembami, ki sprva ne bodo vedno deležne<br />

<strong>na</strong>vdušenja, želi JAK izrazito podpirati kvaliteto, transparentnost in javno vrednotenje rezultatov.<br />

V okviru postavke knjiga/<strong>za</strong>ložništvo se tako sofi<strong>na</strong>ncirajo programi in projekti s področja knjižne in revijalne<br />

<strong>za</strong>ložniške produkcije <strong>na</strong> področju leposlovja in humanistike, razvijanja bralne <strong>kulture</strong>, med<strong>na</strong>rodnega<br />

sodelovanja, prevajanja v tuje jezike, delovnih štipendij ustvarjalcem, literarnih festivalov in prireditev<br />

ter <strong>na</strong>kupa opreme. V letu 2009 so se <strong>na</strong>prej izvajali triletno sofi<strong>na</strong>nciranje javnih kulturnih programov,<br />

triletno fi<strong>na</strong>nciranje med<strong>na</strong>rodnih predstavitev <strong>na</strong> knjižnih sejmih, triletno sofi<strong>na</strong>nciranje <strong>za</strong>htevnejših<br />

knjižnih projektov ter triletno fi<strong>na</strong>nciranje literarno-kulturnih in humanističnih revij ter literarnih festivalov<br />

in prireditev, vključno s podeljevanjem pomembnih <strong>na</strong>grad <strong>na</strong> področju književnosti (triletno fi<strong>na</strong>nciranje<br />

se je <strong>za</strong>čelo leta 2007 <strong>za</strong> obdobje 2007–2009). Ta <strong>na</strong>čin fi<strong>na</strong>nciranja je izvajalcem omogočil dolgoročnejše<br />

<strong>na</strong>črtovanje projektov ter s tem pove<strong>za</strong>no uspešnejšo in kakovostnejšo izvedbo.<br />

JAK je leta 2009 izvedla tudi javni razpis <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje kulturnih projektov <strong>na</strong> področjih knjige, ki je vključeval<br />

sklope: izdaja knjig, izdaja revij, prevodi v tuje jezike, podeljevanje delovnih štipendij, razvijanje bralne <strong>kulture</strong><br />

in organi<strong>za</strong>cija literarnih prireditev ter med<strong>na</strong>rodno sodelovanje, javni poziv <strong>za</strong> prevode v tuje jezike in<br />

med<strong>na</strong>rodno sodelovanje, ciljni javni razpis <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje izvirnega mladinskega leposlovja (projekt Rastem s<br />

knjigo), javni razpis <strong>za</strong> poklicno usposabljanje <strong>na</strong> področju knjige ter ciljni razpis <strong>za</strong> podporo delovanju knjigarn.<br />

Na področju <strong>za</strong>ložništva so bili glede <strong>na</strong> preteklo obdobje doseženi dolgoročni cilji glede števila sofi<strong>na</strong>nciranih<br />

knjig, podprtih je bilo 398 knjižnih <strong>na</strong>slovov in 50 revij. Pomembno se je povečalo število podprtih prevodov<br />

del slovenskih avtorjev v tuje jezike (69) ter hkrati število jezikov (22), v katere so knjige prevedene. Okrepila<br />

se je tudi med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> dejavnost, vključno z <strong>na</strong>stopom Slovenije <strong>na</strong> knjižnih sejmih v Frankfurtu, Leipzigu<br />

in Bologni, podprtimi pomembnimi projekti med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja in vključevanjem v med<strong>na</strong>rodne<br />

projekte. Sofi<strong>na</strong>ncirani so bili programi in projekti <strong>na</strong> področju bralne <strong>kulture</strong> (40) in literarnih prireditev (26).<br />

115

1.6.2 Knjiga <strong>na</strong> Javni agenciji <strong>za</strong> knjigo RS<br />

2 Uresničevanje ciljev in ukrepov <strong>na</strong> področju knjige<br />

1. cilj:<br />

Izboljšanje položaja ustvarjalcev <strong>na</strong> področjih leposlovja in humanistike<br />

Ukrepi:<br />

• v okviru sofi<strong>na</strong>nciranja izdaje knjig določiti prag <strong>na</strong>jnižjih dopustnih honorarjev <strong>za</strong> izvir<strong>na</strong> dela in prevode <strong>na</strong><br />

področju leposlovja in humanistike,<br />

• <strong>na</strong>kazovanje knjižničnega <strong>na</strong>domestila (KN),<br />

• krepitev instrumenta delovnih štipendij, poleg enoletnih delovnih štipendij <strong>za</strong> vrhunske ustvarjalce<br />

oblikovati dveletne delovne štipendije.<br />

Tabela 1<br />

Knjižnično <strong>na</strong>domestilo – ka<strong>za</strong>lniki<br />

2007 2008 2009<br />

Število upravičencev do KN 996 1009 985<br />

Število prejemnikov KN 874 930 946<br />

Najvišje izplačilo v EUR 6.635,78 7.000,87 6673,52<br />

Najnižje izplačilo v EUR 66,42 71,22 68,69<br />

Izplačil <strong>na</strong>d 2087 EUR 22 24 21<br />

Izplačil <strong>na</strong>d 1252 EUR 63 63 55<br />

Izplačil <strong>na</strong>d 417 EUR 276 290 280<br />

Izplačil manj kot 417 EUR 598 640 666<br />

Število društev, ki podeljujejo delovne štipendije 5 5 5<br />

Število podeljenih delovnih štipendij 103 121 110<br />

Število podeljenih štipendij – pisatelji 42 46 42<br />

Število podeljenih štipendij – prevodi 31 42 40<br />

Število podeljenih štipendij – ilustracije, fotografija 16 17 15<br />

Število podeljenih štipendij – film 8 8 6<br />

Število podeljenih štipendij – glasba 6 8 7<br />

Izplačanih štipendij <strong>na</strong>d 6259,39 EUR 8 8 9<br />

Izplačanih štipendij od 1669,17 do 6259,38 EUR 86 93 79<br />

Izplačanih štipendij pod 1669,17 EUR 9 20 22<br />

Število podeljenih delovnih štipendij <strong>za</strong> literarne ustvarjalce in<br />

5 13 15<br />

prevajalce, ki jih podeljuje JAK<br />

Viši<strong>na</strong> posamezne delovne štipendije, ki jo podeljuje JAK, v EUR 10.433,00 10.600,00 12.000,00<br />

Vir: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> RS <strong>za</strong> leti 2007 in 2008, Jav<strong>na</strong> agencija <strong>za</strong> knjigo RS <strong>za</strong> leto 2009.<br />

V letu 2004 uvedeno knjižnično <strong>na</strong>domestilo se je v polni meri izvajalo tudi v letu 2009 (prenos iz MK <strong>na</strong> JAK),<br />

in sicer skladno s sprejetim pravilnikom v dveh oblikah:<br />

• izplačila avtorjem glede <strong>na</strong> izposojo njihovih del v splošnih knjižnicah,<br />

• delovne štipendije, ki jih podeljujejo stanovska društva <strong>na</strong> področju literature, prevajanja, glasbe, filma in<br />

ilustracije.<br />

Iz <strong>na</strong>vedenih podatkov izhaja, da se delež realiziranih izplačil iz <strong>na</strong>slova knjižničnega <strong>na</strong>domestila povečuje,<br />

kar pomeni, da so avtorji vse bolj sez<strong>na</strong>njeni s to pravico. Knjižnično <strong>na</strong>domestilo je bilo v letu 2009<br />

izplačano 946 avtorjem oz. 96 % avtorjev, ki so bili do <strong>na</strong>domestila upravičeni. Gre torej <strong>za</strong> 4 % povečanje<br />

izkoriščenja pravice do knjižničnega <strong>na</strong>domestila avtorjem v primerjavi z izplačili v letu 2008. Odstotek<br />

izplačanih <strong>na</strong>domestil se vsako leto od uvedbe knjižničnega <strong>na</strong>domestila povečuje, od 71 % v letu 2004 do<br />

96 % v letu 2009. Povpreč<strong>na</strong> viši<strong>na</strong> izplačanega knjižničnega <strong>na</strong>domestila je bila 446,78 EUR.<br />

Ker so se v letu 2009 zmanjšala sredstva <strong>za</strong> <strong>na</strong>bavo knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah, so se zmanjšala<br />

tudi sredstva <strong>za</strong> izvajanje knjižničnega <strong>na</strong>domestila v letu 2009, kot to določa Pravilnik o izvajanju knjižničnega<br />

<strong>na</strong>domestila.<br />

116

1.6.2 Knjiga <strong>na</strong> Javni agenciji <strong>za</strong> knjigo RS<br />

Pri neposrednih izplačilih avtorjem se je v letu 2009 zmanjšalo število izplačil <strong>na</strong>d 2087,00 EUR, <strong>na</strong>d<br />

1252 EUR ter število izplačil pod 417 EUR, deset avtorjev pa je prejelo izplačila, ki presegajo 4173,00 EUR.<br />

Z letom 2009 se je <strong>za</strong>ključilo triletno obdobje (2007–2009) podeljevanja delovnih štipendij petih (5)<br />

stanovskih društev, ki so v tem obdobju svoje postopke izvedla transparentno in v skladu z <strong>za</strong>htevanimi cilji<br />

razpisa <strong>za</strong> <strong>na</strong>vedeno obdobje. V letu 2010 se pričenja novo triletno obdobje podeljevanja delovnih štipendij<br />

stanovskih društev. Na razpis, objavljen ob koncu leta 2009, se je prijavilo vseh pet stanovskih društev, ki so<br />

ta postopek že izvajala in ga <strong>na</strong>meravajo še <strong>na</strong>prej.<br />

Tabela 2<br />

Ka<strong>za</strong>lniki povprečnih avtorskih honorarjev<br />

2007 2008 2009<br />

Povpreč<strong>na</strong> viši<strong>na</strong> avtorskega honorarja <strong>na</strong> AP – leposlovje - v EUR 340,90 340,90 340,90<br />

Povpreč<strong>na</strong> viši<strong>na</strong> avtorskega honorarja <strong>na</strong> AP – humanistika - v EUR 327,40 327,40 327,40<br />

Delež avtorskih honorarjev znotraj vseh stroškov izdaje knjige - v EUR 67,78 % 65,42 65,42<br />

Vir: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> RS <strong>za</strong> leti 2007 in 2008, Jav<strong>na</strong> agencija <strong>za</strong> knjigo RS <strong>za</strong> leto 2009.<br />

V letu 2009 je bila v okviru fi<strong>na</strong>nciranja izdaje knjig agencija še posebej pozor<strong>na</strong> <strong>na</strong> položaj ustvarjalcev.<br />

Medtem ko je MK že v letu 2007 nomi<strong>na</strong>lno opredelilo <strong>na</strong>jnižje avtorske honorarje <strong>na</strong> področju izdaje knjig<br />

tako <strong>za</strong> izvir<strong>na</strong> dela kot <strong>za</strong> prevode s področja leposlovja in humanistike in to vgradilo med pogodbene<br />

obveznosti, je agencija v pogodbene obveznosti <strong>za</strong> leto 2009 vključila tudi <strong>za</strong>htevo o predložitvi dokazil o<br />

izplačanih avtorskih honorarjih, kar bo vplivalo ne le <strong>na</strong> izboljšanje položaja avtorjev, ampak tudi prispevalo<br />

k transparentnosti <strong>za</strong>ložniško-avtorskih razmerij ter posledičnemu zmanjšanju razponov med viši<strong>na</strong>mi<br />

avtorskih honorarjev znotraj <strong>za</strong>ložb oz. <strong>na</strong> <strong>za</strong>ložniškem trgu.<br />

Leta 2009 je agencija podelila kar 15 enoletnih delovnih štipendij, s čimer je trikratno presegla postavljeni<br />

cilj v NPK (<strong>na</strong>jmanj 5 delovnih štipendij), dvoletnih delovnih štipendij pa še ni uvedla, saj je dala v danih<br />

razmerah prednost večjemu številu enoletnih štipendij.<br />

2. cilj:<br />

Dvigniti <strong>za</strong>vest o pomenu branja ter povečati promocijo vrhunske izvirne ustvarjalnosti s področij leposlovja<br />

in humanistike<br />

Ukrepa:<br />

• spodbujanje izvajanja projektov promocije ustvarjalcev, branja in knjige, ki potekajo <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni, in<br />

• spodbujanje izvajanja tistih projektov promocije ustvarjalcev, branja in knjige, ki vključujejo različne vladne resorje.<br />

Tabela 3<br />

Razvijanje bralne <strong>kulture</strong> in organi<strong>za</strong>cija literarnih prireditev – ka<strong>za</strong>lniki<br />

2007 2008 2009<br />

Število podprtih programov in projektov s področja bralne <strong>kulture</strong> 35 32 31<br />

Število podprtih programov in projektov literarnih festivalov in prireditev 22 31 33<br />

Število podprtih izvirnih slovenskih leposlovnih mladinskih del –<br />

1 1 1<br />

Rastem s knjigo<br />

Vir: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> RS <strong>za</strong> leti 2007 in 2008, Jav<strong>na</strong> agencija <strong>za</strong> knjigo RS <strong>za</strong> leto 2009.<br />

Na področju bralne <strong>kulture</strong> je JAK v letu 2009 v okviru programskega poziva in projektnega razpisa podprla 31<br />

projektov bralne <strong>kulture</strong>. Podprti so zelo raznoliki projekti, nekateri zgolj eno- ali nekajdnevni, drugi celoletni,<br />

<strong>na</strong>menjeni bralcem različnih starosti. Kljub poudarku <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem z<strong>na</strong>čaju dogodkov se je poka<strong>za</strong>lo, da se je<br />

obenem s pokritostjo <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega prostora povečalo število dogodkov <strong>na</strong> regio<strong>na</strong>lni ravni, tudi <strong>na</strong> območjih,<br />

ki so bila prej siva lisa <strong>na</strong> zemljevidu prireditev bralne <strong>kulture</strong>. Zlasti pomembno vlogo pri tem so imele splošne<br />

knjižnice, ki so se <strong>na</strong> več območjih povezovale med seboj, denimo s projektom Bral<strong>na</strong> z<strong>na</strong>čka <strong>za</strong> odrasle.<br />

Kar <strong>za</strong>deva podporo literarnim prireditvam, je JAK v letu 2009 sofi<strong>na</strong>ncirala 33 literarnih festivalov in<br />

prireditev – 19 v okviru projektnega razpisa 2009, 7 v okviru triletnega sofi<strong>na</strong>nciranja festivalov in revij<br />

2007–2009 ter 7 v okviru fi<strong>na</strong>nciranja javnih kulturnih programov <strong>na</strong> področju knjige 2007–2009. Tretji<strong>na</strong><br />

prireditev se je izvajala vse leto 2009, enkrat mesečno ali z večjimi časovnimi razmiki, četrti<strong>na</strong> prireditev je<br />

večdnevnih (2–7 dni). Posebej odmevni in obiskani so bili tradicio<strong>na</strong>lni Slovenski dnevi knjige v Mariboru,<br />

Ljubljani in Novem mestu, kjer je sodelovalo med 40 in 50 različnih organi<strong>za</strong>cij (društev, <strong>za</strong>vodov, knjižnic,<br />

117

1.6.2 Knjiga <strong>na</strong> Javni agenciji <strong>za</strong> knjigo RS<br />

knjigarn, <strong>za</strong>ložb, šol itn.). Načrt<strong>na</strong> podpora JAK je bila usmerje<strong>na</strong> k uveljavljenim literarnim prireditvam,<br />

festivalom in strokovnim srečanjem <strong>na</strong> področju Slovenije, ki povečujejo promocijo oz. uveljavitev zlasti<br />

slovenskih avtorjev <strong>na</strong> področju leposlovja in humanistike.<br />

V letu 2009 je bil izveden ciljni projektni razpis Rastem s knjigo – izvirno mladinsko leposlovno delo vsakemu<br />

sedmošolcu, ki ga je JAK izvajala skupaj z <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> šolstvo in šport ter<br />

Združenjem splošnih knjižnic ob podpori Zavoda <strong>za</strong> šolstvo RS, Društva šolskih knjižničarjev Slovenije<br />

in Društva slovenskih pisateljev v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi šolami in<br />

osnovnimi šolami s prilagojenim programom ter <strong>za</strong>mejskimi osnovnimi šolami. V šolskem letu 2008/2009<br />

je v projektu sodelovalo 61 splošnih knjižnic, ki so v svojih prostorih gostile okrog 20.000 sedmošolcev s<br />

457 osnovnih in podružničnih šol, šol s prilagojenim programom ter del šol v <strong>za</strong>mejstvu (Celovec, Porabje,<br />

Gorica). Projekt je primer konkretnega sodelovanja med šolskim in kulturnim resorjem ter drugimi akterji <strong>na</strong><br />

področju bralne <strong>kulture</strong> (npr. knjižnice), usmerjen je v generacijo sedmošolcev, pri kateri se opaža radikalno<br />

upadanje interesa <strong>za</strong> branje. Vsi učenci 7. razreda devetletke so bili tudi v šolskem letu 2008/2009 v okviru<br />

pouka povabljeni v osrednjo splošno knjižnico, kjer so jim knjižničarji predstavili delovanje knjižnice ter<br />

podarili in predstavili <strong>na</strong> javnem razpisu JAK izbrano izvirno mladinsko leposlovno delo – v letu 2009 je bil<br />

izbran mladinski roman Duša<strong>na</strong> Čatra Pojdi z mano. Projekt se je <strong>na</strong>daljeval tudi v šolskem letu 2009/2010.<br />

Cilji <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega projekta Rastem s knjigo so: večja dostopnost knjig in revij, promocija kakovostne<br />

literarne ustvarjalnosti sodobnih slovenskih avtorjev, povečan obisk splošnih in šolskih knjižnic in večja<br />

izposoja knjig, povečan obisk knjigarn in povečano število prodanih knjig <strong>na</strong> glavo prebivalca, dvig ravni<br />

bralne <strong>kulture</strong>, ustvarjanje pozitivnega odnosa do branja in knjige.<br />

Iz teh razlogov je JAK <strong>za</strong> šolsko leto 2010/11 <strong>na</strong>črtovala in izpeljala razširitev projekta <strong>na</strong> srednješolsko populacijo,<br />

sredstva pa je MK <strong>za</strong>gotovilo JAK v proračunu <strong>za</strong> leti 2010 in 2011, v okviru projekta Ljublja<strong>na</strong> – svetov<strong>na</strong><br />

prestolnica knjige. Skupaj z MOL je JAK <strong>na</strong>mreč pripravila poziv <strong>za</strong> pripravo projektov in programa v okviru SPK<br />

2010 <strong>za</strong> področja literarni festivali, svetovni kongres, Rastem s knjigo <strong>za</strong> srednješolce in Knjige <strong>za</strong> vsakogar.<br />

Tabela 4<br />

Poklicno usposabljanje<br />

Število podprtih projektov poklicnega izobraževanja/usposabljanja <strong>na</strong><br />

področju knjige<br />

Vir: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> RS <strong>za</strong> leti 2007 in 2008 ter Jav<strong>na</strong> agencija <strong>za</strong> knjigo RS <strong>za</strong> leto 2009.<br />

2007 2008 2009<br />

9 5 8<br />

JAK je v letu 2009 dodelila podporo <strong>za</strong> poklicno usposabljanje <strong>na</strong> področju knjige 8 projektom, ki so<br />

prispevali k izobraževanju in usposabljanju različnih ciljnih skupin <strong>na</strong> različnih podsistemih knjige. Sredstva,<br />

<strong>za</strong>gotovlje<strong>na</strong> v proračunu <strong>za</strong> področje poklicnega usposabljanja (USP), so bila <strong>za</strong>gotovlje<strong>na</strong> v višini<br />

32.000 EUR, kar je pomenilo povprečno subvencijo 4.000 EUR. Tu je treba poudariti, da dolgoletni projekti<br />

Bralne z<strong>na</strong>čke, <strong>na</strong>menjeni učinkovitemu izobraževanju mentorjev <strong>na</strong> terenu, ki skrbijo <strong>za</strong> razvoj bralne<br />

<strong>kulture</strong> med otroki in mladino, predstavljajo več kot tretjino vseh sredstev, ki so <strong>na</strong> voljo (okrog 15.000 EUR),<br />

kar pomeni manj sredstev <strong>za</strong> subvencioniranje dobrih projektov, ki <strong>na</strong>stajajo s strani <strong>za</strong>ložništva in<br />

knjigotrštva, ter kreativne delavnice <strong>za</strong> promocijo branja in pisanja ter bralne <strong>kulture</strong>. Da bi JAK lahko<br />

<strong>za</strong>gotovila sistematično večletno podporo pomembnim subjektom in projektom <strong>na</strong> tem področju, zlasti <strong>za</strong><br />

projekte, ki bi vključevali tudi strokovnjake iz tujine, je nujno povečanje sredstev <strong>za</strong> poklicno usposabljanje.<br />

3. cilj:<br />

Zagotoviti sistematično promocijo vrhunskih izvirnih avtorjev s področij leposlovja in humanistike v svetu<br />

Ukrepi:<br />

• <strong>na</strong>črtno izvajanje <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih predstavitev slovenskega leposlovja in humanistike <strong>na</strong> osrednjih knjižnih<br />

sejmih v tujini in drugih referenčnih prizoriščih,<br />

• spodbujanje prevajanja del slovenskih avtorjev v tuje jezike in<br />

• podpora projektom med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja (obiski in predstavitve tujih avtorjev in književnosti v<br />

Sloveniji in obratno).<br />

118

1.6.2 Knjiga <strong>na</strong> Javni agenciji <strong>za</strong> knjigo RS<br />

Tabela 5<br />

Prevodi v tuje jezike in med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> dejavnost<br />

2007 2008 2009<br />

Število podprtih programov in projektov s področja med<strong>na</strong>rodne<br />

25 48 32<br />

dejavnosti (vključno s predstavitvami <strong>na</strong> knjižnih sejmih)<br />

Število podprtih prevodov v tuje jezike 33 43 69<br />

Število prevedenih slovenskih avtorjev v tuje jezike 26 + 4 28 + 3 44 + 2<br />

Število jezikov, v katere se prevajajo dela slovenskih avtorjev 18 20 22<br />

Število prevodov v angleščino 3 3 8<br />

Število prevodov v nemščino 5 5 8<br />

Število prevodov v italijanščino 2 4 5<br />

Število prevodov v francoščino 1 3 2<br />

Število prevodov v jezike nekdanje Jugoslavije 6 10 11<br />

Vir: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> RS <strong>za</strong> leti 2007 in 2008 ter Jav<strong>na</strong> agencija <strong>za</strong> knjigo RS <strong>za</strong> leto 2009.<br />

S sofi<strong>na</strong>nciranjem izvedbe <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih predstavitev slovenskega leposlovja in humanistike <strong>na</strong> knjižnih<br />

sejmih v Leipzigu, Frankfurtu in Bologni v letih 2007–2009 <strong>na</strong> triletnem ciljnem javnem razpisu je kultur<strong>na</strong><br />

politika jasneje opredelila prioritete <strong>na</strong> tem področju in izvajalcem omogočila kvalitetnejše in dolgoročnejše<br />

<strong>na</strong>črtovanje <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih predstavitev. JAK je v letu 2009 <strong>za</strong>čela postopke <strong>za</strong> izbiro domišljene informacijske<br />

stojnice, ki bo omogočila vsebinsko bogato predstavitev slovenske literature <strong>na</strong> treh uveljavljenih lokacijah in<br />

tudi <strong>na</strong> drugih sejmih. V preteklosti se je izka<strong>za</strong>lo, da skup<strong>na</strong> <strong>na</strong>stopanja <strong>za</strong>ložnikov v tujini v ekonomskem<br />

smislu pri<strong>na</strong>šajo zelo slabe rezultate, <strong>za</strong>to je JAK <strong>za</strong>čela poleg klasične sejemske predstavitve razvijati<br />

smotrnejše metode promocije ter se vsebinsko povezovati s primernimi partnerji.<br />

Sredstva <strong>na</strong> področju prevodov so bila razdelje<strong>na</strong> 69 projektom, skupaj bo prevedenih 10 humanističnih<br />

del, druga so leposlov<strong>na</strong>, med njimi so tri (3) dela <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> otrokom in mladostnikom. Prevedenih<br />

bo 10 leposlovnih del 10 ženskih avtoric in 43 del 34 moških avtorjev, od tega 33 leposlovnih del in 10<br />

humanističnih. Ponovno se je povečalo število jezikov, v katere se prevaja, z 20 <strong>na</strong> 22, povečalo se je tudi<br />

število prevodov v glavne svetovne jezike. V okviru prevodov dosedanje izkušnje kažejo, da bi ka<strong>za</strong>lo<br />

razmisliti o fokusni usmeritvi <strong>na</strong> prevode izbranih posamičnih avtorjev in <strong>na</strong> prevode v določene jezike. Prav<br />

tako bo pomembno vzpostaviti dodatno vez z vrhunskimi prevajalci slovenske literature in jim ponuditi<br />

dodatno spodbudo <strong>za</strong> spoz<strong>na</strong>vanje slovenskega knjižnega trga v celoti.<br />

Na vsebinski ravni se je v letu 2009 <strong>na</strong> področju med<strong>na</strong>rodne promocije slovenskega leposlovja in<br />

humanistke poglobil sistematični pristop k podpori temu segmentu, v primerjavi z letom 2008 je bilo<br />

podprtih več med<strong>na</strong>rodnih projektov oziroma predstavitev kakor v preteklem letu. Na treh razpisih in<br />

enem pozivu je bilo skupaj sofi<strong>na</strong>nciranih 32 projektov in programov, med njimi trije <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni <strong>na</strong>stopi <strong>na</strong><br />

knjižnih sejmih. 15 projektov in programov je potekalo v tujini, 17 pa v slovenskem prostoru.<br />

Z <strong>na</strong>črtnimi predstavitvami slovenskega leposlovja in humanistike <strong>na</strong> prednostnih knjižnih sejmih v tujini se<br />

povečuje prepoz<strong>na</strong>vnost slovenskih avtorjev v tujih literarnih in <strong>za</strong>ložniških krogih, kar se počasi izoblikuje v usklajene<br />

strategije medresorskega sodelovanja (Jav<strong>na</strong> agencija <strong>za</strong> knjigo, MK – med<strong>na</strong>rodni sektor, <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> zu<strong>na</strong>nje<br />

<strong>za</strong>deve, <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> visoko šolstvo, z<strong>na</strong>nost in tehnologijo idr.), prav tako je medresorsko usklajevanje nujno <strong>za</strong><br />

druge oblike med<strong>na</strong>rodne promocije, ki potrebuje jasno vizijo in merljivo <strong>za</strong>črtane cilje. Primer medresorskega<br />

usklajevanja je vključitev JAK v projekt Traduki, ki povezuje <strong>za</strong>sebne in javne institucije iz Nemčije, Avstrije in Švice,<br />

ter podpira projekte med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja in prevajanja med temi državami in jugovzhodno Evropo.<br />

4. cilj:<br />

Povečati dostopnost slovenske knjige po vsej Sloveniji<br />

Ukrep:<br />

Spodbujanje knjižnic k intenzivnejšemu sez<strong>na</strong>njanju bralcev s kakovostnimi knjižnimi novostmi iz leposlovja<br />

in humanistike.<br />

Posredno so k doseganju tega cilja usmerjeni vsi ukrepi, še zlasti pa ukrepi <strong>za</strong> spodbujanje razvoja<br />

knjigarniške mreže v Sloveniji in <strong>za</strong>mejstvu ter <strong>za</strong>gotavljanje e<strong>na</strong>komerne, regio<strong>na</strong>lno razpletene mreže<br />

knjigarn, sofi<strong>na</strong>nciranje <strong>za</strong>ložniške produkcije, ki je v javnem interesu, kar <strong>za</strong>gotavlja nižjo prodajno ceno<br />

sofi<strong>na</strong>nciranih knjig, podpiranje bralne <strong>kulture</strong>, prednostni kriteriji pri <strong>na</strong>bavi knjig v splošnih knjižnicah itd.<br />

ter izobraževanje kadrov <strong>na</strong> področju knjigotrštva.<br />

119

1.6.2 Knjiga <strong>na</strong> Javni agenciji <strong>za</strong> knjigo RS<br />

Tabela 6<br />

Ka<strong>za</strong>lniki<br />

Število izdanih<br />

Leto<br />

knjig in brošur<br />

2008 6.358<br />

2009 6.485<br />

V letu 2009 je po podatkih NUK izšlo 5012 knjig in 1473 brošur, skupaj torej 6485 knjig in brošur, kar kaže<br />

<strong>na</strong>raščanje krivulje števila izdanih knjig, ki je opazno <strong>na</strong>rasla že v letu 2007 in raste še <strong>na</strong>prej.<br />

Tabela 7 Sofi<strong>na</strong>ncirane knjige in revije v obdobju 2007–2009<br />

2007 2008 2009<br />

Število sofi<strong>na</strong>nciranih knjižnih <strong>na</strong>slovov s postavke <strong>za</strong>ložništvo 325 383 398<br />

Število sofi<strong>na</strong>nciranih revij s postavke <strong>za</strong>ložništvo 50 47 50<br />

Delež sofi<strong>na</strong>nciranih knjig med vsemi izdanimi knjigami 7,2 % 8,99 % 7,94 %<br />

Vir: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> RS <strong>za</strong> leti 2007 in 2008 ter Jav<strong>na</strong> agencija <strong>za</strong> knjigo RS <strong>za</strong> leto 2009.<br />

Sorazmerno visok delež <strong>za</strong>htevnejše produkcije s področja leposlovja in humanistike znotraj celotne knjižne<br />

produkcije pada <strong>za</strong>radi hitrega <strong>na</strong>raščanja skupnega števila izdanih knjig in revij v <strong>za</strong>dnjih letih, <strong>na</strong> katerega<br />

že opo<strong>za</strong>rjajo strokovnjaki <strong>za</strong> književnost in raziskovalci <strong>za</strong>ložništva kot <strong>na</strong> problem hiperprodukcije, ki jo<br />

spremlja padec kakovosti in <strong>za</strong>ložniških standardov.<br />

Tabela 8 Naklade sofi<strong>na</strong>nciranih knjig in revij v obdobju 2007–2009<br />

2007 2008 2009<br />

Povpreč<strong>na</strong> <strong>na</strong>klada sofi<strong>na</strong>ncirane knjige 669 664 650<br />

Povpreč<strong>na</strong> <strong>na</strong>klada sofi<strong>na</strong>ncirane revije (brez mladinskih) 630 635 600<br />

Povpreč<strong>na</strong> <strong>na</strong>klada sofi<strong>na</strong>nciranih mladinskih revij 13.810 16.132 14.600<br />

Vir: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> RS <strong>za</strong> leti 2007 in 2008 ter Jav<strong>na</strong> agencija <strong>za</strong> knjigo RS <strong>za</strong> leto 2009.<br />

Ka<strong>za</strong>lci <strong>za</strong> leti 2007 in 2008 kažejo, da je bil <strong>za</strong>stavljeni cilj dosežen oziroma pri nekaj ka<strong>za</strong>lcih celo presežen:<br />

povpreč<strong>na</strong> <strong>na</strong>klada sofi<strong>na</strong>ncirane knjige leta 2008 je 664, povpreč<strong>na</strong> <strong>na</strong>klada sofi<strong>na</strong>ncirane revije pa 635,<br />

to pomeni nekajodstotno rast glede <strong>na</strong> celotno obdobje 2004–2006 oziroma ostajanje <strong>na</strong> ravni leta 2007.<br />

Jav<strong>na</strong> agencija <strong>za</strong> knjigo je v letu 2009 v razpisnih pogojih ohranila <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> predpisane<br />

<strong>na</strong>slednje <strong>na</strong>jnižje <strong>na</strong>klade: 500 <strong>za</strong> prozo, esejistiko in humanistiko, 300 <strong>za</strong> poezijo in dramska besedila.<br />

Podatki <strong>za</strong> leto 2009 kažejo upad <strong>na</strong>klade otroških revij, pri <strong>na</strong>kladi knjig in drugih revij pa ni <strong>za</strong>z<strong>na</strong>ti<br />

opaznega premika glede <strong>na</strong> leto 2008.<br />

Podpora knjigar<strong>na</strong>m<br />

V letu 2009 je JAK s posebnim razpisom podprla razvoj knjigarniške mreže oziroma delovanje knjigarn,<br />

s poudarkom <strong>na</strong> razvijanju bralne <strong>kulture</strong> in literarnih prireditev, cilj pa je bil povečati dostopnost in<br />

<strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> knjigo po vsej Sloveniji in v <strong>za</strong>mejstvu.<br />

Pogoje in kriterije <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje knjigarn je izpolnilo 18 knjigarn, to je manj kakor leta 2007.<br />

Tabela 9 Knjigarniška mreža v obdobju 2007–2009<br />

2007 2008 2009<br />

Regio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> pokritost: število mestnih občin, v katerih delujejo<br />

6 6 7<br />

sofi<strong>na</strong>ncirane knjigarne<br />

Število sofi<strong>na</strong>nciranih knjigarn 26 21 18<br />

Vir: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> RS <strong>za</strong> leti 2007 in 2008 ter Jav<strong>na</strong> agencija <strong>za</strong> knjigo RS <strong>za</strong> leto 2009.<br />

120

1.6.2 Knjiga <strong>na</strong> Javni agenciji <strong>za</strong> knjigo RS<br />

V prihodnje bosta potreb<strong>na</strong> temeljit razmislek in evalvacija usmeritve, ali je povečevanje <strong>na</strong>klade knjig in<br />

revij <strong>na</strong> letni ravni smotrno z vidika majhnosti slovenskega knjižnega trga ter z vidika spodbujanja kakovosti<br />

in dostopnosti knjižne in revijalne produkcije.<br />

Rezultati sofi<strong>na</strong>nciranja v letu 2009 kažejo, da so bili <strong>na</strong> področju <strong>za</strong>ložništva glede <strong>na</strong> preteklo obdobje<br />

doseženi dolgoročni cilji o številu sofi<strong>na</strong>nciranih knjig, podprtih je bilo 398 knjižnih <strong>na</strong>slovov (15 več kot leta<br />

2008) in 50 revij.<br />

Agencija je v letu 2009 svojo politiko sicer usmerila v nižanje števila podprtih knjižnih <strong>na</strong>slovov in obenem<br />

višjo podporo posamičnim knjižnim delom/avtorjem, vendar je bilo v praksi <strong>za</strong> leto 2009 število knjig pri t. i.<br />

programskih <strong>za</strong>ložbah že v<strong>na</strong>prej opredeljeno v okviru sklenjenih triletnih pogodb <strong>za</strong> obdobje 2007–2009,<br />

<strong>na</strong> letni projektni razpis pa je prispelo visoko število kakovostnih prijav – sofi<strong>na</strong>nciranih je bilo 116 knjig,<br />

med temi kar 72 <strong>na</strong>slovov domačih avtorjev. Izbranih je bilo tudi 35 kakovostnih del <strong>za</strong> otroke in mladino,<br />

skoraj v celoti domačih avtorjev, kar pomeni povišanje deleža otroške in mladinske literature in posledično<br />

večanje vpliva tudi <strong>na</strong> razvijanje bralne <strong>kulture</strong>.<br />

Že leti 2006 in 2007 sta poka<strong>za</strong>li, da je bila s podporo knjigarniški mreži in usmerjenostjo <strong>na</strong> tako imenovane<br />

»dobre knjigarne« kot kultur<strong>na</strong> središča doseže<strong>na</strong> kritič<strong>na</strong> meja, ko je očitno, da si večjega porasta knjigarn, ki bi<br />

izpolnjevale razpisne pogoje, ne moremo obetati, to izkušnjo pa so potrdili tudi rezultati razpisa, <strong>na</strong>menjenega<br />

knjigar<strong>na</strong>m v letu 2009. Kljub temu učinki dosedanje podpore knjigarniški mreži s strani Javne agencije <strong>za</strong><br />

knjigo postajajo vse bolj vidni, kažejo se v kvalitativno višji dejavnosti sofi<strong>na</strong>nciranih knjigarn, ki postajajo vse<br />

pomembnejša kultur<strong>na</strong> središča posameznih lokalnih okolij. Število prireditev v knjigar<strong>na</strong>h se iz leta v leto<br />

povečuje, vsebinsko je struktura teh prireditev zelo raznolika, od literarnih branj in <strong>na</strong>stopov <strong>za</strong> različ<strong>na</strong> cilj<strong>na</strong><br />

občinstva do organiziranih obiskov šol in vrtcev, glasbeno-literarnih <strong>na</strong>stopov in strokovnih pogovorov.<br />

Stanje v knjigarniški mreži ostaja še vedno zelo kritično in predstavlja odločilno točko, <strong>na</strong> kateri bo razvoj<br />

slovenskega <strong>za</strong>ložništva in knjige bodisi spodbujen bodisi <strong>za</strong>vrt ali pahnjen v stag<strong>na</strong>cijo. Zelo je pomembno,<br />

da bo tudi v prihodnje delovanje knjigarn podpiralo vse več lokalnih skupnosti, zlasti mestnih občin.<br />

3 Predlogi Javne agencije <strong>za</strong> knjigo RS <strong>za</strong> NPK<br />

<strong>za</strong> <strong>na</strong>slednje obdobje<br />

Knjiga ne glede <strong>na</strong> svojo pojavno obliko (tiska<strong>na</strong>, elektronska) sredi razmaha novih medijev ostaja temelj<br />

človeške ustvarjalnosti, umetniške rasti in izobraževanja ter pomembno sredstvo družbenega dialoga.<br />

Razumeti jo je treba v njeni tržni in kulturni razsežnosti in tako <strong>na</strong>črtovati ukrepe, ki <strong>na</strong>j krepijo položaj<br />

knjige v javnem interesu v njeni celovitosti od ustvarjalca do bralca. Eden njenih ključnih zgodovinskih in<br />

aktualnih pomenov je ohranjanje in razvijanje slovenskega jezika. Osrednji interes kulturne politike velja<br />

<strong>za</strong>gotavljanju pogojev <strong>za</strong> kar <strong>na</strong>jboljše delovanje vseh členov znotraj verige knjige.<br />

Družbe<strong>na</strong> in gospodarska gibanja v tretjem tisočletju so v mnogočem spremenila vsebinske, tehnološke<br />

in ekonomske razmere, ki delujejo <strong>na</strong> področju knjige. Novoustanovljeni Javni agenciji <strong>za</strong> knjigo je treba<br />

omogočiti normalne delovne razmere in uveljaviti njeno z <strong>za</strong>konom <strong>za</strong>gotovljeno avtonomnost pri<br />

strokovnem sooblikovanju kulturne politike, v tesnem povezovanju in dialogu z ustreznimi strokovnimi<br />

javnostmi. Sredstva, s katerimi je država doslej posegala v usmerjanje sprememb pri delovanju trga, so se<br />

poka<strong>za</strong>la <strong>za</strong> prešibka. Jav<strong>na</strong> razprava, števil<strong>na</strong> strokov<strong>na</strong> srečanja ter doseženi rezultati utemeljujejo <strong>za</strong>htevo,<br />

da je knjigi treba <strong>na</strong>meniti vsaj toliko de<strong>na</strong>rja, kot se od nje pobere davka; realno to pomeni potrojitev<br />

dosedanjih zneskov. Prav tako je treba <strong>za</strong>gotoviti boljše povezovanje instrumentov podpore knjigi v javnem<br />

interesu, ki sta jih doslej ločeno izvajali MK in <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> visoko šolstvo, z<strong>na</strong>nost in tehnologijo, k temu<br />

pritegniti tudi <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> šolstvo in šport ter tako <strong>za</strong>staviti osnove <strong>za</strong> oblikovanje nove vladne politike do<br />

knjige. Še posebej je treba preučiti višino DDV <strong>na</strong> knjige, ki je (<strong>za</strong>enkrat) med <strong>na</strong>jvišjimi v Evropi.<br />

Jav<strong>na</strong> agencija <strong>za</strong> knjigo RS <strong>za</strong>to v svoje delo močno vključuje strokovno javnost, uvaja preglednejše in racio<strong>na</strong>lnejše<br />

postopke fi<strong>na</strong>nciranja ter postaja središče srečevanja in dialoga vseh udeležencev v verigi knjige – od avtorjev,<br />

<strong>za</strong>ložnikov, knjižnic in knjigarn do državnih in lokalnih institucij ter stanovskih društev in nevladnih organi<strong>za</strong>cij.<br />

121

1.6.2 Knjiga <strong>na</strong> Javni agenciji <strong>za</strong> knjigo RS<br />

S tem se oblikujejo dobre možnosti <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje trajnih pogojev <strong>za</strong>:<br />

• spodbujanje in razvoj vrhunske ustvarjalnosti <strong>na</strong> področju leposlovja in z<strong>na</strong>nosti, posebej humanistike,<br />

• večjo dostopnost slovenske knjige <strong>za</strong> bralce in kupce,<br />

• dvig <strong>za</strong>vesti o pomenu knjige in branja <strong>za</strong> razvoj posameznika in družbe,<br />

• večjo prepoz<strong>na</strong>vnost slovenskih ustvarjalcev s področja leposlovja in z<strong>na</strong>nstvene publicistike doma in v svetu,<br />

• krepitev položaja uveljavljenih <strong>za</strong>ložnikov v javnem interesu in odpiranje prostora <strong>za</strong> nove pobude ter<br />

• enotno ureditev problema dvojnega sofi<strong>na</strong>nciranja periodičnih publikacij <strong>na</strong> področju humanistike s strani<br />

MK (avtorski honorarji) in MVZT (stroški tiska in priprave <strong>na</strong> tisk).<br />

Med ključnimi <strong>na</strong>logami kulturne politike <strong>na</strong> področju knjige bodo zlasti:<br />

• ustreznejše vrednotenje/plačevanje avtorskega dela,<br />

• oblikovanje <strong>za</strong>ložniških standardov in skrb <strong>za</strong> uveljavljanje kriterijev kakovosti v vseh fa<strong>za</strong>h <strong>za</strong>ložniškega dela,<br />

• pri<strong>za</strong>devanje <strong>za</strong> večji odkup izvirnih subvencioniranih del v slovenskem jeziku z javnim de<strong>na</strong>rjem in <strong>za</strong><br />

poglobljeno in učinkovito sodelovanje splošnih in šolskih knjižnic,<br />

• pri<strong>za</strong>devanje <strong>za</strong> spodbudnejšo davčno politiko do knjige, tako do klasične kot do elektronske knjige, kar<br />

v prvi vrsti pomeni ničelno (ali vsaj resno znižano) stopnjo DDV <strong>na</strong> knjige ter formalno davčno ize<strong>na</strong>čenje<br />

klasičnih in elektronskih knjižnih izdaj,<br />

• vzpodbude <strong>za</strong> promocijo slovenske literature in avtorjev <strong>na</strong> slovenskih lektoratih in predstavništvih v tujini,<br />

še posebej z odkupovanjem primernih knjig <strong>za</strong>nje in sofi<strong>na</strong>nciranjem obiskov oz. <strong>na</strong>stopov slovenskih<br />

avtorjev,<br />

• razvijanje in <strong>na</strong>dgradnja modela izplačevanja knjižničnega <strong>na</strong>domestila s sprotnim povečevanjem obsega<br />

sredstev <strong>na</strong> letni ravni, še posebej upoštevaje približno 6 milijonov izposoj v osnovnih in srednjih šolah, ki<br />

niso <strong>za</strong>jete v sistem COBISS,<br />

• podpora razvoju bralne <strong>kulture</strong> med mladimi, znotraj tega še zlasti društvom in ustanovam z dolgoletno<br />

uspešno tradicijo delovanja <strong>na</strong> tem področju,<br />

• sistematično spodbujanje in podpora izobraževanju in usposabljanju različnih ciljnih skupin <strong>na</strong> različnih<br />

podsistemih knjige, ki <strong>za</strong>hteva nujno povečanje sredstev <strong>na</strong> tem področju,<br />

• podpora promociji slovenskega leposlovja in z<strong>na</strong>nstvene publicistike v med<strong>na</strong>rodnem prostoru,<br />

• podpora knjigar<strong>na</strong>m in drugim prodajnim potem <strong>za</strong> promocijo literature, posebej del domačih avtorjev,<br />

podpora promociji branja in posebej kupovanja knjig, skupaj z razvijanjem novih prodajnih poti <strong>za</strong> klasične<br />

in elektronske knjige,<br />

• oblikovanje uporabnih baz podatkov <strong>za</strong> področje knjige, ki bodo podlaga <strong>za</strong> vrednotenje učinkov<br />

sofi<strong>na</strong>nciranja ter <strong>na</strong>črtovanje <strong>na</strong>daljnjih ukrepov.<br />

Kultur<strong>na</strong> politika mora posebno pozornost in podporo <strong>za</strong>gotavljati:<br />

• premišljenemu izboru in selektivni podpori knjižni in revijalni produkciji, ki se ujema z javnim interesom v<br />

kulturi in izkazuje poseben prispevek k razvoju slovenske <strong>kulture</strong>,<br />

• vrednotenju učinkov sofi<strong>na</strong>nciranja knjižne in revijalne produkcije,<br />

• izboljševanju regio<strong>na</strong>lne dostopnosti slovenske knjige, zlasti <strong>za</strong>htevnejšega leposlovja ter humanistične<br />

knjižne in revijalne produkcije, ter krepitvi klasičnih in sodobnih prodajnih poti <strong>za</strong> knjigo,<br />

• rasti prisotnosti knjig in njihovih avtorjev, zlasti slovenskih, v vseh vrstah medijev,<br />

• izdajanju elektronskih knjig in revij, zlasti <strong>na</strong> področju z<strong>na</strong>nstvenega tiska, ter njihovi javni dostopnosti v<br />

pove<strong>za</strong>vi z Digitalno knjižnico NUK, spodbujanju prenosa klasičnih rokopisov v nove formate, podpori<br />

uporabi bralnikov,<br />

• razumni ceni slovenskih knjig in rasti prodaje ter<br />

• dostopu do knjig, revij in literarnih prireditev <strong>za</strong> ranljive družbene skupine.<br />

122

1.6.2 Knjiga <strong>na</strong> Javni agenciji <strong>za</strong> knjigo RS<br />

4 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

Jav<strong>na</strong> agencija je nov subjekt <strong>na</strong> področju knjige in ima možnost sooblikovati novo politiko države do<br />

celotnega področja. <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> razmer knjige kot predmeta javnega interesa in kot predmeta <strong>na</strong> trgu lahko<br />

vodi do svežih, ciljno usmerjenih pristopov, tako pri oblikovanju <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne podobe <strong>za</strong>ložništva in bralne<br />

<strong>kulture</strong> kot pri vzpostavljanju učinkovitih med<strong>na</strong>rodnih pove<strong>za</strong>v.<br />

Slabosti:<br />

Jav<strong>na</strong> agencija <strong>za</strong> knjigo RS je bila ustanovlje<strong>na</strong> v <strong>za</strong>četku gospodarske krize (delati je <strong>za</strong>čela 15. 12.<br />

2008) in v primerjavi s prejšnjimi leti ni prejela bistveno večjih sredstev <strong>za</strong> podporo celovitemu področju<br />

knjige, kar je strokov<strong>na</strong> in sploš<strong>na</strong> javnost pričakovala. Število <strong>za</strong>poslenih je nižje od predvidenega števila<br />

v uradno sprejetem Aktu o sistemi<strong>za</strong>ciji, <strong>za</strong>to je delovni proces preveč odvisen od zu<strong>na</strong>njih sodelavcev<br />

(računovodstvo, informatika, administrativ<strong>na</strong> pomoč). Področje združuje skrb <strong>za</strong> knjigo Ministrstva <strong>za</strong><br />

<strong>kulturo</strong> ter Ministrstva <strong>za</strong> visoko šolstvo, z<strong>na</strong>nost in tehnologijo, čemur pravne podlage JAK ne ustre<strong>za</strong>jo<br />

v celoti. Nov subjekt se mora <strong>za</strong>to poleg tekočega dela (javnih razpisov in pozivov) preveč ukvarjati z<br />

osnovnimi vprašanji statusa in delovanja, to pa delovno izčrpava <strong>za</strong>poslene in jim pušča premalo prostora<br />

<strong>za</strong> oblikovanje novih celovitih pristopov <strong>na</strong> področju knjige. JAK tudi nima vsebinske pove<strong>za</strong>ve s področjem<br />

knjižničarstva, ki bi moralo biti eden temeljnih soudeležencev pri oblikovanju knjižne podobe države.<br />

Priložnosti:<br />

Pri oblikovanju kratkoročnih, srednjeročnih in strateških ciljev se Jav<strong>na</strong> agencija <strong>za</strong> knjigo povezuje s<br />

strokovno javnostjo in v svoje delo ustvarjalno vključuje pobude s teh področij. Spodbuja vzpostavljanje in<br />

vsebinsko bogatenje dolgoročnih nosilcev <strong>na</strong> vseh področjih knjige, ki bodo z javno podporo <strong>za</strong>gotavljali<br />

tehnološki in vsebinski razvoj knjižnega loka od avtorjev do bralcev. Ne glede <strong>na</strong> gospodarsko krizo bo<br />

iskala učinkovite pove<strong>za</strong>ve z drugimi segmenti (še posebej gospodarstvom in šolstvom), ki bodo vodile k<br />

boljšanju rezultatov pri ka<strong>za</strong>lcih knjižne ustvarjalnosti in bralne <strong>kulture</strong>.<br />

Nevarnosti:<br />

Pri dnevnem delu in vodenju kulturne politike <strong>na</strong> področju knjige se Jav<strong>na</strong> agencija <strong>za</strong> knjigo nenehno<br />

srečuje z vprašanji kakovosti in demokratičnih možnosti, javnega interesa in <strong>za</strong>sebnih želja. Zato morajo<br />

nje<strong>na</strong> strokov<strong>na</strong> telesa krepiti svoj položaj in vzdržati občas<strong>na</strong> glas<strong>na</strong>, a šibko argumentira<strong>na</strong> <strong>na</strong>sprotovanja.<br />

Agencija mora krepiti <strong>za</strong>vedanje, da je javno preverjanje njenega dela nje<strong>na</strong> življenjska potreba, obenem pa<br />

jasno izraziti stališče, da jo ves čas kot strokovne podlage vodijo kriteriji kakovosti, pri izpolnjevanju svojih<br />

ciljev pa je omeje<strong>na</strong> z aktualnimi fi<strong>na</strong>nčno-materialnimi možnostmi.<br />

123

Tatja<strong>na</strong> Likar in Marjan Gujtman<br />

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

1 Pregled knjižnične dejavnosti<br />

1.1 Knjižnič<strong>na</strong> jav<strong>na</strong> služba v obdobju po uveljavitvi Zako<strong>na</strong> o knjižničarstvu (ZKnj)<br />

1.2 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost v letu 2009<br />

1.3 Priprava formalnih in strokovnih podlag <strong>za</strong> delovanje in razvoj knjižnične dejavnosti<br />

1.4 Nacio<strong>na</strong>lni svet <strong>za</strong> knjižnično dejavnost<br />

1.5 Izobraževanje<br />

1.6 Raziskoval<strong>na</strong> dejavnost<br />

1.7 Stanovsko in interesno povezovanje<br />

1.8 Strokovni tisk<br />

1.9 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje<br />

2 Opredelitev knjižnične dejavnosti <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

2.1 Knjižnič<strong>na</strong> mreža <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

2.2 Nacio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica<br />

2.2.1 Delovanje <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne knjižnice<br />

2.2.2 Viri in pogoji <strong>za</strong> delovanje Narodne in univerzitetne knjižnice<br />

2.3 Splošne knjižnice<br />

2.3.1 Delovanje splošnih knjižnic<br />

2.3.2 Delovni pogoji in uporaba splošnih knjižnic<br />

2.3.3 Osrednje območne knjižnice<br />

2.4 Specialne knjižnice <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

2.5 Nemška knjižnica<br />

3 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

3.1 Delež sredstev <strong>za</strong> knjižnično dejavnost<br />

3.1.1 Nacio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica<br />

3.1.2 Splošne knjižnice<br />

3.2 Nemška knjižnica<br />

4 Kadri<br />

4.1 Nacio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica<br />

4.2 Splošne knjižnice<br />

5 Infrastruktura<br />

5.1 Nacio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica<br />

5.2 Splošne knjižnice<br />

6 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

7 Viri<br />

124

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

1 Pregled knjižnične dejavnosti<br />

Knjižnice so institucije, ki imajo večstoletno tradicijo in sodijo med <strong>na</strong>jstarejše storitvene dejavnosti <strong>na</strong><br />

področju <strong>kulture</strong>, izobraževanja in z<strong>na</strong>nosti. Slovenska knjižničarska dejavnost se je v preteklosti postopoma<br />

razvijala v sistem, primerljiv s knjižničnimi sistemi drugih držav. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je<br />

področni knjižnični <strong>za</strong>kon 1 prvič pove<strong>za</strong>l vse vrste knjižnic v medsebojno sodelovanje in jih organi<strong>za</strong>cijsko<br />

združil v knjižnični informacijski sistem, ki je temeljil <strong>na</strong> matičnosti (opravljanje posebnih svetovalnih,<br />

izobraževalnih in razvojnih <strong>na</strong>log <strong>za</strong> strokovni razvoj knjižnic) <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne in občinskih knjižnic, <strong>na</strong><br />

poenotenih strokovnih standardih <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijo knjižnic, pravil in priporočil <strong>za</strong> izvajanje procesov in<br />

storitev ter <strong>na</strong> koordiniranem razvoju mrež. Nadaljevanje te organi<strong>za</strong>cijske oblike je da<strong>na</strong>šnja knjižnič<strong>na</strong><br />

jav<strong>na</strong> služba, informacijsko podprta s koordiniranim in v<strong>za</strong>jemnim bibliografskim sistemom COBISS.<br />

Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02 – ZUJIK), ki je bil uveljavljen v letu 2001, je v<br />

svojih določbah enotnost ureditve knjižnične dejavnosti ohranil. Definiral je knjižnično javno službo in<br />

določil, da jo izvajajo knjižnice, ki se po tipu uporabnikov delijo <strong>na</strong> splošne, šolske, visokošolske, specialne<br />

in <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno knjižnico, in knjižnični informacijski servis, ki skrbi <strong>za</strong> izmenjavo podatkov in delovanje<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega v<strong>za</strong>jemnega bibliografskega sistema. Knjižnice so torej opredeljene po večinskih uporabniških<br />

okoljih, njihovi člani pa ob določenih pogojih lahko prehajajo iz enega okolja v drugo. Zaradi pove<strong>za</strong>nosti<br />

funkcij knjižnic in majhnosti države je v Sloveniji prevladal koncept v<strong>za</strong>jemnosti oblikovanja bibliografskoinformacijske<br />

baze, temeljne infrastrukture <strong>za</strong> delovanje knjižnic, z vključenostjo vseh tipov knjižnic v enoten<br />

v<strong>za</strong>jemni bibliografski sistem z enotno raču<strong>na</strong>lniško in programsko podporo. Z v<strong>za</strong>jemno bibliografsko bazo<br />

knjižnic se tesno povezuje informacijski sistem z<strong>na</strong>nosti oz. podatki z<strong>na</strong>nstvenoraziskovalnega dela.<br />

1.1 Knjižnič<strong>na</strong> jav<strong>na</strong> služba v obdobju po uveljavitvi Zako<strong>na</strong> o<br />

knjižničarstvu (ZKnj)<br />

V osmih letih od sprejema Zako<strong>na</strong> o knjižničarstvu (2001) so slovenske knjižnice, ki izvajajo knjižnično<br />

dejavnost kot javno službo, dosegle precejšen <strong>na</strong>predek. Zakon pa ni v celoti izpolnil pričakovanj: ni utrdil<br />

knjižničnega sistema, saj mehanizmi, ki <strong>na</strong>j bi <strong>za</strong>gotavljali enotno delovanje <strong>za</strong> njegov usklajen razvoj in<br />

učinkovito pretočnost in dostopnost informacij, niso bili vzpostavljeni v celoti. Posamezne vrste knjižnic se<br />

<strong>za</strong>radi širših družbenih dogajanj in neusklajenih resornih politik <strong>na</strong> področju knjižničarstva med seboj vse<br />

manj povezujejo in tako vedno bolj ločujejo.<br />

Zakon o knjižničarstvu je predpisal več mehanizmov, s katerimi <strong>na</strong>j bi vzdrževali nenehno rast sistema<br />

in njegovo prilagajanje družbenim spremembam. Zakonodajalec je skušal uveljaviti spodbude <strong>za</strong> razvoj<br />

sistema v optimalnih strokovnih okvirih, <strong>za</strong>to <strong>za</strong>kon predpisuje standarde in strokov<strong>na</strong> priporočila, s katerimi<br />

<strong>na</strong>j bi stroka določala strateške usmeritve ter normative <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje pogojev <strong>za</strong> izvajanje knjižnične<br />

dejavnosti kot javne službe in njeno ustrezno fi<strong>na</strong>nciranje.<br />

Sprejeta sta bila Pravilnik o pogojih <strong>za</strong> izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe in Pravilnik o razvidu<br />

knjižnic, ki sta pogoj <strong>za</strong> ugotavljanje razvitosti javnih knjižnic. Minimalni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati<br />

knjižnice, ki izvajajo knjižnično dejavnost kot javno službo, so bili določeni, tako kot to določa <strong>za</strong>kon, <strong>na</strong><br />

osnovi povprečnih vrednosti, doseženih leto dni pred sprejemom <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>. Prve meritve o razvitosti knjižnic<br />

so bile v skladu z določbami <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> izvedene <strong>za</strong> leto 2002. Meritve so bile opravljene <strong>za</strong> vse vrste knjižnic<br />

v sistemu. Veči<strong>na</strong> knjižnic je dosegla raven srednje razvitosti minimalnih pogojev <strong>za</strong> opravljanje dejavnosti,<br />

razvite minimalne pogoje so imele le redke izjeme. Naslednje meritve <strong>stanja</strong> <strong>za</strong> leto 2005 so bile izdelane le<br />

še <strong>za</strong> splošne knjižnice in <strong>za</strong> specialne knjižnice s področja <strong>kulture</strong> 2 .<br />

1 Zakon o knjižničarstvu, Uradni list SRS, št. 27/82 – ne velja od 23. 11. 2001.<br />

2 Druga, <strong>za</strong> knjižnice pristoj<strong>na</strong> ministrstva, niso izka<strong>za</strong>la interesa <strong>za</strong> ugotavljanje <strong>stanja</strong> oziroma razvitosti knjižnic, ki izvajajo<br />

knjižnično javno službo. Odločbe o izpolnjevanju pogojev je <strong>na</strong> podlagi <strong>stanja</strong> <strong>za</strong> leto 2002 izdalo samo <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

Zbirka Razvid knjižnic (http://razvid.nuk.uni-lj.si) <strong>za</strong>to ostaja torzo, saj so vanjo vpisane splošne knjižnice, postopno se jim<br />

pridružujejo tudi specialne knjižnice s področja <strong>kulture</strong>.<br />

125

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Tabela 1 Meritve razvitosti minimalnih pogojev <strong>za</strong> delovanje knjižnic, 2002<br />

Število knjižnic Razvite Srednje razvite Nerazvite Nerazvite v %<br />

Visokošolske 53 1 50 2 3,7<br />

Splošne 360 9 244 107 28, 5<br />

Specialne 106 0 82 24 22,6<br />

Osnovnošolske 446 0 407 39 8,7<br />

Srednješolske 125 0 115 10 8,7<br />

Vir: NUK, CeZaR.<br />

Statistični podatki <strong>za</strong> obdobje 2001–2007 kažejo dokaj optimistično sliko. Število knjižnic je stabilno, število<br />

strokovnih delavcev se je povišalo, <strong>za</strong>radi povečanja sredstev <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup knjižničnega gradiva se prirast<br />

knjižničnega gradiva, z občasnim manjšim <strong>na</strong><strong>za</strong>dovanjem, veča iz leta v leto, prav tako se je povečala<br />

izposoja knjižničnega gradiva.<br />

Tabela 2 Slovenske knjižnice, zbirka in izposoja v obdobju 2001–2009*<br />

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Število knjižnic 915 899 904 904 907 903 918 930 929<br />

Število izposojevalnih mest 1.530 1.506 1.490 1.502 1.510 1.515 1.398 1.460 1.440<br />

Knjižnič<strong>na</strong> zbirka<br />

24.870 25.174 25.906 26.464 25.978 27.160 27.854 28.675 29.010<br />

(1000 enot)<br />

Znesek <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup knjig 14.200 14.400 15.100 16.100 17.200 16.900 18.600 19.472* 19.477*<br />

(1000 EUR)<br />

Izposoja<br />

(1000 enot)<br />

33.100 32.500 32.200 33.900 33.500 34.900 35.300 34.724 32.900<br />

* Brez specialnih knjižnic.<br />

Vir: NUK, CeZaR.<br />

Precej drugačno sliko pa dobimo, če podatke primerjamo med posameznimi vrstami knjižnic, saj kažejo velika<br />

odstopanja od trendov rasti. Podobno kakor v desetletju po osamosvojitvi Slovenije so trendi rasti tudi po<br />

sprejetju Zako<strong>na</strong> o knjižničarstvu <strong>na</strong>jbolj izstopajoči pri splošnih knjižnicah. V splošnih knjižnicah ka<strong>za</strong>lniki in<br />

ka<strong>za</strong>lci <strong>na</strong> nekaterih področjih delovanja že drugo desetletje ohranjajo konstantno, ponekod celo skokovito<br />

rast, predvsem pri rasti števila strokovnih delavcev ter povečevanju letnega prirasta knjižničnega gradiva.<br />

Povečanemu vlaganju v prirast knjižničnega gradiva, ki ga je spodbujalo tudi <strong>na</strong>črtno, sistematično pri<strong>za</strong>devanje<br />

<strong>za</strong> širitev mreže izposojevališč, in dvigu števila <strong>za</strong>poslenih pa ni sledilo sorazmerno povečanje uporabe knjižnic<br />

in števila njihovih članov. Članstvo se je sicer povečevalo z nihanjem, a doseglo v letu 2009 le 7-odstotno rast,<br />

medtem ko je v obdobju 1991 do 2001 zraslo kar <strong>za</strong> 55 % glede <strong>na</strong> izhodiščno število v letu 1990. Knjižnice,<br />

kot kažejo ocene razvida, niso razvile vseh pogojev <strong>za</strong> delo e<strong>na</strong>kovredno, predvsem pa kakovostno, ne samo<br />

količinsko, in <strong>na</strong> ravni družbenih potreb, ki sta jih izrazito spremenila informacijska tehnologija in nov <strong>na</strong>čin<br />

organi<strong>za</strong>cije in delovanja družbe. Vlaganja <strong>za</strong> posodabljanje knjižnične dejavnosti po sodobnih <strong>za</strong>htevah in<br />

pričakovanjih so premajh<strong>na</strong>, kar vidimo tudi po tem, da sodijo knjižnice s ponudbo vsebine in vrste storitev <strong>na</strong><br />

spletu med revnejše ponudnike informacij in storitev (Novljan, 2003; Merčun, 2009).<br />

Tudi <strong>na</strong> področju visokošolskih knjižnic kažejo ka<strong>za</strong>lci v obdobju 2001 do 2007 rastoče trende. Število<br />

strokovnih delavcev se je povečalo, povečal se je tudi prirast knjižničnega gradiva, toda močno je upadla<br />

izposoja. Ker število potencialnih uporabnikov še vedno raste, kažejo slabšo sliko tudi nekateri drugi ka<strong>za</strong>lniki.<br />

Leta 2001 so visokošolske knjižnice razpolagale s 45 enotami <strong>na</strong> potencialnega uporabnika, v letu 2007 le<br />

še s 40 enotami. Vendar pa tako absolutne kot relativne vrednosti zneskov, ki jih knjižnice porabijo <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup<br />

gradiva, rastejo, tudi <strong>na</strong> račun novih medijev in njihove dostopnosti. Močno se je izboljšal tudi dostop do<br />

raču<strong>na</strong>lnikov, niso pa se v vseh <strong>za</strong>vodih uveljavili programi informacijskega opismenjevanja uporabnikov.<br />

Med vsemi vrstami knjižnic je imela le <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica leta 2007 nižji prirast gradiva kot leta 2001.<br />

15-odstotni padec (47.874 enot leta 2001, 41.682 leta 2007) je predvsem posledica uveljavitve novega Zako<strong>na</strong><br />

o obveznem izvodu publikacij. Pri <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lki je opazen tudi padec števila članov knjižnice (13.646 leta 2005,<br />

13.258 leta 2007), delno tudi <strong>na</strong> račun vedno novih možnosti, ki jih ponuja prost dostop do informacijskih virov<br />

<strong>na</strong> spletu. Se je pa skupni fizični in virtualni obisk več kot podvojil (1.426.336 leta 2005, 3.098.576 leta 2007).<br />

126

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Dejavnost šolskih knjižnic meri Statistični urad Republike Slovenije praviloma vsaka 3 leta, podatke pa zbere<br />

in pripravi <strong>za</strong> objavo Center <strong>za</strong> razvoj knjižnic pri NUK. Razpolagamo s podatki <strong>za</strong> leta 1996, 1999, 2002 in<br />

2006, ki pa žal niso v celoti primerljivi, vseeno pa lahko iz njih izluščimo nekaj ugotovitev. Leta 2006, ko so<br />

bile izvedene <strong>za</strong>dnje meritve, je bilo v Sloveniji 647 šolskih knjižnic (<strong>na</strong> osnovnih, srednjih, glasbenih šolah<br />

ter v dijaških domovih), v katerih je delalo 869 delavcev. Njihovo število je od leta 2002 sicer <strong>na</strong>raslo <strong>za</strong> več<br />

kot 100 odstotkov, vendar podrobnejši pregled števila <strong>za</strong>poslenih v obsegu polne <strong>za</strong>poslitve pokaže precej<br />

slabšo sliko. Tako je bilo npr. leta 2002 v 648 šolskih knjižnicah <strong>za</strong>poslenih v obsegu polne <strong>za</strong>poslitve le<br />

121 delavcev z univerzitetno izobrazbo, kar pomeni le 0,18 delavca z univerzitetno izobrazbo <strong>na</strong> knjižnico<br />

oziroma 1 strokovni delavec <strong>na</strong> več kot 2500 učencev in dijakov. Trenut<strong>na</strong> situacija pa je <strong>za</strong>radi neprimerljivih<br />

in nepopolnih podatkov žal nejas<strong>na</strong>. 3 Upoštevajoč druge ka<strong>za</strong>lce, se ob izobraževanju osebja in uveljavljanju<br />

programov informacijskega opismenjevanja stanje <strong>na</strong> področju šolskih knjižnic izboljšuje: število učencev in<br />

dijakov v obdobju meritev sicer upada, povečala pa se je izposoja gradiva, povečujeta se tudi letni prirast<br />

knjižničnega gradiva in viši<strong>na</strong> sredstev, ki jih šolske knjižnice <strong>na</strong>menjajo <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup knjižničnega gradiva.<br />

1.2 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost v letu 2009<br />

V letu 2009 je v Sloveniji delovalo 929 knjižnic (2007. leta 918), ki so izvajale knjižnično dejavnost kot<br />

javno službo, od tega e<strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica, 72 visokošolskih knjižnic, 151 specialnih, 647 šolskih in 58<br />

splošnih knjižnic. Skupaj z letnim prirastom knjižničnega gradiva, ki je obsegal 1.784.805 enot (2001. leta<br />

1.126.492), je bilo v zbirkah knjižničnega gradiva vseh slovenskih knjižnic več kot 29 milijonov enot (2001.<br />

leta 24.195.579) knjižničnega gradiva.<br />

Tabela 3<br />

Slovenske knjižnice v letu 2009: enote, zbirka, prirast<br />

Prirast<br />

knjižničnega<br />

gradiva (inv.<br />

Tekoče<br />

<strong>na</strong>ročeni<br />

<strong>na</strong>slovi<br />

serijskih<br />

publikacij<br />

Upravne Izposojeval<strong>na</strong> Samostojne<br />

Knjižnič<strong>na</strong><br />

zbirka (inv.<br />

Vrsta knjižnice<br />

enote mesta knjižnice enote) enote)<br />

Nacio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica 1 1 1 2.598.371 62.954 7.079<br />

Visokošolske knjižnice 72 102 2 4.653.140 148.036 31.400<br />

Specialne knjižnice 151 167 0 3.751.404 277.893 18.893<br />

Splošne knjižnice 58 274 57 10.207.767 534.633 19.208<br />

Šolske knjižnice 647 896 0 7.798.345 761.289 44.028<br />

Skupaj 929 1.440 60 29.009.027 1.784.805 120.608<br />

Knjižnice so imele v letu 2009 v svojih evidencah podatek o 940.854 članih. Največ uporabnikov so imele<br />

splošne knjižnice, ki s svojo dejavnostjo skrbijo <strong>za</strong> <strong>na</strong>jširši krog uporabnikov, in sicer 506.599 oz. 24,75 %<br />

vseh potencialnih uporabnikov.<br />

Tabela 4<br />

Slovenske knjižnice v letu 2009: uporabniki, izposoja, <strong>za</strong>posleni, sredstva<br />

Vrsta knjižnice<br />

Potencialni<br />

uporabniki Člani<br />

Izposojene<br />

enote<br />

EPZ* (strok.<br />

delavci)<br />

EPZ*<br />

skupaj<br />

Za <strong>na</strong>kup<br />

gradiva (EUR)<br />

Nacio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica 2.046.975 11.236 220.077 106 153* 681.412<br />

Visokošolske knjižnice 93.104 126.579 2.079.902 315 378 6.582.369<br />

Specialne knjižnice – 0 496.990 213 261 ni podatka<br />

Splošne knjižnice 2.046.975 506.599 23.958.653 897 1.146 8.697.839<br />

Šolske knjižnice 321.798 296.440 6.114.223 – – 1.005.543<br />

* Zaposleni: ekvivalent polne <strong>za</strong>poslitve.<br />

* Od tega 138 EPZ fi<strong>na</strong>ncirano iz sredstev Ministrstva <strong>za</strong> Kulturo.<br />

3 V preteklih letih je veliko šolskih knjižničarjev sicer <strong>za</strong>ključilo visokošolski študij, kar je izboljšalo izobrazbeno strukturo delavcev,<br />

vendar pa so šole s spremembo področne normativne ureditve dobile možnost, da <strong>za</strong> poučevanje določenega predmeta (kot<br />

tudi <strong>za</strong> delo v šolski knjižnici) določijo pedagoškega delavca brez potrebnih specialnih z<strong>na</strong>nj, in sicer v primerih, ko to delo<br />

predstavlja manj kot 40 % posameznikove celotne delovne obveznosti.<br />

127

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Člani in uporabniki so si izposodili 32.869.845 enot knjižničnega gradiva, od tega <strong>na</strong>jveč v splošnih knjižnicah,<br />

in sicer kar 23.958.653 enot, v šolskih in visokošolskih knjižnicah pa skupaj 8.194.125 enot. Knjižnice (brez<br />

šolskih 4 ) so <strong>za</strong>poslovale 1531 (2001. leta 1136) strokovnih delavcev (ekvivalent polne <strong>za</strong>poslitve), skupaj je bilo<br />

v njih <strong>za</strong>poslenih 1938 delavcev. Knjižnice so <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup knjižničnega gradiva porabile 16.967.163 EUR 5 (2007.<br />

leta 18.860.000 EUR). V <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni v<strong>za</strong>jemni bibliografski sistem oziroma v COBISS je bilo leta 2009 vključenih<br />

390 knjižnic (2007. leta 354).<br />

Tabela 5 Sodelovanje slovenskih knjižnic v v<strong>za</strong>jemnem katalogu v letu 2009<br />

Vrsta knjižnice<br />

Št. knjižnic,<br />

vključenih v<br />

COBISS*<br />

Prispevek<br />

v COBIB Prevzeto iz COBIB<br />

Skupni dosedanji<br />

prispevek v COBIB<br />

Nacio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica 1 23.542 14.771 601.596<br />

Visokošolske knjižnice 73 90.126 47.650 1.302.550<br />

Specialne knjižnice 124 45.175 34.630 637.473<br />

Splošne knjižnice 60 35.860 543.812 643.858<br />

Šolske knjižnice 132 2.883 124.669 22.134<br />

Skupaj 390 197.586 765.532 3.207.611<br />

* Do odstopanj pri številu knjižnic prihaja <strong>za</strong>radi različnega evidentiranja upravnih enot knjižnic.<br />

Vir podatkov: IZUM 2009.<br />

1.3 Priprava formalnih in strokovnih podlag <strong>za</strong> delovanje in razvoj<br />

knjižnične dejavnosti<br />

Kot je bilo že omenjeno, je Zakon o knjižničarstvu predvidel več mehanizmov, s katerimi <strong>na</strong>j bi vzdrževali stalno<br />

rast knjižnične dejavnosti, to pomeni rast, ki omogoča učinkovito odzivanje <strong>na</strong> spremembe potreb v okolju.<br />

Na podlagi <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> bi morali biti pripravljeni številni pod<strong>za</strong>konski akti in drugi dokumenti, ki bi bili osnova<br />

in spodbuda <strong>za</strong> <strong>na</strong>daljnji razvoj knjižnične javne službe v optimalnih strokovnih okvirih. Od že omenjenih<br />

standardov in strokovnih priporočil (njihov sprejem določa 11. člen <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>) so bili sprejeti zgolj standardi <strong>za</strong><br />

splošne knjižnice, že daljše obdobje so v pripravi strokovne podlage <strong>za</strong> pripravo strokovnih priporočil <strong>za</strong> šolske<br />

knjižnice, konkretni postopki pa so bili v <strong>za</strong>dnjem obdobju <strong>za</strong>četi <strong>za</strong> pregled strokovnih podlag <strong>za</strong> pripravo<br />

strokovnih priporočil <strong>za</strong> visokošolske knjižnice. Priporočil <strong>za</strong> šolske in priporočil <strong>za</strong> visokošolske knjižnice še<br />

ni bilo mogoče pripraviti in uveljaviti, ker pristojni ministrstvi nista izka<strong>za</strong>li pripravljenosti <strong>za</strong> sodelovanje pri<br />

reševanju vprašanj <strong>za</strong> ureditev knjižnične dejavnosti svojih resorjev. Uveljavlje<strong>na</strong> sta bila Pravilnik o pogojih <strong>za</strong><br />

izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, katerega sprejem določa 36. člen <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>, in Pravilnik o razvidu<br />

knjižnic (razvid knjižnic določa 10. člen <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>), še vedno pa niso bili pripravljeni normativi <strong>za</strong> <strong>na</strong>črtovanje<br />

razvoja splošnih, visokošolskih in šolskih knjižnic, prav tako tudi nimamo triletnih razvojnih <strong>na</strong>črtov knjižnic, ki<br />

bi jih knjižnice morale pripraviti <strong>na</strong> podlagi normativov, ki jih določa 37. člen <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>. Za <strong>na</strong>daljnji razvoj splošne<br />

knjižnične dejavnosti je pomemb<strong>na</strong> tudi določba 23. čle<strong>na</strong> <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>, ki predvideva, da mora minister, pristojen<br />

<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, sprejeti pravilnik o merilih, po katerih so splošne knjižnice dolžne meriti svoje delovanje. Uveljavitev<br />

pravilnika je bila predvide<strong>na</strong> že pred časom, do reali<strong>za</strong>cije še ni prišlo.<br />

V praksi se je poka<strong>za</strong>lo, da izvajanje nekaterih določb, ki jih pri<strong>na</strong>ša Zakon o knjižničarstvu, ni mogoče,<br />

bodisi <strong>za</strong>radi odsotnosti že omenjenih pod<strong>za</strong>konskih predpisov in tudi drugih pod<strong>za</strong>konskih aktov in <strong>na</strong>vodil<br />

bodisi <strong>za</strong>radi ohlapnih ali neusklajenih določb različne področne <strong>za</strong>konodaje. Zakon o knjižničarstvu, ki sicer<br />

vključuje določbe <strong>za</strong> vse vrste knjižnic, ne pri<strong>na</strong>ša določb o obveznem usta<strong>na</strong>vljanju knjižnic in ureditev tega<br />

vprašanja prepušča področni <strong>za</strong>konodaji. Od <strong>za</strong>konov, ki urejajo druga področja, le Zakon o fi<strong>na</strong>nciranju<br />

vzgoje in izobraževanja določa, da mora imeti šola knjižnico, drugi <strong>za</strong>koni pa niso tako eksplicitni. Zakon o<br />

lokalni samoupravi sicer <strong>za</strong>vezuje občino, da mora imeti knjižnico, vendar v oklepaju pojasnjuje splošno ali<br />

šolsko, določa tudi, da mora obči<strong>na</strong> <strong>za</strong>gotavljati splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost. Zakon o visokem<br />

šolstvu v pod<strong>za</strong>konskem predpisu sicer opredeli <strong>na</strong>čin javnega fi<strong>na</strong>nciranja knjižnične dejavnosti visokošolskih<br />

4 Podatki o knjižnicah so povzeti po statističnih raziskavah Centra <strong>za</strong> razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici ter raziskavah<br />

Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Dejavnost šolskih knjižnic meri SURS praviloma vsaka 3 leta. Od leta 2006 nimamo<br />

podatkov.<br />

5 Brez sredstev, ki so jih <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup knjižničnega gradiva porabile specialne knjižnice, ter brez sredstev, ki so jih <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup elektronskih<br />

virov pridobili drugi subjekti (IZUM; ZBDS).<br />

128

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

knjižnic, eksplicitno pa ne določa, da je obvezni sestavni del visokošolskega sistema tudi knjižnič<strong>na</strong> dejavnost,<br />

ki jo <strong>za</strong> študente, visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce kot podporo študijskemu in raziskovalnemu<br />

procesu izvajajo visokošolske knjižnice.<br />

1.4 Nacio<strong>na</strong>lni svet <strong>za</strong> knjižnično dejavnost<br />

Glede <strong>na</strong> dejstvo, da je pristojnost <strong>za</strong> knjižnično javno službo razdelje<strong>na</strong> med različ<strong>na</strong> ministrstva, je Zakon o<br />

knjižničarstvu kot strokovno in posvetovalno telo <strong>za</strong> odločanje o strokovnih <strong>za</strong>devah <strong>na</strong> celotnem področju<br />

knjižnične dejavnosti določil ustanovitev Nacio<strong>na</strong>lnega sveta <strong>za</strong> knjižnično dejavnost. Na podlagi določb 48.<br />

čle<strong>na</strong> <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije. Svet je strokovno in posvetovalno telo, ki odloča<br />

o strokovnih <strong>za</strong>devah <strong>na</strong> področju knjižnične dejavnosti ter obrav<strong>na</strong>va in posreduje mnenja o različnih<br />

strokovnih vprašanjih s področja delovanja in razvoja knjižnic. Njegovi člani so imenovani izmed strokovnjakov<br />

s področja dela knjižnic, njihovih združenj in fi<strong>na</strong>ncerjev, univerz in knjižničnega informacijskega sistema.<br />

V okviru pristojnosti, določenih v 50. členu <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>, opravlja predvsem <strong>na</strong>slednje <strong>na</strong>loge:<br />

• daje pobude <strong>za</strong> pripravo predlogov standardov in strokovnih priporočil <strong>za</strong> posamezne vrste knjižnic iz 7.<br />

čle<strong>na</strong> v skladu z 11. členom <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>, obrav<strong>na</strong>va in sprejema standarde in strokov<strong>na</strong> priporočila ter določa<br />

časov<strong>na</strong> obdobja, v katerih <strong>na</strong>j bodo ti doseženi;<br />

• daje predhod<strong>na</strong> mnenja k pod<strong>za</strong>konskim in drugim izvedbenim aktom, ki omogočajo enotno izvajanje<br />

knjižnične javne službe in jih sprejemajo ministrstva, pristoj<strong>na</strong> <strong>za</strong> knjižnice, in knjižnični informacijski servis,<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica ali inšpektorji <strong>za</strong> knjižnice;<br />

• obrav<strong>na</strong>va in daje mnenja k strokovnim osnovam, ki urejajo bibliografske, informacijske in programskotehnološke<br />

vidike knjižnične dejavnosti;<br />

• obrav<strong>na</strong>va a<strong>na</strong>lize delovanja modulov <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega v<strong>za</strong>jemnega bibliografskega sistema, <strong>na</strong> predlog<br />

sodelujočih knjižnic predlaga izboljšave ter usklajuje njegov razvoj;<br />

• obrav<strong>na</strong>va in daje mnenja k predlogom strateških in drugih razvojnih <strong>na</strong>črtov <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne knjižnice in<br />

knjižničnega informacijskega servisa;<br />

• obrav<strong>na</strong>va in posreduje Vladi Republike Slovenije mnenje o letnih programih dela in fi<strong>na</strong>nčnih <strong>na</strong>črtih ter<br />

letnih poročilih <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne knjižnice in knjižničnega informacijskega servisa;<br />

• daje ministrstvom, pristojnim <strong>za</strong> knjižnice, in knjižničnemu informacijskemu servisu pobude in mnenja v<br />

zvezi z vsemi elementi knjižnične dejavnosti, ki jih opredeljuje <strong>za</strong>kon.<br />

V obdobju od svojega konstituiranja dalje je svet poskušal izvajati svoje <strong>na</strong>loge v polnem obsegu, vendar so<br />

člani vedno znova ugotavljali, da kljub posredovanim mnenjem in pobudam, ki so jih oblikovali <strong>na</strong> rednih in<br />

dopisnih sejah, pričakovanega odziva ni.<br />

1.5 Izobraževanje<br />

Izobraževanje <strong>na</strong> področju bibliotekarstva in knjižnične dejavnosti se izvaja <strong>na</strong> ravneh formalnega<br />

izobraževanja, permanentnega izobraževanja in funkcio<strong>na</strong>lnega usposabljanja.<br />

Formalno izobraževanje poteka <strong>na</strong> Oddelku <strong>za</strong> bibliotekarstvo, informacijsko z<strong>na</strong>nost in knjigarstvo Filozofske<br />

fakultete Univerze v Ljubljani. Izvajajo prvostopenjski bolonjski program Bibliotekarstvo in informatika, ki<br />

vključuje tri smeri: Bibliotekarstvo, Informacijska z<strong>na</strong>nost in Knjigarstvo. Študij traja 3 leta. Program daje<br />

osnove tudi <strong>za</strong> <strong>na</strong>daljevanje študija <strong>na</strong> magistrski in/ali specialistični stopnji ter <strong>za</strong> vseživljenjsko strokovno in<br />

z<strong>na</strong>nstveno usposabljanje, saj kandidati pridobijo z<strong>na</strong>nja in spretnosti <strong>za</strong> obvladanje sveta informacij. Na drugi<br />

stopnji je študij predvidoma mogoč <strong>na</strong> programih: Bibliotekarstvo, Informacijska z<strong>na</strong>nost z bibliotekarstvom,<br />

Založniški študiji in Šolsko knjižničarstvo. Cilj izobraževalnih programov je pridobiti teoretič<strong>na</strong> z<strong>na</strong>nja s<br />

področja bibliotekarstva, informacijskih ved, <strong>za</strong>ložništva in knjigarstva, razvijanje sposobnosti <strong>za</strong> vseživljenjsko<br />

učenje in tudi raziskovanje, spodbujanje profesio<strong>na</strong>lne <strong>za</strong>vesti in pozitivnega odnosa do dejavnosti.<br />

Tako dejavnost sama, kot tudi etični kodeks slovenskih knjižničarjev, določata, da knjižničar nenehno<br />

izpopolnjuje svoje strokovno z<strong>na</strong>nje in ustvarjalno prispeva k razvoju knjižničarske stroke in njene dejavnosti.<br />

Različni subjekti <strong>na</strong> področju knjižnične dejavnosti (<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica, Zve<strong>za</strong> bibliotekarskih društev<br />

Slovenije s svojimi sekcijami, Oddelek <strong>za</strong> bibliotekarstvo, informacijsko z<strong>na</strong>nost in knjigarstvo, Združenje<br />

splošnih knjižnic, Društvo šolskih knjižničarjev Slovenije ipd.) izvajajo in organizirajo različne oblike <strong>za</strong><br />

permanentno izobraževanje <strong>za</strong>poslenih. Na številnih konferencah, simpozijih, semi<strong>na</strong>rjih in delavnicah, ki jih<br />

organizirajo, sodelujejo priz<strong>na</strong>ni domači in tuji predavatelji. Funkcio<strong>na</strong>lno usposabljanje <strong>za</strong> delo v knjižnični<br />

129

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

dejavnosti izvajata predvsem <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica in knjižnični informacijski servis, zlasti <strong>za</strong> potrebe aktivne<br />

gradnje in uporabe v<strong>za</strong>jemnega kataloga ter <strong>za</strong> delo z uporabniki. Namenjeno je vsem <strong>za</strong>poslenim v<br />

knjižnični dejavnosti in vključuje bibliotekarske in informacijske vsebine, potrebne <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje knjižnične<br />

javne službe in njenih <strong>za</strong>konsko določenih vsebin in <strong>na</strong>log.<br />

1.6 Raziskoval<strong>na</strong> dejavnost<br />

V državah, kjer je knjižničarstvo bolj razvito in statusno bolj priz<strong>na</strong>no, poteka raziskovalno delo predvsem<br />

v bibliotekarskih centrih in inštitutih, ki so lahko samostojne enote ali oddelki <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih knjižnic, v<br />

državah z razvitimi in tradicio<strong>na</strong>lnimi univerzitetnimi sistemi <strong>na</strong> področju knjižničarstva pa poteka to delo<br />

<strong>na</strong> univer<strong>za</strong>h. Stroka je v <strong>za</strong>dnjih letih pridobila nekaj doktorjev z<strong>na</strong>nosti in magistrov, ki so bili še pred<br />

kratkim v bibliotekarstvu prava redkost. Veliko jih je <strong>za</strong>poslenih v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni knjižnici ali <strong>na</strong> oddelku <strong>za</strong><br />

bibliotekarstvo, kar nekaj pa jih deluje tudi že v drugih večjih ali manjših knjižnicah po Sloveniji. Nacio<strong>na</strong>l<strong>na</strong><br />

knjižnica ima poseben oddelek <strong>za</strong> raziskave in razvoj, ki je podprt z razmeroma dobro strokovno knjižnico<br />

in tujimi ba<strong>za</strong>mi podatkov. Med pomembnejšimi <strong>na</strong>logami tega oddelka je skrb <strong>za</strong> spremljanje in<br />

prilagajanje med<strong>na</strong>rodnih bibliotekarskih standardov ter izdajanje strokovne literature, vključno z razvojem<br />

bibliotekarske terminologije. Veliko raziskovalnega dela opravijo tudi sodelavci Centra <strong>za</strong> razvoj knjižnic<br />

pri Narodni in univerzitetni knjižnici. V številne domače in tuje raziskovalne projekte se kot raziskovalci<br />

kljub zelo velikemu obsegu pedagoškega dela vključujejo tudi predavatelji <strong>na</strong> Oddelku <strong>za</strong> bibliotekarstvo,<br />

informacijsko z<strong>na</strong>nost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.<br />

1.7 Stanovsko in interesno povezovanje<br />

Zaposleni v knjižnicah, predvsem strokovni delavci, se združujejo v bibliotekarska društva <strong>na</strong> regio<strong>na</strong>lni<br />

ravni, ta pa so združe<strong>na</strong> v Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS). ZBDS je prostovoljno, samostojno<br />

in nepridobitno strokovno združenje (zve<strong>za</strong>) osmih območnih bibliotekarskih društev (Ljublja<strong>na</strong>, Maribor,<br />

Celje, Koroška, Gorenjska, Pomurje, Primorska, Dolenjska) in združuje več kot 1300 slovenskih knjižničark in<br />

knjižničarjev. Temeljni cilji ZBDS so krepiti ugled knjižničarjev, knjižnic in knjižničarske stroke v javnosti, <strong>za</strong>stopati<br />

družbene in profesio<strong>na</strong>lne interese <strong>za</strong>poslenih v knjižničarstvu ter se <strong>za</strong>vzemati <strong>za</strong> njihovo profesio<strong>na</strong>lno<br />

integriteto, <strong>za</strong>gotavljati <strong>na</strong>jvišjo možno raven profesio<strong>na</strong>lizma v stroki, spodbujati in podpirati izobraževanje in<br />

stalno strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev, krepiti položaj in spodbujati razvoj vseh vrst knjižnic, podpirati<br />

svoboden pretok informacij in spodbujati ustvarjanje pogojev <strong>za</strong> prost in e<strong>na</strong>kopraven dostop do informacijskih<br />

virov in informacij vsem državljanom, pospeševati razvoj informacijske pismenosti prebivalstva ter širiti <strong>za</strong>vest<br />

o nujnosti trajnega ohranjanja pisne kulturne dediščine slovenskega <strong>na</strong>roda. Glavni <strong>na</strong>men delovanja ZBDS<br />

je reševanje strokovnih vprašanj skupnega pome<strong>na</strong>, spremljanje bibliotekarske z<strong>na</strong>nosti in sodelovanje pri<br />

njenem razvoju, strokov<strong>na</strong> rast knjižničarske dejavnosti, sodelovanje pri razvoju knjižničnega sistema Slovenije<br />

in <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega v<strong>za</strong>jemnega bibliografskega sistema, spodbujanje medsebojnega sodelovanja med člani,<br />

povezovanje članov pri strokovnem delovanju in sodelovanje pri izobraževanju knjižničarjev.<br />

Strokovno delo se izvaja nepoklicno, v okviru stalnih delovnih teles – sekcij: Sekcija <strong>za</strong> splošne knjižnice,<br />

Sekcija <strong>za</strong> potujoče knjižnice, Sekcija <strong>za</strong> visokošolske knjižnice, Sekcija <strong>za</strong> šolske knjižnice, Sekcija <strong>za</strong> specialne<br />

knjižnice, Sekcija študentov bibliotekarstva, Sekcija <strong>za</strong> domoz<strong>na</strong>nstvo in kulturno dediščino, Sekcija <strong>za</strong><br />

mladinsko knjižničarstvo, Sekcija <strong>za</strong> izobraževanje in kadre ter Sekcija <strong>za</strong> promocijo in marketing. Za<br />

preučevanje posameznih teoretičnih vprašanj lahko upravni ali strokovni odbor imenuje <strong>za</strong>čas<strong>na</strong> delov<strong>na</strong><br />

telesa – strokovne komisije.<br />

ZBDS sodeluje z <strong>za</strong>mejskimi knjižnicami in bibliotekarskimi združenji, predvsem iz sosednjih držav in držav<br />

nekdanje Jugoslavije, aktiven pa je tudi v sekcijah med<strong>na</strong>rodnega združenja bibliotekarskih društev in<br />

drugih organi<strong>za</strong>cij s področja bibliotekarstva – IFLA (Inter<strong>na</strong>tio<strong>na</strong>l Federation of Library Associations and<br />

Institutions) ter evropskega bibliotekarskega združenja EBLIDA.<br />

Zakon o knjižničarstvu določa, da se knjižnice lahko povezujejo v zveze, ki so koordi<strong>na</strong>tiv<strong>na</strong> telesa in<br />

predstavljajo ter <strong>za</strong>stopajo interese, ki so pove<strong>za</strong>ni z njihovim razvojem. Opazno je delovanje dveh tovrstnih<br />

teles, Združenja splošnih knjižnic in Društva šolskih knjižničarjev Slovenije.<br />

Združenje splošnih knjižnic je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje pravnih oseb – splošnih<br />

knjižnic <strong>na</strong> območju Republike Slovenije, ki se združujejo <strong>za</strong>radi skupnih interesov <strong>na</strong> področju upravljanja<br />

knjižnične dejavnosti v splošnih knjižnicah. Glavni <strong>na</strong>men združenja je razvijanje in poenotenje možnih<br />

postopkov in procesov <strong>za</strong> gospodarno, kakovostno in primerljivo delovanje splošnih knjižnic in knjižničnega<br />

130

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

informacijskega sistema ter <strong>za</strong>vzemanje <strong>za</strong> pravno, socialno in statusno varstvo pravic direktoric in direktorjev<br />

in drugih <strong>za</strong>poslenih v splošnih knjižnicah. Namen in cilji delovanja združenja so med drugim tudi<br />

oblikovanje skupnih opredelitev razvojnih predlogov in stališč <strong>za</strong> krepitev statusa in vloge splošnih knjižnic,<br />

sodelovanje s pristojnim ministrstvom in upravnimi organi pri oblikovanju kulturne politike <strong>za</strong> področje<br />

knjižnic in knjižničnega informacijskega sistema, sodelovanje pri oblikovanju strokovnih stališč in oblikovanju<br />

in spremljanju izvajanja knjižnične <strong>za</strong>konodaje ter spremljanje izpolnjevanja normativov in standardov <strong>za</strong><br />

splošne knjižnice njihovega razvoja.<br />

1.8 Strokovni tisk<br />

Celoten povojni razvoj knjižnične dejavnosti spremlja in spodbuja strokov<strong>na</strong> revija Knjižnica, ki izhaja od<br />

leta 1957 in se je razvila v strokovnoz<strong>na</strong>nstveno revijo <strong>za</strong> področje bibliotekarstva in informacijskih ved. Od<br />

<strong>za</strong>četnih predvsem praktičnih in izkustvenih prispevkov in pričevanj se je nje<strong>na</strong> vsebi<strong>na</strong> poglobila in čedalje<br />

bolj uveljavlja teoretič<strong>na</strong> spoz<strong>na</strong>nja. Vsako obdobje v razvoju knjižnične dejavnosti je prineslo nove poglede<br />

<strong>na</strong> strokovno publiciranje in tudi nove <strong>za</strong>hteve njenih bralcev. Z rednim četrtletnim izhajanjem <strong>za</strong>gotavlja<br />

nujno potreben teoretični prispevek k <strong>na</strong>predku dejavnosti.<br />

Knjižnično področje pri <strong>na</strong>s premore še vsaj dve bolj specializirani strokovni reviji: časopis Organi<strong>za</strong>cija<br />

z<strong>na</strong>nja, ki je strokovni časopis sistema COBISS oz. strokovnoz<strong>na</strong>nstveni časopis <strong>za</strong> avtomati<strong>za</strong>cijo knjižničnih<br />

sistemov, in strokovno revijo Šolska knjižnica, ki je razširje<strong>na</strong> kot spremljevalka dejavnosti šolskih knjižnic.<br />

Pomembno mesto med strokovnimi tiski <strong>za</strong>sedajo informativni bilten Knjižničarske novice, ki sez<strong>na</strong>nja<br />

slovenske knjižnične delavce s tekočimi dogajanji in novostmi v stroki, zborniki različnih posvetovanj in<br />

konferenc, ki vsako leto potekajo v slovenskem prostoru, prispevki domačih avtorjev v tuji strokovni literaturi<br />

ter različni prevodi med<strong>na</strong>rodnih standardov in smernic, pri čemer je še posebej aktiven ZBDS. Nacio<strong>na</strong>l<strong>na</strong><br />

knjižnica je <strong>za</strong>ložnik <strong>na</strong>jvečjega števila strokovnih bibliotekarskih publikacij (prevodi med<strong>na</strong>rodnih<br />

standardov, priročnikov, učbenikov in druge strokovne literature) in ima tudi vlogo distributerja strokovne<br />

bibliotekarske literature <strong>za</strong> potrebe knjižnic in študijskega procesa <strong>na</strong> univerzi.<br />

Med strokovnimi publikacijami informacijskega tipa (sekundarnimi publikacijami), ki so <strong>na</strong>menjene stroki in<br />

uporabnikom kot informacijski vir, je treba omeniti eno <strong>na</strong>jpomembnejših, in sicer Slovensko bibliografijo,<br />

ki jo izdaja <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica v tiskani in elektronski obliki. Kot sekundarne publikacije izhajajo tudi<br />

prenekateri bilteni o novostih različnih tipov knjižnic, <strong>na</strong>menjeni ožjemu krogu uporabnikov, med njimi<br />

so Sig<strong>na</strong>lne informacije iz bibliotekarstva ene od uspešnejših. Z elektronsko publikacijo dLib.si eNovice<br />

pa <strong>za</strong>ložnik uporabnike vsaka dva meseca obvešča o novostih in dogodkih <strong>na</strong> portalu Digitalne knjižnice<br />

Slovenije, tj. dLib.si.<br />

1.9 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje<br />

Slovenska knjižnič<strong>na</strong> stroka že dolgo dobro sodeluje z med<strong>na</strong>rodno strokovno javnostjo, zlasti angloameriško.<br />

Pogosti so izobraževanja in obiski v knjižnicah drugih držav, predavanja tujih strokovnjakov v<br />

Sloveniji in slovenskih v tujini. V slovenski knjižnični dejavnosti so prisotne <strong>na</strong>jpomembnejše tuje strokovne<br />

revije, ki pri<strong>na</strong>šajo z<strong>na</strong>nje iz tujine v slovenske knjižnice. Strokov<strong>na</strong> knjižnica <strong>za</strong> bibliotekarstvo v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni<br />

knjižnici <strong>za</strong>gotavlja veliko število tekoče <strong>na</strong>ročenih bibliotekarskih revij, do številnih je mogoče dostopati v<br />

elektronski obliki, ter podatkovnih baz s področja bibliotekarstva in informatike in tako je skoraj vse globalno<br />

bibliotekarsko z<strong>na</strong>nje slovenskim bibliotekarjem stalno dostopno.<br />

Pogoste so udeležbe domačih strokovnjakov <strong>na</strong> konferencah in v drugih izobraževalnih oblikah v tujini,<br />

slovenski bibliotekarski strokovnjaki so člani med<strong>na</strong>rodnih strokovnih teles, zlasti v okviru med<strong>na</strong>rodne<br />

zveze IFLA (Inter<strong>na</strong>tio<strong>na</strong>l Federation of Library Associations), v okviru organi<strong>za</strong>cij, ki spodbujajo sodelovanje<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih ali splošnih knjižnic, nekateri so tudi v vlogi svetovalcev <strong>za</strong> razvoj knjižnične dejavnosti.<br />

Slovenska <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica se je takoj po slovenski osamosvojitvi vključila v med<strong>na</strong>rodne sisteme<br />

bibliografske kontrole, kot so ISBN, ISSN in ISMN <strong>za</strong> številčenje publikacij. Bibliografske podatke<br />

o slovenskih publikacijah in njihovih <strong>za</strong>ložnikih posreduje v med<strong>na</strong>rodne podatkovne baze: Index<br />

Translationum, WorldCat, ISSN Online, Publisher’s Inter<strong>na</strong>tio<strong>na</strong>l ISBN Directory in Music Publishers’<br />

Inter<strong>na</strong>tio<strong>na</strong>l ISMN Directory. Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje je stalnica v delovanju NUK in poteka <strong>na</strong> različne<br />

<strong>na</strong>čine. Knjižnica vzdržuje stike z veliko <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnimi, univerzitetnimi in drugimi z<strong>na</strong>nstvenimi knjižnicami,<br />

s katerimi se <strong>za</strong>radi skupnih interesov združuje in srečuje v okviru evropskih ali med<strong>na</strong>rodnih strokovnih<br />

organi<strong>za</strong>cij in njihovih organov kot e<strong>na</strong>koprav<strong>na</strong> partnerica v z<strong>na</strong>nstvenoraziskovalnih projektih ter v drugih<br />

131

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

iniciativah in vrstah partnerstva. Njeni predstavniki delujejo aktivno v različnih med<strong>na</strong>rodnih organi<strong>za</strong>cijah,<br />

z udeležbo <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodnih strokovnih srečanjih pridobiva nova z<strong>na</strong>nja in informacije, s sodelovanjem v<br />

med<strong>na</strong>rodnih projektih razširja svoja partnerstva in <strong>za</strong>gotavlja dodat<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> razvoj svojih dejavnosti.<br />

Razvito slovensko med<strong>na</strong>rodno sodelovanje, v katerem se <strong>na</strong> mnogih področjih bibliotekarstva v tujini že<br />

uveljavlja tudi slovensko z<strong>na</strong>nje, je še posebej pomembno z vidika sodelovanja z drugimi članicami EU in<br />

širše v svetovnem bibliotekarskem prostoru.<br />

2 Opredelitev knjižnične dejavnosti <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

Knjižnično dejavnost kot javno službo <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> izvajajo predvsem splošne in <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica<br />

pa tudi specialne knjižnice v javnih <strong>za</strong>vodih s področja <strong>kulture</strong>, ki morajo <strong>za</strong>gotavljati splošno dostopnost<br />

publikacij in informacij <strong>za</strong> posameznika in skupine ter primeren obseg in strukturo knjižničnih zbirk. Knjižnice<br />

opravljajo svojo dejavnost v skladu s potrebami okolja oz. svojih potencialnih in dejanskih uporabnikov<br />

(uporabniki so fizične in pravne osebe), tako da zbirajo, obdelujejo, hranijo, predstavljajo, omogočajo dostop<br />

in uporabo knjižničnega gradiva, informacijskih virov in informacij ter organizirajo prireditve, dejavnosti in<br />

uporabniške storitve <strong>za</strong> različne ciljne skupine. Temeljno poslanstvo knjižnic, <strong>za</strong> uresničevanje katerega skrbijo<br />

občine in država, je, da postanejo središča <strong>za</strong> neomejeno dostopnost knjižničnega gradiva in vsakršnih<br />

informacij ter da prevzemajo aktivno vlogo pri razvijanju sodobne bralne <strong>kulture</strong> in informatizirane družbe,<br />

obojega v kontekstu kulturne vzgoje, obveščanja, izobraževanja in podpore kakovostni izrabi prostega<br />

časa. Temu se pridružuje tudi njihova socialno-razvoj<strong>na</strong> funkcija v smislu ize<strong>na</strong>čevanja izobraževalnih,<br />

informacijskih in drugih socialnih možnosti. Cilj kulturne politike <strong>na</strong> tem področju je, da postaja dejavnost<br />

knjižnic vse bolj visoko profesio<strong>na</strong>lizira<strong>na</strong>, v<strong>za</strong>jem<strong>na</strong>, koordinira<strong>na</strong> in informatizira<strong>na</strong>, kar je ključnega pome<strong>na</strong><br />

<strong>za</strong> učinkovitost in uspešnost njihovih storitev ter kot taka dostop<strong>na</strong> vsem prebivalcem Slovenije.<br />

Zagotavljanje knjižnične dejavnosti, <strong>za</strong> katero je pristojno <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, določajo <strong>na</strong>slednji <strong>za</strong>koni:<br />

• Zakon o knjižničarstvu določa javno službo in fi<strong>na</strong>nciranje vseh vrst knjižnic, ki izvajajo javno službo,<br />

• Zakon o obveznem izvodu publikacij ureja področje obveznega izvoda publikacij, zlasti določa vrste<br />

publikacij, ki se zbirajo po sistemu obveznega izvoda, ter <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nce in depozitarne organi<strong>za</strong>cije,<br />

• Zakon o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> predpisuje postopke fi<strong>na</strong>nciranja in poročanja,<br />

• Zakon o <strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi določa<br />

sofi<strong>na</strong>nciranje nujnih programov v okviru knjižnične dejavnosti,<br />

• Zakon o lokalni samoupravi v 21. členu določa, da med izvirne <strong>na</strong>loge občin spada tudi <strong>za</strong>gotavljanje<br />

splošne knjižnične dejavnosti.<br />

Izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe podrobneje urejajo pod<strong>za</strong>konski akti. To so:<br />

• Pravilnik o <strong>na</strong>činu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki <strong>za</strong>gotavljajo knjižnično dejavnost v več<br />

obči<strong>na</strong>h, in stroškov krajevnih knjižnic,<br />

• Uredba o osnovnih storitvah knjižnic,<br />

• Pravilnik o pogojih <strong>za</strong> izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe,<br />

• Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah in<br />

• Pravilnik o razvidu knjižnic.<br />

2.1 Knjižnič<strong>na</strong> mreža <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

Knjižnično mrežo <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> sestavljajo <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> in splošne knjižnice, specialne knjižnice<br />

pa še vedno niso v celoti vključene vanjo, ker te predvsem podpirajo strokovno delo svojih matičnih<br />

organi<strong>za</strong>cij. Nacio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica kot <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> institucija deluje kot arhiv slovenskega slovstva in<br />

slovenske pisne ustvarjalnosti, v mreži je poudarje<strong>na</strong> nje<strong>na</strong> strokov<strong>na</strong>, usmerjeval<strong>na</strong> in koordi<strong>na</strong>cijska vloga,<br />

dejavnost splošnih knjižnic pa je predvsem izvedbe<strong>na</strong> – <strong>za</strong>gotavljanje gradiva in informacij ter izvajanje<br />

bibliopedagoških in z njimi povezljivih kulturnih dejavnosti.<br />

132

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Tabela 6 Knjižnice <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> (leto 2009)<br />

Vrsta knjižnice Št. knjižnic<br />

Št.<br />

izposojevalnih<br />

mest<br />

Knjižnič<strong>na</strong><br />

zbirka Letni prirast<br />

Zaposleni<br />

strokovni<br />

delavci<br />

Zaposleni<br />

SKUPAJ<br />

Nacio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica 1 1 2.598.371 62.954 106 153*<br />

Splošne knjižnice 58 273 10.207.767 534.633 897 1.146<br />

Skupaj 59 6 274 12.806.138 597.587 1003 1.299<br />

* Upoštevani tudi projektni delavci.<br />

2.2 Nacio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica<br />

Narod<strong>na</strong> in univerzitet<strong>na</strong> knjižnica (NUK) je slovenska <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica, univerzitet<strong>na</strong> knjižnica Univerze<br />

v Ljubljani, center <strong>za</strong> razvoj slovenskih knjižnic in po definiciji med<strong>na</strong>rodnega bibliotekarskega združenja<br />

IFLA (Inter<strong>na</strong>tio<strong>na</strong>l Federation of Library Associations and Institutions) osrednja z<strong>na</strong>nstve<strong>na</strong> knjižnica v<br />

Sloveniji. NUK je javni <strong>za</strong>vod in opravlja javno službo <strong>na</strong> področju knjižnične dejavnosti. Ustanovitelj <strong>za</strong>voda<br />

je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa opravlja Vlada Republike Slovenije.<br />

Kot <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica skrbi NUK <strong>za</strong>:<br />

• zbiranje, obdelavo, hranjenje, posredovanje ter varovanje in <strong>za</strong>ščito temeljne <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne zbirke, tj. slovenike,<br />

ter njeno dostopnost domači in tuji javnosti,<br />

• varovanje in <strong>za</strong>ščito slovenske pisne kulturne dediščine,<br />

• dostopnost informacij o knjižničnem gradivu z izdelavo tekoče in retrospektivne slovenske <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne<br />

bibliografije in drugih zbirk podatkov,<br />

• bibliografsko kontrolo tiskanih in elektronskih publikacij, ki imajo z<strong>na</strong>čaj slovenike,<br />

• dostopnost in uporabo knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov <strong>za</strong> uporabnike,<br />

• aktivno sooblikovanje slovenskega knjižničnega sistema in knjižničarstva ter<br />

• dvig informacijske pismenosti prebivalstva z organi<strong>za</strong>cijo izobraževanja in drugih oblik dela z uporabniki knjižnice.<br />

Kot osrednja držav<strong>na</strong> knjižnica skrbi NUK <strong>za</strong>:<br />

• izvajanje <strong>na</strong>log centra <strong>za</strong> razvoj knjižnic,<br />

• statistič<strong>na</strong> merjenja delovanja knjižničnega sistema in vodenje razvida knjižnic,<br />

• pripravo strokovnih podlag <strong>za</strong> sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja knjižničarstva,<br />

• permanentno izobraževanje in strokovno spopolnjevanje knjižničarjev,<br />

• izvajanje raziskovalne dejavnosti <strong>na</strong> področju bibliotekarstva,<br />

• organi<strong>za</strong>cijo specializirane knjižnične zbirke in informacijskega centra <strong>za</strong> področje bibliotekarstva,<br />

• organi<strong>za</strong>cijo in izvedbo bibliotekarskih izpitov.<br />

Kot univerzitet<strong>na</strong> knjižnica skrbi NUK <strong>za</strong>:<br />

• temeljno zbirko domače in tujejezične strokovne literature, potrebne <strong>za</strong> izvajanje pedagoškega in<br />

z<strong>na</strong>nstvenoraziskovalnega procesa <strong>na</strong> ljubljanski univerzi,<br />

• gradnjo in upravljanje zbirke visokošolskih del, ki so publicira<strong>na</strong> <strong>na</strong> matični univerzi oziroma so njihovi<br />

avtorji <strong>za</strong>posleni <strong>na</strong> tej univerzi,<br />

• koordinirano delovanje knjižničnega sistema ljubljanske univerze ter<br />

• dvig informacijske pismenosti študentov in <strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> ljubljanski univerzi z organi<strong>za</strong>cijo izobraževanja o<br />

iskanju, vrednotenju, izbiri in uporabi različnih vrst in oblik informacijskih virov.<br />

Kot Digital<strong>na</strong> knjižnica Slovenije in <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni agregator e-vsebin s področja <strong>kulture</strong> skrbi NUK <strong>za</strong>:<br />

• <strong>za</strong>gotavljanje informacijskih virov, informacij ter storitev <strong>za</strong> potrebe razvoja informacijske družbe in<br />

pospeševanja družbenega in ekonomskega razvoja Slovenije,<br />

• trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine v digitalni obliki z vzdrževanjem in razvojem <strong>za</strong>upanja<br />

vrednega repozitorija oziroma digitalnega arhiva,<br />

6 S Sklepom Vlade RS št 680-02/93-20/1-8 z dne 5. 11. 1993 je bila med javne <strong>za</strong>vode, ki opravljajo knjižnično dejavnost in se<br />

fi<strong>na</strong>ncirajo tudi iz proraču<strong>na</strong> RS <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, z manjšim segmentom svojega delovanja – Nemško čitalnico oz. po preimenovanju<br />

Nemško knjižnico – uvršče<strong>na</strong> tudi Central<strong>na</strong> tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani.<br />

133

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

• gradnjo, razvoj in upravljanje digitalnih zbirk v skladu s potrebami uporabnikov, obstoječimi predpisi in<br />

standardi ter v sodelovanju z različnimi strateškimi partnerji s področja <strong>kulture</strong>, z<strong>na</strong>nosti, izobraževanja in<br />

gospodarstva,<br />

• vključevanje digitalnih vsebin v evropsko digitalno knjižnico,<br />

• <strong>za</strong>gotavljanje <strong>na</strong>jširšega in prostega dostopa do digitalnih vsebin ter razvijanje orodij <strong>za</strong> njihovo uporabo,<br />

• povezovanje kulturnih, z<strong>na</strong>nstvenih in izobraževalnih ustanov, ki ustvarjajo digitalne vsebine, in<br />

• promocijo digitalne knjižnice kot infrastrukture izobraževalnega in z<strong>na</strong>nstvenoraziskovalnega procesa,<br />

vseživljenjskega izobraževanja prebivalstva in dejavnika demokrati<strong>za</strong>cije družbe z <strong>za</strong>gotavljanjem dostopa do<br />

digitalnih informacij <strong>za</strong> vse uporabnike, ne glede <strong>na</strong> to, kdo so in s katerega mesta želijo dostopati do njih.<br />

Kot institucija, ki izvaja <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno bibliografsko kontrolo <strong>za</strong> področje slovenskega <strong>za</strong>ložništva:<br />

• <strong>za</strong>gotavlja koordiniran sistem med<strong>na</strong>rodnega številčenja publikacij oz. storitev <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno bibliografsko<br />

kontrolo (ISBN, ISSN, ISMN, CIP),<br />

• tekoče objavlja <strong>na</strong>povedi o izidih knjig in druge informacijske storitve s področja <strong>za</strong>ložniške produkcije ter<br />

• statistične podatke o slovenski <strong>za</strong>ložniški produkciji (<strong>za</strong>kon o obveznem izvodu).<br />

Potencialni uporabniki <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne knjižnice so vsi državljani Slovenije. Prevladujoči krog med njimi so<br />

predvsem tisti, ki delujejo <strong>na</strong> področjih šolstva oz. izobraževanja in z<strong>na</strong>nosti, tisti, ki to knjižnico uporabljajo<br />

v smislu njene arhivske funkcije – ohranjanja slovenske <strong>za</strong>ložniške produkcije <strong>za</strong> prihodnje rodove, pa tudi<br />

druge knjižnice vseh vrst, <strong>za</strong> katere <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica opravlja določene storitve.<br />

Ti uporabniki potrebujejo zlasti:<br />

• <strong>za</strong>nesljiv sistem pridobivanja obveznega izvoda gradiva <strong>na</strong> vseh medijih, ki bo <strong>za</strong>gotavljal popolnost,<br />

ohranitev in dostopnost <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne zbirke,<br />

• dostop do podatkov o vseh delih <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne zbirke iz vseh knjižnic v Sloveniji in po internetu,<br />

• tekoče objavljanje Slovenske bibliografije,<br />

• dostopnost vseh redkih in ogroženih gradiv s pomočjo restavriranja, prenosa <strong>na</strong> <strong>na</strong>domestne nosilce, zlasti<br />

mikrofilm in elektronske medije,<br />

• dostop do svetovnih virov informacij, zlasti s pomočjo elektronskih publikacij oz. interneta,<br />

• medknjižnično izposojo iz domačih in tujih knjižnic,<br />

• objavljanje strokovnih publikacij <strong>za</strong> potrebe izobraževanja in usposabljanja <strong>za</strong>poslenih v okviru javne službe,<br />

• tekoče objavljanje <strong>na</strong>povedi o izidih knjig in druge informacijske storitve s področja <strong>za</strong>ložniške produkcije,<br />

• ustrezne pogoje <strong>za</strong> uporabo (čitalniški in drugi prostori) in izrabo (tehnič<strong>na</strong> in informacijska oprema)<br />

gradiva <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne zbirke v knjižnici in <strong>na</strong> daljavo,<br />

• podatke o knjižnicah, a<strong>na</strong>litske, razvojne in izobraževalne storitve <strong>za</strong> boljše delovanje knjižnične javne službe in<br />

• priročnike, standarde in priporočila <strong>za</strong> strokovno delo knjižnic.<br />

2.2.1 Delovanje <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne knjižnice<br />

Dolgoročne programske usmeritve knjižnice je <strong>za</strong>črtal Nacio<strong>na</strong>lni program <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2008–2011. Delovanje<br />

knjižnice je vsako leto opredeljeno v letnem programu dela. Knjižnica spremlja uspešnost in učinkovitost<br />

delovanja <strong>na</strong> osnovi ocene doseganja letnih ciljev in s ka<strong>za</strong>lci in ka<strong>za</strong>lniki uspešnosti delovanja, ki jih je po<br />

metodi BSC (Balanced Score Card) opredelila leta 2004. Kakovost storitev preverja s študijami uporabnikov.<br />

V letu 2009 je bila izdela<strong>na</strong> obsež<strong>na</strong> a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> rezultatov ankete, v kateri je sodelovalo 1057 uporabnikov.<br />

Poslovanje knjižnice je podprto z avtomatiziranim poslovno-informacijskim sistemom (Navision), ki omogoča<br />

učinkovit sistem upravljanja pridobljenih sredstev, <strong>za</strong>gotavljanje <strong>na</strong>menske porabe ter <strong>na</strong>dzor in kontrolo<br />

stroškov med letom. Sistem omogoča tudi izračun izbranih ka<strong>za</strong>lcev stroškovne uspešnosti in ka<strong>za</strong>lcev<br />

uspešnosti notranjih procesov. Uspešnost in učinkovitost <strong>za</strong>poslenih se spremljata <strong>na</strong> podlagi individualnih<br />

delovnih <strong>na</strong>črtov in poročil.<br />

134

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

2.2.2 Viri in pogoji <strong>za</strong> delovanje Narodne in univerzitetne knjižnice<br />

Tabela 7 Knjižnič<strong>na</strong> zbirka in drugi informacijski viri Narodne in univerzitetne knjižnice – ka<strong>za</strong>lci (2005–2009)<br />

2005 2006 2007 2008 2009<br />

Obseg knjižnične zbirke NUK (enote) 2.458.556 2.495.140 2.530.010 2.563.681 2.598.763<br />

Dolži<strong>na</strong> <strong>za</strong>sedenih knjižnih polic (m) 28.850 28.850 – – –<br />

Število monografskih publikacij (enote) 1.190.200 1.211.886 1.230.309 1.249.440 1.270.258<br />

Dotok vseh gradiv v NUK (kosi) 234.903 223.159 244.258 253.937 239.316<br />

Gradivo iz OI <strong>za</strong> druge knjižnice (kosi) 230.221 209.416 156.769 165.347 127.756<br />

Prirast fonda NUK skupaj (enote) 38.766 36.584 34.870 33.671 35.082<br />

Rast fonda NUK (enote) 1,60 % 1,50 % 1,40 % 1,30 % 1,40 %<br />

Prirast fonda NUK skupaj (kosi) 126.625 133.906 87.489 85.604 107.340<br />

Število ustanov, s katerimi poteka <strong>za</strong>me<strong>na</strong> gradiva 157 145 108 161 129<br />

Prenos gradiva <strong>na</strong> mikrofilm (posnetkov strani) 151.370 164.858 134.564 160.872 133.437<br />

Število digitaliziranih <strong>na</strong>slovov publikacij NUK – – – 494 245<br />

Skupaj prirast digitaliziranih enot (skenogramov) – – – 484.922 420.474<br />

Prirast dig. enot (skenog.), dostopnih prek portala – – – 371.339 321.157<br />

Pri prilivu gradiva <strong>na</strong> klasičnih nosilcih <strong>za</strong>pisa <strong>na</strong>črtuje knjižnica 1- do 2-odstotno rast letno. Priliv elektronskih<br />

publikacij se bo bistveno povečal <strong>za</strong>radi <strong>na</strong>črtovane večje uspešnosti pri <strong>za</strong>jemu elektronskega obveznega<br />

izvoda. Zaradi vsakoletnega <strong>na</strong>raščanja cen elektronskih virov in tiskanih serijskih publikacij (okrog 10 %<br />

elektronski viri in 8 % tiskane serijske publikacije) se bo obseg <strong>na</strong>kupov glede <strong>na</strong> število <strong>na</strong>slovov v <strong>na</strong>slednjih<br />

letih manjšal, saj ni pričakovati sorazmernega povečevanja obsega proračunskih sredstev <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup.<br />

Graf 1 Dosedanja in predvide<strong>na</strong> rast knjižnične zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice (2004–2013)<br />

2.800.000<br />

2.700.000<br />

2.600.000<br />

2.500.000<br />

2.400.000<br />

2.300.000<br />

2.200.000<br />

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013<br />

Predvideva se bistveno povečanje obsega vsebin Digitalne knjižnice Slovenije.<br />

135

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Tabela 8 Bibliografska dejavnost Narodne in univerzitetne knjižnice – ka<strong>za</strong>lci (2005–2009)<br />

2005 2006 2007 2008 2009<br />

Prispevani <strong>za</strong>pisi v COBIB 23.235 25.858 23.290 26.099 23.542<br />

Delež prispevanih <strong>za</strong>pisov NUK v COBIB 11,60 % 13,00 % 12,60 % 13,00 % 11,90 %<br />

Skupaj bibliograf. obdelava gradiva (lokal<strong>na</strong> ba<strong>za</strong>) 29.057 41.640 38.542 46.926 40.538<br />

Število pregledanih testnih baz <strong>za</strong> licence COBISS 70 68 34 40 30<br />

Število CIP-<strong>za</strong>pisov 5.629 6.413 6.502 7.223 7.326<br />

Število ISBN-<strong>za</strong>pisov 5.773 6.045 6.552 6.707 7.378<br />

Število ISSN-<strong>za</strong>pisov 266 292 505 330 216<br />

Število ISMN-<strong>za</strong>pisov 82 142 111 74 160<br />

Število <strong>za</strong>pisov <strong>za</strong> OCLC 4.831 0 9.922 0 0<br />

Število <strong>za</strong>pisov <strong>za</strong> Index Translationum 1.133 1.149 3.526 717 930<br />

Število <strong>za</strong>pisov <strong>za</strong> SURS 4.535 4.688 4.173 7.356 6.485<br />

Tabela 9 Storitve in uporaba Narodne in univerzitetne knjižnice – ka<strong>za</strong>lci (2005–2009)<br />

2005 2006 2007 2008 2009<br />

Odprtost Velike čitalnice (ur tedensko) 65 65 65 65 65<br />

Odprtost oddelka <strong>za</strong> izposojo (ur tedensko) 50 50 50 50 50<br />

Odprtost Velike čitalnice (ur letno) 3.010 3.049 3.341 3.312 3.335<br />

Odprtost časopisne čitalnice (ur letno) 2.380 2.392 2.543 2.592 2.612<br />

Obisk knjižnice (fizični):<br />

– beleženo po aktivnostih v sistemu COBISS) 219.486 226.098 211.802 244.642 228.318<br />

– beleženo s termično kamero (vzorč<strong>na</strong> ted<strong>na</strong>) – – – – 310.000<br />

Pogostnost obiska knjižnice (št. obiskov <strong>na</strong> aktivnega<br />

16,1 16,3 16 20,2 20,3<br />

uporabnika – fizičnega)<br />

– obisk merjen s termično kamero – – – – 27,6<br />

Obisk Velike čitalnice 76.029 74.678 67.855 66.796 78.472<br />

Obisk spletnih strani (virtualni) 1.206.850 1.493.548 2.886.774 3.140.155 3.270.852<br />

Skupaj obisk fizični in virtualni 1.426.336 1.719.646 3.098.576 3.384.797 3.499.170<br />

– – – – 3.580.852<br />

Delež virtualnih obiskov glede <strong>na</strong> celoten obisk knjižnice 85 % 87 % 93 % 93 % 93 %/<br />

91 %<br />

Število članov (fizični) 13.646 13.865 13.258 12.136 11.236<br />

Delež članov študentov (fizični) 76 % 75 % 73 % 73 % 73 %<br />

Število članov (virtualni) 1.480 5.087 7.317 9.967 13.763<br />

Število virtualnih članov – članov drugih knjižnic – 3.637 5.574 7.974 11.476<br />

Skupaj število članov (fizični in virtualni) 15.126 18.952 20.575 22.103 24.999<br />

Skupaj izposoja gradiva – <strong>na</strong> dom, prezenč<strong>na</strong>,<br />

530.080 350.371 324.609 281.330 233.002<br />

medknjižnič<strong>na</strong> (enot)<br />

Pogostnost uporabe knjižnice (št. izposojenih enot <strong>na</strong> akt. 38,8 26,4 24,5 23,2 20,7<br />

uporabnika – fizičnega)<br />

Izposoja <strong>na</strong> dom (enot) 183.731 163.641 164.615 146.271 94.125<br />

Izposoja v čitalnice (enot) 152.618 157.850 159.994 135.062 125.952<br />

Razpoložljivost iskanega gradiva (skladišča – <strong>za</strong>htevki) 97,60 % 98,20 % 98,50 % 98,40 % 98,60 %<br />

Medknjižnič<strong>na</strong> izposoja (enot) 13.020 13.035 12.565 12.840 12.925<br />

Uspešnosti medknjižnične izposoje in posredovanja 98,30 % 98,70 % 95,70 % 96,00 % 97,80 %<br />

dokumentov<br />

Skupaj število informacijskih <strong>za</strong>htevkov 61.413 58.545 64.607 56.367 56.646<br />

Število pozitivno rešenih informacijskih <strong>za</strong>htevkov 58.102 56.438 62.185 55.373 54.833<br />

Uspešnost informacijske dejavnosti 95,00 % 96,00 % 96,00 % 98,00 % 96,80 %<br />

Število poizvedb po informacijskih virih 58.861 65.733 71.433 67.621 70.272<br />

136

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Obisk portala dLib.si:<br />

– različnih obiskovalcev 282.106 599.086<br />

– število obiskov 462.775 1.081.116<br />

– pregledanih strani 2.791.999 11.188.254<br />

– število <strong>za</strong>detkov 7.739.795 18.240.331<br />

– promet (v GB) 314,92 1.054.17<br />

Uporaba storitve oddaljenega dostopa (število prijav/ 12.894 43.174 72.002 92.624 120.886<br />

dostopov)<br />

Zadovoljstvo uporabnikov s knjižničnimi storitvami – – – anketa<br />

2008<br />

–<br />

Tabela 10 Izobraževal<strong>na</strong> dejavnost Narodne in univerzitetne knjižnice – ka<strong>za</strong>lci (2005–2009)<br />

2005 2006 2007 2008 2009<br />

Število izvedenih različnih izobraževalnih oblik 33 38 39 33 32<br />

Obseg izobraževalnega programa (ure) 927 828 1.200 1.010 1.281<br />

Število udeležencev izobraževalnega programa 1.360 1.425 1.688 1.364 1.253<br />

Število udeležencev izobraževalnega programa –<br />

324 368 241 224 197<br />

uporabniki<br />

Skupaj udeležencev izobraževanja <strong>za</strong> v<strong>za</strong>jemno<br />

174 155 236 207 205<br />

katalogi<strong>za</strong>cijo<br />

Skupaj kandidatov <strong>na</strong> bibliotekarskih izpitih 65 83 112 115 119<br />

Tabela 11 Narod<strong>na</strong> in univerzitet<strong>na</strong> knjižnica: spremljanje delovanja slovenskih knjižnic – ka<strong>za</strong>lci (2005–2009)<br />

2005 2006 2007 2008 2009<br />

Skupaj posredovanih statističnih vprašalnikov 255 259 255 333 650<br />

Izdanih mnenj o razvitosti knjižnic 919 412 378 5 48<br />

Število tematskih svetovanj po telefonu 183 285 654 666 823<br />

Število tematskih pisnih svetovanj 35 118 132 36 99<br />

Število tematskih svetovanj ob obiskih Centra oz. knjižnic 13 10 19 12 12<br />

Število tematskih sestankov – koordi<strong>na</strong>cija območnih knjižnic 80 33 6 10 14<br />

Tabela 12 Razvojnoraziskoval<strong>na</strong> in publicistič<strong>na</strong> dejavnost Narodne in univerzitetne knjižnice – ka<strong>za</strong>lci (2005–2009)<br />

2005 2006 2007 2008 2009<br />

Vodenje ali sodelovanje v razvojnoraziskovalnih projektih 14 10 13 17 19<br />

Število objav <strong>za</strong>poslenih (strok. in z<strong>na</strong>nstveni prispevki) 102 116 96 87 108<br />

Tabela 13 Založniška dejavnost Narodne in univerzitetne knjižnice – ka<strong>za</strong>lci (2005–2009)<br />

2005 2006 2007 2008 2009<br />

Skupaj izdanih publikacij (<strong>na</strong>slovi) 47 39 22 48 44<br />

Slovenska bibliografija 6 6 6 6 6<br />

Samostojne publikacije 5 4 1 9 6<br />

Periodične publikacije (<strong>na</strong>slovi) 4 2 4 4 4<br />

Katalogi/zgibanke ob razstavah 9 12 6 11 8<br />

Elektronske publikacije 8 7 4 16 9<br />

Druge publikacije 15 8 1 2 5<br />

137

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Tabela 14 Predstavitve<strong>na</strong> in promocijska dejavnost Narodne in univerzitetne knjižnice – ka<strong>za</strong>lci (2005–2009)<br />

2005 2006 2007 2008 2009<br />

Skupaj število razstav (lastne, druge v NUK, sodelovanje) 14 21 10 18 21<br />

Število razstav NUK v knjižnici 10 12 6 15 16<br />

Število gostujočih razstav v NUK 3 6 3 1 3<br />

Število razstav NUK drugje 1 3 0 2 2<br />

Skupaj obseg razstav NUK (dnevi) 240 445 178 565 626<br />

Skupaj število udeležencev razstav v NUK 4.860 – – – oce<strong>na</strong> 4.000<br />

Vodeni splošni ogledi NUK <strong>za</strong> skupine (število skupin) 102 118 140 111 107<br />

Število udeležencev vodenih ogledov <strong>za</strong> skupine 2.264 2.863 3.004 2.852 2.789<br />

Predstavitev zbirk in oddelkov NUK (število skupin) 71 131 146 132 117<br />

Število udeležencev predstavitev zbirk in oddelkov NUK 963 1.652 1.971 2.079 1.800<br />

Skupaj udeležencev ogledov in predstavitev NUK – 4.515 4.975 4.931 4.589<br />

2.3 Splošne knjižnice<br />

Odgovor <strong>na</strong> kulturne potrebe prebivalcev okolja splošnih knjižnic, državljanov Slovenije, se kaže v <strong>na</strong>logah<br />

in poslanstvih teh knjižnic. Uporabniki potrebujejo zlasti:<br />

• optimalno ponudbo knjižničnega gradiva, informacij in storitev, osredotočeno <strong>na</strong> kulturne, izobraževalne,<br />

informacijske in socialne potrebe okolja,<br />

• svetovanje in pomoč pri iskanju, izboru, vrednotenju in uporabi gradiva in informacij,<br />

• sez<strong>na</strong>njanje z uporabo knjižnice in njenih virov, informacijsko opismenjevanje <strong>za</strong> samostojno uporabo<br />

knjižnice in knjižničnega gradiva,<br />

• sez<strong>na</strong>njanje z (razvojnimi) programi knjižnic in omogočanje sodelovanja pri razvojnih in programskih<br />

aktivnostih,<br />

• dobre pogoje <strong>za</strong> uporabo knjižnice in knjižničnega gradiva, <strong>za</strong> uporabo knjižnice <strong>na</strong> daljavo (internet) ter<br />

storitve, prilagojene posameznikom in skupi<strong>na</strong>m s posebnimi potrebami,<br />

• <strong>za</strong>gotavljanje dostopa do publikacij javnih oblasti,<br />

• ustrezno opremo in prostor <strong>za</strong> uporabo gradiva, iskanje informacij in smotrno izrabo prostega časa v<br />

knjižnici,<br />

• informiranje in promocijo knjižničnega gradiva in storitev <strong>za</strong> učinkovito in uspešno uporabo knjižnične<br />

zbirke in storitev ter razvijanje bralne <strong>kulture</strong>,<br />

• omogočanje dostopa do urejenih zbirk domoz<strong>na</strong>nskega gradiva <strong>za</strong> lokalne študije,<br />

• sez<strong>na</strong>njanje z večkulturnostjo ožjega in širšega okolja,<br />

• lokalno središče v socialnem smislu, tudi <strong>za</strong> potrebe drugih, s knjižnico kompatibilnih (kulturnih) dejavnosti,<br />

predvsem <strong>za</strong> predstavitev ustvarjalnosti različnih subjektov v okviru lokalne skupnosti.<br />

Splošne knjižnice prepoz<strong>na</strong>vajo svoje uporabnike tudi v skupi<strong>na</strong>h s posebnimi potrebami. Tako njim kot tudi<br />

drugim »ranljivim skupi<strong>na</strong>m« uporabnikov <strong>na</strong>menjajo posebno skrb, da lahko uveljavljajo svoje pravice po<br />

e<strong>na</strong>kosti v dostopnosti kulturnih dobrin. Mednje štejemo predvsem otroke in mladino, starejše, invalide in<br />

bolnike, pripadnike etničnih in drugih manjšin, pa tudi Slovence v <strong>za</strong>mejstvu. Kot uporabnike s posebnimi<br />

potrebami lahko pogojno štejemo tudi prebivalce demografsko ogroženih krajev.<br />

2.3.1 Delovanje splošnih knjižnic<br />

Zakon o knjižničarstvu je opredelil knjižnično javno službo in med drugim tudi določil pogoje, ki jih morajo<br />

knjižnice, ki izvajajo knjižnično javno službo, izpolnjevati. Podrobneje so določeni v Pravilniku o pogojih <strong>za</strong><br />

izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, mnenje o izpolnjevanju pogojev pa v skladu z določbami<br />

Zako<strong>na</strong> izda Narod<strong>na</strong> in univerzitet<strong>na</strong> knjižnica, ki opravlja <strong>na</strong>loge in pristojnosti <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne knjižnice.<br />

Podatki o delovanju splošnih knjižnic, ki jih v pregledu <strong>na</strong>vajamo, so bili pridobljeni v okviru rednih letnih<br />

statističnih raziskovanj, delno pa tudi v okviru triletnih meritev <strong>za</strong> izdajanje mnenj o razvitosti knjižnic. Let<strong>na</strong><br />

statistič<strong>na</strong> raziskovanja tečejo že več desetletij in predstavljajo le zbirne podatke o knjižnični dejavnosti osrednjih<br />

138

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

knjižnic (v 2009. letu 58 osrednjih knjižnic 7 , v 2003. letu 61 osrednjih knjižnic), ki so javno dostopni, meritve <strong>za</strong><br />

izdajo mnenj <strong>za</strong> vpis knjižnic v razvid knjižnic pa so bile izvedene trikrat (<strong>za</strong> leta 2002, 2005 in 2008) in so se<br />

<strong>na</strong><strong>na</strong>šale <strong>na</strong> celotno mrežo izposojevališč splošnih knjižnic: osrednje knjižnice, krajevne knjižnice, bibliobuse in<br />

postajališča premičnih zbirk; zbrani podatki so podlaga <strong>za</strong> izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev in niso javno<br />

dostopni. Rezultati meritev o izpolnjevanju pogojev kažejo, da so knjižnice po večjih središčih srednje razvite,<br />

krajevne knjižnice v manjših krajih in postajališča premičnih zbirk pa so slabše ali celo ne<strong>za</strong>dostno razviti.<br />

Tabela 15 Meritve razvitosti splošnih knjižnic: 2002/2005<br />

Št. knjižnic Razvite Srednje razvite Nerazvite<br />

2002 2005 2002 2005 2002 2005 2002 2005<br />

Osrednje 60 61 0 0 60 61 0 0<br />

Krajevne 214 229 0 0 160 173 54 56<br />

Bibliobusi 10 12 0 6 4 4 6 2<br />

Postajališča premičnih zbirk 76 76 9 26 20 38 47 12<br />

Vir: NUK, CeZaR.<br />

2.3.2 Delovni pogoji in uporaba splošnih knjižnic<br />

Tabela 16 Zbirka in prirast knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah (2002–2009)<br />

Zbirka<br />

knjižničnega<br />

gradiva<br />

Prirast<br />

gradiva<br />

Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Število 7.800.045 8.147.747 8.398.380 8.587.800 9.054.504 9.415.311 9.961.187 10.207.767<br />

Indeks 1,00 1,04 1,08 1,10 1,16 1,21 1,28 1,31<br />

Število 404.396 429.969 465.749 504.856 553.970 565.858 583.068 534.633<br />

Indeks 1,00 1,06 1,15 1,25 1,37 1,40 1,44 1,32<br />

Tabela 17 Število članov in obisk v splošnih knjižnicah (2002–2009)<br />

Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Članstvo Število 492.334 504.722 531.695 515.445 538.865 525.682 502.627 506.599<br />

Indeks 1 1,03 1,08 1,05 1,1 1,07 1,02 1,03<br />

Obisk Število 8.249.095 8.492.742 8.868.909 8.924.555 9.190.569 9.572.465 9.983.856 9.200.197<br />

Indeks 1 1,03 1,08 1,08 1,11 1,16 1,21 1,12<br />

Tabela 18 Izposoja in medknjižnič<strong>na</strong> izposoja v splošnih knjižnicah (2002–2009)<br />

Izposoja<br />

gradiva<br />

Medknjižnič<strong>na</strong><br />

izposoja<br />

Izposoja <strong>na</strong> 1<br />

strokovnega<br />

delavca<br />

Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Število 21.483.595 21.647.570 23.838.212 23.955.706 24.880.167 25.643.762 25.547.328 23.958.653<br />

Indeks 1,00 1,01 1,11 1,12 1,16 1,19 1,19 1,12<br />

Število 12.300 12.952 11.886 10.002 10.780 14.590 17.021 16.263<br />

Indeks 1,00 1,05 0,97 0,81 0,88 1,19 1,38 1,32<br />

Število 31.317 29.492 31.342 31.307 30.145 29.251 27.566 26.717<br />

Indeks 1,00 0,94 1,00 1,00 0,96 0,93 0,88 0,85<br />

7 Ker so se knjižnice Mestne občine Ljublja<strong>na</strong> v letu 2008 združile v enotno Mestno knjižnico Ljublja<strong>na</strong>, se je število javnih <strong>za</strong>vodov,<br />

ki izvajajo splošno knjižnično dejavnost kot javno službo, zmanjšalo <strong>na</strong> 58.<br />

139

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Graf 2<br />

Članstvo in prirast gradiva v splošnih knjižnicah<br />

700.000<br />

600.000<br />

500.000<br />

400.000<br />

300.000<br />

200.000<br />

100.000<br />

0<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

članstvo<br />

prirast gradiva<br />

Graf 3<br />

Zbirka knjižničnega gradiva in obisk v splošnih knjižnicah<br />

12.000.000<br />

10.000.000<br />

8.000.000<br />

6.000.000<br />

4.000.000<br />

2.000.000<br />

0<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

zbirka knjižničnega gradiva<br />

obisk<br />

2.3.3 Osrednje območne knjižnice<br />

V letu 2003 je <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> določilo deset knjižnic, ki v skladu z Zakonom o knjižničarstvu poleg <strong>na</strong>log,<br />

ki jih sicer izvajajo kot osrednje splošne knjižnice, v okviru regije izvajajo še posebne <strong>na</strong>loge. S Pravilnikom o<br />

pogojih <strong>za</strong> izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe je bila leta 2003 določe<strong>na</strong> mreža splošnih knjižnic, v<br />

kateri so bila določe<strong>na</strong> tudi območja, <strong>za</strong> katera osrednje območne knjižnice izvajajo posebne <strong>na</strong>loge.<br />

Tabela 19<br />

Regije in osrednje območne knjižnice s številom osrednjih knjižnic <strong>na</strong> območju<br />

Regija<br />

Knjižnica<br />

Št. osrednjih knj. <strong>na</strong><br />

območju v letu 2009<br />

Celjska Celje: Osrednja knjižnica Celje 11<br />

Obalno-kraška Koper: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper 5<br />

Gorenjska Kranj: Osrednja knjižnica Kranj 4<br />

Osrednje<br />

Ljublja<strong>na</strong>:<br />

8<br />

slovenska<br />

Mest<strong>na</strong> knjižnica Ljublja<strong>na</strong><br />

Štajerska Maribor: Mariborska knjižnica 2<br />

Pomurje Murska Sobota: Pokrajinska in študijska knjižnica 3<br />

Goriška Nova Gorica: Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica 3<br />

Dolenjska Novo mesto: Knjižnica Mira<strong>na</strong> Jarca Novo mesto 8<br />

Spodnje Podravje Ptuj: Knjižnica Iva<strong>na</strong> Potrča Ptuj 1<br />

Koroška Ravne: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika 3<br />

Skupaj 48<br />

140

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Posebne <strong>na</strong>loge osrednjih območnih knjižnic (OOK) so:<br />

• <strong>za</strong>gotavljanje povečanega in <strong>za</strong>htevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij,<br />

• dajanje strokovne pomoči vsem knjižnicam z območja,<br />

• koordiniranje zbiranja, obdelave in hranjenja domoz<strong>na</strong>nskega gradiva <strong>za</strong> svoje območje in<br />

• usmerjanje izločenega gradiva s svojega območja.<br />

Sploš<strong>na</strong> knjižnica, ki opravlja posebne <strong>na</strong>loge območne knjižnice s soglasjem ustanovitelja, ima v pogodbi<br />

z ministrstvom, pristojnim <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, podrobneje opredeljene <strong>na</strong>loge in njihovo fi<strong>na</strong>nciranje. Sredstva <strong>za</strong><br />

izvajanje posebnih <strong>na</strong>log OOK <strong>za</strong>gotavlja izključno <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>na</strong> podlagi 55. čle<strong>na</strong> Zako<strong>na</strong> o<br />

knjižničarstvu. Vsebino posebnih <strong>na</strong>log, njihovo fi<strong>na</strong>nciranje in kadre <strong>za</strong> njihovo izvajanje <strong>na</strong>tančneje ureja<br />

Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah, ki je bil sprejet leta 2003. Koordi<strong>na</strong>cijo posebnih <strong>na</strong>log osrednjih<br />

območnih knjižnic <strong>na</strong>laga Zakon o knjižničarstvu Narodni in univerzitetni knjižnici.<br />

2.4 Specialne knjižnice <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> 8<br />

Prevladujoči uporabniki teh knjižnic so <strong>za</strong>posleni v javnih <strong>za</strong>vodih, katerih dejavnost knjižnice informacijsko<br />

podpirajo. Glede <strong>na</strong> to, da je v večini specialnih knjižnic <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> (muzeji, galerije ipd.) vsaj del<br />

gradiva <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega, se potencialni krog uporabnikov širi tudi v izobraževalno in z<strong>na</strong>nstvenoraziskovalno sfero.<br />

Po podatkih statističnih meritev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> deluje 38 specialnih knjižnic, <strong>na</strong>jveč v okviru muzejev<br />

(23), preostale pa v galerijah (2), arhivih (3) in <strong>za</strong>vodih <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine (3), e<strong>na</strong> pa deluje v okviru<br />

Kinoteke. Vse knjižnice <strong>za</strong>poslujejo le 31 delavcev (EPZ): po eden je <strong>za</strong>poslen v 18 knjižnicah, po dva delavca<br />

<strong>za</strong>poslujejo 3 knjižnice in le e<strong>na</strong> ima 6 <strong>za</strong>poslenih. Kar 10 knjižnic pa je brez osebja. Le del teh organi<strong>za</strong>cijskih<br />

enot javnih <strong>za</strong>vodov ali institucij, ki delujejo <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in opravljajo knjižnično dejavnost kot javno<br />

službo v skladu z Zakonom o knjižničarstvu in pod<strong>za</strong>konskimi akti, je tudi že vpisan v razvid knjižnic 9 .<br />

Zakon med specialne knjižnice uvršča tudi knjižnice <strong>za</strong> slepe in slabovidne. Special<strong>na</strong> knjižnica, ki pokriva to<br />

področje, deluje v okviru društva. V skladu z usmeritvami <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> je <strong>Ministrstvo</strong><br />

<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v letu 2009 fi<strong>na</strong>nciralo raziskavo o vključitvi knjižnice oziroma knjižničnih storitev <strong>za</strong> slepe v<br />

sistem javnih knjižnic.<br />

2.5 Nemška knjižnica<br />

S Sklepom Vlade RS št 680-02/93-20/1-8 z dne 5. 11. 1993, ki določa, da sta <strong>za</strong> izpolnjevanje obveznosti v<br />

zvezi z Nemško čitalnico v Ljubljani pristojni <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> visoko šolstvo, z<strong>na</strong>nost<br />

in tehnologijo, je bila med javne <strong>za</strong>vode, ki opravljajo knjižnično dejavnost in se fi<strong>na</strong>ncirajo tudi iz proraču<strong>na</strong><br />

RS <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, z manjšim segmentom svojega delovanja – Nemško čitalnico oz. po preimenovanju Nemško<br />

knjižnico – uvršče<strong>na</strong> tudi Central<strong>na</strong> tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani.<br />

Sredstva <strong>za</strong> delovanje Nemške čitalnice: pokrivanje stroškov dela in programskih materialnih stroškov,<br />

ki <strong>na</strong>stajajo pri izvajanju programa Nemške čitalnice, <strong>za</strong>gotavljata obe ministrstvi, in sicer <strong>za</strong>gotavlja<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 50 % potrebnih sredstev <strong>za</strong> plače, prispevke in druge izdatke <strong>za</strong>poslenim, drugo<br />

polovico <strong>za</strong>gotavlja <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> visoko šolstvo, z<strong>na</strong>nost in tehnologijo. Sredstva <strong>za</strong> splošne stroške<br />

delovanja in <strong>za</strong> programske materialne stroške <strong>za</strong>gotavlja izključno <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, ki plačuje tudi<br />

vse stroške <strong>na</strong>jemnine prostora. Stroške <strong>na</strong>jemnine in obratovalne stroške ministrstvo <strong>na</strong> podlagi <strong>na</strong>jemne<br />

pogodbe fi<strong>na</strong>ncira neposredno <strong>na</strong>jemodajalcu.<br />

8 Za potrebe podatkov, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>šajo <strong>na</strong> delovanje javnih <strong>za</strong>vodov, so absolutni podatki vključeni pri posameznih področjih<br />

(muzeji, galerije, arhivi …).<br />

9 Razvid knjižnic je jav<strong>na</strong> evidenca, v kateri se vodijo podatki o knjižnicah, ki izvajajo javno službo v Republiki Sloveniji. V skladu z<br />

Zakonom o knjižničarstvu ga kot javno dostopno podatkovno zbirko vodi in vzdržuje Narod<strong>na</strong> in univerzitet<strong>na</strong> knjižnica. Podatki<br />

so dostopni <strong>na</strong> <strong>na</strong>slovu http://razvid.nuk.uni-lj.si/.<br />

141

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

3 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02 – ZUJIK) javno službo <strong>na</strong> področju knjižnične<br />

dejavnosti opredeli v 2. členu, v katerem v prvem odstavku določi vsebine knjižnične dejavnosti, ki jih<br />

knjižnič<strong>na</strong> jav<strong>na</strong> služba <strong>za</strong>jema. Zakon določa, da knjižnično dejavnost kot javno službo izvajajo javni<br />

<strong>za</strong>vodi in da sredstva <strong>za</strong> izvajanje javne službe knjižnice, ki je javni <strong>za</strong>vod, <strong>za</strong>gotavlja ustanovitelj oziroma<br />

soustanovitelji in morebitni pogodbeni partnerji. Zakon v 55. členu tudi določa sredstva, ki jih mora <strong>za</strong><br />

knjižnično javno službo prispevati država.<br />

Država, ki je ustanoviteljica <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne knjižnice, fi<strong>na</strong>ncira njeno delovanje pretežno iz sredstev, ki so <strong>na</strong>menje<strong>na</strong><br />

<strong>za</strong> področje <strong>kulture</strong>, delovanje splošnih knjižnic pretežno fi<strong>na</strong>ncirajo občine, država pa iz sredstev proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong><br />

<strong>kulturo</strong> splošnim knjižnicam <strong>na</strong>menja sredstva <strong>za</strong> podporo usklajenemu razvoju knjižnične dejavnosti. Obveznost<br />

<strong>za</strong>gotavljanja splošne knjižnične dejavnosti <strong>za</strong> prebivalce lokalnih skupnosti določa Zakon o lokalni samoupravi,<br />

fi<strong>na</strong>nciranje pa določa special<strong>na</strong> <strong>za</strong>konodaja <strong>za</strong> področje knjižnične dejavnosti – Zakon o knjižničarstvu s<br />

pod<strong>za</strong>konskimi akti, zlasti Pravilnikom o pogojih <strong>za</strong> izvajanju knjižnične dejavnosti kot javne službe.<br />

Splošni letni cilj kulturne politike <strong>na</strong> področju knjižnične dejavnosti je <strong>za</strong>gotavljanje enotnega delovanja<br />

mreže splošnih knjižnic in knjižničnega sistema v pristojnosti ministrstva z ukrepi podpore delovanju<br />

Narodne in univerzitetne knjižnice kot osrednje slovenske z<strong>na</strong>nstvene knjižnice ter s sofi<strong>na</strong>nciranjem<br />

programov osrednjih območnih knjižnic, programov splošnih knjižnic <strong>za</strong> <strong>na</strong>rodni skupnosti in projektov 58<br />

osrednjih splošnih občinskih knjižnic.<br />

3.1 Delež sredstev <strong>za</strong> knjižnično dejavnost<br />

V obdobju 2000–2009 je delež sredstev <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> ostajal <strong>na</strong> približno e<strong>na</strong>ki ravni, saj je predstavljal približno<br />

2 odstotka proraču<strong>na</strong> Republike Slovenije, delež sredstev <strong>za</strong> knjižnično dejavnost pa se je občutno zmanjševal,<br />

z 8,19 odstotka v letu 2000 <strong>na</strong> 5,94 odstotka v letu 2009.<br />

Ker je, kot je razvidno iz podatkov v tabeli 20, delež sredstev <strong>za</strong> knjižnično dejavnost nenehno padal,<br />

izvajanje <strong>za</strong>konsko določenih <strong>na</strong>log ni bilo mogoče v polnem obsegu, prav tako tudi ni bilo mogoče doseči<br />

vseh v obeh <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih programih <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 10 postavljenih ciljev. Sredstev, ki so bila <strong>na</strong>črtova<strong>na</strong> <strong>za</strong> podporo<br />

<strong>na</strong>daljnjemu razvoju knjižnične dejavnosti s proračunskim memorandumom, pozneje pa tudi kot fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong><br />

posledica Nacio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, v proračunu ni bilo, kar je ohromilo <strong>na</strong>daljnji razvoj knjižnične<br />

dejavnosti oziroma je onemogočilo izvajanje nekaterih programov in storitev. Zaradi krčenja programov je<br />

bilo nujno določanje prednostnih <strong>na</strong>log, ki se morajo opravljati, ker so podlaga <strong>za</strong> dobro in uspešno delo<br />

drugih dejavnosti. Knjižnice so s svojim, čeprav delno okrnjenim delovanjem <strong>za</strong>gotovo nepogrešljiv del<br />

infrastrukturne dejavnosti <strong>za</strong> boljšo družbeno rast in <strong>na</strong>daljnji razvoj.<br />

10 Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2004–2007 (Uradni list RS, št. 28/04) in Resolucija o Nacio<strong>na</strong>lnem programu <strong>za</strong><br />

<strong>kulturo</strong> 2008–2011 (Uradni list RS, št. 35/08).<br />

142

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Tabela 20 Sredstva <strong>za</strong> knjižnično dejavnost v obdobju 2002–2009<br />

Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Odhodki državnega proraču<strong>na</strong> 5.480.483.225 6.070.365.361 6.875.492.405 7.406.882.419 7.753.875.776 8.148.029.504 8.815.557.532 9.759.279.171<br />

Od tega <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 117.662.686 124.162.402 135.726.052 145.538.128 152.693.657 167.805.132 178.374.955 200.319.796<br />

Delež <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v proračunu RS<br />

(v %)<br />

2,15 2,05 1,97 1,96 1,97 2,06 2,02 2,03<br />

Od tega <strong>za</strong> knjiž. dejavnost* 7.533.179 8.162.965 8.621.887 9.634.289 10.598.539 10.491.843 10.846.136 11.905.800<br />

Delež <strong>za</strong> knjiž. dejavnost v<br />

proračunu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (v %)<br />

6,53 6,57 6,34 6,57 6,87 6,37 6,09 5,94<br />

* Proračunske postavke 5665 – Kulturni tolar – knjižnice, 7106 – Knjižničarstvo, 4092 – Izvajanje Zako<strong>na</strong> o knjižničarstvu in 2490 – Narod<strong>na</strong> in univerzitet<strong>na</strong> knjižnica.<br />

143

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Graf 4<br />

Delež sredstev <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v proračunu RS in delež sredstev <strong>za</strong> knjižnično dejavnost v proračunu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v<br />

obdobju 2002–2009<br />

8<br />

7<br />

6<br />

5<br />

4<br />

3<br />

2<br />

1<br />

%<br />

0<br />

leto<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Delež <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v proračunu RS (v %) Delež <strong>za</strong> knjižničarstvo v proračunu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (v %)<br />

Stalno zniževanje sredstev <strong>za</strong> knjižnično dejavnost je <strong>za</strong>htevalo, da so knjižnice že pred časom <strong>za</strong>čele<br />

preverjati učinkovitost svojih procesov, vsebino svojih programov in stroške poslovanja. Ugotovljeno je<br />

bilo, da knjižnice ne smejo izgubiti sredstev, ki omogočajo redni dotok knjižničnega gradiva, njegovo<br />

predstavljanje in <strong>za</strong>gotavljanje pogojev <strong>za</strong> samostojno uporabo različnim skupi<strong>na</strong>m uporabnikov v skladu<br />

z njihovimi potrebami. Le z ustreznimi zbirkami knjižničnega gradiva in ohranjenimi ali novimi storitvami<br />

lahko knjižnice <strong>za</strong>gotavljajo možnosti <strong>za</strong> izobraževanje in informiranje prebivalcev <strong>za</strong> njihov osebni razvoj in<br />

njihovo aktivno vlogo pri reševanju osebnih in družbenih problemov.<br />

Dodatno zniževanje sredstev <strong>za</strong> knjižnično javno službo lahko ogrozi izvajanje javnega interesa oziroma celo<br />

ogrozi izvajanje javne službe, saj so spremenjene družbene in ekonomske razmere, tehnološki <strong>na</strong>predek,<br />

evropske in <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne strategije in smernice ter special<strong>na</strong> <strong>za</strong>konodaja povečali obseg <strong>na</strong>log in aktivnosti.<br />

Ker se je v <strong>za</strong>dnjih letih <strong>za</strong>radi plačne reforme v razmerju fi<strong>na</strong>nciranja delež sredstev <strong>za</strong> plačilo stroškov dela<br />

občutno povečal, opažamo prevelik izpad sredstev, ki so <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> izvedbi programa, investicijskemu<br />

vzdrževanju in <strong>na</strong>kupu opreme.<br />

3.1.1 Nacio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica<br />

Narod<strong>na</strong> in univerzitet<strong>na</strong> knjižnica kot posredni proračunski uporabnik pridobiva sredstva <strong>za</strong> poslovanje<br />

pretežno iz treh virov. Prvi vir fi<strong>na</strong>nciranja knjižnice predstavljajo sredstva Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, katera prejema<br />

v obliki mesečnih dva<strong>na</strong>jstin, ločeno po <strong>na</strong>menu porabe, in sicer <strong>za</strong> pokrivanje stroškov dela, splošnih stroškov<br />

delovanja, programskih materialnih stroškov ter stroškov investicij in investicijskega vzdrževanja. Drugi vir<br />

fi<strong>na</strong>nciranja NUK predstavljajo sredstva Ministrstva <strong>za</strong> visoko šolstvo, z<strong>na</strong>nost in tehnologijo, ki so v glavnem<br />

<strong>na</strong>menje<strong>na</strong> fi<strong>na</strong>nciranju <strong>na</strong>jema dodatnih poslovno-skladiščnih prostorov. Tretji vir fi<strong>na</strong>nciranja pa so t. i.<br />

drugi prihodki, pridobljeni <strong>za</strong> izvajanje javne službe, med katerimi predstavljajo glavnino pridoblje<strong>na</strong> sredstva<br />

med<strong>na</strong>rodnih institucij (sredstva skladov EU) <strong>za</strong> izvajanje različnih projektov. Po številu projektov in po višini<br />

tako pridobljenih sredstev NUK že vrsto let izstopa med knjižnicami in verjetno tudi med drugimi kulturnimi<br />

<strong>za</strong>vodi. Glede <strong>na</strong> število <strong>za</strong>poslenih ni verjetno, da bi bilo mogoče obseg sredstev <strong>na</strong> tej postavki še povečati.<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje dejavnosti NUK iz proraču<strong>na</strong> Republike Slovenije je od leta 2004 <strong>za</strong>ostajalo <strong>za</strong> rastjo stroškov<br />

in potrebami knjižnice. Delež sredstev, ki jih je <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v sredstvih, <strong>na</strong>menjenih knjižnicam,<br />

<strong>za</strong>gotavljalo Narodni in univerzitetni knjižnici, se je v obdobju 2004–2007 nenehno zmanjševal in dosegel<br />

2008. leta 56,03-odstotni delež, kar je glede <strong>na</strong> nove <strong>na</strong>loge, med katerimi je treba izpostaviti predvsem<br />

uvajanje digitalne knjižnice ter spremenjeni <strong>na</strong>čin in obseg obveznega izvoda publikacij, že <strong>na</strong> meji<br />

ogrožanja vloge te <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne institucije.<br />

Tako je NUK v tem obdobju razpolagal z bistveno manj sredstvi iz državnega proraču<strong>na</strong>, kakor bi mu<br />

pripadalo, če bi fi<strong>na</strong>nciranje ostalo <strong>na</strong> ravni izpred štirih let. Zato pri <strong>na</strong>črtovanju in izvajanju programa dela<br />

NUK prihaja v primerjavi z razvitimi evropskimi <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnimi knjižnicami do <strong>za</strong>ostajanja oziroma <strong>za</strong>mud<br />

144

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

predvsem pri obsegu digitalne knjižnice, <strong>za</strong>ščiti knjižničnega gradiva, <strong>za</strong>gotavljanju pogojev <strong>za</strong> knjižnično<br />

delo v e-okolju in investicijskem vzdrževanju Plečnikovega NUK. Primerjava fi<strong>na</strong>nčnega okvira dela knjižnice<br />

s strateškim <strong>na</strong>črtom NUK 2004–2008 pokaže, da je bil v preteklem letu proračun knjižnice realno manjši <strong>za</strong><br />

okoli 10 % od v strateškem <strong>na</strong>črtu predvidenega obsega nujnih sredstev.<br />

Tabela 21 Sredstva <strong>za</strong> Narodno in univerzitetno knjižnico v obdobju 2002–2009<br />

Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Reali<strong>za</strong>cija 115.344.087 124.306.122 136.034.648 146.677.838 154.232.177 164.660.599 178.120.982 200.319.796<br />

proraču<strong>na</strong><br />

MK<br />

Sredstva <strong>za</strong> 7.533.179 8.162.965 8.621.887 9.634.289 10.598.539 10.491.843 10.846.136 11.905.800<br />

knjižnično<br />

dejavnost v<br />

proračunu<br />

MK*<br />

Delež <strong>za</strong> 6,53 % 6,57 % 6,34 % 6,57 % 6,87 % 6,37 % 6,09 % 5,94 %<br />

knjižničarstvo<br />

v proračunu<br />

<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

(v %)<br />

Od tega <strong>za</strong> 4.229.286 4.708.396 5.003.822 5.354.674 5.845.293 5.639.414 6.077.384 7.441.597<br />

NUK<br />

Delež<br />

sredstev<br />

<strong>za</strong> NUK v<br />

sredstvih <strong>za</strong><br />

knjižnično<br />

dej. v %<br />

56,14 57,68 58,04 55,58 55,15 53,75 56,03 62,5<br />

* Proračunske postavke 5665 – Kulturni tolar – knjižnice, 7106 – Knjižničarstvo, 4092 – Izvajanje Zako<strong>na</strong> o knjižničarstvu in 2490 –<br />

Narod<strong>na</strong> in univerzitet<strong>na</strong> knjižnica.<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong>gotavlja Narodni in univerzitetni knjižnici predvsem sredstva <strong>za</strong> delovanje in razvoj<br />

knjižnične zbirke in informacijskih storitev slovenske <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne knjižnice. Fi<strong>na</strong>ncira program Narodne in<br />

univerzitetne knjižnice, ki je jav<strong>na</strong> služba, predvsem pa želi <strong>za</strong>gotavljati ustrezne pogoje <strong>za</strong> razvoj in ohranjanje<br />

klasične in digitalne <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne zbirke ter omogočanje njene dostopnosti, pridobivanje obveznega izvoda<br />

publikacij in arhiviranje elektronskih publikacij iz obveznega izvoda, digitali<strong>za</strong>cijo tiskanega gradiva iz zbirke<br />

NUK, delovanje informacijskega portala Digital<strong>na</strong> knjižnica Slovenije (d-Lib.si) in vzpostavitev <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega<br />

agregatorja e-vsebin s področja <strong>kulture</strong> ter razvoj sodobnih elektronskih knjižničnih storitev.<br />

Tabela 22 Struktura prihodkov NUK po virih v % (2004–2009)<br />

Leto 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Proračunski prihodki 87 88 89 90 89 88<br />

Neproračunski prihodki 13 12 11 10 11 12<br />

Skupaj 100 100 100 100 100 100<br />

Tabela 23 Prihodki NUK po virih fi<strong>na</strong>nciranja v EUR (2004–2009)<br />

Leto 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Proračun Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 5.062.243 5.374.750 5.845.293 5.679.746 6.077.384 7.441.597<br />

Proračun Ministrstva <strong>za</strong> visoko šolstvo … 141.779 479.928 436.738 919.089 652.306 645.724<br />

Lastni prihodki 784.251 785.053 801.815 663.499 872.210 762.357<br />

Skupaj 5.988.273 6.639.731 7.083.846 7.262.334 7.601.900 8.849.678<br />

Kot je razvidno iz predstavljenih podatkov, se sredstva <strong>za</strong> izvajanje <strong>za</strong>konsko določenih <strong>na</strong>log NUK <strong>na</strong><br />

proračunskih postavkah <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje knjižnične javne službe realno zelo znižujejo. <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

kot fi<strong>na</strong>ncer programa <strong>za</strong>gotavlja <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni knjižnici predvsem sredstva <strong>za</strong> plačilo stroškov dela, pokritje<br />

splošnih stroškov delovanja in del programskih materialnih stroškov.<br />

145

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Tabela 24 Struktura stroškov/odhodkov NUK v % (2004–2009)<br />

Leto<br />

Splošni<br />

stroški<br />

delovanja<br />

Programski<br />

materialni<br />

stroški Stroški dela<br />

Stroški<br />

dejavnosti v<br />

projektih<br />

Investicijski<br />

odhodki<br />

Odhodi iz<br />

B/S <strong>na</strong> trgu Skupaj<br />

2004 12,2 18,5 51,6 2,9 14,8 0 100<br />

2005 13,4 19,6 53,1 3,1 10,8 0 100<br />

2006 12 22,8 50,2 2,5 12,1 0,3 100<br />

2007 11,4 20,9 53,1 2,8 11,2 0,5 100<br />

2008 10,7 21,6 52,3 5,3 9,7 0,5 100<br />

2009 10,1 21,5 53 5,8 9,2 0,4 100<br />

Kljub racio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>ciji poslovanja in optimi<strong>za</strong>ciji delovnih procesov <strong>za</strong> <strong>za</strong>konsko določene <strong>na</strong>loge ni<br />

<strong>za</strong>gotovljenih dovolj sredstev. Velik problem med drugim ostajajo tudi premajhno število <strong>za</strong>poslenih,<br />

delovanje <strong>na</strong> več lokacijah in obnova spomeniško <strong>za</strong>ščitene Plečnikove stavbe, ki je kulturni spomenik. NUK<br />

je po številu <strong>za</strong>poslenih v primerjavi z drugimi <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnimi knjižnicami <strong>za</strong>ostajal že pred letom 2002, po<br />

sprejemu novih <strong>za</strong>konov <strong>na</strong> področju knjižničarstva leta 2001 in 2006 pa je dobil še vrsto novih <strong>na</strong>log.<br />

Čeprav je bilo ustrezno število delavcev, ki bi izvajali te <strong>na</strong>loge, opredeljeno v predlogih <strong>za</strong>konov, pa NUK<br />

ustreznega števila <strong>za</strong>poslitev ni dobil.<br />

Tabela 25 Fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> sredstva in kadri Narodne in univerzitetne knjižnice – ka<strong>za</strong>lci (2005–2009)<br />

2005 2006 2007 2008 2009<br />

Skupaj prihodki (EUR) 6.795.502 6.989.525 7.285.457 8.173.606 8.120.212<br />

Skupaj prihodki iz proraču<strong>na</strong> RS 5.866.644 6.188.870 6.563.470 6.767.018 7.528.699<br />

Skupaj prihodki iz dejavnosti NUK (last<strong>na</strong> sredstva) 928.858 800.655 721.987 1.406.588 591.513<br />

Skupaj odhodki 6.791.062 6.979.718 7.243.634 8.272.349 7.558.298<br />

Stroški dela 3.558.789 3.540.644 3.744.148 4.178.829 4.345.821<br />

Delež stroškov dela v celotnem proračunu 52,40 % 50,66 % 51,39 % 51,13 % 53,52 %<br />

Skupaj izdatki <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup informacijskih virov 520.159 486.696 463.417 544.259 681.408<br />

Delež stroškov <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup informacijskih virov v celotnih 7,60 % 7,00 % 6,40 % 6,60 % 9,00 %<br />

stroških knjižnice<br />

Delež stroškov <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup informacijskih virov glede <strong>na</strong> 14,60 % 13,70 % 12,40 % 13,00 % 15,70 %<br />

celotne stroške dela<br />

Skupaj <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> polni ali krajši od polnega d. č.<br />

145 150 157 158 152<br />

(osebe)<br />

Število <strong>za</strong>poslenih, ki jih je fi<strong>na</strong>nciralo MK (EPZ) 136 135,5 137,5 138 138<br />

Število <strong>za</strong>poslenih, fi<strong>na</strong>nciranih iz drugih virov (EPZ) 6,2 9,2 10,75 11,39 10,5<br />

Skupaj <strong>za</strong>poslenih (EPZ) 142,2 144,7 148 149,39 148,5<br />

Število <strong>za</strong>poslenih (EPZ) <strong>na</strong> 1000 aktivnih uporabnikov<br />

(članov – fizični)<br />

– – 11,2 12,3 13,22<br />

Tabela 26 Učinkovitost oz. stroškov<strong>na</strong> uspešnost Narodne in univerzitetne knjižnice in njenih delovnih procesov –<br />

ka<strong>za</strong>lci (2005–2009)<br />

2005 2006 2007 2008 2009<br />

Skupni izdatki knjižnice <strong>na</strong> aktivnega uporabnika –<br />

498 503 546 682 673<br />

fizičnega (EUR)<br />

Skupni izdatki knjižnice <strong>na</strong> aktivnega uporabnika –<br />

449 368 352 374 302<br />

fizični in <strong>na</strong> daljavo<br />

Skupni izdatki knjižnice <strong>na</strong> obisk – fizični 31 31 34 34 33,1/24,3<br />

Skupni izdatki knjižnice <strong>na</strong> obisk – <strong>na</strong> daljavo 6 5 2,5 2,6 2,3<br />

Skupni izdatki knjižnice <strong>na</strong> obisk (fizični in <strong>na</strong> daljavo) 5 4 2,3 2,4 2,1<br />

Skupni izdatki knjižnice <strong>na</strong> izposojeno enoto gradiva 12,8 19,9 22,3 28,1 32,4<br />

146

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Strošek posamezne storitve knjižnice glede <strong>na</strong> celotne stroške dela knjižnice:<br />

– strošek izposoje enote gradiva ** 6,7 10,1 11,5 14,2 18,7<br />

– strošek pozitivno rešenega infor. <strong>za</strong>htevka 61,3 62,7 60,2 75,5 79,3<br />

– strošek bibliogr. obdelave enote gradiva 122,5 85 97,1 89,1 107,2<br />

Število opravljenih delovnih ur (redno delo, <strong>na</strong>dure) 292.821 288.838 299.086 308.106 309.468<br />

Število opravljenih delovnih ur <strong>na</strong> obiskovalca (fizičnega) 1,33 1,28 1,41 1,26 1,36/1,00<br />

Število opravljenih delovnih ur <strong>na</strong> obiskovalca<br />

0,24 0,19 0,1 0,1 0,09<br />

(virtualnega)<br />

Prirast enot gradiva (brez elektronskih virov, ki jih<br />

knjižnica ne obdeluje) <strong>na</strong> <strong>za</strong>poslenega (EPZ)<br />

272,6 252,8 235,2 225,4 236,2<br />

3.1.2 Splošne knjižnice<br />

Sredstva <strong>za</strong> delovanje splošnih knjižnic, ki so občinski javni <strong>za</strong>vodi, <strong>za</strong>gotavljajo ustanovitelji. <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

iz proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> knjižnično dejavnost splošnim knjižnicam, ki so javni <strong>za</strong>vodi, katerih ustanoviteljice so občine,<br />

<strong>za</strong>gotavlja sredstva <strong>za</strong> posebne <strong>na</strong>loge oziroma programe osrednjih območnih knjižnic, posebne programe<br />

splošnih knjižnic <strong>za</strong> <strong>na</strong>rodne skupnosti kot instrument uresničevanja njihovih <strong>na</strong>rodnostnih pravic, del sredstev<br />

<strong>za</strong> <strong>na</strong>kup knjižničnega gradiva in raču<strong>na</strong>lniške opreme, manj pa tudi <strong>za</strong> nekatere projekte občinskih splošnih<br />

knjižnic, ki <strong>za</strong>gotavljajo dostopnost ali izboljšujejo pogoje <strong>za</strong> uporabo njihovih knjižničnih zbirk. <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong><br />

<strong>kulturo</strong> iz svojega proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> tudi podpira aktivnosti <strong>za</strong> gradnjo novih knjižnic, zlasti v manjših krajih,<br />

in posodabljanje obstoječih, iz dodatnih sredstev <strong>na</strong> podlagi Zako<strong>na</strong> o <strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere nujne<br />

programe Republike Slovenije v kulturi 11 pa podpira tudi širjenje mreže splošnih knjižnic z bibliobusi.<br />

Tabela 27 Sredstva <strong>za</strong> splošno knjižnično dejavnost v obdobju 2004–2009<br />

Leto 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Pristojni občinski upravni organi 29.016.168 30.495.023 32.770.828 34.156.328 37.888.924 39.462.624<br />

Sredstva države* 3.377.848 4.043.881 4.295.991 4.326.404 4.662.257 4.490.875<br />

Lastni prihodki 3.310.892 3.222.444 3.294.367 3.705.862 3.688.132 3.845.223<br />

Drugi viri 749.655 658.127 703.452 620.192 1.398.850 1.298.408<br />

Skupaj 36.454.563 38.419.475 41.064.638 42.808.786 47.638.163 49.097.130<br />

* Po statističnih podatkih s spletne strani NUK http://ce<strong>za</strong>r.nuk.uni-lj.si/ je poleg sredstev proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> knjižnično<br />

dejavnost vključeno tudi drugo fi<strong>na</strong>nciranje iz državnega proraču<strong>na</strong>.<br />

Graf 5 Deleži sredstev <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje delovanja splošnih knjižnic (2004–2009)<br />

45.000.000<br />

40.000.000<br />

35.000.000<br />

30.000.000<br />

25.000.000<br />

20.000.000<br />

15.000.000<br />

10.000.000<br />

5.000.000<br />

EUR<br />

0<br />

2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

obči<strong>na</strong> država lastni prihodki drugi viri<br />

11 Proračunska postavka 5665 – Kulturni tolar – knjižnice.<br />

147

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Tako <strong>na</strong>j bi država s sredstvi proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong>gotavljala podporo usklajenemu razvoju knjižnične<br />

dejavnosti, žal pa so sredstva, da bi to dejansko tudi dosegli, preskrom<strong>na</strong>. Ugotovljeno je bilo tudi, da<br />

bi bili potrebni dodatni ukrepi, da bi bile eksistenčne informacije in pogoji <strong>za</strong> njihovo uporabo približani<br />

prebivalcem vseh slojev. Treba bi bilo podpreti <strong>za</strong>gotavljanje pogojev <strong>za</strong> povečanje odprtosti knjižnic (nove<br />

krajevne knjižnice, vsaj dežurne čitalnice) in povečanje števila postajališč bibliobusov. Zagotoviti bi bilo treba<br />

<strong>za</strong>dost<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> digitali<strong>za</strong>cijo knjižničnega gradiva in <strong>na</strong>kup knjižničnega gradiva <strong>na</strong> klasičnih nosilcih<br />

(poleg določenih prioritet še posebej sodob<strong>na</strong> temelj<strong>na</strong> dela <strong>za</strong> izobraževalne in raziskovalne <strong>na</strong>mene),<br />

izvajanje vseh rednih knjižničnih programov ter programov informacijskega opismenjevanja prebivalcev in<br />

še izobraževanje <strong>za</strong> uporabo e-uprave, e-poslovanja in drugih informacijskih storitev. Podpreti bi bilo treba<br />

splošno uvedbo brezplačne medknjižnične izposoje in vzpostavitev možnosti <strong>za</strong> brezplačno članstvo v<br />

splošnih knjižnicah. Za tako <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>n socialni varčevalni program bi knjižnice poleg že <strong>za</strong>gotovljenih sredstev<br />

potrebovale nekaj dodatnih <strong>na</strong>menskih sredstev. Z njimi bi <strong>za</strong>gotovili, da bi knjižnice v svojih prostorih in z<br />

razpoložljivo tehnološko infrastrukturo z informacijami iz svojih knjižničnih zbirk in iz knjižničnega sistema ob<br />

pomoči ter z <strong>na</strong>sveti strokovnjakov izvedle <strong>na</strong>jnujnejše ukrepe <strong>za</strong> dodatne storitve oziroma <strong>za</strong> posodobitev in<br />

izboljšanje kakovosti temeljnih storitev iz Uredbe o osnovnih storitvah knjižnic, s katerimi bi se lahko znižala<br />

social<strong>na</strong> stiska posameznikov ter izboljšala njihova učinkovitost reševanja problemov.<br />

Knjižnice, ki imajo večstoletno tradicijo in sodijo med <strong>na</strong>jstarejše storitvene dejavnosti <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>,<br />

izobraževanja in z<strong>na</strong>nosti, to pomembno vlogo ohranjajo tudi v da<strong>na</strong>šnjem času. S primernim obsegom<br />

fi<strong>na</strong>nciranja je treba <strong>za</strong>gotoviti, da bodo primerne sopotnice sodobnemu človeku in da bi jih ta prepoz<strong>na</strong>l<br />

kot nujne <strong>za</strong> svojo rast in razvoj, pridobivanje z<strong>na</strong>nja in vseživljenjsko samostojno učenje. Večanje njihove<br />

uporabe dokazuje dejansko korist, ki jo prepoz<strong>na</strong>vajo uporabniki, vsi odgovorni <strong>za</strong> razvoj pa si morajo<br />

pri<strong>za</strong>devati, da se <strong>za</strong>gotovijo pogoji <strong>za</strong> ohranjanje kakovosti knjižničnih storitev.<br />

Sredstva <strong>za</strong> splošne knjižnice v proračunu Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> se <strong>na</strong>menjajo <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje <strong>za</strong>konsko<br />

določenih <strong>na</strong>log, in sicer <strong>za</strong> razvoj splošne dostopnosti zbirk in storitev splošnih knjižnic ter oblikovanje<br />

knjižnic v splošne informacijske centre lokalnih skupnosti. <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> fi<strong>na</strong>ncira programe območnih<br />

knjižnic in projekte občinskih splošnih knjižnic, kar je jav<strong>na</strong> služba, zlasti <strong>za</strong>gotavljanje dostopa do obsežnega<br />

dela slovenske <strong>za</strong>ložniške produkcije v območni knjižnici vsake regije, izgradnjo kvalitetnih zbirk knjižničnega<br />

gradiva v splošnih knjižnicah v sodelovanju z obči<strong>na</strong>mi, izgradnjo informacijskega portala lokalnih informacij<br />

(KAMRA), <strong>za</strong>gotavljanje dostopa do elektronskih publikacij in sodobnih informacijskih storitev po spletu,<br />

dobro informacijsko in komunikacijsko opremljenost knjižnic, prednostno <strong>za</strong> dostop do spleta ter posebne<br />

programe splošnih knjižnic <strong>za</strong> <strong>na</strong>rodne skupnosti kot instrument uresničevanja njihovih <strong>na</strong>rodnostnih pravic.<br />

Tabela 28 Sredstva <strong>za</strong> splošne knjižnice v proračunu Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v obdobju 2002–2009<br />

Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Reali<strong>za</strong>cija 115.344.087 124.306.122 136.034.648 146.677.838 154.232.177 164.660.599 178.120.982 204.040.642<br />

proraču<strong>na</strong><br />

MK<br />

Sredstva <strong>za</strong> 7.533.179 8.162.965 8.621.887 9.634.289 10.598.539 10.491.843 10.846.136 10.791.682<br />

knjižnično<br />

dejavnost v<br />

proračunu<br />

MK*<br />

Delež <strong>za</strong> 6,53 % 6,57 % 6,34 % 6,57 % 6,87 % 6,37 % 6,09 % 5,29 %<br />

knjižničarstvo<br />

v proračunu<br />

<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

(v %)<br />

Od tega 3.253.712 3.394.617 3.562.530 4.223.321 4.696.124 4.792.143 4.706.044 4.403.541<br />

<strong>za</strong> splošne<br />

knjižnice<br />

Delež<br />

sredstev<br />

<strong>za</strong> splošne<br />

knjižnice v<br />

sredstvih <strong>za</strong><br />

knjižnično<br />

dejavnost<br />

43,19 % 41,59 % 41,32 % 43,84 % 44,31 % 45,67 % 43,39 % 36,99 %<br />

* Proračunske postavke 5665 – Kulturni tolar – knjižnice, 7106 – Knjižničarstvo, 4092 – Izvajanje Zako<strong>na</strong> o knjižničarstvu in 2490 –<br />

Narod<strong>na</strong> in univerzitet<strong>na</strong> knjižnica.<br />

148

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Graf 6 Struktura fi<strong>na</strong>nciranja splošnih knjižnic (2007–2009)<br />

45.000.000<br />

40.000.000<br />

35.000.000<br />

30.000.000<br />

25.000.000<br />

20.000.000<br />

15.000.000<br />

10.000.000<br />

5.000.000<br />

0<br />

2007 2008 2009<br />

obči<strong>na</strong> država lastni prihodki drugi viri<br />

<strong>Ministrstvo</strong> je fi<strong>na</strong>nciranje posebnih <strong>na</strong>log osrednjih območnih knjižnic <strong>za</strong>čelo v letu 2003. Sredstva <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje<br />

se <strong>na</strong>menjajo iz deleža sredstev, ki je bil v proračunu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>na</strong>menjen <strong>za</strong> delovanje splošnih knjižnic.<br />

Tabela 29 Sredstva <strong>za</strong> izvajanje posebnih <strong>na</strong>log osrednjih območnih knjižnic v obdobju 2003–2009<br />

Leto 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

EUR 254.941 341.258 410.417 795.833 802.300 856.550 877.993<br />

Sredstva <strong>za</strong> izvajanje posebnih <strong>na</strong>log osrednjih območnih knjižnic <strong>na</strong>j bi pokrivala vsaj stroške dodatnega<br />

<strong>na</strong>kupa knjižničnega gradiva <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje povečanega dostopa do gradiva in informacij in stroške dela<br />

<strong>za</strong> tri <strong>za</strong>poslene strokovne delavce. Trenutno dosežen obseg fi<strong>na</strong>nciranja je kljub povečanju sredstev v letu<br />

2006 še vedno preskromen.<br />

Tabela 30 Sredstva <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje <strong>na</strong>kupa knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah v obdobju 2003–2009<br />

Leto 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

EUR 2.613.290 2.648.664 3.188.843 3.129.461 3.292.265 3.195.320 3.062.040<br />

Indeks 1,00 1,01 1,22 1,20 1,26 1,22 1,17<br />

Iz podatkov je razvidno, da sredstva države <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje <strong>na</strong>kupa knjižničnega gradiva <strong>za</strong> splošne knjižnice<br />

kljub izrazitemu povečanju v letu 2005 v <strong>za</strong>dnjih dveh letih ponovno padajo. Padec je posledica zmanjšanja<br />

sredstev <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup knjižničnega gradiva iz sredstev »kulturnega tolarja« 12 , kar ni bilo <strong>na</strong>domeščeno s povišanjem<br />

rednih sredstev. Ob <strong>na</strong>daljevanju takega trenda se bo <strong>na</strong>jresneje postavilo vprašanje neizpolnjevanja <strong>na</strong>kupnih<br />

normativov in posledično ustreznosti oziroma kvalitete izvajanja javne službe, saj občine kot ustanovitelji niso<br />

sposobne <strong>na</strong>domestiti primanjkljaja, ki ga je povzročilo zmanjšanje sredstev s strani države.<br />

3.2 Nemška knjižnica<br />

Po Sklepu Vlade RS št 680-02/93-20/1-8 z dne 5. 11. 1993 sta <strong>za</strong> izpolnjevanje obveznosti v zvezi z Nemško<br />

čitalnico v Ljubljani pristojni <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> visoko šolstvo, z<strong>na</strong>nost in tehnologijo.<br />

Nemška čitalnica deluje v sklopu Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.<br />

12 Zakon o <strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi – ki določa sofi<strong>na</strong>nciranje nujnih<br />

programov v okviru knjižnične dejavnosti.<br />

149

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Sredstva <strong>za</strong> delovanje Nemške čitalnice: pokrivanje stroškov dela in programskih materialnih stroškov, ki <strong>na</strong>stajajo<br />

pri izvajanju programa Nemške čitalnice, <strong>za</strong>gotavljata <strong>na</strong>vedeni ministrstvi. <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong>gotavlja 50 %<br />

potrebnih sredstev <strong>za</strong> plače, prispevke in druge izdatke <strong>za</strong>poslenim, drugo polovico <strong>za</strong>gotavlja MVZT. Sredstva <strong>za</strong><br />

splošne stroške delovanja in <strong>za</strong> programske materialne stroške <strong>za</strong>gotavlja izključno <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> plačuje tudi vse stroške <strong>na</strong>jemnine prostora. Stroške <strong>na</strong>jemnine in obratovalne stroške<br />

ministrstvo <strong>na</strong> podlagi <strong>na</strong>jemne pogodbe fi<strong>na</strong>ncira neposredno <strong>na</strong>jemodajalcu GPG Naložbe, d. o. o. (do<br />

30. 5. 2007 NLB Propria, d. o. o.).<br />

Tabela 31 Sredstva Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje Nemške čitalnice v obdobju 2002–2009<br />

Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Skupaj<br />

Delovanje 18.174,73 19.016,02 18.766,98 19.320,13 19.101,80 20.016,50 20.106,57 18.897,48 183.646,81<br />

Najemni<strong>na</strong> 32.006,34 40.935,86 36.767,61 36.973,54 38.020,42 40.270,00 42.601,72 41.764,97 376.697,80<br />

in obrat. str.<br />

Skupaj 50.181,07 59.951,89 55.534,59 56.293,67 57.122,22 60.286,50 62.708,29 60.662,45 560.344,64<br />

Indeks 1,00 1,19 1,11 1,12 1,14 1,20 1,25 1,21<br />

4 Kadri<br />

Pregled stopnje <strong>za</strong>poslovanja v javnem sektorju kaže, da <strong>za</strong>poslovanje v javnem sektorju <strong>na</strong>rašča hitreje kot<br />

<strong>za</strong>poslovanje v <strong>za</strong>sebnem sektorju, pri tem pa je treba <strong>za</strong> področje <strong>kulture</strong> poudariti, da se število <strong>za</strong>poslenih<br />

zmanjšuje. V letu 2008 je bilo <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> v javnem sektorju skupaj <strong>za</strong>poslenih (v JZ in pri drugih<br />

izvajalcih JS) 6141 oseb, kar predstavlja 0,3 % vseh prebivalcev oz. 0,52 % delovno aktivnih prebivalcev. To<br />

je <strong>na</strong>jmanj v <strong>za</strong>dnjih 5 letih, znižanje glede <strong>na</strong> leto 2007 pa je bilo 0,9-odstotno. 13<br />

Rast števila <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong>sledimo tudi v knjižnični dejavnosti, saj je Zakon o knjižničarstvu, ki je <strong>za</strong>čel veljati leta<br />

2001, knjižnicam <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> prinesel številne nove <strong>na</strong>loge. Obseg delovanja se je povečal tudi <strong>za</strong>radi<br />

spremenjenih družbenih in ekonomskih razmer, tehnološkega <strong>na</strong>predka, evropskih in <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih strategij <strong>na</strong><br />

področju <strong>kulture</strong> in informacijske družbe ter strokovnih smernic in priporočil <strong>za</strong> razvoj in posodabljanje storitev<br />

in uveljavljanja e<strong>na</strong>kosti v njihove dostopnosti. Na področju knjižnične dejavnosti elektronsko poslovanje ne<br />

pri<strong>na</strong>ša <strong>za</strong>menjave a<strong>na</strong>lognih storitev z digitalnimi, <strong>na</strong>sprotno pri<strong>na</strong>ša vzporedno delovanje <strong>za</strong> klasično in<br />

digitalno okolje, tako slovenske splošne knjižnice in <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica delujejo kot t. i. hibridne knjižnice, ki<br />

dostop do svojega gradiva uporabnikom omogočajo v prostorih knjižnice in tudi prek oddaljenega dostopa.<br />

4.1 Nacio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica<br />

Narod<strong>na</strong> in univerzitet<strong>na</strong> knjižnica je z osamosvojitvijo RS ter novim Zakonom o knjižničarstvu in razvojnimi<br />

<strong>za</strong>htevami po vzpostavitvi hibridne knjižnice dobila veliko večji obseg dela in večje število novih <strong>na</strong>log. Kljub<br />

<strong>na</strong>črtovanim posledicam pa ji <strong>za</strong> izvajanje knjižnične javne službe ustrezno povečanje števila <strong>za</strong>poslenih ni bilo<br />

odobreno.<br />

Narod<strong>na</strong> in univerzitet<strong>na</strong> knjižnica <strong>za</strong>to izvaja program dela kadrovsko podhranje<strong>na</strong>. Tako se tudi v letu 2009<br />

število <strong>za</strong>poslenih, ki jih fi<strong>na</strong>ncira proračun (<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>), v primerjavi s preteklim letom ni povečalo.<br />

Na dan 31. 12. 2009 je z<strong>na</strong>šalo 138 delovnih mest (EPZ). Iz drugih virov (evropski in domači projekti) je bilo<br />

fi<strong>na</strong>nciranih 10,5 EPZ <strong>za</strong>poslenih (2008: 11,4 EPZ). Da bi knjižnica lahko izvedla <strong>na</strong>črtovani program in <strong>za</strong>gotavljala<br />

celodnevno odprtost, je angažirala tudi zu<strong>na</strong>nje sodelavce, študente in prostovoljce, nekatere dejavnosti pa<br />

je izvajala <strong>na</strong> podlagi zu<strong>na</strong>njega izvajanja storitev (npr. večino digitali<strong>za</strong>cije gradiv). Med <strong>za</strong>poslenimi, ki jih je<br />

fi<strong>na</strong>nciralo <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, jih je imelo 66 % (2009: 63 %) <strong>na</strong>jmanj visokošolsko izobrazbo, od tega 6<br />

oziroma 4 % doktorat z<strong>na</strong>nosti in 15 oziroma 11 % magisterij z<strong>na</strong>nosti. Doktorski študij so opravljali 3 <strong>za</strong>posleni, v<br />

13 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> gibanja <strong>za</strong>poslenosti, obsega sredstev <strong>za</strong> izplačane plače in izplačanih plač <strong>na</strong> <strong>za</strong>poslenega v javnem sektorju v obdobju<br />

2003–2008; dostopno <strong>na</strong> http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/DPJS/pdf/Javni_sektor_<br />

JAVNA_UPRAVA_2003_2008_01.pdf; uporabljeno 26. 1. 2010).<br />

150

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

podiplomski magistrski študij je bilo vključenih 12 <strong>za</strong>poslenih, v dodiplomski študij 7 <strong>za</strong>poslenih in v srednješolski<br />

študij 2 <strong>za</strong>posle<strong>na</strong>. Skupaj je bilo v programe formalnega izobraževanja vključenih 24 <strong>za</strong>poslenih. Doktorski študij<br />

je uspešno končala 1 <strong>za</strong>posle<strong>na</strong> in magistrski študij 1 <strong>za</strong>posle<strong>na</strong>. Relativno visoka stopnja izobrazbe <strong>za</strong>poslenih je<br />

med drugim tudi posledica posebnega statusa in <strong>na</strong>log, ki jih knjižnica izvaja v okviru slovenskega knjižničnega<br />

sistema. Kljub temu ji primanjkuje specialistov <strong>za</strong> večino področij, <strong>na</strong> katerih deluje.<br />

Primerjave z drugimi podobnimi knjižnicami po Evropi kažejo, da približno e<strong>na</strong>ke <strong>na</strong>loge v primerljivem obsegu in<br />

kakovosti opravlja NUK z mnogo skromnejšimi (fi<strong>na</strong>nčnimi in) kadrovskimi viri kot veči<strong>na</strong> primerjanih <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih<br />

(in univerzitetnih) knjižnic. Pomanjkanje kadrovskih virov v Narodni in univerzitetni knjižnici <strong>za</strong>to že ogroža<br />

opravljanje <strong>za</strong>konsko določenih <strong>na</strong>log, tako da vpliva <strong>na</strong> obseg in kakovost izvajanja knjižnične javne službe. Da bi<br />

<strong>za</strong>gotovili ustrezne storitve <strong>za</strong> državljane ter <strong>za</strong>gotovili ohranjanje gradiv <strong>za</strong> <strong>za</strong><strong>na</strong>mce, bi bilo treba odobriti nova<br />

delov<strong>na</strong> mesta in <strong>za</strong>gotoviti sredstva <strong>za</strong> dodatne kadrovske vire ter njihovo stalno strokovno izpopolnjevanje.<br />

Tabela 32 Struktura <strong>za</strong>poslenih v Narodni in univerzitetni knjižnici v letu 2009<br />

Zaposleni, ki jih fi<strong>na</strong>ncira MK 14 I. – IV. V. VI. VII. VIII. IX. Skupaj<br />

Št. delovnih mest, ki jih fi<strong>na</strong>ncira MK 11 19 16 78 9 5 138<br />

Št. <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> nedoločen čas 10 19 16 79 9 5 138<br />

Št. <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> določen čas 1 – – 4 – – 5<br />

Skupaj število <strong>za</strong>poslenih 11 19 16 83 9 5 143<br />

Od tega št. <strong>za</strong>poslenih s krajšim<br />

delovnim časom<br />

– – – 4 – – 5<br />

4.2 Splošne knjižnice<br />

Poleg že v uvodu opredeljenih razlogov, ki izhajajo iz Zako<strong>na</strong> o knjižničarstvu in pod<strong>za</strong>konskih aktov, sta pri<br />

splošnih knjižnicah <strong>na</strong> povečan obseg delovanja poleg tehnološkega <strong>na</strong>predka vplivali tudi izgradnja novih ali<br />

obnovitev obstoječih knjižničnih prostorov ter vzpostavitev novih izposojevališč ali postajališč premične zbirke.<br />

Evropske in <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne strategije <strong>za</strong> razvoj knjižnic v demokratič<strong>na</strong> središča lokalnih skupnosti ter strokovne<br />

smernice in priporočila <strong>za</strong> uveljavljanje e<strong>na</strong>kosti državljanov pri dostopnosti kakovostnih knjižničnih storitev<br />

so povečali obseg delovanja splošnih knjižnic in splošnim knjižnicam prinesli številne nove <strong>na</strong>loge, predvsem<br />

glede uveljavljanja nove tehnologije in novih medijev v pridobivanju, izbiri in uporabi informacij in uporabi<br />

informacijske tehnologije v vsakdanjem življenju občanov (informacijsko opismenjevanje), uveljavljanja<br />

njihove ustvarjalnosti z zbiranjem in predstavljanjem domoz<strong>na</strong>nskega gradiva in razvijanjem knjižnične<br />

<strong>kulture</strong> kot <strong>na</strong>činom reševanja informacijskih in izobraževalnih problemov <strong>za</strong> različne skupine prebivalstva.<br />

Graf 7 Rast indeksov (<strong>na</strong>d 100) z<strong>na</strong>čilnih elementov delovanja splošnih knjižnic v obdobju 1991–2006<br />

350<br />

300<br />

250<br />

200<br />

150<br />

100<br />

50<br />

0<br />

1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006<br />

izposoja obisk članstvo zbirka prostor <strong>za</strong>posleni<br />

14 Tarif<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong>.<br />

151

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Število strokovnih delavcev v splošnih knjižnicah se sicer stalno zvišuje, a ne dovolj <strong>za</strong> dohitevanje sodobnega<br />

razvoja v poslovanju splošnih knjižnic. Prav tako kot pri delovanju <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne knjižnice tudi <strong>za</strong> splošne knjižnice<br />

velja, da so večji obseg dela in večje število novih <strong>na</strong>log dobile tudi z razvojnimi <strong>za</strong>htevami po vzpostavitvi<br />

hibridne knjižnice.<br />

Graf 8 Število prireditev in število izposoj <strong>na</strong> enega strokovnega delavca v splošnih knjižnicah v obdobju 2002–<br />

2009<br />

35.000<br />

30.000<br />

25.000<br />

20.000<br />

15.000<br />

10.000<br />

5.000<br />

0<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

število prireditev<br />

izposoja <strong>na</strong> 1 strokovnega delavca<br />

Kljub povečanju števila <strong>za</strong>poslenih v slovenskih splošnih knjižnicah kar nekaj splošnih knjižnic ne dosega<br />

minimalnih pogojev 15 , ki jih glede števila delavcev določa Pravilnik o pogojih <strong>za</strong> izvajanje knjižnične<br />

dejavnosti kot javne službe. Veči<strong>na</strong> knjižnic pa <strong>za</strong>posluje manj, kot <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje delovanja določajo<br />

Standardi <strong>za</strong> splošne knjižnice 16 . Manjkajo vse tri kategorije delavcev, strokovni, upravni, tehnični delavci,<br />

<strong>za</strong>radi česar ne trpi samo strokovnost opravljanja dela, ampak tudi gospodarnost. Dela opravljajo tudi<br />

delavci, ki ne izpolnjujejo pogojev ali pa jih presegajo, ker se pri pomanjkanju kadra <strong>za</strong>posluje strokovno<br />

visoko usposobljen kader, raču<strong>na</strong>joč <strong>na</strong> njegovo večjo uporabnost, pri čemer pa ti negospodarno opravljajo<br />

tudi dela srednje strokovno usposobljenega delavca.<br />

Prav tako otežuje izvajanje <strong>na</strong>log dejstvo, da imajo posamezne osrednje knjižnice relativno malo <strong>za</strong>poslenih.<br />

Kompleksnejše <strong>na</strong>loge, ki jim jih določa veljavni <strong>za</strong>kon, je brez kritične mase <strong>za</strong>poslenih praktično<br />

nemogoče izvajati. Dve tretjini (39) osrednjih knjižnic imata manj kot 15 <strong>za</strong>poslenih, le 19 knjižnic ima<br />

<strong>za</strong>poslenih 20 in več delavcev.<br />

Tabela 33 Zaposleni v splošnih knjižnicah (2002–2009)<br />

Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Zaposleni Število 879,35 937,88 970,96 1.041,25 1.144,11 1.375,00 1.343,00 1.344,00<br />

Indeks 1,00 1,07 1,10 1,18 1,30 1,56 1,53 1,53<br />

Čeprav se, kakor je razvidno iz podatkov v <strong>na</strong>daljevanju, odprtost splošnih knjižnic povečuje, je treba poudariti,<br />

da so knjižnice, zlasti krajevne, <strong>za</strong>radi pomanjkanja delavcev odprte <strong>za</strong> obiskovalce manj, kot bi bilo potrebno,<br />

oziroma manj, kot <strong>za</strong>htevajo določbe Uredbe o osnovnih storitvah knjižnici. Manjkajoče strokovne delavce<br />

v nekaterih primerih sicer <strong>na</strong>domeščajo prostovoljci ali honorarni delavci, kar pa ni ustrezno, saj so to lahko<br />

delavci brez primerne strokovne usposobljenosti, ki bi lahko pomenili zgolj dopolnitev kadrovskih virov, nikakor<br />

pa ne <strong>na</strong>domestila. To je problem, ki <strong>za</strong>hteva še prav posebno pozornost, saj se vlaganje v prostor, knjižnično<br />

zbirko in tehnologijo ne vrača z večanjem članstva in (informacijske) pismenosti prebivalstva, še <strong>na</strong>jmanj pa v<br />

primerih, ko svetovalno informacijsko delo v izposoji opravljajo strokovno neprimerno usposobljeni delavci.<br />

15 V Sloveniji še vedno deluje knjižnica, ki se kljub določbam Zako<strong>na</strong> o knjižničarstvu še ni osamosvojila in je organi<strong>za</strong>cijska enota<br />

drugega javnega <strong>za</strong>voda. Za <strong>za</strong>gotavljanje knjižnične dejavnosti <strong>na</strong> območju dveh občin <strong>za</strong>posluje samo tri osebe. Poleg<br />

<strong>na</strong>vedene velja omeniti še dve knjižnici, ki sta sicer samostoj<strong>na</strong> jav<strong>na</strong> <strong>za</strong>voda, vendar vsaka <strong>za</strong> dejavnost, ki jo morata <strong>za</strong>gotavljati<br />

v e<strong>na</strong>kem obsegu, kot je določeno <strong>za</strong> 10.000 prebivalcev, <strong>za</strong>poslujeta le po štiri delavce.<br />

16 Standardi <strong>za</strong> splošne knjižnice (<strong>za</strong> obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015), sprejeti 21. aprila 2005, dostopni <strong>na</strong><br />

http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/<strong>Ministrstvo</strong>/Podrocja/NSKD/pojasnila_standardi.pdf.<br />

152

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

5 Infrastruktura<br />

Kljub številnim novogradnjam in obnovam knjižničnih prostorov, ki so bile v <strong>za</strong>dnjem desetletju izvedene 17<br />

s sredstvi lokalnih skupnosti ali pa v sofi<strong>na</strong>nciranju iz lokalnih in državnih virov, so pomanjkanje knjižničnega<br />

prostora, neprimer<strong>na</strong> velikost, uporab<strong>na</strong> in estetska kakovost, razdrobljenost in nefunkcio<strong>na</strong>lnost prostora<br />

problemi, ki tarejo večino knjižnic. Neustrezen knjižnični prostor je temelj<strong>na</strong> ovira <strong>za</strong> izvajanje z <strong>za</strong>konom<br />

predpisanih storitev: primerno ureditev knjižničnega gradiva, uvajanje sodobne opreme, zlasti elektronske,<br />

ter kakovostno ponudbo storitev, <strong>za</strong>hteva pa lahko tudi dodatno <strong>za</strong>poslovanje <strong>za</strong>radi obvladovanja njegove<br />

nefunkcio<strong>na</strong>lnosti.<br />

V Sloveniji letno zbiramo podatke o uporabni površini osrednjih knjižnic, vsaka tri leta pa ugotavljamo<br />

izpolnjevanje minimalnih prostorskih pogojev <strong>za</strong> vse vrste splošnih knjižnic. Ne zbiramo pa podrobnejših<br />

podatkov o problematiki, pove<strong>za</strong>ni s prostorom. Ker knjižnicam še ni uspelo pripraviti <strong>na</strong>črta potrebnih<br />

lokacij izposojevališč in njihove velikosti, ne vemo, koliko prostora dejansko manjka.<br />

V praksi pa se srečujemo s številnimi problemi, ki so pove<strong>za</strong>ni z <strong>na</strong>črtovanjem, gradnjo in opremljanjem<br />

knjižnic, med njimi so:<br />

• neprimer<strong>na</strong> lokacija z vidika dostopnosti in varnosti,<br />

• reševanje neustreznosti prostorskega pogoja je predolgo, negospodarno, pogosto tudi nestrokovno,<br />

• urejanje prostora se ne obrav<strong>na</strong>va celostno: lokacija, stavba/prostor, oprema,<br />

• pomanjkljivo pripravljeni knjižnični programi so ovira <strong>za</strong> kakovostno <strong>na</strong>črtovanje in izvedbo,<br />

• knjižnični program nima ustreznih tehničnih prilog <strong>za</strong> kakovostno in varno ureditev ter hranjenje gradiva,<br />

• odločanje o lokaciji, <strong>na</strong>črtu se izvaja brez knjižničarja,<br />

• posegi v prostor se opravljajo brez skupine različnih strokovnjakov, lahko tudi brez arhitekta ali knjižničarja,<br />

• postopnost reševanja prostorske problematike z menjavanjem lokacij,<br />

• <strong>na</strong>črti <strong>za</strong> prostore knjižnice se izbirajo brez <strong>na</strong>tečaja,<br />

• <strong>za</strong> reali<strong>za</strong>cijo sprejetega <strong>na</strong>črta je čas pogosto prekratek,<br />

• kakovosti opreme se <strong>na</strong>menja premalo pozornosti, izbira se po ceni, ne pa tudi po kakovosti,<br />

• ovira<strong>na</strong> dostopnost in uporaba prostora <strong>za</strong> skupine s posebnimi potrebami. 18<br />

Knjižnice so dokaj dobro opremljene z raču<strong>na</strong>lniško strojno in programsko opremo, nekoliko slabše je stanje<br />

strežniške opreme in pomnilniških medijev, pomanjkanje kadra pa je pogosto vzrok <strong>za</strong> njeno slabšo izrabo<br />

<strong>za</strong> informacijske in izobraževalne <strong>na</strong>mene.<br />

5.1 Nacio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> knjižnica<br />

Tudi leta 2009 se prostorskimi pogoji <strong>za</strong> delovanje Narodne in univerzitetne knjižnice niso spremenili.<br />

Knjižnica je delovala <strong>na</strong> dveh lokacijah, nefunkcio<strong>na</strong>lnost prostorov pa ni omogočala organi<strong>za</strong>cije prostega<br />

dostopa do gradiva in sodobne informacijske dejavnosti <strong>za</strong> uporabnike. Dolgoroč<strong>na</strong> rešitev prostorske<br />

stiske knjižnice je izgradnja nove knjižnične stavbe, ki se tudi v letu 2009 še ni <strong>za</strong>čela. Vlada RS je sprejela<br />

sklep o novem urbanistično arhitekturnem <strong>na</strong>tečaju <strong>za</strong> izgradnjo nove stavbe knjižnice, kar pomeni, da<br />

so bile aktivnosti, izvedene v preteklih dvajsetih letih, opuščene, in se celoten projekt <strong>za</strong>čenja znova. V<br />

centralni zgradbi knjižnice so bile izvedene le minimalne prenove prostorov in zgradbe, tj. ureditev prostora<br />

<strong>za</strong> potrebe arhiva dokumentacije NUK in prenova skladiščnih prostorov <strong>za</strong> hranjenje arhivskih izvodov<br />

avdiovizualnega, glasbenega in kartografskega gradiva (17 % <strong>na</strong>črtovanih sredstev). Naložbe v informacijsko<br />

in komunikacijsko opremo so bile uresničene v 50 %. Dokonč<strong>na</strong> prenova Velike čitalnice tudi v letu 2009<br />

<strong>za</strong>radi pomanjkanja sredstev ni bila uresniče<strong>na</strong>.<br />

17 Zgrajene ali obnovljene so bile 4 velike knjižnice, ki opravljajo tudi <strong>na</strong>loge osrednje območne knjižnice (Murska Sobota, Ravne<br />

<strong>na</strong> Koroškem, Ljublja<strong>na</strong>, Celje), povečane in prenovljene nekatere osrednje oz. občinske in večobčinske (Domžale, Šentjur pri<br />

Celju, Postoj<strong>na</strong>) in več kot deset manjših krajevnih knjižnic oz. izposojevališč (Mir<strong>na</strong>, Mokronog, Semič, Bohinjska Bistrica,<br />

Pionirska knjižnica Rotovž itd.). Žal še vedno niso <strong>za</strong>gotovljeni ustrezni pogoji <strong>za</strong> drugo <strong>na</strong>jvečjo knjižnico v Sloveniji – Mariborsko<br />

knjižnico, čakamo pa tudi še dokončanje Osrednje knjižnice Kranj in <strong>za</strong>četek obnove Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru.<br />

18 Povzeto po: Novljan, S., Kodrič-Dačić, E. & Karun, B. (2006). Slovenske splošne knjižnice danes: stanje, problemi, razvojni trendi.<br />

Ljublja<strong>na</strong>: Narod<strong>na</strong> in univerzitet<strong>na</strong> knjižnica, Center <strong>za</strong> razvoj knjižnic.<br />

153

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Tabela 34 Prostori in oprema Narodne in univerzitetne knjižnice – ka<strong>za</strong>lci (2005–2009)<br />

2005 2006 2007 2008 2009<br />

Neto uporab<strong>na</strong> površi<strong>na</strong> knjižnice – obe lokaciji (m 2 ) 14.059 14.059 14.059 14.359 14.359<br />

Skupaj število raču<strong>na</strong>lniških delovnih mest <strong>za</strong> uporabnike – – 33 33 34<br />

Št. aktivnih uporabnikov (fizični) <strong>na</strong> raču<strong>na</strong>lniško<br />

– – 401, 2 367,8 330,5<br />

delovno postajo<br />

Skupaj število čitalniških mest – – 264 314 314<br />

Št. aktivnih uporabnikov (fizični) <strong>na</strong> čitalniško mesto – – 50,2 38,7 35,9<br />

Tabela 35 Vlaganja v elektronske vire in storitve Narodne in univerzitetne knjižnice – ka<strong>za</strong>lci (2005–2009)<br />

2005 2006 2007 2008 2009<br />

Skupaj izdatki <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup informacijske in<br />

– – – 167.036 167.505<br />

komunikacijske tehnologije (oprema)<br />

Delež izdatkov <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup informacijske in<br />

1,40 % 1,30 % 1,80 % 2,00 % 2,20 %<br />

komunikacijske tehnologije<br />

Skupaj izdatki <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup e-informacijskih virov 144.808 193.307 178.371 257.833 336.937<br />

Delež stroškov <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup elektronskih informacijskih<br />

virov v celotnih stroških <strong>za</strong> informacijske vire<br />

27,80 % 39,70 % 38,50 % 47,40 % 49,40 %<br />

Največjo strateško prednost bi knjižnici omogočila izgradnja nove knjižnične stavbe, ki bi podobno kot<br />

drugje v svetu <strong>za</strong>radi možnosti sodobno opravljanih knjižničnih storitev v sodobnem okolju (npr. prosti<br />

pristop do gradiva, ustrezno število čitalniških sedežev, sodob<strong>na</strong> oprema <strong>za</strong> uporabo gradiva ipd.) izrazito<br />

izboljšala njen status v družbi in priz<strong>na</strong>vanje njenega pome<strong>na</strong> med uporabniki. Podoben proces opazujemo<br />

povsod v Sloveniji, kjer se po izgradnji novih splošnih knjižnic v lokalnih okoljih izrazito povečujeta njihova<br />

uporaba in senzibilnost prebivalstva <strong>za</strong> omogočanje njihovega dobrega delovanja. Ker je <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong><br />

knjižnica po definiciji z<strong>na</strong>nstve<strong>na</strong> knjižnica, je nje<strong>na</strong> zgraditev tudi pomemben element v procesu rasti<br />

kvalitete univerzitetnega izobraževanja in raziskovanja. Nedvomno pa bi nova reprezentanč<strong>na</strong> stavba<br />

ustre<strong>za</strong>la pomenu <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne institucije in pomenu, ki jo ima <strong>za</strong> slovensko <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno identiteto.<br />

5.2 Splošne knjižnice<br />

Prostorske razmere <strong>za</strong> delovanje splošnih knjižnic se sicer stalno izboljšujejo, vendar ugotavljamo, da v Sloveniji<br />

še vedno kar 57 od 210 slovenskih občin nima krajevne knjižnice, od teh 57 občin pa 48 tudi nima postajališča<br />

premične zbirke. V obči<strong>na</strong>h brez krajevne knjižnice živi 173.253 prebivalcev (8,5 % vseh prebivalcev RS), v<br />

obči<strong>na</strong>h, ki nimajo tudi postajališča premične zbirke, pa 156.470 prebivalcev (7,7 % vseh prebivalcev RS) 19 .<br />

Slovenske splošne knjižnice so svojo dejavnost v letu 2009 izvajale <strong>na</strong> skupno 97.079 m 2 površin. S 17.766<br />

m 2 izstopa Mest<strong>na</strong> knjižnica Ljublja<strong>na</strong>, druge knjižnice so neprimerno manjše: 3 OOK imajo uporabne<br />

površine med 4000 in 5000 m 2 , 9 knjižnic razpolaga s površino med 2000 in 4000 m 2 , 18 med 1000 in<br />

2000 m 2 , 24 med 300 in 1000 m 2 , 3 knjižnice pa so pod predpisanim minimumom 300 m 2 .<br />

Površine <strong>za</strong> izvajanje knjižnične dejavnosti so se v letu dni v primerjavi z letom 2008 povečale <strong>za</strong> 3196 m 2 . Imele<br />

so 5856 čitalniških sedežev oziroma 2,9 sedeža <strong>na</strong> 1000 prebivalcev ter 1293 raču<strong>na</strong>lnikov <strong>za</strong> uporabnike<br />

oziroma 0,63 raču<strong>na</strong>lnika <strong>na</strong> 1000 prebivalcev. Dokaj dobro so bile tudi že opremljene s knjigomati 20 . V letu<br />

2009 poročajo o skupaj 38 knjigomatih v 22 knjižnicah.<br />

Tabela 36 Prostorski pogoji splošnih knjižnic (2002–2009)<br />

Prostor (m²)<br />

Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Število 68.668 74.639 75.930 82.089 85.453 89.145 93.884 97.079<br />

Indeks 1,00 1,09 1,11 1,20 1,24 1,30 1,37 1,41<br />

19 Vodeb, Gorazd. (2008). Podoba slovenskih splošnih knjižnic v letu 2007. Knjižnica, 52(4), str. 57–76.<br />

20 Z <strong>na</strong>pravami <strong>za</strong> avtomatizirano samopostrežno izposojo knjižničnega gradiva, ki uporabnikom knjižnice omogočajo, da si<br />

knjižnično gradivo izposodijo, ga vrnejo ali podaljšajo brez knjižničarjeve pomoči.<br />

154

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

V letu 2009 so knjižnice pridobile nove prostore v Solčavi, Rogaški Slatini, Šmartnem ob Paki, Šentjerneju,<br />

Cerkljah, Žireh, Sovodnju, Lešah, Luciji, Brezovici in Kamnici, v celoti se je prenovila knjižnica v Postojni in<br />

Bistrici ob Sotli. Dodatne prostore so pridobile v Črnomlju, Železnikih, Ljubljani, Bovcu, Komnu in Novem<br />

mestu. Knjižnica v Šempetru je bila preselje<strong>na</strong>, prostori so se zmanjšali knjižnici v Podpeči, postajališči<br />

premičnih zbirk Gorica in Josipdol pa sta se <strong>za</strong>prli.<br />

Tako kot se je v preteklih letih povečevala površi<strong>na</strong> <strong>za</strong> izvajanje knjižnične dejavnosti, se je povečevala tudi<br />

odprtost splošnih knjižnic in njihovih izposojevališč.<br />

Tabela 37 Odprtost splošnih knjižnic v sekundah <strong>na</strong> potencialnega uporabnika (2002–2009)<br />

Odprtost<br />

(sekunde <strong>na</strong><br />

potencialnega<br />

uporabnika)<br />

Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Število 558 589 611 586 615 613 650 665<br />

Indeks 1,00 1,06 1,09 1,05 1,10 1,10 1,16 1,19<br />

155

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

6 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti Priložnosti Slabosti Nevarnosti<br />

Obsež<strong>na</strong> in Povečanje kakovosti izbire vsebine Ponekod še vedno neprimer<strong>na</strong><br />

pestra zbirka<br />

knjižničnega<br />

gradiva<br />

in vrst knjižničnega gradiva, še<br />

zlasti kakovostnega izvirnega<br />

slovenskega leposlovja.<br />

ureditev hranjenja in predstavljanja<br />

gradiva – prostorska stiska.<br />

Izboljšanje <strong>na</strong>bavne politike<br />

– javno objavljeni dokumenti<br />

<strong>na</strong>bavne politike slovenskih<br />

splošnih knjižnic.<br />

Povečanje splošne dostopnosti<br />

zbirk v mreži krajevnih knjižnic.<br />

Poveča<strong>na</strong> medknjižnič<strong>na</strong> izposoja.<br />

Povečanje deleža prebivalstva<br />

med člani knjižnic.<br />

Digitali<strong>za</strong>cija gradiva in<br />

povečanje dostopnosti gradiva,<br />

predvsem domoz<strong>na</strong>nskih zbirk.<br />

Osrednje območne knjižnice kot<br />

usmerjevalke razvoja: oblikovanje<br />

kompetenčnih centrov.<br />

Premajhen obseg in raznolikost<br />

kakovostnega knjižničnega<br />

gradiva v krajevnih knjižnicah.<br />

Ne<strong>na</strong>črt<strong>na</strong> <strong>na</strong>bav<strong>na</strong> politika.<br />

Preskrom<strong>na</strong> promocija posebnih<br />

zbirk knjižničnega gradiva.<br />

Preskromen obseg in promocija<br />

digitaliziranih zbirk.<br />

Prednosti Priložnosti Slabosti Nevarnosti<br />

Kakovostne<br />

in raznolike<br />

knjižnične<br />

storitve<br />

Enot<strong>na</strong> članska izkaznica <strong>na</strong><br />

območju.<br />

Ponekod nefunkcio<strong>na</strong>lni prostori<br />

<strong>za</strong> izvajanje dejavnosti.<br />

Premalo fi<strong>na</strong>nčnih sredstev.<br />

Razvijanje novih storitev oziroma<br />

<strong>na</strong>činov njihove dostopnosti,<br />

uvajanje nove tehnologije <strong>za</strong><br />

prost dostop do knjižničnega<br />

gradiva, izposojo <strong>na</strong> daljavo.<br />

Storitve <strong>za</strong> različne ciljne<br />

skupine, še zlasti <strong>za</strong> uporabnike s<br />

posebnimi potrebami in ranljive<br />

družbene skupine.<br />

Večja promocija izvirnega<br />

slovenskega leposlovja in<br />

z<strong>na</strong>nosti v razvijanju bralne<br />

<strong>kulture</strong> pri vseh vrstah<br />

uporabnikov.<br />

Aktivnejše vključevanje knjižnic v<br />

življenje posameznikov in lokalne<br />

skupnosti.<br />

Organi<strong>za</strong>cija skupnih aktivnosti z<br />

drugimi strokovnimi področji.<br />

Povečanje deleža prebivalstva<br />

med člani knjižnic.<br />

Pomanjkanje oziroma<br />

razpršenost ustreznega kadra.<br />

Ne<strong>za</strong>dovoljivo poz<strong>na</strong>vanje<br />

potreb potencialnih uporabnikov.<br />

Neučinkovita promocija<br />

knjižnične dejavnosti, predvsem<br />

<strong>na</strong> področju promocije<br />

kakovostnih knjižnični zbirk in<br />

razvijanja bralne <strong>kulture</strong>.<br />

Ovire v dostopnosti knjižničnega<br />

gradiva (npr. administrativne<br />

in fi<strong>na</strong>nčne v poslovanju<br />

z uporabniki, objavljanje<br />

digitaliziranih dokumentov brez<br />

možnosti dostopa in uporabe<br />

polnega besedila, dvotirni režimi<br />

<strong>za</strong> uporabo knjižnične zbirke v<br />

fizični in e-obliki).<br />

Relativno nizka stopnja<br />

sodelovanja med osrednjimi<br />

in osrednjimi območnimi<br />

knjižnicami.<br />

Prešibko sodelovanje z lokalnimi<br />

dejavniki pri oblikovanju <strong>na</strong>bavne<br />

politike.<br />

Premalo fi<strong>na</strong>nčnih sredstev,<br />

da bi se država približala<br />

50-odstotnemu deležu<br />

sofi<strong>na</strong>nciranja <strong>na</strong>kupa<br />

knjižničnega gradiva.<br />

Nekoordinira<strong>na</strong> in prepočas<strong>na</strong><br />

digitali<strong>za</strong>cija.<br />

Odpiralni čas ponekod v krajevnih<br />

knjižnicah še ni usklajen z Uredbo<br />

o osnovnih storitvah knjižnic.<br />

Dostop do elektronskih virov<br />

<strong>na</strong> račun a<strong>na</strong>lognega gradiva =<br />

praz<strong>na</strong> skladišča.<br />

Pomanjkanje sredstev <strong>za</strong> razvoj<br />

storitev <strong>za</strong> posebne potrebe<br />

prebivalcev.<br />

Pomanjkanje sredstev pri<br />

uvajanju inovativnih projektov<br />

oziroma posodobitev storitev.<br />

Pomanjkanje podpore lokalnega<br />

okolja in razumevanja knjižnične<br />

dejavnosti.<br />

Neusklajenost delovanja med<br />

osrednjimi območnimi in<br />

osrednjimi knjižnicami.<br />

Težave pri vključevanju<br />

posebnega v splošno.<br />

156

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Prednosti Priložnosti Slabosti Nevarnosti<br />

Enoten<br />

knjižnični<br />

informacijski<br />

sistem<br />

Visoko profesio<strong>na</strong>lno razvita in<br />

dobro/lahko dostop<strong>na</strong> knjižnič<strong>na</strong><br />

jav<strong>na</strong> služba.<br />

Nerazvita knjižnič<strong>na</strong> mreža.<br />

Razvita knjižnič<strong>na</strong> mreža.<br />

Digitali<strong>za</strong>cija domoz<strong>na</strong>nskega<br />

gradiva in gradiva, ki je rezultat<br />

javnega fi<strong>na</strong>nciranja, <strong>za</strong> njegovo<br />

polno dostopnost.<br />

Opredeliti informacijsko funkcijo<br />

splošnih knjižnic.<br />

Smernice <strong>za</strong> <strong>na</strong>bavo knjižničnega<br />

gradiva.<br />

Smernice <strong>za</strong> svetovalno delo v<br />

osrednjih območnih knjižnicah.<br />

Enotni programi informacijskega<br />

opismenjevanja.<br />

Enotni programi <strong>za</strong><br />

bibliopedagoško delo.<br />

Razvoj centrov, specializiranih<br />

<strong>za</strong> uporabnike s posebnimi<br />

potrebami.<br />

Aktiviranje spletnih servisov.<br />

Uveljavljanje gospodarnega<br />

<strong>na</strong>kupa opreme in njenega<br />

vzdrževanja (kompetenčni<br />

centri).<br />

Intenzivnejše usposabljanje<br />

knjižničarjev in uporabnikov <strong>za</strong><br />

samostojno uporabo IKT.<br />

Posodabljanje IKT v krajevnih<br />

knjižnicah.<br />

Razširitev bibliobusne knjižnične<br />

mreže.<br />

Ni še izdelanih posameznih<br />

pod<strong>za</strong>konskih aktov, strokovnih<br />

smernic <strong>za</strong> posamez<strong>na</strong> področja<br />

knjižnične dejavnosti.<br />

Amaterizem pri izdelavi in<br />

oblikovanju spletnih strani<br />

slovenskih splošnih knjižnic.<br />

Premalo izkoriščene spletne<br />

storitve (dostopnost e-gradiva,<br />

obrazci <strong>za</strong> včlanitev, <strong>na</strong>ročanje<br />

knjižničnega gradiva, izposojo<br />

e-virov …).<br />

Zastarela raču<strong>na</strong>lniška oprema v<br />

krajevnih knjižnicah.<br />

Pomanjkanje sredstev <strong>za</strong> hitro<br />

posodabljanje raču<strong>na</strong>lniške<br />

in komunikacijske opreme in<br />

njeno dostopnost v krajevnih<br />

knjižnicah.<br />

Nevarnost <strong>za</strong>nemarjanja<br />

izobraževanja uporabnikov<br />

<strong>za</strong> uporabo IKT v krajevnih<br />

knjižnicah.<br />

Ne<strong>za</strong>interesiranost lokalnih<br />

skupnosti <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje<br />

<strong>na</strong>kupa ali obnove bibliobusov.<br />

Prednosti Priložnosti Slabosti Nevarnosti<br />

Največje število<br />

uporabnikov<br />

med kulturnimi<br />

dejavnostmi<br />

Priz<strong>na</strong>nje posebnega pome<strong>na</strong><br />

knjižnic v času recesije in<br />

upočasnjene gospodarske<br />

aktivnosti s strani države in<br />

lokalnih skupnosti.<br />

Neusklajene in nekoordinirane<br />

dejavnosti in aktivnosti, ki so<br />

skupnega pome<strong>na</strong> <strong>za</strong> enotno<br />

delovanje sistema.<br />

Nove <strong>na</strong>loge in povečan obseg<br />

tradicio<strong>na</strong>lne dejavnosti krnijo<br />

kakovost in obseg delovanja<br />

sodobnih – hibridnih – splošnih<br />

knjižnic.<br />

Odsotnost fi<strong>na</strong>nciranja dodatnih<br />

dejavnosti – problem razvoja.<br />

157

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Prednosti Priložnosti Slabosti Nevarnosti<br />

Področ<strong>na</strong><br />

<strong>za</strong>konodaja<br />

Nadaljnji razvoj knjižnične<br />

dejavnosti.<br />

Ne<strong>za</strong>dost<strong>na</strong> proračunska<br />

sredstva <strong>za</strong> delovanje knjižnic.<br />

z določbami<br />

o pogojih in Razvijanje kakovosti storitev, Odsotnost spremljanja<br />

ciljih knjižnične inovativnosti v opravljanju pravičnosti, kakovosti in<br />

dejavnosti procesov in storitev ter uvajanje učinkovitosti.<br />

nove tehnologije.<br />

Storitve <strong>za</strong> različne ciljne<br />

skupine, še zlasti <strong>za</strong> uporabnike s<br />

posebnimi potrebami in ranljive<br />

družbene skupine.<br />

Šibka formal<strong>na</strong> podlaga <strong>za</strong><br />

uveljavljanje knjižničarskih pravic<br />

prebivalcev.<br />

Ogroženo izvajanje <strong>za</strong>konsko<br />

določenih <strong>na</strong>log.<br />

Potreba po krčenju števila in<br />

obsega storitev ob hkratnem<br />

večanju potreb uporabnikov.<br />

Neažur<strong>na</strong> obdelava knjižničnega<br />

gradiva.<br />

Slabšanje kakovosti storitev<br />

in večanje ne<strong>za</strong>dovoljstva<br />

uporabnikov.<br />

Prepočasno posodabljanje<br />

storitev in uvajanje manjkajočih.<br />

Zmanjševanje dostopnosti<br />

informacijskih virov in storitev <strong>za</strong><br />

uporabnike.<br />

Nezmožnost pokrivanja visokih<br />

stroškov gradnje in vzdrževanja<br />

digitalne knjižnice in s tem<br />

pove<strong>za</strong>ne potrebne infrastrukture.<br />

Nezmožnost pridobivanja<br />

kadrov z novimi z<strong>na</strong>nji in<br />

kompetencami, potrebnimi<br />

<strong>za</strong> <strong>na</strong>daljnji razvoj knjižnične<br />

dejavnosti.<br />

Nezmožnost <strong>za</strong>gotavljanja<br />

pogojev <strong>za</strong> trajno ohranjanje<br />

<strong>na</strong>rodove pisne kulturne dediščine.<br />

Prednosti Priložnosti Slabosti Nevarnosti<br />

Dobro<br />

usposobljen<br />

Povezovanje in sodelovanje <strong>na</strong><br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni, območni, lokalni in<br />

Premajhno število strokovnega in<br />

tehničnega kadra.<br />

kader, v NUK med<strong>na</strong>rodni ravni.<br />

in osrednjih<br />

Premajhno število visoko<br />

območnih Formalno in neformalno specializiranih kadrov.<br />

knjižnicah tudi izobraževanje knjižničarjev.<br />

Zanemarjanje pome<strong>na</strong><br />

specialisti <strong>za</strong><br />

Stimuliranje raziskovalnega dela ustreznega kadra v krajevnih<br />

posamez<strong>na</strong><br />

in inovativnosti.<br />

knjižnicah.<br />

področja.<br />

Razvijanje prostovoljnega dela.<br />

Dvigniti status knjižnicam<br />

z odličnimi informatorji <strong>na</strong><br />

oddelkih <strong>za</strong> delo z uporabniki.<br />

Nizka motivacija <strong>za</strong> uresničevanje<br />

ciljev.<br />

Zmanjševanje dostopnosti<br />

knjižnične javne službe.<br />

Pomanjkanje sredstev <strong>za</strong><br />

motiviranje delavcev in<br />

<strong>za</strong> njihovo permanentno<br />

izobraževanje in premalo skrbi <strong>za</strong><br />

njihov osebni razvoj.<br />

Nizka stopnja vključevanja<br />

knjižnic/knjižničarjev kot<br />

partnerjev/sodelavcev v razvojne<br />

projekte lokalnih skupnosti.<br />

Nezmožnost pridobivanja kadrov<br />

z novimi z<strong>na</strong>nji in kompetencami,<br />

potrebnimi <strong>za</strong> <strong>na</strong>daljnji razvoj<br />

knjižnične dejavnosti.<br />

158

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Prednosti Priložnosti Slabosti Nevarnosti<br />

Nove ali<br />

prenovljene<br />

knjižnične<br />

stavbe<br />

Dostopnost knjižnične dejavnosti<br />

in novih storitev ter prireditev<br />

in dogodkov večjemu številu<br />

uporabnikov.<br />

Zaskrbljujoče velik delež občin<br />

brez krajevne knjižnice ali<br />

postajališča premične zbirke.<br />

Več možnosti <strong>za</strong> vseživljenjsko<br />

izobraževanje in boljšo bralno<br />

<strong>kulturo</strong>, smotrno izrabo prostega<br />

časa ali zgolj socialno vključenost.<br />

Uveljavljanje posameznikovih<br />

knjižničnih pravic.<br />

Narod<strong>na</strong> in univerzitet<strong>na</strong> knjižnica<br />

Zaskrbljujoče velik delež knjižnic<br />

brez ustreznih knjižničnih<br />

prostorov.<br />

Občani nimajo <strong>za</strong>gotovljene<br />

knjižnične javne službe oziroma<br />

ne morajo dostopati do<br />

knjižničnega gradiva in gradiv<br />

javnih oblasti.<br />

V neustreznih prostorih ni<br />

mogoča primer<strong>na</strong> ureditev<br />

knjižničnega gradiva.<br />

Slaba promocija knjižnične<br />

dejavnosti in gradiva.<br />

V neustreznih prostorih ni<br />

mogoče uvajati sodobne opreme,<br />

zlasti elektronske, ter izvajati<br />

kakovostne ponudbe storitev.<br />

Ogrože<strong>na</strong> pis<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong><br />

dedišči<strong>na</strong>.<br />

Prednosti Priložnosti Slabosti Nevarnosti<br />

Vodilni položaj<br />

Narodne in<br />

Izboljšanje delovanja in<br />

sodelovanja v v<strong>za</strong>jemnem<br />

Pomanjkljivo sodelovanje z<br />

drugimi vrstami knjižnic.<br />

univerzitetne katalogu in celotnem sistemu<br />

knjižnice v javne službe.<br />

Nerealiziran status glede<br />

knjižnični<br />

univerzitetne funkcije.<br />

dejavnosti.<br />

Dobro<br />

usposobljeni<br />

kadri.<br />

Specializira<strong>na</strong><br />

strokov<strong>na</strong><br />

z<strong>na</strong>nja.<br />

Dobro<br />

med<strong>na</strong>rodno<br />

sodelovanje.<br />

Delovanje<br />

v središču<br />

mesta, v stavbi<br />

priz<strong>na</strong>nega<br />

arhitekta<br />

Plečnika.<br />

Oblikovanje smernic <strong>za</strong><br />

strokovno delo knjižnic (formal<strong>na</strong><br />

in vsebinska obdelava, hranjenje<br />

gradiva, izdelovanje podatkovnih<br />

baz, digitali<strong>za</strong>cija).<br />

Organi<strong>za</strong>cija konzorcija knjižnic,<br />

npr. <strong>za</strong> skupno <strong>na</strong>bavo in dostop<br />

do podatkovnih zbirk.<br />

Oblikovanje razvojnih sistemskih<br />

rešitev <strong>za</strong> boljše funkcioniranje<br />

knjižničnega sistema.<br />

Moderni<strong>za</strong>cija organi<strong>za</strong>cije dela.<br />

Usposabljanje mladih kadrov <strong>za</strong><br />

<strong>za</strong>htevnejše delo in vodenje.<br />

Krepitev <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne vloge centra<br />

<strong>za</strong> razvoj knjižnic in sodelovanje v<br />

razvojnih projektih EU.<br />

Sodelovanje v razvojnih projektih<br />

(<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih, med<strong>na</strong>rodnih).<br />

Povezovanje v evropski knjižnični<br />

sistem – »izvoz« strokovnega<br />

z<strong>na</strong>nja v okviru Evrope.<br />

Izvajanje mentorskih programov<br />

<strong>za</strong> strokovnjake iz drugih knjižnic.<br />

Dobre možnosti <strong>za</strong> uporabo<br />

storitev in promocijo dejavnosti.<br />

Šibke in prepočasne spodbude<br />

<strong>za</strong> uvajanje strokovnih rešitev v<br />

delovnih procesih in storitvah.<br />

Ne<strong>za</strong>dost<strong>na</strong> kadrovska<br />

<strong>za</strong>sedba (<strong>za</strong>radi neodobritve<br />

<strong>za</strong>poslovanja).<br />

Premalo ambicioznih mladih<br />

potencialnih vodij projektov in<br />

oddelkov.<br />

Razpoložljive možnosti <strong>za</strong><br />

stimuliranje kadrov niso dovolj<br />

izrabljene.<br />

Pomanjkljiva (premalo<br />

učinkovita) notranja organi<strong>za</strong>cija.<br />

Premajhni in neustrezni prostori<br />

<strong>za</strong> izvajanje dejavnosti.<br />

Ne<strong>za</strong>dost<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> <strong>za</strong>htevno<br />

investicijsko vzdrževanje.<br />

Del dejavnosti se opravlja<br />

dislocirano – prostorska in<br />

kadrovska razdeljenost.<br />

Nepriz<strong>na</strong>vanje vodilne funkcije<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne knjižnice s strani<br />

drugih knjižnic.<br />

Iskanje strokovnih rešitev v<br />

drugih segmentih sistema.<br />

Neracio<strong>na</strong>lno podvajanje funkcij<br />

v sistemu javne službe.<br />

Knjižnica lahko izgubi status<br />

glavne univerzitetne knjižnice<br />

Univerze v Ljubljani.<br />

Ogroženo izvajanje tako rednih<br />

kot novih <strong>na</strong>log.<br />

Staranje vodstvenega kadra,<br />

kadrovska nemobilnost, premalo<br />

učinkovito uvajanje mlajših<br />

<strong>za</strong>poslenih v <strong>za</strong>htevnejše, zlasti<br />

menedžersko in teoretično delo.<br />

Ogroženost stavbne kulturne<br />

dediščine.<br />

Neustrezni pogoji <strong>za</strong> uporabnike<br />

in <strong>za</strong>poslene.<br />

Povečanje stroškov poslovanja,<br />

podaljševanje delovnih procesov<br />

<strong>za</strong>radi razdeljenosti <strong>na</strong> dve lokaciji.<br />

Ne<strong>za</strong>dovoljstvo uporabnikov.<br />

159

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

Obsež<strong>na</strong> zbirka<br />

gradiva.<br />

Uporaba<br />

gradiva <strong>za</strong><br />

razstave in<br />

promocijo<br />

dejavnosti.<br />

Center <strong>za</strong><br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno<br />

bibliografsko<br />

kontrolo <strong>za</strong><br />

področje<br />

slovenskega<br />

<strong>za</strong>ložništva.<br />

Raziskovalni<br />

in razvojni<br />

potencial.<br />

Povečanje dostopnosti zbirke z<br />

izgradnjo nove stavbe.<br />

Poudarek kakovostni gradnji<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne zbirke in možnost<br />

ovrednotenja <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega<br />

pome<strong>na</strong> zbirke.<br />

Oblikovanje posebnih storitev,<br />

izdajanje publikacij s področja<br />

kulturne dediščine (<strong>za</strong>kladi NUK),<br />

promocija Slovenije in njene<br />

kulturne dediščine.<br />

Izboljševanje <strong>na</strong>činov <strong>za</strong>ščite<br />

gradiva.<br />

Izdajanje tekoče slovenske<br />

bibliografije.<br />

Dobro komuniciranje z <strong>za</strong>ložniki.<br />

Zagotavljanje statističnih<br />

podatkov o slovenski <strong>za</strong>ložniški<br />

produkciji.<br />

Razvoj centra odličnosti <strong>za</strong><br />

bibliotekarstvo in informatiko<br />

ob angažiranju vseh slovenskih<br />

raziskovalcev s tega področja.<br />

Ureditev (razvoj postopkov)<br />

hranjenja in obdelave<br />

elektronskih publikacij.<br />

Koordi<strong>na</strong>cija in izvedba<br />

digitali<strong>za</strong>cije tiskane dediščine.<br />

Spremljanje delovanja in<br />

razvitosti knjižničnega sistema.<br />

Uvedba enotnih programov<br />

bibliopedagoškega dela in<br />

programov informacijske<br />

pismenosti <strong>za</strong> vse vrste knjižnic.<br />

Neprimerni klimatski pogoji <strong>za</strong><br />

ohranitev gradiva.<br />

Nedostopnost dela zbirke v<br />

prostem pristopu.<br />

Neustrez<strong>na</strong> promocija zbirk.<br />

Premalo ustrezno usposobljenih<br />

strokovnih sodelavcev <strong>za</strong> delo s<br />

posebnimi zbirkami.<br />

Prepozen vnos bibliografskih<br />

<strong>za</strong>pisov <strong>za</strong> publikacije, prejete<br />

z obveznim izvodom, glede <strong>na</strong><br />

potrebe v<strong>za</strong>jemnega kataloga.<br />

Samoumevnost oz. izkoriščanje<br />

<strong>za</strong> <strong>za</strong>ložnike brezplačnih storitev<br />

bibliografske kontrole.<br />

Dodatno slabšanje pogojev<br />

<strong>za</strong> delovanje <strong>za</strong>radi slabšega<br />

fi<strong>na</strong>nčnega položaja<br />

knjižnice (posledice slabega<br />

javnofi<strong>na</strong>nčnega <strong>stanja</strong>).<br />

Izguba večjih korpusov gradiva<br />

<strong>za</strong>radi propada papirja pred<br />

prenosom <strong>na</strong> druge medije.<br />

Preskromen <strong>na</strong>kup tuje literature.<br />

Premajh<strong>na</strong> red<strong>na</strong> oddaja<br />

obveznih izvodov publikacij.<br />

Nezmožnost uvajanja novih<br />

funkcij, ki jih <strong>za</strong>hteva razvoj<br />

informacijske in <strong>na</strong> z<strong>na</strong>nju<br />

temelječe družbe.<br />

160

1.7 Knjižnič<strong>na</strong> dejavnost<br />

7 Viri<br />

– Kodrič-Dačić, E. Bibliografski <strong>za</strong>pis: <strong>na</strong>jvečji skupni imenovalec? Knjižničarji in knjižnice: doda<strong>na</strong> vrednost<br />

okolju: zbornik referatov = Librarians and libraries: added value to the environment: proceedings.<br />

Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Maribor, 6.–8. oktober 2009, str. 129–142.<br />

– <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nce, Bilteni javnih fi<strong>na</strong>nc 2000–2003.<br />

– <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nce, Sprejeti proračuni RS <strong>za</strong> leta 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009; posebni<br />

deli proraču<strong>na</strong>.<br />

– <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, Pregled reali<strong>za</strong>cije državnega proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> leta 2003, 2004, 2005, 2006, 2007,<br />

2008, 2009.<br />

– Narod<strong>na</strong> in univerzitet<strong>na</strong> knjižnica. Poročilo o delu 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009. Ljublja<strong>na</strong>:<br />

Narod<strong>na</strong> in univerzitet<strong>na</strong> knjižnica.<br />

– Novljan, S. (2010). Ponudba knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah: držav<strong>na</strong> podpora <strong>na</strong>bavni politiki<br />

splošnih knjižnic (raziskovalno poročilo).<br />

– Novljan, S., Kodrič-Dačić, E. in Karun, B. (2006). Slovenske splošne knjižnice danes: stanje, problemi,<br />

razvojni trendi. Ljublja<strong>na</strong>: Narod<strong>na</strong> in univerzitet<strong>na</strong> knjižnica, Center <strong>za</strong> razvoj knjižnic. Pridobljeno s<br />

spletne strani http://ce<strong>za</strong>r.nuk.uni-lj.si/common/files/studije/SPL_stanje_2006.pdf.<br />

– Pregled temelji predvsem <strong>na</strong> podatkih, ki jih o dejavnosti splošnih knjižnic zbira Center <strong>za</strong> razvoj knjižnic<br />

pri Narodni in univerzitetni knjižnici v okviru rednih letnih statističnih raziskovanj in triletnih meritev, ki<br />

jih center opravlja <strong>za</strong> izdajanje mnenj o razvitosti knjižnic, <strong>za</strong> vpis knjižnic v razvid. Statistični podatki so<br />

dostopni <strong>na</strong> spletni strani NUK http://ce<strong>za</strong>r.nuk.uni-lj.si/, rezultati meritev <strong>za</strong> vpis v razvid pa niso javno<br />

dostopni.<br />

– Slovenske knjižnice v številkah. Splošne knjižnice. Poročila <strong>za</strong> leta 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008.<br />

Ljublja<strong>na</strong>: Narod<strong>na</strong> in univerzitet<strong>na</strong> knjižnica.<br />

– Vodeb, G. (2008). Podoba slovenskih splošnih knjižnic v letu 2007. Knjižnica, 52 (4), str. 57–76.<br />

– Vodeb, G. (2009). Podoba slovenskih splošnih knjižnic v letu 2008. Knjižnica, 53 (1/2), str. 33–51.<br />

161

Ire<strong>na</strong> Ostrouška<br />

1.8 Filmska in avdiovizual<strong>na</strong> dejavnost<br />

1 Opredelitev področja glede <strong>na</strong> strukturo organi<strong>za</strong>cij<br />

1.1 Javni sektor<br />

1.2 Nevladni sektor<br />

2 Podporne dejavnosti (izobraževalni sistem, strokovni tisk, stanovske<br />

organi<strong>za</strong>cije, medresorsko sodelovanje)<br />

3 Kultur<strong>na</strong> razpršenost ter ponudba in povpraševanje<br />

4 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

5 Kadri<br />

6 Infrastruktura<br />

7 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

7.1 Organi<strong>za</strong>cijska struktura<br />

7.2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

7.3 Kadri<br />

7.4 Infrastruktura<br />

162

1.8 Filmska in avdiovizual<strong>na</strong> dejavnost<br />

1 Opredelitev področja glede <strong>na</strong> strukturo organi<strong>za</strong>cij<br />

Področje filmske dejavnosti je <strong>na</strong> ravni pravnoformalnih ureditev izrazito razdeljeno <strong>na</strong> institucio<strong>na</strong>lni del ter<br />

gospodarski in nevladni sektor.<br />

1.1 Javni sektor<br />

Med ustanovami v lasti državi so glavni nosilci izvajanja dejavnosti:<br />

• Slovenski filmski center, jav<strong>na</strong> agencija Republike Slovenije (v <strong>na</strong>daljevanju: SFC), ki dejansko oblikuje<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni filmski program, in sicer kot skupek kinematografskih projektov, vključno s promocijo<br />

slovenskega filma, pomočjo pri distribuciji in spodbujanjem drugih projektov s področja avdiovizualne in<br />

kinematografske dejavnosti (festivali, prireditve, strokov<strong>na</strong> srečanja, filmska vzgoja). SFC je pravni <strong>na</strong>slednik<br />

Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (v <strong>na</strong>daljevanju: Filmski sklad),<br />

• Filmski studio Viba film Ljublja<strong>na</strong> (v <strong>na</strong>daljevanju: Viba) kot javni <strong>za</strong>vod, ki skrbi <strong>za</strong> nemoteno tehnično<br />

reali<strong>za</strong>cijo <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega filmskega programa.<br />

• Slovenska kinoteka, javni <strong>za</strong>vod, ki med drugim skrbi <strong>za</strong> zbiranje, dokumentiranje, hranjenje, prezentacijo<br />

in promocijo filmske in avdiovizualne kulturne dediščine, izvaja raziskovalno in razvojno delo, organizira<br />

strokovno izpopolnjevanje, pripravlja retrospektive, kinotečne programe, razstave, festivale in druge filmske<br />

programe, se povezuje z drugimi ustanovami <strong>na</strong> področju avdiovizualne in filmske dejavnosti, v okviru tega<br />

pa ima tudi pomembno vlogo pri izdajanju strokovne literature.<br />

Poleg <strong>na</strong>vedenih izvajata filmsko dejavnost <strong>na</strong> področju reproduktivne kinematografije oz. distribucije in<br />

prikazovanje v manjši meri javni <strong>za</strong>vod Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, ki v okviru svojega<br />

rednega letnega programa prikazuje vsebinsko <strong>za</strong>ključene retrospektive in pripravlja med<strong>na</strong>rodni filmski<br />

festival LIFF, in javni <strong>za</strong>vod Slovenska kinoteka, ki poleg skrbi <strong>za</strong> svetovno filmsko dediščino in javno<br />

predstavljanje kinotečnega fonda lahko bistveno oblikuje filmsko vzgojo z ohranjanjem filmskega spomi<strong>na</strong>. Z<br />

letom 2011 je Slovenska kinoteka prešla v področje Direktorata <strong>za</strong> medije.<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> poleg Evropske komisije v polovični višini sofi<strong>na</strong>ncira Media Desk, izvajalca izbere vsako<br />

leto <strong>na</strong> javnem razpisu.<br />

SFC/Filmski sklad<br />

Filmski sklad se je že <strong>na</strong> podlagi Zako<strong>na</strong> o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije<br />

(Uradni list RS, št. 77/10, v <strong>na</strong>daljevanju: ZSCFJA), in Sklepa o preoblikovanju Filmskega sklada Republike<br />

Slovenije – javnega sklada (Uradni list RS, št. 92/10 in 20/11) preoblikoval v SFC. S tem se je sklenila<br />

celost<strong>na</strong> rešitev fi<strong>na</strong>nciranja oziroma državne podpore kinematografski dejavnosti v Sloveniji po nekaj<br />

neuspelih poskusih novih <strong>za</strong>konskih rešitev. Na podlagi ZSFCJA, sprejetem septembra 2010, se tako<br />

področji kinematografske dejavnosti v celoti in avdiovizualne dejavnosti – od spodbujanja razvoja projektov,<br />

fi<strong>na</strong>nciranja produkcije, sofi<strong>na</strong>nciranja promocije in distribucije do fi<strong>na</strong>nciranja drugih filmskih projektov<br />

(festivalov in prireditev, razvoja visokošolskega izobraževanja <strong>za</strong> umetniške poklice s področja avdiovizualnih<br />

del in razvoja filmske vzgoje) – urejata in vodita v okviru avtonomne javne agencije.<br />

Zakonsko določene <strong>na</strong>loge SFC so <strong>na</strong>slednje:<br />

• izvajanje <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v delu, ki pokriva filmske in avdiovizualne dejavnosti, ter<br />

spremljanje in a<strong>na</strong>liziranje <strong>stanja</strong> s svojega delovnega področja,<br />

• skrb <strong>za</strong> kakovostno rast filmske in avdiovizualne dejavnosti, pospeševanje ustvarjalnosti in produkcije <strong>na</strong><br />

filmskem in avdiovizualnem področju ter skrb <strong>za</strong> predstavitev dosežkov <strong>na</strong> svojem področju,<br />

• odločanje o izbiri projektov s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti, ki se fi<strong>na</strong>ncirajo iz sredstev<br />

agencije, ter z izbranimi izvajalci teh projektov in programov sklepanje pogodbe o fi<strong>na</strong>nciranju oziroma<br />

sofi<strong>na</strong>nciranju,<br />

• sodelovanje z Radiotelevizijo Slovenija pri <strong>na</strong>črtovanju in razvoju slovenske filmske produkcije,<br />

• spremljanje in <strong>na</strong>dzorovanje dela in porabe javnih sredstev izvajalcev kulturnih projektov <strong>na</strong> področju<br />

filmskih in avdiovizualnih dejavnosti v Republiki Sloveniji,<br />

• omogočanje izvedbe festivala, <strong>na</strong> katerem je predstavlje<strong>na</strong> slovenska filmska produkcija preteklega obdobja,<br />

• sodelovanje z interesnimi organi<strong>za</strong>cijami <strong>na</strong> področju filmskih in avdiovizualnih dejavnosti ter s tujimi<br />

sorodnimi organi<strong>za</strong>cijami,<br />

163

1.8 Filmska in avdiovizual<strong>na</strong> dejavnost<br />

• spodbujanje razvoja filmske in avdiovizualne <strong>kulture</strong>, razvoja visokošolskega izobraževanja <strong>za</strong> umetniške<br />

poklice s področja avdiovizualnih dejavnosti in razvoja filmske vzgoje,<br />

• spodbujanje razvoja tehnologije in infrastrukture <strong>na</strong> filmskem in avdiovizualnem področju, zlasti razvoja<br />

digitali<strong>za</strong>cije celotne kinematografske verige od produkcije do prikazovanja,<br />

• skupaj s strokovnimi združenji avtorjev in neodvisnih producentov skrb <strong>za</strong> izvedbo in podeljevanje priz<strong>na</strong>nj<br />

ter de<strong>na</strong>rnih <strong>na</strong>grad <strong>na</strong> področju filmskih in avdiovizualnih dejavnosti v Republiki Sloveniji,<br />

• sodelovanje z državnimi organi in civilno družbo pri <strong>na</strong>črtovanju strateških usmeritev <strong>na</strong> področju filmske in<br />

avdiovizualne dejavnosti,<br />

• skrb <strong>za</strong> promocijo in eksploatacijo filmske in avdiovizualne dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini,<br />

• izvajanje <strong>na</strong>loge trženja filmskih lokacij <strong>na</strong> območju Republike Slovenije z <strong>na</strong>menom spodbujanja<br />

gospodarskega razvoja,<br />

• skrb <strong>za</strong> sodelovanje z evropskimi in drugimi med<strong>na</strong>rodnimi institucijami s področja filmske in avdiovizualne<br />

dejavnosti, zlasti pri podporah in dodeljevanju paritetnih sredstev s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti,<br />

• skrbi <strong>za</strong> delovanje in pove<strong>za</strong>nost javnih institucij in <strong>za</strong>sebnih pobud <strong>na</strong> področju filmske in avdiovizualne<br />

dejavnosti v obliki promocije Republike Slovenije v okviru filmske produkcije,<br />

• opravljanje drugih strokovnih <strong>na</strong>log <strong>na</strong> področju filmske in avdiovizualne dejavnosti z <strong>na</strong>menom, <strong>za</strong><br />

katerega je bila ustanovlje<strong>na</strong>.<br />

Velik poudarek agencije je <strong>na</strong> spodbujanju sodelovanja s strokovno javnostjo in med<strong>na</strong>rodnimi subjekti,<br />

spodbujanju razvoja in uporabi novih tehnologij oz. digitali<strong>za</strong>ciji tako <strong>na</strong> področju produkcije kot<br />

prikazovanja ter <strong>na</strong> spodbujanju izobraževanja in usposabljanja z avdiovizualnega in kinematografskega<br />

področja. Sofi<strong>na</strong>nciranje umetniške produkcije visokošolskega izobraževanja <strong>za</strong> umetniške poklice se je v<br />

preteklih letih reševalo vsakič znova s ciljnimi razpisi, z <strong>za</strong>konsko opredelitvijo te <strong>na</strong>loge v ZSFCJA pa je ta<br />

<strong>na</strong>loga predpisa<strong>na</strong>, <strong>za</strong>radi česar se deloma rešuje vprašanje sistemskega fi<strong>na</strong>nciranja umetniških akademij, ki<br />

je sicer v pristojnosti Ministrstva <strong>za</strong> visoko šolstvo, z<strong>na</strong>nost in tehnologijo.<br />

ZSFCJA je uvedel <strong>za</strong>konsko omejitev fi<strong>na</strong>nciranja projektov, in sicer lahko agencija sofi<strong>na</strong>ncira projekte z<br />

<strong>na</strong>jveč do 50 % vseh izka<strong>za</strong>nih upravičenih stroškov. Izjema so v skladu s Kinematografskim sporočilom,<br />

ki ureja fi<strong>na</strong>nciranje kinematografskih in avdiovizualnih projektov v Evropski uniji, nizkoproračunski,<br />

mladinski ali otroški oziroma <strong>za</strong>hteven film. Ti filmi so lahko sofi<strong>na</strong>ncirani z <strong>na</strong>jveč do 80 % vseh izka<strong>za</strong>nih<br />

upravičenih stroškov. Agencija pa lahko sofi<strong>na</strong>ncira v tekočem letu nizkoproračunske, otroške ali mladinske<br />

in <strong>za</strong>htevne filme skupno <strong>na</strong>jveč v vrednosti 80 % odstotkov letnih prihodkov agencije. Proizvod<strong>na</strong> ce<strong>na</strong><br />

nizkoproračunskega filma se izraču<strong>na</strong> kot povpreč<strong>na</strong> proizvod<strong>na</strong> ce<strong>na</strong> igranega celovečernega filma,<br />

večinsko sofi<strong>na</strong>nciranega iz javnih sredstev v Republiki Sloveniji v <strong>za</strong>dnjih petih koledarskih letih. Kot<br />

<strong>za</strong>hteven film je opredeljen film, katerega <strong>na</strong>men je razvijati specifični umetniški vidik znotraj <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne ali<br />

evropske filmske umetnosti in prispevati h kulturni različnosti in pluralnosti umetniškega izra<strong>za</strong> znotraj nje.<br />

S tem je regulirano proračunsko fi<strong>na</strong>nciranje, kar posledično predpostavlja <strong>za</strong>konsko udeležbo producentov<br />

in njihovih deležev pri projektih. Hkrati pa to <strong>na</strong>potuje SFC, da določbo upošteva pri iskanju ustreznih<br />

programskih odločitev, s katerimi bodo izvajali <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno filmsko politiko.<br />

S stališča prilagajanja predpisov specifiki filmske in avdiovizualne produkcije je bistve<strong>na</strong> tudi določba ZSFCJA, da<br />

morajo prijavitelji projekte, ki so sprejeti v sofi<strong>na</strong>nciranje, <strong>za</strong>ključiti <strong>na</strong>jkasneje v dveh letih od podpisa pogodbe<br />

o sofi<strong>na</strong>nciranju. S tem je odpravlje<strong>na</strong> neusklajenost porabe sredstev iz minulih let.<br />

Najpomembnejši dosežek <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> je možnost dodatnega izvenproračunskega vira fi<strong>na</strong>nciranja<br />

kinematografske produkcije, in sicer s strani RTV Slovenija in vseh preostalih izdajateljev televizijskih<br />

programov, ki so <strong>na</strong> sez<strong>na</strong>mu <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih multipleksov prizemne digitalne radiodifuzije in oddajajo <strong>na</strong><br />

celotnem ozemlju pokritosti, ter <strong>za</strong>konsko predpisani ukrepi <strong>za</strong> izvajanje <strong>na</strong>dzora <strong>na</strong>d transparentno in<br />

učinkovito porabo javnih sredstev. Pri izvenproračunskih virih so izdajatelji televizijskih medijev avtonomni,<br />

saj bodo sredstva podeljevali <strong>na</strong> podlagi svojih javnih razpisov. Omenje<strong>na</strong> <strong>za</strong>konska rešitev (prvi odstavek 17.<br />

čle<strong>na</strong> ZSFCJA) je <strong>na</strong> pobudo RTV Slovenija v letu 2011 v postopku ustavne presoje.<br />

S stališča <strong>na</strong>dzora učinkovite in <strong>na</strong>menske porabe proračunskih sredstev pa je pomemb<strong>na</strong> <strong>za</strong>konska<br />

določba, da mora biti <strong>za</strong> vsak <strong>za</strong>ključen projekt, pri katerem vrednost sofi<strong>na</strong>nciranja presega 100.000 EUR,<br />

v šestih mesecih od <strong>za</strong>ključenega projekta izvede<strong>na</strong> in agenciji predlože<strong>na</strong> revizija, ki jo opravi pooblašče<strong>na</strong><br />

revizijska družba. Kršitev te določbe pomeni hujšo kršitev obveznosti prijavitelja, katere posledica je vrnitev<br />

vseh že izplačanih sredstev <strong>za</strong> izvedbo projekta, <strong>za</strong> katerega bi morala biti izvede<strong>na</strong> revizija.<br />

ZSFCJA je bil sprejet z <strong>na</strong>menom ustanovitve avtonomne in neodvisne ustanove, ki bi glede <strong>na</strong> <strong>za</strong>konske<br />

<strong>na</strong>loge vodila kulturno in programsko politiko <strong>na</strong> področju slovenske kinematografije v celoti. V skladu<br />

164

1.8 Filmska in avdiovizual<strong>na</strong> dejavnost<br />

z določili Zako<strong>na</strong> o javnih agencijah mora SFC k programu dela predložiti tudi izjavo o večletni strategiji<br />

razvoja agencije, ki mora poudariti prispevek agencije k splošnemu razvoju, ukrepe <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje<br />

kvalitetnih storitev <strong>na</strong>sproti javnosti in uporabnikom ter ukrepe <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje učinkovite porabe sredstev.<br />

SFC je <strong>za</strong>čel delovati z januarjem 2011, v prvi polovici leta pa je svet agencije sprejel bistvene splošne akte <strong>za</strong><br />

izvajanje javnih pooblastil. Pričakovati je, da se bo v <strong>na</strong>daljevanju konstituiral kot dejansko ključ<strong>na</strong> ustanova<br />

<strong>na</strong> področju celotne slovenske kinematografije in avdiovizualne <strong>kulture</strong> ter da bodo konkretne strateške in<br />

programske ukrepe sprejeli ter izvajali v prihodnjem obdobju <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

Z letom 2012 bo <strong>na</strong>mreč SFC prevzel tudi vodenje javnih razpisov <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje projektov s proračunske<br />

postavke <strong>za</strong> avdiovizualne medije.<br />

Viba<br />

Viba v skladu s Sklepom o ustanovitvi javnega <strong>za</strong>voda Filmski studio Viba film Ljublja<strong>na</strong> (Uradni list RS, št.<br />

67/2003) izvaja tehnični del <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega filmskega programa oz. projektov, ki so sprejeti v sofi<strong>na</strong>nciranje<br />

Filmskega sklada Republike Slovenije – javnega sklada. Njegovo poslanstvo je trajno in nemoteno izvajanje<br />

tehnične reali<strong>za</strong>cije slovenskega <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega filmskega programa, ki ga izbira in sofi<strong>na</strong>ncira Filmski sklad<br />

Republike Slovenije, javni sklad. Tehnič<strong>na</strong> reali<strong>za</strong>cija <strong>za</strong>jema izvedbo (snemanje slike in zvoka ter obdelavo<br />

posnetega materiala) celovečernih igranih, dokumentarnih in animiranih filmov v različnih izvedbenih<br />

tehnika. Hkrati <strong>na</strong>menja Viba preostala prosta tehnično-izvedbe<strong>na</strong> sredstva, prostorske kapacitete in<br />

človeške vire potrebam trga.<br />

Ta javni <strong>za</strong>vod, ki izvaja javno službo <strong>na</strong> področju reali<strong>za</strong>cije filmske produkcije, je specifičen in se razlikuje<br />

od preostalih javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, saj dejansko nima lastnega programa. Program, ki ga<br />

Viba izvaja, <strong>na</strong>mreč sprejema druga samostoj<strong>na</strong> ustanova, in sicer je to Filmski sklad Republike Slovenije,<br />

javni sklad, oz. njegov pravni <strong>na</strong>slednik SFC. V ZSFCJA je določeno, da lahko agencija storitve tehnične in<br />

infrastrukturne podpore, ki jih <strong>na</strong> podlagi prepisov, ki urejajo izvajanje javne službe <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>,<br />

<strong>za</strong>gotavlja država, smiselno vključi v besedila razpisov.<br />

V primeru izvajanja javne službe Vibe se njene storitve evidentirajo in ne plačujejo, kar ne predstavlja<br />

neposrednega stroška <strong>za</strong> producente, ki so sprejeti v reali<strong>za</strong>cijo filmov s strani Filmskega sklada (oz. SFC). V<br />

to so vključeni tudi študijski filmi, <strong>za</strong> katere AGRFT prejme sredstva <strong>na</strong> razpisih Filmskega sklada (oz. SFC).<br />

Za izvajanje svoje dejavnosti bi moral <strong>za</strong>vod oz. Viba v skladu z 2. odstavkom 5. čle<strong>na</strong> Sklepa o ustanovitvi<br />

javnega <strong>za</strong>voda Filmski studio Viba film Ljublja<strong>na</strong> sprejeti stroškovnik <strong>za</strong> opravljanje javne službe in stroškovnik<br />

<strong>za</strong> trženje prostih kapacitet. Za zdaj ima Viba sprejet en sam cenik oz. stroškovnik, ki ga uporablja tako <strong>za</strong><br />

javno službo kot <strong>za</strong> trženje kapacitet. Po podatkih Filmskega studia Viba film Ljublja<strong>na</strong> so se cene v preteklosti<br />

pripravljale <strong>na</strong> osnovi amorti<strong>za</strong>cije in a<strong>na</strong>lize nekaterih cenikov drugih studiev, pozneje pa so bile vključene<br />

tudi druge kalkulacijske prvine. Iz prilog k cenikom ob sprejemanju cenikov <strong>na</strong> svetu izhaja, da so to pavšali<br />

obratovalnih stroškov, strošek dela, konč<strong>na</strong> <strong>na</strong>bav<strong>na</strong> ce<strong>na</strong> z vključenimi stroški ter primerjava z drugimi rentali.<br />

Prav tako po mnenju Filmskega studia Viba film Ljublja<strong>na</strong> ta studio <strong>na</strong> slovenskem trgu v celoviti ponudbi<br />

(tehnič<strong>na</strong> oprema, kapaciteta, določeni kadri) nima konkurence, <strong>za</strong>to primerjave ne more biti. Viba skladno z<br />

razmerami odobrava popuste <strong>za</strong> tržno dejavnost, upoštevajoč konkurenčnost <strong>na</strong> osnovi enega cenika.<br />

Oce<strong>na</strong> izvajanja javne službe glede <strong>na</strong> vrednost evidentiranih storitev po ceniku, ki se uporablja tudi <strong>za</strong><br />

tržne dejavnosti, ne da prave slike, saj se z enim cenikom e<strong>na</strong>čita jav<strong>na</strong> služba in trž<strong>na</strong> dejavnost. Bistveno<br />

<strong>na</strong>mreč je, da Viba stoodstotno izvede <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni filmski program. Če pri sprejemanju <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega<br />

filmskega programa pride do <strong>za</strong>mud, pa Viba ne more nositi odgovornosti in ga torej ne more izvajati.<br />

Viba e<strong>na</strong>ko ugotavlja, ko v dokumentih ob posredovanju predlogov letnih programov dela in fi<strong>na</strong>nčnih<br />

<strong>na</strong>črtih ter drugih dokumentih <strong>na</strong>vaja, da so programi Filmskega sklada (oz. SFC) sprejeti prepozno, kar<br />

onemogoča terminsko usklajevanje z izvajalci. Kot izhaja iz letnega poročila <strong>za</strong> leto 2010, je Viba v letu 2010<br />

izvajala <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni filmski program tako iz leta 2008 kot iz leta 2009 in 2010. Med temi je bilo 6 filmov v<br />

postprodukciji in 6 filmov v produkciji, v celoti pa gre <strong>za</strong> 10 <strong>na</strong>slovov kratkih in celovečernih filmov.<br />

Učinkovitost <strong>za</strong>voda je odvis<strong>na</strong> od pravočasnega <strong>na</strong>črtovanja kapacitet, te pa se odvisne od sprejemanja<br />

programa FS (oz. SFC, če se prijavitelji odločijo <strong>za</strong> storitve Vibe). Pri postopku sprejemanja sofi<strong>na</strong>nciranja<br />

projektov Viba ni udeleže<strong>na</strong>, ker gre <strong>za</strong> samostojni upravni postopek, ki ga vodi FS (oz. SFC). Učinkovitost <strong>za</strong>voda<br />

pa je odvis<strong>na</strong> tudi od fleksibilnosti pri prilagajanju produkcijskim procesom in izjemno hitrim spremembam <strong>na</strong><br />

področju produkcijske in postprodukcijske tehnologije. Gre <strong>za</strong> prilagajanje <strong>za</strong>htevam digitali<strong>za</strong>cije <strong>na</strong> področju<br />

slike in zvoka, tako <strong>na</strong> področju produkcije kot postprodukcije. V zvezi s tem je svet upravo in strokovne službe<br />

Vibe že v letu 2009 <strong>za</strong>dolžil, <strong>na</strong>j se pripravi strategija usmeritve <strong>na</strong> področju digitalne tehnologije, ta pa <strong>na</strong>j<br />

vsebuje fi<strong>na</strong>nčno in tehnično strukturo. Strategija digitali<strong>za</strong>cije v letu 2011 še ni <strong>za</strong>ključe<strong>na</strong>.<br />

165

1.8 Filmska in avdiovizual<strong>na</strong> dejavnost<br />

Glede <strong>na</strong> status Vibe kot javne infrastrukture <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> je z <strong>na</strong>daljnje učinkovitosti vlaganj v to<br />

javno infrastrukturo <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> nujno pridobiti strategijo učinkovitosti in pozicioniranja <strong>na</strong> trgu,<br />

ob upoštevanju drugih ponudnikov tovrstnih storitev in možnosti optimalne <strong>za</strong>sedenosti. Iz poročil javnega<br />

<strong>za</strong>voda o <strong>za</strong>sedenosti kapacitet v letu 2010 (januar–oktober) tako izhaja, da je ta <strong>za</strong>sede<strong>na</strong> le z <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnim<br />

filmskim programom. Razmerje med <strong>za</strong>sedenostjo snemalnih ateljejev je, <strong>za</strong>nimivo, bolj v prid tržnemu<br />

programu, in sicer od skupne <strong>za</strong>sedenosti velikega ateljeja pride <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni filmski program 34,71 %,<br />

<strong>na</strong> tržni program pa 65,28 %, od skupne <strong>za</strong>sedenosti malega ateljeja pride <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni filmski program<br />

57,98 %, <strong>na</strong> tržni program pa 42,01 %. Pri trženju prostih kapacitet Viba ločuje tržni program <strong>na</strong> filmske<br />

projekte in <strong>na</strong> komercialni nefilmski program, pri čemer ima po podatkih iz letnega poročila <strong>za</strong> leto 2010<br />

prednost nefilmski program (po <strong>na</strong>čelu fakturirane reali<strong>za</strong>cije je bilo v letu 2010 <strong>za</strong> komercialne nefilmske<br />

projekte doseženo 158.345 EUR, <strong>za</strong> filmske projekte iz tržnega programa pa 32.224 EUR).<br />

Največjo težavo <strong>za</strong> Vibo predstavljajo sredstva <strong>za</strong> investicije in investicijsko vzdrževanje. Sredstva <strong>za</strong><br />

investicijsko vzdrževanje Vibe so se <strong>na</strong>mreč v <strong>za</strong>dnjih letih <strong>za</strong>radi gospodarskih razmer radikalno krčila:<br />

185.000 EUR v letu 2008, 100.000 EUR v letu 2009 in 15.000 EUR v letu 2010.<br />

Zaradi čedalje večjega razhajanja med dejanskim stanjem opreme in prilagodljivostjo Vibe uporabnikom,<br />

kar je pove<strong>za</strong>no z visokim odstotkom investicijskega vlaganja, kot tudi rešitve statusa Vibe, ki je odvis<strong>na</strong><br />

od programa druge ustanove (Filmski sklad oz. SFC), hkrati pa mora <strong>na</strong>črtovati kapacitete, je ustrez<strong>na</strong><br />

organi<strong>za</strong>cijska sprememba v okviru možnosti reform javnega sektorja nuj<strong>na</strong>. Ustreznejša organi<strong>za</strong>cijska<br />

rešitev je nuj<strong>na</strong> predvsem <strong>za</strong>radi polne programske in poslovne <strong>za</strong>sedenosti (denimo v smiselnem<br />

povezovanju z drugimi izvajalci javnih služb, npr. RTV Slovenija) ter ohranjanja vrednosti investicije države<br />

v Vibo in s tem <strong>za</strong>gotavljanja dodatnih možnosti in spodbud <strong>za</strong> slovensko filmsko produkcijo, razvoj<br />

tehnologije in usposabljanje kadrov. Ob tem se je treba <strong>za</strong>vedati, da so storitve Vibe v Sloveniji ter v<br />

evropskem in svetovnem kontekstu praviloma gospodarske dejavnosti <strong>na</strong> trgu. Trenut<strong>na</strong> organiziranost<br />

Vibe tudi ne rešuje <strong>za</strong>dovoljivo specifičnosti filmske produkcije (<strong>za</strong>hteve po prilagodljivem delovnem času,<br />

specifič<strong>na</strong> tehnič<strong>na</strong> in izvedbe<strong>na</strong> z<strong>na</strong>nja).<br />

Drugi izvajalci kulturnih programov in projektov v javnem sektorju<br />

Na strani ustanov, katerih ustanoviteljske pravice izvajajo lokalne skupnosti, so glavni nosilci kinematografske<br />

dejavnosti javni <strong>za</strong>vodi, in sicer predvsem s področja prikazovanja in filmske vzgoje.<br />

V primerjavi z državnimi ustanovami so ti javni <strong>za</strong>vodi heterogeni po svoji dejavnosti, kinematografska<br />

dejavnost je le e<strong>na</strong> izmed njihovih dejavnosti (poleg prireditvene, gledališke, glasbene ipd.) in se v večini<br />

primerov deli <strong>na</strong> komercialni del in <strong>na</strong> prikazovanje art kino programa. V <strong>za</strong>dnjih letih so se sicer nekateri<br />

ključni <strong>za</strong>vodi izoblikovali v smeri art kino programa in postali člani Europa Cinema. Njihova bistve<strong>na</strong> vloga pa<br />

je tudi <strong>za</strong>gotavljanje decentrali<strong>za</strong>cije prikazovalskega sektorja izven močnih in večjih urbanih centrov, ve<strong>za</strong>nih<br />

<strong>na</strong> multiplekse, s tem pa <strong>za</strong>gotavljanje razpršenosti kinematografov po celotnem slovenskem območju.<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (MK) prek rednih letnih razpisov <strong>za</strong> distribucijo kvalitetnih evropskih in umetniških<br />

filmov in kino art mrežo <strong>za</strong>gotavlja sredstva <strong>za</strong> delovanje kino art mreže <strong>na</strong> celotnem slovenskem ozemlju.<br />

V letu 2010 je tako, denimo, <strong>na</strong> podlagi <strong>na</strong>tančnih podatkov, pridobljenih iz obračunov o sofi<strong>na</strong>nciranju,<br />

pridobilo elemente <strong>za</strong> učinkovitejše dodeljevanja sredstev <strong>za</strong> <strong>na</strong>mene kino art programa, saj se je treba<br />

<strong>za</strong>vedati, da je fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> pomoč države <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> predvsem programom, ki nimajo tako velikega tržnega<br />

potenciala (evropski, umetniški, avtorski filmi) kakor filmi, ki <strong>na</strong> trg vstopajo z močnim tržnim in globalnim<br />

promocijskim potencialom.<br />

Glede <strong>na</strong> izvajalce kino art programa so javni <strong>za</strong>vodi <strong>na</strong> lokalni ravni v večini (izmed 27 članov Združenja Art<br />

kino mreže Slovenije jih je 14), <strong>za</strong>radi česar bo v prihodnjem obdobju <strong>za</strong> ohranjanje decentralizirane mreže<br />

in nujno digitali<strong>za</strong>cijo ključ<strong>na</strong> vzpostavitev aktivnega dialoga z lokalnimi skupnostmi <strong>za</strong> vlaganje v kulturno<br />

infrastrukturo.<br />

RTV Slovenija<br />

Jav<strong>na</strong> služba <strong>na</strong> področju radijske in televizijske dejavnosti je določe<strong>na</strong> v prvem odstavku 3. čle<strong>na</strong> Zako<strong>na</strong><br />

o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/2005, v <strong>na</strong>daljnjem besedilu: ZRTVS-1) in med drugim<br />

obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje dveh <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih televizijskih programov, radijskih<br />

in televizijskih programov regio<strong>na</strong>lnih centrov v Kopru in Mariboru. Med posameznimi <strong>na</strong>logami RTV<br />

Slovenija, ki v okviru javne službe posegajo izrazito <strong>na</strong> področje ustvarjanja avdiovizualnih del, so produkcija<br />

igranega programa, predstavljanje in promoviranje slovenske <strong>kulture</strong>, spodbujanje kulturne ustvarjalnosti<br />

ter svobode umetniškega ustvarjanja, <strong>za</strong>gotavljanje ustvarjanja in poustvarjanja ter posredovanje umetniških<br />

166

1.8 Filmska in avdiovizual<strong>na</strong> dejavnost<br />

del, <strong>za</strong>gotavljanje produkcije in predvajanja slovenskih avdiovizualnih del in avdiovizualnih del neodvisnih<br />

producentov. RTV Slovenija je pri programskem odločanju samostoj<strong>na</strong>, še posebej pa mora upoštevati<br />

določbe 92. čle<strong>na</strong> Zako<strong>na</strong> o medijih (Uradni list RS, št. 110/2006-UPB1, 36/2008-ZPOmK-1, 77/2010-ZSFCJA,<br />

90/2010 Odl. US: U-I-95/09-14, Up-419/09-15, v <strong>na</strong>daljnjem besedilu: ZMed), po katerih morajo »slovenska<br />

avdiovizual<strong>na</strong> dela <strong>na</strong> 1. in 2. televizijskem programu RTV Slovenija skupaj obsegati <strong>na</strong>jmanj 25 odstotkov<br />

letnega oddajnega časa, pri čemer morajo eno četrtino tega deleža ustvariti neodvisni producenti« ter morajo<br />

»avdiovizual<strong>na</strong> dela neodvisnih producentov obsegati <strong>na</strong>jmanj deset odstotkov letnega oddajnega časa<br />

televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija, k čemur se všteva tudi tisti delež slovenskih avdiovizualnih del<br />

iz prejšnjega odstavka, ki ga ustvarijo neodvisni producenti« (op.: gre <strong>za</strong> delež slovenskih avdiovizualnih del,<br />

ki morajo <strong>na</strong> 1. in 2. televizijskem programu RTV Slovenija obsegati <strong>na</strong>jmanj 25 odstotkov letnega oddajnega<br />

časa, pri čemer morajo eno četrtino tega deleža ustvariti neodvisni producenti). V letni oddajni čas iz tega čle<strong>na</strong><br />

se ne vštevajo oglasi, poročila, športni dogodki, igre, teletekst in TV-prodaja.<br />

Poudariti pa je treba, da RTV Slovenija ni edini izdajatelj televizijskih programov, ki je udeležen pri<br />

koprodukcijah in prikazovanju slovenskih avdiovizualnih del. ZMed določa deleže lastne produkcije,<br />

delež slovenskih avdiovizualnih del, delež evropskih avdiovizualnih del in delež evropskih avdiovizualnih<br />

del neodvisnih producentov <strong>za</strong> vse izdajatelje televizijskih programov, ki morajo o tem letno poročati<br />

pristojnemu ministrstvu in Agenciji <strong>za</strong> pošto in elektronske komunikacije. Doseženi deleži so osnova <strong>za</strong><br />

oceno učinkovitosti državnih pomoči <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje avdiovizualnih projektov in medijskih vsebin.<br />

V zvezi z RTV Slovenija je treba poudariti še, da sodeluje kot partnerica pri televizijskih koprodukcijah,<br />

izkazuje večinski interes pri prikazovanju del, sofi<strong>na</strong>nciranih v okviru rednega letnega javnega razpisa<br />

<strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje projektov s proračunske postavke <strong>za</strong> avdiovizualne medije, hkrati pa lahko skladno z<br />

Uredbo o izvedbi rednega letnega javnega razpisa <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje projektov iz proračunske postavke <strong>za</strong><br />

avdiovizualne medije (Uradni list RS, št. 52/03, št. 35/04, št. 34/06 in 1/11; v <strong>na</strong>daljevanju: Uredba) sama<br />

kandidira <strong>za</strong> sredstva, poleg pravnih in fizičnih oseb, registriranih <strong>za</strong> televizijsko in filmsko produkcijo.<br />

Učinki državne pomoči v okviru sofi<strong>na</strong>nciranja projektov z avdiovizualne postavke <strong>za</strong> medije so pozitivni, saj<br />

ministrstvo z izborom podprtih projektov omogoča konstantno večanje deležev.<br />

Največji odstotek povišanja je bil v letu 2009, ko je bilo v sofi<strong>na</strong>nciranje sprejetih 40 projektov (gl. spodnjo<br />

tabelo), ko je bilo tudi razpisanih bistveno več sredstev (indeks zvišanja 218), vendar je bilo v povprečju v<br />

obdobju 2004–2010 v sofi<strong>na</strong>nciranje <strong>na</strong> leto sprejeto 24,5 projekta.<br />

Na osnovi oddanih poročil izdajateljev <strong>na</strong> podlagi 91. čle<strong>na</strong> ZMed je razvidno, da se doseženi odstotek v<br />

letu 2008 povečuje, <strong>za</strong>radi programskega <strong>na</strong>črtovanja pa je večje povečanje pri prikazovanju pričakovati<br />

še v letu 2011, in sicer kot posledico velikega povišanja števila sofi<strong>na</strong>nciranih avdiovizualnih projektov v letu<br />

2009 in razmeroma visokega števila sprejetih avdiovizualnih projektov v sofi<strong>na</strong>nciranje v letu 2010.<br />

Tabela 1 Pregled deležev prikazovanja v letih 2004 do 2007<br />

Kratek opis<br />

Leto<br />

2004<br />

v %<br />

Indeks<br />

2004/<br />

2003<br />

Leto<br />

2005<br />

v %<br />

Indeks<br />

2005/<br />

2004<br />

Zagotavljanje deležev, določenih v 87., 89. in 90. členu Zako<strong>na</strong> o medijih:<br />

– 5-odstotni delež slovenskih<br />

avdiovizualnih del<br />

– 50-odstotni delež evropskih<br />

avdiovizualnih del<br />

– 10-odstotni delež del neodvisnih<br />

producentov<br />

92. člen ZMed – RTV Slovenija <strong>na</strong>jmanj:<br />

– 25-odstotni delež slovenskih<br />

avdiovizualnih del<br />

– 50-odstotni delež evropskih<br />

avdiovizualnih del<br />

11,3<br />

16,6<br />

4,64<br />

25,2<br />

54,9<br />

0,73<br />

0,67<br />

0,92<br />

0,64<br />

0,68<br />

9.3<br />

35.4<br />

8.9<br />

28<br />

56,7<br />

0,82<br />

2,13<br />

1,91<br />

1,1<br />

1,03<br />

Leto<br />

2006<br />

v %<br />

10,96<br />

39,3<br />

9,1<br />

37,6<br />

64,1<br />

Indeks<br />

2006/<br />

2005<br />

1,18<br />

1,11<br />

1,03<br />

1,34<br />

1,13<br />

Leto<br />

2007<br />

v %<br />

11,3<br />

41,3<br />

9,5<br />

36,6<br />

62,0<br />

Indeks<br />

2007/<br />

2006<br />

1,03<br />

1,05<br />

1,04<br />

0,97<br />

0,96<br />

167

1.8 Filmska in avdiovizual<strong>na</strong> dejavnost<br />

Tabela 2 Pregled deležev prikazovanja v letih 2008 do 2009<br />

Kratek opis<br />

Leto<br />

2008<br />

v %<br />

Indeks<br />

2007/<br />

2008<br />

Zagotavljanje deležev, določenih v 87., 89. in 90. členu Zako<strong>na</strong> o medijih:<br />

– 5-odstotni delež slovenskih avdiovizualnih del<br />

– 20-odstotni delež evropskih avdiovizualnih del<br />

– 10-odstotni delež del neodvisnih producentov<br />

92. člen ZMed – RTV Slovenija <strong>na</strong>jmanj:<br />

– 25-odstotni delež slovenskih avdiovizualnih del<br />

– 20-odstotni delež evropskih avdiovizualnih del<br />

29,5<br />

45,2<br />

13,8<br />

32,0<br />

53,7<br />

261<br />

109<br />

145<br />

87<br />

87<br />

Leto<br />

2009<br />

v %<br />

36<br />

55,2<br />

21<br />

30<br />

61,20<br />

Indeks<br />

2008/<br />

2009<br />

122<br />

122,1<br />

152,1<br />

93,75<br />

114<br />

1.2 Nevladni sektor<br />

Na strani gospodarskega sektorja so izvajalci javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> producenti – pravne in fizične<br />

osebe, registrirane <strong>za</strong> filmsko in televizijsko produkcijo –, ki pa so, vsaj v primeru večine prejemnikov<br />

državnih pomoči, večinoma ali v celoti odvisni od državnih subvencij. Zaradi tega je gospodarski<br />

sektor s področja filmske in televizijske produkcije v smislu gospodarske dejavnosti razmeroma šibak in<br />

nekonkurenčen. Izjema so gospodarski subjekti, ki razpolagajo s produkcijsko oz. postprodukcijsko tehnično<br />

bazo, vendar so ti pri izvedbi projektov prav tako odvisni od državnih subvencij, saj uporabo svojih sredstev<br />

praviloma prikazujejo kot producentski vložek.<br />

Poudariti pa je treba, da so prav ti gospodarski subjekti v <strong>za</strong>dnjih letih dosegli sodobno tehnološko<br />

opremljenost zlasti <strong>na</strong> področju postprodukcije slike in zvoka. Posledično postajajo pomembni<br />

koproducenti pri ustvarjanju filmske in avdiovizualne produkcije ali pa konkurenčni ponudniki storitev<br />

<strong>na</strong> evropski ravni, kar pa postavlja Vibo tako po pravno formalni kot po izvedbeni plati hkrati v<br />

nee<strong>na</strong>kopraven in privilegiran položaj. Po eni strani mora Viba kot javni <strong>za</strong>vod <strong>na</strong> podlagi 73. čle<strong>na</strong> ZUJIK<br />

<strong>za</strong>gotavljati polno izkoriščenost javne kulturne infrastrukture, s tem da imajo prednost pri oddajanju<br />

prostih zmogljivosti kulturni izvajalci <strong>za</strong> javne kulturne programe ali kulturne projekte, združljive s<br />

področjem dela javnega <strong>za</strong>voda. S tem Viba posega <strong>na</strong> trg. Po drugi strani pa poslovanje Vibe glede <strong>na</strong><br />

<strong>na</strong>ravo dela javnega <strong>za</strong>voda ni in ne more biti toliko fleksibilno, da bi se lahko v kontekstu razmeroma<br />

hitro spremenljive filmske in avdiovizualne tehnologije ter čedalje bolj <strong>za</strong>htevnih produkcij (ali filmskih ali<br />

komercialnih) prilagajalo <strong>za</strong>htevam uporabnikov.<br />

Na področju filmske in avdiovizualne produkcije so poleg producentov dejavni še <strong>za</strong>sebni <strong>za</strong>vodi, društva,<br />

združenja ipd. To postavlja pod vprašaj upravičenost njihove gospodarske dejavnosti produkcije, saj ti pravni<br />

subjekti ne morejo biti registrirani <strong>za</strong> filmsko in televizijsko produkcijo (59.110) ali postprodukcijo (59.120),<br />

vendar pa obe shemi državne pomoči <strong>za</strong> spodbujanje slovenske filmske industrije in <strong>za</strong> spodbujanje<br />

avdiovizualnih projektov ne opredeljujeta izključujoče pravnih subjektov, ki so upravičeni do državnih<br />

pomoči. Shemi sta bili v letu 2010 podaljšani, podlaga <strong>za</strong> dodeljevanje državnih pomoči pa je kultur<strong>na</strong><br />

izjema, kot jo v okviru predpisov lahko samostojno oblikuje država Slovenija.<br />

Nevladni sektor <strong>na</strong> področju filmske dejavnosti oblikujejo javnomnenjsko moč<strong>na</strong> strokov<strong>na</strong> društva:<br />

Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev, Društvo slovenskih filmskih režiserjev, Društvo slovenskih filmskih<br />

producentov, Gospodarsko interesno združenje slovenskih neodvisnih avdiovizualnih producentov in<br />

Združenje filmskih snemalcev Slovenije. Nevladni sektor je zlasti močan partner pri oblikovanju kulturne<br />

politike, saj vztraja pri dialogu ter <strong>za</strong>gotavljanju in povečevanju proračunskih sredstev <strong>za</strong> film.<br />

V letu 2010 se je <strong>na</strong> področju prikazovanja nevladni sektor pove<strong>za</strong>l v Združenje Art kino mreže Slovenije,<br />

ki je postalo dragocen sogovornik Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> pri oblikovanju <strong>na</strong>daljnje kulturne politike in<br />

spodbujanja digitali<strong>za</strong>cije.<br />

S področja filmskih poklicev, v okviru katerih so vpisani samo<strong>za</strong>posleni v kulturi, z vidika aktivnega opravljanja<br />

dela dejanskemu stanju skladno z Uredbo o samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi (Uradni list RS, št. 45/10) <strong>na</strong>jbolj<br />

ustre<strong>za</strong>jo poklici kostumograf (24, po nekdanjem razvidu so bili med oblikovalci kostumografije trije vpisani),<br />

filmski animator (12), masker (6, po nekdanjem razvidu je bil med oblikovalci maske en vpis), scenograf (21,<br />

po nekdanjem razvidu je bilo med oblikovalci scenografije pet vpisov), montažer (8), snemalec – filmski,<br />

televizijski in video (18), direktor fotografije (6), oblikovalec zvoka (14), oblikovalec svetlobe (15) in direktor<br />

filma (dva vpisa<strong>na</strong>). V okviru poklica režiser (85, med temi tudi gledališki) so vpisani tudi kulturni delavci, ki<br />

so sicer vpisani tudi kot sce<strong>na</strong>risti (26) ali producenti. V okviru poklica producent (48) – ta sicer velja <strong>za</strong> vse<br />

168

1.8 Filmska in avdiovizual<strong>na</strong> dejavnost<br />

umetniške zvrsti – sez<strong>na</strong>m le delno ustre<strong>za</strong> dejanskemu stanju, predvsem <strong>za</strong>radi dejstva, da v primeru filmske<br />

in avdiovizualne produkcije dejavnost opravljajo gospodarske družbe in v njih <strong>za</strong>posleni delavci.<br />

Za ustvarjalce, umetniške poklice in izvedbeno osebje pa predstavlja subvencioniranje filmskih projektov in<br />

programov, pri katerih sodelujejo, bistvene možnosti <strong>za</strong> delo in ustvarjanje, saj ti v veliki meri predvidevajo<br />

prav upravičene stroške avtorskega dela in drugih storitev.<br />

2 Podporne dejavnosti (izobraževalni sistem, strokovni tisk,<br />

stanovske organi<strong>za</strong>cije, medresorsko sodelovanje)<br />

Proračunska sredstva se prek posrednega proračunskega uporabnika Filmskega sklada (oz. SFC) <strong>na</strong>menjajo<br />

<strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje programov ali izvedbo študijskih filmov visokošolskih programov (AGRFT), prav tako se<br />

prek Filmskega sklada oziroma njegovega pravnega <strong>na</strong>slednika <strong>na</strong>menjajo sredstva <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje drugih<br />

izobraževalnih programov in projektov.<br />

Ne glede <strong>na</strong> številne vzporedne praktične izobraževalne programe s filmskega in AV-področja pa se<br />

<strong>na</strong>menska sredstva ne črpajo iz programov Media, saj <strong>za</strong>nje izvajalci programov ne kandidirajo.<br />

AGRFT <strong>na</strong> prvi stopnji izvaja študijske programe filmskega in televizijskega snemanja ter televizijske<br />

montaže. Na drugi stopnji izvaja programe: oblike govora, igra z lutko, gledališko petje, scensko<br />

oblikovanje, umetniška beseda, snemanje, montaža, sce<strong>na</strong>ristika, produkcija ter filmski in televizijski študiji.<br />

Glavni fi<strong>na</strong>nčni vir <strong>za</strong> izvedbo praktičnega dela izobraževanja kot tudi <strong>za</strong> podporo strokovnega tiska je<br />

proračun Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>. Strokov<strong>na</strong> revija Ekran je fi<strong>na</strong>ncira<strong>na</strong> v okviru programa javnega <strong>za</strong>voda<br />

Slovenska kinoteka. Medresorskega sodelovanja med <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> visoko šolstvo, z<strong>na</strong>nost in tehnologijo<br />

in med <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v zvezi s fi<strong>na</strong>nciranjem AGRFT ni, saj je fi<strong>na</strong>nciranje študijskih filmov s strani<br />

Filmskega sklada postalo ustalje<strong>na</strong> praksa, ki – kljub občasnim pomislekom dela strokovne javnosti, ki so bili<br />

izraženi ob sprejemanju ZSFCJA – ne poraja večjih vprašanj.<br />

3 Kultur<strong>na</strong> razpršenost ter ponudba in povpraševanje<br />

Dostopnost slovenskih filmskih in avdiovizualnih del se izvaja prek redne kinematografske distribucije, ki jo<br />

delno sofi<strong>na</strong>ncira SFC, ter prek javnih televizijskih in elektronskih medijev.<br />

Uspeš<strong>na</strong> je podpora slovenski distributerjem v okviru programa Media 2007, in sicer z<strong>na</strong>ša 521.525 EUR <strong>za</strong><br />

86 projektov od skupno 1.184.572 EUR <strong>za</strong> 106 projektov.<br />

Na podlagi potrjenih shem državne pomoči <strong>za</strong> spodbujanje slovenske filmske industrije in <strong>za</strong> spodbujanje<br />

avdiovizualnih projektov je oziroma <strong>na</strong>j bi bil učinek del s prepoz<strong>na</strong>no kulturno izjemnostjo (ta je definira<strong>na</strong><br />

<strong>na</strong> podlagi Splošnih pogojev poslovanja Filmskega sklada in <strong>na</strong> podlagi Uredbe) čim širša dostopnost<br />

javnosti. Glede <strong>na</strong> višino sredstev, <strong>na</strong>menjenih filmski produkciji prek fi<strong>na</strong>nciranja Filmskega sklada oz. SFC,<br />

in <strong>na</strong> višino sredstev, <strong>na</strong>menjenih sofi<strong>na</strong>nciranju avdiovizualnih projektov, je razvidno, da so se sredstva od<br />

leta 2005 postopno zviševala.<br />

Vendar pa je viši<strong>na</strong> dodeljenih sredstev <strong>za</strong> spodbujanje produkcije producentov – tako kinematografskih kot<br />

avdiovizualnih del – le eden izmed ka<strong>za</strong>lnikov učinkovitosti porabe državnih sredstev. Druga dva ka<strong>za</strong>lnika<br />

sta gledanost del, torej njihova dostopnost, in število realiziranih del.<br />

169

1.8 Filmska in avdiovizual<strong>na</strong> dejavnost<br />

Tabela 3<br />

Število avdiovizualnih projektov, ki jih je fi<strong>na</strong>nciralo <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, in viši<strong>na</strong> sofi<strong>na</strong>nciranj v letih<br />

2005–2010<br />

Leto Viši<strong>na</strong> fi<strong>na</strong>nciranja v EUR Indeks rasti Število fi<strong>na</strong>nciranih projektov<br />

2005 531.964 100 22<br />

2006 686.446 129 30<br />

2007 745.648 108,6 15<br />

2008 756.263 101 27<br />

2009 1.650.244 218,2 40<br />

2010 1.311.000 79,4 30<br />

Iz tabele 3 je razvidno, da viši<strong>na</strong> sofi<strong>na</strong>nciranih sredstev ni nujno premosorazmer<strong>na</strong> s številom<br />

sofi<strong>na</strong>nciranih avdiovizualnih del. V okviru fi<strong>na</strong>nciranja Filmskega sklada oz. SFC pa je metodologija prika<strong>za</strong><br />

dokončanih del po letih lahko vprašljiva, saj je obdobje dokončanja del večinoma dvoletno, včasih celo<br />

daljše (triletno), prav tako vsa kinematografska dela ne pridejo vedno v distribucijo ali pa se iz različnih<br />

razlogov – vsebinskih, terminskih, manjših promocijskih sredstev – izgubijo v redni kinodistribuciji in<br />

prikazovalski mreži.<br />

Po podatkih SFC je bilo v letu 2008 sofi<strong>na</strong>nciranih 12 celovečernih filmov, javno pa prika<strong>za</strong>nih 5; v letu 2009<br />

je bilo sofi<strong>na</strong>nciranih 6 celovečernih filmov, javno prika<strong>za</strong>nih pa 11 filmov; v letu 2010 je bilo sofi<strong>na</strong>nciranih<br />

5, javno pa so bili prika<strong>za</strong>ni 4 filmi.<br />

Kljub izdatni fi<strong>na</strong>nčni podpori kinematografski distribuciji slovenskih kinematografskih del s strani Filmskega<br />

sklada oz. SFC producent <strong>na</strong> distribucijo ne more bistveno vplivati <strong>za</strong>radi koncentrirane lastniške strukture<br />

<strong>na</strong>jvečjih slovenskih prikazovalcev. Pogodbe<strong>na</strong> razmerja se <strong>na</strong>mreč sklepajo med producenti in distributerji,<br />

slednji pa so odvisni od pogojev in terminov, ki jih postavljajo prikazovalci.<br />

Poleg <strong>na</strong>jvečjih prikazovalcev, ki razpolagajo z <strong>na</strong>jvečjimi in tudi že digitalno opremljenimi kinodvora<strong>na</strong>mi<br />

ali kinematografskimi kompleksi, obstaja še mreža manjših kinematografov po celotnem ozemlju Slovenije.<br />

Za njihovo delovanje in ohranjanje obstoječe kino mreže pa delno prispeva sredstva MK, in sicer <strong>na</strong> podlagi<br />

Zako<strong>na</strong> o <strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (Uradni list RS, št.<br />

14/03 in 77/08) <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev mreže art kinematografov. V teh kinematografih se slovenski filmi povečini<br />

prikazujejo v okviru rednega kinematografskega sporeda, ne pa, denimo, v okviru filmskih gledališč ali<br />

drugih oblik art kino dejavnosti.<br />

V tej radikalni delitvi med močne komercialne prikazovalce in manjše lokalne kinematografe se pojavlja<br />

problem dostopnosti filmskih kopij, saj se v primeru evropskih oziroma umetniških filmov distributer <strong>za</strong>dovolji<br />

z eno ali <strong>na</strong>jveč dvema kopijama, ki pa ju <strong>na</strong>jprej odvrti v večji prikazovalski mreži, šele <strong>na</strong>to pridejo <strong>na</strong> vrsto<br />

manjši lokalni kinematografi. Ti so tudi večinoma vpeti v strukturno organi<strong>za</strong>cijo javnih <strong>za</strong>vodov, katerih<br />

ustanovitelj so lokalne skupnosti in torej ne morejo izvajati zgolj kinematografske dejavnosti.<br />

Rešitev <strong>za</strong> vzpostavitev bolj razpršene in dolgotrajnejše distribucije, s tem pa tudi <strong>za</strong> upravičenost<br />

morebitnih državnih vlaganj v infrastrukturo lokalnih kinematografov, je pospeše<strong>na</strong> distribucija prikazovanja<br />

s hkratnim spodbujanjem digitali<strong>za</strong>cije filmskega produkcijskega postopka.<br />

Podatki o gledanosti slovenskih filmov sicer nihajo – po podatkih SFC je bilo v letu 2008 povprečje<br />

gledanosti novih slovenskih filmov (6) 6850 gledalcev, v letu 2009 je bilo povprečje gledanosti novih<br />

slovenskih filmov (11) 4433 gledalcev, v letu 2010 pa je bilo povprečje gledanosti novih slovenskih filmov (4)<br />

46.389 gledalcev. Izjeme so občasno uspešni komercialni filmi (npr. Petelinji <strong>za</strong>jtrk, Kajmak in marmelada).<br />

V letu 2010 in <strong>za</strong>četku leta 2011 se je razmerje pričakovano obrnilo v prid mladinskemu filmu Gremo mi po<br />

svoje (205.500 gledalcev).<br />

Kot smiseln in učinkovit ukrep <strong>za</strong> sočasno, ekonomsko učinkovito in dolgotrajnejšo distribucijo se<br />

predstavlja že omenje<strong>na</strong> hitra in koordinira<strong>na</strong> digitali<strong>za</strong>cija sektorja prikazovanja, hkrati s tem pa tudi<br />

celovito <strong>za</strong>stavlje<strong>na</strong> digitali<strong>za</strong>cija celotne kinematografske dejavnosti, od produkcije do prikazovanja. To je<br />

e<strong>na</strong> izmed <strong>na</strong>log novega SFC.<br />

Distribucija in prikazovanje AV-del sta omeje<strong>na</strong> <strong>na</strong> televizijske in spletne medije. Prikazovanje <strong>za</strong>ostaja <strong>za</strong><br />

produkcijo, saj je – kljub <strong>na</strong>meram, izraženim v razpisnih dokumentacijah – večinoma omejeno <strong>na</strong> RTV<br />

Slovenija, kar je podrobneje pojasnjeno v poglavju Javni sektor.<br />

170

1.8 Filmska in avdiovizual<strong>na</strong> dejavnost<br />

4 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

Edine ustanove s področja produktivne filmske dejavnosti je ustanovila država.<br />

Razdelitev <strong>na</strong> Filmski sklad oz. SFC kot ustanovo <strong>za</strong> spodbujanje produkcije in promocije ter <strong>na</strong> Vibo kot<br />

javni <strong>za</strong>vod, ki z javno infrastrukturo <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> skrbi <strong>za</strong> nemoteno tehnično reali<strong>za</strong>cijo filmskega<br />

programa, se danes kaže ne<strong>za</strong>dost<strong>na</strong>.<br />

Tabela 4 Fi<strong>na</strong>nciranje Filmskega sklada Republike Slovenije – javnega sklada v letih 2005–2010<br />

Leto Viši<strong>na</strong> fi<strong>na</strong>nciranja v EUR Indeks rasti<br />

2005 3.807.423 100<br />

2006 4.425.016 116,2<br />

2007 4.527.245 102,3<br />

2008 4.640.426 102,5<br />

2009 4.606.437 99,2<br />

2010 4.566.437 99,1<br />

Pri interpretiranju povišanja proračunskih sredstev je treba upoštevati tudi dejstvo, da je Filmski sklad<br />

poleg dodeljenih sredstev v letih 2009 in 2010 porabil presežke prihodkov <strong>na</strong>d odhodki iz minulih let <strong>za</strong><br />

sofi<strong>na</strong>nciranje reali<strong>za</strong>cije filmskih projektov. Zaradi več razlogov – <strong>za</strong>mud pri izvajanju programa, izvajanja<br />

<strong>na</strong>dzora <strong>na</strong>d upravičenostjo porabe sredstev – se je sofi<strong>na</strong>nciranje določenih projektov preneslo v <strong>na</strong>slednja<br />

leta, <strong>za</strong>to razmeroma stabilno raven fi<strong>na</strong>nciranja v letih 2009 in 2010 ne gre razumeti kot zmanjševanje,<br />

temveč ustrezno in učinkovito porabo sredstev ter izvajanje <strong>na</strong>dzora proračunske porabe.<br />

Sofi<strong>na</strong>nciranje v smislu investicijskih vlaganj države oz. povratnih državnih pomoči so v letu 2010<br />

<strong>na</strong>domestila nepovrat<strong>na</strong> sredstva, kar je predvsem posledica dejstva, da bi se <strong>za</strong>hteva<strong>na</strong> viši<strong>na</strong> premoženja<br />

državnega javnega sklada težko ohranjala <strong>na</strong> ravni 30 mio <strong>za</strong>radi izjemno nizkega vračanja <strong>na</strong> podlagi<br />

deleža vloženih proračunskih sredstev v filme.<br />

Velika veči<strong>na</strong> filmskih projektov je sofi<strong>na</strong>ncira<strong>na</strong> večinsko, upoštevajoč tudi evidentirane storitve Vibe.<br />

V primerih celovečernih slovenskih filmov se v obdobju 2007–2009 odstotki gibljejo od 54 do 95 %,<br />

v primerih manjšinskih koprodukcijskih projektov pa <strong>za</strong> isto obdobje od 11 do 17 %. V pove<strong>za</strong>vi s prej<br />

<strong>na</strong>vedenimi ugotovitvami gre torej <strong>za</strong> izjemno visoka proračunska sredstva, <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> filmski dejavnosti,<br />

ki je do njih upraviče<strong>na</strong> <strong>za</strong>radi svoje kulturne izjemnosti, kot gospodarska dejavnost pa bi lahko ta sredstva<br />

učinkoviteje izrabila <strong>na</strong> trgu.<br />

Proračunska sredstva predstavljajo <strong>za</strong>nesljiv vir fi<strong>na</strong>nciranja, črpanje iz evropskih virov, iz skladov ali<br />

agencij drugih evropskih držav ali iz evropskih skladov, pa je še vedno premajhno <strong>za</strong> <strong>za</strong>piranje realnih<br />

fi<strong>na</strong>nčnih konstrukcij, čeprav se povečuje. Povezovanja med avdiovizualnim in filmskim področjem ter med<br />

gospodarskim sektorjem praktično ni, razen v primerih morebitnih sponzorstev.<br />

Tabela 5 Fi<strong>na</strong>nciranje Filmskega studia Viba film Ljublja<strong>na</strong> v letih 2005–2010<br />

Leto Viši<strong>na</strong> fi<strong>na</strong>nciranja v EUR Indeks rasti<br />

2005 1.102.130 100<br />

2006 710.854 64,50<br />

2007 949.707 133,60<br />

2008 761.196 80,15<br />

2009 701.313 92,13<br />

2010 616.354 87,89<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> z odločbo Vibi dodeli fi<strong>na</strong>nciranje javne službe <strong>na</strong> podlagi Navodil <strong>za</strong> določanje<br />

višine sredstev <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje javne službe v javnih <strong>za</strong>vodih, javnih skladih in javnih agencijah <strong>na</strong> področju<br />

<strong>kulture</strong> iz državnega proraču<strong>na</strong>. V letu 2005 so bila Vibi dodelje<strong>na</strong> dodat<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup opreme in<br />

investicijsko vzdrževanje. Dva<strong>na</strong>jstinsko se fi<strong>na</strong>ncirajo stroški dela, splošni materialni stroški in investicijsko<br />

171

1.8 Filmska in avdiovizual<strong>na</strong> dejavnost<br />

vzdrževanje. Del sredstev Viba pridobi <strong>na</strong> trgu. Neposrednih programsko-materialnih stroškov Viba<br />

nima, stroški, ki posebej <strong>na</strong>stajajo z izvajanjem javne službe oz. <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega filmskega programa, Viba<br />

prefakturira izvajalcem.<br />

Viba <strong>na</strong> podlagi ZUJIK izvaja javno službo in ima fi<strong>na</strong>ncirane splošne stroške <strong>za</strong> delovanje javnega <strong>za</strong>voda,<br />

plače in programsko-materialne stroške ter investicije oz. stroške investicijskega vzdrževanja. Že od vsega<br />

<strong>za</strong>četka predstavlja težavo opredelitev programsko-materialnih stroškov, ker Viba svojega programa nima,<br />

temveč izvaja program, ki ga sprejme druga ustanova (Filmski sklad oz. SFC). Opredeljevanje vrednosti<br />

storitev <strong>na</strong> podlagi enega samega cenika, ki je v uporabi tako <strong>za</strong> evidentiranje storitev <strong>za</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni filmski<br />

program kot <strong>za</strong> izvajanje tržne dejavnosti (slednje lahko s popustom), predstavlja potencialno tveganje<br />

nelojalne konkurence in poseganja <strong>na</strong> trg.<br />

Po drugi strani predstavlja Viba edini pravi filmski studio v Sloveniji z velikimi možnostmi <strong>za</strong> izrabo njenih<br />

prostorov in tehnologije. Nastala je kot <strong>na</strong>domest<strong>na</strong> investicija v de<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cijskem postopku Vibe,<br />

glede <strong>na</strong> razmerje med stroški ustreznega investicijskega vzdrževanja in dejanskim učinkom oziroma celo<br />

morebitnim posegom <strong>na</strong> trg pa bo treba <strong>na</strong>jti ustrezne ukrepe <strong>za</strong> spodbujanje dejavnosti in ohranjanja<br />

javnega interesa.<br />

Poleg Vibe so v Sloveniji tudi drugi, bolj ali manj visoko tehnološko opremljeni studii, ki prav tako<br />

izvajajo določene faze produkcije in postprodukcije. Ti gospodarski subjekti <strong>na</strong>stopajo kot izvajalci ali kot<br />

koproducenti v filmskih in avdiovizualnih projektih ali pa večino prihodka ustvarijo <strong>na</strong> področju komercialne<br />

filmske in avdiovizualne dejavnosti.<br />

V letih 2009 in 2010 se je <strong>za</strong>čelo fi<strong>na</strong>nciranje Filmskega sklada <strong>na</strong> podlagi obračunov porabe in realno<br />

prika<strong>za</strong>nih ocen <strong>za</strong> porabo prihodnjega obdobja. Poostreni <strong>na</strong>dzor sistema fi<strong>na</strong>nciranja, ki je bil nujen <strong>za</strong>radi<br />

ugotovitev Računskega sodišča, je sicer prinesel določene rezultate pri <strong>za</strong>gotavljanju <strong>na</strong>menskosti porabe,<br />

saj preprečuje ne<strong>na</strong>mensko rabo sredstev <strong>za</strong> izvajanje programa ter netransparentno rabo programskih<br />

sredstev <strong>za</strong> delovanje sklada (denimo <strong>za</strong> splošne stroške delovanja in <strong>za</strong> plače). Uveljavljen sistem se<br />

<strong>na</strong>daljuje v okviru fi<strong>na</strong>nciranja SFC.<br />

Poleg institucio<strong>na</strong>lnega fi<strong>na</strong>nciranja Filmskega sklada oz. SFC in Vibe je uveljavljen sistem sofi<strong>na</strong>nciranja<br />

neodvisnih producentov ter prikazovalcev in distributerjev, in sicer sofi<strong>na</strong>nciranja:<br />

• projektov, izbranih <strong>na</strong> javnih razpisih Filmskega sklada oz. SFC, in<br />

• projektov, izbranih <strong>na</strong> javnih ciljnih razpisih Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje projektov s proračunske<br />

postavke <strong>za</strong> avdiovizualne medije ter <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje projektov kinematografske distribucije evropskih,<br />

kinotečnih filmov in art kino mreže.<br />

Evropski viri fi<strong>na</strong>nciranja so:<br />

• program Media 2007: slovenski prijavitelji večinoma črpajo iz razpisnih programov razvoja posamičnih<br />

projektov in distribucije, bistveno manj ali skoraj nič pa iz razvoja fi<strong>na</strong>nciranja skupin projektov, festivalov,<br />

izobraževanja (<strong>za</strong> programe, ki temeljijo <strong>na</strong> <strong>na</strong>čelu mreženja in ne spadajo med visokošolsko priz<strong>na</strong>ne<br />

programe) ipd.,<br />

• evropski koprodukcijski sklad Eurimages temelji <strong>na</strong> povratnih sredstvih, v <strong>za</strong>dnjih dveh letih se je povečalo<br />

črpanje iz tega sklada <strong>za</strong> manjšinske ali večinske slovenske koprodukcijske projekte,<br />

• drugi evropski skladi oz. sorodne institucije, ki vstopajo v manjšinske ali večinske koprodukcije bolj <strong>na</strong><br />

temelju vsebinskega interesa <strong>za</strong> projekt in manj <strong>za</strong>radi recipročnosti.<br />

Za slovenski film je izjemnega pome<strong>na</strong> evropski koprodukcijski sklad Eurimages. Slovenija je njegova<br />

članica 10 let, od leta 2001, ko je čla<strong>na</strong>ri<strong>na</strong> z<strong>na</strong>šala 7.980.009 SIT (33.319,45 EUR), danes je čla<strong>na</strong>ri<strong>na</strong><br />

109.000,00 EUR. Prijavitelji iz Slovenije lahko kandidirajo <strong>na</strong> Eurimagesu <strong>za</strong> podporo filmskim<br />

koprodukcijam, drugi programi podpore pa so <strong>na</strong>menjeni prijaviteljem iz držav, ki niso članice programa<br />

Evropske unije Media (distribucija, kinematografi).<br />

Prvi film, v produkciji katerega je bila udeleže<strong>na</strong> tudi Slovenija kot manjšinska koprodukcija, je bil leta 2000<br />

film No Man’s Land (Studio Maj), vendar Slovenija tega leta še ni bila članica Eurimagesa. Ko smo se leta<br />

2001 včlanili, je bil sprejet v sofi<strong>na</strong>nciranje prvi film. Prva večinska slovenska koprodukcija je bila podprta<br />

leta 2006. Skupaj je bilo v okviru Eurimagesa uspešnih 18 koprodukcij s slovensko udeležbo.<br />

172

1.8 Filmska in avdiovizual<strong>na</strong> dejavnost<br />

5 Kadri<br />

Večino izvajalcev v slovenskem sistemu kinematografije vendarle predstavljajo samo<strong>za</strong>posleni v kulturi,<br />

<strong>za</strong>posleni v gospodarskem sektorju (v primeru gospodarskih družb gre tipično <strong>za</strong> družbo z enim oz. <strong>na</strong>jveč<br />

tremi <strong>za</strong>poslenimi) ter izvajalci dela <strong>na</strong> podlagi avtorskih ali drugih podjemnih pogodb. Gre torej <strong>za</strong> izjemno<br />

ranljiv trg dela, ki je – predvsem <strong>za</strong>radi šibke in nekonkurenčne dejavnosti <strong>na</strong> filmskem in avdiovizualnem<br />

področju – skoraj v celoti odvisen od državnih subvencij, kar pri poskusih sistemskega reševanja področja<br />

vedno znova ustvarja nekaj nestrpnosti.<br />

Takšen sistem <strong>za</strong>poslovanja in izvajanja del izhaja tudi iz <strong>na</strong>rave filmske in avdiovizualne produkcije, ki<br />

izrazito temelji <strong>na</strong> nee<strong>na</strong>komerno porazdeljenem delovnem času.<br />

S tega vidika je <strong>na</strong>čin dela v javnem <strong>za</strong>vodu Viba <strong>za</strong> filmsko produkcijo neustrezen in sili tako <strong>za</strong>poslene<br />

kot delodajalce oziroma producente v težavno usklajevanje pogojev. Način dela v filmski in avdiovizualni<br />

produkciji je projektni, čemur pa sistem javnih uslužbencev ne more ustre<strong>za</strong>ti.<br />

Na širši ravni obstaja tudi problem števila vrhunsko usposobljenih tehničnih kadrov <strong>za</strong> filmsko<br />

postprodukcijo, saj ne v okviru Slovenije ne v ožjem evropskem okviru ni dovolj dela, da bi ti kadri lahko bili<br />

konkurenčni, <strong>za</strong>to <strong>na</strong>staja <strong>za</strong>čarani krog manjše produkcije in prilagajanja obstoječi ponudbi.<br />

Na Vibi je bilo v letu 2010 <strong>za</strong>poslenih 15 javnih uslužbencev, le manjše število med njimi pa je bilo redno<br />

<strong>za</strong>sedeno v filmskih ekipah. Na Filmskem skladu je <strong>za</strong>poslenih 8 uslužbencev in še uslužbenec <strong>za</strong> izvajanje<br />

del Media Deska.<br />

Po podatkih s sez<strong>na</strong>ma samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi je <strong>na</strong> področju specializiranih poklicev filmskih dejavnosti<br />

prijavljenih 194 ustvarjalcev.<br />

6 Infrastruktura<br />

Država se je z investicijo v Viba film pravilno odločila, da s to delno <strong>na</strong>domestno gradnjo <strong>za</strong>gotovi pogoje<br />

<strong>za</strong> nemoteno izvedbo filmskih oziroma kinematografskih projektov. Glede <strong>na</strong> dejstvo, da gre prvenstveno<br />

<strong>za</strong> tehnologijo, ki ustre<strong>za</strong> filmski produkciji in postprodukciji, Viba posega <strong>na</strong> prosti trg, četudi ne bistveno.<br />

Infrastrukturo <strong>za</strong> filmsko dejavnost <strong>za</strong>gotavljajo tudi drugi gospodarski subjekti oziroma studii, med katerimi<br />

so nekateri bolj široko usmerjeni, večinoma pa gre <strong>za</strong> ciljno usmerjene dejavnosti, recimo <strong>na</strong> področju<br />

digitalne obdelave slike, postprodukcije zvoka, televizijskega snemanja ipd.<br />

Največji izziv <strong>za</strong> Slovenijo bodo tako predstavljali digitali<strong>za</strong>cija in pričakovane državne pomoči <strong>na</strong> področju<br />

prikazovanja, infrastruktur<strong>na</strong> vlaganja <strong>za</strong> digitali<strong>za</strong>cijo osnovne produkcijske opreme Vibe in spodbujanje<br />

digitalnega produkcijskega postopka <strong>na</strong> SFC.<br />

Z vidika usklajenega razvoja filmske dejavnosti pa bi morali razmisliti predvsem o sinergiji med državnimi<br />

ustanovami in gospodarskim sektorjem, <strong>na</strong>jprej <strong>za</strong>radi oblikovanja ustreznih ukrepov <strong>za</strong> spodbujanje<br />

ekonomske rasti omenjenega sektorja in omogočanja večjih vlaganj v njegov razvoj.<br />

173

1.8 Filmska in avdiovizual<strong>na</strong> dejavnost<br />

7 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

7.1 Organi<strong>za</strong>cijska struktura<br />

Slabosti:<br />

• nestimulativne državne pomoči,<br />

• prevelika odvisnost sektorja od proračunskega fi<strong>na</strong>nciranja,<br />

• neustrez<strong>na</strong> kadrovska urejenost glede <strong>na</strong> specifiko filmske produkcije,<br />

• sistemska nefleksibilnost javnega sektorja <strong>za</strong> učinkovit razvoj filmske produkcije,<br />

• premajh<strong>na</strong> vlaganja v dejavnost in<br />

• nepove<strong>za</strong>nost sektorja produktivne in reproduktivne kinematografije.<br />

Prednosti:<br />

• <strong>za</strong>gotovljeni proračunski viri,<br />

• konstant<strong>na</strong>, čeprav manjša produkcija in<br />

• manjši neposredni stroški produkcije <strong>za</strong>radi obstoječega sistema Vibe.<br />

Nevarnosti:<br />

• zniževanje stroškov produkcije v razmerju do sodobnih evropskih produkcij,<br />

• <strong>za</strong>radi obstoječega sistema Vibe poseganje <strong>na</strong> trg in tveganje nedovoljene državne pomoči,<br />

• stagniranje celotnega gospodarskega sektorja filmske in televizijske produkcije,<br />

• nekonkurenčnost,<br />

• izguba med<strong>na</strong>rodne prepoz<strong>na</strong>vnosti in promocijskega potenciala in<br />

• hud <strong>za</strong>ostanek pri digitali<strong>za</strong>ciji kinematografskega prikazovanja in nekoordinira<strong>na</strong> digitali<strong>za</strong>cija produkcije in<br />

prikazovanja.<br />

Priložnosti:<br />

• smiselno partnerstvo med javnimi ustanovami (RTV Slovenija in Viba),<br />

• javno-<strong>za</strong>seb<strong>na</strong> partnerstva,<br />

• krepitev gospodarskega sektorja filmske in televizijske produkcije,<br />

• večja <strong>za</strong>posljivost,<br />

• med<strong>na</strong>rodni koprodukcijski projekti in<br />

• vključitev v reformo javnega sektorja z upoštevanjem specifike področja in sistema državnih pomoči.<br />

7.2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

Slabosti:<br />

• večinsko, čeprav ne<strong>za</strong>dostno, proračunsko fi<strong>na</strong>nciranje, ki ne stimulira dovolj iskanja in črpanja drugih sredstev,<br />

• pogosto nepregled<strong>na</strong> poraba javnih sredstev <strong>za</strong> delovanje podjetij, ne pa <strong>za</strong> izvedbo projektov,<br />

• nesorazmerje med številom potencialnih prejemnikov (izjemno visoko število registriranih podjetij) in<br />

obsegom sredstev ter<br />

• odsotnost davčnih olajšav <strong>za</strong> vlaganje v film ali drugih ukrepov, denimo <strong>za</strong> povečanje <strong>za</strong>posljivosti.<br />

Prednosti:<br />

• <strong>za</strong>gotovljeno fi<strong>na</strong>nciranje in<br />

• prilagojeni, nižji stroški produkcije.<br />

Nevarnosti:<br />

• <strong>za</strong>ostajanje obstoječe državne infrastrukture <strong>na</strong> področju filma,<br />

• čedalje manjše črpanje evropskih sredstev in<br />

• prilagajanje ustvarjalnega potenciala dejanskim fi<strong>na</strong>nčnim zmogljivostim (»samocenzura«).<br />

174

1.8 Filmska in avdiovizual<strong>na</strong> dejavnost<br />

Priložnosti:<br />

• črpanje sredstev iz evropskih in drugih med<strong>na</strong>rodnih skladov ter koprodukcijski projekti,<br />

• davčne olajšave,<br />

• ukrepi <strong>za</strong> spodbujanje večje <strong>za</strong>posljivosti,<br />

• povezovanje med javnim in gospodarskim sektorjem ter<br />

• poostritev <strong>na</strong>dzora <strong>na</strong>d <strong>na</strong>mensko rabo sredstev <strong>za</strong> projekte, s tem pa bolj učinkovita raba sredstev.<br />

7.3 Kadri<br />

Slabosti:<br />

• neustreznost sistema javnih uslužbencev <strong>za</strong> izvajanje filmske in televizijske produkcije,<br />

• posledično nesmotr<strong>na</strong> poraba javnih sredstev,<br />

• pomanjkanje razvoja <strong>na</strong> področju vlaganja v profesio<strong>na</strong>lne tehnične kadre in<br />

• neustrez<strong>na</strong> podpora <strong>na</strong> ravni izobraževalnih programov.<br />

Prednost:<br />

• neposredno nižji stroški produkcije.<br />

Nevarnosti:<br />

• kršitve delovnopravne <strong>za</strong>konodaje,<br />

• nižja profesio<strong>na</strong>lnost in usposobljenost tehničnih in profesio<strong>na</strong>lnih kadrov,<br />

• manjši ustvarjalni potencial,<br />

• nekonkurenčnost ter<br />

• izguba določenih profesio<strong>na</strong>lnih in tehničnih profilov.<br />

Priložnosti:<br />

• pospešeno fi<strong>na</strong>nciranje izobraževanja v čim širšem kontekstu,<br />

• povezovanje kulturnih ustanov in izobraževalnih programov,<br />

• črpanje evropskih sredstev in<br />

• krepitev filmske vzgoje v celotnem izobraževalnem procesu.<br />

7.4 Infrastruktura<br />

Slabosti:<br />

• hitra <strong>za</strong>starelost drage tehnološke opreme in infrastrukture,<br />

• neizrabljenost infrastrukture in premajhno vlaganje v investicijsko vzdrževanje,<br />

• odsotnost davčnih olajšav <strong>za</strong> vlaganje v film ali drugih ukrepov, denimo <strong>za</strong> povečanje <strong>za</strong>posljivosti ali<br />

uporabe tehnične infrastrukture.<br />

Prednosti:<br />

• <strong>za</strong>gotovljene, čeprav občasno ne<strong>za</strong>dovoljive razmere <strong>za</strong> delo in<br />

• prilagojeni, nižji stroški produkcije.<br />

Nevarnosti:<br />

• <strong>na</strong><strong>za</strong>dovanje <strong>na</strong> področju gospodarskega sektorja tehničnih storitev produkcije in postprodukcije ter<br />

• <strong>za</strong>staranje obstoječe državne infrastrukture <strong>na</strong> področju filma.<br />

Priložnosti:<br />

• povezovanje med javnim in gospodarskim sektorjem,<br />

• širitev dejavnosti,<br />

• aktivni <strong>na</strong>stop <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodnem trgu in<br />

• trženje profesio<strong>na</strong>lnih potencialov skupaj z infrastrukturnimi zmogljivostmi.<br />

175

1.8 Filmska in avdiovizual<strong>na</strong> dejavnost<br />

Povzetek a<strong>na</strong>lize PSPN<br />

Prednosti:<br />

visok odstotek fi<strong>na</strong>nciranja kinematografskih in<br />

avdiovizualnih projektov<br />

<strong>za</strong>gotovlje<strong>na</strong> stal<strong>na</strong>, četudi manjša produkcija<br />

<strong>za</strong>gotovljeni proračunski viri<br />

neposredno nižji stroški produkcije<br />

Priložnosti:<br />

javno-<strong>za</strong>seb<strong>na</strong> partnerstva pri vlaganjih v infrastrukturni<br />

razvoj in produkcijo<br />

digitali<strong>za</strong>cija kot spodbuda <strong>za</strong> večji produkcijski potencial in<br />

večjo <strong>za</strong>posljivost v avdiovizualnem sektorju<br />

vključitev v reformo javnega sektorja z upoštevanjem<br />

specifičnosti področja<br />

davčne olajšave<br />

Slabosti:<br />

nesorazmerje med številom potencialnih prejemnikov<br />

sredstev in obsegom sredstev<br />

sistemska nefleksibilnost javnega sektorja <strong>za</strong> učinkovit razvoj<br />

filmske produkcije<br />

pomanjkanje spodbud <strong>za</strong> iskanje drugih virov fi<strong>na</strong>nciranja<br />

nesmotr<strong>na</strong> poraba javnih sredstev<br />

Nevarnosti:<br />

<strong>za</strong>starelost obstoječe državne infrastrukture <strong>na</strong> področju<br />

kinematografije<br />

stagniranje celotnega gospodarskega sektorja filmske in<br />

televizijske produkcije<br />

nekonkurenčnost kinematografske in avdiovizualne dejavnosti<br />

manjši ustvarjalni potencial in izguba avtorske prepoz<strong>na</strong>vnosti<br />

176

Urška Bittner Pipan, Mile<strong>na</strong> Derlink, Marjeta Turk in Marko Studen<br />

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje<br />

Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

1 Razvoj ljubiteljsko kulturnega udejstvovanja in njegova organiziranost<br />

2 Opredelitev področja<br />

2.1 Splošno<br />

2.2 Funkcije ljubiteljske <strong>kulture</strong><br />

3 Struktura dejavnosti<br />

3.1 Število kulturnih društev in članov<br />

3.2 Strukturiranost kulturnih društev<br />

3.3 Strukturiranost po dejavnostih<br />

3.4 Dejavnost ljubiteljskih kulturnih društev in skupin<br />

3.5 Dejavnost Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

4 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

4.1 Fi<strong>na</strong>nciranje društev<br />

4.2 Fi<strong>na</strong>nciranje sklada<br />

4.3 Alokacija programskih sredstev sklada<br />

5 Prostori in oprema<br />

5.1 Pregled <strong>stanja</strong><br />

5.2 Investicije – di<strong>na</strong>mika investicij v prostore in opremo<br />

6 Kadri<br />

6.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> <strong>stanja</strong> in di<strong>na</strong>mika <strong>za</strong>poslovanja<br />

6.2 Izobraževanje in motiviranje kadrov<br />

7 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

7.1 Prednosti<br />

7.2 Slabosti<br />

7.3 Priložnosti<br />

7.4 Nevarnosti<br />

8 Viri<br />

177

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

1 Razvoj ljubiteljsko kulturnega udejstvovanja in njegova<br />

organiziranost<br />

Ljubiteljsko kulturno udejstvovanje v Sloveniji je v primerjavi z drugimi evropskimi državami razmeroma<br />

zelo razvito. Svojo tradicijo ima ve<strong>za</strong>no <strong>na</strong> ohranjanje <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne identitete. Bolj organizirano se je <strong>za</strong>čelo<br />

razvijati v času slovenskega <strong>na</strong>rodnega preporoda po letu 1848 s čitalnicami, tabori, telovadnimi, kulturnimi<br />

in drugimi društvi. Prvenstveno so <strong>na</strong>stajala eno<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> slovenska in nemška društva, <strong>na</strong> kulturnem<br />

področju predvsem pevska, gledališka in ples<strong>na</strong> društva. Zlasti v obdobju, ko ni bilo poklicnih kulturnih<br />

institucij, je bila organizira<strong>na</strong> ljubiteljska kultura nosilka <strong>na</strong>rodne identitete.<br />

Od konca 19. stoletja beležimo delovanje okoli 450 katoliških prosvetnih, telovadnih in ženskih organi<strong>za</strong>cij<br />

Prosvetne zveze v okviru Slovenske krščansko-socialne zveze. V <strong>za</strong>četku 20. stoletja so <strong>za</strong>čela <strong>na</strong>stajati tudi<br />

delavska prosvet<strong>na</strong> in kultur<strong>na</strong> društva v okviru Zveze Svobod ter <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno <strong>na</strong>pred<strong>na</strong> sokolska društva.<br />

Večji razmah je ljubiteljstvo doživelo po letu 1945, ko so <strong>za</strong>čeli množično usta<strong>na</strong>vljati prosvet<strong>na</strong> društva.<br />

Obe krovni organi<strong>za</strong>ciji Ljudska prosveta in Zve<strong>za</strong> Svobod sta se leta 1950 združili v enotno Zvezo Svobod<br />

in prosvetnih društev, ki se je pozneje preoblikovala v Zvezo kulturno prosvetnih organi<strong>za</strong>cij Slovenije<br />

(1964). Dejavnost kulturnih društev in skupin <strong>na</strong> terenu so povezovali občinski (okrajni) sveti, ti pa so se<br />

združevali v republiško zvezo. ZKPOS je delovala pod močnim vplivom politike. Kot svoje <strong>na</strong>jpomembnejše<br />

<strong>na</strong>loge je opredelila: spodbujanje množičnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, uresničevanje <strong>na</strong>čela »celovitosti <strong>kulture</strong>«,<br />

<strong>za</strong>vzemanje <strong>za</strong> kvalitetno kulturno vzgojo, izvajanje dela <strong>na</strong>log v okviru »kulturne akcije«, usposabljanje<br />

strokovnih delavcev in organi<strong>za</strong>torjev kulturnega življenja, sodelovanje s Slovenci zu<strong>na</strong>j Slovenije ter s<br />

kulturnimi organi<strong>za</strong>cijami drugih <strong>na</strong>rodov in <strong>na</strong>rodnosti v Jugoslaviji.<br />

Število kulturnih društev in skupin se je povečevalo. Po padcu v drugi polovici šestdesetih let (500 društev,<br />

okoli 1500 skupin) je do leta 1974 z<strong>na</strong>tno <strong>na</strong>raslo <strong>na</strong> 650 društev s približno 2500 skupi<strong>na</strong>mi; v <strong>za</strong>četku<br />

osemdesetih je število društev preseglo številko tisoč.<br />

Leta 1977 so se občinske zveze kulturnih društev pove<strong>za</strong>le v Zvezo kulturnih organi<strong>za</strong>cij Slovenije. V osredju<br />

njenega delovanja <strong>na</strong>j bi bilo spodbujanje in razvijanje <strong>na</strong>jrazličnejših oblik (samo)organiziranja, povezovanje<br />

vseh kulturnih dejavnikov v krajevnih skupnostih, spodbujanje kulturnega organiziranja otrok in mladine <strong>na</strong><br />

šolah, spodbujanje trajne in kontinuirane kulturne vzgoje in spodbujanje razvoja raznovrstnih umetniških smeri.<br />

Mreža občinskih zvez kulturnih organi<strong>za</strong>cij je pokrivala celotno Slovenijo. Občinske ZKO so <strong>za</strong>gotavljale<br />

strokovno, organi<strong>za</strong>cijsko in fi<strong>na</strong>nčno pomoč kulturnim društvom in skupi<strong>na</strong>m ter pomagale pri<br />

posredovanju in izmenjavi kulturnih prireditev ljubiteljskih in poklicnih ansamblov. Delovanje ZKOS je bilo<br />

decentralizirano, njene občinske ZKO so bile vse bolj neodvisne od republiške zveze.<br />

Od prireditev in gojenja povsem klasičnih amaterskih zvrsti se je pozornost preusmerjala k programom<br />

neformalnega in funkcio<strong>na</strong>lnega izobraževanja <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, sodobnim neformalnim oblikam dela, ad hoc<br />

skupi<strong>na</strong>m in spodbujanju eksperimentalnih programov zlasti mladih skupin <strong>na</strong> novih področjih. Začelo se<br />

je z literarnim gibanjem, filmsko in video dejavnostjo ter zlasti sodobnim plesom, ki se je <strong>za</strong>radi odpora<br />

in okostenelosti drugih sfer lahko razvil le v sferi ljubiteljstva. Zlasti v večjih središčih in tam, kjer so bili v<br />

vodstvih mlajši in strokovno bolj razgledani kadri, so tem usmeritvam sledili, težje pa je bilo v šibkejših<br />

podeželskih ZKO – razlike so se povečevale.<br />

ZKOS je postajala od politike relativno neodvis<strong>na</strong> organi<strong>za</strong>cija, razvijala je estetski pluralizem in povezovala tudi<br />

različne neinstitucio<strong>na</strong>lne skupine poklicnih umetnikov. Imela je status organi<strong>za</strong>cije posebnega družbenega<br />

pome<strong>na</strong> in <strong>za</strong>gotovlje<strong>na</strong> proračunska sredstva <strong>za</strong> svoje delovanje, del sredstev pa je pridobivala tudi od<br />

sponzorjev, prodanih vstopnic in prodaje lastnih publikacij. Na kulturnih področjih je ZKOS delovala avtonomno.<br />

Vse bolj je pokrivala tudi kulturno sodelovanje s slovenskimi organi<strong>za</strong>cijami v <strong>za</strong>mejstvu in republikah nekdanje<br />

Jugoslavije, s klubi slovenskih zdomcev po svetu in med<strong>na</strong>rodne stike <strong>na</strong> področju ljubiteljske <strong>kulture</strong>.<br />

Uveljavljati se je <strong>za</strong>čela tudi <strong>za</strong>misel o ZKO kot kulturno-izobraževalnih centrih, ki <strong>na</strong>j bi povezovali vse<br />

neinstitucio<strong>na</strong>lne kulturne pobude in ustvarjalne pogoje (prostorske, tehnične, fi<strong>na</strong>nčne) <strong>za</strong> kulturno<br />

delovanje. S programi izobraževanja <strong>na</strong>j bi <strong>za</strong>jeli vse starostne kategorije. Organizirali <strong>na</strong>j bi strokovno<br />

svetovalno delo, koordinirali izposojo tehnične opreme, zbirali mediotečno gradivo in posredovali informacije.<br />

Ti centri <strong>na</strong>j bi skrbeli tudi <strong>za</strong> posredovanje kulturnih vrednot z organiziranjem kulturnih prireditev,<br />

organiziranjem gostovanj in izdajanjem publikacij.<br />

178

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

Po osamosvojitvi Slovenije in uveljavitvi demokratičnega sistema so <strong>na</strong>stale nove razmere tudi <strong>za</strong> ZKOS in<br />

njeno mrežo občinskih ZKO – ne v programskem smislu, temveč se je <strong>za</strong>čelo obdobje statusne neurejenosti<br />

in <strong>za</strong>to negotovosti, saj se je porušil sistem fi<strong>na</strong>nciranja skozi kulturne skupnosti. Zve<strong>za</strong> je izgubila status<br />

organi<strong>za</strong>cije posebnega družbenega pome<strong>na</strong> in postala je del civilne družbe s statusom zveze društev po<br />

<strong>za</strong>konu o društvih.<br />

Do sprejetja nove <strong>za</strong>konodaje <strong>za</strong> področje <strong>kulture</strong>, so bila pri fi<strong>na</strong>nciranju ljubiteljske <strong>kulture</strong> – kot <strong>za</strong>časen<br />

ukrep predvsem <strong>za</strong>radi ohranitve doseženega kulturnega standarda – <strong>na</strong> ravni države in občin v uporabi<br />

dotedanja merila in <strong>na</strong>čin fi<strong>na</strong>nciranja. V tem <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> razmeroma dolgem obdobju tranzicije (1991–1994)<br />

je <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong>gotavljalo proračunska sredstva države <strong>za</strong> republiški program ZKOS, občine pa<br />

dejavnost in plače <strong>za</strong>poslenih v (60) občinskih zve<strong>za</strong>h kulturnih organi<strong>za</strong>cij ter dejavnost kulturnih društev<br />

<strong>na</strong> svojem območju.<br />

V tem obdobju je ZKOS v delu svoje dejavnosti izvajala kulturno dejavnost, pomembno <strong>za</strong> celotno državo<br />

(organi<strong>za</strong>cijske, strokovno povezovalne in usmerjevalne <strong>na</strong>loge ter strokov<strong>na</strong> pomoč ljubiteljski dejavnosti),<br />

v preostalem delu pa je opravljala <strong>na</strong>loge <strong>za</strong> kultur<strong>na</strong> društva in druge člane.<br />

Po letu 2001 so občine <strong>na</strong> novo opredelile dejavnosti, ki jih kot lokalne skupnosti fi<strong>na</strong>ncirajo iz svojih<br />

proračunov. Za nekatera nova vodstva občin tudi ni bilo več samoumevno, da fi<strong>na</strong>ncirajo s svojimi<br />

proračunskimi sredstvi dejavnost občinskih zvez in njihove <strong>za</strong>poslene, ker gre <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cije civilne družbe.<br />

Zmanjševati so <strong>za</strong>čele tudi sredstva <strong>za</strong> dejavnost kulturnih društev in umetniških skupin, marsikatero društvo<br />

je prenehalo delovati. Konec leta 1992 je bilo v Sloveniji aktivnih le še 1659 kulturnih skupin.<br />

Zaradi postopnega zmanjševanja sredstev iz proračunov občin je vrsta občinskih zvez <strong>za</strong>čela zmanjševati<br />

obseg svojih programov in obstajala je nevarnost, da mreža občinskih zvez razpade oziroma se ukine. Bilo je<br />

nekaj poskusov, da bi mrežo povsem deprofesio<strong>na</strong>lizirali in sredstva, <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> zve<strong>za</strong>m, razdelili društvom.<br />

Kmalu se je poka<strong>za</strong>lo, da brez poklicnega organi<strong>za</strong>torja tako amaterskih prireditev kot gostovanj poklicnih<br />

ansamblov, izobraževalnih programov in dela z mladimi ne gre. Zato so tudi v tistih nekaj primerih, ko so<br />

zveze formalno ali le z drastičnim zmanjšanjem sredstev ukinili, kmalu spet oživili njihovo delovanje.<br />

Z uvajanjem lokalne samouprave in sprejemom Zako<strong>na</strong> o lokalni samoupravi in Zako<strong>na</strong> o fi<strong>na</strong>nciranju občin<br />

je v letu 2004 postala neizogib<strong>na</strong> razmejitev <strong>na</strong>log in pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi<br />

tudi <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>. Fi<strong>na</strong>nciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti je bilo v celoti prepuščeno lokalni<br />

skupnosti, to pa je ogrozilo skupne programe in dejavnosti <strong>na</strong> področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.<br />

Obstajala je nevarnost, da vzpostavlje<strong>na</strong> mreža (60) zvez kulturnih organi<strong>za</strong>cij, ki je pokrivala celotno<br />

območje Slovenije ter uspešno organi<strong>za</strong>cijsko in strokovno podpirala dejavnost društev in skupin, razpade<br />

in da se s tem ljubiteljska kultura povsem razdrobi, izgubi svojo fiziognomijo in mesto v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni kulturni<br />

politiki.<br />

Splošne cilje kulturne politike v Sloveniji je sprejel Državni zbor Republike Slovenije v okviru gradiva<br />

Osnove <strong>za</strong> oblikovanje vsebinskih izhodišč in usmeritev <strong>za</strong> pripravo <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega kulturnega programa z<br />

dodatnimi gradivi – EPA 704. Med splošnimi cilji je bilo vsebovano tudi <strong>na</strong>čelo o uveljavitvi distance države<br />

do kulturnih vsebin in <strong>za</strong>gotavljanju demokratičnih <strong>na</strong>činov odločanja in presojanja v kulturi, kar <strong>na</strong>j bi bilo<br />

med drugim <strong>za</strong>gotovljeno tudi z usta<strong>na</strong>vljanjem skladov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

Vloga države <strong>na</strong> tem področju izhaja iz predpostavke, da ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, kolikor so v<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem interesu, ni mogoče v celoti prepustiti oziroma <strong>za</strong>gotavljati le v odvisnosti od posameznih<br />

lokalnih nivojev. Zato je bilo treba poiskati takšno obliko organiziranosti države <strong>na</strong> tem področju, ki bo<br />

ohranjala spontanost, svobodo in neposrednost ljubiteljskega delovanja v kulturi ter hkrati <strong>za</strong>gotavljala<br />

stabilno podporo različnim nosilcem te dejavnosti.<br />

Tako je bil decembra 1995 sprejet Zakon o Skladu Republike Slovenije <strong>za</strong> ljubiteljske kulturne dejavnosti<br />

(Uradni list RS, št. 1/96). Z njim je država sklenila <strong>za</strong>gotoviti skladen in uravnotežen kulturni razvoj <strong>na</strong><br />

celotnem ozemlju Slovenije. V imenu distance do kulturnih vsebin je prenesla izvajanje tistih delov<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega kulturnega programa, ki <strong>za</strong>devajo ljubiteljske kulturne dejavnosti, <strong>na</strong> javni sklad. S tem se<br />

ohranjajo avtonomno oblikovanje predlogov programa s tega področja, distribucija proračunskih sredstev<br />

in izvajanje dogovorjenih programov.<br />

Zakon opredeljuje, da so ljubiteljske kulturne dejavnosti tudi v javnem interesu in da jim pripada temu<br />

ustrezno mesto v kulturni politiki <strong>na</strong> vseh ravneh, od lokalne do republiške. Namen <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> je bil <strong>za</strong>to čim<br />

bolj učinkovito uveljaviti javni interes <strong>na</strong> področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, vključno z razporejanjem<br />

javnih sredstev.<br />

179

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

Sklad Republike Slovenije <strong>za</strong> ljubiteljske kulturne dejavnosti (SLKD) je ob ustanovitvi prevzel tudi pretežni<br />

del dejavnosti Zveze kulturnih organi<strong>za</strong>cij Slovenije, in sicer tiste <strong>na</strong>loge, ki so bile z <strong>za</strong>konom opredeljene<br />

kot kultur<strong>na</strong> ljubiteljska dejavnost v javnem interesu države. V skladu so se <strong>za</strong>poslili tudi mnogi dotedanji<br />

poklicni delavci (občinskih) zvez kulturnih organi<strong>za</strong>cij; tudi lokalne skupnosti in država so območnim<br />

izpostavam in centralni službi dodelile prostore in sredstva <strong>za</strong> delo, ki so bili prej <strong>na</strong> voljo ZKO oz. ZKOS.<br />

Tako se je preostali del dejavnosti Zveze kulturnih organi<strong>za</strong>cij Slovenije, ki je bil po z<strong>na</strong>čaju društve<strong>na</strong><br />

dejavnost, postopno ve<strong>za</strong>l <strong>na</strong> druga kultur<strong>na</strong> združenja, zlasti <strong>na</strong> zveze kulturnih društev, ki so se <strong>na</strong> novo<br />

usta<strong>na</strong>vljale po obči<strong>na</strong>h, in <strong>na</strong> njihovo novo skupno zvezo <strong>na</strong> podlagi sprejetega Zako<strong>na</strong> o društvih (Uradni list<br />

RS, št. 60/95). Te zveze, ki so sicer obdržale dotedanjo člansko strukturo in so legitimne <strong>na</strong>slednice dosedanjih<br />

oblik povezovanja kulturnih društev, so <strong>za</strong>radi novih razmer <strong>za</strong>bredle v hudo organi<strong>za</strong>cijsko, programsko in<br />

kadrovsko krizo. Pri tem so ostale tudi brez javnih fi<strong>na</strong>nčnih sredstev, ki se po logiki <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> prav tako stekajo<br />

k javnemu skladu; sama kultur<strong>na</strong> društva pa so preveč fi<strong>na</strong>nčno podhranje<strong>na</strong>, da bi fi<strong>na</strong>ncirala <strong>za</strong>htevnejše<br />

skupne programe ZKD. Rešitev iz <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> o skladu, da bo ta polno podpiral delovanje zvez, ni bila učinkovita<br />

in ZKDS ter lokalne ZKD se le počasi in ne povsod v Sloveniji kopljejo iz skoraj popolnega <strong>za</strong>stoja delovanja.<br />

Naloge ZKOS sodijo med <strong>na</strong>loge društvene dejavnosti in prostovoljnega združevanja, ki ga <strong>za</strong>gotavljajo<br />

člani, skupine in posamezniki, če se odločijo, da bodo nekatere skupne <strong>na</strong>loge <strong>za</strong>gotavljali v okviru asociacij.<br />

Zastopanje in predstavljanje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti <strong>na</strong>sproti državi tako še <strong>na</strong>prej ostane <strong>na</strong>loga<br />

posebne interesne organi<strong>za</strong>cije.<br />

Dolgotraj<strong>na</strong> kri<strong>za</strong> ZKD ni v prid ljubiteljski kulturni dejavnosti, saj so kultur<strong>na</strong> društva ostala brez močnega<br />

<strong>za</strong>govornika njihovih interesov <strong>na</strong>proti državi in lokalnim skupnostim. To je mogoče izmeriti s padajočim<br />

deležem sredstev <strong>za</strong> ljubiteljsko <strong>kulturo</strong> <strong>na</strong> državni ravni, še posebej pa <strong>na</strong> lokalnih ravneh, <strong>na</strong> katerih prihaja<br />

do nerazumljivo velikih razlik pri fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih društev. Zato bi morala biti konsolidacija mreže ZKD<br />

e<strong>na</strong> od prednostnih <strong>na</strong>log vseh, ki so odgovorni <strong>za</strong> stanje <strong>kulture</strong> v državi.<br />

Vzpostavljanje SLKD in njegovih območnih izpostav se je <strong>za</strong>čelo leta 1997 z imenovanjem prvega<br />

upravnega odbora. Do konca leta 1998 je bilo ustanovljenih 54 območnih izpostav, do leta 2000 58, leta<br />

2006 pa je bila kot <strong>za</strong>dnja ustanovlje<strong>na</strong> izpostava <strong>za</strong> območje Mestne občine Ljublja<strong>na</strong>.<br />

Na podlagi Zako<strong>na</strong> o javnih skladih in Akta o ustanovitvi Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti (Uradni<br />

list RS, št. 96/2000) se je SLKD preoblikoval in preimenoval v Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti. Vlada<br />

RS kot ustanoviteljica sklada je s tem, da je v imenu izpustila pridevnik ljubiteljski, opozorila <strong>na</strong> to, da se<br />

vloga sklada širi. Poleg skrbi <strong>za</strong> ljubiteljska kultur<strong>na</strong> društva in njihove zveze poslej opravlja tudi kulturno<br />

posredniške, organi<strong>za</strong>cijske in administrativne <strong>na</strong>loge <strong>za</strong> lokalne skupnosti in je torej marsikje že glavni<br />

nosilec kulturne politike.<br />

Marca 2010 je bil v skladu s prehodnimi določbami Zako<strong>na</strong> o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/2008,<br />

68/2009 in 8/2010 ZSKZ-B) sprejet novi Zakon o Javnem skladu RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št.<br />

29/2010). Na njegovi podlagi je Vlada RS sprejela Akt o ustanovitvi Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

(Uradni list RS, št. 72/2010).<br />

180

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

2 Opredelitev področja<br />

2.1 Splošno<br />

Kulturno ljubiteljstvo lahko opredelimo kot množično organizirano prostočasno kulturno udejstvovanje. Od pojmov<br />

ljudske <strong>kulture</strong> in sodobne množične <strong>kulture</strong> se razlikuje predvsem po tem, da vzpostavlja kontinuirane oblike<br />

komuniciranja, torej v stopnji organiziranosti, normativnosti in formalni strukturiranosti. V vsebinskem pogledu je<br />

zelo heterogeno, saj se predvsem glede <strong>na</strong> okolje bolj ali manj približuje tradicio<strong>na</strong>lizmu ljudske <strong>kulture</strong>, poskuša<br />

prevzeti vzorce t. i. vrhunske <strong>kulture</strong> ali pa se izraža kot del te ali one sodobne sub<strong>kulture</strong>.<br />

Kulturno ljubiteljstvo <strong>na</strong> Slovenskem ima svojevrstno tradicijo zlasti z vidika ohranjanja <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne<br />

kulturne identitete, tako v mejah države kot pri Slovencih zu<strong>na</strong>j mej RS in po svetu. Pomemb<strong>na</strong> je tudi<br />

njegova vloga v družbenih procesih, <strong>za</strong>to ima v primerjavi s podobnimi oblikami kulturnih združb po<br />

svetu posebne dimenzije in družbene funkcije ter posebno mesto v sodobnosti in zgodovini kulturnih in<br />

družbenih dogajanj.<br />

Na operativni ravni s pojmom ljubiteljstvo opredeljujemo tiste kulturne dejavnosti, ki jih neposredni<br />

izvajalci (člani pevskih zborov, orkestrov, gledaliških in lutkovnih skupin, folklornih ansamblov, filmskih,<br />

plesnih in literarnih skupin, likovnikov) ne izvajajo kot poklic (praviloma <strong>za</strong> njih niso plačani in v večini<br />

ne formalno izšolani). Seveda pa <strong>na</strong> področju ljubiteljstva kot mentorji in strokovni vodje delujejo številni<br />

formalno strokovno izobraženi in priučeni strokovnjaki, ki <strong>za</strong> svoje delo prejemajo plačilo. Poleg tega se<br />

lahko vodje in člani neformalno šolajo v programih številnih semi<strong>na</strong>rjev, tečajev, delavnic in šol, ki jih<br />

večinoma pripravlja JSKD.<br />

2.2 Funkcije ljubiteljske <strong>kulture</strong><br />

Kultur<strong>na</strong> ustvarjalnost in poustvarjalnost<br />

Osrednja funkcija kulturnega ljubiteljstva sta kultur<strong>na</strong> ustvarjalnost in poustvarjalnost. Neinstitucio<strong>na</strong>lni<br />

in nepoklicni status odpira povsem osvobojen in razbremenjen prostor ustvarjanja in eksperimentiranja.<br />

Zlasti <strong>na</strong> področju gledališča in lutk, filma in videa, sodobnega plesa, likovne umetnosti in literature<br />

omogoča prve korake posameznikom in skupi<strong>na</strong>m. Mnogi mladi, še neuveljavljeni avtorji pogosto skozi fazo<br />

kulturnega ljubiteljstva prehajajo v poklicno kulturno umetniško delovanje. V okviru klasičnih društvenih<br />

dejavnosti, kot so pevski zbori, pihalni orkestri in folklorne skupine, pa nekateri <strong>na</strong>jboljši dosežki vrhunskih<br />

ansamblov – po <strong>za</strong>slugi vrhunskih strokovnih vodij in <strong>za</strong>radi z<strong>na</strong>čilnega pristopa k delu – predstavljajo<br />

e<strong>na</strong>kovredno vzporednico poklicnim ansamblom oz. ustanovam.<br />

Kultur<strong>na</strong> vzgoja in izobraževanje<br />

Kultur<strong>na</strong> vzgoja in izobraževanje znotraj ljubiteljske <strong>kulture</strong> <strong>za</strong>jemata vse generacije in sta e<strong>na</strong>komerno<br />

dostop<strong>na</strong> po vsej Sloveniji – z jasnim ciljem: dvigniti kakovost in obseg kulturnega udejstvovanja. Temeljni<br />

pogoj <strong>za</strong> kulturno udejstvovanje (pasivno, aktivno) je <strong>na</strong>mreč ustrezno z<strong>na</strong>nje, ki ga velika veči<strong>na</strong> ljubiteljev<br />

umetnosti ali ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev ni pridobila z rednim šolanjem.<br />

Kulturno-izobraževalni in vzgojni programi <strong>na</strong> tem področju imajo dolgo tradicijo in vključujejo vrhunske<br />

domače in tuje strokovnjake ter v <strong>za</strong>dnjih desetih letih dodelane izobraževalne sisteme v obliki semi<strong>na</strong>rjev,<br />

delavnic, tečajev, poletnih taborov, konferenc, posvetov, šol (potekajo vse leto oz. več let). Prek mreže<br />

JSKD in kulturnih društev se podpira sistem vseživljenjskega učenja, izpopolnjevanja in osebnostne<br />

rasti, <strong>za</strong>to ti programi <strong>za</strong>jemajo vse generacije, od otrok do seniorjev. Osredotočeni so <strong>na</strong> pokrivanje<br />

deficitarnih področij in podajanje osnovnih praks <strong>na</strong> regijski ravni in <strong>na</strong> <strong>na</strong>dgradnjo z<strong>na</strong>nja <strong>na</strong> državni ravni.<br />

Uporabnikom približujejo nove vidike kreativne umetniške prakse ter omogočajo povezovanje z drugimi<br />

segmenti družbenega življenja. Še posebej skrbno so pripravlje<strong>na</strong> izobraževanja <strong>za</strong> dejavnosti, <strong>za</strong> katere ni<br />

institucio<strong>na</strong>lnega izobraževanja oz. drugih kakovostnih dodatnih izobraževalnih oblik.<br />

Vključevanje deprivilegiranih skupin<br />

Zaradi raznovrstnosti oblik in vsebin ter različnih ravni <strong>za</strong>htevnosti je kulturno ljubiteljstvo področje, ki<br />

omogoča afirmacijo tudi tistim družbenim skupi<strong>na</strong>m in posameznikom, ki v vsakdanjem delovnem ali<br />

družinskem okolju ne dosegajo osebne izpopolnitve in potrditve ali pa so iz zdravstvenih (invalidi), starostnih<br />

(otroci, mladi<strong>na</strong>, starostniki) ali kakšnih drugih razlogov (pripadniki različnih manjšinskih etničnih skupnosti<br />

in priseljencev) potisnjeni <strong>na</strong> obrobje.<br />

181

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

Programi JSKD, kulturnih društev in zvez tako vključujejo programe <strong>za</strong> specifične družbene skupine, pri<br />

katerih je prednost<strong>na</strong> <strong>na</strong>loga spodbujanje povezovanja, cilj pa splošni dvig <strong>za</strong>vesti o pripadnosti družbi in<br />

preseganju različnosti, kvalitativni in kvantitativni porast teh skupin ter njihova integracija, ki pa omogoča<br />

ohranjaje posebnosti.<br />

Dostopnost kulturnih vrednot<br />

Ljubiteljska kultura je pomemben dejavnik z vidika dostopnosti kulturnih vrednot. Mreža JSKD, zveze<br />

kulturnih društev in kultur<strong>na</strong> društva so organi<strong>za</strong>tor in/ali posrednik kulturnih in kulturno-izobraževalnih<br />

dogodkov. Zaradi razvejenosti sistema in prepletenosti profesio<strong>na</strong>lne mreže s civilno sfero je omogoče<strong>na</strong><br />

prostorska razpršenost kulturne ponudbe, kar pomeni e<strong>na</strong>ke možnosti pri vzpostavljanju neposrednih stikov<br />

z »živo« kulturno ustvarjalnostjo.<br />

Kakovostno preživljanje prostega časa<br />

Pomemb<strong>na</strong> funkcija kulturnega ljubiteljstva je tudi kakovostno preživljanje prostega časa. Gre <strong>za</strong> kulturno<br />

udejstvovanje, ki spodbuja druženje, odpravlja socialno izključenost in omogoča razvoj potencialov. V<br />

tem smislu ima vključevanje v kulturne skupine močan integracijski in sociali<strong>za</strong>cijski pomen ter prispeva k<br />

družbeni kohezivnosti.<br />

Medresorsko povezovanje<br />

Ljubiteljska kultura deluje tudi v funkciji preseganja resorskih mej. Intenzivno delo z otroki, učenci in<br />

mladimi sega v šolski prostor, kjer se skozi številne projekte v obšolskih dejavnostih spodbujata ustvarjalnost<br />

in kulturno udejstvovanje. Namen takšnega povezovanja je dvig kulturne <strong>za</strong>vesti in spodbujanje šol, da<br />

postanejo (tudi) kultur<strong>na</strong> žarišča v okolju, kjer delujejo.<br />

Na drugi strani pa je ljubiteljska kultura področje, ki spodbuja ustvarjalnost in dviguje kakovost življenja<br />

starejši populaciji. Na tem področju se torej povezuje s socialnim resorjem, saj skrbi <strong>za</strong> socialno kohezijo in<br />

ustvarja živahno mrežo kulturnega dogajanja, ki aktivno vpliva <strong>na</strong> dobro posameznikov.<br />

3 Struktura dejavnosti<br />

3.1 Število kulturnih društev in članov<br />

Osnov<strong>na</strong> organi<strong>za</strong>cijska oblika ljubiteljske kulturne dejavnosti je bila vseskozi kulturno društvo.<br />

Tabela 1 Društva in člani 2001–2009<br />

Leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Registrira<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong> 2.408 2.473 2.576 2.643 2.729 2.835 2.891 3.063 3.145<br />

društva<br />

Produkcijske enote 3.268 3.605 3.812 3.983 4.114 4.363 4.500 4.744 4.849<br />

Število članov 73.781 86.580 89.880 90.386 93.862 96.940 98.221 98.957 101.109<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

Razlogov <strong>za</strong> <strong>na</strong>raščanje števila društev je več, <strong>na</strong>jbolj očitni so <strong>na</strong>slednji:<br />

• spremenje<strong>na</strong> <strong>za</strong>konodaja <strong>na</strong> področju lokalne samouprave je predvsem v novo <strong>na</strong>stalih obči<strong>na</strong>h vplivala <strong>na</strong><br />

bistveno večjo fi<strong>na</strong>nčno podporo zlasti (<strong>za</strong> lokalne oblasti) »reprezentativnim« dejavnostim (pevski zbori,<br />

pihalni orkestri),<br />

• postopoma se registrirajo kot društva tudi kulturne skupine, ki delujejo predvsem v okviru katoliške cerkve in<br />

so doslej delovale neformalno ali pa so isti člani sestavljali posvetno in cerkveno skupino (zlasti pevski zbori),<br />

• spremembe v <strong>na</strong>činu mišljenja in delovanja; v preteklosti je v okviru registriranega društva delovalo več<br />

sekcij, sedaj pa se kot društvo registrirajo samostojne kulturne skupine,<br />

• urejanje statusa <strong>na</strong> podlagi Zako<strong>na</strong> o društvih je iz različnih razlogov zelo ugodno <strong>za</strong> marsikatero<br />

profesio<strong>na</strong>lno skupino, ki deluje <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> (pojmovane v <strong>na</strong>jširšem smislu).<br />

182

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

3.2 Strukturiranost kulturnih društev<br />

Geografska strukturiranost po statističnih regijah<br />

Društva, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo, so geografsko dokaj e<strong>na</strong>komerno razporeje<strong>na</strong>,<br />

glede <strong>na</strong> razlike v velikosti regij pa <strong>na</strong>jvečje odstopanje <strong>na</strong>vzgor predstavlja Ljublja<strong>na</strong> s svojim <strong>za</strong>ledjem, saj je<br />

v Osrednjeslovenski regiji četrti<strong>na</strong> vseh kulturnih društev. V <strong>na</strong>sprotni smeri odstopajo Zasavska, Posavska in<br />

Notranjsko-kraška regija, ki so tudi po številu prebivalcev in obsegu prostora <strong>na</strong>jmanjše.<br />

Tabela 2<br />

Statistične regije – društva in skupine 2001–2009, število produkcijskih enot<br />

Regija<br />

Leto<br />

2001<br />

Leto<br />

2002<br />

Leto<br />

2003<br />

Leto<br />

2004<br />

Leto<br />

2005<br />

Leto<br />

2006<br />

Leto<br />

2007<br />

Leto<br />

2008<br />

Leto<br />

2009<br />

Pomurska 188 202 274 295 302 316 317 328<br />

Podravska 566 605 659 658 694 742 779 794<br />

Koroška 184 202 197 210 219 226 235 242<br />

Savinjska 406 420 434 458 487 511 528 562<br />

Zasavska 69 70 63 63 67 73 75 84<br />

Spodnjeposavska 146 160 175 177 168 168 171 179<br />

Jugovzhod<strong>na</strong><br />

225 240 253 277 303 324 332 347<br />

Slovenija<br />

Osrednjeslovenska 682 813 824 879 869 934 986 1.061<br />

Gorenjska 331 368 372 389 399 409 414 441<br />

Notranjsko-kraška 101 110 121 121 131 144 148 148<br />

Goriška 216 245 266 281 296 323 321 338<br />

Obalno-kraška 154 170 174 175 179 193 194 220<br />

Slovenija, skupaj 3.268 3.605 3.812 3.983 4.114 4.363 4.500 4.744 4.849<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

Tabela 3 Statistične regije – število članov 2001–2009<br />

Regija<br />

Leto<br />

2001<br />

Leto<br />

2002<br />

Leto<br />

2003<br />

Leto<br />

2004<br />

Leto<br />

2005<br />

Leto<br />

2006<br />

Leto<br />

2007<br />

Leto<br />

2008<br />

Leto<br />

2009<br />

Pomurska 5.980 3.239 4.823 6.146 6.281 6.379 6.330 6.387<br />

Podravska 14.765 14.766 18.640 15.266 15.860 15.121 15.343 15.577<br />

Koroška 4.335 5.405 4.625 4.386 4.580 4.557 4.746 4.836<br />

Savinjska 8.056 12.578 13.627 12.008 12.511 13.017 12.635 12.737<br />

Zasavska 1.809 1.887 1.832 2.245 2.336 1.967 2.161 2.122<br />

Spodnjeposavska 2.772 2.855 3.514 3.239 3.358 3.542 3.803 3.706<br />

Jugovzhod<strong>na</strong> 4.738 8.678 6.660 6.761 7.424 7.160 7.150 7.533<br />

Slovenija<br />

Osrednjeslovenska 11.287 10.531 12.451 16.810 17.543 18.255 18.680 19.320<br />

Gorenjska 8.763 8.562 8.648 9.554 9.690 11.560 11.747 11.211<br />

Notranjsko-kraška 2.612 3.136 3.267 2.751 2.812 3.226 3.297 3.146<br />

Goriška 5.169 5.522 6.422 6.055 6.106 6.495 6.689 6.921<br />

Obalno-kraška 3495 9421 5371 5165 5361 5661 5640 5461<br />

Slovenija, skupaj 73.781 86.580 89.880 90.386 93.862 96.940 98.221 98.957 101.109<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

183

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

3.3 Strukturiranost po dejavnostih<br />

Največ kulturnih društev se ukvarja z vokalno glasbeno dejavnostjo, ki je po tradiciji doma med slovenskim<br />

prebivalstvom. Druge dejavnosti so dokaj e<strong>na</strong>kovredno <strong>za</strong>stopane, <strong>na</strong>jmanjše število društev je <strong>na</strong> področju<br />

filmskega in intermedijskega ustvarjanja, kar lahko pripišemo uporabi sodobne tehnologije, ki je po eni<br />

strani stroškovno <strong>za</strong>htevnejša in po drugi strani novejšega <strong>na</strong>stanka. V tej smeri odstopa tudi literar<strong>na</strong><br />

dejavnost, ki pa je že sama po sebi stvar individualnega ustvarjanja, medtem ko v okviru društev poteka<br />

predvsem posvetovalno in predstavitveno delo.<br />

Tabela 4 Kultur<strong>na</strong> društva po dejavnosti 2001–2009<br />

Leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Število produkcijskih 3.268 3.605 3.812 3.983 4.114 4.363 4.500 4.744 4.849<br />

enot<br />

Glasbe<strong>na</strong> dejavnost, 1.328 1.458 1.550 1.664 1.671 1.744 1.792 1.864 1.913<br />

vokal<strong>na</strong> in<br />

instrumental<strong>na</strong><br />

Gledališka in<br />

380 432 469 493 500 533 554 587 603<br />

lutkov<strong>na</strong><br />

Folklor<strong>na</strong> 266 303 359 360 421 447 478 497 502<br />

Dedišči<strong>na</strong> 28 34 85 98 122 154 166 170 168<br />

Filmska 25 33 39 38 40 49 62 64 65<br />

Ples<strong>na</strong> 135 159 174 177 166 193 198 224 219<br />

Likov<strong>na</strong> 160 191 213 227 235 266 290 316 336<br />

Literar<strong>na</strong> 91 117 136 148 151 159 160 171 174<br />

Večzvrstno, razno, 855 878 787 778 808 818 800 851 869<br />

drugo<br />

Število članov 73.781 86.580 89.880 90.386 93.862 96.940 98.221 98.957 101.109<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

3.4 Dejavnost ljubiteljskih kulturnih društev in skupin<br />

Dejavnost ljubiteljske <strong>kulture</strong> obsega širok spekter različnih oblik kulturnega udejstvovanja, pri čemer sega<br />

od ohranjanja tradicij predvsem <strong>na</strong> področjih folklore, ljudskega petja in godčevstva do <strong>na</strong>jsodobnejših<br />

oblik umetniškega izra<strong>za</strong> <strong>na</strong> področjih filmske, video in plesne produkcije ter sodobnih umetniških praks,<br />

ki povezujejo posamezne umetnostne zvrsti. Tudi <strong>za</strong>radi prostorske razpršenosti in vsebinske raznolikosti je<br />

struktura ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev pestra po starosti, izobrazbi, osebnih vrednotah in drugem.<br />

Način delovanja ljubiteljskih društev in skupin<br />

Društva in skupine lahko glede <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin delovanja razdelimo v dve glavni skupini. Na področju vokalne in<br />

instrumentalne glasbe, folklore in plesa prevladuje tip društva, katerega članstvo je razmeroma stabilno in<br />

z majhno fluktuacijo. Društva delajo vso sezono (šolsko leto). Letni program obsega okoli 70 vaj in okoli 15<br />

<strong>na</strong>stopov, ki se zgostijo ob novem letu in ob koncu sezone.<br />

Tudi <strong>na</strong> področju gledališča in lutk, plesa, filma in videa se ljubiteljstvo kaže kot skupinsko udejstvovanje.<br />

Di<strong>na</strong>miko delovnega procesa določajo z<strong>na</strong>čilnosti projekta. Povpreč<strong>na</strong> ljubiteljska gledališka uprizoritev<br />

npr. potrebuje <strong>na</strong>jmanj 35 delovnih terminov in doživi kakih šest ponovitev. Povpreč<strong>na</strong> lutkov<strong>na</strong> predstava<br />

je pripravlje<strong>na</strong> nekoliko hitreje, doživi pa po <strong>na</strong>vadi z<strong>na</strong>tno več ponovitev. Zasedba sodelujočih je z<strong>na</strong>čilno<br />

<strong>na</strong>ve<strong>za</strong><strong>na</strong> <strong>na</strong> posamezni projekt, od projekta do projekta se bolj ali manj spreminja.<br />

Na likovnem in literarnem področju so dejavni posamezniki, ki se včlanjujejo v društva, skupine in klube<br />

predvsem <strong>za</strong>radi možnosti razstavljanja oziroma <strong>na</strong>tisa del in izobraževalnih programov.<br />

Zveze kulturnih društev izvajajo skupne projekte društev. Ti projekti izhajajo deloma iz tradicije povezovanja<br />

(srečanje skupin občine …) ali pa <strong>za</strong> dogovorjene programe. Občinske zveze kulturnih društev se <strong>na</strong><br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni povezujejo v Zvezo kulturnih društev Slovenije, ki je krov<strong>na</strong> organi<strong>za</strong>cija ljubiteljske <strong>kulture</strong>.<br />

Po posameznih področjih se društva združujejo tudi v specializirane zveze, ki uresničujejo skupne projekte<br />

posameznih zvrsti (npr. Zve<strong>za</strong> slovenskih godb …).<br />

184

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

Specifika delovanja ljubiteljskih kulturnih društev in skupin<br />

Na operativni ravni s pojmom ljubiteljstvo opredeljujemo tiste kulturne dejavnosti, ki jih neposredni izvajalci<br />

(člani pevskih zborov in pihalnih orkestrov, gledaliških in lutkovnih skupin, folklornih ansamblov, filmskih<br />

krožkov, plesnih skupin, literarnih skupin) ne izvajajo kot poklic (praviloma <strong>za</strong> njih niso plačani in tudi ne<br />

formalno izšolani). Seveda pa <strong>na</strong> področju ljubiteljstva kot mentorji in strokovni vodje delujejo številni<br />

formalno strokovno izobraženi in priučeni strokovnjaki, ki <strong>za</strong> svoje delo prejemajo plačilo. Poleg tega se<br />

lahko vodje in člani neformalno šolajo v programih številnih semi<strong>na</strong>rjev, tečajev, delavnic in šol, ki jih<br />

večinoma pripravlja JSKD.<br />

Za večino društev in skupin so v strokovnem pogledu <strong>na</strong>jpomembnejši <strong>na</strong>stopi <strong>na</strong> srečanjih in revijah, ki so<br />

<strong>na</strong>menjeni predstavitvi, primerjavi in vrednotenju dosežkov ljubiteljskih ustvarjalcev. Splošno dostopne so<br />

revije <strong>na</strong> območni ravni. Izbrani dosežke predstavljajo tudi <strong>na</strong> regijski in državni ravni.<br />

Osrednje letne <strong>na</strong>stope/koncerte pripravijo društva in skupine v lastni produkciji. Mnogo <strong>na</strong>stopov je<br />

v okviru različnih kulturnih, političnih in kulturnopolitičnih dogodkov. Večji del gostovanj pa poteka <strong>na</strong><br />

podlagi medsebojnih izmenjav.<br />

Tabela 5<br />

Produkcija kulturnih društev in skupin 2001–2009 – prireditve in obiskovalci, po vrsti dejavnosti<br />

Produkcija<br />

kulturnih<br />

društev in<br />

skupin<br />

Leto<br />

2001<br />

Leto<br />

2002<br />

Leto<br />

2003<br />

Leto<br />

2004<br />

Leto<br />

2005<br />

Leto<br />

2006<br />

Leto<br />

2007<br />

Leto<br />

2008<br />

Leto<br />

2009<br />

Število izvedenih 12.476 14.061 15.843 16.058 16.970 17.803 19.050 19.564 21.696<br />

prireditev<br />

Število<br />

1.595.351 2.094.256 2.369.462 2.391.351 2.557.352 2.752.820 2.848.867 3.018.176 3.127.045<br />

obiskovalcev<br />

Število gostovanj 10.593 13.965 15.407 16.561 17.552 18.683 19.909 20.370 22.571<br />

Število članov 73.781 86.580 89.880 90.386 93.862 96.940 98.221 98.957 101.109<br />

Število<br />

produkcijskih<br />

enot<br />

3.268 3.605 3.812 3.983 4.114 4.363 4.500 4.744 4.849<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

Tabela 6<br />

Produkcija kulturnih društev in skupin 2001–2009 – izobraževanje in <strong>za</strong>ložništvo, po vrsti dejavnosti<br />

Produkcija<br />

kulturnih<br />

društev in<br />

skupin<br />

Leto<br />

2001<br />

Leto<br />

2002<br />

Leto<br />

2003<br />

Leto<br />

2004<br />

Leto<br />

2005<br />

Leto<br />

2006<br />

Leto<br />

2007<br />

Leto<br />

2008<br />

Leto<br />

2009<br />

Število izvedenih 280 484 500 590 679 752 797 917 1.072<br />

izobraževanj<br />

Število<br />

4.075 9.046 9.781 11.561 11.195 13.027 14.031 16.876<br />

udeležencev<br />

Število izdanih 298 309 346 348 373 529 666 779<br />

publikacij<br />

Število članov 73.781 86.580 89.880 90.386 93.862 96.940 98.221 98.957 101.109<br />

Število<br />

produkcijskih<br />

enot<br />

3.268 3.605 3.812 3.983 4.114 4.363 4.500 4.744 4.849<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

Slovenci zu<strong>na</strong>j Republike Slovenije<br />

V ljubiteljski dejavnosti se izvaja tudi z<strong>na</strong>tni del programov spodbujanja in razvijanja stikov s Slovenci po<br />

svetu. Sodelovanje poteka <strong>na</strong> vseh področjih ljubiteljske kulturne dejavnosti, predvsem kot izmenjava<br />

gostovanj kulturnih skupin. Pomembno vlogo v tem procesu imajo osrednje organi<strong>za</strong>cije zu<strong>na</strong>j Slovenije,<br />

kot so Slovenska prosvet<strong>na</strong> zve<strong>za</strong> in Krščanska kultur<strong>na</strong> zve<strong>za</strong> v Avstriji, Zve<strong>za</strong> slovenskih kulturnih društev,<br />

Zve<strong>za</strong> slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta v Italiji ter Zve<strong>za</strong> Slovencev <strong>na</strong> Madžarskem.<br />

Problematika se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> fi<strong>na</strong>nciranje društev, predvsem v Italiji, kjer država <strong>za</strong>muja z <strong>na</strong>kazili <strong>za</strong><br />

sofi<strong>na</strong>nciranje redne dejavnosti društev in zvez ter njihovih projektov. Prostori <strong>za</strong> delovanje društev so<br />

185

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

pomanjkljivi in slabo opremljeni. Vlada veliko pomanjkanje strokovnih kadrov, zlasti <strong>za</strong> vodenje pevskih<br />

zborov in gledaliških skupin. Na Madžarskem se ljubiteljska kultur<strong>na</strong> dejavnost prepleta z drugimi<br />

dejavnostmi slovenske manjšine. Na avstrijskem Koroškem beležimo kakovostni razvoj zlasti glasbenega<br />

šolstva, ki pa se bojuje s pomanjkanjem ustreznih prostorov in opreme.<br />

Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje<br />

Sestavni del delovanja <strong>na</strong> področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti je tudi med<strong>na</strong>rodno sodelovanje, tako v<br />

povezovanju z med<strong>na</strong>rodnimi organi<strong>za</strong>cijami in ustanovami s posameznih področij (IFCM, Europa Cantat,<br />

CIOFF, CISM, UNIMA ...) kot v neposrednih izmenjavah in stikih, še posebej pa s sodelovanjem <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodnih<br />

festivalih in tekmovanjih, v izobraževalnih oblikah, raziskovalnem delu in med<strong>na</strong>rodnih publikacijah.<br />

Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje društev in skupin je izredno razvejeno, tako z vidika pokrivanja številnih<br />

področij dejavnosti, od glasbe do filma in multimedijskih programov, kot z vidika števila udeležencev, od<br />

<strong>na</strong>jimenitnejših slovenskih ljubiteljskih ansamblov do šibkejših društev in skupin. V tem okviru smo priča<br />

izjemni uveljavitvi slovenskih programskih in izvajalskih dosežkov. Številni pevski zbori in pihalni orkestri<br />

<strong>za</strong>sedajo <strong>na</strong>jimenitnejša mesta <strong>na</strong> <strong>na</strong>jbolj <strong>za</strong>htevnih med<strong>na</strong>rodnih tekmovanjih. Odmevne ocene in kritike<br />

dobivajo ljubiteljski ustvarjalci s področja gledališča in lutk, plesa in folklore.<br />

Število izvedenih projektov je odvisno od mnogih dejavnikov. Veči<strong>na</strong> <strong>na</strong>jboljših ansamblov je v programskem<br />

in izvajalskem pogledu sposob<strong>na</strong> vsako leto izvesti vsaj več pomembnih med<strong>na</strong>rodnih projektov, to pa<br />

ne velja <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijski vidik. Sistemska sredstva so <strong>na</strong>mreč absolutno ne<strong>za</strong>dost<strong>na</strong>, <strong>za</strong>to je uspeh takega<br />

podjetja močno odvisen od spretnosti in sposobnosti organi<strong>za</strong>cijskih vodstev društev, da si pridobijo <strong>za</strong>dosti<br />

sponzorskih virov. To onemogoča resno in sistematično politiko in strategijo med<strong>na</strong>rodne promocije.<br />

Ne<strong>za</strong>dost<strong>na</strong> so tudi sredstva <strong>za</strong> ustrezno vključevanje v delo med<strong>na</strong>rodnih organi<strong>za</strong>cij in združenj, zlasti<br />

<strong>na</strong> področju izobraževanja (evropski in svetovni simpoziji <strong>za</strong> zborovsko glasbo – IFCM, izobraževalni<br />

tedni Europa Cantat, izobraževalni semi<strong>na</strong>rji Filmske akademije v Londonu, Danskega filmskega instituta),<br />

raziskovanja (Med<strong>na</strong>rodni raziskovalni center <strong>za</strong> zborovsko glasbo v Namurju – Belgija, med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong><br />

glasbe<strong>na</strong> Akademija Marktoberdorf – Nemčija) in <strong>za</strong>ložništva, pri katerem je problem že s promocijskim<br />

gradivom <strong>za</strong> udeležbo <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodnih festivalih in tekmovanjih.<br />

Želje številnih društev po potovanjih po svetu in med<strong>na</strong>rodnih priz<strong>na</strong>njih spretno izkoriščajo nekateri<br />

organi<strong>za</strong>torji strokovno vprašljivih med<strong>na</strong>rodnih prireditev, takih, <strong>na</strong> katerih se vsak sodelujoči lahko uvrsti<br />

<strong>na</strong> »vodilno« mesto in »pozlati«, če je voljan porav<strong>na</strong>ti visoko koti<strong>za</strong>cijo <strong>za</strong> sodelovanje in seveda če je<br />

sposoben iz državnih, lokalnih in sponzorskih virov priskrbeti dovolj sredstev.<br />

3.5 Dejavnost Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

Splošno<br />

JSKD je profesio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> podpor<strong>na</strong> mreža <strong>za</strong> vsestranski razvoj ustvarjalnih potencialov v slovenski kulturi.<br />

V slovenskem kulturnem prostoru se je uveljavil kot nosilec ali soorgani<strong>za</strong>tor neinstitucio<strong>na</strong>lnih kulturnih<br />

dogodkov in pomemben posrednik kulturnih programov poklicnih kulturnih ustanov. Slovenski kulturni<br />

prostor pojmuje kot polje odprte komunikacije, sproščene ustvarjalnosti in celovite kulturne vzgoje <strong>za</strong><br />

trajnostni razvoj.<br />

V <strong>za</strong>dnjem obdobju se je področje delovanja JSKD zelo razširilo in utrdilo. Skozi organi<strong>za</strong>cijsko mrežo skrbi <strong>za</strong><br />

kulturno tvornost in infrastrukturo zu<strong>na</strong>j profesio<strong>na</strong>lnih ustanov ter <strong>za</strong>gotavlja dialog med profesio<strong>na</strong>lno in<br />

neprofesio<strong>na</strong>lno <strong>kulturo</strong> s senzibilnostjo do njune kompleksne različnosti in njunih di<strong>na</strong>mičnih sprememb.<br />

JSKD izvaja svojo dejavnost s strokovno službo <strong>na</strong> sedežu v Ljubljani in z 59 izpostavami v vseh večjih<br />

urbanih središčih v Sloveniji (večinoma sedežih upravnih enot). Te izpostave se programsko povezujejo v 10<br />

regijskih koordi<strong>na</strong>cij.<br />

Deluje <strong>na</strong> <strong>na</strong>slednjih temeljnih področjih:<br />

• fi<strong>na</strong>ncira kulturne projekte ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev,<br />

• fi<strong>na</strong>ncira obnovo prostorov in <strong>na</strong>kup opreme <strong>za</strong> potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti (»kulturni tolar«),<br />

• organizira ali soorganizira prireditve in izobraževanja, izdaja publikacije, podeljuje priz<strong>na</strong>nja <strong>za</strong> <strong>na</strong>jvidnejše<br />

dosežke,<br />

• strokovno in organi<strong>za</strong>cijsko pomaga kulturnim društvom in njihovim zve<strong>za</strong>m ter<br />

• opravlja kulturno posredniške in druge kulturno-organi<strong>za</strong>cijske <strong>na</strong>loge <strong>za</strong> lokalne skupnosti.<br />

186

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

Poudarek daje svetovanju in kakovostnemu izobraževanju, prireditvam, <strong>za</strong>ložništvu in ciljnemu sofi<strong>na</strong>nciranju<br />

projektov kulturnih društev ter medresorskim in med<strong>na</strong>rodnim pove<strong>za</strong>vam.<br />

Mrež<strong>na</strong> organiziranost sklada omogoča večsmerno interakcijo, ki poteka prek društev in lokalnih skupnosti do<br />

območnih izpostav in centralne službe do državnih organov, hkrati pa takš<strong>na</strong> oblika organiziranosti omogoča<br />

povratni odziv <strong>za</strong> ukrepe, sprejete <strong>na</strong> državni ravni.<br />

Kot celovit kadrovski in infrastrukturni sistem s kompleksnim <strong>za</strong>ledjem kulturnih ustvarjalcev ustvarja ekonomsko<br />

moč s presežnimi potenciali v svetovanju, povezovanju, izobraževanju, informiranju in promociji <strong>na</strong> področju<br />

kulturne ustvarjalnosti tako v Sloveniji kot v med<strong>na</strong>rodnem prostoru. Zaradi specifične strukture in poz<strong>na</strong>vanja<br />

razmer učinkovito posreduje in razporeja jav<strong>na</strong> sredstva, <strong>na</strong>stopa tržno prodorno, razvija in izvaja kulturne<br />

programe (prireditve, izobraževanja, <strong>za</strong>ložništvo), svetuje uporabnikom ter v e<strong>na</strong>ki meri ohranja kulturne<br />

vrednosti in spodbuja nove.<br />

Naloge JSKD<br />

Glav<strong>na</strong> <strong>na</strong>loga JSKD je izvajanje <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega kulturnega programa v delu, ki pokriva ljubiteljske kulturne<br />

dejavnosti. Predvsem zu<strong>na</strong>j večjih urbanih središč izvaja tudi kulturno posredništvo. V ta <strong>na</strong>men je v<br />

preteklih letih intenzivno povečeval dostopnost kulturnih dobrin in kakovost kulturnega udejstvovanja v<br />

celotnem slovenskem kulturnem prostoru.<br />

Ključ<strong>na</strong> področja delovanja sklada so:<br />

• programska piramida, ki omogoča redno predstavitev (vsem, ki to želijo), primerjavo in vrednotenje<br />

dosežkov <strong>na</strong> področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti (območne, regijske, državne in med<strong>na</strong>rodne<br />

prireditve, pregled<strong>na</strong> in tekmoval<strong>na</strong> srečanja ter festivali kulturnih skupin in posameznikov, ki jih v <strong>za</strong>ključni<br />

fazi prek izbora selektorjev <strong>na</strong> državni ravni ocenijo strokovne žirije),<br />

• kakovosten izobraževalni sistem, ki omogoča šolanje in izpopolnjevanje izvajalcev programa ljubiteljskih<br />

kulturnih dejavnosti in <strong>za</strong>polnjuje vrzeli v šolskem sistemu (območne, regijske, državne izobraževalne<br />

oblike); izobraževanja <strong>na</strong> JSKD imajo dolgo tradicijo in vključujejo vrhunske domače in tuje strokovnjake<br />

ter dodelane izobraževalne programe v obliki semi<strong>na</strong>rjev, delavnic, tečajev, poletnih taborov, konferenc,<br />

posvetov in šol (potekajo vse leto oz. več let); JSKD podpira sistem vseživljenjskega učenja, izpopolnjevanja<br />

in osebnostne rasti, <strong>za</strong>to ti programi <strong>za</strong>jemajo vse generacije, od otrok do seniorjev,<br />

• <strong>za</strong>ložništvo, izdaje publikacij, pomembnih <strong>za</strong> ljubiteljske kulturne dejavnosti, dograjevanje specializirane<br />

knjižnice in vključevanje v informacijski sistem COBISS, vpeljava spletne knjigarne, spletni portal<br />

www.kreart.si,<br />

• spodbujanje lastnih projektov ljubiteljskih kulturnih društev (svetovanje, sofi<strong>na</strong>nciranje – projektni poziv,<br />

etno poziv in pozivi <strong>za</strong> lokalne skupnosti),<br />

• izboljševanje pogojev <strong>za</strong> dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in mladinskih kulturnih centrov<br />

(sofi<strong>na</strong>nciranje, poziv »kulturni tolar«),<br />

• kultur<strong>na</strong> produkcija (kulturno posredništvo in last<strong>na</strong> (ko)produkcija lokalnih projektov z <strong>na</strong>menom<br />

ize<strong>na</strong>čevanja dostopnosti do kulturnih dobrin),<br />

• statistika <strong>za</strong> področje ljubiteljske <strong>kulture</strong>,<br />

• podeljevanje priz<strong>na</strong>nj <strong>za</strong> dosežke <strong>na</strong> področju ljubiteljske <strong>kulture</strong>,<br />

• sodelovanje v skupnem slovenskem kulturnem prostoru, med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in vključevanje v<br />

med<strong>na</strong>rodne mreže.<br />

Prireditve<br />

Central<strong>na</strong> služba in območne izpostave sklada pripravljajo prireditve, <strong>na</strong>menjene predstavitvi, primerjavi<br />

in vrednotenju dosežkov ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev. Mreža preglednih in promocijskih prireditev <strong>na</strong><br />

območni, regijski in državni ravni pokriva vsa umetnost<strong>na</strong> področja (glasba, gledališče in lutke, folklora,<br />

film, ples, likov<strong>na</strong>, literar<strong>na</strong> dejavnost, multimedialni projekti).<br />

Glavni cilji prireditvenih programov so razvijanje kakovosti, inovativnosti in ustvarjalnosti ter promoviranje<br />

<strong>na</strong>jbolj kakovostnih dosežkov s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.<br />

187

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

Tabela 7<br />

Prireditve JSKD 2002–2009 po področjih dejavnosti in skupnem številu obiskovalcev<br />

Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Skupaj prireditve 2.080 2.095 1.928 1.866 1.886 1.941 2.050 2.083<br />

Glasbene prireditve 822 758 711 631 638 684 738 696<br />

Gledališke in lutkovne predstave 398 480 422 401 404 409 442 469<br />

Folklorne prireditve 150 154 141 136 150 190 188 203<br />

Filmske predstave 26 24 55 138 80 18 18 20<br />

Plesne prireditve 80 74 81 78 85 86 90 93<br />

Likovne razstave 219 236 193 153 191 180 201 224<br />

Literarni dogodki 134 157 88 123 123 142 122 124<br />

Večzvrstno, razno, drugo 251 212 237 206 215 232 251 254<br />

Skupaj obiskovalci 431.250 461.254 488.550 470.183 492.098 502.197 518.521 539.719<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

Prireditveni programi potekajo v skladu s programskimi standardi, s katerimi se ize<strong>na</strong>čujejo pogoji <strong>za</strong><br />

delovanje kulturnih društev po vsej Sloveniji. Zagotovlje<strong>na</strong> je ustrez<strong>na</strong> strokov<strong>na</strong> podpora. Organi<strong>za</strong>torji so<br />

dolžni ob ustrezni kadrovski in fi<strong>na</strong>nčni podpori lokalnih skupnosti <strong>za</strong>gotavljati ustrezno raven prireditev.<br />

Tabela 8<br />

Lastne prireditve JSKD 2002–2009 po področjih dejavnosti in skupnem številu obiskovalcev<br />

Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Skupaj prireditve 834 871 911 901 909 936 945 963<br />

Glasbene prireditve 361 335 343 341 318 330 317 330<br />

Gledališke in lutkovne predstave 153 187 185 197 207 194 213 236<br />

Folklorne prireditve 110 98 104 102 109 126 132 125<br />

Filmske predstave 8 10 25 9 7 7 8 11<br />

Plesne prireditve 47 47 53 63 62 69 61 74<br />

Likovne razstave 92 120 117 81 109 106 112 99<br />

Literarni dogodki 46 61 54 79 79 81 74 59<br />

Večzvrstno, razno, drugo 17 13 30 29 18 23 28 29<br />

Skupaj obiskovalci 181.250 194.563 221.350 210.423 222.573 225.938 233.553 237.451<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

Sklad vse bolj <strong>za</strong>gotavlja pomoč lokalnim skupnostim pri izvedbi kulturnih prireditev <strong>na</strong> območju izpostav.<br />

Območne izpostave sklada v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in drugimi pogosto skrbijo <strong>za</strong> kulturno<br />

posredništvo in v tem okviru pripravljajo glasbene in gledališke abonmaje in vodijo galerije; pripravljajo<br />

pa tudi občas<strong>na</strong> gostovanja poklicnih in nepoklicnih ustvarjalcev ter organizirajo obiske prireditev v večjih<br />

kulturnih središčih.<br />

188

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

Tabela 9<br />

Koprodukcijske prireditve JSKD 2002–2009 po področjih dejavnosti in skupnem številu obiskovalcev<br />

Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Skupaj prireditve 1.246 1.224 1.017 965 977 1.005 1.105 1.120<br />

Glasbene prireditve 461 423 368 290 320 354 421 366<br />

Gledališke in lutkovne predstave 245 293 237 204 197 215 229 233<br />

Folklorne prireditve 40 56 37 34 41 64 56 78<br />

Filmske predstave 18 14 30 129 73 11 10 9<br />

Plesne prireditve 33 27 28 15 23 17 29 19<br />

Likovne razstave 127 116 76 72 82 74 89 125<br />

Literarni dogodki 88 96 34 44 44 61 48 65<br />

Večzvrstno, razno, drugo 234 199 207 177 197 209 223 225<br />

Skupaj obiskovalci 250.000 266.691 267.200 259.760 269.525 276.259 284.968 302.268<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

Izobraževanje<br />

Sklad skrbi <strong>za</strong> izobraževanje in usposabljanje vodij in članov ljubiteljskih kulturnih skupin in društev s<br />

semi<strong>na</strong>rji, delavnicami in drugimi oblikami izobraževanja, ravno tako <strong>na</strong> več ravneh in stopnjah. Pripravlja<br />

in izvaja serije izobraževalnih programov <strong>za</strong> vsa področja umetnostnih zvrsti. Najpogosteje potekajo kot<br />

semi<strong>na</strong>rji ali delavnice, ki so pretežno praktične s teoretičnimi osnovami. Predavatelj/mentor je uveljavljen<br />

strokovnjak s področja obrav<strong>na</strong>vane teme, delo poteka v majhnih skupi<strong>na</strong>h. Program je praviloma<br />

neposredno uporabne vrednosti <strong>za</strong> delo <strong>na</strong> določenem področju; vsebuje praktične <strong>na</strong>potke, rešitve in<br />

<strong>na</strong>svete ter temelji <strong>na</strong> primerih iz prakse.<br />

Tabela 10<br />

Izobraževanja JSKD 2002–2009 po področjih dejavnosti in skupnem številu udeležencev<br />

Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Skupaj izobraževanja 250 282 280 311 342 350 367 406<br />

Glasbe<strong>na</strong> izobraževanja 33 40 46 50 34 43 44 59<br />

Gledališka in lutkov<strong>na</strong><br />

34 45 40 50 56 61 64 71<br />

izobraževanja<br />

Folklor<strong>na</strong> izobraževanja 23 22 31 32 43 40 53 58<br />

Filmska izobraževanja 17 19 14 15 21 17 14 15<br />

Ples<strong>na</strong> izobraževanja 33 41 40 43 39 30 37 43<br />

Likov<strong>na</strong> izobraževanja 78 77 77 82 106 102 103 105<br />

Literar<strong>na</strong> izobraževanja 17 21 19 29 30 36 31 37<br />

Večzvrstno, razno, drugo 15 17 13 10 13 21 21 18<br />

Skupaj udeleženci 5.120 6.430 7.060 7.494 7.868 8.101 8.793 9.754<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

E<strong>na</strong> osrednjih skladovih <strong>na</strong>log je fi<strong>na</strong>nciranje kulturnih programov in projektov s področja ljubiteljskih kulturnih<br />

dejavnosti. V ta <strong>na</strong>men pripravlja javne pozive oz. razpise, izvede strokovno presojo in ovrednotenje prejetih<br />

vlog, sklene pogodbe z izbranimi izvajalci projektov ter <strong>na</strong>dzira izvajanje programov in porabo javnih sredstev.<br />

Sklad fi<strong>na</strong>ncira tudi kulturne projekte <strong>na</strong> področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v<br />

RS. V ta <strong>na</strong>men pripravlja javne pozive oz. razpise ter izpelje vse postopke <strong>za</strong> smotrno in <strong>za</strong>konito porabo<br />

<strong>na</strong>menskih javnih sredstev.<br />

189

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

Tabela 11<br />

Projektni pozivi JSKD 2002–2009 – število sofi<strong>na</strong>nciranih projektov<br />

Leto Leto Leto Leto Leto Leto Leto Leto<br />

Naziv<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Število prijavljenih projektov 1.363 1.321 1.367 1.234 1.081 1.139 1.137 1.299<br />

Število sofi<strong>na</strong>nciranih projektov 624 685 699 658 689 802 736 766<br />

Viši<strong>na</strong> sredstev v EUR 325.488 375.563 388.082 396.427 413.120 422.890 433.463 444.300<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

Tabela 12<br />

Projektni pozivi JSKD 2002–2009 – indeksi, število sofi<strong>na</strong>nciranih projektov<br />

Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks<br />

Naziv<br />

2003/2002 2004/2003 2005/2004 2006/2005 2007/2006 2008/2007 2009/2008<br />

Število prijavljenih<br />

97 103 90 88 105 100 114<br />

projektov<br />

Število sofi<strong>na</strong>nciranih<br />

110 102 94 105 116 92 104<br />

projektov<br />

Viši<strong>na</strong> sredstev v EUR 115 103 102 104 102 103 103<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

Sklad kot pooblaščeni izvajalec fi<strong>na</strong>ncira tudi obnovo prostorov in <strong>na</strong>kup opreme <strong>za</strong> potrebe ljubiteljskih<br />

kulturnih dejavnosti in mladinskih kulturnih centrov. V ta <strong>na</strong>men pripravlja javne pozive oz. razpise ter<br />

izpelje vse postopke <strong>za</strong> smotrno in <strong>za</strong>konito porabo <strong>na</strong>menskih javnih sredstev.<br />

Tabela 13<br />

Investicije in oprema 2002–2009 – »kulturni tolar«, število sofi<strong>na</strong>nciranih projektov<br />

Naziv<br />

Leto<br />

2002<br />

Leto<br />

2003<br />

Leto<br />

2004<br />

Leto<br />

2005<br />

Leto<br />

2006<br />

Leto<br />

2007<br />

Leto<br />

2008<br />

Leto<br />

2009<br />

Število prijavljenih projektov 330 455 656 655 607 655 683 703<br />

Število sofi<strong>na</strong>nciranih projektov 145 120 256 256 268 281 313 603<br />

Viši<strong>na</strong> sredstev v EUR 225.338 146.052 256.472 264.642 264.642 273.640 280.481 855.400<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

Tabela 14<br />

Investicije in oprema 2002–2009 – »kulturni tolar«, indeksi, število sofi<strong>na</strong>nciranih projektov<br />

Naziv<br />

Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks<br />

2003/2002 2004/2003 2005/2004 2006/2005 2007/2006 2008/2007 2009/2008<br />

Število prijavljenih projektov 138 144 100 93 108 104 103<br />

Število sofi<strong>na</strong>nciranih 83 213 100 105 105 111 193<br />

projektov<br />

Viši<strong>na</strong> sredstev v EUR 65 176 103 100 103 103 305<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

Sklad v okviru posebnih pogodb z lokalnimi skupnostmi, zlasti v večjih mestnih obči<strong>na</strong>h, fi<strong>na</strong>ncira tudi<br />

redne letne programe ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. V ta <strong>na</strong>men pripravlja javne pozive oz. razpise<br />

ter izpelje vse postopke <strong>za</strong> smotrno in <strong>za</strong>konito porabo <strong>na</strong>menskih javnih sredstev.<br />

Tabela 15<br />

Programski pozivi JSKD 2002–2009 – število sofi<strong>na</strong>nciranih društev in produkcijskih enot<br />

Naziv<br />

Leto<br />

2006<br />

Leto<br />

2007<br />

Leto<br />

2008<br />

Leto<br />

2009<br />

Število društev 89 142 175 190<br />

Število produkcijskih enot 129 202 239 302<br />

Viši<strong>na</strong> sredstev v EUR 388.082 430.852 437.247 593.358<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

190

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

Tabela 16<br />

Programski pozivi JSKD 2002–2009 – indeksi, število sofi<strong>na</strong>nciranih društev in produkcijskih enot<br />

Naziv<br />

Indeks Indeks Indeks<br />

2007/2006 2008/2007 2009/2008<br />

Število društev 160 123 109<br />

Število produkcijskih enot 157 118 126<br />

Viši<strong>na</strong> sredstev v EUR 111 101 136<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

Skupni slovenski kulturnih prostor in med<strong>na</strong>rodno sodelovanje<br />

Sklad <strong>na</strong> področju med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja in povezovanja v okviru skupnega slovenskega kulturnega<br />

prostora deluje <strong>na</strong> treh ravneh, to so:<br />

• sodelovanje s kulturnimi organi<strong>za</strong>cijami Slovencev v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu,<br />

• med<strong>na</strong>rodno uveljavljanje <strong>na</strong>jbolj kakovostnih ljubiteljskih skupin, dvostransko sodelovanje s partnerji v<br />

evropskih državah ter sodelovanje v med<strong>na</strong>rodnih organi<strong>za</strong>cijah s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti,<br />

• podpora kulturnim asociacijam etničnih skupnosti v Sloveniji.<br />

Sklad <strong>na</strong>črtuje in izvaja program povezovanja in sodelovanja s kulturnimi društvi in skupi<strong>na</strong>mi v <strong>za</strong>mejstvu<br />

in po svetu. Skupaj z <strong>za</strong>mejskimi kulturnimi organi<strong>za</strong>cijami pripravlja knjižne izdaje, različ<strong>na</strong> izobraževanja,<br />

prireditve in gostovanja. Poglavitni cilj sodelovanja je krepitev vezi znotraj slovenskega kulturnega prostora;<br />

skrbi tako <strong>za</strong> sodelovanje med posameznimi društvi kot <strong>za</strong> kakovostno kulturno delo zlasti z mladimi in<br />

stalen čezmejni pretok <strong>na</strong>jboljših dosežkov v tekoči kulturni produkciji. Vodi tudi koordi<strong>na</strong>cijo predstavnikov<br />

<strong>za</strong>mejskih asociacij v funkciji večje pove<strong>za</strong>nosti in medsebojnega sodelovanja vseh dejavnikov znotraj<br />

skupnega slovenskega kulturnega prostora.<br />

Sklad je dejaven člen različnih regio<strong>na</strong>lnih in evropskih pove<strong>za</strong>v ter organi<strong>za</strong>cij, ki delujejo <strong>na</strong> področju<br />

socio-kulturnih, prostovoljnih oziroma ljubiteljskih dejavnosti. Med<strong>na</strong>rodne amaterske kulturne organi<strong>za</strong>cije<br />

povezujejo ustvarjalce in skupine <strong>na</strong>jvečkrat po zvrsteh <strong>na</strong> glasbenem, gledališkem, lutkovnem, folklornem,<br />

filmskem in plesnem področju. Sklad je od ustanovitve član dveh mrež krovnih institucij, ECuCo (European<br />

Culture Cooperation) in ENVAA (European Network for Voluntary/Amateur Arts), ki združujejo skupine<br />

različnih zvrsti, ter ustanovni član in operativni nosilec združenja AMATEO (Evropska mreža <strong>za</strong> aktivno<br />

participacijo v kulturnih dejavnostih).<br />

Sklad skrbi tudi <strong>za</strong> delovanje več rezidenčnih centrov. Ti so <strong>na</strong> razpolago ustvarjalcem in raziskovalcem iz<br />

tujine, ki med bivanjem v Sloveniji raziskujejo določeno tematiko ter <strong>na</strong>vezujejo stike z domačimi kulturnimi<br />

in z<strong>na</strong>nstvenimi ustanovami in posamezniki.<br />

Sklad intenzivno sodeluje z društvi in asociacijami drugih etničnih skupnosti, ki živijo v Sloveniji. Njihovi<br />

programi poleg kulturno družabnih prireditev vsebujejo vse več izobraževanj <strong>za</strong> vodje skupin in programov,<br />

ki so <strong>na</strong>menjeni predvsem mlajšim generacijam, s čimer ohranjajo stik z živo <strong>kulturo</strong> matičnega <strong>na</strong>roda in<br />

dvigujejo kakovost kulturnega udejstvovanja.<br />

Priz<strong>na</strong>nja<br />

Sklad podeljuje osrednja priz<strong>na</strong>nja <strong>za</strong> področje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Prejmejo jih posamezniki<br />

in skupine predvsem <strong>za</strong> izjemne dosežke ustvarjalnega in poustvarjalnega dela pa tudi organi<strong>za</strong>cijskega<br />

dela, <strong>za</strong> razvijanje novih oblik in vsebin delovanja, <strong>za</strong> delo <strong>na</strong> področju kulturne vzgoje in izobraževanja, <strong>za</strong><br />

strokovno svetovalno, mentorsko, raziskovalno in publicistično delo ter <strong>za</strong> razvijanje kulturnega sodelovanja<br />

s Slovenci v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu.<br />

Spremljanje dejavnosti, a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> in razvoj, dokumentar<strong>na</strong> dejavnost, resor<strong>na</strong> statistika<br />

Sklad redno in sistematično zbira podatke o obsegu, razširjenosti, številnosti, raznolikosti in dostopnosti<br />

kulturnih programov in projektov, ki jih samostojno ali v soorgani<strong>za</strong>ciji izvajajo ljubiteljska kultur<strong>na</strong> društva<br />

in njihove zveze ali jih <strong>za</strong>nje pripravlja sklad ali druge ustrezne ustanove ali združenja.<br />

Redno pripravlja a<strong>na</strong>lize <strong>stanja</strong> s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter letne in srednjeročne <strong>na</strong>črte<br />

razvoja programov in dejavnosti v funkciji spodbujanja in rasti kakovosti ljubiteljskega kulturnega udejstvovanja.<br />

Sklad redno in sistematično dokumentira svoje delo, še posebej osrednje programe prireditev in<br />

izobraževanj <strong>na</strong> vseh področjih dejavnosti. Zbrano gradivo je dostopno <strong>za</strong> raziskovalno in publicistično delo.<br />

191

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

Special<strong>na</strong> knjižnica<br />

Sklad vodi in razvija specialno knjižnico in medioteko, v kateri je javnosti dostopno strokovno in<br />

publicistično gradivo, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> ljubiteljske kulturne dejavnosti, ter drugo gradivo s področja<br />

umetnosti in <strong>kulture</strong>. Pomemben del gradiva predstavljajo vsakovrstni zborniki in izdaje <strong>na</strong> nosilcih zvoka in<br />

slike, ki so jih v lastni produkciji pripravili ljubiteljski kulturni ustvarjalci.<br />

Osrednji in izstopajoči programski projekti <strong>na</strong> področju ljubiteljstva<br />

Na glasbenem področju je sklad vzpostavil posodobljen izobraževalni sistem, ki obsega šole (dirigentska<br />

šola, zborovodska šola, slovenski mladinski pihalni orkester …) ter semi<strong>na</strong>rje in delavnice <strong>za</strong> ožje ciljne<br />

skupine, in to <strong>na</strong> regijski in državni ravni. Vsakoletno ali v bie<strong>na</strong>lnih ciklih poteka vrsta prireditev:<br />

tekmovanje odraslih pevskih zborov Naša pesem, Med<strong>na</strong>rodno zborovsko tekmovanje Maribor (tudi<br />

s funkcijo sekretariata Grand Prix Europe), Revija mladinskih pevskih zborov Zagorje ob Savi, tabor<br />

slovenskih pevskih zborov, tekmovanje slovenskih godb (v različnih težavnostnih kategorijah), med<strong>na</strong>rodno<br />

tekmovanje pihalnih orkestrov ter srečanje tamburaških in mandolinskih orkestrov.<br />

Sistem izobraževanja je dopolnjen tudi <strong>na</strong> gledališkem področju (gledališka šola <strong>za</strong> mentorje, med<strong>na</strong>rodne<br />

poletne gledališke delavnice …) in lutkovnem področju (celolet<strong>na</strong> lutkov<strong>na</strong> šola). Med prireditvami so<br />

<strong>na</strong>jpomembnejši: Linhartovo srečanje – festival <strong>na</strong>jboljših gledaliških skupin Slovenije, Vizije – festival<br />

mladinskih gledaliških skupin Slovenije, srečanje lutkovnih skupin Slovenije in srečanje otroških gledaliških<br />

skupin Slovenije.<br />

Na folklornem področju izstopa odmevno prenovljen program folklore, ki uvaja visoke strokovne standarde,<br />

tabore, semi<strong>na</strong>rje in delavnice z množičnim obiskom in vrhunskimi programi ter prireditve, kot so Plesat<br />

me pelji, državno srečanje odraslih folklornih skupin, Ringaraja 2010 – državno srečanje otroških folklornih<br />

skupin, Pevci <strong>na</strong>m pojejo, godci pa godejo – državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž.<br />

Na filmskem področju potekajo filmski in video semi<strong>na</strong>r – laboratorij, sce<strong>na</strong>ristič<strong>na</strong> delavnica, semi<strong>na</strong>r <strong>za</strong><br />

filmsko montažo, delavnice <strong>za</strong> področje dokumentarnega in igranega filma, srečanje <strong>na</strong>jmlajših filmskih in<br />

video ustvarjalcev Slovenije in festival neodvisnega filma.<br />

Na plesnem področju je vse več programa <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodni ravni. Redno se izvajajo polet<strong>na</strong>, jesenska,<br />

zimska in spomladanska ples<strong>na</strong> šola, ples<strong>na</strong> miniatura Opus 1, Živa, festival plesne ustvarjalnosti mladih, in<br />

med<strong>na</strong>rodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev.<br />

Likovno področje se po<strong>na</strong>ša z bogato izobraževalno dejavnostjo s priz<strong>na</strong>nimi mentorji in dolgoletno<br />

tradicijo (delavnice, tečaji). Potekajo polet<strong>na</strong> likov<strong>na</strong> šola, likovne delavnice, kiparska delavnica, fotografska<br />

delavnica, tečaji risanja in slikanja, keramič<strong>na</strong> delavnica, kiparska delavnica in pregledne razstave, v <strong>za</strong>dnjem<br />

času tudi držav<strong>na</strong> tematska razstava izbranih avtorjev.<br />

Na literarnem področju izstopajo kakovost<strong>na</strong> izobraževanja (literar<strong>na</strong> kolonija, prevajalska šola, polet<strong>na</strong><br />

literar<strong>na</strong> šola …) ter prenovljen sistem prireditev, ki vsebuje festival mlade literature Urška, srečanje Roševi<br />

dnevi, državno srečanje pesnikov in pisateljev drugih <strong>na</strong>rodov in <strong>na</strong>rodnosti Sosed tvojega brega in državno<br />

srečanje seniorjev.<br />

Na področju <strong>za</strong>ložništva redno izhajajo revije Mentor, Naši zbori in Folklornik ter redne zbirke Izbra<strong>na</strong> dela<br />

slovenskih skladateljev, Umetnost in kultura ter Priročniki. Sklad letno izda okrog 60 knjig, priročnikov,<br />

notnih zbirk in drugih publikacij, ki <strong>za</strong>polnjujejo vrzeli v tržni ponudbi in so opora izobraževalni dejavnosti<br />

sklada.<br />

192

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

4 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

4.1 Fi<strong>na</strong>nciranje društev<br />

Skladno z Zakonom o društvih so sredstva <strong>za</strong> osnovno dejavnost društev dolžne <strong>za</strong>gotavljati pristojne lokalne<br />

skupnosti. Poleg tega lokalne skupnosti <strong>na</strong> podlagi javnih razpisov ali drugače dodeljujejo tudi sredstva<br />

<strong>za</strong> izvajanje samostojnih projektov ali drugih programov. Izvajanje programov društev pa sofi<strong>na</strong>ncira tudi<br />

JSKD <strong>na</strong> podlagi javnih razpisov <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje programov. Ravno tako sklad sofi<strong>na</strong>ncira nujne posege pri<br />

investicijskem vzdrževanju prostorov in <strong>na</strong>kup opreme <strong>za</strong> potrebe ljubiteljske kulturne dejavnosti.<br />

4.2 Fi<strong>na</strong>nciranje sklada<br />

Tako kot ljubiteljska kultur<strong>na</strong> dejavnost se tudi sklad fi<strong>na</strong>ncira iz več virov:<br />

• iz sredstev državnega proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>,<br />

• sredstev, ki jih <strong>na</strong>menijo lokalne skupnosti,<br />

• lastnih prihodkov,<br />

• dotacij in sponzorstev ter<br />

• drugih virov.<br />

Tabela 17<br />

Prihodki JSKD v obdobju 2002–2009 po virih v 000 EUR<br />

Leto Leto Leto Leto Leto Leto Leto Leto<br />

Vir prihodkov<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 3.252 3.324 3.573 3.638 3.817 3.924 4.114 5.063<br />

Občine 703 790 899 884 1.333 1.563 1.704 1.977<br />

Drugi viri – lastni prihodki 345 412 410 466 463 457 468 500<br />

Skupaj prihodki 4.300 4.526 4.882 4.988 5.613 5.944 6.286 7.540<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

Tabela 18<br />

Prihodki JSKD v obdobju 2002–2009, indeksi po virih<br />

Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks<br />

Vir prihodkov<br />

2003/2002 2004/2003 2005/2004 2006/2005 2007/2006 2008/2007 2009/2008<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 102 107 102 15 103 105 123<br />

Občine 112 114 98 151 117 109 116<br />

Drugi viri – lastni prihodki 119 100 114 99 99 102 107<br />

Skupaj prihodki 105 108 102 113 106 106 120<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

Graf 1<br />

Prihodki JSKD v obdobju 2002–2009 po virih<br />

v tisoč €<br />

6.000<br />

5.000<br />

4.000<br />

3.000<br />

2.000<br />

1.000<br />

0<br />

leto<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> Občine Drugi viri – lastni dohodki<br />

193

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje sklada se je v teh letih ustalilo in kaže dokaj ugodno rast. <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong>gotavlja<br />

skladu sredstva <strong>za</strong> plače, materialne stroške, program in tekoče transferje, usklajene z ustreznim indeksom<br />

rasti. V letu 2009 je bilo večje odstopanje pri fi<strong>na</strong>nciranju s strani Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> predvsem <strong>na</strong> račun<br />

precej višjih sredstev iz <strong>na</strong>slova kulturnega tolarja <strong>za</strong> investicije sklada in investicijske transferje društvom,<br />

njihovim zve<strong>za</strong>m in mladinskim kulturnim centrom.<br />

Tudi sredstva občin predstavljajo iz leta v leto višji delež sofi<strong>na</strong>nciranja sklada. V tem obdobju se je njihov<br />

delež povečal z indeksom 281. Leta 2007 je bila ustanovlje<strong>na</strong> še <strong>za</strong>dnja območ<strong>na</strong> izpostava Ljublja<strong>na</strong>, katera<br />

je <strong>za</strong> Mestno občino prevzela tudi izvedbo javnega poziva iz njihovih sredstev <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje programov<br />

ljubljanskih društev in njihovih zvez. Sklad izvaja javne pozive iz občinskih virov še <strong>za</strong> dve drugi večji mestni<br />

občini. Občine pa sofi<strong>na</strong>ncirajo tudi plače <strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> nekaterih območnih izpostavah in <strong>na</strong>bavo opreme<br />

<strong>za</strong> potrebe območnih izpostav <strong>na</strong> njihovem območju.<br />

Lastni prihodki, kot so vstopnine, koti<strong>za</strong>cije <strong>za</strong> semi<strong>na</strong>rje, prodaja publikacij, sponzorstva in do<strong>na</strong>cije v<br />

<strong>za</strong>dnjih letih kažejo <strong>za</strong>dovoljivo rast.<br />

Tabela 19<br />

Odhodki JSKD v obdobju 2002–2009 po virih v 000 EUR<br />

Vrsta odhodkov<br />

Leto<br />

2002<br />

Leto<br />

2003<br />

Leto<br />

2004<br />

Leto<br />

2005<br />

Leto<br />

2006<br />

Leto<br />

2007<br />

Leto<br />

2008<br />

Leto<br />

2009<br />

Plače 1.988 2.124 2.244 2.345 2.311 2.414 2.563 2.817<br />

Materialni stroški 246 256 279 284 280 303 320 317<br />

Program 1.792 1.938 2.036 2.029 2.674 2.837 3.021 3.264<br />

Investicije 296 201 315 326 340 366 372 1.136<br />

Skupaj odhodki 4.322 4.519 4.874 4.984 5.605 5.920 6.276 7.534<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

Tabela 20<br />

Odhodki JSKD v obdobju 2002–2009, indeksi po virih<br />

Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks<br />

Vrsta odhodkov<br />

2003/2002 2004/2003 2005/2004 2006/2005 2007/2006 2008/2007 2009/2008<br />

Plače 107 106 105 99 104 106 110<br />

Materialni stroški 104 109 102 99 108 106 99<br />

Program 108 105 100 132 106 106 108<br />

Investicije 68 157 103 104 108 102 305<br />

Skupaj odhodki 105 108 102 112 106 106 120<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

Graf 2<br />

Struktura odhodkov JSKD v obdobju 2002–2009 po virih<br />

v tisoč €<br />

3.500<br />

3.000<br />

2.500<br />

2.000<br />

1.500<br />

1.000<br />

500<br />

0<br />

leto<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Plače Materialni stroški Program Investicije<br />

194

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

JSKD je do leta 2005 <strong>na</strong>menjal približno polovico sredstev <strong>za</strong> plače, polovico pa <strong>za</strong> program in materialne<br />

stroške. Od leta 2006 pa se programska sredstva povečujejo hitreje od rasti plač, kar kaže optimalnejšo sliko<br />

pri izvajanju programa in večje sofi<strong>na</strong>nciranje programov kulturnih društev in njihovih zvez. Plače se od leta<br />

2008 povečujejo <strong>za</strong>radi odprave dveh nesorazmerij <strong>na</strong> podlagi Zako<strong>na</strong> o sistemu plač v javnem sektorju. Na<br />

odhodkovni ravni beležimo tudi z<strong>na</strong>tno povečanje sredstev <strong>za</strong> investicije in <strong>na</strong>kup opreme v centralni službi in<br />

<strong>na</strong> območnih izpostavah sklada.<br />

Iz prika<strong>za</strong>nih tabel je razvid<strong>na</strong> ugodnejša struktura odhodkov sklada, <strong>na</strong>loge sklada niso več pretežno izvajalske,<br />

ampak sklad dobiva funkcijo fundacije, kar je tudi glavni <strong>na</strong>men javnih skladov.<br />

4.3 Alokacija programskih sredstev sklada<br />

Na podlagi Zako<strong>na</strong> o skladu se sofi<strong>na</strong>ncirajo <strong>na</strong>slednji programi in projekti:<br />

• priprava in izvedba prireditev z udeležbo ljubiteljskih skupin ali posameznikov z določenega območja, ki so<br />

<strong>na</strong>menjene predstavitvi, primerjanju in strokovnemu vrednotenju programskih in izvajalskih dosežkov,<br />

• samostojni projekti društev in skupin, ki v programskem in izvajalskem pogledu z<strong>na</strong>tno presegajo splošno<br />

kakovostno raven svojega okolja in kažejo inovativne pristope,<br />

• sodelovanje izbranih ljubiteljskih skupin (in posameznikov) <strong>na</strong> medobmočnih prireditvah, ki so <strong>na</strong>menjene<br />

predstavitvi, primerjanju in strokovnemu vrednotenju izbranih programskih in izvajalskih dosežkov,<br />

• priprava in izvedba medobčinskih prireditev in izobraževalnih oblik,<br />

• sodelovanje izbranih ljubiteljskih skupin (in posameznikov) <strong>na</strong> državnih prireditvah, ki promovirajo <strong>na</strong>jboljše<br />

dosežke svoje zvrsti,<br />

• soorgani<strong>za</strong>cija državnih prireditev,<br />

• organi<strong>za</strong>cija lastnih izobraževalnih oblik, ki se jih bodo udeležili posamezniki iz vsaj treh občin,<br />

• udeležba <strong>na</strong> državnih izobraževalnih oblikah,<br />

• soorgani<strong>za</strong>cija med<strong>na</strong>rodnih prireditev in<br />

• udeležba <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodnih festivalih in tekmovanjih doma in tujini ter predstavljanje države v tujini.<br />

Sofi<strong>na</strong>nciranje s kriteriji določenih stroškov programov in projektov se giblje od 30 (območni programi)<br />

do 100 % (<strong>za</strong> nekatere stroške državnih prireditev). V vsakem primeru se raču<strong>na</strong> <strong>na</strong> soudeležbo lokalne<br />

skupnosti in sponzorjev.<br />

Sredstva <strong>za</strong> program se vsako leto dodeljujejo <strong>na</strong> podlagi javnega razpisa, in sicer so podatki <strong>za</strong> <strong>za</strong>dnja štiri<br />

leta <strong>na</strong>slednji:<br />

Tabela 21 Sofi<strong>na</strong>nciranje društev 2002–2009<br />

Naziv<br />

Leto<br />

2002<br />

Leto<br />

2003<br />

Leto<br />

2004<br />

Leto<br />

2005<br />

Leto<br />

2006<br />

Leto<br />

2007<br />

Leto<br />

2008<br />

Leto<br />

2009<br />

Projektni pozivi v EUR 325.488 375.563 388.082 396.427 413.120 422.890 433.463 444.300<br />

Investicije in oprema v EUR 225.338 146.052 256.472 264.642 264.642 273.640 280.481 855.400<br />

Programski pozivi v EUR 388.082 430.852 437.247 593.358<br />

Transfer v EUR, skupaj 550.826 521.615 644.554 661.069 1.065.844 1.127.382 1.151.191 1.893.058<br />

Vir: Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

Tabela 22 Sofi<strong>na</strong>nciranje društev 2002–2009<br />

Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks<br />

Naziv<br />

2003/2002 2004/2003 2005/2004 2006/2005 2007/2006 2008/2007 2009/2008<br />

Projektni pozivi 115 103 102 104 102 103 103<br />

Investicije in oprema 65 176 103 100 103 103 305<br />

Programski pozivi 111 101 136<br />

Transferji, skupaj 95 124 103 161 106 102 164<br />

Sistem delitve sredstev prek javnega razpisa omogoča <strong>na</strong>jširšemu krogu <strong>za</strong>interesiranih društev, da pridobijo<br />

sredstva <strong>za</strong> svoje projekte. Sredstva se dodeljujejo <strong>na</strong> podlagi strokovnih kriterijev, s čimer se ohranja<br />

pluralizem estetskih vsebin in postopno dviguje kakovost projektov.<br />

195

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

5 Prostori in oprema<br />

5.1 Pregled <strong>stanja</strong><br />

Primerni prostori in ustrez<strong>na</strong> oprema so temeljni pogoj <strong>za</strong> uspešno in kakovostno delo <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

V razmerju z ustanovami in poklicnimi organi<strong>za</strong>cijami <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> so <strong>na</strong>mreč ljubiteljske skupine in<br />

združenja ob svoji široki razprostranjenosti in številnosti bistveno odvis<strong>na</strong> od materialnih razmer v okolju<br />

svojega delovanja. Prostorske razmere, oprema in informacijska odprtost in pove<strong>za</strong>nost določajo obseg,<br />

uspehe in učinke dejavnosti.<br />

Evidenco kulturnih in drugih domov je pripravilo <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> leta 1994 ob pripravah <strong>na</strong> uvedbo<br />

lokalne samouprave. Popisanih je bilo 874 domov, dvoran in drugih prostorov, v katerih potekajo kulturne<br />

prireditve in dejavnost ljubiteljskih društev in skupin. Popis je <strong>za</strong>jel tiste kulturne in več<strong>na</strong>menske domove<br />

ter dvorane, v katerih prvenstveno poteka dejavnost ljubiteljskih kulturnih društev, pa le-ti nimajo statusa<br />

javnega <strong>za</strong>voda oz. niso v upravljanju javnih <strong>za</strong>vodov s področja <strong>kulture</strong>. V pretežnem delu so opredeljeni<br />

kot družbe<strong>na</strong> lastni<strong>na</strong> v upravljanju krajevne skupnosti ali občine, pa tudi kot last kmetijskih <strong>za</strong>drug,<br />

gasilskih društev, gospodarskih podjetij in športnih zvez. Le malo jih je v lasti kulturnih društev.<br />

Upoštevajoč področje, s katerim se ukvarja posamezno ljubiteljsko kulturno društvo ali skupi<strong>na</strong>, so<br />

prostorske potrebe zelo raznolike, tako po velikosti in tehnični opremljenosti kot tudi z vidika dostopnosti.<br />

Obstaja vrsta dejavnosti, ki jo je mogoče brez večjih težav gojiti v katerih koli javno dostopnih prostorih,<br />

celo brez z<strong>na</strong>tnejših prilagoditev. Nekatere dejavnosti pa potrebujejo posebne pogoje ali obsežne<br />

prilagoditve. Marsikdaj je možno komplementarno uporabljati prostore <strong>za</strong> več zvrsti ali dejavnosti.<br />

Problematiko prostorov lahko posebej opisujemo glede <strong>na</strong> področje delovanja določenega društva ali<br />

skupine in glede <strong>na</strong> kakovostno raven, seveda pa tudi po di<strong>na</strong>miki procesov produkcije in postprodukcije<br />

kulturnih programov in projektov. Produkcijski proces je v ljubiteljski dejavnosti praviloma dolgotrajnejši<br />

kakor v poklicni sferi; v marsikaterem primeru je skoraj pomembnejši od končnega izdelka. Zato<br />

se problematika prostorov <strong>na</strong><strong>na</strong>ša tako <strong>na</strong> t. i. delovne prostore (ki hkrati opravljajo tudi temeljno<br />

sociali<strong>za</strong>cijsko funkcijo društvene dejavnosti) kot <strong>na</strong> t. i. prireditvene prostore.<br />

Potrebe po delovnih prostorih so že <strong>na</strong> glasbenem področju zelo različne. V zborovski dejavnosti, <strong>na</strong> primer,<br />

se je <strong>na</strong> krajevni ravni še mogoče <strong>za</strong>dovoljiti z občasno souporabo malo večjega šolskega razreda, v katerem<br />

po možnosti stoji tudi pianino, če le ne stoji ravno pri <strong>na</strong>jbolj prometnem križišču. Zbori pa, ki e<strong>na</strong>kopravno<br />

sodelujejo <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodnih festivalih, potrebujejo prostore, ki lahko <strong>za</strong>dostijo visokim akustičnim standardom,<br />

po možnosti lastne, saj morajo biti <strong>na</strong> razpolago več terminov tedensko. Potrebujejo tudi prostore <strong>za</strong> arhiv,<br />

pa ustrezen instrument in podobno. Razlikujejo se tudi potrebe godb in pihalnih orkestrov, praviloma<br />

pa so potrebe po ustreznih (lastnih) prostorih in ustrezni instrumentalni opremi še z<strong>na</strong>tno <strong>za</strong>htevnejše in<br />

bolj kompleksne in jih je le v manjši meri mogoče reševati v pove<strong>za</strong>vi z glasbenim šolstvom. Problematiko<br />

predstavljajo tudi prostori <strong>za</strong> izvajanje folklorne in plesne dejavnosti, pri ljubiteljskih gledališčih in lutkovnih<br />

skupi<strong>na</strong>h pa se <strong>za</strong>hteve glede delovnih prostorov in opreme ne razlikujejo od onih v poklicni sferi.<br />

Ljubiteljstvo je pri promociji svojih dosežkov odvisno od prireditvenih prostorov, ki so v večini primerov<br />

sicer del javne infrastrukture lokalnih skupnosti, vendar so omenjeni prostori običajno <strong>na</strong>menjeni več<br />

dejavnostim, <strong>za</strong>to so ljubiteljskim ustvarjalcem omejeno dostopni. Poleg tega je uporabnost teh prostorov<br />

odvis<strong>na</strong> od tehnične opreme (odrska, razsvetljav<strong>na</strong> in elektroakustič<strong>na</strong>), ki je temeljni pogoj <strong>za</strong> bolj<br />

kompleksne uprizoritvene projekte. Oprema ljubiteljskih kulturnih društev in kulturnih domov <strong>na</strong> lokalni<br />

ravni je sestavlje<strong>na</strong> nekonstistentno, saj so jo pridobivali sporadično in nesistematično, predvsem <strong>na</strong> podlagi<br />

sofi<strong>na</strong>nciranja lokalnih skupnosti in JSKD, lastnih prispevkov, darov sponzorjev in podobno. V desetih letih<br />

sistematičnega izvajanja postopkov sofi<strong>na</strong>nciranja je večini kulturnih društev uspelo tehnično opremo<br />

dopolniti in posodobiti, vendar pa moramo pri tem imeti v mislih, da gre <strong>za</strong> tehnične elemente, ki imajo<br />

dandanes razmeroma kratek rok trajanja in še krajši rok <strong>za</strong>staranja. Kot pozitivni primer bi lahko <strong>na</strong>vedli<br />

Zvezo kulturnih društev Dravograd, ki, razen razpadajoče dvorane, prireditvenih prostorov sploh ni imela.<br />

Postopoma so v nekaj letih uredili dvorano s spremljajočimi prostori ter jo primerno tehnično opremili, z<br />

možnostjo uporabe <strong>za</strong> vsa kultur<strong>na</strong> društva <strong>na</strong> njihovem območju. E<strong>na</strong>ko velja <strong>za</strong> obnovo Glasbenega doma<br />

<strong>na</strong> Muti, ki ga v <strong>za</strong>dnjih letih ob<strong>na</strong>vlja Društvo Pihalni orkester Muta (obnovili so fasado, sanitarije ipd.), in<br />

<strong>za</strong> Krajevno skupnost Artiče, ki je v več letih poskrbela <strong>za</strong> adaptacijo in opremo Prosvetnega doma Artiče.<br />

Kontinuiteta uspešnega prijavljanja <strong>na</strong> razpise <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje ima dolgoročne pozitivne učinke.<br />

196

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

Prostorske in materialne razmere so se v preteklem desetletju <strong>za</strong> delovanje kulturnih društev in skupin<br />

razmeroma izboljšale. V Mariboru in Ljubljani je ljubiteljska kultura dobila svoj prostor delovanja, in sicer<br />

Karanteno in Španske borce. Tudi v manjših obči<strong>na</strong>h je bilo v <strong>za</strong>dnjih letih obnovljenih veliko kulturnih<br />

centrov. Dobra primera sta Kulturni center Levstikov dom v Velikih Laščah in Kinogledališče Tolmin. Seveda<br />

pa je stanje daleč od idealnega, saj se v prenekaterem primeru zgodi, da nov in sijoč kulturni center pod<br />

taktirko lokalnega <strong>za</strong>voda sameva, ljubiteljska kultur<strong>na</strong> društva pa do omenjenih prostorov nimajo dostopa<br />

oz. so obrav<strong>na</strong>va<strong>na</strong> kot poslovni <strong>na</strong>jemniki. Največji problem so še vedno vadbeni prostori, saj je v mestih<br />

<strong>za</strong> primerne vadbene prostore <strong>na</strong>jemni<strong>na</strong> previsoka, <strong>na</strong> podeželju pa vadbenih prostorov praktično ni, saj so<br />

bili kulturni domovi v veliko primerih restriktivno in neustrezno <strong>na</strong>črtovani že ob zgraditvi. Kulturni domovi<br />

izven večjih središč so hkrati tudi edini prostori, kjer kultur<strong>na</strong> dejavnost sploh lahko poteka.<br />

Dobre so izkušnje z mladinskimi kulturnimi centri, ki s svojo dejavnostjo mladim <strong>za</strong>gotavljajo prostore<br />

<strong>za</strong> ustvarjanje in tudi <strong>za</strong> družab<strong>na</strong> in delov<strong>na</strong> srečanja. Primeri dobre prakse so MIKK Murska Sobota,<br />

Lokalpatriot Novo mesto, CID Ptuj in KUD Mreža. V prostorih mladinskih kulturnih centrov gostujejo<br />

tudi števil<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong> društva. Prostori mladinskih kulturnih centrov so v veliko primerih <strong>za</strong> poslovno,<br />

izobraževalno ali drugo rabo neprimerni prostori, ki pa so jih mladi z lastnim prostovoljnim delom in<br />

sofi<strong>na</strong>nciranjem lokalnih skupnosti, JSKD ter lastnimi prispevki in darovi sponzorjev usposobili kot prostor<br />

komuniciranja, udejstvovanja in soustvarjanja skupnih projektov. Usposobljenost prostorov je sicer<br />

razmeroma slaba, e<strong>na</strong>ko velja tudi <strong>za</strong> pohištveno in drugo opremo, z izjemo raču<strong>na</strong>lniške in video opreme,<br />

ki je <strong>za</strong> mlade produkcijske skupine temeljni in nepogrešljivi pogoj.<br />

Posebno poglavje je raču<strong>na</strong>lniška in telekomunikacijska oprema, saj je v časih informacijske družbe nujno<br />

treba razvijati tudi komunikacijsko interaktivno sposobnost ljubiteljskega kulturnega udejstvovanja kot<br />

e<strong>na</strong>kopravnega segmenta družbe. Društvene in prostovoljne organi<strong>za</strong>cije dosegajo svoje odmevne učinke<br />

tudi <strong>za</strong>radi številnih neformalnih pove<strong>za</strong>v, izmenjav, spoz<strong>na</strong>nj in izkušenj, ki jih je treba nenehno ob<strong>na</strong>vljati<br />

in dopolnjevati. Ob tradicio<strong>na</strong>lnih oblikah delovanja, povezovanja in združevanja <strong>na</strong> področju ljubiteljskih<br />

kulturnih dejavnosti se vedno bolj razvijajo tudi nove intermedialne oblike programiranja in ustvarjanja<br />

kulturnih dogodkov ter umetnosti t. i. elektronskih medijev, ki nujno potrebujejo ustrezno informacijsko<br />

podporo. Sodob<strong>na</strong> neinstitucio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong> dejavnost potrebuje medmrežje tudi kot realni in virtualni<br />

prostor promocije svojih dosežkov, zlasti inovativnih pristopov, ki utirajo nove poti in odpirajo nove vidike<br />

kulturnega življenja in ustvarjanja.<br />

5.2 Investicije – di<strong>na</strong>mika investicij v prostore in opremo<br />

Zakon o »kulturnem tolarju« je bil sprejet marca 1998 in leta 2003 <strong>za</strong>radi nizke reali<strong>za</strong>cije v šestih letih<br />

(1998–2003) podaljšan do leta 2008. Namen <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> <strong>na</strong> področju ljubiteljske <strong>kulture</strong> je bil, da se ohrani<br />

doseže<strong>na</strong> stopnja razvoja ljubiteljske <strong>kulture</strong> in se ize<strong>na</strong>čujejo razvojni standardi po lokalnih skupnostih.<br />

Skup<strong>na</strong> vrednost <strong>na</strong>črtovanih programov je bila 8.573.277,00 EUR, in sicer v treh stebrih: prostori in oprema<br />

<strong>za</strong> potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, mladinski kulturni centri in informatika.<br />

Uresničevanje <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> je podrobneje urejal vsakokratni državni proračun, ki je določil tudi obseg sredstev <strong>za</strong><br />

posamezno leto, tako globalno kot tudi <strong>za</strong> posamezno področje.<br />

• Leta 2004 je bilo v proračunu RS odobrenih 310.512,00 EUR (16,82 % od nomi<strong>na</strong>lnega pla<strong>na</strong>), in to le <strong>za</strong><br />

prva dva stebra (252 tisoč EUR oz. 58 tisoč EUR).<br />

• Leta 2005 je bilo v proračunu odobrenih 324.295 EUR (tj. 17,24 % od nomi<strong>na</strong>lne vrednosti programa), in to <strong>za</strong><br />

opremo in prostore (220 tisoč EUR), informatiko (41,5 tisoč EUR) in mladinske kulturne centre (62,5 tisoč EUR).<br />

• Leta 2006 je bilo v proračunu odobrenih 333.993 EUR (tj. 16,7 % od nomi<strong>na</strong>lne vrednosti programa), in to <strong>za</strong><br />

opremo in prostore (226,3 tisoč EUR), informatiko (42,5 tisoč EUR) in mladinske kulturne centre (65 tisoč EUR).<br />

• Leta 2007 je bilo v proračunu odobrenih 361.259 EUR (tj. 21,02 % od nomi<strong>na</strong>lne vrednosti programa), in to <strong>za</strong><br />

opremo in prostore (253,5 tisoč EUR), informatiko (43 tisoč EUR) in mladinske kulturne centre (64,6 tisoč EUR).<br />

• Leta 2008 je bilo v proračunu odobrenih 350.559 EUR (tj. 31,12 % od nomi<strong>na</strong>lne vrednosti programa), in to <strong>za</strong><br />

opremo in prostore (256,8 tisoč EUR), informatiko (21 tisoč EUR) in mladinske kulturne centre (72,7 tisoč EUR).<br />

V celotnem obdobju uresničevanja <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> je bilo <strong>za</strong> programe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti <strong>na</strong>menjenih<br />

1.680.617,00 EUR, reali<strong>za</strong>cija v petletnem obdobju je torej z<strong>na</strong>šala manj kot 20 %.<br />

197

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

Graf 3<br />

Sofi<strong>na</strong>nciranje investicij <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> 2004–2008, viši<strong>na</strong> sredstev po posameznih stebrih <strong>na</strong> letni ravni<br />

300.000<br />

250.000<br />

200.000<br />

150.000<br />

100.000<br />

50.000<br />

0<br />

Oprema in prostori<br />

Informatika<br />

Mladinski kulturni centri<br />

Oprema in prostori<br />

Informatika<br />

Mladinski kulturni centri<br />

Oprema in prostori<br />

Informatika<br />

Mladinski kulturni centri<br />

Oprema in prostori<br />

Informatika<br />

Mladinski kulturni centri<br />

Oprema in prostori<br />

Informatika<br />

Mladinski kulturni centri<br />

leto<br />

2004 2005 2006 2007 2008<br />

Sredstva so se po postopku javnega poziva distribuirala končnim upravičencem, tj. kulturnim društvom<br />

in skupi<strong>na</strong>m, zve<strong>za</strong>m kulturnih društev, lokalnim skupnostim, mladinskim kulturnim centrom, <strong>za</strong>vodom,<br />

ustanovam ter nevladnim, neprofitnim in prostovoljskim organi<strong>za</strong>cijam, ki opravljajo mladinsko delo in<br />

izvajajo kulturne programe in projekte <strong>za</strong> mlade. V vse programe investicij so bili e<strong>na</strong>kopravno vključeni tudi<br />

kultur<strong>na</strong> društva in skupine <strong>za</strong>mejskih Slovencev ter društva priseljencev, ki živijo v Sloveniji.<br />

Vsebinski kriteriji so sledili logiki nujnosti, saj je bilo treba <strong>za</strong>radi skrčenega obsega fi<strong>na</strong>nčnih sredstev<br />

prilagoditi tudi neposredni obseg akcij. V želji, da bi se temeljni <strong>na</strong>men <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>, tj. ize<strong>na</strong>čevanje razvojnih<br />

standardov po lokalnih skupnostih, čim bolj uresničeval, je bil obseg realiziranih akcij zelo visok, v letih od<br />

2004 do 2008 je bilo sofi<strong>na</strong>nciranih 1375 investicijskih projektov ter vzpostavljenih 59 informacijskih pisarn<br />

v okviru strokovne in organi<strong>za</strong>cijske službe območnih izpostav JSKD. Posledično pa je bil delež, s katerim so<br />

bile akcije podprte, nizek, povprečni znesek sofi<strong>na</strong>nciranja je z<strong>na</strong>šal 20 % skupne vrednosti posameznega<br />

projekta, kljub temu da so razpisni pogoji omogočali 50-odstotno sofi<strong>na</strong>nciranje. Večji del sredstev so morali<br />

upravičenci <strong>za</strong>gotoviti iz lastnih virov ali virov lokalnih skupnosti. Prednost pri izbiri so imeli investitorji, ki so<br />

se investicijskega projekta lotili celovito in sistematično in so se že izka<strong>za</strong>li z dosedanjimi dosežki v ljubiteljski<br />

kulturi. Povečeval se je tudi delež projektov, pri katerih so imele vlogo investitorja lokalne skupnosti. Večinoma<br />

so bili odobreni projekti obnov kulturnih domov, dvoran ali vzpostavitev novih kulturnih centrov ter drugih<br />

prireditvenih prostorov. Dolgoročno sodelovanje lokalnih skupnosti in države pri <strong>za</strong>gotavljanju materialnih<br />

pogojev <strong>za</strong> delovanje kulturnih društev in skupin pomembno vpliva <strong>na</strong> razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.<br />

V stebru »oprema in prostori« je bil <strong>za</strong>radi specifik določenih področij kulturnega ustvarjanja del sredstev<br />

<strong>na</strong>mensko <strong>za</strong>gotovljen <strong>za</strong> deficitarne pihalne instrumente in <strong>za</strong> kostume folklornih skupin, ki poustvarjajo<br />

plesno in oblačilno dediščino slovenskih pokrajin. Sicer pa so imeli v sklopu investicij v prostore prednost<br />

nujni interventni posegi, npr. nujne sa<strong>na</strong>cije ostrešij, instalacij, sanitarnih prostorov, ogrevanja, ureditev<br />

dostopnosti <strong>za</strong> invalide ipd., ter osnov<strong>na</strong> avdiovizual<strong>na</strong> oprema. Vse to so nujni in osnovni materialni pogoji<br />

<strong>za</strong> ohranjanje e<strong>na</strong>komernih razvojnih možnosti.<br />

Steber »informatika« je bil <strong>za</strong>radi skromnih sredstev skrčen <strong>na</strong> osnovni program vzpostavljanja informacijskosvetovalnih<br />

pisarn, skozi katere imajo uporabniki dostop do informacij in možnost promocije lastnih projektov.<br />

V okviru stebra »mladinski kulturni centri« so bila sredstva prednostno <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> <strong>na</strong>bavi visoko zmogljive<br />

avdiovizualne opreme ter druge opreme s področja IKT, ki omogoča sodobne umetniške izraze in<br />

prakse. Tudi <strong>na</strong> tem področju je bilo sredstev premalo, da bi lahko <strong>za</strong>dostili vse večjim potrebam številnih<br />

mladinskih kulturnih centrov in klubov, ki želijo vzpostaviti bolj vabljiva okolja <strong>za</strong> kulturno udejstvovanje<br />

mladih tudi izven večjih mestnih središč.<br />

198

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

Obnova prostorov in <strong>na</strong>kup opreme <strong>za</strong> ljubiteljske kulturne dejavnosti<br />

V okviru programa sofi<strong>na</strong>nciranja nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov <strong>za</strong> potrebe<br />

ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in <strong>na</strong>kupa opreme je bilo leta 2004 realiziranih 194 projektov, delež<br />

sofi<strong>na</strong>nciranja je z<strong>na</strong>šal 193,8 tisoč EUR. Leta 2005 je bilo realiziranih 207 projektov, delež sofi<strong>na</strong>nciranja<br />

je z<strong>na</strong>šal 202 tisoč EUR. Leta 2006 je bilo realiziranih 204 projektov, delež sofi<strong>na</strong>nciranja je z<strong>na</strong>šal 195,4<br />

tisoč EUR. Leta 2007 je bilo realiziranih 215 projektov, delež sofi<strong>na</strong>nciranja je z<strong>na</strong>šal 202 tisoč EUR. Leta<br />

2008 je bilo realiziranih 232 projektov, delež sofi<strong>na</strong>nciranja je z<strong>na</strong>šal 207,7 tisoč EUR.<br />

Vzpostavljanje informacijske mreže<br />

V okviru programa sofi<strong>na</strong>nciranja osnovne opreme v komunikacijske mreže <strong>za</strong> leto 2004 ni bilo <strong>na</strong>menjenih<br />

sredstev. V letu 2005 je bilo <strong>za</strong> osnovno raču<strong>na</strong>lniško in telekomunikacijsko opremo <strong>za</strong> spletni dostop<br />

<strong>na</strong>menjenih 41,5 tisoč EUR. S temi sredstvi je bil realiziran <strong>na</strong>kup opreme <strong>za</strong> 22 informacijskih pisarn, ki<br />

delujejo v okviru območnih izpostav JSKD, ter vzpostavljen spletni portal. V letu 2006 je bil realiziran <strong>na</strong>kup<br />

raču<strong>na</strong>lniške opreme <strong>za</strong> 30 območnih izpostav JSKD v skupni vrednosti 42,5 tisoč EUR. V letu 2007 je novo<br />

opremo <strong>za</strong>čelo uporabljati 29 območnih izpostav JSKD, skup<strong>na</strong> vrednost opreme je bila 43 tisoč EUR, v letu<br />

2008 pa je bila v manjšem obsegu dopolnje<strong>na</strong> oprema <strong>za</strong> 32 območnih izpostav v vrednosti 21 tisoč EUR.<br />

V obdobju 2004 do 2008 so bile vse območne izpostave JSKD opremljene s standardnimi raču<strong>na</strong>lniki,<br />

dostopom do spleta, opremo <strong>za</strong> tiskanje in razmnoževanje, multifunkcijskimi <strong>na</strong>pravami, optičnimi čitalniki idr.<br />

Mladinski kulturni centri<br />

V okviru programa sofi<strong>na</strong>nciranja nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov in <strong>na</strong>kupa<br />

opreme <strong>za</strong> potrebe mladinskih kulturnih centrov je bilo leta 2004 realiziranih 62 projektov, delež<br />

sofi<strong>na</strong>nciranja je z<strong>na</strong>šal 58 tisoč EUR. Leta 2005 je bilo realiziranih 49 programov, delež sofi<strong>na</strong>nciranja je<br />

z<strong>na</strong>šal 62,5 tisoč EUR, leta 2006 je bilo realiziranih 67 projektov, delež sofi<strong>na</strong>nciranja je z<strong>na</strong>šal 65 tisoč EUR,<br />

leta 2007 je bilo realiziranih 66 programov, delež sofi<strong>na</strong>nciranja je z<strong>na</strong>šal 64,6 tisoč EUR, leta 2008 pa je<br />

bilo realiziranih 81 programov, delež sofi<strong>na</strong>nciranja je z<strong>na</strong>šal 72,7 tisoč EUR.<br />

6 Kadri<br />

6.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> <strong>stanja</strong> in di<strong>na</strong>mika <strong>za</strong>poslovanja<br />

Glede <strong>na</strong> <strong>na</strong>ravo dela v zve<strong>za</strong>h kulturnih društev in posameznih kulturnih društvih je število redno<br />

<strong>za</strong>poslenih delavcev majhno, večino strokovnega organi<strong>za</strong>cijskega in administrativnega dela opravijo člani<br />

društev prostovoljno, strokovni umetniški sodelavci – mentorji, dirigenti, režiserji ter drugi ustvarjalci pa<br />

v društvih delujejo pogodbeno. Možnosti <strong>za</strong>poslovanja projektnih sodelavcev <strong>za</strong> določen čas <strong>na</strong> podlagi<br />

določb Zako<strong>na</strong> o uresničevanju javnega interesa <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> iz leta 2002 kultur<strong>na</strong> društva ne<br />

uporabljajo. Redke izjeme so med<strong>na</strong>rodni projekti, sofi<strong>na</strong>ncirani <strong>na</strong> podlagi programov Evropske skupnosti.<br />

V preteklosti so imele redno <strong>za</strong>poslene delavce predvsem zveze kulturnih društev, ki so imele poleg<br />

civilnodružbene funkcije tudi funkcijo distribucije sredstev lokalnih skupnosti med svoje člane. Lokalne<br />

skupnosti so poleg programskih sredstev <strong>za</strong>gotavljale tudi sredstva <strong>za</strong> stroške <strong>za</strong>poslenih delavcev <strong>na</strong> zve<strong>za</strong>h<br />

kulturnih društev. Za delov<strong>na</strong> mesta <strong>na</strong> zve<strong>za</strong>h niso obstajali enotni pogoji, normativi ali standardi, <strong>za</strong>to je<br />

bila kadrovska <strong>za</strong>sedba izredno pestra in ni imela neposredne zveze z obsegom ali s kakovostjo dejavnosti.<br />

Skorajda vsaka nekdanja obči<strong>na</strong> je imela posebne interese pri <strong>za</strong>poslovanju in organiziranju služb in tudi<br />

različne <strong>na</strong>čine fi<strong>na</strong>nciranja.<br />

S spremembami <strong>za</strong>konodaje, ki je <strong>na</strong> novo opredelila postopke alokacije javnih sredstev, so <strong>na</strong>logo distribucije<br />

sredstev prevzele lokalne skupnosti in <strong>za</strong> izvajanje postopkov <strong>za</strong>poslile tudi ustrezno strokovno usposobljene kadre.<br />

Seveda pa so zveze kulturnih društev glede <strong>na</strong> <strong>za</strong>hteve okolja opravljale tudi številne druge <strong>na</strong>loge, od<br />

izključno povezovalno-informativnih <strong>na</strong>log <strong>za</strong> člane do strokovnih in organi<strong>za</strong>cijskih del, v manjših okoljih<br />

pa so skrbele <strong>za</strong> kulturne programe v celoti. Z ustanovitvijo JSKD v letu 1998 je veči<strong>na</strong> teh <strong>na</strong>log prešla <strong>na</strong><br />

območne izpostave, s tem pa tudi podob<strong>na</strong> struktura <strong>za</strong>poslenih.<br />

199

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

V tem obdobju se je z razvojem dejavnosti razvijala tudi strokov<strong>na</strong> organi<strong>za</strong>cijska mreža v okviru JSKD. Zaradi<br />

vse večjega obsega dela ter povečane strokovne <strong>za</strong>htevnosti pri izvedbi programov se je <strong>na</strong>črtno spreminjala<br />

in prilagajala tudi izobrazbe<strong>na</strong> struktura <strong>za</strong>poslenih v centralni službi in območnih izpostavah JSKD.<br />

Prav tako so se že od <strong>za</strong>četka desetletja pojavljali tendence in <strong>na</strong>vodila <strong>za</strong> zmanjševanje števila delavcev v<br />

javnem sektorju, kar je pomenilo, da dodatnih delavcev, ne glede <strong>na</strong> omenjeni večji obseg in <strong>za</strong>htevnost<br />

del, ni bilo mogoče angažirati, <strong>za</strong>to je bilo vse težje izpolniti pričakovanja okolja. V ta <strong>na</strong>men je JSKD stopil<br />

v konkretno interakcijo z lokalnimi skupnostmi, ki so bile pripravljene <strong>za</strong> razvoj dejavnosti fi<strong>na</strong>ncirati tudi<br />

<strong>za</strong>poslitve. Od leta 2002 je <strong>za</strong>to število <strong>za</strong>poslenih v celoti vsako leto nekoliko <strong>na</strong>raslo, čeprav ustanovitelj<br />

vsako leto fi<strong>na</strong>ncira manj <strong>za</strong>poslenih.<br />

Za <strong>za</strong>gotavljanje e<strong>na</strong>komernega razvoja dejavnosti je potreb<strong>na</strong> trd<strong>na</strong> mreža strokovnih organi<strong>za</strong>cijskih<br />

točk. Celotno obdobje se je ohranil sistem <strong>za</strong>poslovanja v redno delovno razmerje, projektnih sodelavcev<br />

<strong>za</strong> določen čas po ZUJIK ni bilo. Tako je tudi sedanje stanje, veči<strong>na</strong> delavcev <strong>na</strong> JSKD je v rednem delovnem<br />

razmerju <strong>za</strong> polni ali polovični delovni čas, in sicer so to strokovni organi<strong>za</strong>cijski delavci (koordi<strong>na</strong>torji<br />

izpostav, samostojni strokovni svetovalci, organi<strong>za</strong>torji kulturnega programa) ter administrativni in fi<strong>na</strong>nčni<br />

delavci. Strokovni umetniški kadri in mentorji so praviloma pogodbeni sodelavci, ve<strong>za</strong>ni <strong>na</strong> izvedbo<br />

vsakokratnega konkretnega projekta.<br />

Tabela 23<br />

Di<strong>na</strong>mika <strong>za</strong>poslovanja 1995–2007, primerjal<strong>na</strong> tabela (JSKD) glede <strong>na</strong> vir fi<strong>na</strong>nciranja<br />

ZKOS Občinske ZKO Sklad Skupaj<br />

Fi<strong>na</strong>ncer MK MK Občine MK<br />

1995 18 99 27 144<br />

1996 18 94,5 25 137,5<br />

1997 18 91,5 23 132,5<br />

1998 23 105,5 128,5<br />

1999 106 106<br />

2000 105,5 105,5<br />

2001 97,3 97,3<br />

2002 4 97,1 101,1<br />

2003 5,4 94,1 99,5<br />

2004 7,4 96,1 103,5<br />

2005 6,4 95,1 101,5<br />

2006 5,7 95,8 101,5<br />

2007 10 96,5 106,5<br />

2008 9,7 95,3 105<br />

Graf 4 Di<strong>na</strong>mika <strong>za</strong>poslovanja po virih JSKD 1995–2008<br />

120<br />

100<br />

80<br />

60<br />

40<br />

20<br />

0<br />

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008<br />

ZKOS MzK OZKO MzK OZKO Občine Sklad MzK<br />

200

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

6.2 Izobraževanje in motiviranje kadrov<br />

Na JSKD se že od ustanovitve spodbuja dodatno izobraževanje <strong>za</strong>poslenih, in sicer gre izobraževal<strong>na</strong><br />

politika v dveh smereh. E<strong>na</strong> je stalno izpopolnjevanje in vzdrževanje ustrezne stopnje strokovnega z<strong>na</strong>nja,<br />

ki ga <strong>za</strong>posleni <strong>na</strong> JSKD kot <strong>na</strong>črtovalci in izvajalci kulturnih programov nujno potrebujejo. V ta <strong>na</strong>men<br />

se izvedeta vsaj dve izobraževalni srečanji <strong>za</strong>poslenih letno, dodatno usposabljanje pa poteka tudi <strong>na</strong><br />

semi<strong>na</strong>rjih in delavnicah, ki se jih vsako leto udeleži pribl. tretji<strong>na</strong> <strong>za</strong>poslenih. Druga plat izobraževanja<br />

pa gre v smeri pridobitve višje formalne izobrazbe predvsem koordi<strong>na</strong>torjev območnih izpostav, ki<br />

morajo izpolniti pogoje celostnega pokrivanja razvoja <strong>kulture</strong> v določenem okolju. Tako je v <strong>za</strong>dnjih 8<br />

letih izobraževanje <strong>za</strong> višjo ali visoko izobrazbo končalo 14 <strong>za</strong>poslenih, to je skoraj 15 % vseh <strong>za</strong>poslenih<br />

<strong>na</strong> skladu. Trenutno je izobrazbe<strong>na</strong> struktura <strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> skladu <strong>na</strong>slednja: 60 delavcev ima visoko ali<br />

univerzitetno izobrazbo, 30 <strong>za</strong>poslenih višjo izobrazbo in 17 <strong>za</strong>poslenih srednjo izobrazbo.<br />

V zvezi z motivacijo kadrov moramo žal omeniti Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki je predvidel<br />

uveljavitev <strong>na</strong>čela e<strong>na</strong>kega plačila <strong>za</strong> delo <strong>na</strong> primerljivih delovnih mestih. Od tega <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> se je veliko<br />

pričakovalo, predvsem z vidika dodatne stimulacije in <strong>na</strong>grajevanja <strong>za</strong> opravljeno delo. Žal so pričakovanja<br />

ostala neizpolnje<strong>na</strong>. Zakonodajalcu ni uspelo popraviti niti izhodiščnih možnosti <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje v sektorju<br />

<strong>kulture</strong>, prav tako je sedanji sistem <strong>na</strong>grajevanja izrazito nestimulativen. Za visoko usposobljen in strokovno<br />

profiliran kader, ki je <strong>za</strong> razvoj dejavnosti nuja, so delov<strong>na</strong> mesta v kulturi z vidika neugodnega delovnega<br />

časa, dela ponoči in ob dela prostih dnevih ipd. razmeroma ne<strong>za</strong>nimiva in tudi ni pričakovati, da bi <strong>za</strong>kon<br />

imel dolgoročne pozitivne učinke <strong>na</strong> <strong>za</strong>poslovanje v kulturni sferi. Pozitiv<strong>na</strong> določila Zako<strong>na</strong> o uresničevanju<br />

javnega interesa v kulturi (npr. sobotno leto, projektno <strong>za</strong>poslovanje z višjo plačo ipd.) pa v sferi ljubiteljske<br />

<strong>kulture</strong> žal niso doživela praktične uporabe.<br />

7 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

7.1 Prednosti<br />

Organi<strong>za</strong>cija:<br />

• dobro pove<strong>za</strong><strong>na</strong> mreža kulturnih središč po Sloveniji,<br />

• enotni programski standardi,<br />

• pretok informacij, usklajeno delovanje,<br />

• zmanjševanje razlik v kulturnih standardih posameznih okolij,<br />

• vpetost v mikro okolje,<br />

• pripravljenost <strong>na</strong> uvedbo regij z že obstoječimi programskimi pove<strong>za</strong>vami in<br />

• dostopnost do kulturnih dobrin.<br />

Kadri:<br />

• mreža izkušenih organi<strong>za</strong>torjev kulturnih dejavnosti in<br />

• strokovno <strong>na</strong>črtovanje razvoja programov.<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje:<br />

• več virov (državni proračun, proračuni lokalnih skupnosti, sponzorji, do<strong>na</strong>torji, evropski strukturni skladi) in<br />

• učinkovit servis <strong>za</strong> alokacijo sredstev.<br />

Prostori in oprema:<br />

• implementacija <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> o »kulturnem tolarju« in vsaj delno izboljšanje razmer <strong>za</strong> delo.<br />

7.2 Slabosti<br />

Organi<strong>za</strong>cija:<br />

• neize<strong>na</strong>čen odnos nosilcev oblasti v lokalnih skupnostih po posameznih koordi<strong>na</strong>cijah in<br />

• interes predvsem <strong>za</strong> ohranjanje podedovanega kulturnega standarda.<br />

201

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

Kadri:<br />

• premajh<strong>na</strong> ponudba specifičnih izobraževalnih modulov,<br />

• premajh<strong>na</strong> fleksibilnost kadrov (stroškovno/časov<strong>na</strong> oddaljenost izpostav sklada, okolja so izrazito<br />

ne<strong>na</strong>klonje<strong>na</strong> nedomačinom) in<br />

• slabe možnosti <strong>za</strong> motivacijo kadrov.<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje:<br />

• nepreglednost fi<strong>na</strong>nciranja ljubiteljskih kulturnih društev in skupin,<br />

• premalo sredstev <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje programov društev in skupin,<br />

• premalo neproračunskih prihodkov in<br />

• prevelika odvisnost od 'dobre volje' posamezne lokalne skupnosti.<br />

Prostori in oprema:<br />

• pretežno slaba prostorska in tehnič<strong>na</strong> opremljenost društev in skupin, ki je bolj odvis<strong>na</strong> od tradicije,<br />

razvitosti okolja, individualnih sposobnosti organi<strong>za</strong>torjev in manj od kakovosti in potreb programov,<br />

• odvisnost od <strong>na</strong>klonjenosti lokalnih struktur in<br />

• hitro <strong>za</strong>staranje tehnične opreme.<br />

7.3 Priložnosti<br />

Organi<strong>za</strong>cija:<br />

• nove <strong>na</strong>loge lokalnih skupnosti <strong>na</strong> področju vodenja kulturne politike in s tem večja vloga kadrov z<br />

umetniškimi in organi<strong>za</strong>cijskimi sposobnostmi ter izkušnjami <strong>na</strong> področju kulturnih dejavnosti,<br />

• upravljanje kulturne infrastrukture lokalnih skupnosti,<br />

• medresorsko povezovanje,<br />

• vključevanje deprivilegiranih skupin (etničnih, starostnih …) v programe in<br />

• prevzemanje dopolnilnih <strong>na</strong>log, ki podpirajo poslanstvo organi<strong>za</strong>cije (rezidenčni centri, <strong>za</strong>ložba JSKD,<br />

specializira<strong>na</strong> knjižnica …).<br />

Kadri:<br />

• krepitev vloge <strong>za</strong>poslenih pri pripravi in izvedbi lokalne kulturne politike ter<br />

• postopno <strong>za</strong>poslovanje ustrezno šolanih kadrov in dodatno izobraževanje že <strong>za</strong>poslenih.<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje:<br />

• usta<strong>na</strong>vljanje regij kot možnost <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijsko utrditev in stabiliziranje fi<strong>na</strong>nciranja ter<br />

• možnosti <strong>za</strong> črpanje sredstev iz strukturnih skladov EU.<br />

Prostori in oprema:<br />

• implementacija <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> o »kulturnem tolarju« <strong>za</strong> ureditev prostorov in <strong>na</strong>kup opreme.<br />

7.4 Nevarnosti<br />

Organi<strong>za</strong>cija:<br />

• nedodelani kulturni normativi in standardi ter s tem nedorečenost obveznosti posameznih okolij in<br />

• premalo sredstev/kadrov <strong>za</strong> uvajanje programskih novosti.<br />

Kadri:<br />

• odvisnost od sposobnosti, uspešnosti in z<strong>na</strong>nja enega človeka <strong>na</strong> določenem območju (izpostave z enim<br />

<strong>za</strong>poslenim),<br />

• oteže<strong>na</strong> <strong>na</strong>črt<strong>na</strong> kadrovska politika (pridobivanje, usposabljanje, <strong>na</strong>grajevanje, razvijanje) <strong>za</strong>radi dislociranih<br />

enot, vplivov lokalne politike ter slabših fi<strong>na</strong>nčnih pogojev delovanja in<br />

• slabe možnosti <strong>za</strong> materialno motivacijo <strong>za</strong>poslenih.<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje:<br />

• nerešene obveznosti fi<strong>na</strong>nciranja s strani države in lokalnih skupnosti ter<br />

• neureje<strong>na</strong> davč<strong>na</strong> <strong>za</strong>konodaja, ki ne stimulira sponzorjev in do<strong>na</strong>torjev.<br />

202

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

Prostori in oprema:<br />

• dotrajanost prostorov in opreme ter<br />

• pomanjkanje investicijskih sredstev, predvsem po letu 2013, ko se bo končalo izvajanje Zako<strong>na</strong> o<br />

<strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere nujne programe v kulturi.<br />

8 Viri<br />

– Arhiv Javnega sklada RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti.<br />

– Nacio<strong>na</strong>lno poročilo o kulturni politiki Slovenije. FDV, 1997.<br />

– Poročila o delu sklada.<br />

– Statistični urad RS.<br />

– Stopar, Vojko (1995). Poročilo o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni kulturni politiki Republike Slovenije – ljubiteljska kultur<strong>na</strong><br />

dejavnost.<br />

203

1.10 Varstvo kulturne dediščine<br />

204

1.10.1 Premič<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong><br />

205

Vida Koporc Sedej<br />

1.10.1.1 Muzeji<br />

1 Opredelitev področja<br />

1.1 Uvod<br />

1.2 Mreža izvajalcev – opisi dejavnosti<br />

1.3 Prav<strong>na</strong> ureditev<br />

1.4 Podporne dejavnosti (izobraževalni sistem, strokovni tisk, stanovske organi<strong>za</strong>cije, medresorsko sodelovanje)<br />

1.5 Kultur<strong>na</strong> razpršenost ter ponudba in povpraševanje<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

2.1 Fi<strong>na</strong>nciranje glede <strong>na</strong> strukturo<br />

2.2 Fi<strong>na</strong>nciranje glede <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin<br />

3 Kadri<br />

3.1. Zaposleni v javnih <strong>za</strong>vodih<br />

4 Infrastruktura<br />

4.1 Nacio<strong>na</strong>lni javni <strong>za</strong>vodi<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

6 Viri<br />

206

1.10.1.1 Muzeji<br />

1 Opredelitev področja<br />

1.1 Uvod<br />

Uporaba muzeja, zbirke ali razstave kot medija sporočanja dediščine, tradicij in z<strong>na</strong>čilnosti nekega<br />

okolja, kraja, pokrajine in ljudi je izredno priljublje<strong>na</strong>. Interes <strong>na</strong>jširše javnosti <strong>za</strong> obisk stalnih, občasnih in<br />

gostujočih razstav ter pestrih izobraževalnih programov (pedagoških in andragoških) je odraz aktivnega<br />

delovanja slovenskih muzejev, ki uspešno sledijo novim muzejskim trendom.<br />

Slovenski muzeji postajajo pomembni povezovalni členi med institucio<strong>na</strong>lnim in neformalnim izobraževanjem,<br />

lotevajo se obrav<strong>na</strong>ve in predstavitve novih, aktualnih tem, v muzejih se izboljšuje dodat<strong>na</strong> muzejska<br />

ponudba, vpliv hitrega in obsežnega tehnološkega razvoja pa se odraža pri dokumentaciji muzejskega<br />

gradiva. Uporaba AV sredstev omogoča večjo promocijo in uporabo muzejskih vsebin tudi izven njegovih<br />

zidov.<br />

Nova vloga muzeja v sodobni družbi spreminja njegov kontekst in <strong>kulturo</strong> muzejskega dela, ki temelji <strong>na</strong><br />

izvajanju strokovne javne službe, s poudarkom <strong>na</strong> evidentiranju gradiva, vključno z obstoječimi zbirkami <strong>na</strong><br />

terenu, inventari<strong>za</strong>ciji, strokovni obdelavi in hranjenju muzealij v depojih.<br />

Jav<strong>na</strong> služba varstva premične kulturne dediščine se opravlja <strong>na</strong> strokovnih področjih arheologije,<br />

numizmatike, zgodovine, uporabne umetnosti, etnološke, tehniške in <strong>na</strong>ravoslovne dediščine, dediščine<br />

novejše zgodovine, zgodovine gledališke in filmske ustvarjalnosti ter likovne umetnosti.<br />

1.2 Mreža izvajalcev – opisi dejavnosti<br />

Izvajanje <strong>na</strong>log javne službe varstva premične kulturne dediščine <strong>na</strong> strokovnih področjih arheologije,<br />

zgodovine, umetnostne zgodovine, etnologije, tehniške dediščine in <strong>na</strong>ravoslovne dediščine je <strong>Ministrstvo</strong><br />

<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> RS v obdobju od leta 2002 do leta 2009 fi<strong>na</strong>nciralo in sofi<strong>na</strong>nciralo iz proračunskih sredstev 31<br />

javnim <strong>za</strong>vodom. Od tega sedmim (7) javnim <strong>za</strong>vodom – muzejem (Narodni muzej Slovenije, Slovenski<br />

etnografski muzej, Tehniški muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Muzej novejše zgodovine Slovenije,<br />

Slovenski gledališki muzej, Slovenska kinoteka), katerih ustanoviteljica je država, in mreži 24 pokrajinskih,<br />

mestnih, medobčinskih in posebnih muzejev, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti (Pokrajinski muzej<br />

Celje, Goriški muzej Nova Gorica, Pokrajinski muzej Koper, Gorenjski muzej Kranj, Pokrajinski muzej Maribor,<br />

Pokrajinski muzej Murska Sobota, Dolenjski muzej Novo mesto, Koroški pokrajinski muzej, Mestni muzej<br />

Ljublja<strong>na</strong>, Pokrajinski muzej Ptuj, Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, Muzej novejše zgodovine Celje, Muzej<br />

<strong>na</strong>rodne osvoboditve Maribor, Posavski muzej Brežice, Belokranjski muzej Metlika, Zasavski muzej Trbovlje,<br />

Mestni muzej Idrija, Pokrajinski muzej Kočevje, Notranjski muzej Postoj<strong>na</strong>, Medobčinski muzej Kamnik, Loški<br />

muzej Škofja Loka, Muzej Velenje, Muzeji radovljiške občine in Tolminski muzej).<br />

Mrežo izvajalcev je hierarhično in teritorialno definirala Uredba o vzpostavitvi muzejske mreže <strong>za</strong> izvajanje<br />

javne službe <strong>na</strong> področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list<br />

RS, št 97/2000, 103/2000 in 105/2001), ki pa od uveljavitve novega Zako<strong>na</strong> o varstvu kulturne dediščine<br />

ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08; v <strong>na</strong>daljevanju: ZVKD-1) ni več v veljavi. Nadomestilo jo je določilo<br />

novega <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> ZVKD-1 (86. in 93. člen), ki je uvedlo <strong>za</strong> muzeje, katerih ustanoviteljice so občine, pojem<br />

»pooblaščen muzej«. Pooblaščen muzej je torej po ustanoviteljstvu občinski muzej, ki je po postopku, ki ga<br />

določa ZVKD-1, vpisan v razvid in je pridobil pooblastilo <strong>za</strong> opravljanje državne javne službe muzejev. Država<br />

v pooblaščenem muzeju podpira dejavnosti, določene v 93. členu ZVKD-1, kot državno javno službo.<br />

Ker pravne podlage <strong>za</strong> muzejsko mrežo ni več, je obstoječi sistem varovanja predmetov premične kulturne<br />

dediščine, ki bi lahko bil zgled dobre in učinkovite teritorialne ter strokovne organi<strong>za</strong>cije varovanja premične<br />

kulturne dediščine tudi v evropskem prostoru, močno ogrožen. Od ustanoviteljic – občin bo <strong>na</strong>mreč<br />

odvisno, ali bodo v prihodnje pri sprejemanju spremenjenih in novih ustanovitvenih aktov javnih <strong>za</strong>vodov še<br />

želele opravljati javno službo <strong>za</strong> teritorije drugih občin. V primeru odločitve, da tega ne želijo več, bodo <strong>na</strong><br />

ozemlju Slovenije <strong>za</strong>čele <strong>na</strong>stajati vrzeli in nekatere občine ne bodo imele več <strong>za</strong>gotovljene javne službe in s<br />

tem strokovne skrbi <strong>za</strong> varovanje in ohranjanje premične kulturne dediščine.<br />

207

1.10.1.1 Muzeji<br />

1.3 Prav<strong>na</strong> ureditev<br />

Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99):<br />

• Uredba o vzpostavitvi muzejske mreže <strong>za</strong> izvajanje javne službe <strong>na</strong> področju varstva premične kulturne<br />

dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS, št. 97/2000, 103/2000 in 105/2000),<br />

• Pravilnik o strokovnih, prostorskih in tehničnih pogojih <strong>za</strong> izvajanje javne službe <strong>na</strong> področju varstva<br />

kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 113/2000),<br />

• Pravilnik o določitvi zvrsti predmetov kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 73/2000),<br />

• Pravilnik o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 122/04),<br />

• Pravilnik o postopku <strong>za</strong> izdajo dovoljenj <strong>za</strong> izvoz in iznos predmetov kulturne dediščine (Uradni list RS, št.<br />

48/04, 106/04),<br />

• Pravilnik o evidenci in <strong>na</strong>dzoru pri trgovanju s predmeti kulturne dediščine (Uradni list RS, 140/04, 15/07,<br />

95/07 in 16/08),<br />

• Pravilnik o pripravništvu, strokovnih izpitih in pridobivanju <strong>na</strong>zivov <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene v dejavnosti varstva<br />

kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 31/96).<br />

Zakon o varstvu kulturne dediščine ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08):<br />

• Pravilnik o varovanju in hranjenju <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega bogastva in muzejskega gradiva, o vpisu v razvid muzejev in<br />

o podelitvi pooblastila <strong>za</strong> opravljane državne javne službe muzejev (Uradni list RS, 110/08, 32/09),<br />

• Pravilnik o registru kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 66/09),<br />

• Pravilnik o strokovnih izpitih <strong>na</strong> področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva (Uradni<br />

list RS, 101/08).<br />

• Pravilnik o pridobivanju <strong>na</strong>zivov <strong>na</strong> področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva<br />

(Uradni list RS, št. 101/08 in 47/10).<br />

Predpisi starega <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> se uporabljajo do uveljavitve ustreznih predpisov <strong>na</strong> podlagi novega <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> (ZVKD-1),<br />

razen če niso v <strong>na</strong>sprotju z <strong>za</strong>konom.<br />

1.4 Podporne dejavnosti (izobraževalni sistem, strokovni tisk, stanovske<br />

organi<strong>za</strong>cije, medresorsko sodelovanje)<br />

Strokovno izpopolnjevanje <strong>za</strong>poslenih v muzejih poteka v skladu z letnimi programi dela muzejev. Zaradi<br />

<strong>na</strong>menske porabe proračunskih sredstev je potrebno slediti le prioritetam izpopolnjevanja <strong>za</strong> področja in<br />

vsebine, ki so usklajene s poslanstvom muzeja in iz njega izhajajočim strateškim <strong>na</strong>črtom izvajanja <strong>na</strong>log<br />

javne službe.<br />

V okviru izvajanja programa Skupnosti muzejev Slovenije pedagoška sekcija pripravlja in izvaja usposabljanja<br />

<strong>za</strong> delo v muzejih z različnimi ciljnimi skupi<strong>na</strong>mi. V pripravo izobraževalnih programov in programov <strong>za</strong><br />

usposabljanje pripravnikov se vključuje tudi Muzej novejše zgodovine Celje. V prihodnje bi moralo <strong>Ministrstvo</strong><br />

<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> RS (MK) sistematično pristopiti k urejanju področja izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja <strong>za</strong><br />

delo v muzejih. Načrtovano je, da bo MK z izvedbo ciljnega razpisa pridobilo <strong>na</strong>bor <strong>na</strong>jkvalitetnejših izvajalcev,<br />

ki bodo <strong>za</strong>gotavljali kontinuiteto izobraževanja in usposabljanja tako <strong>za</strong> pripravnike kot <strong>za</strong> že <strong>za</strong>poslene<br />

strokovne delavce <strong>na</strong> področju premične kulturne dediščine. Sicer pa si <strong>za</strong>posleni v muzejih pridobivajo nova<br />

z<strong>na</strong>nja s samoizobraževanjem in z udeleževanjem konferenc in posvetov doma in v tujini, vendar je tega v<br />

<strong>za</strong>dnjih letih <strong>za</strong>radi varčevanja vse manj.<br />

Vir strokovnih informacij o varovanju in predstavljanju premične kulturne dediščine so tudi različne<br />

publikacije. V okviru izdajateljske dejavnosti muzejev in stanovskih društev ima pomembno vlogo redno<br />

izdajanje strokovnih publikacij, med katerimi je <strong>na</strong>jpomembnejši ARGO – časopis slovenskih muzejev, ki<br />

izhaja že od leta 1892, izdajajo pa ga Slovensko muzejsko društvo, Skupnost muzejev Slovenije in Narodni<br />

muzej Slovenije. Poleg razstavnih katalogov in vodnikov po muzejskih zbirkah izdajajo periodične strokovne<br />

publikacije <strong>na</strong>slednji muzeji:<br />

Narodni muzej Slovenije (Situla, Viri), Slovenski etnografski muzej (Etnolog, zbirka Knjižnica Slovenskega<br />

etnografskega muzeja), Prirodoslovni muzej Slovenije (Scopolia, Acta entomologica Slovenica. Illiesia), Muzej<br />

novejše zgodovine Slovenije (Muzejske novice), Slovenski gledališki muzej (Dokumenti, Slovenski gledališki<br />

letopis), Muzeji radovljiške občine (Vigenjc), Pokrajinski muzej Murska Sobota (Zbornik soboškega muzeja),<br />

Pokrajinski muzej Celje (Starožitnosti). Iz letnih poročil muzejev pa je razvidno, da je skupno 31 muzejev v<br />

letu 2008 izdalo 138 različnih publikacij.<br />

208

1.10.1.1 Muzeji<br />

Izdajanje publikacij je tudi pri nevladnih organi<strong>za</strong>cijah tradicio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> in pomemb<strong>na</strong> dejavnost. Slovensko<br />

umetnostnozgodovinsko društvo že od leta 1921 izdaja Zbornik <strong>za</strong> umetnostno zgodovino, Slovensko<br />

etnološko društvo od leta 1956 Glasnik Slovenskega etnološkega društva in zbirko Knjižnica Glasnika SED,<br />

Slovensko arheološko društvo pa od leta 1981 izdaja publikacijo ARHEO.<br />

Ob tem velja poudariti, da so nevladne organi<strong>za</strong>cije tudi pomemben dejavnik strokovnega razvoja<br />

in promocije kulturne dediščine. Poleg stanovskih društev (Slovensko arheološko društvo, Slovensko<br />

umetnostnozgodovinsko društvo, Slovensko muzejsko društvo, Slovensko etnološko društvo, Društvo<br />

restavratorjev Slovenije, Slovensko konservatorsko društvo), ki imajo dolgoletno tradicijo, se pojavljajo<br />

nove oblike združenj, ki delujejo <strong>na</strong> področju kulturne dediščine. Pomembno vlogo v razvoju slovenskega<br />

muzealstva ima Skupnost muzejev Slovenije (povezovanje muzejev) in Slovenski odbor ICOM – Med<strong>na</strong>rodno<br />

muzejsko združenje (skrbi <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno sodelovanje muzejskih delavcev, muzejev in sorodnih institucij).<br />

Nevladne organi<strong>za</strong>cije sodelujejo z javnimi <strong>za</strong>vodi (sodelovanje z <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnimi in občinskimi muzeji,<br />

Restavratorskim centrom, Zavodom <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine Slovenije) in omogočajo, predvsem prek<br />

stanovskih društev, povezovanje strokovnjakov znotraj strok, <strong>za</strong>stopanih v muzejih ne le v slovenskem,<br />

ampak tudi v med<strong>na</strong>rodnem prostoru. Vključevanje članov v dejavnosti stanovskih društev omogoča višjo<br />

stopnjo dostopnosti javnosti do informacij o kulturni dediščini ter vključenost programov nevladnega<br />

sektorja v celotni slovenski in med<strong>na</strong>rodni prostor.<br />

Strokovno uveljavljene in medijsko odmevne se tudi stanovske <strong>na</strong>grade in priz<strong>na</strong>nja <strong>za</strong> vrhunske<br />

dosežke in vidne dosežke ter življenjsko delo <strong>na</strong> področju varstva kulturne dediščine, ki jih podeljujejo<br />

stanovska društva: <strong>na</strong>grade in priz<strong>na</strong>nja Izidorja Cankarja (Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo),<br />

Valvasorjeva <strong>na</strong>grada in priz<strong>na</strong>nja (Slovensko muzejsko društvo), Steletova <strong>na</strong>grada in priz<strong>na</strong>nja (Slovensko<br />

konservatorsko društvo), <strong>na</strong>grada in priz<strong>na</strong>nja Slovenskega arheološkega društva (Slovensko arheološko<br />

društvo) ter Murkova <strong>na</strong>grada in priz<strong>na</strong>nja (Slovensko etnološko društvo) ter <strong>na</strong>grada Mirka Šubica (Društvo<br />

restavratorjev Slovenije).<br />

Muzeji pri svojem strokovnem delu evidentiranja, inventari<strong>za</strong>cije, proučevanja, interpretacije, priprav in<br />

reali<strong>za</strong>cij razstav ter pri izvedbah izobraževalnih vsebin sodelujejo tudi z arhivi pri <strong>na</strong>s in v tujini, z<strong>na</strong>nstvenimi<br />

organi<strong>za</strong>cijami z različnih strokovnih področij (npr. Univer<strong>za</strong> v Ljubljani, Univer<strong>za</strong> <strong>na</strong> Primorskem, ZRC SAZU,<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo RS) in gospodarskimi subjekti (Pošta Slovenije, Telekom Slovenije).<br />

1.5 Kultur<strong>na</strong> razpršenost ter ponudba in povpraševanje<br />

Poleg zbiranja, preučevanja, varovanja in hranjenja predmetov premične kulturne dediščine je pomemb<strong>na</strong><br />

<strong>na</strong>loga izvajanja javne službe v muzejih tudi vključevanje kulturne dediščine v sodobno življenje in razvoj ter<br />

izboljševanje dostopnosti do dediščine.<br />

V okviru predstavljanja kulturne dediščine javnosti MK muzejem fi<strong>na</strong>ncira: nove stalne postavitve razstav,<br />

dopolnjevanja in prenove stalnih razstav, reali<strong>za</strong>cijo občasnih razstav, dopolnjevanja in prenove stalnih razstav<br />

v dislociranih enotah, reali<strong>za</strong>cijo občasnih razstav v dislociranih razstavnih enotah drugih ustanov, gostovanja<br />

razstav in medinstitucio<strong>na</strong>lne razstave ter med<strong>na</strong>rodne projekte <strong>na</strong> podlagi meddržavnih kulturnih sporazumov.<br />

Poleg obstoječih, prenovljenih in novih stalnih razstav ter gostujočih razstav je bilo v muzejih v letu 2009<br />

pripravljenih tudi 226 lastnih občasnih razstav (v letu 2008 185 lastnih občasnih razstav).<br />

Glede <strong>na</strong>to, da so vsi državni muzeji v Ljubljani, opravljajo v okviru svojega poslanstva matično javno<br />

službo <strong>za</strong> ozemlje celotne Slovenije in <strong>za</strong>mejstvo. Kultur<strong>na</strong> ponudba občinskih muzejev pa je ve<strong>za</strong><strong>na</strong> poleg<br />

<strong>na</strong>log izvajanja muzejske javne službe tudi <strong>na</strong> vlogo muzeja kot kulturnega nosilca in žarišča, saj pogosto v<br />

prostorih muzejev (zlasti če se muzej <strong>na</strong>haja v historičnem objektu) potekajo tudi druge kulturne prireditve<br />

(glasbene in gledališke), pomembne <strong>za</strong> lokalno okolje in tudi širšo regijo.<br />

Celovitost in kakovost informacij s področja varovanja premične kulturne dediščine dopolnjujejo v muzejih tudi<br />

izobraževalni programi, <strong>na</strong>menjeni otrokom, mladini in odraslim. Pedagoški programi, ki jih pripravljajo kustosi<br />

(pedagogi) v muzejih, so <strong>na</strong>menjeni mlajšim obiskovalcem in se izvajajo kot dodatno izobraževanje <strong>na</strong> področju<br />

spoz<strong>na</strong>vanja in varstva premične kulturne dediščine ter dopolnjevanje obveznih šolskih vsebin. Posamezen<br />

program je ve<strong>za</strong>n <strong>na</strong> določeno temo, lahko je izveden enkrat, praviloma pa ima več ponovitev. Pedagoške<br />

programe, zlasti tiste, ki so <strong>na</strong>menjeni organiziranim šolskim skupi<strong>na</strong>m, pogosto dopolnjujejo tudi delovni listi.<br />

Andragoški programi so <strong>na</strong>menjeni odraslim obiskovalcem s ciljem vseživljenjskega učenja. Izobraževanje<br />

odraslih obsega: vodstva po muzejskih zbirkah in razstavah, predavanja, predstavitve in okrogle mize.<br />

209

1.10.1.1 Muzeji<br />

V letu 2009 je bilo realiziranih 518 pedagoških (v letu 2008 544) in 562 andragoških (v letu 2008 706)<br />

programov. Te programe je obiskalo v letu 2009 skupaj 615.950 obiskovalcev (v letu 2008 623.563<br />

obiskovalcev). Pedagoške aktivnosti je obiskalo v letu 2009 236.286 otrok in mladih obiskovalcev (v<br />

letu 2008 243.707 obiskovalcev), andragoške aktivnosti, <strong>na</strong>menjene odraslim, pa v letu 2009 108.483<br />

obiskovalcev (v letu 2008 102.508 obiskovalcev).<br />

Pri <strong>na</strong>vajanju števila obiskovalcev v muzejih je potrebno upoštevati tudi obiskovalce, ki prek spletnih<br />

strani muzejev spoz<strong>na</strong>vajo premično kulturno dediščino. Obiskovalcev spletnih strani muzejev je iz leta<br />

v leto več. Po posredovanih podatkih iz muzejev ugotavljamo, da se je število evidentiranih obiskovalcev<br />

spletnih strani v letu 2008 (1.472.088 obiskovalcev) povečalo <strong>za</strong> 73 % v primerjavi z letom 2007 (848.857<br />

obiskovalcev) in v letu 2009 doseglo 1.769.813 obiskovalcev. To kaže <strong>na</strong> vse hitrejši razvoj informacijske<br />

družbe, <strong>za</strong>to bo potrebno tudi v prihodnje <strong>za</strong>gotavljati <strong>na</strong>ložbe v nove tehnologije in njihovo vzdrževanje,<br />

digitali<strong>za</strong>cijo dediščinskega gradiva in podatkov ter trajno hrambo digitalnega gradiva, z <strong>na</strong>črtnim in<br />

sistematičnim prikazom digitalnega gradiva (podatkovnih zbirk, publikacij, fotografij, muzejskih predmetov)<br />

pa <strong>za</strong>gotavljati boljšo dostopnost tega gradiva strokovni in <strong>na</strong>jširši javnosti.<br />

Spodbujanje med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja med muzeji in sodelovanja z drugimi institucijami, ki opravljajo svoje<br />

poslanstvo <strong>na</strong> področjih z<strong>na</strong>nosti in umetnosti, tako pri <strong>na</strong>s kot v tujini, kaže iz leta v leto boljše rezultate. Pri tem<br />

ugotavljamo tudi povečan interes <strong>za</strong> sodelovanje v okviru kulturnih projektov, posebno med državami članicami<br />

EU. V letu 2009 je bilo tako izvedenih 68 razstav v sodelovanju med slovenskimi muzeji in muzeji iz tujine.<br />

Tabela 1<br />

Skupno število evidentiranih obiskovalcev v muzejih glede <strong>na</strong> število izdanih vstopnic (plačane in brezplačne<br />

vstopnice) v obdobju od leta 2002 do leta 2009 (N=31)<br />

2002* 2003* 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

1.034.206 1.196.558 421.667 523.688 672.949 667.898 623.563 615.950<br />

Vir: Let<strong>na</strong> poročila muzejev 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009.<br />

* Navede<strong>na</strong> številka vključuje tudi ocenjeno število obiskovalcev, ki niso prejeli vstopnice.<br />

Tabela 2<br />

Število evidentiranih obiskovalcev v posameznih muzejih glede <strong>na</strong> število izdanih vstopnic (plačane in<br />

brezplačne vstopnice) v obdobju od leta 2004 do leta 2009 (N=31)<br />

Število izdanih vstopnic (evidentiran obisk)<br />

Javni <strong>za</strong>vod<br />

2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Narodni muzej Slovenije<br />

19.411 21.349 26.530 24.001 41.219 31.532<br />

grad Snežnik<br />

10.239<br />

Prirodoslovni muzej Slovenije 29.308 29.986 28.361 27.403 29.559 29.530<br />

Slovenski etnografski muzej 888 10.098 16.206 14.854 20.979 16.513<br />

Muzej novejše zgodovine Slovenije 11.655 19.268 2.670 14.586 12.745 6.465<br />

Slovenski gledališki muzej - 77 334 - 2.585 637<br />

Slovenska kinoteka 16.625 - 10.733 41.318 16.378 13.388<br />

Tehniški muzej Slovenije 33.657 41.111 52.903 46.115 45.070 43.039<br />

Posavski muzej Brežice - - 17.396 19.694 19.807 7.259<br />

Pokrajinski muzej Celje 10.071 7.628 8.183 8.398 7.811 8.348<br />

Muzej novejše zgodovine Celje 20.330 22.858 22.744 24.030 24.521 22.862<br />

Mestni muzej Idrija 49.790 51.888 42.078 53.030 26.176 24.772<br />

Medobčinski muzej Kamnik 3.202 4.931 6.134 14.310 13.340 11.583<br />

Pokrajinski muzej Kočevje 2.132 3.275 3.248 2.050 2.041 2.473<br />

Pokrajinski muzej Koper 7.285 11.442 7.169 11.216 7.800 8.545<br />

Gorenjski muzej Kranj 8.808 7.449 52.023 44.022 40.293 36.197<br />

Mestni muzej Ljublja<strong>na</strong> - 0 94.203 11.548 8.373 45.244<br />

Muzej <strong>na</strong>rodne osvoboditve Maribor 4.978 5.241 4.874 8.032 7.691 6.820<br />

Pokrajinski muzej Maribor 12.663 3.904 2.624 10.147 7.111 11.289<br />

Belokranjski muzej Metlika 19.714 19.956 19.864 17.395 21.383 21.846<br />

Pokrajinski muzej Murska Sobota 10.129 18.630 12.289 8.756 8.206 9.022<br />

210

1.10.1.1 Muzeji<br />

Goriški muzej Nova Gorica 10.274 8.656 10.227 8.796 7.422 4.902<br />

Dolenjski muzej Novo mesto 16.022 17.091 14.014 18.364 13.997 14.746<br />

Pomorski muzej Sergej Mašera Piran 33.349 31.910 31.219 25.545 39.002 39.143<br />

Notranjski muzej Postoj<strong>na</strong> - - - - - -<br />

Pokrajinski muzej Ptuj - 65.749 52.253 66.068 68.128 72.157<br />

Muzeji radovljiške občine 34.201 34.069 30.994 44.626 35.268 39.290<br />

Koroški pokrajinski muzej 24.165 14.060 14.793 16.623 13.448 12.722<br />

Loški muzej Škofja Loka 19.755 42.865 57.216 50.850 57.580 53.413<br />

Tolminski muzej 7.450 10.568 10.532 12.022 12.281 11.894<br />

Zasavski muzej Trbovlje - - 7.750 7.997 13.000 -<br />

Muzej Velenje 15.805 19.629 13.385 16.102 8.247 10.319<br />

Skupaj 421.667 523.688 672.949 667.898 623.563 615.950<br />

Vir: Let<strong>na</strong> poročila muzejev 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009.<br />

Tabela 3<br />

Skupno število realiziranih izobraževalnih programov <strong>za</strong> otroke, mladino in odrasle (pedagoški in andragoški<br />

programi) in skupno število obiskovalcev teh programov v letih 2002 −2009<br />

LETO<br />

N= 31 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

število programov 559 878 - 612 1.080 890 1.250 1.080<br />

število obiskovalcev<br />

programov<br />

106.274 180.384 - 219.865 246.751 294.747 346.215 344.769<br />

Vir: Let<strong>na</strong> poročila muzejev 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009.<br />

Tabela 4<br />

Število realiziranih izobraževalnih programov, posebej <strong>za</strong> otroke in mladino (pedagoški programi), in<br />

posebej <strong>za</strong> odrasle (andragoški programi) ter število obiskovalcev teh programov od leta 2002 do leta 2009<br />

Pedagoški program<br />

Andragoški program<br />

Leto<br />

n=31<br />

Število programov<br />

Skupaj<br />

obiskovalcev Število programov<br />

Skupaj<br />

obiskovalcev<br />

2005 371 165.541 241 54.324<br />

2006 499 183.822 581 62.929<br />

2007 449 218.069 441 76.678<br />

2008 544 243.707 706 102.508<br />

2009 518 236.286 562 108.483<br />

Vir: Let<strong>na</strong> poročila muzejev 2005, 2006, 2007, 2008, 2009.<br />

Tabela 5<br />

Število evidentiranih obiskovalcev muzejskih spletnih strani v obdobju od leta 2007 do leta 2009 (N=21)<br />

LETO<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

- - - - - 848.857 1.472.088 1.769.813<br />

Vir: Let<strong>na</strong> poročila muzejev 2007, 2008, 2009.<br />

211

1.10.1.1 Muzeji<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

V skladu z <strong>za</strong>konskimi podlagami, poslanstvom, zbiralno politiko in dolgoročnimi cilji javnega <strong>za</strong>voda ter<br />

prioritetami MK poteka izvajanje fi<strong>na</strong>nciranega programa javne službe v 31 javnih <strong>za</strong>vodih po <strong>na</strong>slednjih<br />

sklopih: evidentiranje, dokumentiranje, proučevanje in sodelovanje z z<strong>na</strong>nstveno-izobraževalnimi<br />

ustanovami doma in v tujini, konserviranje in restavriranje, predstavljanje premične kulturne dediščine<br />

javnosti – razstave, pedagoški in andragoški program, posredovanje informacij o kulturni dediščini (izdajanje<br />

publikacij) ter odkupi predmetov premične kulturne dediščine <strong>za</strong> izpopolnitev muzejskih zbirk.<br />

V tabeli 6 je prika<strong>za</strong><strong>na</strong> viši<strong>na</strong> sredstev, <strong>na</strong>menjenih izvajanju javne službe, ki povsem ne sledi povišanju cen<br />

blaga in storitev. Pri fi<strong>na</strong>nciranju iz proračunskih sredstev večkrat prihaja do težav pri strateškem <strong>na</strong>črtovanju<br />

povečanja sredstev <strong>na</strong> proračunski postavki <strong>za</strong> <strong>na</strong>men kritja splošnih materialnih stroškov ob pridobitvi novih<br />

prostorov <strong>za</strong> izvajanje <strong>na</strong>log javne službe (npr. <strong>za</strong> nov razstavno depojski objekt Slovenskega etnografskega<br />

muzeja, nov razstavno depojski objekt Narodnega muzeja Slovenije <strong>na</strong> Metelkovi). Rešitve fi<strong>na</strong>nciranja<br />

splošnih materialnih stroškov ob pridobitvi novih prostorov <strong>za</strong> izvajanje <strong>na</strong>log javne službe so bile doslej<br />

dostikrat parcialne, del sredstev pa so morali <strong>za</strong> kritje stroškov <strong>za</strong>gotoviti tudi javni <strong>za</strong>vodi iz lastnih sredstev.<br />

V <strong>za</strong>dnjem desetletju so <strong>na</strong>stali <strong>za</strong>radi uvajanja novih tehnologij v <strong>na</strong>čine dela in izvajanja javne službe tudi<br />

novi stroški (vzdrževanje raču<strong>na</strong>lniških programov in opreme), vendar to področje sistemsko še ni dovolj<br />

urejeno, tako z vidika <strong>za</strong>poslovanja ustreznih kadrov kot z vidika <strong>za</strong>gotavljanja fi<strong>na</strong>nčnih virov.<br />

Pri pripravi novih proračunov bo <strong>za</strong>to potrebno ustreznejše <strong>na</strong>črtovanje sredstev in sistemsko povečevanje<br />

<strong>na</strong> postavki <strong>za</strong> izvajanje javne službe muzejev.<br />

2.1 Fi<strong>na</strong>nciranje glede <strong>na</strong> strukturo<br />

Tabela 6<br />

Viši<strong>na</strong> fi<strong>na</strong>nciranja (fi<strong>na</strong>ncer MK) izvajanja <strong>na</strong>log javne službe 1 : stroški <strong>za</strong> plačilo dela, splošni stroški<br />

delovanja (stroški obratovanja objektov), programski materialni stroški (izvedba programa), stroški<br />

investicijskega vzdrževanja in <strong>na</strong>kupa opreme<br />

Leto (v 000 EUR)<br />

Javni <strong>za</strong>vodi (N=31)<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Muzeji skupaj 15.205 16.153 16.974 17.641 18.435 19.472 21.712 22.359<br />

Stroški dela 10.174 11.115 11.669 12.188 12.505 12.983 13.936 14.914<br />

Splošni stroški delovanja 4.558 1.544 1.547 1.819 1.938 2.274 2.512 2.575<br />

Programski materialni stroški 2.634 3.137 3.356 3.422 3.408 4.610 4.050<br />

Investicijsko vzdrževanje in<br />

oprema<br />

472 859 620 277 568 806 654 818<br />

Vir: Tabele Ekonomsko-fi<strong>na</strong>nčne službe MK <strong>za</strong> leta 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.<br />

Iz Letnih poročil javnih <strong>za</strong>vodov se ugotavlja, da je <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje nemotenega izvajanja programa<br />

dela muzejev premalo sredstev <strong>na</strong> postavki MK, <strong>na</strong>menjenih fi<strong>na</strong>nciranju javnih <strong>za</strong>vodov. Zato so muzeji<br />

primorani dodat<strong>na</strong> sredstva pridobivati <strong>na</strong> tržišču. Ta sredstva <strong>na</strong>j bi sicer porabili <strong>za</strong> kritje stroškov<br />

obogatitve programskih vsebin, vendar v <strong>za</strong>dnjih letih s temi sredstvi krijejo del materialnih stroškov <strong>za</strong><br />

obratovanje objektov. Glede <strong>na</strong> aktualne težke gospodarske razmere pa se v <strong>za</strong>dnjih dveh letih opaža, da se<br />

lastni prihodki muzejev tudi znižujejo.<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje <strong>na</strong>log javne službe s proračunskimi sredstvi MK tako v nobenem javnem <strong>za</strong>vodu ni 100 %.<br />

Muzejem, katerih ustanoviteljice so občine, MK krije stroške izvajanja javne službe le do <strong>na</strong>jveč 80 %.<br />

1 Na podlagi 27. čle<strong>na</strong> Zako<strong>na</strong> o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (Uradni list RS, št. 77/07, 56/08 in 5/10)<br />

212

1.10.1.1 Muzeji<br />

2.2 Fi<strong>na</strong>nciranje glede <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje programov dela v javnih <strong>za</strong>vodih poteka v skladu z veljavno <strong>za</strong>konodajo s področja <strong>kulture</strong> (Zakon<br />

o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, Uredba o metodologiji <strong>za</strong> določitev osnov <strong>za</strong> izračun sredstev<br />

<strong>za</strong> izvajanje javne službe <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, Pravilnik o <strong>na</strong>činu izvajanja fi<strong>na</strong>nciranja javnih <strong>za</strong>vodov, javnih<br />

skladov in javnih agencij <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>) in fi<strong>na</strong>nc (Zakon o javnih fi<strong>na</strong>ncah, Zakon o računovodstvu)<br />

s postopkom neposrednega poziva izvajalcem. Javnim <strong>za</strong>vodom so <strong>za</strong> potrjen program dela po odločbi<br />

dodelje<strong>na</strong> sredstva ministrstva. Izplačila potekajo mesečno, v dva<strong>na</strong>jsti<strong>na</strong>h. V primeru dodatno fi<strong>na</strong>nciranih<br />

<strong>na</strong>log javne službe v proračunskem letu pa se izplačilo izvede po predložitvi <strong>za</strong>htevka in poročila o izvedeni<br />

aktivnosti (projektu). Po potrebi pristojni uslužbenci (skrbniki izvajanja programa v javnem <strong>za</strong>vodu) pozovejo<br />

direktorje k predložitvi pojasnil in dokazil o izvedenih posameznih aktivnostih ter dokazil o transferjih sredstev.<br />

Javni <strong>za</strong>vodi so dolžni v skladu z Zakonom o javnih fi<strong>na</strong>ncah pripraviti in predložiti MK poročilo o doseženih<br />

ciljih in rezultatih <strong>za</strong> preteklo leto do 28. februarja tekočega leta, skladno z Zakonom o računovodstvu pa<br />

morajo predložiti tudi letno poročilo. Javni <strong>za</strong>vodi so dolžni proračunska sredstva uporabiti <strong>za</strong>konito, <strong>na</strong>mensko,<br />

učinkovito in gospodarno. Reali<strong>za</strong>cijo odločbe pri MK pa spremljajo uslužbenci, ki so vodili postopek.<br />

Nevladne organi<strong>za</strong>cije <strong>na</strong> področju kulturne dediščine MK prav tako fi<strong>na</strong>ncira po postopku javnega poziva<br />

in javnega razpisa v skladu z veljavno <strong>za</strong>konodajo s področja <strong>kulture</strong> in fi<strong>na</strong>nc. Fi<strong>na</strong>nciranje poteka po<br />

predpisanem postopku, v skladu s sklenjeno pogodbo in po predložitvi <strong>za</strong>htevka <strong>za</strong> izplačilo (obrazec posreduje<br />

izvajalcu pristoj<strong>na</strong> svetovalka oziroma skrbnica pogodbe s strani MK). Po pregledu prejetega <strong>za</strong>htevka poda<br />

svetovalka Ekonomsko-fi<strong>na</strong>nčni službi MK <strong>na</strong>log <strong>za</strong> izplačilo sredstev iz proraču<strong>na</strong>. Na podlagi <strong>za</strong>htevka<br />

svetovalka ugotavlja, ali je izvajalec izvedel fi<strong>na</strong>ncirane vsebine programa ali projekta v skladu s pogodbo.<br />

3 Kadri<br />

3.1. Zaposleni v javnih <strong>za</strong>vodih<br />

Za uspešno delo v muzejih je pomembno tudi ustrezno število in struktura razpoložljivega kadra, ki opravlja<br />

javno službo (uprava, tehnič<strong>na</strong> služba, strokov<strong>na</strong> služba).<br />

Po pregledu skupnega števila <strong>za</strong>poslenih, katerih stroške dela fi<strong>na</strong>ncira iz proraču<strong>na</strong> MK se ugotavlja, da so<br />

v javnih <strong>za</strong>vodih vsa sistematizira<strong>na</strong> delov<strong>na</strong> mesta (razen šestih delovnih mest v občinskih muzejih) tudi<br />

<strong>za</strong>sede<strong>na</strong>. Šest sistematiziranih delovnih mest ni <strong>za</strong>sedenih <strong>za</strong>radi doslednega upoštevanja dejstva, da MK ne<br />

fi<strong>na</strong>ncira novih <strong>za</strong>poslitev v javnih <strong>za</strong>vodih oziroma upoštevanja vzdržnosti <strong>za</strong>poslovanja v javnem sektorju.<br />

MK je <strong>za</strong> leto 2009 <strong>za</strong> izvajanje <strong>na</strong>log javne službe v 31 muzejih fi<strong>na</strong>nciralo stroške dela (plače, prispevke<br />

in druge izdatke) <strong>za</strong> 524,5 <strong>za</strong>poslenih (<strong>na</strong> dan 31. 12. 2009). Iz podatkov, ki so jih MK posredovali direktorji<br />

muzejev, je razvidno, da je delež tehničnega osebja, <strong>za</strong>poslenega v muzejih, v primerjavi s strokovnimi<br />

službami zelo nizek, saj z<strong>na</strong>ša le 2 % (poslov<strong>na</strong> dejavnost 34 %, strokov<strong>na</strong> dejavnost 64 %). Ker trenutne<br />

gospodarske razmere ne omogočajo novih <strong>za</strong>poslitev, je težko pričakovati, da se bo število tehničnega<br />

osebja v sorazmerju s strokovnimi dejavnostmi povečalo.<br />

Ker je v pristojnosti direktorjev muzejev, da kadrovsko politiko vodijo sami v skladu s sprejetimi<br />

sistemi<strong>za</strong>cijami delovnih mest, tako <strong>na</strong> izpraznje<strong>na</strong> delov<strong>na</strong> mesta raje <strong>za</strong>poslujejo strokovni kot tehnični<br />

kader. Za opravljanje tehničnih <strong>na</strong>log pa sklepajo pogodbe z zu<strong>na</strong>njimi izvajalci.<br />

213

1.10.1.1 Muzeji<br />

Tabela 7 Število <strong>za</strong>poslenih, fi<strong>na</strong>nciranih iz sredstev državnega proraču<strong>na</strong> (MK), v muzejih od leta 2002 do leta 2009<br />

Leto<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Javni <strong>za</strong>vod<br />

Število <strong>za</strong>poslenih<br />

Državni muzeji (n=7) 190 192 191 193 195 192 194 195<br />

Občinski muzeji (n=24) 316 321 326,5 326,5 327,5 327,5 328,5 329,5<br />

Skupaj 506 513 517,5 519,5 522,5 519,5 522,5 524,5<br />

Vir: Tabele Ekonomsko-fi<strong>na</strong>nčne službe MK <strong>za</strong> leta 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.<br />

Tabela 8<br />

Število <strong>za</strong>poslenih, fi<strong>na</strong>nciranih iz sredstev državnega proraču<strong>na</strong> (MK), v državnih muzejih od leta 2002 do<br />

2009<br />

Leto<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Javni <strong>za</strong>vod<br />

Število <strong>za</strong>poslenih<br />

Narodni muzej Slovenije 55,5 55,5 53,5 55,5 57,5 55,5 57,5 57,5<br />

Prirodoslovni muzej Slovenije 25 26 26 26 26 26 26 26<br />

Slovenski etnografski muzej 29 30 31 31 31 30 30 31<br />

Muzej novejše zgodovine Slovenije 29,5 29,5 29,5 29,5 29,5 29,5 29,5 29,5<br />

Slovenski gledališki muzej 9 9 9 9 9 9 9 9<br />

Slovenska kinoteka 12 12 12 12 12 12 12 12<br />

Tehniški muzej Slovenije 30 30 30 30 30 30 30 30<br />

Skupaj 190 192 191 193 195 192 194 195<br />

Vir: Tabele Ekonomsko-fi<strong>na</strong>nčne službe MK <strong>za</strong> leta 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.<br />

Tabela 9<br />

Število <strong>za</strong>poslenih, fi<strong>na</strong>nciranih iz sredstev državnega proraču<strong>na</strong> (MK), v občinskih muzejih od leta 2002 do<br />

leta 2009<br />

Leto<br />

Javni <strong>za</strong>vod<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Število <strong>za</strong>poslenih<br />

Posavski muzej Brežice 11 11 11 12 12 12 12 12<br />

Pokrajinski muzej Celje 15 15 15 15 15 15 15 15<br />

Muzej novejše zgodovine Celje 14 14 14 14 14 14 14 14<br />

Mestni muzej Idrija 13 13 13 13 13 13 13 13<br />

Medobčinski muzej Kamnik 7 7 7 7 7 7 7 7<br />

Pokrajinski muzej Kočevje 2 2 2 2 2 2 2 2<br />

Pokrajinski muzej Koper 16 15 16 15 16 16 16 16<br />

Gorenjski muzej Kranj 23 21 23 22 24 23 23 23<br />

Mestni muzej Ljublja<strong>na</strong> 29 29 29 29 29 29 29 29<br />

Muzej <strong>na</strong>rodne osvoboditve Maribor 12 12 12 13 13 13 13 13<br />

Pokrajinski muzej Maribor 17 17 17 16 16 16 16 16<br />

Belokranjski muzej Metlika 6 6 6 6 6 6 6 6<br />

Pokrajinski muzej Murska Sobota 11 12 12 12 12 12 12 12<br />

Goriški muzej Nova Gorica 23 22 22 22 22 22 21 23<br />

Dolenjski muzej Novo mesto 18 19 19 19 19 19 19 19<br />

Pomorski muzej Sergej Mašera Piran 11 11 11 11 11 11 11 11<br />

Notranjski muzej Postoj<strong>na</strong> 7 7 7 7 7 7 7 7<br />

Pokrajinski muzej Ptuj 34 34 34 35 33 33 34 34<br />

Muzeji radovljiške občine 7 7 7 7 7 7 7 7<br />

214

1.10.1.1 Muzeji<br />

Koroški pokrajinski muzej 10 17 18 18 17 18 18 18<br />

Loški muzej Škofja Loka 10 10 10 9 10 10 10 10<br />

Tolminski muzej 3 3 3 3 3 3 3 3<br />

Zasavski muzej Trbovlje 7 7 7 7 7 7 7 7<br />

Muzej Velenje 10 10 11,5 12,5 12,5 12,5 12,5 12,5<br />

Skupaj 316 321 326,5 326,5 327,5 327,5 328,5 329,5<br />

Vir: Tabele Ekonomsko-fi<strong>na</strong>nčne službe MK <strong>za</strong> leta 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.<br />

Zanimiva je primerjava skupnega števila vseh <strong>za</strong>poslenih v muzejih in števila <strong>za</strong>poslenih, ki jih fi<strong>na</strong>ncira MK. V<br />

letu 2002 je bilo v muzejih <strong>za</strong> opravljanje <strong>na</strong>log javne službe <strong>za</strong>poslenih iz drugih virov (MŠŠ, DARS, lastni vir,<br />

projekti, jav<strong>na</strong> dela, občinski proračun) še 95 oseb (3 v državnih muzejih in 92 v občinskih muzejih). V letu 2009<br />

pa je bilo v muzejih <strong>za</strong> opravljanje <strong>na</strong>log javne službe <strong>za</strong>poslenih iz drugih virov še 113 <strong>za</strong>poslenih (18 v državnih<br />

muzejih, od tega 11 v Narodnem muzeju Slovenije, eden v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in 6 v Tehniškem<br />

muzeju Slovenije ter 95 v občinskih muzejih, od tega po 11 <strong>za</strong>poslenih v Gorenjskem muzeju Kranj in Mestnem<br />

muzeju Ljublja<strong>na</strong>).<br />

Tabela 10<br />

Primerjava skupnega števila vseh <strong>za</strong>poslenih v muzejih in od tega števila <strong>za</strong>poslenih, ki jih fi<strong>na</strong>ncira MK, ter<br />

števila <strong>za</strong>poslenih, fi<strong>na</strong>nciranih iz drugih izvenproračunskih virov<br />

Leto<br />

2002 2009<br />

Javni <strong>za</strong>vod<br />

Skupno število<br />

vseh <strong>za</strong>poslenih<br />

Fi<strong>na</strong>ncer<br />

MK Drugi viri<br />

Skupno število<br />

vseh <strong>za</strong>poslenih<br />

Fi<strong>na</strong>ncer<br />

MK Drugi viri<br />

Državni muzeji (N=7) 193 190 3 213 195 18<br />

Občinski muzeji (N=24) 408 316 92 424,5 329,5 95<br />

Skupaj 601 506 95 637,5 524,5 113<br />

Vir: Tabele Ekonomsko-fi<strong>na</strong>nčne službe MK <strong>za</strong> leti 2002 in 2009.<br />

Na podlagi podatkov se ugotavlja, da se je število <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> opravljanje <strong>na</strong>log javne službe v 31 javnih<br />

<strong>za</strong>vodih v osmih letih povečalo <strong>za</strong> 36,5 <strong>za</strong>poslenih. Od tega števila je 18,5 <strong>za</strong>poslenih, fi<strong>na</strong>nciranih iz<br />

proračunskih sredstev MK (od tega novih 7 <strong>za</strong>poslenih v Koroškem pokrajinskem muzeju <strong>za</strong>radi pridružitve<br />

enote Ravne <strong>na</strong> Koroškem v letu 2003).<br />

Kljub temu da v javnih razpravah pogosto slišimo pavšal<strong>na</strong> mnenja, da je v muzejih preveč <strong>za</strong>poslenih,<br />

lahko <strong>na</strong> podlagi podatkov ugotovimo, da temu ni tako. Zaposleni v muzejih, ki jim <strong>na</strong>loge javne službe<br />

fi<strong>na</strong>ncira MK, opravljajo poleg upravnih <strong>na</strong>log predvsem delo <strong>na</strong> svojih strokovnih področjih. Zaradi<br />

vzdržnosti <strong>za</strong>poslovanja in starostne strukture <strong>za</strong>poslenih, ki je <strong>na</strong>jbolj številč<strong>na</strong> v starostnem razredu od 40<br />

do 49 let, nekaj muzejev sploh nima strokovnjaka <strong>za</strong> posamezno stroko. Ker v <strong>za</strong>dnjih letih skorajda ni bilo<br />

novega <strong>za</strong>poslovanja in s tem možnosti <strong>za</strong>poslovanja novih poklicev, je v muzejih <strong>na</strong>stal problem izvajanja in<br />

fi<strong>na</strong>nciranja novih <strong>na</strong>log sodobnega muzeja.<br />

Graf 1<br />

Starost<strong>na</strong> sestava <strong>za</strong>poslenih v muzejih (N=31)<br />

Starost<br />

<strong>na</strong>d 60 let<br />

od 50 do 59 let<br />

od 40 do 49 let<br />

od 30 do 39 let<br />

do 29 let<br />

0 50 100 150 200 250<br />

Število <strong>za</strong>poslenih<br />

Vir podatkov: Splet<strong>na</strong> aplikacija, Letno poročilo muzejev 2007.<br />

215

1.10.1.1 Muzeji<br />

Posledica hitrega tehnološkega razvoja v <strong>za</strong>dnjem desetletju je uvedba novih specialnih z<strong>na</strong>nj <strong>za</strong> sistemske<br />

rešitve <strong>na</strong> področju informatike. Nova specifič<strong>na</strong> strokov<strong>na</strong> z<strong>na</strong>nja so v muzejih pove<strong>za</strong><strong>na</strong> z novimi <strong>na</strong>logami<br />

digitali<strong>za</strong>cije muzejskih zbirk in uvedbo novih tehnologij pri pripravi projektov dostopnosti muzejskih zbirk<br />

<strong>na</strong>jširši javnosti (npr.: vzpostavitev in urejanje spletnih strani muzeja, multimedije v razstavnih projektih,<br />

interaktivni pedagoško/andragoški programi), vendar možnosti <strong>za</strong> novo <strong>za</strong>poslene z ustreznimi z<strong>na</strong>nji s<br />

področja informatike trenutno ni.<br />

Poleg tega je kultura postala v <strong>za</strong>dnjih letih tudi ekonomska kategorija, ki <strong>na</strong>j bi ponujala svoje storitve <strong>na</strong><br />

tržišču. Muzeji so pridobili novo vlogo, ki je ve<strong>za</strong><strong>na</strong> <strong>na</strong> trženje kulturne ponudbe − razstav in spremljajočega<br />

programa neformalnega izobraževanja <strong>za</strong> različ<strong>na</strong> občinstva. Za kvalitetno in strokovno delo pa so potreb<strong>na</strong><br />

nova z<strong>na</strong>nja s področja (muzejskega) ma<strong>na</strong>gementa in stikov z javnostmi.<br />

4 Infrastruktura<br />

4.1 Nacio<strong>na</strong>lni javni <strong>za</strong>vodi<br />

Zagotovitev primernih prostorov <strong>za</strong> delo, varovanje in predstavljanje zbirk premične kulturne dediščine ter<br />

ustrez<strong>na</strong> infrastruktur<strong>na</strong> opremljenost je poleg podpore strokovni usposobljenosti <strong>na</strong> področju muzeologije,<br />

konservatorstva in restavratorstva pogoj <strong>za</strong> kvalitetno in uspešno izvajanje <strong>na</strong>log javne službe.<br />

V okviru <strong>na</strong>bora podatkov o izvajanju javne službe se ugotavlja tudi velikost površin, <strong>na</strong> katerih opravljajo<br />

javni <strong>za</strong>vodi svojo dejavnost. Te vključujejo prostore <strong>za</strong> poslovno dejavnost (uprava), strokovno delo<br />

(prostori kustosov in dokumentacije), delavnice (konservatorstvo in restavratorstvo), razstavne prostore<br />

<strong>za</strong> predstavljanje dediščine javnosti (<strong>za</strong> stalne in občasne razstave), prostore <strong>za</strong> izvajanje pedagoških in<br />

andragoških programov ter prostore, <strong>na</strong>menjene shranjevanju muzejskih predmetov – depoje.<br />

Tabela 11 Namembnost prostorov <strong>za</strong> izvajanje javne službe glede <strong>na</strong> površino in delež prostorov od leta 2001 do leta 2007<br />

Leto<br />

2001 2007<br />

Namembnost prostorov (n=31) Površi<strong>na</strong> (m²) Delež (v %) Površi<strong>na</strong> (m²) delež (v %)<br />

Stalne razstave 51.736 62 60.895 52<br />

Občasne razstave 8.165 7<br />

Poslov<strong>na</strong> dejavnost 1.937 2 2.413 2<br />

Kustodiati in dokumentacije - 6.739 6<br />

Pedagoško/andragoška dejavnost - 1.891 2<br />

Delavnice 3.687 5 3.626 3<br />

Depoji 25.488 31 32.773 28<br />

Skupaj 82.856 100 116.504 100<br />

Vir: Let<strong>na</strong> poročila muzejev 2001, 2007.<br />

V okviru javne službe morajo izvajalci izpolnjevati poleg minimalnih strokovnih in tehničnih tudi prostorske<br />

pogoje. Zaradi pridobivanja novih predmetov je potrebno <strong>na</strong>črtovanje in <strong>za</strong>gotavljanje ustreznih prostorov<br />

v muzejih, posebno depojev, ki omogočajo varno hranjenje predmetov kulturne dediščine, hranjenje in<br />

obdelavo dokumentacije in podatkov ter <strong>za</strong>varovanje pred krajo in drugimi škodljivimi vplivi.<br />

Pristojni inšpektor je od marca do <strong>za</strong>četka novembra 2002 opravil sistematične oglede prostorov muzejev,<br />

vključenih v muzejsko mrežo. Ogledi so bili opravljeni v skladu s pristojnostmi, ki sta jih Inšpektoratu<br />

<strong>za</strong> področje kulturne dediščine omogočala 65. in 67. člen Zako<strong>na</strong> o varstvu kulturne dediščine (Uradni<br />

list RS, št. 7/99). Pri ogledih je bila pozornost usmerje<strong>na</strong> k materialnemu varstvu, predvsem depojem,<br />

embalaži in tehnični opremi ter stanju muzealij. Po pregledu poročila iz leta 2002 je bilo ugotovljeno, da<br />

je stanje v večini depojev neustrezno, ponekod celo izjemno kritično. Muzejski predmeti so bili hranjeni<br />

216

1.10.1.1 Muzeji<br />

v večinoma klimatsko neustreznih prostorih (neustrez<strong>na</strong> relativ<strong>na</strong> vlaga, temperatura, čistost zraka),<br />

neustrezno <strong>za</strong>varovani pred poškodbami in v neustrezni embalaži. MK je k reševanju pristopilo sistemsko, z<br />

dodeljevanjem <strong>na</strong>menskih sredstev <strong>za</strong> urejanje depojskih prostorov.<br />

Glede <strong>na</strong> povečanje obsega <strong>na</strong>log osnovne javne službe (inventari<strong>za</strong>cija, konserviranje, restavriranje,<br />

dokumentiranje in preučevanje) v muzejih ugotavljamo, da se je število inventariziranih predmetov, ki jih<br />

kustosi umeščajo v depojske zbirke, v <strong>za</strong>dnjih letih povečalo, predvsem <strong>za</strong>radi povečanja števila arheoloških<br />

predmetov (izgradnja avtocest).<br />

Tabela 12<br />

Skupno število inventariziranih predmetov v muzejih<br />

Leto<br />

do 31.12.2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Skupaj<br />

Število inventariziranih predmetov v muzejih (n=31)<br />

1.471.672 96.372 68.646 75.852 56.752 124.192 114.396 93.899 324.129 2.425.910<br />

Vir: Let<strong>na</strong> poročila muzejev 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.<br />

Površine depojskih prostorov se sicer počasi povečujejo. V muzejskem kompleksu <strong>na</strong> Metelkovi ulici<br />

v Ljubljani so bili v preteklih letih zgrajeni novi sodobni depojski prostori <strong>za</strong> potrebe hranjenja zbirk<br />

Slovenskega etnografskega muzeja in Narodnega muzeja Slovenije. S tem se je <strong>za</strong>čelo reševanje sistemskega<br />

vprašanja hranjenja muzejskih zbirk v državnih muzejih. Urejeno je lastništvo depojev, česar v preteklih<br />

letih ni bilo (prostori <strong>za</strong> depoje so bili <strong>na</strong>jeti). Še vedno pa ostaja v reševanju depojska problematika Muzeja<br />

novejše zgodovine Slovenije, Tehniškega muzeja Slovenije in Slovenskega gledališkega muzeja. V ta <strong>na</strong>men<br />

se <strong>na</strong>daljuje <strong>na</strong>črtova<strong>na</strong> prenova prostorov <strong>za</strong> potrebe depojev Muzeja novejše zgodovine Slovenije in<br />

Tehniškega muzeja Slovenije v kompleksu opuščenih vojašnic v Pivki.<br />

Tabela 13<br />

Skupno število površin depojskih prostorov, posebej v državnih muzejih in posebej v občinskih muzejih od<br />

leta 2002 do leta 2009<br />

Leto<br />

2001 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Javni <strong>za</strong>vod<br />

Površine depojskih prostorov (v m²)<br />

Državni muzeji (N=7) 6.757 10.143 7.983 8.320 10.200 9.452 10.300 10.235<br />

Občinski muzeji (N=24) 18.120 - - 19.329 21.914 23.860 23.757 24.999<br />

Skupaj 24.877 10.143 7.983 27.649 32.114 33.312 24.057 35.234<br />

Vir: Let<strong>na</strong> poročila muzejev 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.<br />

Tabela 14 Število površin depojskih prostorov v državnih muzejih od leta 2002 do leta 2009<br />

Leto<br />

2001 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Javni <strong>za</strong>vod<br />

Površine depojskih prostorov (v m²)<br />

Narodni muzej Slovenije 1.300 1.822 1.822 1.140 567 567 1.687 1.687<br />

Prirodoslovni muzej Slovenije 970 848 848 848 848 848 848 848<br />

Slovenski etnografski muzej 2.160 4.096 1.936 2.160 4.096 4.096 2.963 2.963<br />

Muzej novejše zgodovine<br />

436 518 518 518 461 461 524 524<br />

Slovenije<br />

Slovenski gledališki muzej 200 200 200 200 200 200 200 200<br />

Slovenska kinoteka - - - 795 795 703 961 896<br />

Tehniški muzej Slovenije 1.691 2.659 2.659 2.659 2.577 2.577 3.117 3.117<br />

Skupaj 6.757 10.143 7.983 8.320 10.200 9.452 10.300 10.235<br />

Vir: Let<strong>na</strong> poročila muzejev 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.<br />

217

1.10.1.1 Muzeji<br />

Tabela 15<br />

Število površin depojskih prostorov v občinskih muzejih od leta 2005 do leta 2009, z dodanimi podatki <strong>za</strong><br />

leto 2001<br />

Leto<br />

2001 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Javni <strong>za</strong>vod<br />

Površine depojskih prostorov (v m²)<br />

Posavski muzej Brežice 854 454 454 454 454 454<br />

Pokrajinski muzej Celje 906 2.785 2.750 3.802 3.011 3.199<br />

Muzej novejše zgodovine Celje 700 390 365 481 481 481<br />

Mestni muzej Idrija 580 379 374 374 374 374<br />

Medobčinski muzej Kamnik 210 210 210 210 210 210<br />

Pokrajinski muzej Kočevje 172 272 208 208 208 208<br />

Pokrajinski muzej Koper 418 886 886 886 886 711<br />

Gorenjski muzej Kranj 767 974 961 961 961 2.154<br />

Mestni muzej Ljublja<strong>na</strong> 1.612 1.212 1.412 1.412 1.412 1.412<br />

Muzej <strong>na</strong>rodne osvoboditve Maribor 400 506 1.393 1.393 1.393 1.393<br />

Pokrajinski muzej Maribor 633 - 1.585 1.585 1.585 1.585<br />

Belokranjski muzej Metlika 150 460 460 460 480 415<br />

Pokrajinski muzej Murska Sobota 1.824 806 566 1.106 929 929<br />

Goriški muzej Nova Gorica 3.600 3.600 3.800 3.800 3.800 3.800<br />

Dolenjski muzej Novo mesto 750 710 970 970 1.680 1.680<br />

Pomorski muzej Sergej Mašera Piran 283 415 415 415 415 415<br />

Notranjski muzej Postoj<strong>na</strong> 250 92 92 92 92 92<br />

Pokrajinski muzej Ptuj 2.854 2.793 2.793 2.793 2.811 2.890<br />

Muzeji radovljiške občine 129 84 117 177 177 177<br />

Koroški pokrajinski muzej 560 739 739 739 739 739<br />

Loški muzej Škofja Loka 402 356 298 298 298 298<br />

Tolminski muzej - 338 338 338 338 338<br />

Zasavski muzej Trbovlje 66 98 98 138 208 230<br />

Muzej Velenje 610 770 630 768 815 815<br />

Skupaj 18.120 19.329 21.914 23.860 23.757 24.999<br />

Vir: <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in predlog prednostnih ciljev, 2002 in Let<strong>na</strong> poročila muzejev 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.<br />

Iz posredovanih letnih poročil javnih <strong>za</strong>vodov je opazno, da se je svetov<strong>na</strong> gospodarska kri<strong>za</strong> v letu 2009<br />

dotaknila tudi muzejev. To se kaže predvsem v upočasnjenem <strong>za</strong>gotavljanju materialnega varstva predmetov<br />

premične kulturne dediščine – pridobivanja in urejanja prostorov <strong>za</strong> varovanje in hranjenje muzejskih<br />

predmetov pod ustreznimi klimatskimi in varnostnimi pogoji.<br />

Ob tem je tudi potrebno poudariti, da še vedno ni reše<strong>na</strong> prostorska problematika Prirodoslovnega muzeja<br />

Slovenije (razstavni prostori, depoji, prostori <strong>za</strong> strokovne delavce in upravo), saj se izgradnja še ni <strong>za</strong>čela,<br />

<strong>na</strong>črtuje pa se tudi nuj<strong>na</strong> adaptacija objektov Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri in urejanje prostorov, s<br />

poudarkom <strong>na</strong> depojih, Slovenskega gledališkega muzeja (prostori so v lasti MOL).<br />

218

1.10.1.1 Muzeji<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• mreža muzejev, ki jo je določala Uredba o vzpostavitvi muzejske mreže <strong>za</strong> izvajanje javne službe <strong>na</strong><br />

področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev, je pomenila odlično<br />

pove<strong>za</strong>nost državnih in občinskih muzejev v hierarhično in teritorialno mrežo, ki je omogočila kvalitetno<br />

strokovno skrb <strong>za</strong> varovanje premične kulturne dediščine;<br />

• muzeji so nosilci izvajanja javne službe <strong>na</strong> področju premične kulturne dediščine ter pozitivnega odnosa<br />

javnosti do kulturne dediščine in <strong>kulture</strong> v <strong>na</strong>jširšem pojmu;<br />

• fi<strong>na</strong>nciranje javne službe muzejev je sorazmerno stabilno z možnostjo preverjanja <strong>na</strong>menske in gospodarne<br />

porabe proračunskih sredstev (Zakon o javnih fi<strong>na</strong>ncah);<br />

• kvaliteto strokovnega izvajanja javne službe <strong>za</strong>gotavlja dober in izkušen kader v muzejih;<br />

• historični objekti, v katerih je veči<strong>na</strong> muzejev, imajo možnost združevanja vsebine nepremične in premične<br />

kulturne dediščine;<br />

• <strong>za</strong>snova<strong>na</strong> mreža restavratorskih delavnic v muzejih <strong>za</strong>gotavlja teritorialno skrb <strong>za</strong> ohranjanje predmetov;<br />

• muzeji <strong>za</strong>gotavljajo <strong>na</strong>jširšo dostopnost javnosti do zbirk predmetov premične kulturne dediščine.<br />

Slabosti:<br />

• z novim ZVKD-1 je bila razveljavlje<strong>na</strong> Uredba o muzejski mreži, <strong>za</strong>to ni več celovitega pravnega akta, ki<br />

bi povezoval muzeje v mrežo in <strong>za</strong>gotavljal teritorialno pokrivanje celotnega prostora Slovenije s ciljem<br />

enotnega strokovnega varstva premične kulturne dediščine;<br />

• prenizka sredstva <strong>na</strong> proračunski postavki <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje javne službe v javnih <strong>za</strong>vodih;<br />

• neuravnoteženo število <strong>za</strong>poslenih v javnih <strong>za</strong>vodih glede <strong>na</strong> strokov<strong>na</strong> področja, sklad<strong>na</strong> s poslanstvom<br />

muzeja;<br />

• starost<strong>na</strong> piramida kaže <strong>na</strong> povečano število starejših <strong>za</strong>poslenih;<br />

• ni novih <strong>za</strong>poslitev strokovnjakov s področja novih z<strong>na</strong>nj (informatik, PR);<br />

• ni gradnje novih <strong>na</strong>menskih objektov <strong>za</strong> muzeje;<br />

• ni sistemskega urejanja depojske problematike glede <strong>na</strong> dejanske potrebe muzejev, ki hranijo vedno večje<br />

število inventariziranih predmetov (ni ustrezne opreme in novih površin);<br />

• občasno nove prostore <strong>za</strong> depoje pridobivajo muzeji <strong>na</strong> oddaljenih lokacijah, <strong>za</strong>to <strong>na</strong>stajajo <strong>za</strong>radi<br />

transferjev predmetov in <strong>za</strong>poslenih dodatni visoki stroški;<br />

• historične stavbe so potrebne prenove (sanitarije, elektroinštalacije, dvigalo, ok<strong>na</strong>, beljenje prostorov);<br />

• slaba dostopnost do razstavljenih zbirk <strong>za</strong> osebe s posebnimi potrebami (invalidi, starejši).<br />

Priložnosti:<br />

• sprememba ZVKD-1 <strong>za</strong> del <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> področje premične kulturne dediščine;<br />

• vzpostavitev enotnega registra predmetov premične kulturne dediščine, ki jih hranijo muzeji, in<br />

omogočanje dostopnost do informacij o kulturni dediščini <strong>na</strong>jširši javnosti;<br />

• muzeji so prostori, ki omogočajo možnosti <strong>za</strong> prirejanje prireditev in preživljanje prostega časa;<br />

• muzeji so dejavniki, ki prispevajo k obogatitvi turistične ponudbe;<br />

• možnosti <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslitev <strong>za</strong> čas izvajanja projektov (46. in 48. člen ZUJIK);<br />

• sprememba ZUJIK v smislu, da MK daje soglasja k <strong>na</strong>domestnim <strong>za</strong>poslitvam;<br />

• potrebno je <strong>za</strong>ključiti vsebino Oddelka <strong>za</strong> uporabno umetnost NMS <strong>na</strong> Metelkovi ulici v Ljubljani s<br />

projektom ureditve konservatorsko-restavratorskih delavnic;<br />

• potreb<strong>na</strong> je adaptacija Tehniškega muzeja Slovenije (Bistra);<br />

• potreb<strong>na</strong> je izgradnja novega Prirodoslovnega muzeja Slovenije;<br />

• nuj<strong>na</strong> je ureditev prostorske problematike Slovenskega gledališkega muzeja.<br />

Nevarnosti:<br />

• <strong>za</strong>radi nesistemskega reševanja problemov, ki izhajajo iz izvajanja <strong>na</strong>log javne službe, se slabšajo možnosti<br />

<strong>za</strong> strokovno skrb <strong>za</strong> premično kulturno dediščino;<br />

• nejasnosti, ki jih vsebuje nov ZVKD-1, bodo imele <strong>za</strong> celovito varovanje premične kulturne dediščine<br />

negativne posledice;<br />

• <strong>za</strong>radi prenizkih proračunskih sredstev, <strong>na</strong>menjenih programom, upadanje kvalitete in kvantitete izvajanja<br />

programov ter dostopnosti javnosti do dediščine (razstave, izobraževalni programi, publikacije);<br />

• <strong>za</strong>radi slabih depojskih pogojev ogroženost materialnega varovanja predmetov premične kulturne dediščine;<br />

219

1.10.1.1 Muzeji<br />

• <strong>za</strong>radi pomanjkanja sredstev prepočas<strong>na</strong> moderni<strong>za</strong>cija muzejev (prenove objektov, dodat<strong>na</strong> ponudba,<br />

promocija) in posledično zmanjšanje obiska muzejev;<br />

• <strong>za</strong>radi sistemsko neurejene problematike hranjenja izkopanih arheoloških predmetov v muzejih, katerih<br />

ustanoviteljice so občine, predmeti pa so last države, lahko prihaja do poškodovanja ali celo odtujevanja<br />

arheoloških predmetov;<br />

• upočasnjen razvoj muzejev.<br />

6 Viri<br />

– <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in predlog prednostnih ciljev (2002). <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, Ljublja<strong>na</strong>.<br />

– Koporc Sedej, Vida (2008). Poročilo o izvajanju javne službe <strong>na</strong> področju premične kulturne dediščine –<br />

muzeji <strong>za</strong> leto 2007 s podatki <strong>za</strong> leta 2004, 2005 in 2006. ARGO, Ljublja<strong>na</strong>.<br />

– Koporc Sedej, Vida (2009). Poročilo o izvajanju javne službe <strong>na</strong> področju premične kulturne dediščine –<br />

muzeji <strong>za</strong> leto 2008, ARGO, Ljublja<strong>na</strong>.<br />

– Let<strong>na</strong> poročila muzejev <strong>za</strong> leta 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.<br />

– Tabele Ekonomsko-fi<strong>na</strong>nčne službe MK RS <strong>za</strong> leta 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.<br />

220

Nada Zoran<br />

1.10.1.2 Muzeji/galerije<br />

1 Opredelitev področja<br />

1.1 Mreža izvajalcev <strong>na</strong> področju muzejev/galerij<br />

1.1.1 Druge organi<strong>za</strong>cije z razstavnimi prostori<br />

1.2 Opis <strong>stanja</strong><br />

1.2.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

2.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

3 Kadri<br />

3.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

4 Infrastruktura<br />

4.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

5 Viri<br />

221

1.10.1.2 Muzeji/galerije<br />

1 Opredelitev področja<br />

1.1 Mreža izvajalcev <strong>na</strong> področju muzejev/galerij<br />

Po Zakonu o varstvu kulturne dediščine imajo status muzejev tiste galerije, ki hranijo zbirke likovne<br />

ustvarjalnosti. Galerije s statusom muzeja praviloma hranijo izključno muzejske predmete s področja likovne<br />

ustvarjalnosti in so specializirane <strong>za</strong> hranjenje likovne dediščine določenega zgodovinskega obdobja ali<br />

določenega teritorialnega območja. Galerije s statusom muzeja skrbijo <strong>za</strong> predstavitve del, hranjenih v zbirki,<br />

in predstavitve ustvarjalnosti, pove<strong>za</strong>ne z likovnim področjem. Mreža kulturnih izvajalcev je bila do uvedbe<br />

novega Zako<strong>na</strong> o varstvu kulturne dediščine pove<strong>za</strong><strong>na</strong> z Uredbo o vzpostavitvi muzejske mreže <strong>za</strong> izvajanje<br />

javne službe <strong>na</strong> področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS,<br />

št. 97-4071/2000). V Sloveniji je do leta 2009 delovala muzejsko-galerijska mreža, ki je <strong>na</strong> področju muzejskogalerijskega<br />

dela pokrivala dve galeriji, ki ju je ustanovila država, in osem galerij, ki so jih ustanovile občine.<br />

Skupaj so izvajale javno službo <strong>na</strong> področju varovanja premične kulturne dediščine s pretežnim sofi<strong>na</strong>nciranjem<br />

iz državnega proraču<strong>na</strong>. Pokrajinski, medobčinski in mestni muzeji ter posebni muzeji so sestavljali muzejsko<br />

mrežo, znotraj nje pa je bila umešče<strong>na</strong> galerijska mreža. Za delovanje javne službe sta državni galeriji opravljali<br />

strokovno matičnost <strong>na</strong> območju Republike Slovenije, preostale galerije v muzejski mreži pa teritorialno<br />

(območno) matičnost. To pomeni, da so galerije skupaj s pokrajinskimi, mestnimi, občinskimi in posebnimi<br />

muzeji <strong>za</strong>gotavljale izvajanje javne službe, pri čemer je strokov<strong>na</strong> matičnost potekala v državnih muzejih ali<br />

galerijah, teritorial<strong>na</strong> matičnost pa v pokrajinskih, mestnih, občinskih in posebnih muzejih oziroma galerijah.<br />

Predstavitev ustvarjalnega dela poteka v galerijah in razstavnih prostorih, v širšem smislu besede.<br />

Državni galeriji sta Narod<strong>na</strong> galerija in Moder<strong>na</strong> galerija v Ljubljani. Ustanovila ju je Republika Slovenija <strong>za</strong><br />

izvajanje varovanja premične kulturne dediščine <strong>na</strong> območju Republike Slovenije.<br />

Pokrajinski muzeji/galerije, ki <strong>za</strong>gotavljajo izvajanje javne službe <strong>na</strong> vseh strokovnih področjih in teritorialno<br />

matičnost, so:<br />

Galerija Božidar Jakac Kostanjevica: po ustanovitvenem aktu je <strong>za</strong>vod ustanovljen in organiziran kot<br />

pokrajinski muzej <strong>za</strong> področje likovne umetnosti <strong>za</strong> območje, kot ga določa Uredba o vzpostavitvi muzejske<br />

mreže <strong>za</strong> izvajanje javne službe <strong>na</strong> področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev.<br />

Pilonova galerija Ajdovšči<strong>na</strong> izvaja javno službo v sodelovanju s pristojnimi državnimi in pokrajinskimi<br />

muzeji <strong>za</strong> likovne zbirke 20. stoletja, <strong>za</strong> katere je ustanovlje<strong>na</strong>. Po ustanovitvenem aktu je poslanstvo <strong>za</strong>voda<br />

predstavljanje, varovanje, ohranjanje in raziskovanje dediščine Ve<strong>na</strong> Pilo<strong>na</strong>, predstavljanje, raziskovanje in<br />

spodbujanje likovne ustvarjalnosti ter opravljanje javne službe <strong>na</strong> področju galerijske dejavnosti v skladu<br />

z Uredbo o vzpostavitvi muzejske mreže <strong>za</strong> izvajanje javne službe <strong>na</strong> področju varstva premične kulturne<br />

dediščine in določitvi državnih muzejev.<br />

Umetnost<strong>na</strong> galerija Maribor je po ustanovitvenem aktu regio<strong>na</strong>lni muzej sodobne umetnosti, katerega<br />

poslanstvo je trajno in nemoteno izvajanje javne službe zbiranja, varovanja, ohranjanja, raziskovanja in<br />

razstavljanja premične kulturne dediščine <strong>na</strong> področju vizualne umetnosti <strong>za</strong> območje občine ustanoviteljice<br />

ter območje, ki ga določi država s predpisom kot območje teritorialne matičnosti.<br />

Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec je po odloku o ustanovitvi ustanovlje<strong>na</strong> <strong>za</strong><br />

opravljanje kulturno-umetniške dejavnosti in posredovanje kulturnih vrednot.<br />

Galerija Murska Sobota je ustanovlje<strong>na</strong> in organizira<strong>na</strong> kot pokrajinska galerija <strong>za</strong> sodobno likovno<br />

umetnost <strong>za</strong> območje občin, kot ga določa Uredba o vzpostavitvi muzejske mreže <strong>za</strong> izvajanje javne službe<br />

<strong>na</strong> področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS, št. 97/00,<br />

103/00, 105/01): Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgo<strong>na</strong>, Gornji Petrovci, Grad,<br />

Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje,<br />

Rogašovci, Sveti Jurij, Šalovci, Tiši<strong>na</strong>, Turnišče, Velika Pola<strong>na</strong>, Veržej in Mest<strong>na</strong> obči<strong>na</strong> Murska Sobota. Prav<br />

tako opravlja <strong>na</strong>vedene <strong>na</strong>loge <strong>za</strong> vse občine, ki so ali bodo v času po uveljavitvi uredbe <strong>na</strong>stale <strong>na</strong> območju<br />

omenjenih občin.<br />

Obalne galerije Piran so po ustanovitvenem aktu osrednja galerijska ustanova <strong>na</strong> Primorskem s statusom<br />

pokrajinskega muzeja likovne umetnosti od <strong>za</strong>četka 20. stoletja, ki izvaja svoje poslanstvo <strong>za</strong> likovno<br />

dediščino ter proučuje in predstavlja sodobno primorsko, slovensko in tujo produkcijo.<br />

222

1.10.1.2 Muzeji/galerije<br />

Mestni muzeji in galerije so po uredbi splošni in opravljajo varovanje dediščine <strong>na</strong> območju mest. Pri izvajanju<br />

javne službe se lahko povezujejo z državnimi, pokrajinskimi, medobčinskimi in posebnimi muzeji.<br />

To so:<br />

• Mest<strong>na</strong> galerija Ljublja<strong>na</strong>,<br />

• Galerija sodobnih umetnosti Celje v okviru Zavoda <strong>za</strong> kulturne prireditve Celje in<br />

• Javni <strong>za</strong>vod Miklova hiša Ribnica, ki je takoj ob ustanovitvi združil tri enote: Knjižnico Miklova hiša, Galerijo Miklova<br />

hiša, Muzej Miklova hiša in leta 2006 še dve: Muzejsko trgovino Ribnica in Turistično informacijski center Ribnica<br />

ter je deloval do 23. 7. 2010. Z ustanovitvijo Javnega <strong>za</strong>voda Rokodelski center Ribnica – <strong>za</strong>voda <strong>za</strong> rokodelstvo,<br />

muzejsko in galerijsko dejavnost sta Muzej Ribnica in Galerija Miklova hiša notranjeorgani<strong>za</strong>cijska enota.<br />

Posebni muzeji so tisti, ki opravljajo varovanje premične dediščine <strong>za</strong> posamez<strong>na</strong> strokov<strong>na</strong> področja, <strong>za</strong><br />

katera so ustanovljeni, in delujejo <strong>na</strong> določenem območju. Pri izvajanju javne službe se lahko povezujejo z<br />

državnimi, pokrajinskimi, mestnimi in občinskimi muzeji.<br />

To sta:<br />

• Med<strong>na</strong>rodni grafični likovni center Ljublja<strong>na</strong> strokovno sodeluje s pristojnimi državnimi muzeji in izvaja<br />

javno službo v Republiki Sloveniji <strong>za</strong> področje grafične umetnosti od <strong>za</strong>četka 20. stoletja. Po ustanovitvenem<br />

aktu je posebni muzej <strong>za</strong> umetnost tiska, <strong>na</strong>stalega od 20. stol., ki <strong>na</strong> temelju poslanstva ohranja, proučuje,<br />

komunicira in popularizira materialno in nematerialno dediščino umetnosti tiska različnih kultur in<br />

umetniških opredelitev od 20. stol. ter ustvarja in predstavlja vizualno umetnost istega časovnega obdobja.<br />

• Arhitekturni muzej Ljublja<strong>na</strong> strokovno sodeluje z Javnim <strong>za</strong>vodom Republike Slovenije <strong>za</strong> varstvo kulturne<br />

dediščine in državnimi muzeji ter izvaja javno službo v Republiki Sloveniji <strong>za</strong> področje arhitekture,<br />

urbanizma, industrijskega, grafičnega in unikatnega oblikovanja ter fotografije. Po ustanovitvenem aktu je<br />

poseben muzej <strong>za</strong> področja arhitekture, urbanizma, industrijskega, unikatnega in grafičnega oblikovanja ter<br />

fotografije v Sloveniji in med<strong>na</strong>rodnem okolju, ki so pomemb<strong>na</strong> <strong>za</strong> slovenski kulturni prostor.<br />

Republika Slovenija je leta 2010 od Mestne občine Ljublja<strong>na</strong> prevzela ustanoviteljske pravice in obveznosti do<br />

javnega <strong>za</strong>voda Arhitekturnega muzeja Ljublja<strong>na</strong> in ustanovila Muzej <strong>za</strong> arhitekturo in oblikovanje. S prenosom<br />

ustanoviteljstva <strong>za</strong>voda <strong>na</strong> državo je bila <strong>za</strong>gotovlje<strong>na</strong> enotnost izvajanja javne službe <strong>na</strong> posameznem<br />

področju.<br />

Pokrajinske in posebne galerije/muzeje država sofi<strong>na</strong>ncira prek javnih pozivov, mestne pa prek posameznih<br />

projektov.<br />

Tabela 1<br />

Likovne zbirke in razstavni prostori v dislociranih enotah občinskih javnih <strong>za</strong>vodov<br />

Državni muzeji<br />

Slovenska Kinoteka:<br />

Moder<strong>na</strong> galerija:<br />

Pokrajinski muzeji<br />

Goriški muzej Nova Gorica:<br />

Gorenjski muzej Kranj:<br />

Dolenjski muzej Novo mesto:<br />

Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec:<br />

Umetnost<strong>na</strong> galerija Maribor:<br />

Galerija Murska Sobota:<br />

Koroška galerija likovnih umetnosti:<br />

Obalne galerije Piran:<br />

Divača, Škrateljnova hiša – Ita Ri<strong>na</strong><br />

Mala galerija<br />

Dobrova, Grad Dobrovo<br />

Štanjel, Galerija Lojzeta Spacala<br />

Lipica, Galerija Avgusta Černigoja<br />

Nova Gorica, Goriške galerije<br />

Kranj, Mest<strong>na</strong> hiša<br />

Kranj, Prešernova hiša<br />

Novo mesto, Jakčev dom<br />

Slovenj Gradec, Sokličev muzej<br />

Salon Rotovž<br />

razstavni prostor Občine<br />

Ravne<br />

Mest<strong>na</strong> galerija Piran<br />

Galerija Loža Koper<br />

223

1.10.1.2 Muzeji/galerije<br />

Galerija Božidar Jakac:<br />

Medobčinski in mestni muzeji<br />

Belokranjski muzej Metlika:<br />

Muzej Jesenice:<br />

Kulturni center Kamnik – muzej:<br />

Loški muzej Škofja Loka:<br />

Koroški muzej (prej Ravne <strong>na</strong> Koroškem):<br />

Muzeji radovljiške občine:<br />

Javni <strong>za</strong>vod Miklova hiša:<br />

Tolminski muzej:<br />

Posebni muzeji<br />

Pokrajinski muzej Ptuj:<br />

Mestni muzej Idrija – Muzej <strong>za</strong> idrijsko in cerkljansko:<br />

Mestni muzej Ljublja<strong>na</strong>:<br />

Arhitekturni muzej Ljublja<strong>na</strong>*:<br />

Muzej novejše zgodovine Celje:<br />

Galerija Medu<strong>za</strong>, Galerija Herman Pečarič<br />

Galerija Medu<strong>za</strong> 2<br />

Lamutov likovni salon<br />

Galerija Kambič<br />

Jesenice, Kosova grašči<strong>na</strong><br />

Kamnik, Galerija Mihe Maleša<br />

Škofja Loka, Galerija Franceta Miheliča<br />

Groharjeva galerija<br />

Ravne <strong>na</strong> Koroškem, Forma Viva<br />

Radovljica, Šivčeva hiša<br />

Muzej Galerija<br />

razstavni prostori<br />

Ptuj, Miheličeva galerija<br />

Idrija, Galerija Idrija<br />

Kulturno informacijski center Križanke<br />

Mest<strong>na</strong> galerija<br />

Ljubljanski grad, razstava<br />

Ljublja<strong>na</strong>, Tobačni muzej (občasno)<br />

Jakopičev paviljon<br />

Vžigalica<br />

Ljublja<strong>na</strong>, Plečnikova zbirka in hiša<br />

Celje, Fotografski atelje Josip Pelikan<br />

* Od leta 2010 deluje kot državni muzej.<br />

1.1.1 Druge organi<strong>za</strong>cije z razstavnimi prostori<br />

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ustanovlje<strong>na</strong> množica društev in nepridobitnih <strong>za</strong>vodov,<br />

ki so jih usta<strong>na</strong>vljali posamezniki in skupine <strong>za</strong>radi nujne pravne podlage, ki jim je omogočala predvsem<br />

kandidiranje <strong>na</strong> razpisa<strong>na</strong> projekt<strong>na</strong> sredstva države in občin.<br />

Skupni imenovalec vseh teh <strong>za</strong>vodov in društev je akutno pomanjkanje ustrezne infrastrukture <strong>za</strong> pripravo<br />

in distribucijo teh projektov, ki bi ob ustrezni profesio<strong>na</strong>lni, organi<strong>za</strong>cijski in poslovni podpori omogočala<br />

smotrno uporabo javnih sredstev. Poleg neprofitnih organi<strong>za</strong>cij pa se z razstavljanjem likovnih del<br />

spopadajo posamezni občinski muzeji, predvsem v svojih razstavnih prostorih in dislociranih enotah.<br />

1.2 Opis <strong>stanja</strong><br />

V <strong>za</strong>dnjih nekaj letih doživljamo povečan interes javnosti <strong>za</strong> premično kulturno dediščino, tako tisto,<br />

<strong>za</strong>jeto v muzejsko galerijskih institucijah, kot tudi <strong>za</strong> premično kulturno dediščino, ki se hrani v okvirih<br />

neinstitucio<strong>na</strong>lnih združenj. Uporaba muzeja, galerije, zbirke ali razstave kot medija sporočanja dediščine,<br />

tradicij in z<strong>na</strong>čilnosti nekega okolja, kraja, pokrajine in ljudi je postala izredno priljublje<strong>na</strong> kategorija.<br />

Povečan obisk stalnih, občasnih in gostujočih razstav in pestrih pedagoških izobraževalnih programov<br />

je odsev aktivnega delovanja slovenskih muzejev in galerij, ki uspešno sledijo novim muzejskim<br />

trendom. Slovenski muzeji postajajo pomembni povezovalni členi med institucio<strong>na</strong>lnim in neformalnim<br />

izobraževanjem, lotevajo se obrav<strong>na</strong>ve in predstavitve novih, aktualnih tem, v muzejih <strong>na</strong>rašča dodat<strong>na</strong><br />

muzejska ponudba, vpliv hitrega in obsežnega tehnološkega razvoja pa se kaže pri dokumentaciji<br />

muzejskega gradiva. Uporaba AV-sredstev omogoča večjo promocijo in izrabo muzejskih vsebin tudi izven<br />

njegovih zidov. V <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih muzejih se intenzivno pripravljajo <strong>na</strong> več postavitev novih stalnih razstav.<br />

Nova vloga muzeja v sodobni družbi spreminja njegov kontekst in <strong>kulturo</strong> muzejskega dela, temelječega <strong>na</strong><br />

izvajanju strokovne javne službe, s poudarkom <strong>na</strong> evidentiranju gradiva, vključno z obstoječimi zbirkami <strong>na</strong><br />

terenu, inventariziranju, strokovni obdelavi in hranjenju muzealij v depojih.<br />

224

1.10.1.2 Muzeji/galerije<br />

V <strong>za</strong>dnjem obdobju opažamo tudi porast lokalnih, krajevnih, društvenih in <strong>za</strong>sebnih muzejev, zbirk, kar je<br />

seveda odsev širših družbenopolitičnih sprememb. Ob procesih globali<strong>za</strong>cije, ki <strong>na</strong> različne <strong>na</strong>čine utrjujejo<br />

<strong>za</strong>vest o geografski pove<strong>za</strong>nosti s svetom, se kot njeno <strong>na</strong>sprotje prebuja tudi zgodovinski lokalni spomin.<br />

Zato so še toliko pomembnejši pravilno razumevanje, povezovanje in usmerjanje tovrstnega hranjenja in<br />

predstavljanja gradiva ter posredovanja strokovnih smernic.<br />

1.2.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• vzpostavlje<strong>na</strong> mreža javnih ustanov, ki so z Uredbo o vzpostavitvi muzejske mreže <strong>za</strong> izvajanje javne službe<br />

<strong>na</strong> področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS, št. 97/00,<br />

103/00 in 105/) pokrivale celotno Slovenijo tako strokovno kot teritorialno,<br />

• skupni programi <strong>na</strong> podlagi prednostnih <strong>na</strong>log: a) andragoško-pedagoški v javnih <strong>za</strong>vodih, b) poenotenje<br />

dokumentiranja in c) skup<strong>na</strong> promocija muzejsko-galerijskih zbirk.<br />

Slabosti:<br />

• skrom<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> predstavitveno dejavnost in<br />

• slaba pove<strong>za</strong>nost s tujino.<br />

Priložnosti:<br />

• Skupen cilj:<br />

a) usklajevanje, zbiranje in distribucija odkupnih fondov, <strong>za</strong>ložniška dejavnost in trženje,<br />

b) združitev restavratorskih ateljejev in strokovno pokritje hranjenega gradiva (slikarstvo, kiparstvo, dela<br />

<strong>na</strong> papirju),<br />

c) ustanovitev galerijskega dokumentacijskega centra,<br />

č) ustvarjenje pogojev <strong>za</strong> intenzivnejšo akcesijo in<br />

d) oblikovanje celostne, enovite in skupne ponudbe institucij.<br />

• Akcesija starejše umetnosti: Čeprav se je položaj v <strong>za</strong>dnjem desetletju nekoliko izboljšal, <strong>na</strong>m še vedno ne<br />

uspe realizirati prioritet in nimamo <strong>na</strong>črta, kako v muzejih ohraniti nekaj <strong>za</strong> <strong>na</strong>še zbirke ključnih del. Med<br />

modernistično in novejšo produkcijo se pojavlja nesmisel<strong>na</strong> konkurenca <strong>za</strong> pičla razpoložljiva sredstva. Še<br />

vedno se izkazuje potreba, da je odkupni fond treba ločiti od državnoproračunskega koledarja, vpeljati<br />

še druge možnosti, še posebej stimulativno <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>no davčno <strong>za</strong>konodajo s predvidenimi olajšavami,<br />

alter<strong>na</strong>tivne kompen<strong>za</strong>cije v <strong>za</strong>puščinskih razpravah, porav<strong>na</strong>vah ipd.<br />

• Čas kot pomemben dejavnik: Danes je kulturno politiko še mogoče <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>ti stimulativno tako, da bi<br />

zmogli pridobiti pomembnejše opuse še živečih ali nedavno preminulih modernistov. Zato bi morali<br />

okrepiti Muzej moderne umetnosti, ki bi zmogel preseči generacijske antagonizme, izhajajoče iz občutka<br />

<strong>za</strong>postavljenosti v promocijskih pri<strong>za</strong>devanjih sodobne ustvarjalnosti.<br />

• Podpora sodobni umetnosti: Sodobno ustvarjalnost podpirati <strong>na</strong> vseh področjih z vsemi potrebnimi<br />

institucio<strong>na</strong>lnimi sredstvi in okviri, <strong>za</strong>to bo Muzej sodobne umetnosti smiseln in potreben.<br />

Nevarnosti:<br />

• z ukinitvijo muzejske mreže ni določil strokovnosti in teritorialnosti,<br />

• razdrobljenost področja.<br />

225

1.10.1.2 Muzeji/galerije<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

MK sofi<strong>na</strong>ncira redno dejavnost premične kulturne dediščine v muzejih in galerijah, tako državnih kot<br />

občinskih, prek neposrednega poziva <strong>na</strong> podlagi odločbe <strong>za</strong> splošne stroške, programske materialne<br />

stroške in stroške dela. Program dela temelji <strong>na</strong> poudarkih sprejetega strateškega <strong>na</strong>črta javnega <strong>za</strong>voda<br />

z upoštevanjem ciljev in prioritet, sprejetih <strong>na</strong> podlagi a<strong>na</strong>liz <strong>stanja</strong>, možnosti razvoja in dopolnjevanja<br />

uresničevanja skupnih ciljev v skladu s poslanstvom muzeja/galerije oziroma z ustanovitvenimi akti.<br />

Tabela 2<br />

JZ muzeji/galerije: razporeditev sredstev v osnovnih odločbah <strong>na</strong> podlagi predloga programa<br />

Odločba – skupaj Plače Št. <strong>za</strong>poslenih Splošni stroški Programski stroški<br />

Narod<strong>na</strong> galerija<br />

2003 278.158.313 161.555.280 33 64.203.303 52.400.000<br />

2004 318.972.868 162.972.868 32 70.000.000 59.000.000<br />

2005 314.013.241 176.091.741 33 77.100.000 60.821.500<br />

2006 393.613.438 179.793.044 33 90.000.000 62.220.395<br />

2007 432.987.265 185.985.242 33 98.475.000 63.527.023<br />

2007 EUR 1.806.823,84 776.102,66 33 410.928,89 265.093,57<br />

2008 EUR 1.791.868,22 800.988,20 33 421.202,00 271.000,00<br />

2009 EUR 1.543.618,55 779.489,55 32 437.629,00 246.500,00<br />

2010 EUR 1.660.959,00 956.758,00 32 458.380,00 235.000,00<br />

Moder<strong>na</strong> galerija<br />

2003 242.662.834 156.962.099 31 27.503.735 48.197.000<br />

2004 274.126.414 168.126.414 32 28.000.000 56.000.000<br />

2005 263.038.596 176.4 90.596 32 28.840.000 57.708.000<br />

2006 283.755.510 173.716.906 29.503.320 59.035.284<br />

2007 EUR 1.212.911,23 756.401,36 32 210.307,23 166.917.04<br />

2008 EUR 1.210.681,94 744.681.94 31 160.000,00 226.000,00<br />

2009 EUR 1.200.071,95 696.271,95 31 208.400,00 235.400,00<br />

2010 EUR 1.386.394,00 860.031,00 30 228.400,00 247.000,00<br />

Muzej Krščanstva <strong>na</strong> Slovenskem*<br />

2007 EUR 161.909,52 113.920,88 5 0 47.988,64<br />

Sp.št.+prog<br />

2008 EUR 194.714,35 120.864,35 5 16.850,00 32.000,00<br />

2009 EUR 224.904,58 116.991,58 5 70.713,00 33.200,00<br />

2010 EUR 263.261,00 140.410,00 5 70.713,00 36.400,00<br />

Arhitekturni muzej<br />

2003 119.710.711 78.763.002 15 20.747.709 20.200.000<br />

2004 133.686.935 83.186.935 15 19.000.000 31.500.000<br />

2005 118.752.032 76.721.282 14 19.570.000 22.460.750<br />

2006 140.362.594 81.665.137 15 20.020.110 32.977.347<br />

2007 EUR 585.883,13 360.086,64 15 81.430,48 140.193,09<br />

2008 EUR 608.076,20 375.106,20 15 83.470,00 145.500,00<br />

2009 EUR 576.618,34 366.429,34<br />

15 86.489,00 117.600,00<br />

+<br />

71.674,17<br />

2010 EUR 704.348,00 456.259,00 15 86.489,00 137.600,00<br />

MGLC<br />

2003 114.810.167 65.224.819 13 8.730.348 40.855.000<br />

2004 107.918.940 70.118.940 13 7.800.000 30.000.000<br />

226

1.10.1.2 Muzeji/galerije<br />

2005 121.853.365 72.904.365 13 8.034.000 40.915.000<br />

2006 102.650.660 61.575.833 11 8.218.782 31.856.045<br />

2007 EUR 476.045,76 298.445,94 12,5 36.867,80 136.559,10<br />

2008 EUR 449.726,34 319.626,34 12,5 40.100,00 140.000,00<br />

2009 EUR 496.941,34 286.785,34 12,5 48.056,00 155.100,00<br />

2010 EUR 522.294,80 353.206,00 12,5 48.056,00 120.100,00<br />

Galerija B. Jakac<br />

2003 86.469.605 57.427.816 14 8.641.789 20.400.000<br />

2004 96.851.910 64.851.910 15 10.000.000 22.000.000<br />

2005 99.976.797 67.005.797 15 10.300.000 22.671.000<br />

2006 115.655.988 65.026.655 14 10.536.900 23.192.433<br />

2007EUR 487.731,64 292.724,65 15 54.465,03 98.812,69<br />

2008 EUR 465.294,16 297.505,16 15 52.839,00 108.950,00<br />

2009 EUR 443.399,10 282.701,10 15 61.948,00 91.750,00<br />

2010 EUR 498.928,00 355.230,00 15 61.948,00 81.750,00<br />

Umetnost<strong>na</strong> galerija MB<br />

2003 99.567.062 69.089.306 14 10.577.756 19.900.000<br />

2004 103.893.494 72.293.494 15 9.500.000 22.100.000<br />

2005 107.276.446 74.717.396 15 9.785.000 22.774.050<br />

2006 109.735.022 74.427.114 15 10.010.055 23.297.853<br />

2007 EUR 479.131,44 319.871,27 15 53.738,94 99.261,84<br />

2008 482.940,03 320.646,03 14 56.294,00 100.000,00<br />

2009 469.951,96 295.473,96 15 58.028,00 109.450,00<br />

2010 527.128,00 359.650,00 15 58.028,00 109.450,00<br />

Pilonova galerija<br />

2003 19.811.147 13.217.744 3 1.393.403 5.200.000<br />

2004 22.355.784 13.855.784 3 2.400.000 6.100.000<br />

2005 23.460.566 14.702.516 3 2.472.000 6.286.050<br />

2006 26.229.211 15.769.725 3 2.528.856 6.430.629<br />

2007 EUR 115.824,90 69.072,80 3 16.432,98 27.398,06<br />

2008 EUR 118.509,94 68.856,94 3 16.653,00 28.000,00<br />

2009 EUR 111.140,50 62.944,50 3 9.896,00 38.300,00<br />

2010 EUR 125.926,00 78.286,00 3 9.340,00 38.300,00<br />

Koroška galerija likovnih umetnosti<br />

2003 54.142.030 38.413.071 8 2.778.959 12.950.000<br />

2004 61.809.897 39.509.897 8 3.800.000 18.500.000<br />

2005 64.310.126 41.331.876 8 3.914.000 19.064.250<br />

2006 68. 299.382 42.792.633 8 4.004.022 19.502.728<br />

2007 EUR 298.094,53 181.631,15 8,5 24.190,45 83.092,49<br />

2008 EUR 297.373,81 185.036,81 8,5 28.337,00 78.000,00<br />

2009 EUR 310.428,01 186.280,01 8,5 27.648,00 89.500,00<br />

2010 EUR 348.348,00 231.200,00 8,5 27.648,00 89.500,00<br />

Obalne galerije<br />

2003 97.885.709 51.944.210 10 8.092.499 37.849.000<br />

2004 81.652.451 53.652.451 10 8.000.000 20.000.000<br />

2005 111.089.429 56.903.929 10 8.240.000 45.945.500<br />

od tega A + A<br />

26.000.000<br />

227

1.10.1.2 Muzeji/galerije<br />

2006 114.722.877 57.791.110 10 8.429.520 47.002.247<br />

od tega A + A<br />

26.000.000<br />

2007 EUR 502.361,10 256.470,21 10 41.462,19 200.255,78<br />

od tega A + A<br />

108.496,07<br />

2008 EUR 527.584,43 275.016,43 10 47.568,00 200.000,00<br />

od tega A + A<br />

110.000,00<br />

2009 EUR 515.200,83 257.975,83 10 50.225,00 200.000,00<br />

od tega A + A<br />

110.000,00<br />

2010 EUR 564.425,00 314.200,00 10 50.225,00 200.000,00<br />

od tega A + A<br />

110.000,00<br />

Galerija Murska Sobota<br />

2003 43.190.799 29.015.738 5,66 2.736.361 11.438.700<br />

2004 43.628.389 28.328.389 5,66 2.800.000 12.500.000<br />

2005 46.006.381 30.241.131 5,66 3.884.000 11.881.250<br />

2006 47.800.843 30.172.992 5,66 3.973.332 12.154.519<br />

2007 EUR 204.484,53 132.844,72 5,66 16.483,06 51.785,03<br />

2008 EUR 204.729,00 134.179,08 5,66 17.550,00 50.000,00<br />

2009 EUR 194.151,61 121.783,61 5,66 17.638,00 49.400,00<br />

2010 EUR 209.506,00 142.902,00 5.66 16.704,00 49.400,00<br />

*Muzej krščanstva <strong>na</strong> Slovenskem je bil ustanovljen leta 2007.<br />

Iz tabele je razvidno, da se sredstva <strong>za</strong> javne <strong>za</strong>vode, ne glede <strong>na</strong> sprejete nove <strong>za</strong>konske obveznosti, kot<br />

so prevozi in prenosi, nova vrednotenja PKD in posledično nova <strong>za</strong>varovanja, prispevek <strong>za</strong> <strong>na</strong>domestilo <strong>za</strong><br />

uporabo stavbnega zemljišča, preverba plač, sprejem novih <strong>na</strong>log <strong>na</strong> podlagi <strong>za</strong>htevka večinskega fi<strong>na</strong>ncerja,<br />

prenova prostorov in <strong>na</strong>vse<strong>za</strong>dnje povišanje cen storitev predvsem <strong>za</strong> splošne stroške, ne dvigujejo, temveč<br />

ostajajo e<strong>na</strong>ka. Zaradi <strong>za</strong>jetja podatkov o plačah <strong>na</strong> določen dan se spreminja število <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong>radi<br />

odhodov v pokoj ali smrti, novih <strong>za</strong>poslitev ni že od leta 2003. Razmerje delitve sredstev je v korist plačam,<br />

program pa je izrazito osiromašen. Primerljivi podatki so od leta 2003 <strong>za</strong>radi e<strong>na</strong>kega <strong>na</strong>či<strong>na</strong> fi<strong>na</strong>nciranja.<br />

228

1.10.1.2 Muzeji/galerije<br />

2.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• poenotenje fi<strong>na</strong>nciranja,<br />

• normiranje fi<strong>na</strong>nciranja višine splošnih stroškov in<br />

• normiranje višine fi<strong>na</strong>nciranja osnovne javne službe.<br />

Slabosti:<br />

• osiromašeni programi in<br />

• ni vrhunskih predstavitev.<br />

Priložnosti:<br />

• priprava standardov in normativov <strong>za</strong> izvajanje javne službe ter<br />

• reorgani<strong>za</strong>cija tehničnih služb.<br />

Nevarnosti:<br />

• pri pripravi standardov neupoštevanje fi<strong>na</strong>nčnih izhodišč in<br />

• resig<strong>na</strong>cija področja.<br />

3 Kadri<br />

Tabela 3 Število <strong>za</strong>poslenih v muzejih/galerijah, 2009<br />

Skupno<br />

število<br />

Poslov<strong>na</strong> dejavnost Strokov<strong>na</strong> dejavnost<br />

Naziv muzeja/galerije <strong>za</strong>poslenih D PD PR FS TS Skupaj K K + R SS Skupaj<br />

Narod<strong>na</strong> galerija 34 1 0 1 1 10 13 5 4 10 19<br />

Moder<strong>na</strong> galerija 31 1 1 0 2 6 10 12 1 2 15<br />

Muzej krščanstva <strong>na</strong><br />

5 1 0 1 0 0 2 1 1 1 3<br />

Slovenskem<br />

Skupaj 70 3 1 2 3 16 25 18 6 13 37<br />

Galerija Božidar Jakac 15 1 0 0 1 10 12 3 0 0 3<br />

Koroška galerija likovnih<br />

8 1 0 1 1 2 5 3 0 0 3<br />

umetnosti<br />

Umetnost<strong>na</strong> galerija<br />

15 1 0 1 1 5 8 5 0 2 7<br />

Maribor<br />

Arhitekturni muzej Ljublja<strong>na</strong> 15 1 1 2 0 2 6 8 0 1 9<br />

MGLC 12,5 1 1 0 0 5 7 4 0,5 1 5,5<br />

Pilonova galerija 4 1 0 0 1 1 3 1 0 0 1<br />

Obalne galerije 10 1 0 0 1 4 6 4 0 0 4<br />

Galerija Murska Sobota 5 1 0 1 1 1 4 1 0 0 1<br />

Skupaj 84,5 8 2 5 6 30 51 29 0,5 4 33,5<br />

Legenda:<br />

D: direktor PD: pomočnik direktorja PR: stiki z javnostjo<br />

FS: fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> služba TS: tehnič<strong>na</strong> služba K: kustosi<br />

K + R: kustos restavrator SS: strokov<strong>na</strong> služba<br />

229

1.10.1.2 Muzeji/galerije<br />

Tabela 4<br />

Število <strong>za</strong>poslenih glede <strong>na</strong> starost v muzejih/galerijah<br />

Število vseh <strong>za</strong>poslenih<br />

Naziv muzeja/galerije do 29 let od 30 do 39 let od 40 do 49 let od 50 do 59 let <strong>na</strong>d 60 let<br />

Narod<strong>na</strong> galerija 1 9 10 11 1<br />

Moder<strong>na</strong> galerija 0 5 11 12 3<br />

Muzej krščanstva <strong>na</strong> Slovenskem 2 0 3 0 0<br />

Galerija Božidar Jakac Kostanjevica <strong>na</strong> Krki 0 1 8 6 0<br />

Koroška galerija likovnih umetnosti 0 3 2 3 0<br />

Umetnost<strong>na</strong> galerija Maribor 0 3 8 3 1<br />

Arhitekturni muzej Ljublja<strong>na</strong> 0 5,5 5 2,5 2<br />

Med<strong>na</strong>rodni grafični likovni center 0 4 6 2,5 0<br />

Pilonova galerija Ajdovšči<strong>na</strong> 2 0 1 0 1<br />

Obalne galerije Piran 0 1 4 3 2<br />

Galerija Murska Sobota 1 0 3 1 0<br />

Skupaj galerije/muzeji 6 31,5 61 44 10<br />

Število <strong>za</strong>poslenih v muzejih/galerijah je e<strong>na</strong>ko že vrsto let <strong>za</strong>radi doslednega upoštevanja ne<strong>za</strong>poslovanja v<br />

javnih <strong>za</strong>vodih. Iz podatkov je razvidno, da so e<strong>na</strong>kovredno <strong>za</strong>stopani strokovni in tehnični kadri predvsem<br />

<strong>za</strong>to, ker veči<strong>na</strong> direktorjev opravlja tudi strokovno službo. Starost<strong>na</strong> struktura <strong>za</strong>poslenih je <strong>na</strong>jštevilnejša<br />

od 50 do 59 let, kar je posledica ustanovitev muzejev in galerij v petdesetih letih, tako da se v galerijah<br />

pričakuje izrazita pomladitev kadrov.<br />

3.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• varnost <strong>za</strong>poslenih in<br />

• pomladitev kadrov.<br />

Slabosti:<br />

• majhno število fi<strong>na</strong>nciranja plač iz drugih sredstev in lokalnih sredstev,<br />

• premalo izkoriščeno volunterstvo in<br />

• starost<strong>na</strong> struktura kadrov.<br />

Priložnost:<br />

• reorgani<strong>za</strong>cija <strong>za</strong>poslovanja.<br />

Nevarnosti:<br />

• stag<strong>na</strong>cija področja in<br />

• neupoštevanje novih <strong>za</strong>konskih obveznosti.<br />

230

1.10.1.2 Muzeji/galerije<br />

4 Infrastruktura<br />

Največji problemi tako <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih kot regio<strong>na</strong>lnih galerij so v večini primerov prostorske razmere <strong>za</strong> stalno<br />

ali vsaj dokaj pogosto predstavitev stalnih zbirk. Stal<strong>na</strong> zbirka je temeljni pogoj <strong>za</strong> pridobitev statusa galerije<br />

ali muzeja oziroma uvrstitev v razvid, hkrati pa so zbirke večinoma shranjene v depojih in so javnosti ali<br />

stroki <strong>na</strong> ogled v redkih selekcioniranih pregledih.<br />

Tabela 5<br />

Površi<strong>na</strong> v muzejih/galerijah po dejavnostih<br />

Skupaj muzeji in galerije<br />

Razstavni prostori <strong>za</strong> stalne razstave 42295,14<br />

Razstavni prostori <strong>za</strong> občasne razstave 8256,82<br />

Prostori <strong>za</strong> poslovno dejavnost 1557,22<br />

Prostori kustodiatov in dokumentacije 2332,26<br />

Prostori <strong>za</strong> izvajanje pedagoške in andragoške dejavnosti 714,7<br />

Delavnice 1542,1<br />

Dislocirane enote 3175,08<br />

Depoji 5339,24<br />

Muzejska trgovi<strong>na</strong> 230<br />

Drugo 270,08<br />

Skupaj 65. 712,64<br />

4.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• stalnost razstavnih prostorov,<br />

• urejeni prostori <strong>za</strong> stalne razstave in<br />

• izboljšanje prostorov s prenovami Narodne galerije, Moderne galerije in Galerije Božidar Jakac Kostanjevica<br />

<strong>na</strong> Krki.<br />

Slabosti:<br />

• pomanjkanje depojskih prostorov in<br />

• pomanjkanje večjega prostora <strong>za</strong> večje razstave.<br />

Priložnosti:<br />

• ureditev skupnih depojev <strong>za</strong> arheološko gradivo,<br />

• opredelitev razstavnih prostorov,<br />

• priprava normativov ob sprejemanju standardov <strong>za</strong> delovanje javne službe,<br />

• pogojevanje velikosti razstavnega prostora glede <strong>na</strong>: a) število in strukturo prebivalcev <strong>na</strong> določenem<br />

območju, b) število enot gradiva in c) vlogo muzeja/razstavišča <strong>na</strong> območju delovanja.<br />

Nevarnosti:<br />

• <strong>za</strong>radi pomanjkanja večjih prireditvenih prostorov se lahko poruši razmerje med stalnimi postavitvami in<br />

občasnimi postavitvami razstav,<br />

• slaba dostopnost do hranjenega gradiva.<br />

5 Viri<br />

– Let<strong>na</strong> poročila javnih <strong>za</strong>vodov <strong>za</strong> obdobje od 2003 do 2010.<br />

231

1.10.2 Nepremič<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong><br />

232

Andrej Gaspari<br />

1.10.2.1 Javni <strong>za</strong>vod RS <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine<br />

1 Opredelitev področja in opis <strong>stanja</strong><br />

1.1 Uvod<br />

1.2 Prav<strong>na</strong> ureditev področja dela <strong>za</strong>voda<br />

1.3 Organi<strong>za</strong>cija, status in pristojnosti <strong>na</strong> področju<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

3 Kadri<br />

4 Infrastruktura<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

6 Viri<br />

233

1.10.2.1 Javni <strong>za</strong>vod RS <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine<br />

1 Opredelitev področja in opis <strong>stanja</strong><br />

1.1 Uvod<br />

Javni <strong>za</strong>vod RS <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine (ZVKDS; <strong>za</strong>vod) je ustanovila Vlada Republike Slovenije s Sklepom<br />

o ustanovitvi Javnega <strong>za</strong>voda RS <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine z dne 21. 5. 1999 (Uradni list RS, št. 38/99,<br />

99/99, 20/02 in 110/03). S tem sklepom so se združili samostojni javni <strong>za</strong>vodi:<br />

• Ljubljanski regio<strong>na</strong>lni <strong>za</strong>vod <strong>za</strong> varstvo <strong>na</strong>ravne in kulturne dediščine,<br />

• Medobčinski <strong>za</strong>vod <strong>za</strong> varstvo <strong>na</strong>ravne in kulturne dediščine Piran,<br />

• Zavod <strong>za</strong> varstvo <strong>na</strong>ravne in kulturne dediščine Maribor,<br />

• Zavod <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine Celje,<br />

• Zavod <strong>za</strong> varstvo <strong>na</strong>ravne in kulturne dediščine Kranj,<br />

• Zavod <strong>za</strong> varstvo <strong>na</strong>ravne in kulturne dediščine Nova Gorica,<br />

• Zavod <strong>za</strong> varstvo <strong>na</strong>ravne in kulturne dediščine Novo mesto in<br />

• Restavratorski center Republike Slovenije.<br />

Poslanstvo ZVKDS je izvajanje javne službe, ki obsega raznovrstne upravne in strokovne <strong>na</strong>loge <strong>na</strong> področju<br />

varstva nepremične in z njo pove<strong>za</strong>ne premične in žive dediščine. Svojega poslanstva <strong>za</strong>vod ne utemeljuje<br />

samo s postopki, ve<strong>za</strong>nimi <strong>na</strong> neposredno ohranitev dediščine in preprečevanje škodljivih vplivov <strong>na</strong>njo,<br />

temveč izvaja ukrepe <strong>za</strong> vključevanje dediščine v sodobno življenje, predstavljanje dediščine javnosti in<br />

razvijanje <strong>za</strong>vesti o njenih vrednostih. Promocija dejavnosti <strong>za</strong>voda je v celoti usmerje<strong>na</strong> v osveščanje javnosti<br />

o pomenu ohranjanja kulturne dediščine in njene ogroženosti ter v spodbujanje k osnovnim <strong>na</strong>logam, ki jih<br />

sodobni svet in civili<strong>za</strong>cija morata <strong>za</strong>gotavljati <strong>za</strong> njen obstoj. Zavod promocijo izvaja s predavanji, vodstvi po<br />

spomenikih, razstavami, predstavitvami <strong>na</strong> spletnih straneh, zloženkami, publikacijami in v drugih oblikah, ki<br />

so ustaljene v sodobnem svetu. Še posebej uspešno je <strong>za</strong>vod <strong>na</strong>dgradil evropsko pobudo promocije kulturne<br />

dediščine, to so Dnevi evropske kulturne dediščine.<br />

1.2 Prav<strong>na</strong> ureditev področja dela <strong>za</strong>voda<br />

Delovanje in ureditev ZVKDS opredeljujeta Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1; Ur. l. RS, št. 16/08<br />

in 123/08) in Sklep o ustanovitvi Javnega <strong>za</strong>voda RS <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 65/2008),<br />

delovno področje <strong>za</strong>voda pa poleg med<strong>na</strong>rodnih predpisov in konvencij opredeljujejo predvsem <strong>na</strong>slednji<br />

<strong>za</strong>koni in pravni akti:<br />

• Zakon o varstvu kulturne dediščine /ZVKD1/ (Ur. l. RS, 16/2008 in 123/08),<br />

• Zakon o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> /ZUJIK-UPB1 in ZUJIK-B/ (Ur. l. RS, št. 77/2007 in<br />

56/2008),<br />

• Zakon o <strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi – uradno<br />

prečiščeno besedilo /ZSNNPK-UPB1/ (Ur. l. RS, št. 14/2003 in 77/2008),<br />

• Zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini /ZLKSDL/ (Ur. l. RS, št. 89/1999 in 107/1999 – popr.),<br />

• Uredba o metodologiji <strong>za</strong> določitev osnov <strong>za</strong> izračun sredstev <strong>za</strong> izvajanje javne službe <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

(Ur. l. RS, št. 100/2003 in 81/2009),<br />

• Pravilnik o registru kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 66/2009),<br />

• Pravilnik o konservatorskem <strong>na</strong>črtu (Ur. l. RS, št. 66/2009),<br />

• Pravilnik o konservatorskem <strong>na</strong>črtu <strong>za</strong> prenovo (Ur. l. RS, št. 76/2010),<br />

• Pravilnik o strokovnih, prostorskih in tehničnih pogojih <strong>za</strong> izvajanje javne službe <strong>na</strong> področju varstva<br />

kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 113/2000 in 16/2008),<br />

• Pravilnik o <strong>na</strong>činu izvajanja fi<strong>na</strong>nciranja javnih <strong>za</strong>vodov, javnih skladov in javnih agencij <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

(Ur. l. RS, št. 117/2002, 97/2003 in 1/2009),<br />

• Pravilnik o postopku <strong>za</strong> izdajo dovoljenj <strong>za</strong> arheološka raziskovanja (Ur. l. RS, št. 113/2000 in 16/2008),<br />

• Pravilnik o vlaganju in reševanju <strong>za</strong>htevkov <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje predhodnih raziskav arheoloških <strong>na</strong>jdišč iz<br />

državnega proraču<strong>na</strong> (Ur. l. RS, št. 69/2009),<br />

• Pravilnik o pripravništvu, strokovnih izpitih in pridobivanju <strong>na</strong>zivov <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene v dejavnosti s področja<br />

varstva kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 101/2008),<br />

• Pravilnik o obliki in <strong>na</strong>mestitvi oz<strong>na</strong>k nepremičnih spomenikov in z<strong>na</strong>nosti (Ur. l. SRS, št. 33/1985, Ur. l. RS,<br />

št. 7/1999) in<br />

• Obvestilo o vpisu v evidenco raziskovalnih organi<strong>za</strong>cij (Agencija RS <strong>za</strong> raziskovalno dejavnost št. 637-64-<br />

2004/6 z dne 26. 1. 2005).<br />

234

1.10.2.1 Javni <strong>za</strong>vod RS <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine<br />

1.3 Organi<strong>za</strong>cija, status in pristojnosti <strong>na</strong> področju<br />

Organi<strong>za</strong>cija<br />

Zavod ima v sestavi dve glavni organi<strong>za</strong>cijski enoti, in sicer Enoto <strong>za</strong> varstvo nepremične in z njo pove<strong>za</strong>ne<br />

dediščine (Služba <strong>za</strong> kulturno dediščino) ter Center <strong>za</strong> konservatorstvo.<br />

Glavni<strong>na</strong> <strong>za</strong>vodove dejavnosti v Službi <strong>za</strong> kulturno dediščino je organizira<strong>na</strong> krajevno – s sedmimi območnimi<br />

enotami (OE Ljublja<strong>na</strong>, OE Celje, OE Kranj, OE Maribor, OE Nova Gorica, OE Novo mesto in OE Piran) pokriva<br />

celotno ozemlje države in tako <strong>za</strong>gotavlja trajno izvajanje javne službe.<br />

Dejavnost Centra <strong>za</strong> konservatorstvo je deloma umešče<strong>na</strong> po slovenskih regijah, v osnovi pa poteka v<br />

sklopu dveh organi<strong>za</strong>cijskih enot (Restavratorski center in Center <strong>za</strong> preventivno arheologijo).<br />

Status<br />

Ustanovitelj ZVKDS je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja<br />

Vlada Republike Slovenije. ZVKDS je od 26. 1. 2005 vpisan v evidenco raziskovalnih <strong>za</strong>vodov in organi<strong>za</strong>cij<br />

pod številko 2316.<br />

Pristojnosti in <strong>na</strong>loge<br />

Okvir delovanja ZVKDS je, če odštejemo Zakon o uresničevanju interesa v kulturi in Zakon o javnih<br />

<strong>za</strong>vodih, pravno-formalno določen predvsem z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08<br />

in 123/08) in Sklepom o ustanovitvi Javnega <strong>za</strong>voda RS <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 65/08).<br />

Ta dva dokumenta določata organi<strong>za</strong>cijsko shemo ZVKDS in področje delovanja, s čimer sta pove<strong>za</strong><strong>na</strong> tudi<br />

kadrovska usmeritev in splošen fi<strong>na</strong>nčni okvir. V postopku sprejemanja sta Pravilnik o notranji organi<strong>za</strong>ciji<br />

in sistemi<strong>za</strong>ciji delovnih mest Javnega <strong>za</strong>voda Republike Slovenije <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine in<br />

Kadrovski <strong>na</strong>črt.<br />

Zavod opravlja javno službo <strong>na</strong> področju varstva nepremične in z njo pove<strong>za</strong>ne premične kulturne<br />

dediščine, ki je opredelje<strong>na</strong> v šestem členu Sklepa o ustanovitvi Javnega <strong>za</strong>voda RS <strong>za</strong> varstvo kulturne<br />

dediščine (Ur. l. RS, št. 65/08). Z novim Zakonom o varstvu kulturne dediščine je <strong>za</strong>vod prevzel številne<br />

nove <strong>na</strong>loge (<strong>na</strong> podlagi javnega pooblastila, <strong>na</strong> področju varstva dediščine v prostorskem <strong>na</strong>črtovanju, pri<br />

izvajanju preventivnih ukrepov, strokovnem <strong>na</strong>dzoru, sodelovanju z lastniki dediščine ipd.).<br />

Kot državno javno službo v okviru Službe <strong>za</strong> kulturno dediščino <strong>za</strong>vod opravlja <strong>na</strong>slednje <strong>na</strong>loge: identificira,<br />

dokumentira, preučuje, vrednoti in interpretira nepremično dediščino ter premično in živo dediščino ter jo<br />

predstavlja javnosti v okviru varstva nepremične dediščine; sodeluje v pripravi strategije varstva in predlaga<br />

ukrepe <strong>za</strong> njeno izvedbo; predlaga vpis nepremične dediščine v register; pripravlja predloge <strong>za</strong> razglasitve<br />

nepremičnih spomenikov; a<strong>na</strong>lizira in vrednoti prostor <strong>za</strong> prikaz vrednotenja dediščine v prostoru; pripravlja<br />

gradiva <strong>za</strong> smernice in mnenja v postopkih priprave prostorskih <strong>na</strong>črtov sodeluje z državnimi organi<br />

in jim strokovno pomaga pri postopkih v zvezi s stvarmi z domnevo dediščine; sprejme <strong>na</strong>črt izvedbe<br />

predhodnih raziskav območij prostorskih aktov; sodeluje pri varstvu dediščine ob oboroženem spopadu<br />

ter varstvu pred <strong>na</strong>ravnimi in drugimi nesrečami; opravlja revizijo konservatorskih <strong>na</strong>črtov, ki jih pripravijo<br />

druge osebe; sodeluje z upravljavci spomenikov pri pripravi predlogov <strong>na</strong>črta upravljanja; izdaja mnenja o<br />

plačilu in višini <strong>na</strong>domestila <strong>za</strong> omejevanje gospodarskega izkoriščanja spomenikov; pripravlja strokovne<br />

podlage <strong>za</strong> upravne postopke, ki jih vodi ministrstvo, pristojno <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine (v <strong>na</strong>daljevanju:<br />

ministrstvo); predlaga ministru, pristojnemu <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine (v <strong>na</strong>daljevanju: minister), sprejem<br />

pod<strong>za</strong>konskih aktov; oblikuje metode in standarde <strong>za</strong> ohranitev nepremične dediščine ter usmerja, usklajuje<br />

in spremlja njihovo izvajanje; <strong>za</strong>gotavlja izpopolnjevanje in usklajuje potrebe po izobraževanju kadrov <strong>na</strong><br />

področju varstva nepremične dediščine; opravlja strokovni <strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d predhodnimi raziskavami; sodeluje<br />

z lastniki oziroma posestniki nepremičnih spomenikov in z drugimi uporabniki dediščine, ki imajo interese<br />

v zvezi s posameznim spomenikom, ter jim posreduje pojasnila, <strong>na</strong>svete in <strong>na</strong>vodila; izvaja programe <strong>za</strong><br />

razvijanje <strong>za</strong>vesti o dediščini, pripravništva in prakse <strong>za</strong> izobraževalne programe različnih stopenj s svojega<br />

področja; sodeluje pri izvajanju strokovnih izpitov <strong>za</strong> področje varstva nepremične dediščine in opravlja<br />

strokovni <strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d posegi v dediščino.<br />

Na podlagi javnega pooblastila ZVKDS opravlja še <strong>na</strong>slednje <strong>na</strong>loge: izdaja kulturnovarstvene pogoje in<br />

soglasja <strong>za</strong> posege v dediščino, vodi evidenco raziskav, izdaja odločbe o arheološkem <strong>na</strong>jdišču in odredi<br />

lastniku spomenika izvedbo določenih ukrepov varstva spomenikov.<br />

Kot državno javno službo v Restavratorskem centru kot enoti Centra <strong>za</strong> konservatorstvo <strong>za</strong>vod opravlja<br />

<strong>na</strong>slednje <strong>na</strong>loge: skrbi <strong>za</strong> razvoj konservatorsko-restavratorske stroke ter ga usmerja; vodi in izvaja<br />

predhodne raziskave spomenikov iz druge alineje drugega odstavka 34. čle<strong>na</strong> <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>; pripravlja<br />

235

1.10.2.1 Javni <strong>za</strong>vod RS <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine<br />

konservatorske <strong>na</strong>črte <strong>za</strong> spomenike v lasti države; izdeluje konservatorsko-restavratorsko projektno<br />

dokumentacijo <strong>za</strong> <strong>za</strong>htevne posege; <strong>na</strong>črtuje, vodi in izvaja <strong>za</strong>htevne konservatorsko-restavratorske posege<br />

<strong>na</strong> spomenikih in konservatorsko-restavratorske posege <strong>na</strong> spomenikih v lasti države, ki se fi<strong>na</strong>ncirajo (ali<br />

sofi<strong>na</strong>ncirajo) iz državnega proraču<strong>na</strong>, <strong>na</strong>menjenega kulturi; sodeluje pri presoji in skrbi <strong>za</strong> materialno<br />

stanje dediščine in spomenikov; izvaja raziskovalne projekte s področja varstva po <strong>na</strong>ročilu ministrstva;<br />

sodeluje z državnimi organi in jim strokovno pomaga pri postopkih v zvezi s stvarmi z domnevo dediščine;<br />

<strong>za</strong>gotavlja dokumentacijo <strong>za</strong> konservatorsko-restavratorske dejavnosti; izvaja programe pripravništva<br />

in izpopolnjevanja; izvaja prakso <strong>za</strong> izobraževalne programe konservatorstva in restavratorstva; skrbi <strong>za</strong><br />

razvijanje <strong>za</strong>vesti javnosti o konservatorsko-restavratorski dejavnosti in upravlja nepremične spomenike v<br />

lasti države.<br />

Kot državno javno službo v Centru <strong>za</strong> preventivno arheologijo kot enoti Centra <strong>za</strong> konservatorstvo <strong>za</strong>vod<br />

opravlja <strong>na</strong>slednje <strong>na</strong>loge: vodi in izvaja predhodne arheološke raziskave iz prve alineje drugega odstavka<br />

34. čle<strong>na</strong> in tretjega odstavka 34. čle<strong>na</strong> <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>; skrbi <strong>za</strong> metodološki in infrastrukturni razvoj <strong>na</strong> področju<br />

arheoloških raziskav in poizkopavalnih postopkov; vodi in izvaja predhodne arheološke raziskave ter<br />

poizkopavalne postopke spomenikov v lasti države, ki se fi<strong>na</strong>ncirajo iz državnega proraču<strong>na</strong>, <strong>na</strong>menjenega<br />

kulturi; izvaja raziskovalne projekte s področja preventivne arheologije po <strong>na</strong>ročilu ministrstva; izvaja<br />

programe pripravništva in izpopolnjevanja; izvaja prakso <strong>za</strong> izobraževalne programe preventivne<br />

arheologije in skrbi <strong>za</strong> razvijanje <strong>za</strong>vesti javnosti o preventivni arheologiji.<br />

Restavratorski center opravlja tudi <strong>na</strong>slednje <strong>na</strong>loge, ki se ne fi<strong>na</strong>ncirajo iz državnega proraču<strong>na</strong>,<br />

<strong>na</strong>menjenega kulturi: pripravlja konservatorske <strong>na</strong>črte <strong>za</strong> spomenike, ki niso v lasti države; vodi in izvaja<br />

predhodne raziskave spomenikov iz druge alineje prvega odstavka 34. čle<strong>na</strong> <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>; izdeluje konservatorskorestavratorsko<br />

projektno dokumentacijo <strong>za</strong> posege; <strong>na</strong>črtuje, vodi in izvaja konservatorsko-restavratorske<br />

posege; izvaja raziskovalne in druge projekte s področja varstva, ki se fi<strong>na</strong>ncirajo <strong>na</strong> podlagi pogodb; izvaja<br />

programe usposabljanja in vseživljenjskega učenja s področja konservatorsko-restavratorske dejavnosti ter<br />

upravlja nepremične spomenike, ki niso v lasti države.<br />

Center <strong>za</strong> preventivno arheologijo opravlja tudi <strong>na</strong>slednje <strong>na</strong>loge, ki se ne fi<strong>na</strong>ncirajo iz državnega proraču<strong>na</strong>,<br />

<strong>na</strong>menjenega kulturi: vodi in izvaja predhodne in druge arheološke raziskave ter poizkopavalne postopke<br />

obdelave arhivov arheoloških <strong>na</strong>jdišč vključno z objavo, ki ne sodijo v drugi in tretji odstavek 34. čle<strong>na</strong><br />

<strong>za</strong>ko<strong>na</strong>; izvaja programe usposabljanja ter izvaja raziskovalne in druge projekte s svojega področja, ki se<br />

fi<strong>na</strong>ncirajo <strong>na</strong> podlagi pogodb.<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

Glede fi<strong>na</strong>nčnega poslovanja je ZVKDS <strong>za</strong>radi prej opisane <strong>na</strong>rave dela med večjimi posrednimi proračunskimi<br />

uporabniki <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>. Del sredstev pridobiva iz državnega proraču<strong>na</strong>, <strong>na</strong>menjenega delovanju<br />

javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, del z izvedbo konkretnih, državno fi<strong>na</strong>nciranih projektov in del z izvedbo<br />

projektov, ki se fi<strong>na</strong>ncirajo iz evropskih ali drugih virov. Povečan obseg državne javne službe se <strong>za</strong>enkrat ne<br />

kaže v povečanem obsegu trajnejših oblik fi<strong>na</strong>nciranja iz državnega proraču<strong>na</strong>.<br />

Izhodišča in ka<strong>za</strong>lci, <strong>na</strong> katerih temeljijo izračuni in ocene sredstev <strong>za</strong> delovanje ZVKDS (plače, splošni stroški<br />

delovanja, programski materialni stroški, <strong>na</strong>kup opreme, investicijsko vzdrževanje), so fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> poročila iz<br />

preteklih let, ob upoštevanju povprečne letne stopnje rasti cen.<br />

Celotni prihodki ZVKDS so:<br />

• prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe, ki jih ZVKDS prejema od MK, drugih ministrstev in občinskih proračunov,<br />

• prihodki iz javnih skladov (ARRS),<br />

• drugi prihodki <strong>za</strong> izvajanje javne službe od pravnih in fizičnih oseb,<br />

• prihodki iz <strong>na</strong>slova tržne dejavnosti (oddajanje v <strong>na</strong>jem),<br />

• fi<strong>na</strong>nčni prihodki (depoziti, obresti) in<br />

• drugi prihodki (odškodnine, povračila stroškov).<br />

236

1.10.2.1 Javni <strong>za</strong>vod RS <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine<br />

Stroški izvajanja programa <strong>za</strong>voda (programski materialni stroški) se krijejo z <strong>na</strong>slednjih proračunskih postavk:<br />

• 6417 Javni <strong>za</strong>vodi <strong>na</strong> področju kulturne dediščine,<br />

• 4550 Spomeniki,<br />

• 4551 Spomeniki – last RS,<br />

• 4552 Kulturni tolar – spomeniki in<br />

• 8726 Izvajanje novega <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> (ZVKD-1).<br />

3 Kadri<br />

Notranja organi<strong>za</strong>cija in sistemi<strong>za</strong>cija ZVKDS sledita <strong>za</strong>konskim obveznostim, to je trajnemu izvajanju<br />

javne službe in projektno vodeni državni javni službi. Hkrati ZVKDS organizira skupne strokovne <strong>na</strong>loge, ki<br />

podpirajo strokovni razvoj (oblikovanje konservatorskih, konservatorsko-restavratorskih metod in metod<br />

preventivne arheologije, raziskoval<strong>na</strong> dejavnost, med<strong>na</strong>rodno sodelovanje, informacijska podpora varstvu<br />

in izboljšanje sodelovanja z uporabniki svojih storitev). Držav<strong>na</strong> jav<strong>na</strong> služba, kot jo določa 85. člen ZVKD-<br />

1 in ki jo izvaja Center <strong>za</strong> konservatorstvo (in njegovi organi<strong>za</strong>cijski enoti, Restavratorski center in Center<br />

<strong>za</strong> preventivno arheologijo), v okviru priz<strong>na</strong>nih 203 rednih <strong>za</strong>poslitev kadrovsko ni <strong>za</strong>gotovlje<strong>na</strong>, <strong>za</strong>to je<br />

<strong>za</strong>vod prisiljen te <strong>na</strong>loge izvajati <strong>na</strong> podlagi <strong>za</strong>poslitev <strong>za</strong> določen čas in z drugimi kratkoročnimi ukrepi<br />

kadrovske politike. V celoti je <strong>za</strong>vod daleč od željene kadrovske <strong>za</strong>sedbe, tako da kadrovska podhranjenost<br />

in neugod<strong>na</strong> starost<strong>na</strong> struktura ostajata eden ključnih problemov.<br />

Preglednica <strong>za</strong>poslitev <strong>na</strong> ZVKDS v letih 2002–2010 kaže razmeroma stabilno število kadrov, katerih<br />

<strong>za</strong>poslitev fi<strong>na</strong>ncira MK in je med <strong>na</strong>jvišjimi med javnimi <strong>za</strong>vodi <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>. Sočasno je razviden<br />

močan porast različnih oblik <strong>za</strong>poslovanja <strong>za</strong> določen čas <strong>na</strong> projekt<strong>na</strong> sredstva, ve<strong>za</strong><strong>na</strong> <strong>na</strong> odločbe MK,<br />

in iz dela, ki ga <strong>za</strong>vod opravlja kot javno službo po pogodbah s pravnimi in fizičnimi osebami. ZVKDS v<br />

programu dela <strong>za</strong> leto 2010 ugotavlja, da je treba <strong>za</strong> nemoteno delovanje <strong>za</strong>voda oziroma organi<strong>za</strong>cijske<br />

enote Center <strong>za</strong> preventivno arheologijo <strong>na</strong> področju del in <strong>na</strong>log po 85. členu ZVKD-1 nujno <strong>za</strong>gotoviti 8<br />

novih delovnih mest.<br />

Zaželje<strong>na</strong> ostaja celovita a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> oz. izdelava standardov in normativov <strong>za</strong> področja redne dejavnosti<br />

<strong>za</strong>voda, <strong>na</strong> podlagi katere bo mogoče oceniti realne delovne obremenitve in ustreznost obstoječega<br />

kadrovskega <strong>na</strong>črta pa tudi proste zmogljivosti <strong>za</strong>voda <strong>za</strong> tržno dejavnost (Restavratorski center in<br />

Center <strong>za</strong> preventivno arheologijo) in udeležbo v med<strong>na</strong>rodnih projektih. Dodatne obremenitve,<br />

ki jih <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene v območnih enotah pri<strong>na</strong>ša izpolnjevanje delovnih <strong>na</strong>log po ZVKD-1, prav tako<br />

pričajo o potrebi po uravnoteženi <strong>za</strong>stopanosti strokovnih profilov. Pri tem ponovno opo<strong>za</strong>rjamo <strong>na</strong><br />

preobremenjenost konservatorjev (terensko delo, izdaje kulturnovarstvenih pogojev in soglasij ter mnenj<br />

<strong>na</strong> prostorske akte), ki bo postala še bolj očit<strong>na</strong> s porastom posegov v prostor po koncu gospodarskega<br />

krča. Prav tako pomenijo novosti, ki jih je prinesel ZVKD-1, potrebo po takojšnjem usposabljanju večjega<br />

števila <strong>za</strong>poslenih oz. kadrovskih okrepitvah <strong>za</strong> strokovno vrednotenje tehnične dediščine, dediščine 20.<br />

stoletja in vojne dediščine.<br />

237

1.10.2.1 Javni <strong>za</strong>vod RS <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine<br />

4 Infrastruktura<br />

Enote ZVKDS delujejo <strong>na</strong> 14 lokacijah, od tega <strong>na</strong> štirih v Ljubljani. Poleg sedežev območnih enot Službe<br />

<strong>za</strong> kulturno dediščino (Celje, Kranj, Ljublja<strong>na</strong>, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Piran) so delovni prostori<br />

ZVKDS še v Kopru, <strong>na</strong> Ptuju, v Solkanu in Štanjelu. ZVKDS ima tudi dve izpostavi (Krško, Škofja Loka), kjer so<br />

<strong>za</strong>posleni <strong>na</strong> razpolago občanom le v določenih dneh.<br />

Nuj<strong>na</strong> je rešitev prostorske problematike <strong>za</strong> Skupne službe, Službo <strong>za</strong> razvoj in informatiko ter OE Ljublja<strong>na</strong><br />

<strong>na</strong> novi, skupni lokaciji in <strong>za</strong> preselitev Centra <strong>za</strong> preventivno arheologijo v del še neobnovljenih prostorov<br />

<strong>na</strong> Poljanski 40 (sedež RC). E<strong>na</strong>ko pomembno je rešiti prostorsko stisko OE Piran, in sicer z obnovo<br />

palače Apollonio v Piranu, ki je bila lastniško pridoblje<strong>na</strong> prav v ta <strong>na</strong>men, vendar v 12 letih ustanovitelju<br />

ZVKDS ni uspelo <strong>za</strong>gotoviti sredstev <strong>za</strong> obnovo tega spomenika in s tem poslovnih prostorov OE Piran.<br />

Tik pred izvedbo je obnova gradu Grm, kjer je sedež OE Novo mesto. Treba je rešiti vprašanje skladiščnih<br />

in depojskih prostorov <strong>za</strong> Restavratorski center in Center <strong>za</strong> preventivno arheologijo. Nereše<strong>na</strong> ostaja<br />

problematika skladišča in depoja večjih predmetov Restavratorskega centra, ki se trenutno rešuje z<br />

<strong>na</strong>jemanjem prostorov, kar <strong>za</strong>radi dislokacije od matične hiše (problemi logistike, varovanja …) ni ustrezno.<br />

Ob celoviti ureditvi prostora nekdanje Roške vojašnice (Poljanska 40) bo <strong>na</strong>stopil tudi problem izvajanja t. i.<br />

uma<strong>za</strong>ne in prašne dejavnosti v Restavratorskem centru, ki sedaj poteka <strong>na</strong> odprtem prostoru.<br />

Kritično je stanje glede raču<strong>na</strong>lniške in sistemske infrastrukture, s katero razpolaga ZVKDS, ki ovira hitrejše<br />

in bolj kakovostno izvajanje državne javne službe. Tako <strong>na</strong> vseh enotah ZVKDS ni <strong>za</strong>gotovljen širokopasovni<br />

dostop do zbirk podatkov MOP, občin, MK in drugih baz podatkov, ki so potrebne <strong>za</strong> ažurno opravljanje<br />

javne službe, programska in strežniška oprema je <strong>za</strong>starela in slabo pove<strong>za</strong><strong>na</strong>, ni centralnih strežniških<br />

kapacitet. Prav tako ni <strong>za</strong>gotovljeno trajno hranjenje poslovne in strokovne dokumentacije, ki danes<br />

večinoma <strong>na</strong>staja v elektronski obliki.<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• tradicija, izkušnje, ugled in prepoz<strong>na</strong>vnost v regio<strong>na</strong>lnem in med<strong>na</strong>rodnem okolju,<br />

• mreža OE in delovanje Restavratorskega centra in Centra <strong>za</strong> preventivno arheologijo <strong>za</strong>gotavljata vpetost<br />

strokovnega kadra v okolje <strong>na</strong> lokalni ravni,<br />

• interdiscipli<strong>na</strong>rnost oz. <strong>za</strong>stopanost strokovnjakov različnih ved,<br />

• prožnost oz. sposobnost hitrega reagiranja <strong>na</strong> <strong>na</strong>jrazličnejše okoliščine,<br />

• dobro poz<strong>na</strong>vanje dediščine in<br />

• bogate izkušnje izvajanja strokovnih <strong>na</strong>log <strong>za</strong>voda <strong>na</strong> posameznih regio<strong>na</strong>lno <strong>za</strong>ključenih območjih.<br />

Slabosti:<br />

• obstoječa <strong>za</strong>konodaja ob sočasni uvedbi novih oblik vlaganja javnih sredstev (fi<strong>na</strong>nciranje predhodnih<br />

arheoloških raziskav, <strong>na</strong>domestila, sofi<strong>na</strong>nciranje …) ne stimulira vlaganja v kulturno dediščino in ne uvaja<br />

nujno potrebnih obveznih dajatev <strong>za</strong> posredne in neposredne uporabnike kulturne dediščine kot dodatnih<br />

virov fi<strong>na</strong>nciranja varstva in ohranjanja kulturne dediščine,<br />

• kronično pomanjkanje sredstev <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup opreme (raču<strong>na</strong>lniška in programska oprema, fototehnika,<br />

službe<strong>na</strong> vozila, oprema <strong>za</strong> izvedbo arheoloških raziskav, oseb<strong>na</strong> varoval<strong>na</strong> oprema) in investicijsko<br />

vzdrževanje (sa<strong>na</strong>cije in obnove),<br />

• <strong>za</strong>postavljenost nekaterih strokovnih – izobrazbenih profilov s področij dela <strong>za</strong>voda (tehnič<strong>na</strong> in voj<strong>na</strong><br />

dedišči<strong>na</strong>, podvod<strong>na</strong> arheologija) in pomanjkanje šolanih konservatorjev, ki bi bili usposobljeni <strong>za</strong> izvajanje<br />

varstva različnih zvrsti nepremične dediščine ter<br />

• pomanjkanje depojskih prostorov in počasno uvajanje/<strong>na</strong>kup opreme <strong>za</strong> konservatorsko-restavratorske<br />

posege in arheološke raziskave.<br />

238

1.10.2.1 Javni <strong>za</strong>vod RS <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine<br />

Priložnosti:<br />

• povečanje prepoz<strong>na</strong>vnosti kulturne dediščine, zlasti njenega pome<strong>na</strong> in možnosti <strong>za</strong> ekonomski razvoj<br />

Slovenije; s populari<strong>za</strong>cijo izboljšati pogoje <strong>za</strong> ohranitev kulturne dediščine,<br />

• povečanje dostopnosti celovitih informacij o kulturni dediščini,<br />

• izdelava »kataloga <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno pomembnih spomenikov«, izvedba njihovega pregleda in osnovnih raziskav<br />

in izdelava prednostne liste glede <strong>na</strong> ogroženost, s tem pa postavitev temeljev <strong>za</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni program <strong>na</strong><br />

področju konservatorstva in restavratorstva,<br />

• intenzivnejše vključevanje izobraževanja študentov s področja konservatorstva in restavratorstva in<br />

arheologije, tehničnih in <strong>na</strong>ravoslovnih ved s permanentnim sodelovanjem s fakultetami in drugimi<br />

izobraževalnimi ter raziskovalnimi ustanovami doma in v tujini,<br />

• pospeševanje interdiscipli<strong>na</strong>rnega šolanja <strong>za</strong> poklice <strong>na</strong> področju varstva kulturne dediščine,<br />

• celovito dokumentiranje procesov in obvezno publiciranje ali pomembnejša predstavitev po končanem<br />

posameznem projektu,<br />

• izvajanje projektov v okviru tržne dejavnosti v obsegu, ki ga omogočajo proste kapacitete,<br />

• ustvarjanje pogojev <strong>za</strong> tehnično posodabljanje z lastnimi viri,<br />

• poenotenje in dvig strokovnega nivoja dela po posameznih organi<strong>za</strong>cijskih enotah s poudarkom <strong>na</strong><br />

<strong>za</strong>poslovanju deficitarnih poklicev in razbremenitvi posameznih skupin <strong>za</strong>poslenih,<br />

• sistematične <strong>na</strong>domestne <strong>za</strong>poslitve in kadrovske okrepitve s projektnim <strong>za</strong>poslovanjem,<br />

• okrepitev strokovnega in z<strong>na</strong>nstvenoraziskovalnega segmenta dejavnosti ZVKDS z uvajanjem novih<br />

tehnologij in konceptov v okviru med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja,<br />

• možnosti, ki jih ponuja močnejša <strong>na</strong>ve<strong>za</strong>va <strong>na</strong> nevladne organi<strong>za</strong>cije s področja kulturne dediščine, ki<br />

delujejo v javnem interesu,<br />

• posodobitev informacijsko-dokumentacijskega sistema in uveljavljanje informacijskih rešitev <strong>na</strong> področju<br />

pisarniškega poslovanja, evidentiranja in hranjenja dokumentarnega gradiva ter<br />

• preizkušanje in uvajanje novih tehnologij v dokumentacijske in raziskovalne postopke.<br />

Nevarnosti:<br />

• ne<strong>za</strong>dostno število <strong>za</strong>poslitev <strong>za</strong> izvajanje državne javne službe,<br />

• kronično pomanjkanje investicijskih sredstev,<br />

• težave s fi<strong>na</strong>nciranjem vzdrževanja in <strong>na</strong>jema poslovnih prostorov in depojskih kapacitet,<br />

• potrebni sta <strong>na</strong>tančnejša opredelitev vsebine in obsega javne službe in elementov njenega izvajanja ter<br />

vzpostavitev ka<strong>za</strong>lnikov in meril oz. delovnih normativov <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene, <strong>na</strong> katerih temeljita kadrovski <strong>na</strong>črt<br />

ter program del in <strong>na</strong>log.<br />

6 Viri<br />

– Delak Koželj, Zvezda. Fi<strong>na</strong>nciranje kot osrednji vidik varstva kulturne dediščine. Varstvo spomenikov 45,<br />

Ljublja<strong>na</strong> 2010, str. 280–306.<br />

– Grilc, Uroš (ur.). <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področjih <strong>kulture</strong> in predlog prednostnih ciljev. <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>,<br />

Ljublja<strong>na</strong> 2004.<br />

– http://www.mk.gov.si/si/<strong>za</strong>konodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/kultur<strong>na</strong>_dedisci<strong>na</strong>/ (dostopano 18.<br />

9. 2010).<br />

– Poslovno poročilo ZVKDS <strong>za</strong> leto 2009. ZVKDS, Ljublja<strong>na</strong> 2010.<br />

– Program dela <strong>za</strong> 2010. ZVKDS, Ljublja<strong>na</strong> 2009.<br />

– Računovodsko poročilo <strong>za</strong> leto 2009. ZVKDS, Ljublja<strong>na</strong> 2010.<br />

239

Veronika Leskovšek<br />

1.10.2.2 Kobilar<strong>na</strong> Lipica<br />

1 Opredelitev področja in opis <strong>stanja</strong><br />

1.1 Uvod<br />

1.2 Prav<strong>na</strong> ureditev področja varstva kulturne dediščine<br />

1.3 Organi<strong>za</strong>cija, status in pristojnosti <strong>na</strong> področju<br />

2 Opis <strong>stanja</strong><br />

3 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

4 Kadri<br />

5 Infrastruktura<br />

6 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

7 Viri<br />

240

1.10.2.2 Kobilar<strong>na</strong> Lipica<br />

1 Opredelitev področja in opis <strong>stanja</strong><br />

1.1 Uvod<br />

Kobilar<strong>na</strong> Lipica je eden <strong>na</strong>ših <strong>na</strong>jpomembnejših kulturnih spomenikov in edini kulturni spomenik<br />

državnega pome<strong>na</strong> v Sloveniji, ki je razglašen z <strong>za</strong>konom (Zakon o Kobilarni Lipica), obsega območje kar<br />

311 ha in vse zvrsti kulturne dediščine. Kobilar<strong>na</strong> Lipica je izjemen kulturni spomenik ne samo <strong>za</strong> Slovenijo,<br />

ampak tudi v evropskem in svetovnem merilu. Že dolga leta se bolj ali manj uspešno poskuša uveljaviti<br />

kot matič<strong>na</strong> kobilar<strong>na</strong> lipicanca doma in v svetu, a je kljub temu svetovno priz<strong>na</strong><strong>na</strong> izvor<strong>na</strong> kobilar<strong>na</strong><br />

konj lipicanske pasme, vrhunski konjerejsko-konjeniški center in območje prestižnega kulturnega turizma,<br />

predstavlja <strong>za</strong>ščitno z<strong>na</strong>mko Republike Slovenije in je pomemben generator razvoja <strong>na</strong> Krasu.<br />

Varstvo kulturne dediščine v Kobilarni Lipica je neposredno pove<strong>za</strong>no z dejavnostmi konjereje in<br />

konjeništva, ki so skozi stoletja pogojevale <strong>za</strong>snovo grajenega okolja in oblikovanje z<strong>na</strong>čilne kulturne krajine.<br />

Kulturni spomenik obsega: pašnike, travnike z belimi ograjami, hrastove gaje in drevorede, čredo konj<br />

avtohtone lipicanske pasme, stavbno dediščino, zbirko likovnih del Avgusta Černigoja z z<strong>na</strong>čilno postavitvijo<br />

v galeriji in parkovno plastiko – forma vivo iz kraškega kam<strong>na</strong>.<br />

Kobilar<strong>na</strong> Lipica se je skozi stoletja uspešno prilagajala razmeram in potrebam časa – rejsko, organi<strong>za</strong>cijsko<br />

in s ponudbo storitev ter hkrati ohranjala svojo identiteto. Kot rezultat dolgoletnega neprekinjenega<br />

sobivanja s kulturno krajino, čredo konj lipicancev in stavbno dediščino predstavlja živ kulturni, civili<strong>za</strong>cijski<br />

in tehnološki spomenik, ki mora ostati še <strong>na</strong>prej vpet v družbene razmere in se razvijati dalje – kot<br />

garancija <strong>za</strong> dolgoročni obstanek te častitljive institucije. Pri tem predstavlja prednostno <strong>na</strong>logo ohranjanje<br />

lipiške tradicije in identitete, ob stalnem <strong>za</strong>gotavljanju kvalitetnih pogojev <strong>za</strong> rejo in vzrejo lipicancev kot<br />

osnovnega razloga preteklega in bodočega obstoja Kobilarne Lipica.<br />

Razvoj Kobilarne Lipica je <strong>za</strong>stavljen v smeri oblikovanja samostojne, programsko <strong>za</strong>ključene celote, ki<br />

temelji <strong>na</strong> posebnih vrednotah, pove<strong>za</strong>nih z že stoletja uveljavljeno specializirano dejavnostjo <strong>na</strong> posestvu<br />

Lipica. Skladno s tem je v konceptu varstva in razvoja predlaga<strong>na</strong> strateška usmeritev v <strong>na</strong>tančneje<br />

izoblikovano programsko shemo in posledično v prostorski razvoj, katerega težišče <strong>na</strong>j se ponovno usmeri<br />

k osnovnim dejavnostim kobilarne, h konjereji in konjeništvu, ob sočasnem varovanju kulturne dediščine.<br />

Na ta <strong>na</strong>čin se bo Kobilar<strong>na</strong> Lipica, ki že ima močno identifikacijsko vlogo v slovenskem prostoru, postopno<br />

uveljavila kot središč<strong>na</strong> razvoj<strong>na</strong> točka <strong>na</strong> Krasu in še <strong>na</strong>dgradila svoj med<strong>na</strong>rodni pomen.<br />

1.2 Prav<strong>na</strong> ureditev področja varstva kulturne dediščine<br />

Delovanje Javnega <strong>za</strong>voda Kobilar<strong>na</strong> Lipica urejajo <strong>na</strong>slednje <strong>za</strong>konske podlage:<br />

• Zakon o varstvu kulturne dediščine (v <strong>na</strong>daljevanju ZVKD-1, Uradni list. RS, št. 16/08 in 123/08),<br />

• Zakon o Kobilarni Lipica (Uradni list. RS, št. 29/96, 79/06, 107/06-UPB1 in 33/07),<br />

• Zakon o <strong>za</strong>vodih (Uradni list RS, št. 121/1991, 451/1994 Odl. US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998 Odl. US: U-I-<br />

34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP),<br />

• Zakon o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (Uradni list RS, št. 77/2007-UPB1, 56/2008 in 4/2010),<br />

• Zakon o <strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (Uradni list RS, št.<br />

24/98, 108/02, 14/03-UPB-1),<br />

• Zakon o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/2002),<br />

• Zakon o veterini (Uradni list RS, št. 33/2001),<br />

• Uredba o geografski oz<strong>na</strong>čbi Lipicanec (Uradni list RS, št. 4/1999),<br />

• Zakon o <strong>za</strong>ščiti živali (Uradni list RS, št. 43/2007 – ZZZiv UPB-2) ter<br />

• Sklep o organi<strong>za</strong>ciji in delu javnega <strong>za</strong>voda Kobilar<strong>na</strong> Lipica (Uradni list RS, št. 1-58/2008).<br />

Drugi dokumenti in strokovne podlage <strong>za</strong> delovanje Javnega <strong>za</strong>voda Kobilar<strong>na</strong> Lipica so:<br />

• Rejski program Kobilarne Lipica <strong>za</strong> pasmo Lipicanski konj,<br />

• Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),<br />

• Razvojni <strong>na</strong>črt in usmeritve slovenskega turizma 2007–2011,<br />

• Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih razvojnih projektih <strong>za</strong> obdobje 2007–2023,<br />

• Pravilnik o kategori<strong>za</strong>ciji <strong>na</strong>stanitvenih obratov (Uradni list RS, št. 62/2008, 80/2008),<br />

• Uredba o <strong>na</strong>črtu prostorskih ureditev <strong>za</strong> območje Kobilar<strong>na</strong> Lipica – I. del (Uradni list RS, št. 76/2008),<br />

241

1.10.2.2 Kobilar<strong>na</strong> Lipica<br />

• Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega pla<strong>na</strong> Občine Seža<strong>na</strong> <strong>za</strong> obdobje<br />

od leta 1986 do leta 2000 in Srednjeročnega družbenega pla<strong>na</strong> Občine Seža<strong>na</strong> <strong>za</strong> obdobje od leta 1986-<br />

1990 v letu 2002 (Uradni list RS, št. 81/02),<br />

• Odlok o podrobnih merilih prostorskih ureditvenih pogojev <strong>za</strong> <strong>na</strong>selja v Občini Seža<strong>na</strong> (Uradni list RS, št. 82/02),<br />

• Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v k.s. Seža<strong>na</strong> – Občine Seža<strong>na</strong> (Uradni list RS, št. 81/02) in<br />

• Akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo LIPICA TURIZEM d.o.o.<br />

1.3 Organi<strong>za</strong>cija, status in pristojnosti <strong>na</strong> področju<br />

Kobilar<strong>na</strong> Lipica (v <strong>na</strong>daljevanju KL) je od decembra 1988 do 31. 5. 1996 poslovala kot družbeno podjetje<br />

LIPICA, Konjerejsko turistični center p. o., Lipica št. 5.<br />

Javni <strong>za</strong>vod Kobilar<strong>na</strong> Lipica (v <strong>na</strong>daljevanju JZKL) je bil ustanovljen 1. 6. 1996 z Zakonom o Kobilarni<br />

Lipica, ko se je podjetje pravno organi<strong>za</strong>cijsko preoblikovalo v javni <strong>za</strong>vod. Ustanovitelj <strong>za</strong>voda je Republika<br />

Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje v skladu z <strong>za</strong>konom Vlada Republike Slovenije. Z<br />

<strong>za</strong>konom opredeljeno <strong>za</strong>varovano območje KL je prešlo v last Republike Slovenije. Glede <strong>na</strong> velik pomen in<br />

veliko vrednost KL je taka ureditev <strong>na</strong>jbolj primer<strong>na</strong>.<br />

Na osnovi spremenjenega Zako<strong>na</strong> o Kobilarni Lipica (2006) in Sklepa Vlade RS z dne 1. 3. 2007 je JZKL v<br />

letu 2007 ustanovil gospodarsko družbo Lipica turizem d.o.o. <strong>za</strong> izvajanje tržnih dejavnosti. Lipica turizem<br />

d.o.o. opravlja gostinske in turistične dejavnosti v KL (letni točilni pult, golf bar, hotel Maestoso, hotel Klub,<br />

bazen, tenis igrišče, golf igrišče), trži oglede KL, predstave klasične jahalne šole, turistično vožnjo s kočijami<br />

in turistično jahanje ter organizira vse prireditve. Gospodarsko družbo vodi direktor, ki je hkrati direktor<br />

JZKL. Gospodarska družba nima <strong>na</strong>dzornega sveta, to funkcijo opravlja ustanovitelj, njegove pravice pa<br />

izvaja svet JZKL. Organi<strong>za</strong>cijska in kadrovska struktura posameznega subjekta je definira<strong>na</strong> v internih aktih<br />

organi<strong>za</strong>cije in sistemi<strong>za</strong>cije, ki jih v primeru javnega <strong>za</strong>voda sprejema svet <strong>za</strong>voda in potrjuje ustanovitelj, v<br />

primeru gospodarske družbe pa so ti akti podrejeni določilom Zako<strong>na</strong> o gospodarskih družbah.<br />

Do 17. 7. 2008 je bilo resorno ministrstvo <strong>za</strong> KL <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, <strong>Ministrstvo</strong><br />

<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (v <strong>na</strong>daljevanju MK) pa je bilo od 31. 5. 2005 do 17. 7. 2008 odgovorno <strong>za</strong> sistemsko spremljanje in<br />

koordiniranje izvajanja Zako<strong>na</strong> o Kobilarni Lipica.<br />

V skladu s sklepom Vlade RS z dne 17. 7. 2008 (št. sklepa 32201-1/2008/5) je MK postalo resorno<br />

ministrstvo <strong>za</strong> KL, kar je tudi v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine. <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo,<br />

gozdarstvo in prehrano je ohranilo pristojnost <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje dejavnosti (pridelovanje žit in drugih poljščin;<br />

reja ovac, koz, konj, oslov, mul in mezgov; storitve <strong>za</strong> živinorejo, razen veteri<strong>na</strong>rskih storitev, raziskovanje in<br />

eksperimentalni razvoj <strong>na</strong> področju kmetijstva in sorodnih dejavnosti ter veteri<strong>na</strong>rstvo) in s tem pove<strong>za</strong>nih<br />

investicij in investicijskega vzdrževanja, in sicer v višini <strong>na</strong>jmanj ene tretjine stroškov izvedbe <strong>na</strong>jmanjšega<br />

obsega varstva v JZKL, ki jih <strong>za</strong>gotavlja državni proračun. MK pa je pristojno <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje in spremljanje<br />

izvajanja preostalih dejavnosti JZKL kot upravljavca kulturnega spomenika državnega pome<strong>na</strong> v lasti države.<br />

Z delitvijo pristojnosti glede fi<strong>na</strong>nciranja in spremljanja izvajanja dejavnosti JZKL pa delitev pristojnosti med<br />

obema ministrstvoma še ni bila v celoti izvede<strong>na</strong>. Javni <strong>za</strong>vod kot fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> <strong>na</strong>ložba Republike Slovenije ni v<br />

pristojnosti MK in tudi nepremično premoženje ni knjiženo <strong>na</strong> MK. Zaradi trenutnega <strong>stanja</strong> nepremičnega<br />

premoženja, ki je knjiženo <strong>na</strong> <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je treba urediti tudi<br />

lastniška razmerja nepremičnega premoženja, ki bodo omogočala normalno delovanje v smislu obnov,<br />

rekonstrukcij in investicijskega vzdrževanja. MK <strong>na</strong>štetih aktivnosti zdaj ne more izvajati.<br />

Javni <strong>za</strong>vod izvaja osnovne dejavnosti: konjereja, konjeništvo in varstvo kulturne dediščine v obsegu, ki ga<br />

predpisuje Zakon o Kobilarni Lipica, kar predstavlja:<br />

• skrb <strong>za</strong> konje lipicance v skladu z <strong>za</strong>konodajo in Rejskim programom Kobilarne Lipica <strong>za</strong> pasmo lipicanski konj,<br />

• skrb <strong>za</strong> kulturno dediščino v skladu z <strong>za</strong>konodajo in <strong>za</strong>htevami varstva kulturne dediščine<br />

(spomeniškovarstvene stroke) ter<br />

• ureditev poslovanja Javnega <strong>za</strong>voda Kobilar<strong>na</strong> Lipica.<br />

JZKL upravlja <strong>za</strong>varovano območje kulturnega spomenika državnega pome<strong>na</strong> KL z vsemi nepremični<strong>na</strong>mi<br />

in premični<strong>na</strong>mi (<strong>za</strong>varovano območje <strong>na</strong> 311 ha vključuje večje število objektov, <strong>na</strong>menjenih konjereji,<br />

konjeništvu, turističnim in gostinskim programom, kulturi, športu in rekreaciji, upravi, stanovanjem itd.)<br />

ter pravicami intelektualne lastnine v <strong>za</strong>varovanem območju, ki so v lasti Republike Slovenije. JZKL, poleg<br />

osrednjega dela posestva, upravlja tudi z delom parcel v njegovem vplivnem območju in z dislociranim<br />

posestvom Ravne, ki vključuje hlevske objekte ter pripadajoče pašne in druge površine.<br />

242

1.10.2.2 Kobilar<strong>na</strong> Lipica<br />

2 Opis <strong>stanja</strong><br />

Svet JZKL je ob <strong>za</strong>četku delovanja julija 2009 opravil pregled <strong>stanja</strong> in delovanja JZKL in v poročilu ugotovil<br />

vrsto nepravilnosti. Po pregledu se je izka<strong>za</strong>lo, da se Zakon o Kobilarni Lipica in drugi <strong>za</strong>konski predpisi niso<br />

izvrševali kot <strong>za</strong>konsko predpisane obveznosti (pravnih in odgovornih oseb), kar samo po sebi predstavlja<br />

kršitev predpisov. To je ustvarilo vrsto težav pri organiziranju in izvajanju dejavnosti javne službe, pri<br />

odnosu <strong>za</strong>poslenih do dela ter do vsebine in pome<strong>na</strong> kulturnega spomenika, pri odnosu do upravljanja z<br />

javnimi sredstvi, itd. Ker predstavlja KL pomemben del državnega bogastva, je organi<strong>za</strong>cijske probleme<br />

in fi<strong>na</strong>nciranje treba urediti tako, da bodo to bogastvo in jav<strong>na</strong> sredstva, <strong>za</strong>upa<strong>na</strong> javnemu <strong>za</strong>vodu v<br />

upravljanje, ustrezno vrednoteni. Predpisane obveznosti pa je treba normirati po sklopih spomenika. V<br />

skladu s predpisi in pravili posameznih strok je treba določiti standard in normative urejenosti kultivirane<br />

krajine, črede konj, stavbne in likovne dediščine. Opustiti je treba ad hoc <strong>na</strong>čin ukrepanja in določiti<br />

konkret<strong>na</strong> opravila (npr. površine pašnikov in travnikov v ha, ki jih je potrebno gnojiti, kositi, seno pospraviti,<br />

skladiščiti ..., <strong>za</strong>raščene površine v ha, ki jih je treba očistiti, število dreves, ki jih je treba <strong>za</strong>saditi; ugotoviti,<br />

koliko kilometrov ograj je treba postaviti, vzdrževati, pobarvati; število konj, ki jih je treba dnevno oskrbeti,<br />

negovati, ujahati, preizkusiti, izšolati; koliko delovnih ur hlevarja, konjarja, jahača, voznika, delovnih priprav<br />

in sredstev je <strong>za</strong> to potrebno itd. – e<strong>na</strong>ko velja <strong>za</strong> stavbno in likovno dediščino). Brez tega ni mogoče<br />

določiti potrebnega obsega kadrov, materialnih sredstev, stroškov in tudi ne obsega fi<strong>na</strong>nciranja.<br />

Svet JZKL je opozoril <strong>na</strong> dejstvo, da je Republika Slovenija tako lastnica kulturnega spomenika kot<br />

ustanoviteljica JZKL, Lipice Turizem d.o.o. in Casinoja Portorož d.d. ter da delovanje vseh treh subjektov<br />

<strong>na</strong> območju spomenika take velikosti in pome<strong>na</strong>, ne pri<strong>na</strong>ša pozitivnih sinergijskih učinkov (medseboj<strong>na</strong><br />

konkurenca, tožbe). Ob 431-letnici obstoja KL in ob <strong>za</strong>vzemanju <strong>za</strong> vpis <strong>na</strong> Unescov sez<strong>na</strong>m svetovne<br />

dediščine lahko okolišči<strong>na</strong>, da lastnik v spomeniku državnega pome<strong>na</strong> združuje <strong>na</strong>vedene dejavnosti, pri<br />

poz<strong>na</strong>valcih <strong>na</strong>leti <strong>na</strong> negativen odmev in tudi negativno vpliva <strong>na</strong> ugled lastnika.<br />

Od septembra 2009 je bilo v KL veliko <strong>na</strong>rejeno <strong>za</strong> izboljšanje razmer in delovanja javnega <strong>za</strong>voda. KL je<br />

dobila novega direktorja, Lipica Turizem d. o. o pa je po objavi plačilne nesposobnosti <strong>za</strong>čela s sa<strong>na</strong>cijo in jo<br />

je marca 2010 ustanovitelj – JZKL dokapitaliziral. V kobilarni so <strong>za</strong>čeli opravljati teste delovnih sposobnosti<br />

konj, kobilar<strong>na</strong> je po dolgem času spet dobila strokovnega vodjo. Konec julija 2010 je bil sprejet strateški<br />

dokument Načrt upravljanja julij 2010–junij 2014, ki je podlaga <strong>za</strong> izvedbo vrste projektov <strong>za</strong> obnovo in<br />

oživitev KL, ki so prednost<strong>na</strong> <strong>na</strong>loga v prihodnjih štirih letih. Prvi dokončani projekt iz serije projektov <strong>za</strong><br />

obnovo in oživitev KL je 18. 5. 2011 odprt Muzej lipicanca. Z obnovo objektov in obnovljenimi programi<br />

bodo KL povrnjeni nekdanji pomen, ugled in blišč.<br />

3 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

Od leta 2002 KL ni več prejemala koncesijskih dajatev iz Casinoja, gostinska in turistič<strong>na</strong> dejavnost v okviru<br />

javnega <strong>za</strong>voda pa tudi nista dobro delovali in nista ustvarjali predvidenega dohodka <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje<br />

dejavnosti javne službe. Ker v javnem <strong>za</strong>vodu ni bilo dovolj lastnih sredstev <strong>za</strong> opravljanje dejavnosti, se<br />

je pogosto <strong>za</strong>dolževal. Z ustanovitvijo gospodarske družbe Lipica Turizem d.o.o. leta 2007 so se razmere<br />

še poslabšale. Z <strong>za</strong>menjavo vodstva leta 2009 (svet in direktor), izboljšanjem razmer in delovanja javnega<br />

<strong>za</strong>voda ter izvajanjem sa<strong>na</strong>cijskega programa <strong>za</strong> gospodarsko družbo se razmere v Kobilarni Lipica, in to v<br />

obeh organi<strong>za</strong>cijskih enotah – javnem <strong>za</strong>vodu in gospodarski družbi – izboljšujejo.<br />

JZKL je bil od leta 2002 do 2009 v različnem obsegu fi<strong>na</strong>nciran iz sredstev državnega proraču<strong>na</strong>, vendar<br />

fi<strong>na</strong>nciranje v tem obdobju ni bilo urejeno, kar je povzročalo velike težave pri rednem delovanju in<br />

<strong>na</strong>črtovanju dela. Ker sredstva <strong>za</strong> posamezno leto niso bila z<strong>na</strong><strong>na</strong> v<strong>na</strong>prej, je bila tudi priprava Programa<br />

dela <strong>za</strong> tekoče leto oteže<strong>na</strong>. Prvič je bilo fi<strong>na</strong>nciranje urejeno v proračunu <strong>za</strong> leti 2010 in 2011, ko so bila<br />

<strong>za</strong>gotovlje<strong>na</strong> sredstva <strong>na</strong> proračunskih postavkah MK in Ministrstva <strong>za</strong> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,<br />

<strong>za</strong>to je bil Program dela <strong>za</strong> leto 2010 sprejet že decembra 2009, ko je bila podpisa<strong>na</strong> tudi tripartit<strong>na</strong><br />

pogodba o fi<strong>na</strong>nciranju javne službe.<br />

243

1.10.2.2 Kobilar<strong>na</strong> Lipica<br />

Tabela 1 Fi<strong>na</strong>nciranje Javnega <strong>za</strong>voda Kobilar<strong>na</strong> Lipica iz proraču<strong>na</strong> RS v letih 2002–2010<br />

Jav<strong>na</strong> sredstva v EUR<br />

Stroški v EUR<br />

Leto<br />

MKGP<br />

MK Skupaj<br />

Stroški dela<br />

(plače, prispevki in PPZ) Materialni stroški Skupaj<br />

2002 717.122,68 717.122,68 2.200.043,25 3.358.474,25 5.558.517,50<br />

/<br />

2003 797.138,10 797.138,10 2.603.647,14 3.178.818,96 5.782.466,10<br />

/<br />

2004 1.367.204,74 1.367.204,74 2.819.721,25 2.980.024,21 5.799.745,46<br />

/<br />

2005 876.217,88 1.934.230,67 3.011.471,38 3.571.807,71 6.583.279,09<br />

1.058.012,79<br />

2006 890.460,70 1.566.474,73 2.894.804,71 3.622.446,17 6.517.250,88<br />

676.014,03<br />

2007 906.587,00 3.136.974,62 2.242.167,00 3.260.570,00 5.502.737,00<br />

2.230.387,62<br />

2008 868.774,00 3.192.006,26 1.647.985,00 2.815.927,28 4.463.912,28<br />

2.323.232,26<br />

2009 988.237,00 3.421.901,00 1.781.830,00 2.728.449,00 4.510.279,00<br />

2.433.664,00<br />

2010 1.002.627,00 4.931.901,00 1.833.254,00 2.970.901,00 4.804.155,00<br />

3.929.274,00<br />

4 Kadri<br />

Na podlagi spremenjenega Zako<strong>na</strong> o Kobilarni Lipica (2006) in Sklepa Vlade RS z dne 1. 3. 2007 je JZKL v<br />

letu 2007 ustanovil gospodarsko družbo Lipica turizem, d. o. o., <strong>za</strong> izvajanje tržnih dejavnosti. Gospodarska<br />

družba je od javnega <strong>za</strong>voda prevzela vse redno <strong>za</strong>poslene delavce (približno 100), ki so opravljali gostinske<br />

in turistične dejavnosti v Kobilarni Lipica (letni točilni pult, golf bar, hotel Maestoso, hotel Klub, bazen,<br />

tenis igrišče, golf igrišče), izvajali oglede KL, predstave klasične jahalne šole, turistično vožnjo s kočijami in<br />

turistično jahanje ter organizirali prireditve.<br />

V JZKL je bilo <strong>na</strong> dan 31. 12. 2010 <strong>za</strong>poslenih 90 delavcev, od tega 10 delavcev <strong>za</strong> določen čas, s skrajšanim<br />

delovnim časom e<strong>na</strong> delavka in e<strong>na</strong> delavka <strong>na</strong> porodniškem dopustu. Med <strong>za</strong>poslenimi je bilo 27 žensk<br />

(30 %) in 63 moških (70 %). 52,22 % <strong>za</strong>poslenih je starih 45 let ali več. V varovano kategorijo starejših<br />

delavcev sodi 10 <strong>za</strong>poslenih (9 delavcev in e<strong>na</strong> delavka). V veljavni sistemi<strong>za</strong>ciji je predvidenih 107 delovnih<br />

mest.<br />

Glavni problem z vidika kadrov je, po ugotovitvah strokovnih služb KL, neustrez<strong>na</strong> organi<strong>za</strong>cija dela, ki<br />

temelji <strong>na</strong> neprimerni sistemi<strong>za</strong>ciji in prenizkem številu <strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> delovnih mestih, ki se ukvarjajo<br />

neposredno s konji. JZKL že dalj časa ne izpolnjuje vseh svojih obveznosti iz Zako<strong>na</strong> o živinoreji in Rejskega<br />

programa. Z obstoječim kadrovskim <strong>na</strong>črtom tega tudi v bodoče ne bo mogoče izpeljati, <strong>za</strong>to v KL<br />

pripravljajo novo sistemi<strong>za</strong>cijo in kadrovski <strong>na</strong>črt, ki skupaj z oceno fi<strong>na</strong>nčnih učinkov temeljita <strong>na</strong> oce<strong>na</strong>h<br />

ustreznih strokovnih služb. Nova sistemi<strong>za</strong>cija predvideva <strong>za</strong>poslitev 37 novih delavcev, s tem pove<strong>za</strong>ni<br />

stroški <strong>na</strong> letni ravni so ocenjeni pribl. 550.000 EUR (brez stroškov <strong>za</strong> delovne obleke in opremo, ki bi<br />

dodatno z<strong>na</strong>šali še okrog 50.000 EUR).<br />

V pripravo ustreznejše sistemi<strong>za</strong>cije delovnih mest in spremembo kadrovskega <strong>na</strong>črta so KL silile trenutne<br />

razmere, ko dela ni mogoče organizirati tako, da bi lahko izvedli vsa zootehniška opravila v skladu z dobro<br />

kmetijsko prakso, ki jo predpisujejo <strong>za</strong>koni, različne uredbe in odločbe s področja kmetijstva in živinoreje. Pri<br />

244

1.10.2.2 Kobilar<strong>na</strong> Lipica<br />

različnih dnevnih opravilih ni <strong>za</strong>gotovljene dovolj delovne sile, <strong>za</strong>to so v hlevih pogoste menjave delavcev,<br />

<strong>za</strong>radi neizkušenosti in slabega poz<strong>na</strong>vanja dela pa to povzroča slabšo storilnost. Potrebe po delavcih<br />

kobilar<strong>na</strong> rešuje tudi z <strong>na</strong>jeto delovno silo, ki je prav tako neizkuše<strong>na</strong>.<br />

Osnova <strong>za</strong> pripravo sistemi<strong>za</strong>cije delovnih mest v kobilarni so Zakon o Kobilarni Lipica, Zakon o živinoreji,<br />

Zakon o kmetijstvu, Rejski program Kobilarne Lipica <strong>za</strong> pasmo lipicanski konj, poročila o letnem pregledu<br />

Kobilarne Lipica 2001–2008 in ugotovitve kmetijske inšpekcije. Pri pripravi predloga sistemi<strong>za</strong>cije so bila<br />

upošteva<strong>na</strong> tudi druga določila, ki so pove<strong>za</strong><strong>na</strong> z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in avtohtonih pasem<br />

domačih živali. Predlog sistemi<strong>za</strong>cije ustre<strong>za</strong> tudi <strong>za</strong>konodaji s področja dela, saj so potrebe po delavcih<br />

izraču<strong>na</strong>ne glede <strong>na</strong> letni fond delovnih ur. Pri izračunu sta bili upoštevani povpreč<strong>na</strong> odsotnost z dela<br />

<strong>za</strong>radi letnih dopustov in povpreč<strong>na</strong> doba bolniškega dopusta. Izračun potrebnega števila delavcev <strong>za</strong><br />

šolanje konj je upošteval število konj po določilih rejskega programa <strong>za</strong> izvedbo testa delovnih sposobnosti<br />

<strong>za</strong> vse živali, <strong>za</strong> konje v treningu in delovne konje.<br />

Izvajanje rejskega programa in izpolnjevanje <strong>za</strong>konskih določil preverja komisija <strong>za</strong> letni pregled, ki jo vsako<br />

leto imenuje minister <strong>za</strong> kmetijstvo. Komisija v svojih poročilih o letnem pregledu že od leta 2001 opo<strong>za</strong>rja<br />

<strong>na</strong> neizpolnjevanje rejskega programa in Zako<strong>na</strong> o Kobilarni Lipica, v celotnem obdobju delovanja pa zlasti<br />

opo<strong>za</strong>rja <strong>na</strong> kadrovsko podhranjenost KL in s tem pove<strong>za</strong>no neizvajanje testa delovnih sposobnosti in<br />

<strong>na</strong>daljnjega šolanja mladih konj, kar negativno vpliva <strong>na</strong> pravilno in pravočasno odločanje glede selekcije,<br />

<strong>na</strong>daljnje reje in treninga ali prodaje posameznih konj. V mikropopulaciji, kar slovenska lipicanska populacija<br />

vsekakor je, je vsak tovrsten podatek izjemnega pome<strong>na</strong>. Komisija je mnenja, da morajo biti vsi konji<br />

šolani pod e<strong>na</strong>kimi pogoji ter v skladu s predpisanim in potrjenim rejskim programom. Na neizvajanje ali<br />

pomanjkljivo izvajanje rejskega programa je opozorila tudi kmetijska inšpekcija.<br />

Tabela 2 Število <strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> določen datum v letih 2002–2010<br />

Datum<br />

Število <strong>za</strong>poslenih<br />

31. 12. 2002 199<br />

31. 12. 2003 201<br />

31. 12. 2004 192<br />

31. 12. 2005 191<br />

31. 12. 2006 189<br />

31. 12. 2007 86<br />

31. 12. 2008 84<br />

31. 12. 2009 87<br />

31. 12. 2010 90<br />

245

1.10.2.2 Kobilar<strong>na</strong> Lipica<br />

5 Infrastruktura<br />

Zavarovano območje Kobilarne Lipica je bilo z Zakonom o Kobilarni Lipica razglašeno <strong>za</strong> kulturni spomenik<br />

izjemnega pome<strong>na</strong> <strong>za</strong> Republiko Slovenijo in poverjeno v upravljanje JZKL. S spremembo Zako<strong>na</strong> o Kobilarni<br />

Lipica leta 2006 je bilo <strong>za</strong>varovano območje Kobilarne Lipica razglašeno <strong>za</strong> kulturni spomenik državnega<br />

pome<strong>na</strong> <strong>za</strong> Republiko Slovenijo.<br />

Po določbah Zako<strong>na</strong> o Kobilarni Lipica JZKL kot javno službo izvaja dejavnost varstva kulturne dediščine, kar<br />

pomeni:<br />

• tekoče in investicijsko vzdrževanje varovanih objektov,<br />

• vzdrževanje kultivirane kraške krajine <strong>na</strong>jmanj v obstoječem obsegu in kakovosti,<br />

• izboljševanje <strong>stanja</strong> in uporabe grajenih delov spomeniške celote v skladu z njihovo kulturno vrednostjo,<br />

• izboljševanje ravni hranjenja in predstavljanja varovanih likovnih del ter<br />

• predstavitev spomeniške celote in njenih posameznih delov.<br />

Pri pregledu <strong>stanja</strong> infrastrukture kulturnega spomenika državnega pome<strong>na</strong> julija 2009 je svet JZKL<br />

ugotovil, da je kultur<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong> v slabem stanju:<br />

• kultur<strong>na</strong> kraji<strong>na</strong> je bila slabo vzdrževa<strong>na</strong> (<strong>za</strong>rasli pašniki in travniki, lesene ograde niso bile pobarvane, v več<br />

primerih so <strong>na</strong>mesto lesenih ograd žič<strong>na</strong>te ograje, ki so lahko nevarne <strong>za</strong> konje);<br />

• <strong>na</strong> večini konj niso opravljali preizkusa delovnih sposobnosti, kar ima lahko posledice glede uporabnosti konj<br />

in pri <strong>na</strong>daljnji vzreji, plemenski žrebci in kobile skoraj niso bili ujahani, niti delovno preizkušeni ali šolani;<br />

• stavbe (<strong>na</strong>jpomembnejši grajeni deli spomeniške celote) so bile v zelo slabem stanju, njihova obnova ni bila<br />

dokonča<strong>na</strong>, <strong>za</strong>to niso bile v uporabi, tudi bodoči programi so bili le okvirno določeni. Grašči<strong>na</strong> je bila obnovlje<strong>na</strong><br />

samo <strong>na</strong> zu<strong>na</strong>nji strani, notranjost je nedokonča<strong>na</strong>; hlev 9 in 10 je potreben čiščenja in beljenja; hlevski kompleks<br />

z jahalnico je potreben čiščenja in beljenja, silosa, ki sta del tega kompleksa, sta bila obnovlje<strong>na</strong> leta 2006, vendar<br />

nista dokonča<strong>na</strong> – potreb<strong>na</strong> sta beljenja in nimata določene funkcije; jubilejni hlev je potreben čiščenja in beljenja,<br />

stara depandansa, ki je <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> muzeju lipicanca, je bila obnovlje<strong>na</strong> samo od zu<strong>na</strong>j, notranjost ni dokonča<strong>na</strong>;<br />

Velbanca je bila obnovlje<strong>na</strong> leta 2008. Suhozid, ki omejuje Kobilarno Lipica, se <strong>na</strong> nekaterih mestih podira;<br />

• obnova podpornih zidov v vrtovih pod graščino, ki bi morala biti <strong>za</strong>ključe<strong>na</strong> v letu 2008, kljub veliki vsoti<br />

porabljenih sredstev ni dokonča<strong>na</strong>;<br />

• stanje in uporaba ostalih grajenih delov se nista izboljšala;<br />

• zbirka likovnih del Avgusta Černigoja z njihovo z<strong>na</strong>čilno postavitvijo je ves čas (približno 20 let) <strong>na</strong> e<strong>na</strong>ki<br />

ravni hranjenja.<br />

Glede <strong>na</strong> sedanje stanje infrastrukture ugotavljamo, da je bila kultur<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong> v <strong>za</strong>dnjih letih slabo varova<strong>na</strong>.<br />

Ob tem pa ne smemo spregledati dejstva, da so v vsej dolgi zgodovini KL, od njene ustanovitve leta 1580,<br />

skrbeli tako <strong>za</strong> vzdrževanje ter obnovo posestev in objektov kot <strong>na</strong> vzrejnem področju <strong>za</strong> čredo konj in učenje.<br />

Ob vsem povedanem se ne moremo znebiti občutka, da so v preteklih letih <strong>za</strong>posleni v KL kot kulturno<br />

dediščino dojemali le obe zbirki, tj. zbirko likovnih del Avgusta Černigoja in zbirko kočij; niso pa se <strong>za</strong>vedali<br />

kulturnega pome<strong>na</strong> KL, kar je opaziti v opisanem stanju kulturnega spomenika. Z odprtjem Muzeja<br />

lipicanca 18. 5. 2011, ki bo ljudem, obiskovalcem, javnosti in <strong>za</strong>poslenim omogočil boljše poz<strong>na</strong>vanje Lipice<br />

in lipicanca, bodo tudi bolje razumeli vlogo in pomen Kobilarne Lipica in lipicanca tako v slovenskem kot v<br />

evropskem merilu, saj je Kobilar<strong>na</strong> Lipica sestavni del evropske kulturne dediščine.<br />

Ker je KL eden <strong>na</strong>jpomembnejših kulturnih spomenikov v Sloveniji in v širšem evropskem prostoru, bi<br />

morali <strong>na</strong> njegovem območju vzpostaviti stanje, ki bi se odražalo v strokovni obrav<strong>na</strong>vi grajenih objektov<br />

in kulturne krajine. Otvoritev Muzeja lipicanca predstavlja <strong>za</strong>četek obnove KL. Pomeni obogatitev kulturne<br />

ponudbe KL in zgostitev dogajanja <strong>na</strong> območju Hofa, kjer je tudi <strong>na</strong>jvečja koncentracija stavb kulturne<br />

dediščine v KL in je v preteklosti vedno bilo središče kobilarne. Muzej je postal izhodišče <strong>za</strong> oglede KL.<br />

Obiskovalce pripelje v središče kobilarne, v muzej, kjer se sez<strong>na</strong>nijo s KL in lipicanci in jih <strong>za</strong>čnejo razumeti.<br />

Muzej lipicanca je prva večja <strong>za</strong>ključe<strong>na</strong> investicija v KL v <strong>za</strong>dnjih letih, investicija kulturne vsebine. V<br />

<strong>na</strong>slednjih letih je v Načrtu upravljanja KL predvidenih več investicij <strong>za</strong> obnovo in oživitev KL.<br />

246

1.10.2.2 Kobilar<strong>na</strong> Lipica<br />

6 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• javni <strong>za</strong>vod upravlja s KL, ki predstavlja pomembno državno bogastvo in izjemen kulturni spomenik ne<br />

samo <strong>za</strong> Slovenijo, pač pa tudi v evropskem in svetovnem pogledu,<br />

• področje delovanja je v celoti regulirano z <strong>za</strong>konskimi in pod<strong>za</strong>konskimi predpisi,<br />

• <strong>za</strong>gotovlje<strong>na</strong> so jav<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> izvajanje minimalnega obsega dela v skladu z Zakonom o Kobilarni Lipica,<br />

• javni <strong>za</strong>vod in gospodarska družba <strong>za</strong>gotavljata delov<strong>na</strong> mesta in socialno varnost prek 150 <strong>za</strong>poslenim in<br />

njihovim druži<strong>na</strong>m,<br />

• bogata tradicija in 430 let dolga zgodovi<strong>na</strong> kontinuirane funkcije – reja konja lipicanca, ki je edinstve<strong>na</strong><br />

pasma konj z <strong>za</strong>ščito geografskega porekla,<br />

• lipicanec, avtohto<strong>na</strong> in e<strong>na</strong> <strong>na</strong>jstarejših kulturnih pasem konj v Evropi in <strong>na</strong> svetu, je v rejskem,<br />

zgodovinskem in kulturnem smislu izjem<strong>na</strong> in <strong>na</strong>dvse pomemb<strong>na</strong> pasma,<br />

• KL je svetovno priz<strong>na</strong><strong>na</strong> izvor<strong>na</strong> kobilar<strong>na</strong> konj lipicanske pasme, vrhunski med<strong>na</strong>rodni konjerejskokonjeniški<br />

center in območje prestižnega kulturnega turizma,<br />

• številni ohranjeni elementi <strong>na</strong>ravne in kulturne dediščine, zbirka in galerija A. Černigoja,<br />

• KL je <strong>za</strong>ščit<strong>na</strong> z<strong>na</strong>mka Republike Slovenije.<br />

Slabosti:<br />

• v preteklosti <strong>za</strong> ohranitev tega izjemnega spomenika ni bilo dovolj interesa in skrbi,<br />

• nespoštovanje in kršenje pravnih predpisov,<br />

• neupoštevanje izjemnosti in velike vrednosti kulturnega spomenika KL, saj jo tujci poz<strong>na</strong>jo in cenijo bolj kot<br />

Slovenci,<br />

• slabo poz<strong>na</strong>vanje izjemnega potenciala kulturne in <strong>na</strong>ravne dediščine pri <strong>za</strong>poslenih in obiskovalcih,<br />

• <strong>za</strong>posleni v KL se ne <strong>za</strong>vedajo velikega kulturnega pome<strong>na</strong> spomenika,<br />

• slabo stanje kulturne dediščine,<br />

• neizvede<strong>na</strong>, nedokonča<strong>na</strong> ali neprimer<strong>na</strong> obnova nekaterih objektov kulturne dediščine in njihova<br />

neprimer<strong>na</strong> raba,<br />

• neustrezno vzdrževa<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong> kraji<strong>na</strong>, z desetletja slabo vzdrževano vegetacijo in grajenimi elementi krajine,<br />

• zbirka likovnih del A. Černigoja je že 20 let <strong>na</strong> e<strong>na</strong>ki ravni hranjenja,<br />

• pomanjkanje javnih sredstev <strong>za</strong> obnovo kulturne krajine in objektov kulturne dediščine,<br />

• neureje<strong>na</strong> lastniška razmerja nepremičnega premoženja med MKGP in MK,<br />

• neustrez<strong>na</strong> organi<strong>za</strong>cija in raba prostora ter neustrez<strong>na</strong> tipologija nekaterih novejših objektov, ki degradirajo<br />

vrednote dediščine,<br />

• gospodarska družba Lipica Turizem, d. o. o., ne <strong>za</strong>gotavlja sredstev <strong>za</strong> opravljanje javne službe,<br />

• pomanjkanje ustreznega kadra <strong>za</strong> delo s konji,<br />

• <strong>za</strong>poslitev novega kadra ni mogoča,<br />

• neustrez<strong>na</strong> sistemi<strong>za</strong>cija,<br />

• neustrezno vrednotenje posebnih z<strong>na</strong>nj in posebnega odnosa ljudi do živali v plačnem sistemu javne uprave.<br />

Priložnosti:<br />

• KL se ohrani kot prostorsko enovita in funkcio<strong>na</strong>lno pove<strong>za</strong><strong>na</strong> celota, kjer se jav<strong>na</strong> korist izvaja <strong>na</strong> podlagi<br />

Zako<strong>na</strong> o Kobilarni Lipica in <strong>na</strong> podlagi ohranjanja celotnega nepremičnega premoženja v državni lasti,<br />

• postane splošno prepoz<strong>na</strong><strong>na</strong> kot kulturni spomenik <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega pome<strong>na</strong> in simbol države Slovenije z<br />

obnovljenimi in ustrezno prezentiranimi elementi kulturne dediščine,<br />

• predstavlja eno <strong>na</strong>jstarejših kulturnih krajin v Evropski uniji s 500-letno kontinuiteto,<br />

• kot kulturni spomenik državnega in evropskega pome<strong>na</strong> se uvrsti <strong>na</strong> Unescov sez<strong>na</strong>m svetovne kulturne in<br />

<strong>na</strong>ravne dediščine,<br />

• med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> prepoz<strong>na</strong>vnost KL kot matične in izvorne kobilarne konj lipicanske pasme in hkrati kobilarne, ki<br />

<strong>za</strong>gotavlja genetsko raznovrstnost v populaciji ter <strong>za</strong>dostne genetske rezerve »in vivo« ter »in vitro«,<br />

• povezovanje z drugimi evropskimi kobilar<strong>na</strong>mi konj lipicanske pasme, še močnejša med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> umestitev<br />

ter intenzivno sodelovanje z individualnimi rejci konj,<br />

• KL postane med<strong>na</strong>rodno priz<strong>na</strong>n razvojnoraziskovalni in pedagoški center <strong>na</strong> področju konjereje in<br />

konjeništva (razvoj akademske dejavnosti in med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> vpetost) – »katedra <strong>za</strong> lipicanca«,<br />

• med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> uveljavitev in prepoz<strong>na</strong>vnost lastne konjeniške predstave KL, imenovane Klasič<strong>na</strong> jahal<strong>na</strong> šola,<br />

• promocija in predstavljanje lipicanske pasme konj v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem okviru in širše,<br />

247

1.10.2.2 Kobilar<strong>na</strong> Lipica<br />

• uveljavitev KL kot prepoz<strong>na</strong>vnega centra konjeniškega športa, <strong>na</strong> področju dresurnega jahanja, vožnje vpreg<br />

in preskakovanja ovir,<br />

• pri upravljanju spomenika, ki mora temeljiti <strong>na</strong> jasnih ciljih, opredeljenih v strategiji konjeništva in konjereje<br />

ter ohranjanja kulturne dediščine in kulturne krajine, je treba poiskati sinergijo vseh vsebin, ki se trenutno<br />

izvajajo <strong>na</strong> območju kobilarne,<br />

• KL kot uspeš<strong>na</strong> in <strong>za</strong> široko občinstvo privlač<strong>na</strong> točka ogleda je hkrati izhodišče <strong>za</strong> obisk Krasa in drugih<br />

turistično <strong>za</strong>nimivih lokacij v širši regiji ter kot taka povezovalni element in generator razvoja območja <strong>na</strong><br />

obeh straneh meje,<br />

• KL se uveljavi kot evropsko in svetovno z<strong>na</strong>no kulturno-turistično središče visoke kakovosti, kjer turistič<strong>na</strong><br />

ponudba temelji <strong>na</strong> lipicancih in drugih aktivnostih ter kvalitetni dodatni ponudbi, pove<strong>za</strong>ni z bogato<br />

kulturno dediščino, kulturno krajino in ohranjenim <strong>na</strong>ravnim okoljem,<br />

• osveščanje in sez<strong>na</strong>njanje domače in tuje javnosti z vrednostjo <strong>za</strong>ščitenega območja in dejavnostjo javnega<br />

<strong>za</strong>voda,<br />

• ob uspešnem gospodarjenju lahko gospodarska družba <strong>za</strong>gotovi del sredstev <strong>za</strong> delovanje javne službe ali<br />

<strong>za</strong> investicije v obnovo kulturnega spomenika,<br />

• reorgani<strong>za</strong>cija <strong>za</strong>poslovanja v okviru nove sistemi<strong>za</strong>cije,<br />

• vrednotenje posebnih z<strong>na</strong>nj in sposobnosti, potrebnih <strong>za</strong> specifične poklice v KL (jahači, podkovski kovači,<br />

konjarji), skupaj z uvrstitvijo poklicev v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno poklicno kvalifikacijo in v okviru internega preizkusa z<strong>na</strong>nja,<br />

• interno certificiranje v okviru ZUJIK, in sicer <strong>na</strong> podoben <strong>na</strong>čin, kot je ureje<strong>na</strong> avdicija <strong>za</strong> baletnike v členu 47 a.<br />

Nevarnosti:<br />

• razdelitev dejavnosti <strong>na</strong> območju KL <strong>na</strong> več organi<strong>za</strong>cij – težnja po osamosvojitvi gospodarske družbe in s<br />

tem razbitje enotnega <strong>za</strong>varovanega območja kulturnega spomenika,<br />

• težnje po razvoju KL v pretežno turistično desti<strong>na</strong>cijo, s premajhno skrbjo <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine in konje,<br />

• prevelike težnje po obnovi kulturnega spomenika in iskanje <strong>za</strong>sebnih sredstev lahko <strong>na</strong> območje KL<br />

pripeljejo dejavnosti, ki tja ne spadajo – poleg golfa še predimenzionirano biopli<strong>na</strong>rno, veliko sončno<br />

elektrarno itd.,<br />

• ideje o privati<strong>za</strong>ciji velikega državnega bogastva,<br />

• če se zmanjšajo sredstva državnega proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> izvajanje <strong>na</strong>jmanjšega obsega varstva KL, bo bistveno<br />

okrnjeno delovanje javne službe in s tem poslabšano stanje kulturnega spomenika,<br />

• če ne bo stalno <strong>za</strong>poslenih kakovostnih kadrov, bo bistveno okrnjeno delovanje javne službe in s tem<br />

poslabšano stanje kulturnega spomenika,<br />

• neizvajanje rejskega programa in <strong>za</strong>konskih določil bo negativno vplivalo <strong>na</strong> kvaliteto avtohtone črede<br />

lipicancev, ki je ogrože<strong>na</strong> pasma.<br />

7 Viri<br />

– Letno poročilo Javnega <strong>za</strong>voda Kobilar<strong>na</strong> Lipica <strong>za</strong> leto 2009.<br />

– Načrt upravljanja Javnega <strong>za</strong>voda Kobilar<strong>na</strong> Lipica julij 2010–junij 2014.<br />

– Podatki fi<strong>na</strong>nčne in pravne službe Javnega <strong>za</strong>voda Kobilar<strong>na</strong> Lipica.<br />

– Poročilo o pregledu Javnega <strong>za</strong>voda Kobilar<strong>na</strong> Lipica in gospodarske družbe Lipica turizem, d. o. o.,<br />

28. 8. 2009.<br />

248

Barbara Mlakar, Aleš Ocepek in Matjaž Mast<strong>na</strong>k<br />

1.10.2.3 Javni <strong>za</strong>vod Arboretum Volčji Potok<br />

1 Opredelitev področja<br />

1.1 Prav<strong>na</strong> ureditev področja varstva kulturne dediščine<br />

1.2 Organi<strong>za</strong>cija, status in pristojnosti <strong>na</strong> področju<br />

1.3 Opis <strong>stanja</strong><br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

3 Kadri<br />

4 Infrastruktura<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

6 Viri<br />

249

1.10.2.3 Javni <strong>za</strong>vod Arboretum Volčji Potok<br />

1 Opredelitev področja<br />

Javni <strong>za</strong>vod Arboretum Volčji Potok uspešno opravlja javno službo, <strong>za</strong> katero je bil ustanovljen, predvsem v<br />

delu trajnega in nemotenega upravljanja s kulturnim spomenikom Arboretum Volčji Potok ter predstavljanja<br />

in promocije njegovih kulturnih vrednot. Manj dorečeno je izvajanje vzdrževanja, ob<strong>na</strong>vljanja in varstva<br />

drugih spomenikov vrtnoarhitekturne dediščine (spomenikov oblikovane <strong>na</strong>rave) v državni lasti in okolice<br />

kulturnih spomenikov v državni lasti, kjer je izvajanje <strong>na</strong>loge odvisno od vsakoletne višine proračunskih<br />

sredstev. Povezovanje varstva in upravljanja s kulturno dediščino z gospodarsko dejavnostjo omogoča<br />

uspešno ohranjanje kulturnega spomenika, vendar se občasno kaže tudi kot težava, saj je <strong>za</strong>radi dokaj<br />

obsežnega priliva sredstev iz gospodarskih dejavnosti posledično zmanjšan obseg sredstev iz Ministrstva <strong>za</strong><br />

<strong>kulturo</strong> (MK), <strong>na</strong> drugi strani pa mora Javni <strong>za</strong>vod Arboretum Volčji Potok <strong>na</strong>stopati <strong>na</strong> trgu, da pridobiva<br />

sredstva <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje kakovostnega in ne zgolj minimalnega nivoja izvajanja javne službe. Obseg<br />

sredstev MK je <strong>za</strong> izvajanje javne službe v celoti in <strong>na</strong> višji kakovostni ravni ne<strong>za</strong>dosten, njihova viši<strong>na</strong> pa je<br />

določe<strong>na</strong> <strong>na</strong> podlagi možnosti proračunskih sredstev in ne <strong>na</strong> podlagi normativov in kriterijev.<br />

1.1 Prav<strong>na</strong> ureditev področja varstva kulturne dediščine<br />

Pravne podlage, ki urejajo delovanje Javnega <strong>za</strong>voda Arboretum Volčji Potok:<br />

• Sklep o ustanovitvi Javnega <strong>za</strong>voda Arboretum Volčji Potok (Uradni list RS, št. 11/03),<br />

• Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi Javnega <strong>za</strong>voda Arboretum Volčji Potok (Uradni list<br />

RS, št. 11/2008),<br />

• Zakon o varstvu kulturne dediščine ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/2008),<br />

• Zakon o <strong>za</strong>vodih (Uradni list RS, št. 12-I/1991),<br />

• Zakon o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (Uradni list RS, št. 96/2002).<br />

1.2 Organi<strong>za</strong>cija, status in pristojnosti <strong>na</strong> področju<br />

Arboretum Volčji Potok je bil ustanovljen leta 1952 z odločbo Sveta <strong>za</strong> prosveto in <strong>kulturo</strong> LRS, št. 2456/19 z<br />

dne 24. 6. 1952, kot gospodarska ustanova s samostojnim fi<strong>na</strong>nciranjem. Leta 1954 je <strong>na</strong> podlagi odločbe o<br />

razglasitvi Arboretum Volčji Potok (Uradni list LRS, št. 30/54) prešel <strong>na</strong> poslovanje kot fi<strong>na</strong>nčno samostojen<br />

<strong>za</strong>vod, ki opravlja z<strong>na</strong>nstveno, informativno in kulturno-prosvetno delo.<br />

Arboretum Volčji Potok, p. o., Radomlje je s 1. 4. 1991 v skladu z 62. in 64. členom <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> o <strong>za</strong>vodih<br />

(Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00) <strong>na</strong>daljeval z<br />

delom kot javni <strong>za</strong>vod.<br />

S sklepom o ustanovitvi Javnega <strong>za</strong>voda Arboretum Volčji Potok (Uradni list RS, št. 111/2003, spremembe in<br />

dopolnitve Uradni list RS, št. 112/2008) je Republika Slovenija uskladila delovanje Javnega <strong>za</strong>voda Arboretum<br />

Volčji Potok (v <strong>na</strong>daljevanju: AVP) z določbami Zako<strong>na</strong> o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (Uradni list<br />

RS, št. 96/02; v <strong>na</strong>daljnjem besedilu: ZUJIK), uredila njegov status, razmerja med ustanoviteljem in <strong>za</strong>vodom<br />

ter temelj<strong>na</strong> vprašanja glede organi<strong>za</strong>cije, dejavnosti in <strong>na</strong>či<strong>na</strong> fi<strong>na</strong>nciranja <strong>za</strong>voda.<br />

AVP je javni <strong>za</strong>vod, ki je ustanovljen <strong>za</strong> izvajanje javne službe, predvsem <strong>za</strong> upravljanje s kulturnim<br />

spomenikom državnega pome<strong>na</strong> in predstavljanje njegovih kulturnih vrednot, pa tudi <strong>za</strong> vzdrževanje,<br />

ob<strong>na</strong>vljanje in varstvo drugih spomenikov vrtnoarhitekturne dediščine (spomenikov oblikovane <strong>na</strong>rave)<br />

v državni lasti in okolice spomenikov v državni lasti. AVP skrbi <strong>za</strong> širjenje parkovne in vrt<strong>na</strong>rske <strong>kulture</strong> v<br />

slovenskem prostoru, pri tem pa se povezuje in sodeluje s podobnimi institucijami po svetu. Strokov<strong>na</strong> služba<br />

skrbi <strong>za</strong> vrednotenje in razvoj arboretske zbirke, preizkuse rastlin in predstavitev dendroloških spoz<strong>na</strong>nj.<br />

1.3 Opis <strong>stanja</strong><br />

Jav<strong>na</strong> služba se v večinskem delu fi<strong>na</strong>ncira iz lastne gospodarske dejavnosti, ta pa je z organi<strong>za</strong>cijsko obliko<br />

javnega <strong>za</strong>voda izrazito težav<strong>na</strong> in omeje<strong>na</strong>. Zaradi hkratnega obstoja javne in gospodarske službe pod<br />

streho <strong>za</strong>voda ima jav<strong>na</strong> služba doslej od tega korist, a <strong>za</strong>radi razmerij <strong>na</strong> prostem trgu ni jamstva, da bo<br />

mogoče to razmerje vzdrževati tudi v prihodnje.<br />

250

1.10.2.3 Javni <strong>za</strong>vod Arboretum Volčji Potok<br />

Problem <strong>za</strong> javni <strong>za</strong>vod predstavlja odsotnost v<strong>na</strong>prejšnjega dolgoročnejšega <strong>na</strong>črtovanja in <strong>na</strong>čin fi<strong>na</strong>nciranja<br />

del, ki jih javni <strong>za</strong>vod opravlja <strong>na</strong> spomenikih vrtnoarhitekturne dediščine (spomenikov oblikovane <strong>na</strong>rave) v<br />

državni lasti, ki se določijo <strong>na</strong> podlagi vsakoletnega dogovora z MK o vsebini in obsegu del glede <strong>na</strong> razpoložljiva<br />

proračunska sredstva.<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

AVP je javni <strong>za</strong>vod državnega pome<strong>na</strong>, v katerem MK javno službo fi<strong>na</strong>ncira le v manjšem delu (35 % splošnih<br />

in programskih stroškov, okoli 30 % <strong>za</strong> plačilo dela <strong>za</strong>poslenih, investicijski stroški in drugi programski stroški<br />

pa dogovorno glede <strong>na</strong> razpoložljiva sredstva proraču<strong>na</strong>).<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje je programsko in po dva<strong>na</strong>jsti<strong>na</strong>h, kar glede <strong>na</strong> sezonsko <strong>na</strong>ravo dejavnosti ni <strong>na</strong>jbolj ugodno<br />

(večja potreba po sredstvih pred sezono, od januarja do maja).<br />

AVP z lastno gospodarsko dejavnostjo <strong>za</strong>gotavlja velik del sredstev <strong>za</strong> opravljanje javne službe in <strong>za</strong><br />

investicije v infrastrukturo kulturnega spomenika.<br />

Stiki z nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami obstajajo, vendar <strong>na</strong> dejavnost javnega <strong>za</strong>voda nimajo pomembnega<br />

vpliva. Pove<strong>za</strong>ni so predvsem s prostorom spomenika kot prizoriščem <strong>za</strong> izvajanje dejavnosti (delavnice,<br />

razstave, koncerti …).<br />

Samo<strong>za</strong>poslenih v AVP ni.<br />

Za pripravo vlog <strong>za</strong> pridobivanje sredstev EU in vodenje projektov AVP nima lastnih kadrovskih možnosti.<br />

3 Kadri<br />

Sistemiziranih je 38 delovnih mest <strong>za</strong> opravljanje javne službe, <strong>za</strong>sedenih je 30, od tega MK <strong>za</strong>gotavlja<br />

osnovni obseg sredstev <strong>za</strong> plače 21 <strong>za</strong>poslenim.<br />

V sistemi<strong>za</strong>cijo po določilih <strong>za</strong> javne uslužbence je vključenih še 35 <strong>za</strong>poslenih, ki delajo v gospodarski<br />

dejavnosti, kar predstavlja določeno breme v delovanju (togost <strong>za</strong>poslovanja, nezmožnost fleksibilnega<br />

<strong>na</strong>grajevanja, izrazito sezonska <strong>na</strong>rava dela v vrt<strong>na</strong>rstvu). Sredstva <strong>za</strong> stroške dela <strong>za</strong>gotavlja AVP z<br />

gospodarsko dejavnostjo.<br />

AVP kandidira <strong>na</strong> razpisu <strong>za</strong> izbor programov javnih del <strong>za</strong> sedem do deset oseb letno in poskuša tudi <strong>na</strong> ta<br />

<strong>na</strong>čin pridobiti sredstva <strong>za</strong> opravljanje del v javnem interesu.<br />

AVP je v slovenskem merilu e<strong>na</strong> izmed vodilnih strokovnih ustanov <strong>na</strong> področju vrt<strong>na</strong>rstva in horti<strong>kulture</strong>,<br />

z visoko prepoz<strong>na</strong>vnostjo v javnosti, in s svojimi kadri pomembno prispeva k uveljavitvi in večanju<br />

prepoz<strong>na</strong>vnosti strokovnega področja v javnosti.<br />

251

1.10.2.3 Javni <strong>za</strong>vod Arboretum Volčji Potok<br />

4 Infrastruktura<br />

Osnov<strong>na</strong> infrastruktura AVP je v državni lasti, sredstva <strong>za</strong> vzdrževanje in investicije se <strong>za</strong>gotavljajo iz<br />

proračunskih sredstev in drugih virov (gospodarske dejavnosti). Trenutno je v dobrem stanju, vendar<br />

je tudi mestoma razprše<strong>na</strong>, draga, energetsko potrat<strong>na</strong>, deloma ne<strong>za</strong>dost<strong>na</strong> in neprimer<strong>na</strong> (premalo<br />

parkirišč, neustreznost vstopnega objekta, sanitarij). Ob krčenju proračunskih sredstev se vedno manj<br />

sredstev <strong>na</strong>menja vlaganju v infrastrukturo, kar dolgoročno lahko vodi v neustrezno izvajanje javne službe in<br />

zmanjšanje varnosti <strong>za</strong> obiskovalce.<br />

Delovanje (vzdrževanje in urejanje parkovnih površin) <strong>za</strong>hteva specifični strojni park (kmetijska in poseb<strong>na</strong><br />

mehani<strong>za</strong>cija).<br />

Zmanjševanje proračunskih sredstev <strong>za</strong> vlaganje v vzdrževanje in investiranje infrastrukture lahko vodi<br />

v neustrezno izvajanje javne službe in zviševanje možnosti nesreč obiskovalcev in delavcev. Ob slabi<br />

infrastrukturi se bodo obiskovalci preusmerili <strong>na</strong> bolje opremljene turistične desti<strong>na</strong>cije.<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• AVP opravlja javno službo, <strong>za</strong> katero je bil ustanovljen,<br />

• vzdrževanje spomenika državnega pome<strong>na</strong> je vključeno v sistem varstva nepremične dediščine,<br />

• spomenik je dobro vzdrževan, infrastruktura se posodablja, kolikor to omogočajo sredstva,<br />

• AVP <strong>za</strong>gotavlja delo 69 <strong>za</strong>poslenim in socialno varnost njihovih družin, od tega sredstva <strong>za</strong> plače 48 <strong>za</strong>poslenih<br />

<strong>za</strong>gotavlja AVP sam,<br />

• AVP je javni <strong>za</strong>vod z zelo velikim obiskom (več kot 100.000 obiskovalcev letno),<br />

• ne glede <strong>na</strong> višino so sredstva MK <strong>za</strong> AVP stalen in dragocen vir <strong>za</strong> opravljanje javne službe,<br />

• AVP z lastno gospodarsko dejavnostjo <strong>za</strong>gotavlja večji del sredstev <strong>za</strong> opravljanje javne službe – to je <strong>za</strong> državo<br />

prednost, <strong>za</strong> gospodarski del AVP pa breme,<br />

• sistemiziranih je 38 delovnih mest <strong>za</strong> opravljanje javne službe, <strong>za</strong>sedenih je 30, od tega MK <strong>za</strong>gotavlja osnovni<br />

obseg sredstev <strong>za</strong> plače <strong>za</strong> 21 <strong>za</strong>poslenih,<br />

• <strong>za</strong>posleni v AVP kažejo visoko stopnjo pripadnosti javnemu <strong>za</strong>vodu,<br />

• AVP je v slovenskem merilu e<strong>na</strong> izmed vodilnih strokovnih ustanov <strong>na</strong> področju vrt<strong>na</strong>rstva in horti<strong>kulture</strong>,<br />

• AVP je <strong>za</strong>vod z visoko prepoz<strong>na</strong>vnostjo v javnosti,<br />

• AVP s svojimi kadri pomembno prispeva k afirmaciji strokovnega področja v javnosti,<br />

• AVP je v rednih stikih s podobnimi ustanovami (arboretumi, botaničnimi vrtovi) v tujini, tudi s ciljem<br />

strateškega razvoja v prihodnje,<br />

• osnov<strong>na</strong> infrastruktura AVP je v državni lasti,<br />

• uspešno pridobivanje sredstev tudi iz drugih virov je omogočalo vlaganje v vzdrževanje in investicije<br />

infrastrukture,<br />

• trenutno dobro stanje infrastrukture.<br />

Slabosti:<br />

• AVP je edini državni javni <strong>za</strong>vod, ki strokovno upravlja z vrtnoarhitekturno dediščino in s horti<strong>kulturo</strong>, <strong>za</strong>to je<br />

vsebinsko slabo integriran v sistem javnih <strong>za</strong>vodov,<br />

• sožitje javne službe in gospodarske dejavnosti v istem javnem <strong>za</strong>vodu je v preveliki meri odvisno od <strong>na</strong>či<strong>na</strong><br />

vodenja javnega <strong>za</strong>voda; razmerje lahko postane konfliktno,<br />

• <strong>za</strong> izvajanje gospodarske dejavnosti je javni <strong>za</strong>vod izrazito toga in <strong>na</strong> tržišču nekonkurenč<strong>na</strong> organi<strong>za</strong>cijska<br />

oblika,<br />

• obseg sredstev <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje javne službe je določen <strong>na</strong> podlagi večletnega programa dela AVP in njegovega<br />

uspešnega pridobivanja sredstev iz drugih virov, ne pa <strong>na</strong> podlagi overovljenih standardov in normativov <strong>za</strong><br />

opravljanje javne službe,<br />

252

1.10.2.3 Javni <strong>za</strong>vod Arboretum Volčji Potok<br />

• MK ne <strong>na</strong>črtuje dovolj sredstev <strong>za</strong> investicijsko vzdrževanje in investicije v kulturni spomenik,<br />

• potreba po visokem obratnem kapitalu,<br />

• omejenost pri pridobivanju kreditov <strong>za</strong> poslovno dejavnost – soglasje ustanovitelja,<br />

• fi<strong>na</strong>nciranje po dva<strong>na</strong>jsti<strong>na</strong>h glede <strong>na</strong> sezonsko <strong>na</strong>ravo dejavnosti ni ugodno (večja potreba po sredstvih pred<br />

sezono, tj. od januarja do maja),<br />

• drago fi<strong>na</strong>nciranje <strong>za</strong>log (čas <strong>na</strong>bave in prodaje je <strong>za</strong>maknjen, večlet<strong>na</strong> ve<strong>za</strong>va sredstev v drevesnici),<br />

• obrestovanje sredstev <strong>na</strong> <strong>za</strong>kladniškem računu je nižje kot <strong>na</strong> bančnem in ne <strong>za</strong>gotavlja niti ohranjanja<br />

vrednosti de<strong>na</strong>rja,<br />

• <strong>za</strong> specifičnosti in ranljivost vrtnoarhitekturne dediščine je v družbi še premalo razumevanja,<br />

• omeje<strong>na</strong> možnost <strong>na</strong>črtovanja fi<strong>na</strong>nčnega uspeha oziroma obremenitev <strong>za</strong>radi odvisnosti od vremenskih<br />

razmer in tveganj, pove<strong>za</strong>nih z <strong>na</strong>ravnimi ujmami, ni dovolj upošteva<strong>na</strong>,<br />

• sistem javnih <strong>na</strong>ročil je <strong>za</strong> gospodarsko dejavnost AVP nevzdržen,<br />

• računovodsko ločevanje med javno službo in gospodarsko dejavnost je <strong>za</strong>pleteno in <strong>za</strong>mudno,<br />

• <strong>na</strong>ročila <strong>za</strong> dela <strong>na</strong> spomenikih vrtnoarhitekturne dediščine (spomeniki oblikovane <strong>na</strong>rave) v državni lasti se<br />

pojavljajo ne<strong>na</strong>črtovano, včasih v neprimernem času <strong>za</strong> izvedbo del, <strong>na</strong>čin fi<strong>na</strong>nciranja še ni dorečen,<br />

• davčne obveznosti, ki izhajajo iz gospodarske dejavnosti, <strong>za</strong>padejo v plačilo v času, ki je glede <strong>na</strong> sezonsko<br />

<strong>na</strong>ravo dejavnosti izrazito neugoden,<br />

• nerazčiščeno lastništvo in davčno breme pri investiranju lastnih sredstev v infrastrukturo, ki je v državni lasti,<br />

• jav<strong>na</strong> služba je glede <strong>na</strong> obseg dela in velikost prostora, s katerim upravlja, kadrovsko podhranje<strong>na</strong> <strong>za</strong> <strong>na</strong>jmanj<br />

50 %, v primerjavi z nekaterimi sorodnimi tujimi ustanovami pa celo <strong>za</strong> 100–200 %,<br />

• v sistemi<strong>za</strong>cijo po določilih <strong>za</strong> javne uslužbence je vključenih 35 <strong>za</strong>poslenih, ki delajo v gospodarski dejavnosti,<br />

kar predstavlja breme <strong>za</strong> delovanje (togost <strong>za</strong>poslovanja, nezmožnost fleksibilnega <strong>na</strong>grajevanja, izrazito<br />

sezonska <strong>na</strong>rava dela v vrt<strong>na</strong>rstvu),<br />

• <strong>za</strong>radi specifičnosti dela v AVP (interdiscipli<strong>na</strong>rnost) je zelo težko pridobiti dobre kadre,<br />

• dobre kadre je težko obdržati, ker so primerljiva delov<strong>na</strong> mesta AVP ovrednote<strong>na</strong> nižje kot v uspešnih podjetjih<br />

v osnovni dejavnosti (vrt<strong>na</strong>rstvo, projektiranje),<br />

• majhne in omejene možnosti <strong>na</strong>predovanja uspešnih delavcev,<br />

• med visoko izobraženimi kadri in kadri s poklicno šolo ni srednjega menedžmenta,<br />

• nezmožnost plačevanja nezgodnih in drugih posebnih <strong>za</strong>varovanj <strong>za</strong>poslenim, ki opravljajo nevar<strong>na</strong> dela (<strong>na</strong><br />

višini, s strupenimi sredstvi ipd.),<br />

• infrastruktura AVP je razprše<strong>na</strong>, draga, energetsko potrat<strong>na</strong>, deloma ne<strong>za</strong>dost<strong>na</strong> in neprimer<strong>na</strong> (premalo<br />

parkirišč, neustreznost vstopnega objekta, sanitarij),<br />

• visoki in vsakoletni stroški vzdrževanja parkovne infrastrukture (poti, ograja, oprema ipd. ter veliko število stavb),<br />

• AVP in horti<strong>kulture</strong> v sistemu državnih javnih <strong>za</strong>vodov: potreba po sodobnem in zmogljivem strojnem parku<br />

(kmetijska in poseb<strong>na</strong> mehani<strong>za</strong>cija),<br />

• premajh<strong>na</strong> <strong>za</strong>nimivost v zimskem času – potrebovali bi <strong>za</strong>prta prizorišča <strong>za</strong> razstave in druge prireditve ter<br />

gostinski lokal, ki bi bil odprt vse leto,<br />

• AVP ni v celoti priključen <strong>na</strong> javno ka<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cijsko omrežje,<br />

• <strong>na</strong>makanje parkovnih površin v <strong>za</strong>konodaji ni rešeno,<br />

• parkovni gozd ni kategorija v Zakonu v gozdovih – problem dostopnosti in varnosti,<br />

• slaba dostopnost z javnim prevozom, nevaren peš in kolesarski dostop – ni niti pločnika do Radomelj.<br />

Priložnosti:<br />

• država ima kot ustanovitelj <strong>za</strong>voda in lastnik spomenika možnost predlagati rešitve in dejavno razreševati<br />

probleme,<br />

• z z<strong>na</strong>njem in organi<strong>za</strong>cijsko strukturo AVP je mogoče dolgoročno <strong>za</strong>gotoviti vzdrževanje spomenikov<br />

vrtnoarhitekturne dediščine (spomenikov oblikovane <strong>na</strong>rave) in okolico drugih spomenikov v državni lasti,<br />

vključno s potrebnim strokovnim svetovanjem,<br />

• ob uspešnem gospodarjenju lahko AVP <strong>za</strong>gotovi del sredstev <strong>za</strong> investicije v infrastrukturo spomenika,<br />

• skupaj z MK poiskati verificirane hortikulturne standarde <strong>za</strong> določitev obsega del pri vzdrževanju spomenika<br />

(in vrtnoarhitekturnih spomenikov v državni lasti) ter postaviti cenik <strong>za</strong> njihovo vrednotenje,<br />

• AVP skupaj z MK aktivno išče in pripravi rešitve <strong>za</strong> reorgani<strong>za</strong>cijo AVP, če bo <strong>za</strong>radi zu<strong>na</strong>njih faktorjev potreb<strong>na</strong><br />

ločitev javne službe od gospodarske dejavnosti,<br />

• <strong>za</strong> primere <strong>na</strong>ravnih ujm in vremensko neugodnih let, ki <strong>za</strong>htevajo dodat<strong>na</strong> sredstva, MK kot predstavnik<br />

lastnika prouči možnost oblikovanja posebnega rizičnega sklada <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev vzdrževanja oziroma<br />

ob<strong>na</strong>vljanja spomenika/-ov in sredstev <strong>za</strong> izvajanje javne službe,<br />

• MK uvrsti vzdrževanje spomenikov vrtnoarhitekturne dediščine (spomenikov oblikovane <strong>na</strong>rave) in okolic drugih<br />

spomenikov v državni lasti (v dogovorjenem obsegu glede <strong>na</strong> strukturo posamičnih upravljavcev kulturnih<br />

253

1.10.2.3 Javni <strong>za</strong>vod Arboretum Volčji Potok<br />

spomenikov v državni lasti in <strong>za</strong>htevnost del) med redne dejavnosti, ki jih <strong>na</strong>črtuje vsaj eno leto v<strong>na</strong>prej, da jih<br />

Javni <strong>za</strong>vod lahko uvrsti v letni program dela (kadri, pridobivanje rastlin, prilagajanje rastni sezoni ipd.),<br />

• AVP se ob pomoči MK angažira pri pridobivanju sredstev EU,<br />

• AVP v sodelovanju z MK prouči možnost izvzetja <strong>za</strong>poslenih v gospodarski dejavnosti iz sistema javnih<br />

uslužbencev,<br />

• <strong>za</strong>poslene v strokovni službi AVP vključi v sistem strokovnih <strong>na</strong>zivov <strong>za</strong> nepremično kulturno dediščino,<br />

• z razvojem notranjega izobraževanja in spodbujanjem pridobivanja dodatne izobrazbe je treba ustvariti<br />

privlačno delovno okolje <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene,<br />

• z novim <strong>na</strong>črtom upravljanja se <strong>za</strong> obdobje 2011−2020 uskladijo vsebinski in prostorski razvoj infrastrukture ter<br />

dejavnosti <strong>na</strong> območju spomenika, pridobi se podlaga <strong>za</strong> posege v prostor,<br />

• MK prouči možnost pridobitve dodatnih zemljišč <strong>za</strong> občas<strong>na</strong> parkirišča,<br />

• s posodobitvijo akta o razglasitvi spomenika se odpravi <strong>na</strong>pake pri obsegu spomenika (uskladitev <strong>stanja</strong> z<br />

dejanskimi številkami parcel),<br />

• del<strong>na</strong> preusmeritev <strong>na</strong> obnovljive energetske vire (ogrevanje z biomaso),<br />

• MK posreduje pri Ministrstvu <strong>za</strong> okolje in prostor RS <strong>za</strong> skupno gospodarjenje z vodotoki <strong>na</strong> območju<br />

kulturnega spomenika in <strong>na</strong>ravne vrednote državnega pome<strong>na</strong>.<br />

Nevarnosti:<br />

• uspešnost gospodarskih dejavnosti je odvis<strong>na</strong> od uspešnega vodenja <strong>za</strong>voda in razmer <strong>na</strong> tržišču; ob<br />

neugodnem razvoju proračunsko fi<strong>na</strong>nciranje ne <strong>za</strong>gotavlja izvajanja <strong>na</strong>log javne službe <strong>na</strong> ustreznem nivoju,<br />

• fi<strong>na</strong>nciranje javne službe je v precejšnji meri odvisno od lastne gospodarske dejavnosti, v spremenjenih<br />

razmerah lahko pride do krčenja njenega obsega in <strong>za</strong>nemarjanja spomenika,<br />

• ne<strong>za</strong>interesiranost <strong>za</strong>poslenih v gospodarski dejavnosti <strong>za</strong> uspešno delo, ker vloženih <strong>na</strong>porov v sistemu javnih<br />

uslužbencev ni mogoče učinkovito in hitro <strong>na</strong>graditi,<br />

• beg kakovostnih kadrov iz AVP <strong>za</strong>radi prenizkih plač,<br />

• uspešnost AVP kot strokovne ustanove je življenjsko odvis<strong>na</strong> od stalnih in kakovostnih kadrov,<br />

• zmanjševanje sredstev s strani MK <strong>za</strong> vlaganje v vzdrževanje in investiranje infrastrukture lahko vodi v<br />

neustrezno izvajanje javne službe,<br />

• ob slabi infrastrukturi se bodo obiskovalci preusmerili <strong>na</strong> bolje opremljene turistične desti<strong>na</strong>cije,<br />

• ob ne<strong>za</strong>dostnem vzdrževanju infrastrukture se zvišuje možnost nesreč obiskovalcev in delavcev.<br />

6 Viri<br />

– <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področju varstva kulturne dediščine (delovno gradivo), pripravil Javni <strong>za</strong>vod Arboretum<br />

Volčji Potok, september 2010.<br />

– Predlog fi<strong>na</strong>nčnega <strong>na</strong>črta in programa dela <strong>za</strong> leto 2011, pripravil Javni <strong>za</strong>vod Arboretum Volčji Potok,<br />

november 2010, dopolnjeno december 2010.<br />

254

Damja<strong>na</strong> Pečnik, Tanja Černe, Silvester Gaberšček in Gojko Zupan<br />

1.10.2.4 Obnova spomenikov<br />

1 Opredelitev področja – fi<strong>na</strong>nciranje kulturne dediščine<br />

2 Mreža izvajalcev – opisi dejavnosti<br />

3 Prav<strong>na</strong> ureditev<br />

4 Podporne dejavnosti (izobraževalni sistem, strokovni tisk, stanovske<br />

organi<strong>za</strong>cije, medresorsko sodelovanje)<br />

5 Opis <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področju fi<strong>na</strong>nciranja kulturne dediščine<br />

6 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

7 Viri<br />

255

1.10.2.4 Obnova spomenikov<br />

1 Opredelitev področja – fi<strong>na</strong>nciranje kulturne dediščine<br />

Po Zakonu o varstvu kulturne dediščine so kultur<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong> območja in kompleksi, grajeni in drugače<br />

oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranje<strong>na</strong> materializira<strong>na</strong> dela kot rezultat<br />

ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, z<strong>na</strong>čilnih <strong>za</strong> posamez<strong>na</strong><br />

obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je <strong>za</strong>radi njihovega zgodovinskega, kulturnega in<br />

civili<strong>za</strong>cijskega pome<strong>na</strong> v javnem interesu.<br />

Kot je <strong>za</strong>pisano že v splošnih določbah Ustave RS, država <strong>na</strong> svojem ozemlju skrbi <strong>za</strong> ohranjanje kulturne<br />

dediščine. Ustava RS ima še posebno določbo, da je vsakdo dolžan v skladu z <strong>za</strong>konom varovati kulturne<br />

spomenike.<br />

Tradicija varstva kulturne dediščine v Sloveniji je glede <strong>na</strong> zvrst, vsebino in pomen dediščine podob<strong>na</strong><br />

kot v drugih evropskih državah. Zakon o varstvu kulturne dediščine je sistemsko uredil varstvo kulturne<br />

dediščine in <strong>na</strong>dgradil že uveljavljeno varstvo. Ohranil je pojem kulturne dediščine in kulturnega spomenika<br />

iz prej veljavnega <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>, <strong>na</strong> novo pa uvedel določnejšo delitev kulturnih spomenikov, in sicer <strong>na</strong> kulturne<br />

spomenike državnega pome<strong>na</strong> ter kulturne spomenike lokalnega pome<strong>na</strong>. Za enovito varstvo je pozitivno,<br />

da je <strong>za</strong>kon krovni <strong>za</strong>kon <strong>za</strong> vso kulturno dediščino. Zaradi specifičnosti so arhivsko gradivo in knjige ter<br />

knjižnično gradivo kot dedišči<strong>na</strong> urejeni v posebnih <strong>za</strong>konih.<br />

2 Mreža izvajalcev – opisi dejavnosti<br />

Upravne <strong>na</strong>loge <strong>na</strong> področju varstva kulturne dediščine opravlja Direktorat <strong>za</strong> kulturno dediščino v okviru<br />

Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> RS. Naloge javne službe <strong>na</strong> področju premične kulturne dediščine in matično službo<br />

<strong>na</strong> tem področju opravljajo <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni, pokrajinski, mestni, medobčinski in posebni muzeji, ki sestavljajo<br />

muzejsko mrežo. Za izvajanje javne službe <strong>na</strong> področju varstva nepremične dediščine je država ustanovila<br />

javni <strong>za</strong>vod, ki s svojimi organi<strong>za</strong>cijskimi enotami pokriva celotno območje Republike Slovenije. Zavod ima<br />

centralo v Ljubljani in sedem območnih enot: Celje, Kranj, Ljublja<strong>na</strong>, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto in<br />

Piran ter Restavratorski center s sedežem v Ljubljani, ki je koordi<strong>na</strong>tor restavratorske dejavnosti v Sloveniji.<br />

Register dediščine je urad<strong>na</strong> evidenca, ki je osnova <strong>za</strong> varovanje dediščine. Enote se lahko vključujejo<br />

v sistem varstva le, če so vpisane v register. Način varovanja dediščine se opredeli v prostorskih aktih<br />

oziroma v aktu o razglasitvi <strong>za</strong> kulturni spomenik. Taka ureditev je primerljiva z ureditvijo v drugih državah.<br />

Evidentira<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong> v Sloveniji odraža z<strong>na</strong>čilnosti poselitvene slike ter razpršenosti 5890 <strong>na</strong>selij v<br />

državi in razdeljenosti <strong>na</strong> več kot 200 lokalnih skupnosti. Zato imamo zelo veliko raznolikih varovanih enot<br />

dediščine in več kot 8000 razglašenih kulturnih spomenikov. V register je vpisanih 28.858 enot dediščine<br />

(po stanju <strong>na</strong> dan 31. 12. 2009). Inšpekcijski <strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d varovanjem kulturne dediščine opravlja poseben<br />

inšpektorat kot organ v sestavi Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (v <strong>na</strong>daljevanju: MK).<br />

3 Prav<strong>na</strong> ureditev<br />

• Zakon o varstvu kulturne dediščine ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08),<br />

• Zakon o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (Uradni list RS, št. 77/07 – UPB1 in 56/08 in 4/10),<br />

• Zakon o <strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi – uradno<br />

prečiščeno besedilo /ZSNNPK – UPB1/ (Ur. l. RS, št. 14/2003, 77/2008),<br />

• Operativni program krepitve razvojnih potencialov <strong>za</strong> obdobje 2007–2013.<br />

256

1.10.2.4 Obnova spomenikov<br />

4 Podporne dejavnosti (izobraževalni sistem, strokovni tisk,<br />

stanovske organi<strong>za</strong>cije, medresorsko sodelovanje)<br />

Na področju izobraževanja je uveden nov sistem opravljanja strokovnih izpitov in podeljevanja <strong>na</strong>zivov,<br />

pred sprejetjem je pravilnik o pripravništvu in strokovnih <strong>na</strong>zivih. Jav<strong>na</strong> služba intenzivno izvaja programe<br />

usposabljanja in vseživljenjskega učenja, ki vključujejo sodelovanje v projektnih skupi<strong>na</strong>h <strong>za</strong> revitali<strong>za</strong>cijo<br />

dediščine, javne predstavitve obnovljene dediščine, pisanje z<strong>na</strong>nstvenih, strokovnih in poljudnih člankov,<br />

izdajo priložnostnih gradiv in zloženk, populari<strong>za</strong>cijo v izobraževalnih ustanovah, kulturnih organi<strong>za</strong>cijah in<br />

lokalnih skupnostih, sodelovanje <strong>na</strong> okroglih mi<strong>za</strong>h, tiskovnih konferencah in drugo. To kaže <strong>na</strong> <strong>za</strong>vedanje<br />

pome<strong>na</strong> kulturne dediščine in vero strokovnega sektorja in laične javnosti v z<strong>na</strong>nje in kakovost dela<br />

strokovnjakov <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju kulturne dediščine in arhivske dejavnosti.<br />

Za potrebe varstva kulturne dediščine v širšem prostoru so vzpostavljene nove študijske smeri <strong>na</strong> Univerzi v<br />

Mariboru, Univerzi <strong>na</strong> Primorskem in Univerzi v Novi Gorici.<br />

Javno službo <strong>na</strong> področju varstva nepremične in z njo pove<strong>za</strong>ne premične kulturne dediščine opravlja Javni<br />

<strong>za</strong>vod RS <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine, ki ima po novem v svoji sestavi dve glavni organi<strong>za</strong>cijski enoti: Enoto <strong>za</strong><br />

varstvo nepremične in z njo pove<strong>za</strong>ne dediščine ali Službo <strong>za</strong> kulturno dediščino ter Center <strong>za</strong> konservatorstvo.<br />

Služba <strong>za</strong> kulturno dediščino združuje sedem območnih enot (Celje, Kranj, Ljublja<strong>na</strong>, Maribor, Nova Gorica,<br />

Novo mesto, Piran), te imajo še manjše izpostave v krajih z veliko dediščine (Koper, Ptuj, Škofja Loka).<br />

Poleg <strong>za</strong>konsko določenih <strong>na</strong>log <strong>na</strong>menjata jav<strong>na</strong> služba in MK veliko pozornost celostni promociji kulturne<br />

dediščine, saj ima ta zelo velik pomen pri njenem varstvu in ohranjanju. Promocija dejavnosti <strong>za</strong>vodov in<br />

ministrstva je v celoti usmerje<strong>na</strong> h kontinuiranemu osveščanju javnosti o pomenu ohranjanja kulturne dediščine<br />

in njene ogroženosti ter spodbujanju k osnovnim <strong>na</strong>logam, ki jih sodobni svet in civili<strong>za</strong>cija morata <strong>za</strong>gotavljati<br />

<strong>za</strong> njen obstoj. Zavodi promocijo izvajajo v obliki predavanj, vodstev po spomenikih, razstav, predstavitev prek<br />

spletnih strani, zloženk in publikacij. Še zlasti uspeš<strong>na</strong> je promocija kulturne dediščine s t. i. Dnevi evropske<br />

kulturne dediščine, ko se posebej usmerjajo v možnost dostopa in ogleda spomenikov brez vstopnin.<br />

MK je <strong>na</strong> področju kulturne dediščine uspešno v medresorskem sodelovanju. Sodelovalo je v medresorski<br />

projektni skupini <strong>za</strong> predsedovanje RS Odboru ministrov Sveta Evrope pri MZZ. V okviru predsedovanja je v<br />

sodelovanju z Direktoratom <strong>za</strong> kulturni razvoj in med<strong>na</strong>rodne <strong>za</strong>deve in partnerji pripravilo več dogodkov,<br />

med drugim ministrsko konferenco in razstavo projekta Ljubljanski proces in Drugi evropski dediščinski<br />

forum, ter sodelovalo pri predstavitvi romske <strong>kulture</strong> in otvoritvenem srečanju romske kulturne poti. MK je<br />

sodelovalo tudi v med<strong>na</strong>rodnih projektih Fasti online, Athe<strong>na</strong> in Carrare.<br />

<strong>Ministrstvo</strong> uspešno sodeluje z <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> gospodarstvo (z Direktoratom <strong>za</strong> turizem), <strong>Ministrstvo</strong>m<br />

<strong>za</strong> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Program <strong>za</strong> razvoj podeželja 2007-13/3.2.3 ohranjanje in izboljšanje<br />

dediščine podeželja) ter s Službo vlade RS <strong>za</strong> lokalno samoupravo in regio<strong>na</strong>lno politiko, predvsem pri<br />

skupni pripravi programov in spodbujanju projektov <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje iz Evropskega sklada <strong>za</strong> regio<strong>na</strong>lni<br />

razvoj. Kulturni spomeniki in dedišči<strong>na</strong> (nepremič<strong>na</strong>, premič<strong>na</strong> in živa) so vključeni v celostno promocijo, ki<br />

jo koordinira Slovenska turistič<strong>na</strong> organi<strong>za</strong>cija (STO); izdane so bile brošure, ki promovirajo mest<strong>na</strong> središča<br />

kot kultur<strong>na</strong> žarišča, posebej je bil pripravljen prospekt o gradovih in dodatno je bila koordinira<strong>na</strong> promocija<br />

slovenske gastronomije in izbranih spominkov. Kultura se e<strong>na</strong>kopravneje uvršča v turistično ponudbo in<br />

promocijo prireditev (sofi<strong>na</strong>nciranje STO). Posebej je prenovljeni kulturni dediščini in njeni <strong>na</strong>dgradnji<br />

<strong>za</strong> turistično rabo <strong>na</strong>menjen program EDEN. Tudi <strong>na</strong> razpisih <strong>za</strong> prenovo objektov dediščine so aktivno<br />

podprti projekti, ki so usmerjeni v vsebinske dopolnitve <strong>za</strong> večjo dostopnost dediščine in njeno vključevanje<br />

v domačo ponudbo in <strong>za</strong> tuje goste. Poleg promocijskih gradiv se že več let <strong>na</strong>črtno ureja oz<strong>na</strong>čevanje<br />

pomembnejših kulturnih spomenikov s sistemi oz<strong>na</strong>čevanja <strong>na</strong> avtocestah in <strong>na</strong>prej do ciljev. Ob zdraviliščih<br />

in zimskih središčih je e<strong>na</strong>kovredno obrav<strong>na</strong>va<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong> skupaj z <strong>na</strong>ravnimi z<strong>na</strong>menitostmi.<br />

<strong>Ministrstvo</strong> ciljno usmerja vse muzeje v razvoj informacijskega sistema tako v posameznih muzejih kot <strong>na</strong><br />

medmrežju, podpira razvoj mreže trgovin z replikami razstavljenih ekspo<strong>na</strong>tov in izdelkov tipičnih slovenskih<br />

obrti ter postavljanje razstav, kjer se kot ciljno občinstvo <strong>na</strong>črtno upoštevajo obiskovalci iz tujine (gradiva in<br />

pod<strong>na</strong>pisi ter vodstva v različnih jezikih).<br />

MK uspešno sodeluje tudi z <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> okolje in prostor, in sicer pri ohranjanju in promociji kulturne<br />

dediščine v okviru programov in projektov ter <strong>za</strong>konskih podlag znotraj Triglavskega <strong>na</strong>rodnega parka,<br />

Krajinskega parka Sečovlje, Parka Škocjanske jame in v sklopu Alpske konvencije, pa tudi v medresorskih<br />

257

1.10.2.4 Obnova spomenikov<br />

telesih <strong>za</strong> odstranjevanje posledic elementarnih nesreč (potres v Posočju, poplave v Železnikih, plazenja<br />

brežin – Vremski Britof, Prebold …).<br />

5 Opis <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področju fi<strong>na</strong>nciranja kulturne dediščine<br />

Varovanje kulturne dediščine je postalo skozi polpreteklo zgodovino zelo odvisno od neposrednega proračunskega<br />

fi<strong>na</strong>nciranja. V odsotnosti mehanizmov, ki bi spodbujali <strong>za</strong>seb<strong>na</strong> vlaganja v <strong>kulturo</strong> in v<strong>na</strong>šali podjetniško<br />

ob<strong>na</strong>šanje, izgublja stik z gospodarstvom in družbo, prikrajša<strong>na</strong> pa je tudi <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nčno vzdržnost, ki jo pri<strong>na</strong>ša<br />

fi<strong>na</strong>nciranje iz različnih, ne le javnih, ampak tudi <strong>za</strong>sebnih virov.<br />

Struktura oziroma razporeditev sredstev <strong>za</strong> varovanje kulturne dediščine dokazuje:<br />

• da izrazito prevladujejo javni fi<strong>na</strong>nčni viri (državni model fi<strong>na</strong>nciranja),<br />

• da je fi<strong>na</strong>nciranje investicijskega vzdrževanja kulturnih spomenikov izrazito omejeno in ne<strong>za</strong>dostno glede <strong>na</strong><br />

potrebe,<br />

• da se <strong>za</strong> proračunska sredstva lahko potegujejo le lastniki kulturnih spomenikov in ne lastniki kulturne<br />

dediščine (fi<strong>na</strong>nciranje ohranjanja kulturne dediščine, ki ni spomenik, je predvsem stvar lastnikov oziroma<br />

investitorjev posegov v prostor),<br />

• da so davč<strong>na</strong> <strong>za</strong>konodaja in instrumenti davčnih olajšav nespodbudni tako <strong>za</strong> lastnike kot tudi <strong>za</strong> sponzorje<br />

in do<strong>na</strong>torje, ki želijo vlagati svoja sredstva v obnovo in ohranjanje kulturne dediščine, <strong>za</strong>to <strong>za</strong>sebnih virov<br />

fi<strong>na</strong>nciranja v obliki sponzorstva in do<strong>na</strong>torstva praktično ni,<br />

• da predstavljajo proračunska sredstva <strong>na</strong> podlagi <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> o <strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere nujne<br />

programe Republike Slovenije v kulturi (t. i. »kulturni tolar«) dodat<strong>na</strong> proračunska sredstva <strong>za</strong> obnovo<br />

nekaterih <strong>na</strong>jbolj ogroženih in <strong>na</strong>jbolj kakovostnih objektov kulturne dediščine, ki bistveno izboljšujejo stanje<br />

<strong>na</strong> področju kulturne dediščine, zlasti pri reševanju ogroženih objektov in objektov z več pomembnimi<br />

kulturnimi funkcijami,<br />

• da je vključitev sredstev EU (Evropski sklad <strong>za</strong> regio<strong>na</strong>lni razvoj) v obliki sofi<strong>na</strong>nciranja pomemben fi<strong>na</strong>nčni<br />

vir, vendar le <strong>za</strong> obnovo državnih in občinskih kulturnih spomenikov.<br />

Lastništvo spomenika je pove<strong>za</strong>no s številnimi dolžnostmi in omejitvami. Stroški vzdrževanja so praviloma<br />

bistveno večji od vzdrževalnih stroškov drugih nepremičnin, predpisani varstveni režim spomenika dodatno<br />

obvezuje lastnika, hkrati pa mu omejuje možnost rabe nepremičnine. Obveznost ohranitve spomenikov tako<br />

predstavlja <strong>za</strong> lastnike objektov oziroma njihove upravičence latentno obveznost <strong>za</strong>gotavljanja de<strong>na</strong>rnih sredstev.<br />

Medtem ko so obveznosti <strong>za</strong> državo in občino predvsem v vzdrževanju in ob<strong>na</strong>vljanju kulturnih<br />

spomenikov, <strong>za</strong>kon <strong>za</strong> fizične in pravne osebe kot osebe <strong>za</strong>sebnega prava določa tudi dodatne obveznosti,<br />

predvsem fi<strong>na</strong>nčne. Zavod <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine lahko <strong>na</strong>mreč lastniku z odločbo odredi delno<br />

ali celotno izvedbo določenih ukrepov <strong>za</strong> izvedbo varovanja v sorazmerju z njegovimi zmožnostmi, ob<br />

upoštevanju koristi in ugodnosti, ki jih ima od dediščine.<br />

Z vsakim ukrepom, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> spomenik, <strong>na</strong>stanejo <strong>za</strong> lastnika dodatni stroški (posebni materiali,<br />

skrb<strong>na</strong> in draga obrtniška dela itd.). Pri tem se poraja vprašanje, koliko se lahko lastnik obremeni s stroški,<br />

ki se <strong>na</strong>vezujejo <strong>na</strong> spomenik, čeprav obstaja dolžnost vzdrževanja in ohranjanja, kakšne fi<strong>na</strong>nčne žrtve se<br />

torej lahko »po <strong>za</strong>konu« <strong>za</strong>htevajo od lastnika.<br />

Z vlaganji javnih sredstev v nepremične spomenike se skuša pokriti razlika med sredstvi, ki jih je predvidel<br />

lastnik <strong>za</strong> varovanje v skladu s svojimi zmožnostmi, in celotnim zneskom <strong>za</strong> izvedbo ukrepov varovanja,<br />

vzdrževanja in oživljanja spomenika. Z javnimi sredstvi države ali občine se krijejo izredni stroški, ki<br />

presegajo tako običajne stroške, ki jih mora lastnik sam pokrivati, kot tudi koristi in ugodnosti, izvirajoče iz<br />

statusa spomenika, ti stroški pa niso v sorazmerju z zmožnostmi lastnika spomenika (40. člen ZVKD-1).<br />

MK <strong>na</strong>menja proračunska sredstva <strong>za</strong> (so)fi<strong>na</strong>nciranje obnov razglašenih kulturnih spomenikov, in sicer <strong>za</strong>:<br />

• obnovo spomenikov, ki so do sredstev upravičeni <strong>na</strong> podlagi Zako<strong>na</strong> o <strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere<br />

nujne programe Republike Slovenije v kulturi (javni razpisi/pozivi MK),<br />

258

1.10.2.4 Obnova spomenikov<br />

• obnovo spomenikov v lasti Republike Slovenije (skladno z Zakonom o lastninjenju kulturnih spomenikov v<br />

družbeni lastnini, Uradni list RS, št. 89/99),<br />

• obnovo spomenikov v lasti lokalnih skupnosti, verskih skupnosti in drugih pravnih in fizičnih oseb (dvoletni<br />

javni razpisi MK) ter<br />

• obnovo in oživitev kulturnih spomenikov državnega pome<strong>na</strong> v državni in občinski lasti s sredstvi ESRR<br />

(neposred<strong>na</strong> potrditev operacij pri državnih spomenikih in javni razpis pri občinskih spomenikih).<br />

Graf 1 Sredstva MK <strong>za</strong> obnovo kulturnih spomenikov v obdobju 1995–2010<br />

14.000.000<br />

12.000.000<br />

10.000.000<br />

8.000.000<br />

6.000.000<br />

4.000.000<br />

2.000.000<br />

0<br />

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Sredstva <strong>za</strong> spomenike skupaj z EU<br />

Sredstva <strong>za</strong> spomenike brez EU<br />

Vir: Podatki fi<strong>na</strong>nčne službe MK.<br />

Veči<strong>na</strong> lastnikov stavbne dediščine ne razpolaga z <strong>za</strong>dostnimi fi<strong>na</strong>nčnimi sredstvi, <strong>za</strong>to je nuj<strong>na</strong> implementacija<br />

instrumentov, ki <strong>na</strong>j bi pripomogli k zmanjšanju breme<strong>na</strong> fi<strong>na</strong>nciranja.<br />

6 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• visoka dostopnost <strong>za</strong>radi majhnih razdalj med kraji v Sloveniji in razpršenost, kultur<strong>na</strong> pestrost objektov<br />

kulturne dediščine v različnih regijah in celost<strong>na</strong> mreža javne kulturne infrastrukture,<br />

• skrb <strong>za</strong> spomenike in s tem pove<strong>za</strong>ne fi<strong>na</strong>nčne obveznosti države in občin so postale normalni del<br />

proračunskega fi<strong>na</strong>nciranja ter jih država in osveščene občine vključujejo v svoje prostorske in razvojne<br />

<strong>na</strong>črte,<br />

• <strong>na</strong> ravni države se vedno bolj uveljavljata medsektorski pristop k ohranjanju kulturne dediščine in skupno<br />

varstvo kulturne dediščine,<br />

• veči<strong>na</strong> lokalnih skupnosti se <strong>za</strong>veda svojih obveznosti pri ohranjanju kulturne dediščine in kulturnih<br />

spomenikov ter <strong>za</strong> to tudi <strong>na</strong>menja fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> sredstva,<br />

• postopoma se povečuje <strong>za</strong>nimanje turističnega gospodarstva <strong>za</strong> celostno vključevanje kulturne dediščine v<br />

turistično ponudbo (Plečnikova Ljublja<strong>na</strong>, Lipica, Bled, Ptuj, Pliskovica, Po poteh Soške fronte itd.), še vedno<br />

pa prevladujejo zgledi, ko država s spomeniki v svoji lasti, s subvencijami ali podporo prireditvam v njih ali<br />

pri projektih lokalnih skupnosti in civilnih združenj kaže <strong>na</strong>jbolj uspešne vzorce pove<strong>za</strong>v <strong>kulture</strong> in turističnogostinske<br />

ponudbe (Blejski grad, Lipica, Bistra, Otočec, Kostanjevica, Predjamski grad, Ptuj, Muzej <strong>na</strong> prostem<br />

Rogatec). Med desetimi <strong>na</strong>jbolj obiskanimi kulturnimi spomeniki v Sloveniji je kar šest objektov v lasti države.<br />

Slabosti:<br />

• pomanjkanje <strong>na</strong>črtne strategije pri promoviranju <strong>na</strong>še <strong>kulture</strong> in kulturne dediščine,<br />

• preveliki upi uporabnikov glede proračunskih sredstev in premalo angažmaja <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev<br />

izvenproračunskih virov,<br />

259

1.10.2.4 Obnova spomenikov<br />

• pomanjkanje upravljavskih z<strong>na</strong>nj in kadrov v kulturi,<br />

• v fiskalni politiki države ni spodbud <strong>za</strong> varovanje in obnovo kulturne dediščine − sistem davkov ne<br />

predvideva davčnih olajšav <strong>za</strong> lastnike kulturnih spomenikov/dediščine (izjema: davek <strong>na</strong> dediščine in darila,<br />

davek <strong>na</strong> promet z nepremični<strong>na</strong>mi),<br />

• sistem davkov ne omogoča ustreznih davčnih olajšav <strong>za</strong> do<strong>na</strong>cije in sponzorstva,<br />

• omejitve in dolžnosti <strong>za</strong>radi lastništva kulturnega spomenika/dediščine so v nesorazmerju z ugodnostmi<br />

oziroma prednostmi,<br />

• nevladni sektor s področja ohranjanja kulturne dediščine, posebej nepremične, je v Sloveniji nerazvit ter ni<br />

sposoben delovati kot dopolnilo in korektiv politike državnih in lokalnih oblasti, usmerjen je predvsem v<br />

kratkoročne cilje,<br />

• varstvo je osredotočeno <strong>na</strong> posamezne objekte, nesposobno in/ali nepripravljeno pa <strong>za</strong> ohranjanje<br />

dediščinskih lastnosti <strong>na</strong> večjih območjih, ni oblikovane dolgoročne strategije delovanja, program je<br />

<strong>za</strong>snovan <strong>na</strong> trenutnih prioritetah,<br />

• turizem vidi priložnosti predvsem v promocijskem trženju izjemnih spomenikov in njihove vrednosti kot<br />

blagovne z<strong>na</strong>mke, in ne v okviru širšega in kontinuiranega vključevanja kulturne dediščine, tudi pri izjemnih<br />

spomenikih (Lipica, Bled); turizem <strong>na</strong> nekaterih območjih že izrablja dediščino <strong>na</strong> trajnostno škodljiv <strong>na</strong>čin<br />

(npr. Triglavski <strong>na</strong>rodni park, Bled),<br />

• odsotnost vzgoje <strong>za</strong> prepoz<strong>na</strong>vanje in vrednotenje kulturne dediščine <strong>na</strong> vseh stopnjah izobraževanja.<br />

Priložnosti:<br />

• izražen interes slovenskega turističnega sektorja <strong>za</strong> oplemenitenje turistične ponudbe s kulturnim izročilom,<br />

kar bo pove<strong>za</strong>lo in kakovostno <strong>na</strong>dgradilo tako turistično kot kulturno ponudbo,<br />

• z razvojem novih storitev v kulturi (povezovanje dediščine in trajnostnega turizma, povezovanje z<br />

varovanjem <strong>na</strong>ravnih vrednot in izobraževanjem) bo ta poleg javnega fi<strong>na</strong>nciranja sposob<strong>na</strong> del sredstev<br />

pridobiti tudi iz drugih virov,<br />

• okrepiti poistovetenje prebivalstva z njegovo kulturno dediščino <strong>na</strong> lokalni ravni kot s temeljem ohranjanja<br />

kulturne raznovrstnosti in identitete, ohranitev z<strong>na</strong>nj in materialov, potrebnih <strong>za</strong> vzdrževanje kulturne<br />

dediščine, ter njihov razvoj <strong>za</strong> novo ustvarjalnost <strong>na</strong> tej osnovi,<br />

• z vključitvijo ohranjanja kulturne dediščine v razvojno in prostorsko <strong>na</strong>črtovanje se gradi slovenska<br />

prepoz<strong>na</strong>vnost, posebej z ohranjanjem z<strong>na</strong>čilne krajinske tipologije in ovrednotenih urbanističnih konstant,<br />

• s povezovanjem javnih in <strong>za</strong>sebnih fi<strong>na</strong>nc je treba preseči zgolj obnovo lupin kulturne dediščine ter doseči<br />

njeno vključevanje v sodobno življenje z revitali<strong>za</strong>cijo in rehabilitacijo, pri čemer bo jas<strong>na</strong> <strong>za</strong>hteva po njenem<br />

ohranjanju z rabo,<br />

• kultur<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong> dviguje samo<strong>za</strong>vest <strong>na</strong> demografsko in gospodarsko ogroženih območjih, omogoča<br />

<strong>za</strong>poslovanje in <strong>za</strong>gotavlja delo težje <strong>za</strong>posljivim osebam.<br />

Nevarnosti:<br />

• brez davčnih oziroma fi<strong>na</strong>nčnih spodbud ni mogoče pričakovati, da bodo lastniki kulturnih spomenikov/<br />

dediščine upoštevali spomeniškovarstvene usmeritve in <strong>na</strong>vodila <strong>za</strong> obnovo,<br />

• če kultura ne bo spremenila <strong>na</strong>či<strong>na</strong> delovanja in se <strong>za</strong>čela povezovati z drugimi sektorji, predvsem pa odkrivati<br />

nove tržne poti, bo vse bolj slabela, saj se bo poglabljalo javno mnenje, da je kultura le nekorist<strong>na</strong> potrošnja,<br />

• kulturno dediščino je treba vključiti v razvoj in jo varovati skozi upravljanje, v <strong>na</strong>sprotnem primeru bo<br />

sredstev <strong>za</strong> obnovo še manj in dedišči<strong>na</strong> bo propadla,<br />

• <strong>na</strong>daljevanje zlorabe kulturne dediščine do izničenja njene fizične ali duhovne substance in <strong>za</strong> tem iskanje<br />

rešitev, ko je brez ustrezne funkcije in velikih vložkov takšno ohranjanje utopično.<br />

7 Viri<br />

– Interne a<strong>na</strong>lize in prispevki Direktorata <strong>za</strong> kulturno dediščino, <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> RS.<br />

– Ivanc, Tjaša (2011). Dodat<strong>na</strong> pojasnila v zvezi s spremembami in dopolnitvami ZVKD-1. Univer<strong>za</strong> v<br />

Mariboru, Prav<strong>na</strong> fakulteta.<br />

– Lebe Sibila, Sonja, in dr. (2009). Strategija razvoja kulturnega turizma <strong>na</strong> Slovenskem. Maribor.<br />

260

1.10.3 Arhivska dejavnost<br />

261

Ni<strong>na</strong> Zupančič Pušavec<br />

1.10.3.1 Področje varstva arhivskega gradiva<br />

1 Uvod<br />

2 Prav<strong>na</strong> ureditev varstva arhivskega gradiva v Sloveniji<br />

3 Organi<strong>za</strong>cija, status in pristojnosti arhivov<br />

3.1 Varstvo javnega arhivskega gradiva in javni arhivi<br />

3.1.1 Temelj<strong>na</strong> <strong>na</strong>čela<br />

3.1.2 Javni arhivi kot izvajalci javne arhivske službe<br />

3.2 Varstvo <strong>za</strong>sebnega arhivskega gradiva in <strong>za</strong>sebni arhivi<br />

4 Opis <strong>stanja</strong> v javnih arhivih, ki jih fi<strong>na</strong>ncira MK<br />

4.1 Jav<strong>na</strong> arhivska služba<br />

4.2 Arhivsko gradivo<br />

4.3 Uporaba<br />

5 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

6 Kadri<br />

7 Infrastruktura<br />

8 Viri<br />

262

1.10.3.1 Področje varstva arhivskega gradiva<br />

1 Uvod<br />

»Ob izpolnjevanju upravnih, pravnih ali ostalih poslovnih aktivnosti <strong>na</strong>stajajo pri oblastnih organih,<br />

<strong>za</strong>vodih, podjetjih, društvih ali posameznih osebah in druži<strong>na</strong>h raznovrstni <strong>za</strong>pisi. Arhivska stroka jih mora<br />

usposobiti, da bodo postali vir <strong>za</strong> preučevanje preteklosti, to je <strong>za</strong> nov <strong>na</strong>men v primerjavi s tistim, <strong>za</strong>radi<br />

česar so <strong>na</strong>stali, ter da se bodo neomejeno dolgo ohranili« (Žontar 2003, str. 7). Arhivi morajo poskrbeti<br />

<strong>za</strong> varstvo arhivskega gradiva, ki <strong>na</strong>staja pri poslovanju javnopravnih oseb, <strong>na</strong> nivoju državne uprave ali <strong>na</strong><br />

nivoju samoupravnih lokalnih skupnosti, in predstavlja pomemben del <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega spomi<strong>na</strong> ter državi,<br />

samoupravnim lokalnim skupnostim ter njihovim ustanovam in posameznikom <strong>za</strong>gotavlja pravno varnost<br />

ne glede <strong>na</strong> nosilce, <strong>na</strong>čine <strong>za</strong>pisa ali njihovo pojavnost.<br />

Arhivsko gradivo je kulturni spomenik. Arhivi so pomembni <strong>za</strong> razvoj <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne <strong>za</strong>vesti in identitete<br />

ter predstavljajo zelo pomemben del <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega spomi<strong>na</strong>. Arhivsko gradivo je pove<strong>za</strong>no s pravno in<br />

dokazno vrednostjo <strong>za</strong>pisov ter z <strong>na</strong>čeli odgovornosti vseh nosilcev funkcij. V demokratičnih družbah<br />

je pomembno, da imajo državljani pravico do »zgodovinske resnice«. Zato se v arhivski dejavnosti<br />

prepletajo tako zgodovinski oziroma kulturniški pristop kot tudi administrativni pristop glede upravljanja<br />

dokumentov. Urejen in usklajen <strong>na</strong>čin upravljanja dokumentarnega in arhivskega gradiva je pomemben<br />

<strong>za</strong> transparentnost delovanja, administrativno učinkovitost, dobro izvajanje informacijskih storitev in<br />

zmanjševanje stroškov ter odraža tudi pravico do informiranosti in pravne odgovornosti. Narava opravljanja<br />

arhivske dejavnosti je poseb<strong>na</strong> <strong>za</strong>radi potrebe po e<strong>na</strong>kem obrav<strong>na</strong>vanju arhivskega gradiva v celotni državi,<br />

<strong>za</strong>gotavljanju dostopnosti do arhivskega gradiva ter e<strong>na</strong>kem strokovnem obrav<strong>na</strong>vanju vsega arhivskega<br />

gradiva ne glede <strong>na</strong> to, kje se <strong>na</strong>haja.<br />

V <strong>za</strong>dnjih dveh desetletjih so se <strong>na</strong> področju varstva arhivskega gradiva zgodili pomembni premiki, ki so<br />

bili predvsem posledica družbenih sprememb in osamosvojitve Slovenije. V obdobju slovenske tranzicije<br />

se je aktualizirala vloga arhivov, in sicer predvsem <strong>za</strong>radi hrambe gradiva prejšnjega sistema ter v pove<strong>za</strong>vi<br />

s porav<strong>na</strong>vo različnih krivic, ki so se zgodile v preteklem obdobju. Prav tako so nove okoliščine in različni<br />

razlogi, kot so bili poveča<strong>na</strong> uporaba arhivskega gradiva <strong>za</strong>radi raznih postopkov uveljavljanja pravic,<br />

povečano število prevzemov gradiva <strong>za</strong>radi spremembe sistema, ukinitev ali stečajev, novih nosilcev<br />

<strong>za</strong>pisov in informacijske tehnologije, potisnili arhivsko stroko k hitri prilagoditvi novim razmeram. Razvoj<br />

informacijske tehnologije je prinesel številne novosti v delovanje državne uprave in širše javne uprave ter<br />

poslovni oziroma <strong>za</strong>sebni sektor, spremembe so segle tudi v vsakdanjik vseh <strong>na</strong>s kot posameznikov. Z<br />

razvojem sodobnih tehnologij se spreminjajo <strong>na</strong>čini dela in komunikacij. Zasebni in javni sektor kot tudi<br />

posamezniki se srečujejo s številnimi vprašanji, ki jih pri<strong>na</strong>ša delo z dokumenti v digitalni obliki. Uvajajo se<br />

novi <strong>na</strong>čini poslovanja z gradivom, ki <strong>za</strong>htevajo tudi nove procese oblikovanja in organiziranja arhivskega<br />

dela. Kot posledica vedno bolj intenzivnega elektronskega poslovanja <strong>na</strong>staja vedno večja količi<strong>na</strong><br />

arhivskega gradiva v elektronski obliki, ki ga je oziroma ga bo treba tudi ustrezno varno dolgoročno hraniti<br />

in arhivirati.<br />

263

1.10.3.1 Področje varstva arhivskega gradiva<br />

2 Prav<strong>na</strong> ureditev varstva arhivskega gradiva v Sloveniji<br />

Odkar so se <strong>za</strong>čele družbene spremembe v Sloveniji, so arhivi poudarjali nujnost uskladitve arhivske <strong>za</strong>konodaje<br />

z novim pravnim redom <strong>na</strong> osnovi samostojnega <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> <strong>za</strong> področje arhivske dejavnosti. Leta 1997 je bil<br />

sprejet Zakon o arhivskem gradivu in arhivih (ZAGA) 1 , po katerem je bilo arhivsko gradivo opredeljeno<br />

kot javno in <strong>za</strong>sebno, kar je pomenilo v primerjavi s prejšnjo prevladujočo družbeno ali državno lastnino<br />

arhivskega gradiva spremembo in hkrati novost <strong>na</strong> tem področju. Citirani <strong>za</strong>kon je predstavljal dobro pravno<br />

podlago <strong>za</strong> varstvo arhivskega gradiva kot kulturnega spomenika, ni pa urejal področja varstva elektronskega<br />

dokumentarnega in arhivskega gradiva, ki je <strong>za</strong>radi tehnološkega razvoja oz. informacijske družbe postalo<br />

prevladujoče in izjemno pomembno. Leta 2006 je bil <strong>za</strong>to sprejet Zakon o varstvu dokumentarnega in<br />

arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) 2 , ki ureja <strong>na</strong>čin, organi<strong>za</strong>cijo, infrastrukturo in izvedbo <strong>za</strong>jema<br />

ter hrambe dokumentarnega gradiva v fizični in elektronski obliki, veljavnost oziroma dokazno vrednost<br />

takega gradiva, varstvo arhivskega gradiva in pogoje <strong>za</strong> njegovo uporabo, <strong>na</strong>loge arhivov in javne arhivske<br />

službe ter s tem pove<strong>za</strong>ne storitve in <strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d izvajanjem. Temelj<strong>na</strong> <strong>na</strong>čela <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> so: <strong>na</strong>čelo ohranjanja<br />

dokumentarnega gradiva oziroma uporabnosti njegove vsebine, <strong>na</strong>čelo trajnosti, <strong>na</strong>čelo celovitosti, <strong>na</strong>čelo<br />

dostopnosti in <strong>na</strong>čelo varstva kulturnega spomenika. Zakon je <strong>na</strong>dgradil dotedanjo ureditev varstva gradiva<br />

s celovitim in učinkovitim varstvom elektronskega dokumentarnega in elektronskega arhivskega gradiva,<br />

prinesel v obstoječo pravno ureditev varstva arhivskega gradiva kot kulturnega spomenika nekatere spremembe<br />

in dopolnitve v zvezi s kriteriji in postopki vrednotenja in odbiranja javnega arhivskega gradiva, varstvom<br />

filmskega arhivskega gradiva, arhivskim informacijskim sistemom in dostopom do arhivskega gradiva v javnih<br />

arhivih. Razen <strong>na</strong> področju standardiziranega <strong>za</strong>jema in hrambe oziroma arhiviranja elektronskega gradiva v<br />

digitalni obliki dopolnitve niso posegle v dotedanji koncept varstva dokumentarnega in arhivskega gradiva.<br />

Temelj<strong>na</strong> <strong>na</strong>čela so ostala e<strong>na</strong>ka, kot jih je določal že <strong>za</strong>kon iz leta 1997, in so uveljavlje<strong>na</strong> tudi v arhivski stroki.<br />

V <strong>za</strong>dnjem obdobju poteka postopek priprave nujnih sprememb in dopolnitev ZVDAGA, s katerim bodo<br />

odpravljene nekatere pomanjkljivosti, ki so se poka<strong>za</strong>le ob izvajanju <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>.<br />

3 Organi<strong>za</strong>cija, status in pristojnosti arhivov<br />

3.1 Varstvo javnega arhivskega gradiva in javni arhivi<br />

3.1.1 Temelj<strong>na</strong> <strong>na</strong>čela<br />

Izvajanje javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>:<br />

Izvajalci javnega interesa <strong>na</strong> področju arhivske dejavnosti so: Arhiv Republike Slovenije, regio<strong>na</strong>lni arhivi –<br />

javni <strong>za</strong>vodi, drugi izvajalci z dovoljenjem <strong>na</strong> podlagi 62. čle<strong>na</strong> ZVDAGA, nevladne organi<strong>za</strong>cije.<br />

Dostopnost:<br />

Arhivsko gradivo je kulturni spomenik in predstavlja zelo pomemben del <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega spomi<strong>na</strong>. Dostop do<br />

javnega arhivskega gradiva je pravica, <strong>za</strong>gotavljanje dostopa sodi med <strong>na</strong>loge javne arhivske službe v okviru<br />

veljavne področne <strong>za</strong>konodaje.<br />

Neprofitnost:<br />

Na obrav<strong>na</strong>vanem področju gre <strong>za</strong> neprofitno dejavnost, <strong>za</strong> katero je z<strong>na</strong>čil<strong>na</strong> transparentnost porabe<br />

javnih sredstev, nuj<strong>na</strong> pa je tudi nje<strong>na</strong> jav<strong>na</strong> dostopnost.<br />

1 Zakon o arhivskem gradivu in arhivih (Uradni list RS, št. 20/97 in 32/97, v <strong>na</strong>daljevanju: ZAGA).<br />

2 Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06, v <strong>na</strong>daljevanju: ZVDAGA).<br />

264

1.10.3.1 Področje varstva arhivskega gradiva<br />

Učinkovitost:<br />

Učinkovitost <strong>na</strong> arhivskem področju lahko merimo po uspešnosti uresničevanja temeljnega cilja:<br />

<strong>za</strong>gotavljanje celovitega izvajanja javne arhivske službe oziroma izpolnjevanje in uresničevanje <strong>za</strong>konsko<br />

določenih <strong>na</strong>log. Glavni cilj je, da izvajalci javne arhivske službe v skladu s programom dela in ob<br />

upoštevanju področne <strong>za</strong>konodaje učinkovito izvajajo javno arhivsko službo skladno z veljavno <strong>za</strong>konodajo<br />

ter <strong>za</strong>gotavljajo ustrezno varstvo arhivskega gradiva in omogočajo čim boljšo dostopnost do podatkov o<br />

arhivskih fondih in zbirkah, ki jih hranijo slovenski javni arhivi <strong>za</strong> različne vrste uporabnikov.<br />

Transparentnost:<br />

Osnovno <strong>na</strong>čelo sofi<strong>na</strong>nciranja izvajanja javnega interesa <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> je transparentnost poslovanja,<br />

tako <strong>na</strong> ravni fi<strong>na</strong>nčne kot <strong>na</strong> ravni izvedbene transparentnosti.<br />

3.1.2 Javni arhivi kot izvajalci javne arhivske službe<br />

Javno arhivsko službo izvajajo državni arhiv, regio<strong>na</strong>lni arhivi in arhivi samoupravnih lokalnih skupnosti.<br />

Arhiv Republike Slovenije (ARS) opravlja <strong>na</strong>loge državnega arhiva. Na podlagi Uredbe Vlade RS o organih<br />

v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/03) deluje kot del državne uprave, in sicer kot organ v sestavi<br />

Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, in »opravlja upravne in strokovne <strong>na</strong>loge <strong>na</strong> področju varstva arhivskega in<br />

dokumentarnega gradiva, ki <strong>na</strong>staja pri državnih organih in drugih <strong>za</strong>konsko določenih osebah ter upravne<br />

in strokovne <strong>na</strong>loge skupnega pome<strong>na</strong> varstva arhivskega gradiva v državi«. ARS varuje javno arhivsko<br />

gradivo državnih organov, nosilcev javnih pooblastil oziroma izvajalcev javnih služb, ki jih <strong>za</strong>gotavlja država,<br />

Banke Slovenije ter državnih in javnih skladov, agencij in drugih pravnih oseb, ki jih ustanovi država in<br />

praviloma delujejo <strong>za</strong> območje celotne države. Varuje elektronsko, dokumentarno, arhivsko in filmsko<br />

gradivo ter druga avdiovizual<strong>na</strong> dela, ki veljajo <strong>za</strong> slovenska, <strong>na</strong> območju celotne države. Specialni arhivi<br />

(notranje <strong>za</strong>deve, držav<strong>na</strong> varnost, obramba, raziskovanje delavskega gibanja in ljudske revolucije), ki so<br />

bili po letu 1945 ustanovljeni večinoma iz političnih razlogov, so bili po osamosvojitvi ukinjeni in priključeni<br />

Arhivu Republike Slovenije (Zgodovinski arhiv Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, arhiv<br />

Inštituta <strong>za</strong> novejšo zgodovino, arhiv Ministrstva <strong>za</strong> notranje <strong>za</strong>deve).<br />

Regio<strong>na</strong>lni arhivi (Zgodovinski arhiv Ljublja<strong>na</strong>, Zgodovinski arhiv Ptuj, Pokrajinski arhiv Maribor, Pokrajinski<br />

arhiv Koper, Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Zgodovinski arhiv Celje) delujejo kot javni <strong>za</strong>vodi, katerih<br />

ustanovitelj je država. Varujejo <strong>na</strong> območju regio<strong>na</strong>lnega arhiva <strong>na</strong>stalo javno arhivsko gradivo državnih<br />

organov ali njihovih organi<strong>za</strong>cijskih enot ter izvajalcev javnih pooblastil oziroma javnih služb, ki jih <strong>za</strong>gotavlja<br />

država, in opravljajo dejavnost <strong>na</strong> območju ene ali več samoupravnih lokalnih skupnosti. Regio<strong>na</strong>lni arhivi<br />

hranijo tudi arhivsko gradivo samoupravnih lokalnih skupnosti, če te ne ustanovijo lastnega arhiva <strong>za</strong><br />

varstvo svojega javnega arhivskega gradiva.<br />

Arhivi samoupravnih lokalnih skupnosti: lokal<strong>na</strong> samouprav<strong>na</strong> skupnost lahko glede <strong>na</strong> ZVDAGA ustanovi<br />

lastni arhiv <strong>za</strong> varovanje svojega javnega arhivskega gradiva, <strong>na</strong>stalega po 1. januarju 1995, in arhivskega<br />

gradiva nosilcev javnih pooblastil oziroma izvajalcev javnih služb, ki jih <strong>za</strong>gotavlja samouprav<strong>na</strong> lokal<strong>na</strong><br />

skupnost, ter skladov, agencij in drugih pravnih oseb, katerih ustanoviteljica je samouprav<strong>na</strong> lokal<strong>na</strong><br />

skupnost (občinska jav<strong>na</strong> podjetja, skladi, agencije, javni <strong>za</strong>vodi in drugi). Takšno varstvo arhivskega gradiva<br />

<strong>na</strong> podlagi ZVDAGA izključuje prevzemanje in varstvo javnega arhivskega gradiva nekdanjih občin in<br />

občinskih ustanov od leta 1850 do leta 1941 (1945) oziroma predhodnic sedanjih občin do 31. 12. 1994, ki<br />

je v državnih arhivih ali pri drugih pravnih in fizičnih osebah, kakor tudi zbiranje in prevzemanje <strong>za</strong>sebnega<br />

arhivskega gradiva. Za zdaj teh arhivov v Sloveniji še ni, ker tovrstnih <strong>na</strong>mer − z izjemo dveh s strani lokalnih<br />

samoupravnih skupnosti − ni bilo.<br />

Izjemoma je v skladu z ZVDAGA nekaterim javnopravnim osebam lahko da<strong>na</strong> možnost, da <strong>za</strong>radi svojega<br />

posebnega statusa oziroma posebne <strong>na</strong>rave dejavnosti s področja visokega šolstva, z<strong>na</strong>nosti, <strong>kulture</strong><br />

oziroma informiranja <strong>na</strong> podlagi dovoljenja ministra organizirajo lasten arhiv <strong>za</strong> varstvo lastnega arhivskega<br />

gradiva. Do zdaj je bilo dovoljenje izdano Zgodovinskemu arhivu in muzeju Univerze v Ljubljani, RTV<br />

Slovenija, ZRC SAZU − Glasbeno<strong>na</strong>rodopisnemu inštitutu ter ZRC SAZU − Inštitutu <strong>za</strong> slovensko izseljenstvo.<br />

Slednji je dovoljenje leta 2006 vrnil, ker so prenehali obstajati razlogi, <strong>za</strong>radi katerih je bilo dovoljenje<br />

izdano, njegovo gradivo pa je bilo izročeno Arhivu Republike Slovenije.<br />

265

1.10.3.1 Področje varstva arhivskega gradiva<br />

3.2 Varstvo <strong>za</strong>sebnega arhivskega gradiva in <strong>za</strong>sebni arhivi<br />

Ustvarjalci <strong>za</strong>sebnega arhivskega gradiva so pravne osebe <strong>za</strong>sebnega prava ter fizične osebe. Zasebno<br />

arhivsko gradivo je last fizičnih in pravnih oseb <strong>za</strong>sebnega prava. Pri varstvu <strong>za</strong>sebnega arhivskega gradiva<br />

velja <strong>na</strong>čelo minimalnega omejevanja lastninskih pravic ustvarjalcev <strong>za</strong>sebnega arhivskega gradiva, ki se<br />

lahko omejijo le <strong>na</strong> podlagi <strong>za</strong>konskih določb <strong>za</strong>radi javnega interesa (omejevanje izvo<strong>za</strong> arhivskega gradiva,<br />

predkup<strong>na</strong> pravica države do <strong>za</strong>sebnega arhivskega gradiva ter strokov<strong>na</strong> pomoč lastnikom <strong>za</strong>sebnega<br />

arhivskega gradiva s strani pristojnih arhivov). Zasebno arhivsko gradivo <strong>na</strong>stane po posebnem postopku<br />

razglasitve, in sicer <strong>na</strong> podlagi odločbe državnega arhiva.<br />

Pri <strong>za</strong>sebnem arhivskem gradivu gre <strong>za</strong> gradivo pravnih in fizičnih oseb, ki ga arhivi lahko pridobijo z volili,<br />

darili, oporoko, odkupi ali v obliki depozita. V primeru odkupa, volila in darila gre vsakokrat <strong>za</strong> prehod<br />

lastnine. V drugih primerih gre lahko <strong>za</strong> prevzem arhivskega gradiva v hrambo, lastniško razmerje pa ostane<br />

nespremenjeno – torej ostane v <strong>za</strong>sebni lasti osebe, pri kateri je <strong>na</strong>stalo. Zakon izrecno določa, da se lahko<br />

s pogodbo določijo posebni pogoji glede dostopnosti tega gradiva. Za uporabo <strong>za</strong>sebnega arhivskega<br />

gradiva morajo biti pogosto izpolnjeni še posebni pogoji. Pristojni arhiv je <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>n upoštevati vse morebitne<br />

omejitve, ki jih lastnik <strong>za</strong>sebnega arhivskega gradiva določi v pravnih aktih, <strong>na</strong> podlagi katerih pristojni<br />

arhiv skrbi <strong>za</strong> <strong>za</strong>sebno arhivsko gradivo. V primeru depozita gre <strong>na</strong>vadno <strong>za</strong> hrambo <strong>za</strong>sebnega arhivskega<br />

gradiva z dopuščeno uporabo; lastnik lahko tudi prepove uporabo gradiva.<br />

Po drugi svetovni vojni sta bili v Sloveniji izvedeni <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cija in <strong>za</strong>plemba <strong>za</strong>sebnega premoženja.<br />

Zaradi <strong>na</strong>vedenih postopkov je prišlo veliko arhivskega gradiva <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>liziranih zemljiških gospostev,<br />

podjetij, gospodarskih združb, <strong>za</strong>varovalnic, <strong>za</strong>drug, društev, fondov ter zbirk posameznikov in družin v<br />

javne arhive (v Arhiv Republike Slovenije ali regio<strong>na</strong>lne arhive).<br />

Zakon o de<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>ciji iz leta 1991 <strong>za</strong> arhivsko gradivo, ki je bilo hranjeno v javnih arhivih, ni predvidel<br />

vrnitve tega gradiva lastnikom (v posest), lahko pa jim je bila vrnje<strong>na</strong> lastninska pravica. Z odločbo<br />

Ustavnega sodišča iz leta 2000 je bilo to delno spremenjeno, in sicer tako, da je <strong>za</strong> takšno arhivsko gradivo<br />

v javnih arhivih veljalo, da se lahko po izbiri upravičenca vrne lastninska pravica ali <strong>za</strong>njo plača odškodni<strong>na</strong>.<br />

Prvi primer razglasitve <strong>za</strong>sebnega arhivskega gradiva je bil izveden z Odločbo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> št.<br />

036-8/2002 z dne 17. 6. 2002, ko je bilo <strong>za</strong>sebno dokumentarno gradivo Inštituta Studia Slovenica <strong>na</strong><br />

podlagi 27. čle<strong>na</strong> ZAGA razglašeno <strong>za</strong> <strong>za</strong>sebno arhivsko gradivo. Inštitutu Studia Slovenica in njegovemu<br />

rav<strong>na</strong>telju dr. Janezu Arnežu je uspelo pred uničenjem in po<strong>za</strong>bo ohraniti arhivsko gradivo, ki je <strong>na</strong>stajalo ob<br />

delovanju slovenskih izseljencev v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Avstraliji in <strong>za</strong>mejstvu. Med omenjenim<br />

gradivom so po pomenu v ospredju dokumentacija, ki je <strong>na</strong>stala ob delovanju begunskih taborišč, v katera<br />

so se <strong>za</strong>tekli Slovenci po drugi svetovni vojni, gradivo, <strong>na</strong>stalo ob delovanju slovenskih izseljenskih društev<br />

ter slovenskih župnij in verskih organi<strong>za</strong>cij v Evropi in Ameriki v letih 1912–2002, ter arhivsko gradivo<br />

vodilnih politikov Slovenske ljudske stranke v emigraciji od <strong>za</strong>četka druge svetovne vojne do poznih 80. let<br />

prejšnjega stoletja.<br />

V preteklem obdobju pri <strong>na</strong>s ni bilo <strong>za</strong>sebnih arhivov, z izjemo cerkvenih. Sicer pa <strong>za</strong>sebni arhivi<br />

gospodarskih podjetij, političnih strank in društev šele <strong>na</strong>stajajo.<br />

Med arhive, ki hranijo <strong>za</strong>sebno arhivsko gradivo, uvrščamo arhive Rimskokatoliške cerkve v RS, katerih<br />

arhivsko gradivo predstavlja izjemno pomemben del <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega spomi<strong>na</strong>, in v interesu Slovenije je, da se<br />

to gradivo trajno ohrani, strokovno obdeluje in <strong>za</strong>gotovi oziroma omogoči njegova uporaba. Zaradi javnega<br />

interesa država sofi<strong>na</strong>ncira arhivsko dejavnost arhivov Rimskokatoliške cerkve (Nadškofijski arhiv v Ljubljani,<br />

Nadškofijski arhiv v Mariboru in Škofijski arhiv v Kopru), in sicer <strong>na</strong> podlagi 52. čle<strong>na</strong> ZVDAGA in v skladu z<br />

Dogovorom o opravljanju arhivske dejavnosti Rimskokatoliške cerkve v RS z dne 1. 8. 2003. Cerkveni arhivi<br />

hranijo 2205 tekočih metrov arhivskega spisovnega gradiva (stanje 31. 12. 2010). V letu 2010 je bilo izdanih<br />

1309 potrdil uporabnikom arhivskega gradiva. Arhivsko gradivo <strong>za</strong> z<strong>na</strong>nstvenoraziskovalne <strong>na</strong>mene je<br />

uporabljalo 971 uporabnikov, <strong>za</strong>radi pravnega interesa pa 42. Za uporabnike je bilo izdelanih 9570 fotokopij<br />

in 20.949 digitalnih fotografij.<br />

266

1.10.3.1 Področje varstva arhivskega gradiva<br />

4 Opis <strong>stanja</strong> v javnih arhivih, ki jih fi<strong>na</strong>ncira MK<br />

4.1 Jav<strong>na</strong> arhivska služba<br />

Ob koncu leta 2010 je bilo v javnih arhivih (Arhiv Republike Slovenije in regio<strong>na</strong>lni arhivi), ki jih fi<strong>na</strong>ncira<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, 184 <strong>za</strong>poslenih. Arhivi hranijo 66.417 tekočih metrov (tm) arhivskega spisovnega<br />

gradiva ter arhivsko gradivo <strong>na</strong> posebnih formatih in drugih nosilcih, kot so film, fotografije, mikrofilmski<br />

<strong>za</strong>pisi, zemljevidi, razni nosilci zvoka in drugo; samo v letu 2010 je bilo pridobljenih 1541m gradiva.<br />

Intenzivnost prevzemanja gradiva je bila odvis<strong>na</strong> tudi od razpoložljivih prostih kapacitet v depojih. Arhivi<br />

so sodelovali z ustvarjalci arhivskega gradiva, kar se kaže predvsem pri stikih z javnopravnimi osebami pri<br />

določanju arhivskega gradiva, dajanju dodatnih pisnih in ustnih <strong>na</strong>vodil javnopravnim osebam <strong>za</strong> odbiranje<br />

arhivskega gradiva iz dokumentarnega, <strong>na</strong>dzoru in svetovanju pri materialnih pogojih varstva arhivskega in<br />

dokumentarnega gradiva, prevzemanju arhivskega gradiva s poudarkom <strong>na</strong> arhivskem gradivu, <strong>na</strong>stalem<br />

pred letom 1991, svetovanju javnopravnim osebam pri izdelavi notranjih pravil ter <strong>za</strong>četkih vzpostavitve<br />

elektronskih arhivov, izobraževanju uslužbencev javnopravnih oseb in delavcev ponudnikov storitev hrambe<br />

arhivskega in dokumentarnega gradiva v elektronski obliki, preizkusih z<strong>na</strong>nja s tega področja, sodelovanju<br />

v medresorskih projektih <strong>na</strong> področju poslovanja z dokumentarnim in arhivskim gradivom in sodelovanju<br />

pri izobraževanju v drugih ustanovah. Opravljenih je bilo 958 obiskov javnopravnih oseb in izdanih 187<br />

<strong>na</strong>vodil <strong>za</strong> odbiranje. Na semi<strong>na</strong>rjih, ki so jih arhivi v letu 2010 organizirali <strong>za</strong> uslužbence, ki delajo z<br />

dokumentarnim gradivom, je bilo 891 udeležencev, od teh jih je 450 opravilo tudi preizkus strokovne<br />

usposobljenosti. Stanje ob koncu leta 2010 kaže, da imajo arhivi <strong>za</strong> 75 % fondov in zbirk popise po arhivskih<br />

enotah, uporabne pisarniške evidence ali arhivske inventarje, <strong>za</strong> 19 % fondov prevzemne sez<strong>na</strong>me oziroma<br />

popise po tehničnih enotah, 6 % fondov je neurejenih, slabo urejenih ali brez pripomočkov. V letu 2010<br />

je bilo izdelanih oziroma dopolnjenih veliko popisov oziroma drugih pripomočkov <strong>za</strong> uporabo arhivskega<br />

gradiva. Izdanih je bilo 4839 potrdil, in sicer predvsem <strong>za</strong> <strong>na</strong>slednje <strong>na</strong>mene: žrtve vojnega <strong>na</strong>silja, vojno<br />

škodo, de<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cijo, delovno dobo, šolanje, premoženjske in gradbene <strong>za</strong>deve, državljanstvo in<br />

drugo. Arhivsko gradivo <strong>za</strong> z<strong>na</strong>nstvenoraziskovalne <strong>na</strong>mene je potrebovalo 3669 uporabnikov, <strong>za</strong>radi<br />

pravnega interesa pa 5479 uporabnikov. Za uporabnike je bilo izdelanih 95.194 fotokopij, 24.537<br />

fotografij in več kot 36.600 digitaliziranih posnetkov. Pripravljenih je bilo 25 razstav, izšlo je 22 različnih<br />

publikacij, katalogov oziroma objav virov. Prav tako so bila organizira<strong>na</strong> vodenja šolskih in drugih skupin<br />

po arhivih s predstavitvijo arhivov, arhivske dejavnosti in arhivskega gradiva <strong>za</strong> kar 5819 obiskovalcev.<br />

Organiziranih je bilo 138 predavanj javnosti. Z<strong>na</strong>čil<strong>na</strong> je obsež<strong>na</strong> strokov<strong>na</strong> bibliografija <strong>za</strong>poslenih v<br />

arhivih, <strong>na</strong>daljevale so se dejavnosti <strong>na</strong> področju med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja in evidentiranja arhivskega<br />

gradiva v tujini. Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je v tujini in se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> Slovenijo in Slovence, se je<br />

izvajalo predvsem v arhivih v Srbiji, Avstriji, Italiji, Nemčiji, <strong>na</strong> Češkem in Madžarskem. Iz poročil arhivov<br />

<strong>za</strong> leto 2010 je razvidno, da so se <strong>za</strong>posleni udeležili strokovnih izobraževanj, še zlasti je bila okreplje<strong>na</strong><br />

udeležba <strong>na</strong> izobraževanjih, pove<strong>za</strong>nih z novostmi, ki jih je uvedel <strong>na</strong> arhivskem področju ZVDAGA.<br />

V okviru materialnega varstva arhivskega gradiva <strong>za</strong>sledimo predvsem menjavo neustrezne tehnične<br />

opreme arhivskega gradiva, kar je vsaj nekoliko izboljšalo pogoje <strong>za</strong> hrambo gradiva. Zaradi materialnega<br />

varstva arhivskega gradiva je bilo <strong>na</strong>rejenih 24.627 mikrofilmskih posnetkov arhivskega gradiva, v okviru<br />

digitali<strong>za</strong>cije <strong>za</strong>radi materialnega varstva arhivskega gradiva pa je bilo <strong>na</strong>rejenih 38.742 posnetkov<br />

spisovnega gradiva, 6746 posnetkov fotografij in razglednic, 6946 posnetkov <strong>na</strong>črtov in zemljevidov ter<br />

digitaliziranih 26 filmov. V sestavi Arhiva Republike Slovenije deluje Center <strong>za</strong> restavriranje in konserviranje<br />

arhivskega gradiva, ki je osrednja restavratorska delavnica <strong>za</strong> papir in pergament v državi. Sektor s<br />

svojimi strokovnjaki izvaja konservatorske in restavratorske posege <strong>na</strong> arhivskem gradivu s poudarkom <strong>na</strong><br />

pergamentu in papirju <strong>za</strong> vse slovenske arhive, deloma pa tudi muzeje in galerije ter druge uporabnike. Z<br />

ZVDAGA je predvsem Arhiv Republike Slovenije dobil vrsto novih <strong>na</strong>log <strong>na</strong> področju varstva elektronskega<br />

dokumentarnega in arhivskega gradiva: potrjuje notranja pravila, opravlja registracijo ponudnikov opreme<br />

in storitev <strong>za</strong> področje <strong>za</strong>jema in hrambe gradiva v elektronski obliki, vodi postopke akreditacije opreme<br />

in storitev <strong>za</strong> hrambo arhivskega gradiva v elektronski obliki itd. Vlada RS je v letu 2010 sprejela Strategijo<br />

in Izvedbeni <strong>na</strong>črt strategije razvoja slovenskega javnega elektronskega arhiva e-ARH.si. Izvajajo se tudi<br />

dejavnosti, pove<strong>za</strong>ne z izgradnjo V<strong>za</strong>jemnega informacijskega sistema regio<strong>na</strong>lnih arhivov.<br />

267

1.10.3.1 Področje varstva arhivskega gradiva<br />

4.2 Arhivsko gradivo<br />

Podatki kažejo, da je v slovenskih javnih arhivih shranjenega več kot 66 km spisovnega javnega in<br />

<strong>za</strong>sebnega arhivskega gradiva (stanje 31. 12. 2010), arhivi hranijo tudi gradivo <strong>na</strong> posebnih formatih in<br />

drugih nosilcih, kot so filmi, fotografije, razni nosilci zvoka, mikrofilmski <strong>za</strong>pisi, plakati, zemljevidi in drugo.<br />

V obdobju tranzicije se je povečal pritisk <strong>na</strong> arhive glede prevzemanja tako starejšega kot tudi <strong>na</strong>jnovejšega<br />

arhivskega gradiva, in sicer <strong>za</strong>radi ukinitev ali reorgani<strong>za</strong>cij nekdanjih državnih upravnih, samoupravnih in<br />

pravosodnih organov, ukinitve družbenopolitičnih organi<strong>za</strong>cij, transformacije oziroma lastninjenja državnih<br />

gospodarskih podjetij, združenj, stečajev in likvidacij. Opozoriti je treba, da so bile v prejšnjem pravnem<br />

sistemu vse družbenopravne osebe (organi<strong>za</strong>cije združenega dela in drugi subjekti, ki so upravljali družbeno<br />

lastnino) ustvarjalci arhivskega gradiva. S spremembo sistema ureditve v državi so se pospešili tudi procesi<br />

lastninjenja. Slovenska gospodarska podjetja (s prejšnjo družbeno lastnino) so se v času tranzicije lastninsko<br />

preoblikovala. Stečajev, predvsem velikih gospodarskih sistemov, je bilo v Sloveniji veliko. Nekaj njihovega<br />

gradiva so prevzeli javni arhivi, preostalo je bilo deponirano ali celo uničeno. Rav<strong>na</strong>nje javnih arhivov je bilo<br />

zelo različno, saj imajo vsi slovenski arhivi premalo prostorskih kapacitet <strong>za</strong> hranjenje arhivskega gradiva.<br />

Nekateri arhivi so šli v prevzeme celotnega dokumentarnega in arhivskega gradiva in si pri tem pomagali z<br />

javnimi deli. Drugi arhivi so prevzemali − po njihovi oceni − le <strong>na</strong>jbolj pomembno arhivsko gradivo podjetij.<br />

Arhivsko gradivo nekdanjih ukinjenih družbenopolitičnih organi<strong>za</strong>cij je večinoma prevzeto. Arhiv Republike<br />

Slovenije je <strong>za</strong> področje nekdanjih ukinjenih uradov prejšnje države <strong>za</strong> upravo in pravosodje prevzel<br />

praktično že vse arhivsko gradivo. Vrzeli so <strong>na</strong> področju z<strong>na</strong>nosti, sociale, šolstva in <strong>kulture</strong>. Ker je bila e<strong>na</strong><br />

od prednostnih <strong>na</strong>log arhivov v <strong>za</strong>dnjem desetletju prevzem arhivskega gradiva nekdanjih javnopravnih<br />

oseb in društev, <strong>na</strong>stalega do leta 1991 oziroma do lastninjenja, se je, kot je razvidno tudi iz tabele 1,<br />

količi<strong>na</strong> spisovnega arhivskega gradiva v arhivih povečala <strong>za</strong> več kot 30 %.<br />

Tabela 1 Količi<strong>na</strong> spisovnega gradiva v arhivih v obdobju 2000–2010<br />

Arhiv<br />

Republike<br />

Slovenije<br />

Zgodovinski<br />

arhiv<br />

Celje<br />

Pokrajinski<br />

arhiv<br />

Koper<br />

Pokrajinski<br />

arhiv<br />

Maribor<br />

Pokrajinski<br />

arhiv<br />

Nova<br />

Gorica<br />

Zgodovinski<br />

arhiv<br />

Ptuj<br />

Zgodovinski<br />

arhiv<br />

Ljublja<strong>na</strong><br />

Skupaj<br />

2000 14.653 3.930 3.601 14.330 2.228 2.563 8.455 49.763<br />

2001 15.051 3.334 3.848 14.473 2.270 2.578 8.651 50.207<br />

2002 15.333 4.249 3.892 15.084 2.443 2.640 9.370 53.014<br />

2003 15.854 4.839 5.550 15.428 2.508 2.643 9.595 56.419<br />

2004 16.356 5.316 5.525 15.610 2.607 2.979 9.907 58.302<br />

2005 16.734 5.903 5.870 15.942 2.660 2.704 10.168 59.982<br />

2006 16.999 6.257 4.773 14.337 2.781 2.768 10.519 58.434<br />

2007 17.106 6.514 4.911 14.755 2.816 2.938 10.395 59.437<br />

2008 18.163 6.736 5.122 14.796 2.925 2.964 11.647 62.356<br />

2009 18.591 7.228 5.480 15.153 3.072 3.025 12.345 64.897<br />

2010 18.985 7.425 5.756 15.304 3.051 3.031 12.865 66.417<br />

268

1.10.3.1 Področje varstva arhivskega gradiva<br />

Graf 1 Količi<strong>na</strong> spisovnega gradiva v arhivih v obdobju 2000–2010<br />

20.000<br />

70.000<br />

18.000<br />

66.417<br />

16.000<br />

65.000<br />

14.000<br />

12.000<br />

60.000<br />

10.000<br />

8.000<br />

6.000<br />

4.000<br />

2.000<br />

49.763<br />

55.000<br />

50.000<br />

0 45.000<br />

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

PANG ZAP ZAC PAK ZAL PAMB ARS Skupaj<br />

4.3 Uporaba<br />

Arhivsko gradivo se v arhivih uporablja v z<strong>na</strong>nstvenoraziskovalne, kulturne, izobraževalne in publicistične<br />

<strong>na</strong>mene ter v upravne, poslovne in osebne <strong>na</strong>mene <strong>za</strong>radi uveljavljanja pravnega interesa. Dostop in s tem<br />

tudi uporaba sta odvis<strong>na</strong> od stopnje strokovne obdelave gradiva v arhivu (to je od urejenosti posameznega<br />

fonda in ustreznih pripomočkov), ohranjenosti gradiva oziroma občutljivosti posameznih pisnih podlag ter<br />

tudi od razpoložljivih uporabniških kopij <strong>na</strong>jbolj dragocenega oziroma občutljivega gradiva. Na spletnih<br />

straneh arhivov so objavljeni osnovni podatki o njihovi dejavnosti, fondih in zbirkah arhivskega gradiva, pri<br />

večini arhivov pa tudi že iskalniki <strong>za</strong> lažji dostop do teh podatkov oziroma iskanje po njihovih podatkovnih<br />

ba<strong>za</strong>h. Vsi arhivi imajo izdelane vodnike po fondih in zbirkah, ki jih hranijo v svojih depojih. Poudariti je treba<br />

pomen izdaj virov in študij o arhivskem gradivu, saj se tudi tako povečuje dostop do določenih kategorij<br />

arhivskega gradiva.<br />

Tabela 2 Število uporabnikov v z<strong>na</strong>nstvenoraziskovalne <strong>na</strong>mene v obdobju 2000–2010<br />

Arhiv<br />

Republike<br />

Slovenije<br />

Zgodovinski<br />

arhiv<br />

Celje<br />

Pokrajinski<br />

arhiv<br />

Koper<br />

Pokrajinski<br />

arhiv<br />

Maribor<br />

Pokrajinski<br />

arhiv<br />

Nova<br />

Gorica<br />

Zgodovinski<br />

arhiv<br />

Ptuj<br />

Zgodovinski<br />

arhiv<br />

Ljublja<strong>na</strong><br />

Leto<br />

Skupaj<br />

2000 1.101 107 191 541 165 63 571 2.739<br />

2001 929 260 106 664 166 88 506 2.719<br />

2002 1.041 93 245 748 150 110 442 2.829<br />

2003 1.128 83 246 927 147 309 487 3.327<br />

2004 953 304 238 748 190 726 618 3.777<br />

2005 861 105 241 603 130 118 615 2.767<br />

2006 1.090 338 265 492 162 317 617 3.281<br />

2007 870 251 233 522 164 107 615 2.762<br />

2008 777 216 189 993 138 75 536 2.924<br />

2009 891 226 124 1.076 135 61 1.405 3.918<br />

2010 429 181 169 973 107 64 1.746 3.669<br />

269

1.10.3.1 Področje varstva arhivskega gradiva<br />

Graf 2 Število uporabnikov v z<strong>na</strong>nstvenoraziskovalne <strong>na</strong>mene v obdobju 2000–2010<br />

2.000<br />

1.800<br />

1.600<br />

1.400<br />

1.200<br />

1.000<br />

800<br />

600<br />

400<br />

200<br />

2.739<br />

3.669<br />

4.000<br />

3.000<br />

2.000<br />

1.000<br />

0 0<br />

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

PANG ZAP ZAC PAK ZAL PAMB ARS Skupaj<br />

Tabela 3 Število izdanih potrdil oziroma overjenih prepisov (in odgovorov) v obdobju 2000–2010<br />

Arhiv Zgodovinski Pokrajinski Pokrajinski<br />

Pokrajinski<br />

arhiv Zgodovinski Zgodovinski<br />

Leto<br />

Republike<br />

Slovenije<br />

arhiv<br />

Celje<br />

arhiv<br />

Koper<br />

arhiv<br />

Maribor<br />

Nova<br />

Gorica<br />

arhiv<br />

Ptuj<br />

arhiv<br />

Ljublja<strong>na</strong> Skupaj<br />

2000 6.428 715 419 2.601 522 530 2.228 13.443<br />

2001 6.787 704 597 2.957 608 391 2.241 14.285<br />

2002 3.718 684 245 2.099 338 378 1.919 9.381<br />

2003 2.955 614 229 2.410 165 343 2.007 8.723<br />

2004 2.850 790 149 2.429 219 383 1.397 8.217<br />

2005 2.141 763 112 1.767 208 372 635 5.998<br />

2006 762 803 200 1.415 78 473 533 4.264<br />

2007 3.937 1.004 157 1.070 49 1.029 838 8.084<br />

2008 1.239 1.079 243 1.350 39 121 1.019 5.090<br />

2009 524 914 478 1.230 56 154 493 3.849<br />

2010 1.046 971 596 1.519 61 194 452 4.839<br />

Graf 3 Število izdanih potrdil oziroma overjenih prepisov (in odgovorov) v obdobju 2000–2010<br />

7.000<br />

14.500<br />

6.000<br />

13.500<br />

13.443<br />

12.500<br />

5.000<br />

11.500<br />

10.500<br />

4.000<br />

9.500<br />

3.000<br />

8.500<br />

7.500<br />

2.000<br />

6.500<br />

1.000<br />

5.500<br />

4.839<br />

4.500<br />

0 3.500<br />

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

PANG ZAP ZAC PAK ZAL PAMB ARS Skupaj<br />

270

1.10.3.1 Področje varstva arhivskega gradiva<br />

Število uporabnikov arhivskega gradiva v z<strong>na</strong>nstvenoraziskovalne <strong>na</strong>mene kaže v vseh letih, <strong>za</strong>jetih v a<strong>na</strong>lizi,<br />

trend rasti, primerjava med izhodiščnim letom 2000 in končnim letom 2010 kaže povečanje <strong>za</strong> 34 %. Število<br />

izdanih potrdil oziroma overjenih prepisov se je v primerjavi s podatki izpred desetih let bistveno zmanjšalo.<br />

Razloge je iskati predvsem v povečanem porastu uporabnikov v prvem desetletju osamosvojitve <strong>za</strong>radi<br />

povečanega interesa <strong>za</strong> uporabo določenih kategorij gradiva, pove<strong>za</strong>nih s postopki <strong>za</strong> uveljavljanje pravic<br />

državljanov v zvezi z vojnimi in povojnimi krivicami.<br />

5 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong>gotavlja <strong>za</strong> ARS in regio<strong>na</strong>lne arhive sredstva <strong>za</strong> izvajanje programov varstva<br />

arhivskega gradiva, kar pomeni, da so redno <strong>za</strong>gotovlje<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> izvajanje strokovnih in upravnih <strong>na</strong>log<br />

iz opredelitve javne arhivske službe. MK arhivom <strong>za</strong>gotavlja sredstva <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje stroškov dela, splošnih<br />

stroškov delovanja, programskih materialnih stroškov, sredstva <strong>za</strong> digitali<strong>za</strong>cijo, investicijsko vzdrževanje in<br />

<strong>na</strong>kup opreme. ARS je kot organ v sestavi MK neposredni proračunski uporabnik. Regio<strong>na</strong>lni arhivi so kot<br />

javni <strong>za</strong>vodi fi<strong>na</strong>ncirani prek neposrednega poziva pristojnega ministrstva. Za izvajanje <strong>za</strong>konsko določenih<br />

<strong>na</strong>log arhivske javne službe ni <strong>za</strong>gotovljeno dovolj sredstev, še posebej je treba glede <strong>na</strong> slabo infrastrukturo<br />

izpostaviti ne<strong>za</strong>dost<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> investicijsko vzdrževanje in <strong>na</strong>bavo opreme. Programske vsebine arhivov<br />

se presojajo predvsem z vidika celovitega izvajanja javne službe posameznega arhiva oziroma z vidika<br />

izpolnjevanja in uresničevanja <strong>za</strong>konsko določenih <strong>na</strong>log. To pomeni, da se presoja ustreznost programskih<br />

vsebin glede <strong>na</strong> področno <strong>za</strong>konodajo ter posebne programske poudarke, izhajajoče iz prioritet Nacio<strong>na</strong>lnega<br />

programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (NKP) <strong>za</strong> področje arhivske dejavnosti. MK sofi<strong>na</strong>ncira izvajanje arhivske dejavnosti<br />

arhivov RKC in nekatere programske vsebine Arhivskega društva Slovenije kot osrednjega stanovskega društva.<br />

Tabela 4 Fi<strong>na</strong>nciranje arhivov v obdobju 2002–2010 v EUR 3<br />

Arhiv<br />

Republike<br />

Slovenije<br />

Zgodovinski<br />

arhiv<br />

Ljublja<strong>na</strong><br />

Pokrajinski<br />

arhiv<br />

Maribor<br />

Zgodovinski<br />

arhiv<br />

Celje<br />

Pokrajinski<br />

arhiv<br />

Nova Gorica<br />

Pokrajinski<br />

arhiv<br />

Koper<br />

Zgodovinski<br />

arhiv<br />

Ptuj<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

2.377.316 2.510.469 2.503.932 2.806.523 2.891.112 3.204.841 3.439.238 3.402.970 3.198.033<br />

1.119.609 1.460.306 1.162.155 1.257.460 1.227.295 1.295.680 1.481.112 1.451.185 1.425.052<br />

713.033 700.123 680.964 775.865 729.035 801.441 993.614 894.854 867.466<br />

902.992 551.607 727.417 568.785 523.907 562.742 697.932 633.058 686.301<br />

346.909 358.795 353.887 389.614 367.138 375.611 385.712 428.953 434.115<br />

379.200 363.211 371.475 452.392 422.434 440.202 559.914 671.917 491.425<br />

297.122 291.603 290.390 308.199 353.280 359.164 495.607 449.942 397.346<br />

Skupaj 6.136.181 6.236.114 6.090.220 6.558.838 6.514.200 7.039.681 8.053.129 7.932.879 7.499.738<br />

3 Podatki iz poročil Fi<strong>na</strong>nčne službe Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2002–2010.<br />

271

1.10.3.1 Področje varstva arhivskega gradiva<br />

Graf 4 Fi<strong>na</strong>nciranje arhivov v obdobju 2002–2010 v EUR 4<br />

4.000.000<br />

3.500.000<br />

3.000.000<br />

2.500.000<br />

2.000.000<br />

1.500.000<br />

7.499.738<br />

8.000.000<br />

7.000.000<br />

1.000.000<br />

500.000<br />

6.136.181<br />

0 6.000.000<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

PANG ZAP ZAC PAK ZAL PAMB ARS Skupaj<br />

6 Kadri<br />

Področje varstva arhivskega gradiva sodi med področja, <strong>za</strong> katera je <strong>za</strong>hteva<strong>na</strong> ustrez<strong>na</strong> strokov<strong>na</strong><br />

izobrazba, <strong>za</strong>to morajo imeti <strong>za</strong>posleni v arhivih strokovne izpite glede osnov po področjih posameznih<br />

specialnih z<strong>na</strong>nj. Tudi <strong>za</strong>posleni, ki delajo z dokumentarnim gradivom pri ustvarjalcih, morajo opraviti<br />

preizkus strokovne usposobljenosti.<br />

V tabeli 5 je prika<strong>za</strong>no število <strong>za</strong>poslenih v javnih arhivih v obdobju 2000–2010. Število <strong>za</strong>poslenih<br />

v regio<strong>na</strong>lnih arhivih se v desetletnem obdobju ohranja približno <strong>na</strong> e<strong>na</strong>ki ravni. Opazen je trend<br />

zmanjševanja <strong>za</strong>poslenih v ARS. Lahko ugotovimo, da se je skupno število redno <strong>za</strong>poslenih v obdobju<br />

desetih let v obrav<strong>na</strong>vanih arhivih zmanjšalo <strong>za</strong> 5 %, kar je ob upoštevanju dejstva, da se je v <strong>za</strong>dnjem<br />

desetletju količi<strong>na</strong> gradiva v arhivih povečala <strong>za</strong> 30 % in da so arhivi z novo <strong>za</strong>konodajo dobili tudi<br />

vrsto novih <strong>na</strong>log, dovolj zgovorno. Opaža se pomanjkanje zlasti srednjega kadra (npr. tehniki) oziroma<br />

specialistov (npr. knjigovezi) ter glede <strong>na</strong> trende v svetu in razvoj informacijske tehnologije vedno bolj tudi<br />

pomanjkanje informatikov oziroma podobnih profilov. Opazen premik je v <strong>za</strong>dnjem desetletju v notranji<br />

strukturi <strong>za</strong>poslenih, še zlasti v segmentu števila magistrov in doktorjev z<strong>na</strong>nosti, ki se je od leta 2000 do<br />

leta 2010 povečalo kar <strong>za</strong> štirikrat. 5<br />

Hitro spreminjajoče se okolje, v katerem <strong>na</strong>staja arhivsko gradivo, ter <strong>za</strong>hteve uporabnikov po kakovostnih,<br />

učinkovitih in hitrih rešitvah <strong>za</strong>htevajo stalno posodabljanje z<strong>na</strong>nja in veščin <strong>za</strong>poslenih. Vse to <strong>na</strong> eni<br />

strani <strong>za</strong>hteva vse večjo speciali<strong>za</strong>cijo profesio<strong>na</strong>lnega arhivskega osebja, <strong>na</strong> drugi strani pa nove procese<br />

oblikovanja in organiziranja arhivskega dela. Ne glede <strong>na</strong> vse <strong>na</strong>vedeno je treba poudariti, da so arhivi v<br />

<strong>za</strong>dnjem obdobju dobili vrsto novih <strong>na</strong>log, <strong>za</strong> katere nimajo dovolj ustrezno usposobljenih kadrov. Tudi<br />

število <strong>za</strong>poslenih po posameznih arhivih in njihova obremenitev sta zelo nee<strong>na</strong>komer<strong>na</strong>.<br />

4 Podatki iz poročil Fi<strong>na</strong>nčne službe Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2002–2010.<br />

5 V letu 2000 je bilo 10 <strong>za</strong>poslenih z magisterijem oziroma doktoratom, v letu 2010 pa 41 <strong>za</strong>poslenih z magisterijem oziroma<br />

doktoratom.<br />

272

1.10.3.1 Področje varstva arhivskega gradiva<br />

Tabela 5 Število <strong>za</strong>poslenih v arhivih, ki jih fi<strong>na</strong>ncira MK, v obdobju 2000–2010<br />

Arhiv Zgodovinski Pokrajinski Pokrajinski<br />

Pokrajinski<br />

arhiv Zgodovinski Zgodovinski<br />

Leto<br />

Republike<br />

Slovenije<br />

arhiv<br />

Celje<br />

arhiv<br />

Koper<br />

arhiv<br />

Maribor<br />

Nova<br />

Gorica<br />

arhiv<br />

Ptuj<br />

arhiv<br />

Ljublja<strong>na</strong> Skupaj<br />

2000 78 18 13 23 13 13 40 198<br />

2001 76 18 13 23 13 13 41 197<br />

2002 76 18 13 23 13 12 39 194<br />

2003 76 18 13 22 13 12 39 193<br />

2004 75 18 13 22 13 11 40 192<br />

2005 75 18 13 22 13 11 40 192<br />

2006 74 18 12 22 13 12 39 190<br />

2007 76 18 13 22 13 12 39 193<br />

2008 72 18 13 22 13 12 39 189<br />

2009 73 18 12 22 13 12 39 189<br />

2010 69 17 13 22 13 12 38 184 6<br />

0 6<br />

Graf 5 Število <strong>za</strong>poslenih v arhivih, ki jih fi<strong>na</strong>ncira MK, v obdobju 2000–2010<br />

90<br />

198<br />

184<br />

200<br />

80<br />

180<br />

70<br />

160<br />

60<br />

50<br />

40<br />

30<br />

140<br />

120<br />

100<br />

80<br />

60<br />

20<br />

40<br />

10<br />

20<br />

0 0<br />

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

PANG ZAP ZAC PAK ZAL PAMB ARS Skupaj<br />

6 Ob <strong>za</strong>ključku leta 2010 <strong>za</strong> 4 delov<strong>na</strong> mesta (3 ARS, 1 ZAC) še niso bili izpeljani postopki <strong>na</strong>domestne <strong>za</strong>poslitve.<br />

273

1.10.3.1 Področje varstva arhivskega gradiva<br />

7 Infrastruktura<br />

Temelj<strong>na</strong> <strong>na</strong>loga arhivov je varstvo arhivskega gradiva, <strong>za</strong> kar potrebujejo ustrezne prostore <strong>za</strong> izvajanje<br />

dejavnosti in depoje, v katerih se to gradivo hrani. Prostori, ki jih uporabljajo arhivi, so v lasti države, lokalnih<br />

skupnosti in drugih pravnih oseb. Žal so neustrezni prostori, predvsem neustrezne klimatske razmere in<br />

pre<strong>na</strong>trpanost z gradivom, še vedno osrednji problem slovenskih arhivov, čeprav je bila rešitev <strong>na</strong>vedene<br />

problematike prioriteta v vseh NKP. To je potrdila tudi a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> Arhivski depoji v Sloveniji, s katero se je v<br />

obdobju 2007–2009 po enotni metodologiji <strong>na</strong> podlagi desetih dejavnikov tveganja izvedel pregled <strong>stanja</strong><br />

v depojih v slovenskih arhivih. Z a<strong>na</strong>lizo je bilo ugotovljeno, da so vsi depojski prostori <strong>za</strong>polnjeni in da je<br />

veliko gradiva še <strong>na</strong> terenu. Depoji so, razen treh izjem, umeščeni v stavbe in prostore, katerih <strong>na</strong>membnost<br />

je bila popolnoma drugač<strong>na</strong>. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici sicer izvaja svojo dejavnost v prostorih stavbe,<br />

ki je bila edi<strong>na</strong> (sicer že leta 1987) <strong>na</strong>menska gradnja, a se že sooča s prostorsko stisko in opo<strong>za</strong>rja, da bo<br />

treba <strong>za</strong>gotoviti dodatne prostore. Podobno je s Pokrajinskim arhivom Koper, kjer je bila pred leti <strong>za</strong>ključe<strong>na</strong><br />

obnova prostorov <strong>na</strong> Kapodistriasovem trgu, ki pa se je <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>ostankov pri prevzemanjih v <strong>za</strong>dnjih letih<br />

hitro polnil in arhiv že opo<strong>za</strong>rja <strong>na</strong> prihodnjo prostorsko <strong>za</strong>drego z depoji. Enota Pokrajinskega arhiva Koper<br />

v Piranu od leta 2009 deluje v prenovljenih prostorih <strong>na</strong> Savudrijski 5 v Piranu. Zgodovinski arhiv Celje<br />

deluje v primernih prostorih <strong>na</strong> Teharski cesti v Celju, tudi <strong>za</strong> prihodnje prevzeme je dovolj kapacitet. Arhiv<br />

Republike Slovenije, ki je imel še nedavno polne depoje, se je nekoliko razbremenil s prevzemom depojev<br />

v delu nekdanje vojašnice <strong>na</strong> Roški v vzhodnem traktu (1.–4. etaža). Žal se rekonstrukcija tega objekta,<br />

ki je bil prvotno <strong>na</strong>menjen arhivski dejavnosti, pozneje pa se je razpoložljivi obseg <strong>za</strong> arhivsko dejavnost<br />

močno skrčil, že predolgo vleče, čas pa je pripeljal tudi do drugačnih pogledov oz. vizije rešitve prostorske<br />

problematike arhiva. Arhivi so v vmesnem času iskali razne kratkoročne rešitve z <strong>na</strong>jemi skladišč, ki pa so<br />

se vedno bolj spreminjale v dolgoročno rešitev, prav tako so poskušali v skladu z razpoložljivimi sredstvi<br />

opraviti vsaj <strong>na</strong>jnujnejša investicijsko-vzdrževal<strong>na</strong> dela (nuj<strong>na</strong> dela v zvezi z obnovo dotrajanih delov streh<br />

Zgodovinski arhiv Ptuj, Pokrajinski arhiv Maribor ...). Neustrezno je stanje pri Pokrajinskem arhivu Maribor.<br />

Ker je bil de<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cijski postopek <strong>za</strong> prostore <strong>na</strong> Glavnem trgu 6 in 7 končan nedavno, obenem pa ima<br />

arhiv <strong>za</strong>časno <strong>na</strong>jete depoje <strong>na</strong> Jadranski cesti v Mariboru, so se v letih 2009 in 2010 pospešile dejavnosti<br />

v zvezi s pripravo ustreznih rešitev prostorske problematike arhiva. Za Zgodovinski arhiv Ptuj, ki prav tako<br />

deluje v slabih razmerah, se je v drugi polovici leta 2010 <strong>za</strong>čela adaptacija objekta št. 2 nekdanje vojašnice<br />

Vičava, ki je <strong>na</strong>menjen <strong>za</strong> arhiv. Pri Zgodovinskem arhivu Ljublja<strong>na</strong> je stanje <strong>na</strong>jbolj <strong>za</strong>pleteno. Arhiv ima<br />

poleg centralne lokacije v Ljubljani še štiri (4) dislocirane enote, in sicer v Kranju, Škofji Loki, Idriji in Novem<br />

mestu. V letu 2003 je bila konča<strong>na</strong> investicija prenove prostorov <strong>za</strong> enoto arhiva v delu vojašnice v Škofji<br />

Loki, kjer pa je bilo treba <strong>za</strong>radi slabo izvedenih del v <strong>na</strong>slednjih letih vložiti še kar precej dodatnih sredstev.<br />

Zelo slabo je stanje v Zgodovinskem arhivu Ljublja<strong>na</strong>, kjer se je sicer s prevzemom 5. etaže vzhodnega<br />

trakta <strong>na</strong> Roški v letu 2007 <strong>za</strong>časno rešila depojska težava, vendar se je <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>ostankov v prevzemih v<br />

preteklih letih depo v letu 2010 že precej <strong>na</strong>polnil. MK je <strong>za</strong>čelo izvajati dejavnosti <strong>za</strong> sa<strong>na</strong>cijo razmer <strong>za</strong><br />

Enoto <strong>za</strong> Dolenjsko in Belo krajino <strong>na</strong> Gradu Grm. Z <strong>na</strong>kupom Gradu Grm v Novem mestu so se uredila<br />

lastniška razmerja v objektu, kar je podlaga <strong>za</strong> ureditev prostorov <strong>za</strong> Zgodovinski arhiv Ljublja<strong>na</strong> − Enoto <strong>za</strong><br />

Dolenjsko in Belo krajino v Novem mestu. Zaradi pojava plesni oz. <strong>za</strong>radi slabega <strong>stanja</strong> depojev v Gradu<br />

Grm je bilo arhivsko gradivo <strong>za</strong>časno preseljeno iz gradu v <strong>za</strong>časno skladišče <strong>na</strong> Foersterjevi 10 v Novem<br />

mestu, in sicer vse do končane adaptacije prostorov, ki bodo v kompleksu Gradu Grm <strong>na</strong> mestu nekdanjega<br />

gospodarskega poslopja <strong>na</strong>menjeni arhivu. V <strong>za</strong>dnjem obdobju se <strong>na</strong>daljujejo aktivnosti MK v zvezi s<br />

pripravo ustreznih rešitev prostorske problematike <strong>za</strong> Arhiv Republike Slovenije, Zgodovinski arhiv Ljublja<strong>na</strong><br />

− Enoto <strong>za</strong> Dolenjsko in Belo krajino v Novem mestu in Pokrajinski arhiv Maribor, prenova prostorov <strong>za</strong><br />

potrebe Zgodovinskega arhiva Ptuj pa se je že <strong>za</strong>čela.<br />

Poudariti je treba, da se z izvajanjem arhivske dejavnosti ne skrbi le <strong>za</strong> trajno varstvo arhivskega gradiva, ki<br />

je pomembno <strong>za</strong> z<strong>na</strong>nost in <strong>kulturo</strong>, ampak se tudi ohranja gradivo, ki je ključno <strong>za</strong> pravno varnost pravnih<br />

in fizičnih oseb. Pravočasni prevzemi arhivskega gradiva ter posledično strokov<strong>na</strong> obdelava tega gradiva in<br />

dajanje arhivskega gradiva uporabnikom v uporabo so cilji, ki jih morajo javni arhivi vedno dosegati. Vendar<br />

brez že omenjenih prostorov in opreme ter drugih pogojev <strong>za</strong> izvajanje javne službe javni arhivi ne bodo<br />

dosegli <strong>za</strong>stavljenih ciljev. V <strong>na</strong>slednjem obdobju bi morali več vlagati v prostore in opremo javnih arhivov ter<br />

izboljšanje pogojev <strong>za</strong> hrambo arhivskega gradiva.<br />

274

1.10.3.1 Področje varstva arhivskega gradiva<br />

8 Viri<br />

– Arhivski depoji v Sloveniji (2009). Ljublja<strong>na</strong>: Arhiv Republike Slovenije.<br />

– Arhivski predpisi v Republiki Sloveniji (2007). Ljublja<strong>na</strong>: Arhiv Republike Slovenije.<br />

– Nacio<strong>na</strong>lni program <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (2004). Ljublja<strong>na</strong>: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> RS.<br />

– Report on Archives in enlarged European Union, Increased archival cooperation in Europe: action plan,<br />

European Communities 2005.<br />

– Zupančič Pušavec, Ni<strong>na</strong> (2001). Poročilo o delu arhivov v letu 2000 – Javni arhivi. Obvestila XVII, št. 1.<br />

Ljublja<strong>na</strong>: Arhiv Republike Slovenije.<br />

– Zupančič Pušavec, Ni<strong>na</strong> (2002). <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področju varstva arhivskega gradiva. <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong><br />

<strong>kulturo</strong> – <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področjih <strong>kulture</strong> in predlog prednostnih ciljev, Ljublja<strong>na</strong>: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong><br />

<strong>kulturo</strong>.<br />

– Zupančič Pušavec, Ni<strong>na</strong> (2002). Poročilo o delu arhivov v letu 2001 – Javni arhivi. Obvestila XVIII, št. 1.<br />

Ljublja<strong>na</strong>: Arhiv Republike Slovenije.<br />

– Zupančič Pušavec, Ni<strong>na</strong> (2003). Poročilo o delu javnih arhivov v letu 2002 in Poročilo o delu cerkvenih<br />

arhivov v letu 2002. Obvestila XIX, št. 1, Ljublja<strong>na</strong>: Arhiv Republike Slovenije.<br />

– Zupančič Pušavec, Ni<strong>na</strong> (2004). Poročilo o delu arhivov v letu 2003 in Poročilo o delu cerkvenih arhivov v<br />

letu 2003. Obvestila XX, št. 1. Ljublja<strong>na</strong>: Arhiv Republike Slovenije.<br />

– Zupančič, Pušavec Ni<strong>na</strong> (2004). Problematika izvajanja <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> o arhivskem gradivu in arhivih, v: Arhivi<br />

27, št. 2. Ljublja<strong>na</strong>: Arhivsko društvo Slovenije.<br />

– Zupančič Pušavec, Ni<strong>na</strong> (2005). Poročilo o delu arhivov v letu 2004 in poročilo o delu cerkvenih arhivov<br />

v letu 2004. Obvestila 2005. Ljublja<strong>na</strong>: Arhiv Republike Slovenije.<br />

– Zupančič Pušavec, Ni<strong>na</strong> (2006). Poročilo o delu javnih arhivov v letu 2005 in Poročilo o delu cerkvenih<br />

arhivov v letu 2005. Obvestila XXII, št. 1. Ljublja<strong>na</strong>: Arhiv Republike Slovenije.<br />

– Zupančič Pušavec, Ni<strong>na</strong> (2007). Poročilo o delu javnih arhivov v letu 2006 in Poročilo o delu cerkvenih<br />

arhivov v letu 2006. Obvestila XXII, št. 1. Ljublja<strong>na</strong>: Arhiv Republike Slovenije.<br />

– Zupančič, Pušavec, Ni<strong>na</strong>. Poročilo o delu javnih arhivov v letu 2007 in Poročilo o delu cerkvenih arhivov v<br />

letu 2007. Dostopno prek: http://www.arhiv.gov.si/si/elektronska_obvestila/skup<strong>na</strong>_porocila_slovenskih_<br />

arhivov.<br />

– Zupančič Pušavec, Ni<strong>na</strong>. Poročilo o delu javnih arhivov v letu 2008 in Poročilo o delu cerkvenih arhivov v<br />

letu 2008. Dostopno prek: http://www.arhiv.gov.si/si/elektronska_obvestila/skup<strong>na</strong>_porocila_slovenskih_<br />

arhivov.<br />

– Zupančič, Pušavec Ni<strong>na</strong>. Poročilo o delu javnih arhivov v letu 2009 in Poročilo o delu cerkvenih arhivov v<br />

letu 2009. Dostopno prek: http://www.arhiv.gov.si/si/elektronska_obvestila/skup<strong>na</strong>_porocila_slovenskih_<br />

arhivov.<br />

– Zupančič, Pušavec Ni<strong>na</strong>. Poročilo o delu javnih arhivov v letu 2010 in Poročilo o delu cerkvenih arhivov v<br />

letu 2010 (delov<strong>na</strong> verzija).<br />

– Žontar, Jože (2003). Arhivska veda v 20. stoletju. Ljublja<strong>na</strong>: Arhiv Republike Slovenije.<br />

– Žumer, Vladimir (2011). Arhiviranje <strong>za</strong>pisov. Ljublja<strong>na</strong>: GV Založba.<br />

275

Dragan Matić in Jože Škofljanec<br />

1.10.3.2 Pomembnejše novosti <strong>na</strong> področju izvajanja slovenske<br />

javne arhivske službe<br />

1 Pomembnejše novosti <strong>na</strong> področju izvajanja slovenske javne arhivske službe<br />

2 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

276

1.10.3.2 Pomembnejše novosti <strong>na</strong> področju izvajanja slovenske javne arhivske službe<br />

1 Pomembnejše novosti <strong>na</strong> področju izvajanja slovenske<br />

javne arhivske službe<br />

Razširjen obseg elektronskega poslovanja vpliva tudi <strong>na</strong> vedno večjo količino in obseg arhivskega gradiva<br />

v digitalni obliki, s tem pa tudi <strong>na</strong> potrebe arhivske javne službe po vzpostavitvi enotnih postopkov <strong>za</strong><br />

prevzemanje digitalnega gradiva v arhive in <strong>za</strong>gotovitvi ustrezne opreme, ki bo omogočala njegovo arhiviranje.<br />

Na podlagi Strategije in Izvedbenega <strong>na</strong>črta strategije razvoja slovenskega javnega elektronskega arhiva<br />

e-ARH.si, ki ju je Vlada RS sprejela v letu 2010, bodo v istoimenskem projektu, ki bo potekal do leta 2015,<br />

opredeljeni in preizkušeni enotni postopki, potrebni <strong>za</strong> ustrezno izročanje arhivskega gradiva v digitalni obliki<br />

pristojnim arhivom, njegovo arhiviranje in omogočanje uporabe. V okviru projekta bosta tudi preizkušeni,<br />

izbrani in <strong>za</strong>gotovljeni ustrez<strong>na</strong> oprema in druga infrastruktura, potrebni <strong>za</strong> izvajanje omenjenih postopkov.<br />

V letu 2011 bodo v okviru projekta e-ARH.si oblikovani ključni postopki ter določene metapodatkovne<br />

strukture sprejemnega, arhivskega in dostavnega informacijskega paketa. Začeta bosta tudi testiranje in<br />

evalvacija programske opreme različnih ponudnikov.<br />

Po petih letih izvajanja ZVDAGA so se poka<strong>za</strong>le potrebe po njegovem noveliranju. Spremembe in<br />

dopolnitve se <strong>na</strong><strong>na</strong>šajo <strong>na</strong> področje varstva arhivskega gradiva v digitalni obliki, varstva <strong>za</strong>sebnega<br />

arhivskega gradiva (političnih strank in drugih verskih skupnosti ob RKC) in reorgani<strong>za</strong>cije javne arhivske<br />

mreže. Pri slednji so med <strong>na</strong>jpomembnejši razlogi in predvidenimi učinki dvig kakovosti in primerljivost<br />

<strong>na</strong>či<strong>na</strong> izvajanja strokovnih del in <strong>na</strong>log, vzpostavitev skupnega informacijskega sistema in racio<strong>na</strong>lnejša<br />

izraba virov. V letu 2011 je predvideno sprejetje novele ZVDAGA, kot je opredelje<strong>na</strong> zgoraj.<br />

Med <strong>na</strong>jpomembnejše pogoje <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev potrebne ravni izvajanja javne arhivske službe spadajo tudi<br />

ustrezni delovni in skladiščni prostori. Pri njihovem pomanjkanju izstopajo Arhiv Republike Slovenije,<br />

Pokrajinski arhiv Maribor, Zgodovinski arhiv Ptuj in Zgodovinski arhiv Ljublja<strong>na</strong> (posebno enoti Ljublja<strong>na</strong> in<br />

Novo mesto). V letu 2011 bodo izvedene selitev Zgodovinskega arhiva Ptuj <strong>na</strong> lokacijo obnovljene ptujske<br />

vojašnice, priprava ustrezne dokumentacije in izbira izvajalcev, ki bi omogočila <strong>za</strong>četek gradbenih del pri<br />

novogradnjah <strong>za</strong> potrebe Arhiva Republike Slovenije in novomeške enote Zgodovinskega arhiva Ljublja<strong>na</strong><br />

pa <strong>na</strong>jpozneje v letu 2012; nuj<strong>na</strong> je tudi <strong>za</strong>gotovitev ustreznih prostorov <strong>za</strong> delovanje osrednje enote<br />

Zgodovinskega arhiva Ljublja<strong>na</strong> in Pokrajinskega arhiva Maribor.<br />

Med prednostne dejavnosti <strong>na</strong> področju delovanja arhivske javne službe v letu 2011 in <strong>na</strong>slednjih letih je<br />

treba uvrstiti tudi <strong>na</strong>daljevanje digitali<strong>za</strong>cije spisovnega in filmskega gradiva in s tem povečanje njegove<br />

dostopnosti, vzpostavitev enotnih standardov pri strokovni obdelavi arhivskega gradiva in vrednotenju<br />

dokumentarnega gradiva, vzpostavitev registra ustvarjalcev arhivskega gradiva in povezovanje zbirk<br />

podatkov o arhivskem gradivu v slovenskih javnih arhivih v enoten informacijski sistem.<br />

277

1.10.3.2 Pomembnejše novosti <strong>na</strong> področju izvajanja slovenske javne arhivske službe<br />

2 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• arhivsko gradivo je kulturni spomenik in predstavlja zelo pomemben del <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega spomi<strong>na</strong>,<br />

• mreža je organizira<strong>na</strong> tako, da je pokrita celot<strong>na</strong> država,<br />

• <strong>na</strong>loge javne službe so opredeljene v <strong>za</strong>konodaji <strong>za</strong> vse javne arhive (ARS, regio<strong>na</strong>lni arhivi),<br />

• arhivi izvajajo ves spekter <strong>na</strong>log iz opredelitve javne arhivske službe skladno s kadrovskimi, prostorskimi in<br />

fi<strong>na</strong>nčnimi možnostmi,<br />

• dostop do javnega arhivskega gradiva je pravica, <strong>za</strong>gotavljanje dostopa sodi med <strong>na</strong>loge javne arhivske<br />

službe v okviru veljavne področne <strong>za</strong>konodaje,<br />

• <strong>za</strong> upravne <strong>na</strong>loge skupnega pome<strong>na</strong> in določanje strateških usmeritev je <strong>za</strong>dolžen MK, <strong>za</strong> strokovne<br />

<strong>na</strong>loge skupnega pome<strong>na</strong> pa ARS,<br />

• sistematično zbiranje podatkov o delu arhivov, <strong>na</strong> podlagi katerih se ob enotnih izhodiščih in s primerjalno<br />

metodo lahko oceni izvajanje <strong>za</strong>konskih <strong>na</strong>log iz opredelitve javne arhivske službe,<br />

• redno fi<strong>na</strong>nciranje Arhiva Republike Slovenije in regio<strong>na</strong>lnih arhivov s strani države,<br />

• <strong>za</strong> delo v arhivih se <strong>za</strong>hteva strokovni izpit,<br />

• <strong>za</strong>posleni, ki delajo z dokumentarnim gradivom pri ustvarjalcih, morajo opraviti preizkus strokovne<br />

usposobljenosti – uveden sistem kreditnih točk in<br />

• v obdobju 2007–2009 je bila opravlje<strong>na</strong> a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> Arhivski depoji v Sloveniji.<br />

Slabosti:<br />

• mreža javne arhivske službe se je v preteklosti izoblikovala nesistematično in nee<strong>na</strong>komerno,<br />

• nee<strong>na</strong>komerno izvajanje nekaterih <strong>na</strong>log javne službe <strong>za</strong>radi različnih razmer, v katerih delajo arhivi<br />

(razmere <strong>za</strong> delo, pristojno območje, število ustvarjalcev, kadrovska struktura – število <strong>za</strong>poslenih po<br />

posameznih arhivih in njihova obremenitev sta nee<strong>na</strong>komer<strong>na</strong>, polni depoji),<br />

• neenot<strong>na</strong> jav<strong>na</strong> služba, v kateri vsak arhiv oz. njegovo vodstvo povsem samostojno vodi strokovno in<br />

poslovno politiko; brez reorgani<strong>za</strong>cije arhivske javne službe s ciljem višje ravni strokovne pove<strong>za</strong>nosti ni<br />

mogoče doseči izvajanja <strong>na</strong>log javne arhivske službe <strong>na</strong> celotnem območju države,<br />

• ne<strong>za</strong>dost<strong>na</strong> sredstva, še zlasti <strong>za</strong> investicijsko vzdrževanje in <strong>na</strong>bavo opreme,<br />

• <strong>na</strong> področju <strong>za</strong>poslovanja in kadrov že vrsto let veljajo omejitve ne glede <strong>na</strong> to, da se povečujeta količi<strong>na</strong><br />

arhivskega gradiva v arhivih in število uporabnikov ter se pojavljajo novi nosilci <strong>za</strong>pisov; vrsta novih <strong>na</strong>log v<br />

ZVDAGA – <strong>za</strong> njihovo izvajanje arhivi nimajo dovolj ustrezno usposobljenih kadrov,<br />

• pri izvajanju izobraževanja <strong>za</strong> ustvarjalce in ponudnike storitev podeljevanje kreditnih točk ne dosega želene<br />

ravni učinkov,<br />

• neustrezni prostori, neustrezne klimatske razmere in pre<strong>na</strong>trpanost z gradivom; Zgodovinski arhiv Ptuj,<br />

Pokrajinski arhiv Maribor, Zgodovinski arhiv Ljublja<strong>na</strong>, Arhiv Republike Slovenije: neustrezni prostori, depoji<br />

so polni; Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Pokrajinski arhiv Koper: depoji so polni,<br />

• pri nekaterih kategorijah gradiva prevzemanje premladega gradiva, pri nekaterih <strong>za</strong>ostanki pri prevzemanju in<br />

• vrednotenje arhivskega gradiva pri ustvarjalcih ne poteka primerljivo <strong>na</strong> celotnem območju države.<br />

Priložnosti:<br />

• novela Zako<strong>na</strong> o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih bi lahko nekatere<br />

pomanjkljivosti, ki so se poka<strong>za</strong>le ob izvajanju <strong>na</strong>log, odpravila,<br />

• mreža javne arhivske službe mora biti racio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> in strokovno optimal<strong>na</strong> (npr. Prekmurje),<br />

• posebno pozornost je treba <strong>na</strong>meniti usklajenemu razvoju in enotni metodologiji dela v pove<strong>za</strong>vi z obliko<br />

organiziranosti,<br />

• novi procesi oblikovanja in organiziranja arhivskega dela,<br />

• reorgani<strong>za</strong>cija arhivske javne službe ponuja priložnost <strong>za</strong> učinkovitejše izvajanje njene službe ob e<strong>na</strong>kih virih<br />

• pridobivanje sredstev tudi iz EU in drugih virov,<br />

• ustreznejša kadrovska struktura pri izvajalcih javne arhivske službe,<br />

• <strong>na</strong>dgraditev izobraževanja <strong>za</strong>poslenih v arhivih (stalno izpopolnjevanje in podiplomski študij),<br />

• evalvacija uvedenega sistema kreditnih točk in <strong>na</strong>dgraditev pravilnika <strong>za</strong> preizkuse strokovne usposobljenosti<br />

pri ustvarjalcih v smislu pridobljenih spoz<strong>na</strong>nj v praksi,<br />

• <strong>za</strong> izvajalce javne arhivske službe <strong>za</strong>gotoviti ustrezne depojske zmogljivosti oziroma rekonstruirati obstoječe<br />

– <strong>za</strong>gotoviti ustrezno <strong>za</strong>varovanje pred vplivi iz okolja, ustrezne klimatske razmere ter <strong>za</strong>dostno zmogljivost,<br />

• osnova <strong>za</strong> <strong>na</strong>črtovanje prostorskih kapacitet je a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> evidentiranja in valori<strong>za</strong>cije arhivskega gradiva pri ustvarjalcih,<br />

278

1.10.3.2 Pomembnejše novosti <strong>na</strong> področju izvajanja slovenske javne arhivske službe<br />

• Zgodovinski arhiv Ptuj – adaptacija objekta št. 2 v kompleksu nekdanje vojašnice Vičava (<strong>za</strong>četek del v<br />

septembru 2010),<br />

• Pokrajinski arhiv Maribor – iskanje ustrezne lokacije <strong>za</strong> rešitev, tj. novogradnjo dovolj velikega<br />

<strong>na</strong>domestnega objekta,<br />

• Zgodovinski arhiv Ljublja<strong>na</strong> – odkup prostorov v kompleksu Grm <strong>za</strong> Enoto ZAL v Novem mestu v letu 2009<br />

in v prihodnje njihova adaptacija; adaptacija ali <strong>na</strong>menska novogradnja <strong>za</strong> ZAL v Ljubljani,<br />

• Arhiv Republike Slovenije – ureditev prostorske problematike v kompleksu nekdanje vojašnice <strong>na</strong> Roški,<br />

• Pokrajinski arhiv Nova Gorica – proučiti možnost odkupa dela preostalih površin v stavbi <strong>na</strong> lokaciji arhiva,<br />

• Pokrajinski arhiv Koper: proučiti možnost razširitve depojskih kapacitet v sedanjem kompleksu nekdanjega<br />

samosta<strong>na</strong>,<br />

• <strong>za</strong>gotoviti arhivom ustrezno informacijsko infrastrukturo <strong>za</strong> izvajanje <strong>na</strong>log javne arhivske službe, vključno<br />

z <strong>za</strong>gotavljanjem dostopnosti podatkov o arhivskih fondih in zbirkah, ki jih hranijo slovenski javni arhivi <strong>za</strong><br />

različne kategorije uporabnikov,<br />

• vgraditi zbiranje podatkov o delu arhivov v arhivski informacijski sistem in<br />

• projekt e-ARH.si – <strong>za</strong>gotoviti ustrezen sistem in okolje <strong>za</strong> dolgoročno hrambo dokumentarnega in<br />

arhivskega gradiva v digitalni obliki.<br />

Nevarnosti:<br />

• obseg <strong>na</strong>log javne arhivske službe se v <strong>za</strong>dnjih letih povečuje, še zlasti velja to <strong>za</strong> <strong>na</strong>loge, ve<strong>za</strong>ne <strong>na</strong> varstvo<br />

dokumentarnega in arhivskega gradiva v elektronski obliki, prav tako se veča obseg prevzetega arhivskega<br />

gradiva,<br />

• če se prostorska problematika arhivov ne bo reševala prioritetno, bo ogroženo izvajanje nekaterih <strong>na</strong>log<br />

javne arhivske službe.<br />

279

Ves<strong>na</strong> Jurca Tadel, Sonja Kralj Bervar, Mile<strong>na</strong> Domjan, Tanja Grželj,<br />

Hele<strong>na</strong> Pivec, Katja Ravšl Debeljak in Borut Penko<br />

1.11 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve<br />

1 Opredelitev področja med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja in evropskih <strong>za</strong>dev<br />

1.1 Definicija med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja in evropskih <strong>za</strong>dev<br />

1.2 Zgodovi<strong>na</strong> ureditve področja <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (MK)<br />

1.3 Opis pokrivanja področja med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja v okviru MK<br />

1.3.1 Pregled glavnih dejavnosti<br />

1.4 Sodelovanje Slovenije v med<strong>na</strong>rodnih organi<strong>za</strong>cijah <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

1.5 Zadeve EU<br />

1.5.1 Uveljavljanje stališč Republike Slovenije v institucijah EU<br />

1.5.2 Aktualne vsebine EU<br />

1.5.3 Sodelovanje Slovenije v programih EU<br />

1.5.4 Predsedovanje EU<br />

1.6 Slovenci v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu<br />

1.7 Sodelovanje z drugimi resorji<br />

1.8 Povzetek glavnih dejavnosti<br />

1.9 Splošne smernice in cilji pri <strong>na</strong>črtovanju med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

2.1 Fi<strong>na</strong>nciranje <strong>na</strong> področju med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja<br />

2.2 Fi<strong>na</strong>nciranje <strong>na</strong> področju <strong>za</strong>dev EU<br />

3 Podporni sistemi področja<br />

3.1 Dosedanje formalizirane oblike promocijskega delovanja v Sloveniji<br />

3.1.1 Kulturni programi diplomatsko-konzularnih predstavništev<br />

3.1.2 Sporazum med MZZ in MK<br />

3.1.3 Neformal<strong>na</strong> medresorska delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong><br />

3.2 Vzpostavljene oblike <strong>za</strong> promocijo slovenske <strong>kulture</strong> v med<strong>na</strong>rodnem prostoru<br />

3. 2. 1 Umetniška stanovanja MK v Londonu, Berlinu in New Yorku<br />

3.2.2 Korotan<br />

3.2.3 Galerija A+A v Benetkah<br />

3.2.4 Slovenska čitalnica v Nemčiji<br />

3.2.5 Forum slovanskih kultur<br />

3.3 Tuje ustanove v Sloveniji<br />

4 Kadri<br />

4.1 Pobuda o ustanovitvi kulturnih atašejev in kulturnih centrov<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

6 Viri<br />

280

1.11 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve<br />

1 Opredelitev področja med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja in<br />

evropskih <strong>za</strong>dev<br />

1.1 Definicija med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja in evropskih <strong>za</strong>dev<br />

Med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong> izmenjava je pomemben del slovenske <strong>kulture</strong>, saj predstavlja <strong>na</strong>dgradnjo ustvarjalne<br />

dejavnosti in ohranjanja kulturne dediščine; v tem smislu je e<strong>na</strong> od prioritetnih usmeritev in temeljnih ciljev<br />

posredovanje <strong>na</strong>jboljših dosežkov in vrhunskih stvaritev slovenske <strong>kulture</strong> v prostor zu<strong>na</strong>j meja RS. Hkrati<br />

med<strong>na</strong>rodno sodelovanje v obratni smeri <strong>za</strong>gotavlja prenos kulturne ustvarjalnosti iz tujine v Slovenijo<br />

kot element pozitivnega vpliva in razvoja, v skladu s preferenčnimi vrednotami in prednostnimi cilji <strong>za</strong><br />

posamez<strong>na</strong> področja <strong>kulture</strong>.<br />

Smernice med<strong>na</strong>rodnega kulturnega sodelovanja morajo <strong>za</strong>dostiti tako cilju promocije slovenske <strong>kulture</strong><br />

v tujini kot vgrajevanju <strong>kulture</strong> kot enega od konceptov v razvoj družbe. V osnovi mora potekati v obeh<br />

smereh (tako “izvo<strong>za</strong>” slovenske <strong>kulture</strong> kot “uvo<strong>za</strong>” drugih kultur v Slovenijo) ter hkrati upoštevati kulturne<br />

smernice Evropske unije, ki temeljijo <strong>na</strong> vključevanju kulturne razsežnosti v vse odločitve, da se <strong>za</strong>gotovi<br />

spoštovanje kulturne raznolikosti ter kulturne in jezikovne ustvarjalnosti v Evropi, neposredno spodbujanje<br />

kulturnega sodelovanja in razvijanje odnosov med <strong>kulturo</strong>, kulturno industrijo, izobraževanjem in<br />

<strong>za</strong>poslovanjem.<br />

Med<strong>na</strong>rodno kulturno sodelovanje mora izvirati iz ciljev in usmeritev posameznih področij kulturne<br />

ustvarjalnosti in kulturne dediščine. Med<strong>na</strong>rodno uveljavljanje slovenske <strong>kulture</strong>, odprtost slovenske kulturne<br />

ustvarjalnosti <strong>na</strong>vzven in vpetost v kulturne smernice Evropske unije ter njihovo soustvarjanje so pomemben<br />

ka<strong>za</strong>lnik uspeha slovenske kulturne ustvarjalnosti.<br />

1.2 Zgodovi<strong>na</strong> ureditve področja <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (MK)<br />

2002–2004: Sektor <strong>za</strong> evropske <strong>za</strong>deve in med<strong>na</strong>rodno sodelovanje se je leta 2002 preimenoval v Službo<br />

<strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno kulturno sodelovanje ter izgubil del <strong>na</strong>log in kompetenc, ki so bile razdeljene med druge<br />

notranje organi<strong>za</strong>cijske enote (v <strong>na</strong>daljevanju: NOE); število <strong>za</strong>poslenih se je skrčilo s šest <strong>na</strong> tri. Poleg<br />

vsebinskih sprememb je prišlo tudi do drastičnega zmanjšanja sredstev, s katerimi je razpolagala Služba <strong>za</strong><br />

med<strong>na</strong>rodno sodelovanje: v letu 2002 je bila postavka Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje skrče<strong>na</strong> skoraj <strong>na</strong> desetino.<br />

Na druge NOE so prešle kompetence v zvezi s kulturnim delovanjem Slovencev zu<strong>na</strong>j RS, del <strong>na</strong>log v zvezi s<br />

priključevanjem EU ter <strong>na</strong>loge, pove<strong>za</strong>ne z izvajanjem slovenskih kulturnih projektov v tujini in tujih kulturnih<br />

projektov v Sloveniji. Naloge Službe <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno sodelovanje so bile le še koordi<strong>na</strong>cija bilateralnega in<br />

multilateralnega sodelovanja ministrstva z drugimi državami in med<strong>na</strong>rodnimi organi<strong>za</strong>cijami, organiziranje<br />

promocije slovenske <strong>kulture</strong> in Slovenije v tujini ter vključitev v program EU Kultura 2000.<br />

Leto 2004: Z uvedbo nove sistemi<strong>za</strong>cije v tem letu je bila Služba <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno sodelovanje ukinje<strong>na</strong>,<br />

celotno področje med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja je po novem pokrivala e<strong>na</strong> sama oseba, ki je bila sistemizira<strong>na</strong><br />

v kabinetu. Ta odločitev se je kmalu poka<strong>za</strong>la <strong>za</strong> nevzdržno; e<strong>na</strong> oseba <strong>na</strong>j bi pokrivala celotno bilateralo,<br />

multilaterala pa <strong>na</strong>j bi se vodila projektno in bila glede <strong>na</strong> vsebine razdroblje<strong>na</strong> po drugih NOE.<br />

2005–2009: Leta 2005 je bila tako ponovno vzpostavlje<strong>na</strong> samostoj<strong>na</strong> enota, Sektor <strong>za</strong> promocijo in<br />

med<strong>na</strong>rodno sodelovanje; pomemb<strong>na</strong> novost je bila, da je poleg med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja <strong>na</strong> bilateralni,<br />

multilateralni in regio<strong>na</strong>lni ravni pokrival tudi področje promocije slovenske <strong>kulture</strong>. V sektorju je bilo<br />

<strong>za</strong>poslenih od tri do pet oseb.<br />

Leto 2009–2010: Leta 2009 je prišlo do novega in <strong>za</strong>dnjega sistemskega preoblikovanja ter prevzema dodatnih<br />

vsebin EU. NOE se imenuje Sektor <strong>za</strong> evropske <strong>za</strong>deve in med<strong>na</strong>rodno sodelovanje, deluje v okviru Direktorata <strong>za</strong><br />

kulturni razvoj in med<strong>na</strong>rodne <strong>za</strong>deve, v njem so <strong>za</strong>poslene štiri osebe (dve sta se ob koncu leta 2010 upokojili).<br />

1.3 Opis pokrivanja področja med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja v okviru MK<br />

V pristojnost Sektorja <strong>za</strong> evropske <strong>za</strong>deve in med<strong>na</strong>rodno sodelovanje sodi koordi<strong>na</strong>cija <strong>za</strong>dev s področja<br />

EU, sodelovanje z med<strong>na</strong>rodnimi organi<strong>za</strong>cijami in mrežami ter koordiniranje med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja<br />

<strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> <strong>na</strong> bilateralni, multilateralni in regio<strong>na</strong>lni ravni; poleg tega pripravlja posamezne<br />

281

1.11 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve<br />

razpise in pozive <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno sodelovanje <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>. Ker sodi Sektor <strong>za</strong> evropske <strong>za</strong>deve in<br />

med<strong>na</strong>rodno sodelovanje (dalje: Sektor) v okvir Direktorata <strong>za</strong> kulturni razvoj in med<strong>na</strong>rodne <strong>za</strong>deve, je<br />

poudarje<strong>na</strong> njegova horizontal<strong>na</strong> vloga.<br />

Sektor pokriva le del celotnega področja med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja, saj sodi celoten sklop med<strong>na</strong>rodnih<br />

izmenjav kulturnih izvajalcev v okvir drugih NOE, zlasti Direktorata <strong>za</strong> umetnost. Zaradi razpršenosti<br />

med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja <strong>na</strong> več NOE (ki pa je z vsebinskega vidika logič<strong>na</strong>) je tako e<strong>na</strong> pomembnih <strong>na</strong>log<br />

Sektorja pridobivanje informacij in koordiniranje z drugimi NOE. Naloga Sektorja je tudi, da vsebinske <strong>na</strong>loge, ki<br />

izhajajo iz multilateralnih in bilateralnih pove<strong>za</strong>v, razdeljuje <strong>na</strong>prej <strong>na</strong> podlagi posameznih vsebinskih sklopov. Prav<br />

tako igra Sektor koordi<strong>na</strong>cijsko vlogo <strong>na</strong> področju EU <strong>za</strong>dev, saj pri oblikovanju EU <strong>za</strong>konodaje vključuje vse NOE.<br />

1.3.1 Pregled glavnih aktivnosti<br />

Sektor, ki v imenu nosi “med<strong>na</strong>rodno sodelovanje”, je od radikalne vsebinske in fi<strong>na</strong>nčne osiromašitve leta 2002<br />

iskal svojo vlogo. Od položaja, ko je imel pregled <strong>na</strong>d celotnim med<strong>na</strong>rodnim sodelovanjem vseh kulturnih<br />

izvajalcev v Sloveniji, so bile njegove kompetence in sredstva preusmerjeni <strong>na</strong> nikoli povsem jasno opredeljen<br />

pojem promocije <strong>kulture</strong>; vendar je dejstvo, da <strong>za</strong>radi prenizkih sredstev ni mogel <strong>za</strong>sledovati bolj ambicioznih<br />

ciljev. Njegove aktivnosti tudi iz raznih drugih razlogov, predvsem pa kadrovskih, niso bile nikoli dolgoročno<br />

opredeljene. Zato je deloval <strong>na</strong> podlagi različnih bolj kratkoročnih strategij in uresničeval raznolike projekte.<br />

• Predstavitve slovenske <strong>kulture</strong> v predsedujočih državah EU od 2002–2005<br />

Do leta 2004 je Sektor dejavnosti in sredstva <strong>na</strong>menjal v glavnem predstavitvam slovenske <strong>kulture</strong> v trenutno<br />

predsedujočih državah EU <strong>na</strong> osnovi posebnih ciljnih razpisov ali dogovorov s konkretnimi partnerji v tujini.<br />

Na podlagi te usmeritve je MK junija 2002 organiziralo teden slovenske <strong>kulture</strong> v Španiji, v <strong>na</strong>jprestižnejši<br />

kulturni ustanovi v Madridu, Circulo de Bellas Artes. Program je vključeval gostovanje Slovenskega<br />

mladinskega gledališča s predstavo Sen kresne noči, koncert pihalnega kvinteta Ariart, literarni večer z<br />

branjem prevodov slovenskih del v španščino in projekcijo 10 slovenskih filmov. Novembra 2002 je MK<br />

organiziralo predstavitev slovenske <strong>kulture</strong> <strong>na</strong> Danskem: razstavo del Oskarja Kogoja v Muzeju industrijskega<br />

oblikovanja v Kopenhagnu; literarni večer z branjem slovenskih del <strong>na</strong> sedežu Danskega društva pisateljev<br />

in Šole avtorjev v Kopenhagnu; sodelovanje Tanje Pak v okviru projekta Lux Europae v Kopenhagnu; <strong>na</strong>stop<br />

kitarista Tomaža Rajteriča in flavtistke Jasne Nadles v Okroglem stolpu v Kopenhagnu.<br />

Leta 2003 je MK sofi<strong>na</strong>nciralo literarni večer in plesno predstavo v Rimu ob predsedovanju Italije.<br />

V letu 2004 je skupaj z <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> zu<strong>na</strong>nje <strong>za</strong>deve (MZZ) pripravilo razpis <strong>za</strong> razstave s področja<br />

uporabnih umetnosti in oblikovanja: Memory Play društva Codeep, Nu Skul Zavoda ŠKUC in Kaj ostrega? društva<br />

SOTO, s tem da je MK <strong>za</strong>gotovilo sredstva <strong>za</strong> pripravo razstav, MZZ pa <strong>za</strong> gostovanje razstav po diplomatskokonzularnih<br />

predstavništvih (v <strong>na</strong>daljevanju: DKP) ne le v letu 2004, pač pa tudi v letu 2005. V drugi polovici<br />

leta 2004 je pripravilo predstavitev slovenske <strong>kulture</strong> <strong>na</strong> Irskem <strong>na</strong> podlagi izka<strong>za</strong>nega interesa irskih partnerskih<br />

institucij, ki so nudile ustrezne pogoje <strong>za</strong> prireditve, in s pomočjo veleposlaništva RS: otvoritev informacijskega<br />

urada Neue Slowenische Kunst, likovno razstavo skupine Irwin, koncert glasbene skupine Laibach in gostovanje<br />

Slovenskega mladinskega gledališča s predstavo Supremat režiserja Draga<strong>na</strong> Živadinova.<br />

V letu 2005 je MK skupaj z MZZ in v sodelovanju z Uradom <strong>za</strong> komuniciranje (UKOM) pripravilo obsežno<br />

predstavitev slovenske <strong>kulture</strong> v Veliki Britaniji, ki je <strong>za</strong>jemala tudi teden slovenske <strong>kulture</strong> v prestižni<br />

britanski kulturni ustanovi Institute of Contemporary Arts (ICA); to je bil <strong>na</strong>jobsežnejši tovrstni projekt do<br />

zdaj. Slovenska sezo<strong>na</strong> v ICA se je <strong>za</strong>čela s samostojno predstavitvijo Vuka Čosića, sledili so: predstavitev<br />

elektroakustične skupine Random Logic; Martin Bricelj s projektom Memory Play; predstavitev stola Rex,<br />

enega <strong>na</strong>jbolje prodajanih slovenskih izdelkov arhitekta Nika Kralja; gostovanje treh gledaliških predstav:<br />

Hodnik Matjaža Zupančiča v izvedbi SNG Drama Ljublja<strong>na</strong>, koprodukcije Mini Teatra, Cankarjevega doma<br />

in Wax Factory Rekla je .../She Said ..., Miss Mobile Emila Hrvati<strong>na</strong>. Vse tri tedne so potekale tudi projekcije<br />

slovenskih filmov Kruh in mleko, Rezervni deli, Pod njenim oknom, Varuh meje, Kajmak in marmelada, Sladke<br />

sanje ter izbor kratkih filmov. Sezo<strong>na</strong> se je <strong>za</strong>ključila s predavanjem Slavoja Žižka Prihodnost moškega.<br />

V tem okviru so bili izvedeni še <strong>na</strong>slednji projekti: razstava Storyboards Mihe Knifica v galeriji Modern Art<br />

Oxford; predstavitev son:DA (Metka Golec in Miha Knific) v galeriji Turner Contemporary v mestu Margate.<br />

V Londonu, Edinburghu in Shrewsburyju so potekale še druge predstavitve slovenskega oblikovanja,<br />

dramatike, književnosti in fotografije. V okviru prireditve Designersblock se je predstavilo nekaj mladih<br />

slovenskih oblikovalcev: Nika Zupanc, Slavimir Stojanović ter Gorazd Malačič, Janez Mesarič in Miha Turšič,<br />

v Shrewsbury Museum and Art Gallery pa je bila prenese<strong>na</strong> razstava Maje Šubic Potovanje z ladjo Beagle.<br />

282

1.11 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve<br />

Čeprav je bila ta obsež<strong>na</strong> predstavitev organizira<strong>na</strong> s pomočjo organi<strong>za</strong>cijskega partnerja v tujini (Steve<br />

Greene) in v sodelovanju s partnerskimi institucijami (program v ICA je bil <strong>na</strong>rejen v dogovoru z direktorico<br />

ICA), so bile prireditve slabo obiskane. Vzrok <strong>na</strong>j bi bil tudi v pomanjkanju dodatnih sredstev <strong>za</strong> promocijo<br />

in v premajhni fleksibilnosti pri oblikovanju programa. Vzorno pa je bilo sodelovanje vseh treh resorjev:<br />

MZZ je nekatere projekte sofi<strong>na</strong>nciral, UKOM pa je izdal posebno brošuro.<br />

Pri izpeljavi teh predstavitev se je poka<strong>za</strong>lo, da MK ne more prevzemati vloge organi<strong>za</strong>torja; poka<strong>za</strong>la se<br />

je potreba po ustreznem izvajalcu tako v Sloveniji kot v tujini, ki bi poskrbel <strong>za</strong> celovito in profesio<strong>na</strong>lno<br />

reali<strong>za</strong>cijo projekta. Določene ovire pa pri tem predstavljajo tudi nekatere določbe Zako<strong>na</strong> o uresničevanju<br />

javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (ZUJIK).<br />

• Razpisi in pozivi v obdobju 2005–2010<br />

V letu 2006 je MK prenehalo s predstavitvami v evropskih prestolnicah <strong>na</strong> podlagi predpostavke, da po<br />

vstopu v EU to ni več smiselno. Že v letu 2005 je Sektor uvedel tudi princip dodatne podpore med<strong>na</strong>rodnim<br />

projektom, ki so presegali siceršnji obseg med<strong>na</strong>rodnih programov kulturnih izvajalcev oziroma so imeli<br />

poseben kulturnopolitičen pomen, poleg tega je ponovno uvedel sofi<strong>na</strong>nciranje projektov v okviru DKP <strong>na</strong><br />

podlagi predlogov DKP.<br />

V letu 2006 je Sektor prvič objavil poseben ciljni poziv <strong>za</strong> promocijo slovenske <strong>kulture</strong> v tujini, ki je<br />

<strong>za</strong>jemal področja kulturne dediščine, vizualnih umetnosti, uprizoritvenih umetnosti, glasbe, književnosti<br />

in intermedijskih umetnosti ter je bil vsebinsko <strong>za</strong>mejen; <strong>na</strong> področju uprizoritvenih umetnosti je npr.<br />

opredeljeval prevode predstavitvenih brošur <strong>za</strong> posamezne zvrsti in predstavitvene platforme. Na podlagi<br />

poziva je bilo podprtih 39 projektov.<br />

V letu 2007 je Sektor pripravil javni razpis <strong>za</strong> promocijo slovenske <strong>kulture</strong> v tujini, katerega cilj je bil podpreti<br />

projekte, ki so bili izvedeni v prioritetnih državah (države EU). Na podlagi razpisa je bilo podprtih 49<br />

projektov. E<strong>na</strong>k razpis je bil izveden leta 2008, podprtih je bilo 63 projektov. V letu 2009 je Sektor objavil<br />

poziv s ciljem podpore projektom v prestolnicah EU in v okviru predsedovanja Slovenije Odboru ministrov<br />

Sveta Evrope; podprtih je bilo 61 projektov.<br />

V letu 2010 je sektor pripravil skupni razpis z Direktoratom <strong>za</strong> umetnost, podprtih je bilo 47 projektov,<br />

vendar se je izka<strong>za</strong>lo, da ta rešitev nima nobenih prednosti, kvečjemu slabosti.<br />

Poka<strong>za</strong>lo se je, da so bili razpisi in pozivi Sektorja v letih 2005−2010 bolj ali manj podvajanje razpisov<br />

v okviru Direktorata <strong>za</strong> umetnost, kar je imelo <strong>za</strong> posledico drobljenje sredstev. Predstavljali so bolj<br />

instrument, ki je tistim izvajalcem, ki so <strong>za</strong>mudili siceršnje redne razpise, omogočal fi<strong>na</strong>nciranje projektov<br />

v tujini (kar predstavlja tudi določeno podvajanje s postavko <strong>za</strong> nepredvidene akcije); <strong>za</strong>radi nedorečenosti<br />

pojma “promocija”, omejenosti z določbami ZUJIK in pomanjkanja sredstev pa niso prinesli nobenih<br />

vidnejših rezultatov.<br />

• Promocija v času predsedovanja Slovenije Svetu EU leta 2008<br />

Sektor je <strong>na</strong> podlagi izhodišč Strateškega sveta <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, izobraževanje in z<strong>na</strong>nost pripravil Program<br />

kulturne promocije pred in v času predsedovanja Slovenije Svetu EU, ki je bil pretežno <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>n <strong>na</strong> dogodke<br />

v Sloveniji, vsebinsko pa se je <strong>na</strong>vezoval predvsem <strong>na</strong> Evropsko leto medkulturnega dialoga 2008.<br />

Čeprav je bil program promocije ob predsedovanju Slovenije od <strong>za</strong>četka <strong>za</strong>mišljen kot usklaje<strong>na</strong> aktivnost<br />

MK, MZZ in UKOM, se je vmes razpršil <strong>na</strong> posamezne resorje; MK je bilo v tem primeru le izvrševalec<br />

programa, ki ga je oblikoval Strateški svet <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, izobraževanje in z<strong>na</strong>nost.<br />

• Predsedovanje Svetu Evrope 2009<br />

V okviru predsedovanja SE je Sektor koordiniral organi<strong>za</strong>cijo med<strong>na</strong>rodne konference SE Ljubljanska<br />

konferenca – obnova <strong>na</strong>še skupne dediščine v sodelovanju z MZZ, UKOM in EK.<br />

• Drugi projekti v letih 2002−2010<br />

Culture.si: eden glavnih projektov Sektorja med leti 2002 in 2010 je bila postop<strong>na</strong> vzpostavitev spletnega<br />

portala culture.si. Projekt se je <strong>za</strong>čel 2002 kot izdaja vodiča londonske organi<strong>za</strong>cije Visiting Arts Slovenia<br />

Cultural Profile. Obsežen kompendij, zbir več kot tisoč gesel v angleškem jeziku, je bil leta 2005 objavljen<br />

tako <strong>na</strong> spletu kot v knjižni obliki. MK je fi<strong>na</strong>nciralo <strong>na</strong>daljnje posodabljanje in bogatitev podatkov, ki so<br />

izšli v razširjeni knjižni izdaji ponovno leta 2008, leta 2009 pa je <strong>na</strong> podlagi zbranih vsebin vzpostavilo novi<br />

portal <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno sodelovanje Culture.si, ki je osnovan <strong>na</strong> odprtokodni spletni platformi MediaWiki.<br />

283

1.11 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve<br />

Culture.si je v prvi vrsti <strong>na</strong>menjen med<strong>na</strong>rodnim (ko)producentom in ustvarjalcem, posrednikom, tujim<br />

novi<strong>na</strong>rjem in medijskim hišam, med<strong>na</strong>rodnim raziskovalcem in študentom ter kulturnim turistom. V<br />

angleškem jeziku ponuja informativne članke o akterjih <strong>na</strong> področjih umetnosti in dediščine v Sloveniji,<br />

informacije o prizoriščih, izobraževalnih programih, podpornih dejavnostih in virih fi<strong>na</strong>nciranja, zgodovinske<br />

preglede in kontekstualne orise sodobne produkcije (arhitektura, oblikovanje, likov<strong>na</strong> in nova medijska<br />

umetnost, gledališče, ples, glasba, književnost, film ter muzeji, arhivi in knjižnice), koledar aktualnih<br />

med<strong>na</strong>rodnih dogodkov v Sloveniji ter <strong>na</strong>ših gostovanj in udeležb v tujini, kontaktne imenike (po področjih<br />

in po regijah) ter banko slik in logotipov. Leta 2010 je <strong>na</strong> portalu dostopnih okrog 2400 člankov in 1000<br />

fotografij. Objavljeni podatki in slike so <strong>za</strong>ščiteni s prostimi licencami Creative Commons (dovolje<strong>na</strong> je<br />

prosta raba brez predelav), tako da jih lahko uporabijo mediji, producenti in partnerji.<br />

• Stanovanja <strong>za</strong> slovenske umetnike v New Yorku, Berlinu in Londonu (gl. točko 3.3)<br />

Program Valvasor – Chevening (1997–2007): Sektor je v okviru MK skrbel <strong>za</strong> izvajanje skupnega<br />

programa Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> ter britanskega ministrstva <strong>za</strong> zu<strong>na</strong>nje <strong>za</strong>deve, ki je s pomočjo British<br />

Council v Ljubljani vsako leto <strong>za</strong>gotovil skup<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> podiplomski študij <strong>na</strong> področjih oblikovanja,<br />

restavratorstva, kulturnega menedžmenta, tehničnih poklicev in producentstva s področja uprizoritvenih<br />

umetnosti in filma v priz<strong>na</strong>nih podiplomskih in drugih ustreznih izobraževalnih ustanovah v Veliki Britaniji.<br />

Program je bil <strong>za</strong>radi spremembe sistema fi<strong>na</strong>nciranja s strani britanskega partnerja leta 2007 ukinjen.<br />

Izbor kandidata <strong>za</strong> Projekt Evropska kultur<strong>na</strong> prestolnica 2012: Sektor je vodil postopek v zvezi z nomi<strong>na</strong>cijo<br />

<strong>za</strong> <strong>na</strong>slov Evropska kultur<strong>na</strong> prestolnica 2012. V letu 2006 je bil tako objavljen javni razpis <strong>za</strong> izbor mesta <strong>za</strong><br />

nomi<strong>na</strong>cijo <strong>za</strong> <strong>na</strong>slov Evropska kultur<strong>na</strong> prestolnica 2012 z med<strong>na</strong>rodno strokovno komisijo, ki je <strong>za</strong>sedala leta<br />

2007.<br />

Forum slovanskih kultur: Sektor je junija 2004 izpeljal postopek ustanovitve med<strong>na</strong>rodne ustanove – Forum<br />

slovanskih kultur (FSK). FSK je temeljil <strong>na</strong> skupni izjavi ministrov <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> držav, v katerih govorijo slovanske<br />

jezike, ki so se ob neformalnem srečanju <strong>na</strong> Brdu decembra 2002 strinjali, da v tem okviru okrepijo in<br />

spodbudijo medsebojno sodelovanje <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> v njenem <strong>na</strong>jširšem pomenu ter pospešijo<br />

sodelovanje v evropskih in drugih med<strong>na</strong>rodnih organi<strong>za</strong>cijah. Ustanovitev FSK je bila tudi uresničitev<br />

enega od ciljev Nacio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>na</strong> področju med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja. V letu 2006 je<br />

pristojnost <strong>za</strong> FSK prešla <strong>na</strong> MZZ, leta 2010 pa <strong>na</strong><strong>za</strong>j <strong>na</strong> MK (glej tudi točko 3.3.6).<br />

Ustanovitev Informacijske platforme <strong>za</strong> Jugovzhodno Evropo: Sektor je <strong>na</strong> podlagi usklajene odločitve MK<br />

in MZZ, da pripomoreta k delovanju Sklada <strong>za</strong> spodbujanje <strong>kulture</strong> <strong>na</strong> Balkanu (BIFC), izvedel razpis <strong>za</strong><br />

vzpostavitev Informacijske platforme <strong>za</strong> Jugovzhodno Evropo (IPJE). Platforma bo skrbela <strong>za</strong> vzpostavitev<br />

stične točke <strong>za</strong> BIFC, združevanje podatkov, vzpostavljanje partnerstev ter <strong>za</strong>gotavljanje pretoka informacij<br />

o programih sofi<strong>na</strong>nciranja <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> v okviru drugih multilateralnih organi<strong>za</strong>cij in pove<strong>za</strong>v, ki so<br />

aktivne v Jugovzhodni Evropi, kar je v skladu s Smernicami <strong>za</strong> delovanje RS do Zahodnega Balka<strong>na</strong>.<br />

• Bilateralni sporazumi in programi<br />

Sektor znotraj MK usklajuje vsebino, ki je vključe<strong>na</strong> v krovne sporazume in izvedbene bilateralne programe<br />

o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in z<strong>na</strong>nosti, kar usklajuje MZZ. Ker sodelovanje z večino držav odlično<br />

poteka mimo teh dokumentov, Sektor <strong>za</strong>stopa stališče, da se MK vključuje le v tiste sporazume in programe<br />

ali celo medministrske programe, kjer interes <strong>za</strong> sodelovanje izrazi druga država. Na podlagi takšnega<br />

interesa je Sektor v obdobju 2002−2010 tako koordiniral podpis medministrskih programov s Hrvaško,<br />

Romunijo, Ukrajino, Srbijo in Makedonijo.<br />

284

1.11 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve<br />

1.4 Sodelovanje Slovenije v med<strong>na</strong>rodnih organi<strong>za</strong>cijah <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

Slovenija <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> aktivno sodeluje v številnih med<strong>na</strong>rodnih organi<strong>za</strong>cijah in večstranskih<br />

pove<strong>za</strong>vah <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>: Svet Evrope, Unesco, Euromed, Unija <strong>za</strong> Sredozemlje, Srednjeevropska<br />

pobuda, Jadransko-jonska pobuda, Delov<strong>na</strong> skupnost Alpe-Jadran, Asia-Europe Meeting (ASEM),<br />

Zavezništvo civili<strong>za</strong>cij (OZN), Evropska zve<strong>za</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih kulturnih centrov (EUNIC), Svet ministrov <strong>za</strong><br />

<strong>kulturo</strong> JV Evrope, Med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> zve<strong>za</strong> svetov <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in kulturnih agencij (IFACCA).<br />

Zadnja leta je MK močno povečalo sodelovanje zlasti v okviru Sveta Evrope in Unesca, strateško pa je razširilo<br />

svoje delovanje z včlanitvijo v ASEM, Svet ministrov <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> JV Evrope, EUNIC in <strong>na</strong><strong>za</strong>dnje IFACCA. Znotraj<br />

teh organi<strong>za</strong>cij obstajata velik potencial in obojestranski interes <strong>za</strong> <strong>na</strong>daljnjo krepitev dejavnosti MK, kar velja<br />

izkoristiti.<br />

Svet Evrope: MK <strong>za</strong>stopa interese Slovenije v Svetu Evrope prek predstavnikov v Usmerjevalnih odborih <strong>za</strong><br />

<strong>kulturo</strong> (CDCULT), <strong>za</strong> kulturno dediščino (CDPATEP) ter medije in nove komunikacijske storitve (CDMC).<br />

Sodelovanje s Svetom Evrope je bilo še posebej intenzivno v letu 2009, ko je Slovenija predsedovala Odboru<br />

ministrov Sveta Evrope in je MK organiziralo med<strong>na</strong>rodno konferenco Ljubljanska konferenca – obnova <strong>na</strong>še<br />

skupne dediščine v sodelovanju z MZZ in EK. S to konferenco se je Slovenija vzpostavila kot pomemben partner<br />

Sveta Evrope in pomemben akter <strong>na</strong> področju kulturne dediščine v regiji, ki si pri<strong>za</strong>deva <strong>za</strong> trajnostni in<br />

medkulturni razvoj ter <strong>za</strong>gotavljanje stabilnosti v regiji. Konferenca je poleg tega podprla še prenos izkušenj in<br />

dobrih praks ter njihovih razvojnih, socialnih in ekonomskih učinkov <strong>na</strong> območje Kijevske iniciative.<br />

V letu 2010 je MK pristopilo k sofi<strong>na</strong>nciranju projekta Sveta Evrope − Kulturne poti, projekta HEREIN, Lokalnih<br />

pilotnih razvojnih projektov in <strong>na</strong>daljevanju Ljubljanskega procesa, stalno pa sodeluje tudi pri pripravi<br />

Kompendija kulturnih politik in gibanj v Evropi.<br />

ASEM: Slovenija je od leta 2004 članica ASEM, katerega poglavitni cilji so prispevati k ohranjanju in krepitvi<br />

miru in stabilnosti v duhu v<strong>za</strong>jemnega spoštovanja in e<strong>na</strong>kopravnega partnerstva ter ustvarjanje pogojev <strong>za</strong><br />

gospodarski in družbeni razvoj obeh regij. MK redno sodeluje <strong>na</strong> srečanjih ministrov <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, v letu 2010<br />

tudi v aktivni vlogi sosponzorja delavnice <strong>na</strong> temo medkulturnega dialoga, kjer je predstavilo Ljubljanski proces<br />

kot primer dobre prakse. Na povabilo ASEF pa se je julija 2010 <strong>na</strong> strateškem partnerskem srečanju kulturnega<br />

portala culture360.org v Singapurju kot primer dobre prakse predstavil tudi portal MK <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno<br />

sodelovanje Culture.si.<br />

UNESCO: Vsebine MK so <strong>za</strong>stopane prek predstavnika v Slovenski <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni komisiji <strong>za</strong> Unesco. Slovenija<br />

je pogodbenica vseh Unescovih med<strong>na</strong>rodnih pogodb s področja varstva kulturne dediščine. Državni zbor<br />

Republike Slovenije je leta 2003 ratificiral Drugi protokol k Haaški konvenciji, leta 2006 pa je bila Slovenija<br />

e<strong>na</strong> prvih držav, ki je ratificirala Konvencijo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov. Leta<br />

2007 sta bili ratificirani Konvencija o varovanju podvodne kulturne dediščine in Konvencija o varovanju<br />

nesnovne kulturne dediščine. Veljavni Zakon o varstvu kulturne dediščine, ki je bil sprejet leta 2008, je tako<br />

že upošteval <strong>na</strong>čela in obveznosti iz <strong>na</strong>vedenih med<strong>na</strong>rodnih konvencij. Slovenija je svojo <strong>za</strong>konodajo s<br />

področja varstva kulturne dediščine objavila tudi <strong>na</strong> Unescovi spletni strani.<br />

Delovanje v okviru Unesca je MK poglobilo z organi<strong>za</strong>cijo med<strong>na</strong>rodne konference Pisanje, <strong>za</strong>ložništvo,<br />

prevajanje: ustvarjanje kulturne raznolikosti v Jugovzhodni Evropi v Ljubljani leta 2011, ki se je <strong>na</strong>vezovala <strong>na</strong><br />

implementacijo Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov.<br />

Euromed/Unija <strong>za</strong> Sredozemlje: MK skupaj z MZZ in <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> visoko šolstvo, z<strong>na</strong>nost in<br />

tehnologijo (MVZT) <strong>za</strong>gotavlja sofi<strong>na</strong>nciranje slovenske mreže in stične točke ALF (Evro-sredozemska<br />

fundacija <strong>za</strong> dialog med kulturami An<strong>na</strong> Lindh), ki je katali<strong>za</strong>tor vseh iniciativ, katerih cilj je poglabljanje<br />

dialoga in splošnega razumevanja kultur ter promocija področij kulturnega zbliževanja med državami in<br />

<strong>na</strong>rodi Sredozemlja. V letu 2008 je MK v času predsedovanja Slovenije Svetu EU sodelovalo pri pripravah<br />

Euromed ministrske konference o kulturi v Ate<strong>na</strong>h.<br />

MK je vključeno tudi v medresorsko usklajevanje sodelovanja Slovenije znotraj nove oblike sodelovanja v<br />

Sredozemlju Barcelonski proces: Unija <strong>za</strong> Sredozemlje.<br />

Srednjeevropska pobuda (SEP): MK v okviru mreže informacijskih točk redno sodeluje pri evalvaciji<br />

projektov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, ki kandidirajo <strong>za</strong> podporo SEP.<br />

Kvadrilaterala: V okviru Kvadrilaterale (Slovenija, Madžarska, Italija in Hrvaška), ki je prenehala delovati v<br />

<strong>za</strong>četku 2010, je MK spodbudilo projekt <strong>za</strong>ložništva in prevajanja literarnih del v jezike držav članic, ki pa je<br />

<strong>za</strong>radi pomanjkanja interesa drugih držav <strong>za</strong>mrl leta 2006.<br />

285

1.11 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve<br />

Jadransko-jonska pobuda: MK se občasno udeležuje <strong>za</strong>sedanj delovnega omizja <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, kjer so<br />

<strong>na</strong>jpogosteje obrav<strong>na</strong>va<strong>na</strong> vprašanja, ki v pretežni meri sodijo <strong>na</strong> področje kulturne dediščine. V okviru<br />

Jadransko-Jonske pobude pa deluje tudi poseb<strong>na</strong> delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> “Mreža <strong>za</strong> stara pristanišča” (Network for<br />

Ancient Harbours), katere član je kot <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ekspert predstavnik MK.<br />

Delov<strong>na</strong> skupnost Alpe-Jadran (DS Alpe-Jadran): MK se je vseskozi dokaj redno udeleževalo <strong>za</strong>sedanj<br />

projektne skupine DS Alpe Jadran <strong>za</strong> področje <strong>kulture</strong>. Zadnjih nekaj let je bil <strong>na</strong> <strong>za</strong>sedanjih poudarek<br />

dan pesnikom in pesništvu, predmet razprav pa je bilo tudi multimedijsko omrežje podatkovne baze <strong>za</strong><br />

potrebe glasbenih arhivov območja Alpe Jadran. V okviru DS Alpe Jadran deluje tudi projekt<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong><br />

“Zgodovinska jedra” (Historische Zentren), v kateri ima MK svojega predstavnika.<br />

EUNIC je združenje <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih kulturnih centrov, katerega članice so predstavniki kulturnih centrov vseh<br />

držav članic EU. Ker Slovenija nima svojega inštituta, je leta 2007 pristopila z deljenim članstvom med MK in<br />

MZZ, v letu 2010 pa je <strong>na</strong> podlagi dogovora med ministrstvoma član samo MK. MK se udeležuje sestankov<br />

združenja in <strong>za</strong>gotavlja oziroma spodbuja sodelovanje v okviru delovnih skupin (clustrov).<br />

Svet ministrov <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> Jugovzhodne Evrope: MK je v letu 2010 postalo polnopravni član Sveta<br />

ministrov <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> Jugovzhodne Evrope, ki temelji <strong>na</strong> prepričanju, da so skupne kulturne vrednote,<br />

izmenjava izkušenj in dediščine edinstven instrument <strong>za</strong> ohranjanje miru, blaginje in sožitja v tej regiji.<br />

IFACCA: MK je leta 2009 postalo <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni član IFACCA <strong>za</strong> Slovenijo, v letu 2010 pa se je potegovalo <strong>za</strong><br />

organi<strong>za</strong>cijo vrha IFACCA v letu 2014.<br />

1.5 Zadeve EU<br />

1.5.1 Uveljavljanje stališč Republike Slovenije v institucijah EU<br />

Z vstopom v Evropsko unijo 1. maja 2004 je Slovenija postala aktiv<strong>na</strong> sooblikovalka evropskega pravnega<br />

reda in s tem evropskih politik. Nastajanje pravnega reda EU je <strong>za</strong>pleten proces, ki vključuje veliko število<br />

institucij (parlament, komisijo, Svet EU, Odbor regij idr.) in <strong>za</strong>to <strong>za</strong>hteva veliko usklajevanja pri uresničevanju<br />

interesov Slovenije. MK vse od vstopa v EU aktivno sodeluje v dveh matičnih odborih Sveta EU (Odbor <strong>za</strong><br />

<strong>kulturo</strong> in Delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> <strong>za</strong> avdiovizualno področje), prav tako pa sledi vsem preostalim formacijam, saj<br />

je kultura horizontal<strong>na</strong> in včasih “nevid<strong>na</strong>” vsebi<strong>na</strong> (izobraževanje, zu<strong>na</strong>nji odnosi, telekomunikacije, okolje<br />

idr.). Slovenske ministrice in ministri aktivno sodelujejo <strong>na</strong> <strong>za</strong>sedanjih Sveta EU <strong>za</strong> izobraževanje, mladino,<br />

<strong>kulturo</strong> in šport, sestajajo se od dva- do štirikrat <strong>na</strong> leto.<br />

Slovenija svoja stališča znotraj Sveta <strong>za</strong> izobraževanje, mladino, <strong>kulturo</strong> in šport, tudi <strong>na</strong> podlagi izkušenj<br />

iz predsedovanja, uspešno uveljavlja pri delu Odbora <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, deloma pa tudi Delovne skupine <strong>za</strong><br />

avdiovizualne <strong>za</strong>deve. V tej skupini <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> predstavnika po posvetu z vodstvom ministrstva <strong>za</strong>stopata<br />

stališča, usklaje<strong>na</strong> znotraj strokovnih služb ministrstva in drugih organov, ki jih pritegneta k sodelovanju glede<br />

<strong>na</strong> vsebino obrav<strong>na</strong>vanih dokumentov, posvetujeta pa se tudi z <strong>za</strong>interesirano javnostjo. Pred obrav<strong>na</strong>vo <strong>na</strong><br />

Svetu ministrov v Bruslju predloge dokumentov in stališča Slovenije do njih obrav<strong>na</strong>va Odbor <strong>za</strong> <strong>za</strong>deve EU v<br />

Državnem zboru. Sektor stališča usklajuje v dobrem sodelovanju s sodelavci <strong>na</strong> Stalnem predstavništvu RS v<br />

Bruslju, Službo Vlade <strong>za</strong> evropske <strong>za</strong>deve in razvoj (SVREZ) ter s predstavniki v Evropskem parlamentu.<br />

Sektor obenem aktivno spremlja programe EU »Kultura«, »Media« in »Evropa <strong>za</strong> državljane« ter sodeluje<br />

z informacijskimi pisar<strong>na</strong>mi <strong>za</strong> njihovo izvajanje v Sloveniji, imenuje in organizira sodelovanje slovenskih<br />

strokovnjakov s področja <strong>kulture</strong> v okviru odprte metode koordi<strong>na</strong>cije <strong>na</strong> ravni EU ter je aktiven pri pripravi<br />

in izvajanju skupnih evropskih projektov. Poleg tega se Sektor vključuje tudi v druge pobude EU, ki <strong>za</strong>devajo<br />

področje <strong>kulture</strong>, npr. Vzhodno partnerstvo, Podo<strong>na</strong>vska strategija idr.<br />

1.5.2 Aktualne vsebine EU<br />

Med pobudami slovenskih ministrov <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> kaže izpostaviti pobudo ministrice Majde Širca, da bi bilo<br />

odločanje o višini davka <strong>na</strong> dodano vrednost (DDV) v primeru knjige v prihodnje tudi stvar kulturne in ne<br />

le fiskalne politike, pri čemer <strong>na</strong>j bi bilo državam članicam dovoljeno, da ohranijo stopnjo prožnosti glede<br />

<strong>na</strong>či<strong>na</strong> uporabe obdavčenja. Pri tem je posebej poudarila možnost odobritve uporabe ničelne stopnje DDV<br />

<strong>na</strong> knjigo; ta <strong>na</strong>j bi bila dostop<strong>na</strong> vsem državam članicam, ki bi <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin želele podpreti ustvarjalnost in<br />

izdajateljsko dejavnost ter izboljšati dostopnost vrhunskih umetniških vsebin.<br />

286

1.11 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve<br />

V drugi polovici leta 2010, v času belgijskega predsedovanja, so bili obrav<strong>na</strong>vani <strong>na</strong>slednji <strong>za</strong>konodajni<br />

predlogi: delovni <strong>na</strong>črt <strong>za</strong> področje <strong>kulture</strong> 2011–2014, vloga <strong>kulture</strong> v boju proti revščini in socialni<br />

izključenosti, uvedba ukrepa EU <strong>za</strong> z<strong>na</strong>k evropske dediščine in sklepi o evropski filmski dediščini, vključno<br />

z izzivi digitalne dobe, sklepi Sveta o priložnostih in izzivih pri digitali<strong>za</strong>ciji evropskih kinematografov, <strong>na</strong><br />

področju mladine pa še dokument o dostopu mladih do <strong>kulture</strong>. Vsi predlogi, razen <strong>za</strong>konodajnega predloga<br />

<strong>za</strong> uvedbo z<strong>na</strong>ka evropske dediščine EU, katerega obrav<strong>na</strong>va se bo v sodelovanju z Evropskim parlamentom<br />

še <strong>na</strong>daljevala, so bili tudi sprejeti; vanje so bili vključeni številni slovenski predlogi dopolnil in izboljšav.<br />

1.5.3 Sodelovanje Slovenije v programih EU<br />

Slovenski prijavitelji so že v predpristopnem obdobju lahko sodelovali in se prijavljali <strong>na</strong> razpise v programih<br />

Kultura in Media. Z vstopom v EU so se medprojektne pove<strong>za</strong>ve še okrepile, še posebej v programu<br />

Kultura. MK je <strong>za</strong> vse tri programe iz svoje pristojnosti vzpostavilo informacijske pisarne, in sicer <strong>za</strong> program<br />

Kultura – Kulturno stično točko (CCP), <strong>za</strong> program Media – Media desk ter <strong>za</strong> program Evropa <strong>za</strong> državljane<br />

Informacijsko pisarno. Delovanje vseh treh informacijskih pisarn se sofi<strong>na</strong>ncira do 50 % iz sredstev<br />

proraču<strong>na</strong> RS in do 50 % iz sredstev proraču<strong>na</strong> EU.<br />

V programu Kultura je bila do sedaj Slovenija precej uspeš<strong>na</strong>: v veliki konkurenci je bila izbra<strong>na</strong> <strong>na</strong> razpisu<br />

mobilnosti umetnikov (2009–2011), leta 2008 pa je bila po statistikah Izvajalske agencije <strong>za</strong> izobraževanje,<br />

avdiovizualno področje in <strong>kulturo</strong> (EACEA) <strong>na</strong> sez<strong>na</strong>mu <strong>na</strong>juspešnejših prijaviteljev, takoj <strong>za</strong> Nemčijo,<br />

Francijo in Italijo. Naši prosilci so uspešnejši pri prevodnih projektih, ki so manjšega obsega, še vedno pa<br />

smo manj konkurenčni pri razpisih <strong>za</strong> podpore evropskim organi<strong>za</strong>cijam ali festivalom. Slovenija je v letu<br />

2008 iz programa črpala pribl. 5 % razpoložljivih sredstev oziroma 2.111.277 EUR, v letu 2009 pribl. 1 %<br />

oziroma 497.540 EUR, v letu 2010 pa pribl. 7 % oziroma 3.316.899 EUR.<br />

MK je oblikovalo <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno podporno shemo, ki <strong>na</strong>j bi ustvarila boljše pogoje <strong>za</strong> uspešno konkuriranje<br />

slovenskih izvajalcev v programu in še večje črpanje sredstev. Razpisi oziroma pozivi <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje<br />

projektov prijaviteljev, ki so bili uspešni <strong>na</strong> razpisih programa Kultura, spodbujajo slovenske organi<strong>za</strong>cije k<br />

snovanju in prijavljanju novih evropskih projektov. Hkrati to pomeni krepitev in razvoj šibkejših producentov,<br />

ki tako lažje vstopijo v partnerska sodelovanja.<br />

Programi Media so <strong>na</strong>menjeni razvoju evropske avdiovizualne industrije in obsegajo širok <strong>na</strong>bor programov,<br />

s katerimi evropska komisija sledi sodobnemu razvoju in potrebam avdiovizualne industrije. Rezultati kažejo,<br />

da so se v preteklosti slovenski prijavitelji omejili <strong>na</strong> razmeroma manjši obseg teh programov, medtem ko<br />

so bili drugi programi skoraj ali v celoti izpuščeni iz kandidiranja. Cilj mora <strong>za</strong>to biti spodbujanje večjega in<br />

širše <strong>za</strong>jetega kandidiranja in črpanja sredstev, da bi dosegli bolj razvito slovensko avdiovizualno pokrajino,<br />

tako fi<strong>na</strong>nčno kot vsebinsko primerljivo z evropskimi.<br />

Program Evropa <strong>za</strong> državljane je <strong>na</strong>menjen spodbujanju aktivnega evropskega državljanstva ter udeležbi<br />

državljanov in nevladnih organi<strong>za</strong>cij v procesu evropskega povezovanja. Informacijska pisar<strong>na</strong> <strong>za</strong> program<br />

Evropa <strong>za</strong> državljane je <strong>za</strong>čela delovati šele v letu 2009, do sedaj še ni bil izbran noben nosilec projekta,<br />

<strong>za</strong>radi vzpostavitve pisarne pa se je povečala razpoz<strong>na</strong>vnost tega programa med potencialnimi prijavitelji.<br />

V prihodnje bo treba še bolj spodbujati širitev mreže prijaviteljev v različnih regijah Slovenije. V letu 2009 je<br />

črpanje sredstev Slovenije doseglo 0,41 % razpoložljivih sredstev oziroma 379.811 EUR.<br />

1.5.4 Predsedovanje EU<br />

• Splošno o predsedovanju<br />

Slovenija je v prvi polovici leta 2008 prevzela zelo pomembno in odgovorno <strong>na</strong>logo v med<strong>na</strong>rodni<br />

skupnosti – predsedovala je Svetu EU. Vodila je skupnost, ki združuje 27 držav in skoraj pol milijarde ljudi.<br />

Izkoristila je izjemno zgodovinsko priložnost, saj je bilo to prvo predsedovanje države članice iz širitve leta<br />

2004 in prvo predsedovanje katere od slovanskih držav Svetu EU <strong>na</strong>sploh. Predsedovanje je bilo <strong>za</strong> Slovenijo<br />

priz<strong>na</strong>nje njenemu dotedanjemu delu, a hkrati velika odgovornost, saj je bilo treba upravičiti velika<br />

pričakovanja držav članic, ki so Sloveniji to <strong>na</strong>logo soglasno <strong>za</strong>upale.<br />

• Organi<strong>za</strong>cijski, kadrovski in fi<strong>na</strong>nčni okvir predsedovanja<br />

Priprave <strong>na</strong> projekt Predsedovanje RS EU (PEU) so se <strong>za</strong>čele že v letu 2005. Minister <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> je <strong>za</strong><br />

sodelovanje pri izvedbi državnega projekta predsedovanje Slovenije Evropski uniji maja 2005 imenoval<br />

287

1.11 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve<br />

Interno projektno skupino, njen mandat pa je trajal do <strong>za</strong>ključka predsedovanja. Inter<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> se je<br />

sestajala vsakih 14 dni oziroma po potrebi. V njej sta se le dve <strong>za</strong>posleni posvečali izključno pripravi in<br />

izvedbi <strong>na</strong>log predsedovanja, ob tem da je bila e<strong>na</strong> <strong>za</strong>časno razbremenje<strong>na</strong> drugih delovnih <strong>na</strong>log, druga<br />

pa je delo opravljala kot edi<strong>na</strong> dodat<strong>na</strong> <strong>za</strong>poslitev <strong>za</strong> izvedbo projekta. Vse druge <strong>na</strong>loge so <strong>za</strong>posleni <strong>na</strong><br />

ministrstvu opravljali poleg rednih delovnih <strong>za</strong>dolžitev.<br />

Za stroške priprav <strong>na</strong> predsedovanje je MK v letu 2007 <strong>na</strong>menilo skupno 590.176 EUR. Veči<strong>na</strong> sredstev,<br />

540.245 EUR, je bila <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> programu promocije slovenske <strong>kulture</strong>, 49.930 EUR pa je bilo <strong>na</strong>menjenih<br />

pokrivanju stroškov dela, službenih poti in izobraževanja. V letu 2008 je bilo v proračunu Ministrstva <strong>za</strong><br />

<strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> izvedbo predsedovanja <strong>za</strong>gotovljenih 984.705 EUR, sofi<strong>na</strong>nciranje dogodkov s strani Evropske<br />

komisije pa je z<strong>na</strong>šalo skupno 450.000 EUR.<br />

• Program predsedovanja Sveta EU<br />

V času predsedovanja RS EU je v Svetu EU potekalo devet <strong>za</strong>sedanj Odbora <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> K3 (od tega eno<br />

neformalno <strong>na</strong> Brdu) in šest <strong>za</strong>sedanj Delovne skupine <strong>za</strong> avdiovizualno politiko K4 (od tega eno v sestavi<br />

»atašejev«).<br />

Med njimi kaže posebej izpostaviti uspešno skupno <strong>za</strong>sedanje treh delovnih teles Sveta (pristojnih <strong>za</strong><br />

izobraževanje, mladino in <strong>kulturo</strong>), ki je bilo prvo skupno <strong>za</strong>sedanje treh delovnih teles Sveta EU sploh.<br />

Tedanji minister <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> dr. Vasko Simoniti je januarja 2008 v Evropskem parlamentu predstavil prioritete<br />

slovenskega predsedovanja <strong>za</strong> področje <strong>kulture</strong> in avdiovizualnih <strong>za</strong>dev, junija 2008 pa poročal o doseženih<br />

uspehih.<br />

Svet <strong>za</strong> izobraževanje, mladino in <strong>kulturo</strong> se je v sestavi ministrov <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in avdiovizualne <strong>za</strong>deve sestal<br />

maja 2008 v Bruslju.<br />

Vsa <strong>za</strong>sedanja v Svetu so bila <strong>za</strong>radi promocije slovenskega jezika vode<strong>na</strong> v slovenščini.<br />

• Vodenje Odbora <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

Na Odboru <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> smo <strong>za</strong>čeli z obrav<strong>na</strong>vo in pripeljali do <strong>za</strong>ključka/sprejetja dva dokumenta:<br />

Delovni <strong>na</strong>črt <strong>za</strong> triletno obdobje 2008–2010<br />

Delovni <strong>na</strong>črt <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> je predstavljal ključno vsebinsko podlago <strong>za</strong> delo Sveta EU v letih 2008–2010. V<br />

njem so bile ob popolnem upoštevanju principa subsidiarnosti postavljene <strong>na</strong>slednje prioritete:<br />

• izboljšanje pogojev <strong>za</strong> mobilnost umetnikov in ostalih ustvarjalcev, ki delujejo <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>,<br />

• promocija dostopnosti do <strong>kulture</strong>, še zlasti v pove<strong>za</strong>vi s kulturno dediščino, večjezičnostjo, digitali<strong>za</strong>cijo,<br />

kulturnim turizmom in spodbujanjem sinergij s področjem izobraževanja ter z večjo mobilnostjo umetniških<br />

zbirk,<br />

• razvoj statistik in metodologij <strong>za</strong> izboljšanje primerljivosti kulturnega sektorja,<br />

• izboljšanje potenciala <strong>kulture</strong> in kulturnih industrij v pove<strong>za</strong>vi z malimi in srednjimi podjetji, promocija in<br />

implementacija Unescove Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov.<br />

V dokumentu so <strong>za</strong>pisani še časovni okvirji posameznih dejavnosti, obveznosti držav članic in Evropske<br />

komisije, <strong>na</strong>tančno pa so določeni okviri delovanja medvladnih delovnih skupin strokovnjakov (npr.<br />

sodelovanje <strong>na</strong> principu prostovoljnosti, izmenjava dobrih praks, redno poročanje Odboru <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> ipd.).<br />

Slovenija se je kot prva predsedujoča preizkusila tudi pri vodenju dela <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> <strong>na</strong> podlagi<br />

odprte metode koordi<strong>na</strong>cije (OMK). V želji, da <strong>za</strong>radi priprave delovnega <strong>na</strong>črta delo <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

ne bi <strong>za</strong>stalo, smo Odboru <strong>za</strong> kulturne <strong>za</strong>deve pri Svetu EU predlagali dokument (Outcome of Proceedings),<br />

ki je bil podlaga <strong>za</strong> <strong>za</strong>četek takojšnjega dela štirih medvladnih delovnih skupin strokovnjakov v okviru<br />

prioritet Evropske agende <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>. Tako sta že v času <strong>na</strong>šega predsedovanja <strong>za</strong>čeli delovati delovni skupini<br />

<strong>za</strong> mobilnost umetnikov in kreativne industrije, v času francoskega predsedstva pa sta <strong>za</strong>čeli z delovanjem<br />

še delovni skupini <strong>za</strong> sinergije med izobraževanjem in <strong>kulturo</strong> in mobilnost umetniških zbirk. Slovenija je s<br />

svojimi predstavniki aktivno sodelovala v vseh delovnih skupi<strong>na</strong>h.<br />

Sklepi Sveta o medkulturnih kompetencah<br />

V Evropskem letu medkulturnega dialoga je Slovenija posebno pozornost posvečala implementaciji njegovih<br />

vsebin, še posebej ustvarjanju podlag, da bi vsebine in aktivnosti medkulturnega dialoga živele tudi po letu<br />

2008. S tem <strong>na</strong>menom je pripravila predlog dokumenta o ustvarjanju priložnosti <strong>za</strong> razvoj medkulturnih<br />

kompetenc državljanov EU in ga predložila v obrav<strong>na</strong>vo Odboru <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

288

1.11 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve<br />

V dokumentu so <strong>na</strong>vede<strong>na</strong> področja, ki prispevajo k razvoju medkulturnih kompetenc državljanov, npr.<br />

mobilnost umetnikov, dostopnost do kulturnih dobrin in dediščine, vloga večjezičnosti ipd. Ker je vsebi<strong>na</strong><br />

dokumenta izrazito medsektorske <strong>na</strong>rave, je marca 2008 prvič v zgodovini Sveta EU potekala v Bruslju<br />

skup<strong>na</strong> seja Odbora <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, Odbora <strong>za</strong> izobraževanje in Delovne skupine <strong>za</strong> mladino, kjer so vsa tri<br />

področja prispevala svoj delež k skupnim vsebi<strong>na</strong>m. Nak<strong>na</strong>dno je k dokumentu vsebinsko prispevala še<br />

Delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> <strong>za</strong> avdiovizualno politiko.<br />

Primer sprejemanja tega dokumenta je po mnenju številnih držav članic in Evropske komisije primer dobre<br />

prakse.<br />

• Drugi pomembni prispevki Slovenije <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> v času predsedovanja<br />

Uspelo <strong>na</strong>m je doseči velik korak pri vključevanju <strong>kulture</strong> v Lizbonsko strategijo − marca 2008 sta tako<br />

kultura in ustvarjalnost končno dobili mesto v Sklepih predsedstva Evropskega sveta tudi v pove<strong>za</strong>vi z<br />

<strong>na</strong>ložbami v z<strong>na</strong>nje in inovacije ter <strong>na</strong>ložbami v ljudi in posodabljanje trga dela, odsev teh sklepov pa je<br />

prvič vključen tudi v Integrirane smernice <strong>za</strong> rast in delov<strong>na</strong> mesta. Kultura je tako po eni strani končno<br />

tudi <strong>na</strong> tako visoki ravni dosegla potrditev kot razvojni dejavnik, po drugi strani pa prav priz<strong>na</strong>nje te vloge v<br />

prihodnosti <strong>na</strong>laga nove obveznosti državam članicam in evropskim institucijam.<br />

Drugo tekoče delo <strong>na</strong> Odboru <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> je obsegalo aktivnosti pri pripravi osnutka sklepov ministrske<br />

konference EUROMED, ki je potekala v Ate<strong>na</strong>h maja 2008, ter delo v zvezi s predlogom Komisije o<br />

komitoloških spremembah programov Kultura, Evropa <strong>za</strong> državljane, Vseživljenjsko učenje in Mladi<br />

v akciji. Maja 2008 so tako predstavniki držav članic sprejeli skupno stališče do sprememb programov, ki<br />

je ob podpori Evropskega parlamenta pomenilo z<strong>na</strong>tno skrajšanje postopkov obrav<strong>na</strong>v vlog znotraj teh<br />

programov.<br />

V času predsedovanja smo v sodelovanju z Evropsko komisijo obudili tudi prej <strong>za</strong>stala pogajanja EU in<br />

Rusije <strong>na</strong> področju kulturnega sodelovanja.<br />

• Vodenje delovne skupine <strong>za</strong> avdiovizualno politiko<br />

Predlog sklepov Sveta o evropskem pristopu k medijski pismenosti v digitalnem okolju<br />

Slovensko predsedstvo je predlagalo Sklepe Sveta o evropskem pristopu k medijski pismenosti v digitalnem<br />

okolju, kjer države članice predlagajo Komisiji, <strong>na</strong>j oblikuje kriterije <strong>za</strong> ugotavljanje stopnje razvitosti<br />

medijske pismenosti v državah članicah. Drugi pomembnejši predlog sklepov je bil, <strong>na</strong>j Odbor <strong>za</strong> stike, ki je<br />

ustanovljen v okviru Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, služi izmenjavi informacij in dobrih praks<br />

<strong>na</strong> področju medijske pismenosti.<br />

Dokument sta obrav<strong>na</strong>vala tudi Odbor <strong>za</strong> izobraževanje in Delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> <strong>za</strong> mladino, ki sta pripravila<br />

prispevek o pomenu vseživljenjskega učenja <strong>za</strong> medijsko opismenjevanje in posebni pozornosti, <strong>na</strong>menjeni<br />

mladim in mladinskim organi<strong>za</strong>cijam pri uporabi informacijskih komunikacijskih tehnologij.<br />

Predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega programa Skupnosti <strong>za</strong><br />

<strong>za</strong>ščito otrok pri uporabi spleta in drugih komunikacijskih tehnologij<br />

Slovensko predsedstvo je doseglo dogovor o besedilu predloga, t. i. Splošni pristop, ki je <strong>na</strong>slednjemu<br />

predsedstvu služil kot pogajalsko izhodišče pri usklajevanju z Evropskim parlamentom. Brez tega bi bile<br />

možnosti <strong>za</strong> sprejem programa do konca leta 2008, ko se izteče sedanji program, zelo majhne. Splošni<br />

pristop pa ponuja možnost, da se dogovor z Evropskim parlamentom doseže že v prvi obrav<strong>na</strong>vi.<br />

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in<br />

Odboru regij o ustvarjalnih vsebi<strong>na</strong>h <strong>na</strong> spletu <strong>na</strong> enotnem trgu<br />

Komisija je januarja 2008 sprejela »Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomskosocialnemu<br />

odboru in Odboru regij o kreativnih spletnih vsebi<strong>na</strong>h <strong>na</strong> enotnem trgu«. Po koncu javnih<br />

posvetovanj sta predsedujoči avdiovizualni delovni skupini Sveta in poročevalka Evropskega parlamenta<br />

Ruth Hieronymi marca 2008 pripravila semi<strong>na</strong>r <strong>za</strong> <strong>za</strong>interesirane poslance in člane avdiovizualne delovne<br />

skupine, kjer je bila izpostavlje<strong>na</strong> potreba po podrobnejši preučitvi vprašanja, ali sporočilo, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša<br />

predvsem <strong>na</strong> ukrepe enotnega trga, dovolj upošteva element kulturne raznolikosti.<br />

289

1.11 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve<br />

• Pomembnejši dogodki v času predsedovanja<br />

Kulturni dogodki<br />

Podskupi<strong>na</strong> <strong>za</strong> promocijo je <strong>na</strong> podlagi izhodišč Strateškega sveta <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, izobraževanje in z<strong>na</strong>nost<br />

pripravila in oblikovala Program kulturne promocije pred in v času predsedovanja Slovenije Svetu EU, ki ga<br />

je Ožja delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> <strong>za</strong> predsedovanje <strong>na</strong> vladni ravni potrdila junija 2006.<br />

V skladu s strateškimi cilji kulturne politike je bil okvirni program pretežno <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>n <strong>na</strong> dogodke v Sloveniji<br />

v času pred in med predsedovanjem Slovenije EU, vsebinsko pa se je <strong>na</strong>vezoval predvsem <strong>na</strong> Evropsko leto<br />

medkulturnega dialoga 2008.<br />

Reali<strong>za</strong>cija vseh dogodkov, <strong>za</strong> katere je bilo <strong>za</strong>dolženo MK, je potekala po predvidenem terminskem <strong>na</strong>črtu.<br />

Zlasti odmevni so bili dogodki v tujini: predstavitev Slovenije kot posebnega gosta <strong>na</strong> svetovnem glasbenem<br />

sejmu Midem v Cannesu, koncert Slovenske filharmonije v palači BOZAR v Bruslju, razstava Jožeta Plečnika<br />

v Kraljevih muzejih likovne umetnosti v Bruslju v izvedbi Narodne galerije v Ljubljani in pod kuratorstvom<br />

svetovno z<strong>na</strong>nega arhitekta slovenskega rodu Borisa Podrecce ter prenosi razstave Velika voj<strong>na</strong> v Krnskem<br />

pogorju Kobariškega muzeja <strong>na</strong> Du<strong>na</strong>j, v Rim, Yper, Pariz in <strong>na</strong> Brdu pri Kranju.<br />

Pomembni sta tudi obe do<strong>na</strong>ciji slovenske vlade, ki predstavljata trajno obeleženje slovenskega<br />

predsedovanja EU, in sicer postavitev Plečnikove ure v palači Justus Lipsius ter postavitev likovnega<br />

obeleženja predsedovanja Slovenije Svetu EU <strong>na</strong> trgu pred palačo Justus Lipsius.<br />

V Sloveniji sta bila uspešno izvede<strong>na</strong> oba osrednja dogodka, posveče<strong>na</strong> obeleženju Leta medkulturnega<br />

dialoga: otvoritveni dogodek in v tem okviru med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> konferenca ob Evropskem letu medkulturnega<br />

dialoga v Cankarjevem domu. Uspešno so bili izvedeni tudi projekti osrednjih kulturnih institucij: razstava<br />

o Primožu Trubarju v novih prostorih Narodnega muzeja <strong>na</strong> Metelkovi, razstava »Slovenski impresionisti (in<br />

njihov čas 1890–1920)« v Narodni galeriji v Ljubljani, projekt Jazz gre <strong>na</strong>prej v okviru Jazz festivala Cerkno,<br />

ple<strong>na</strong>rno srečanje Evropske mreže scenskih umetnosti (IETM) in predstavitev lipicancev ob konferenci.<br />

Konference in <strong>za</strong>sedanja<br />

V času predsedovanja so bili uspešno izvedeni <strong>na</strong>slednji dogodki s področja <strong>kulture</strong>:<br />

• neformalno srečanje Odbora <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v Sloveniji (21.−22. april 2008),<br />

• med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> konferenca Kulturne vsebine <strong>na</strong> spletu (5.−6. junij 2008) in<br />

• med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> konferenca Spletne vsebine <strong>za</strong> ustvarjalnost (5. junij 2008).<br />

MK je v sodelovanju s Cankarjevim domom, Fakulteto <strong>za</strong> humanistične študije Univerze <strong>na</strong> Primorskem in UKOM<br />

pripravilo tudi Otvoritveni dogodek Evropskega leta medkulturnega dialoga (7.–8. januar 2008). Logistič<strong>na</strong> izvedba<br />

dogodka je bila <strong>za</strong>radi njegove kompleksnosti (kombi<strong>na</strong>cija med<strong>na</strong>rodne konference z delavnicami oziroma<br />

protokolarnega dogodka in kulturne prireditve) in dejstva, da je bil to obenem tudi otvoritveni dogodek v času<br />

PEU <strong>na</strong> državni ravni, posebej <strong>za</strong>htev<strong>na</strong>. V sodelovanju z <strong>za</strong>ložbo Nova revija pa je MK pripravilo še med<strong>na</strong>rodno<br />

konferenco Evropa, svet in humanost v 21. stoletju. Obeh prireditev so se udeležili tudi visoki gostje iz EU.<br />

Z delno logistično podporo in svetovanjem smo sodelovali tudi pri izvedbi Sestanka direktorjev <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih<br />

arhivov − EBNA in DLM forum (8.−11. april 2008).<br />

Konferenca Nove paradigme, novi modeli – kultura v zu<strong>na</strong>njih odnosih EU v organi<strong>za</strong>ciji MZZ, katere<br />

priporočila so bila predstavlje<strong>na</strong> tudi <strong>na</strong> Evropskem svetu junija 2008, je ustvarila trdne temelje <strong>za</strong><br />

vključevanje kulturne razsežnosti v zu<strong>na</strong>nje odnose EU.<br />

1.6 Slovenci v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu<br />

Iz zgodovinskih, političnih in gospodarskih razlogov vsi Slovenci danes ne živijo v Republiki Sloveniji, ampak<br />

tudi v <strong>za</strong>mejstvu in drugje po svetu.<br />

Za njihovo kulturno delovanje je v preteklosti skrbel Oddelek <strong>za</strong> Slovence zu<strong>na</strong>j RS <strong>na</strong> MK, ki je v<br />

sodelovanju z drugimi institucijami (IVZ, SAZU, MZZ) tudi izdelal prvo celovito strategijo <strong>za</strong> to področje.<br />

Vendar je bil v letu 2005 kot samostojni oddelek <strong>na</strong> MK ukinjen, postavka pa integrira<strong>na</strong> v Oddelek<br />

<strong>za</strong> knjigo <strong>na</strong> MK, v letu 2006 pa je bila dejavnost s postavko vred prenese<strong>na</strong> <strong>na</strong> Urad RS <strong>za</strong> Slovence v<br />

<strong>za</strong>mejstvu in po svetu (dalje: Urad), ki je od takrat pristojen <strong>za</strong> podporo in razvoj kulturne dejavnosti<br />

Slovencev v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu.<br />

290

1.11 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve<br />

Pri sedanji ureditvi sofi<strong>na</strong>nciranja prek Urada slovenske kulturne organi<strong>za</strong>cije v <strong>za</strong>mejstvu pogrešajo kulturno<br />

komponento, saj prevladujeta politič<strong>na</strong> in sploš<strong>na</strong>, pravega strokovnega sogovornika <strong>za</strong> kulturne vsebine<br />

pa tam nimajo. Od prenosa <strong>na</strong> Urad so se tudi občutno zmanjšala fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> sredstva, <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> kulturnim<br />

programom.<br />

Zato bi bilo treba ponovno premisliti o predlogu, da se kulturne vsebine s proračunsko postavko vred vrnejo<br />

<strong>na</strong> MK.<br />

1.7 Sodelovanje z drugimi resorji<br />

Na področju med<strong>na</strong>rodnega kulturnega sodelovanja (ki <strong>za</strong>jema sodelovanje v kulturi in umetnosti, z<strong>na</strong>nosti<br />

in izobraževanju) je Slovenija <strong>na</strong> vladni ravni organizira<strong>na</strong> tako, da ima MZZ (Sektor <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodne odnose<br />

v kulturi) <strong>na</strong>logo koordi<strong>na</strong>cije treh vladnih resorjev (<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, z<strong>na</strong>nost in tehnologijo ter <strong>za</strong> šolstvo in šport),<br />

ki je omeje<strong>na</strong> praviloma <strong>na</strong> formalni vidik sodelovanja in sega samo <strong>na</strong> tri področja – bilateralni dokumenti<br />

(krovni sporazumi in programi), Svet Evrope in delovanje diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini.<br />

Vsak od teh resorjev ima lastni oddelek, ki skrbi <strong>za</strong> vsebinsko <strong>na</strong>črtovanje in fi<strong>na</strong>nciranje med<strong>na</strong>rodnega<br />

sodelovanja, med<strong>na</strong>rodno promocijo svojega področja in formalne vidike sodelovanja <strong>na</strong> področjih, kot so<br />

programi Evropske unije, Unesca ipd.<br />

Za horizontalno medresorsko usklajevanje <strong>za</strong>dev <strong>na</strong> področju sodelovanja z EU je ustanovlje<strong>na</strong> Delov<strong>na</strong><br />

skupi<strong>na</strong> <strong>za</strong> evropske <strong>za</strong>deve <strong>na</strong> operativni ravni, ki se sestaja tedensko in jo koordinira Služba vlade <strong>za</strong> razvoj<br />

in evropske <strong>za</strong>deve. Po potrebi pa se občasno sklicuje tudi Delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> <strong>za</strong> evropske <strong>za</strong>deve <strong>na</strong> ravni<br />

državnih sekretarjev.<br />

Sektor predstavlja vsebine in <strong>za</strong>stopa interese MK v različnih medresorskih delovnih skupi<strong>na</strong>h: v medresorski<br />

delovni skupini <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno razvojno pomoč npr. <strong>za</strong>sleduje prioriteto Zahodnega Balka<strong>na</strong> in Vzhodne<br />

Evrope.<br />

Konkretni primeri sodelovanja so <strong>na</strong>šteti pod točko 3. Podporni sistemi področja/ v poglavju 3.1 /Dosedanje<br />

formalizirane oblike promocijskega delovanja v Sloveniji/.<br />

1.8 Povzetek glavnih dejavnosti<br />

Strateška usmeritev predstavitev slovenske <strong>kulture</strong> v predsedujočih državah Svetu EU je bila <strong>na</strong>čelno dobra,<br />

saj je <strong>za</strong>gotavljala širši sklop projektov, ki predvidoma pritegnejo več pozornosti kot sporadični manjši<br />

projekti; poleg tega je bil predpogoj MK, da je partner v tujini visoko kvaliteten. Problemi pa so se ka<strong>za</strong>li pri<br />

izvedbi, saj je večinoma temeljila <strong>na</strong> osebnem angažmaju posameznikov (Slovencev v tujini, veleposlanikov)<br />

in <strong>na</strong> podlagi osebnih poz<strong>na</strong>nstev (npr. Steve Green), ne pa <strong>na</strong> profesio<strong>na</strong>lni osnovi; prav iz izkušnje velike<br />

predstavitve v Veliki Britaniji izhaja, da je potreben profesio<strong>na</strong>len pristop v prav vseh segmentih in fa<strong>za</strong>h<br />

izpeljave projekta, <strong>za</strong>to MK ni, ne sme in ne more biti organi<strong>za</strong>tor.<br />

Pri razpisih in pozivih, ki so bili usmerjeni v promocijo v letih 2005–2010, se je izka<strong>za</strong>lo, da so bili bolj<br />

dodatek in instrument <strong>za</strong> <strong>za</strong>mudnike <strong>na</strong> razpise Direktorata <strong>za</strong> umetnost, niso pa bili dovolj strateško<br />

(zlasti vsebinsko) usmerjeni. Vprašanje promocije v okviru MK <strong>na</strong>mreč ni bilo nikoli povsem dorečeno: ali<br />

gre <strong>za</strong> podaljšek oziroma (zlasti fi<strong>na</strong>nčno) okrepitev siceršnjega med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja; ali <strong>na</strong>j bi šlo<br />

<strong>za</strong> promocijo države skozi <strong>kulturo</strong> oziroma kaj je tisti presežek ali doda<strong>na</strong> vrednost, ki <strong>na</strong>j bi promocijske<br />

projekte <strong>na</strong>sploh ločevala od siceršnjih izmenjav s tujino.<br />

Projekta, ki sta povsem upravičila in celo presegla <strong>za</strong>stavljene cilje, sta vzpostavitev spletnega portala<br />

culture.si in stanovanja <strong>za</strong> slovenske umetnike v tujini.<br />

Glede <strong>na</strong> porast vključevanja kulturnih vsebin v nekatere multilateralne organi<strong>za</strong>cije in pove<strong>za</strong>ve ter glede<br />

<strong>na</strong> večji angažma MK v <strong>za</strong>dnjih letih, bi bilo znotraj MK potrebno doseči optimalno sinergijo <strong>za</strong> učinkovito<br />

usklajeno strategijo.<br />

291

1.11 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve<br />

1.9 Splošne smernice in cilji pri <strong>na</strong>črtovanju med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja<br />

MK mora predvsem <strong>za</strong>gotavljati pogoje <strong>za</strong> dolgoročno <strong>na</strong>črtovanje kulturnih ustanov in posameznikov ter<br />

<strong>za</strong> neodvisno doseganje njihovih ciljev <strong>na</strong> področju med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja.<br />

MK mora <strong>za</strong>gotoviti čim boljše pogoje <strong>za</strong> prisotnost slovenske umetnosti in <strong>kulture</strong> v tujini in <strong>za</strong> hkratno<br />

prisotnost med<strong>na</strong>rodne <strong>kulture</strong> v Sloveniji. Pri tem je treba izhajati iz širšega pojmovanja <strong>kulture</strong>, ki se v<br />

elementih dotika tudi drugih področij, npr. področja zu<strong>na</strong>nje politike, med<strong>na</strong>rodne razvojne pomoči,<br />

izobraževanja, kulturnih industrij, kreativnega sektorja ekonomije, sosedske politike idr.<br />

Kultura pa je tudi močno promocijsko orodje, ki omogoča izjemno neposredno komunikacijo brez<br />

<strong>za</strong>držkov oziroma konfliktov interesov, ki pogosto obremenjujejo politične in gospodarske odnose med<br />

državami. Med<strong>na</strong>rodno kulturno sodelovanje je hkrati <strong>na</strong>jpomembnejša oblika promocije države kot<br />

celote in sestavni del njene zu<strong>na</strong>nje politike. V zvezi s tem je v pristojnosti MZZ, da spodbuja kulturno<br />

diplomacijo, torej uporablja umetnost in <strong>kulturo</strong> v korist zu<strong>na</strong>njim odnosom, ter diplomacijo <strong>za</strong> okrepitev/<br />

obogatitev slovenske umetnosti in <strong>kulture</strong>, ali da s pomočjo <strong>kulture</strong> pripomore k boljšemu življenju v<br />

nekaterih državah (JV Evropa, Kijevska iniciativa itd.).<br />

Ker je med<strong>na</strong>rodno sodelovanje integralno že vključeno v delovanje večine slovenskih kulturnih izvajalcev, kar<br />

sodi v pristojnost drugih NOE, lahko Sektor v svoji horizontalni funkciji spodbudi: profesio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cijo promocije<br />

slovenske <strong>kulture</strong> v tujini, identifikacijo in ustrezno fi<strong>na</strong>nčno podporo področjem, ki imajo potencial uveljavitve in<br />

prodora slovenske <strong>kulture</strong> v tujino, določitev ciljnih geografskih fokusov <strong>za</strong> predstavitve slovenske <strong>kulture</strong> v tujini<br />

s ciljem sistematičnega <strong>za</strong>gotavljanja prisotnosti slovenske <strong>kulture</strong> v prioritetnih državah ali mestih in <strong>na</strong> <strong>na</strong>jbolj<br />

pomembnih med<strong>na</strong>rodnih prireditvah, identifikacijo možnosti <strong>za</strong> izboljšanje pogojev in vzpostavitev novih<br />

instrumentov <strong>za</strong> lažjo reali<strong>za</strong>cijo projektov <strong>na</strong> področju med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja, <strong>na</strong>črtno aktivno in strateško<br />

vlogo Slovenije <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> <strong>na</strong> nivoju multilateralnih in bilateralnih pove<strong>za</strong>v ter <strong>na</strong> nivoju držav članic EU,<br />

vzpostavitev sistematičnega sodelovanja z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi RS v tujini v pove<strong>za</strong>vi z MZZ.<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

2.1 Fi<strong>na</strong>nciranje <strong>na</strong> področju med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja je razdrobljeno <strong>na</strong> več NOE in postavk. Kot smo opisali v poglavjih<br />

1.2 in 1.3, so bila leta 2002 sredstva <strong>za</strong> celoten sklop t. i. rednega med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja kulturnih<br />

izvajalcev s postavke <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno sodelovanje prenese<strong>na</strong> <strong>na</strong> postavke umetniških programov.<br />

Sredstva, ki so bila znotraj MK <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodnemu sodelovanju, so z<strong>na</strong>šala npr. v letu 2009 v<br />

okviru Direktorata <strong>za</strong> umetnost 1.325.147,21 EUR, v okviru Sektorja <strong>za</strong> evropske <strong>za</strong>deve in med<strong>na</strong>rodno<br />

sodelovanje pa 434.000 EUR; v letu 2010 sta ti dve številki 1.522.570,00 EUR v okviru Direktorata <strong>za</strong><br />

umetnost in 420.000 EUR v okviru Sektorja <strong>za</strong> evropske <strong>za</strong>deve in med<strong>na</strong>rodno sodelovanje.<br />

Graf 1 Delež sredstev <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno sodelovanje v celotnem proračunu MK (2001–2010)<br />

2.50%<br />

2.00%<br />

1.50%<br />

1.00%<br />

0.50%<br />

0.00%<br />

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Graf 1 prikazuje konstanten upad sredstev sektorja <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno sodelovanje v letih 2002–2010; porast v letu<br />

2008 je posledica dodatnih sredstev, ki so bila <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> projektom v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU.<br />

292

1.11 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve<br />

Graf 2 Delež sredstev <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno sodelovanje v celotnem proračunu MK (2001–2011)<br />

2.50%<br />

2.00%<br />

1.50%<br />

1.00%<br />

0.50%<br />

0.00%<br />

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011<br />

V letu 2011 je predviden porast sredstev, kar bo med drugim ponovno omogočilo izpeljavo razpisa <strong>za</strong><br />

udeležbo <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodnih prireditvah in gostovanje izbranih razstav ter razpisa/poziva <strong>za</strong> celovitejše<br />

predstavitve slovenske <strong>kulture</strong> v tujini.<br />

Tabela 1 Projekti, fi<strong>na</strong>ncirani s postavke Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje v letih 2002–2010<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Skupaj<br />

VSAKOLETNI PROJEKTI<br />

Št. sofi<strong>na</strong>nciranih projektov <strong>na</strong> osnovi<br />

/ / / 43 49 63 61 47 263<br />

javnega razpisa/ poziva /<br />

Ostali projekti 13 4 10 29 18 3 5 7 5 94<br />

KLJUČNI AKTERJI<br />

Št. izvedenih projektov v okviru javnih <strong>za</strong>vodov 4 0 3 5 9 7 9 8 5 50<br />

Št. izvedenih projektov v okviru NVO 3 0 5 8 31 32 35 36 32 182<br />

Št. izvedenih projektov posameznikov 0 0 0 1 5 1 5 14 10 36<br />

Ostalo 6 4 2 15 16 12 19 10 5 89<br />

GEOGRAFSKA USMERJENOST izvedenih projektov<br />

Države članice EU 11 4 10 29 65 50 51 52 31 303<br />

Ostale države Evrope in Ruska federacija 2 0 1 0 2 1 7 3 4 20<br />

Zahodni Balkan (brez držav članic EU) 0 0 0 2 1 3 4 7 12 29<br />

Afrika 0 0 0 0 0 1 1 0 0 2<br />

Azija 0 0 0 0 0 0 3 3 2 8<br />

Juž<strong>na</strong> Amerika 0 0 0 0 0 0 1 2 1 4<br />

Ka<strong>na</strong>da 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1<br />

Oceanija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0<br />

ZDA 0 0 0 1 0 2 4 2 5 14<br />

293

1.11 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve<br />

2.2 Fi<strong>na</strong>nciranje <strong>na</strong> področju <strong>za</strong>dev EU<br />

Proračunska postavka, ki se je odprla v letu 2006, je bila <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> podpori tistim izvajalcem kulturnih<br />

projektov iz Slovenije, ki so bili uspešni pri prijavah <strong>na</strong> javne razpise prejšnjega programa EU Kultura 2000<br />

oziroma zdajšnjega programa Kultura. V letu 2006 so bila sredstva dodelje<strong>na</strong> desetim projektom, v letu<br />

2007 pa šestim projektom in delovanju Kulturne stične točke. V letih 2008–2010 razpisa <strong>za</strong> uspešne projekte<br />

<strong>za</strong>radi zmanjšanja sredstev <strong>na</strong> postavki ni bilo. V teh letih se je iz proračunske postavke sofi<strong>na</strong>nciralo delovanje<br />

Kulturne stične točke (program Kultura) in Informacijske pisarne <strong>za</strong> program Evropa <strong>za</strong> državljane ter<br />

organi<strong>za</strong>cija konference Ljubljanski proces.<br />

V predlogu proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> leti 2011 in 2012 se <strong>na</strong>črtuje bistveno povečanje sredstev <strong>za</strong>radi ponovne<br />

vzpostavitve mehanizma sofi<strong>na</strong>nciranja uspešnih projektov, seveda poleg sofi<strong>na</strong>nciranja delovanja<br />

informacijskih pisarn obeh programov.<br />

Graf 3 Viši<strong>na</strong> sredstev <strong>na</strong> proračunski postavki razvoj projektov EU (2006–2012)<br />

350000,0 €<br />

300000,0 €<br />

250000,0 €<br />

200000,0 €<br />

150000,0 €<br />

100000,0 €<br />

50000,0 €<br />

,0 €<br />

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2112<br />

3 Podporni sistemi področja<br />

V <strong>na</strong>daljevanju <strong>na</strong>vajamo nekatere podporne sisteme in/ali ukrepe <strong>na</strong> področju med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja,<br />

razdeljene <strong>na</strong> tuje v Sloveniji in slovenske v tujini; <strong>za</strong>dnji niso plod premišljene strategije, ampak so večinoma<br />

rezultat le občasno izkoriščenih priložnosti.<br />

3.1 Dosedanje formalizirane oblike promocijskega delovanja v Sloveniji<br />

3.1.1 Kulturni programi diplomatsko-konzularnih predstavništev<br />

Od leta 1996 do leta 2002 je fi<strong>na</strong>nciranje izvedbe kulturne promocije v okviru dejavnosti diplomatskokonzularnih<br />

predstavništev Republike Slovenije po svetu potekalo v tesnem sodelovanju z MK. Diplomatskokonzular<strong>na</strong><br />

predstavništva (DKP) so vsakoletno oblikovala predloge <strong>za</strong> kulturno promocijo, ki jih je<br />

pregledala in odobrila komisija, sestavlje<strong>na</strong> iz predstavnikov MK in MZZ.<br />

Leta 2002 je bila ta podpora s strani MK ukinje<strong>na</strong>.<br />

V letu 2005 je MK ponovno uvedlo podporo projektom <strong>na</strong> podlagi predlogov DKP, nekatere projekte pa je<br />

sofi<strong>na</strong>nciralo MZZ v okviru fi<strong>na</strong>nčnih sredstev, s katerimi razpolaga Sektor <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodne odnose v kulturi;<br />

z letom 2008 je ta sektor <strong>na</strong> podlagi nove strategije ukinil sofi<strong>na</strong>nciranje projektov s strani MZZ.<br />

Ker je v interesu MK in MZZ, da lahko DKP izvajajo kulturne programe in da to počnejo <strong>na</strong> ustrezno<br />

kvalitetnem nivoju, je prišlo v <strong>za</strong>četku leta 2010 do dogovora, da bosta ministrstvi skupaj vzpostavili t. i.<br />

kulturno žepnino, ki se bo <strong>za</strong>čela izvajati v letu 2011.<br />

294

1.11 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve<br />

3.1.2 Sporazum med MZZ in MK<br />

Leta 2003 sta MK in MZZ sklenili sporazum, s katerim sta želeli usklajeno podpirati projekte, ki bi pripomogli<br />

k promociji slovenske <strong>kulture</strong> v tujini v letih 2003–2007. Sporazum je nudil pravno podlago, ki je bila potreb<strong>na</strong><br />

<strong>za</strong> skupne razpise (npr. predstavitev <strong>na</strong> Nizozemskem leta 2004).<br />

Na predlog MZZ je bil sporazum leta 2005 ukinjen. Kasneje je bila še nekajkrat da<strong>na</strong> pobuda <strong>za</strong> sklenitev<br />

novega sporazuma, vendar je vprašanje, ali je dejansko potreben tak formalni dokument, saj spodaj opisa<strong>na</strong><br />

novoustanovlje<strong>na</strong> neformal<strong>na</strong> medresorska delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> učinkovito deluje tudi brez tovrstne podlage.<br />

3.1.3 Neformal<strong>na</strong> medresorska delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong><br />

Zaradi potrebe po usklajevanju med MK in resorji, ki delno pokrivajo tudi področje <strong>kulture</strong>, je bila v <strong>za</strong>četku<br />

leta 2010 <strong>na</strong> pobudo MK ponovno ustanovlje<strong>na</strong> neformal<strong>na</strong> medresorska delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong>, ki jo sestavljajo<br />

predstavniki MK, MZZ, UKOM in Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije (STO). Skupi<strong>na</strong> se je v letu 2010<br />

usklajevala predvsem glede odzivov <strong>na</strong> predloge <strong>za</strong> kulturne projekte DKP, poskrbela pa je tudi <strong>za</strong> vsebinsko<br />

uskladitev Pravilnika o sofi<strong>na</strong>nciranju kulturnih projektov s sodelovanjem diplomatskih predstavništev in<br />

konzulatov Republike Slovenije v tujini, ki bo osnova <strong>za</strong> izvajanje kulturne žepnine v letu 2011.<br />

3.2 Vzpostavljene oblike <strong>za</strong> promocijo slovenske <strong>kulture</strong> v med<strong>na</strong>rodnem<br />

prostoru<br />

3. 2. 1 Umetniška stanovanja MK v Londonu, Berlinu in New Yorku<br />

Vzpostavitev stanovanj <strong>za</strong> umetnike je eden od ukrepov MK, ki aktivno prispeva k intenzivnejši <strong>na</strong>vzočnosti<br />

in prepoz<strong>na</strong>vnosti slovenske <strong>kulture</strong> v tujini ter k med<strong>na</strong>rodni uveljavitvi slovenskih umetnikov. Tudi odziv<br />

umetnikov kaže, da je to bivanje pomembno <strong>za</strong> njihovo prepoz<strong>na</strong>vnost v med<strong>na</strong>rodnem kulturnem<br />

prostoru. MK ima v <strong>na</strong>jemu stanovanja <strong>za</strong> umetnike v New Yorku od leta 1998, v Berlinu od leta 2004 in v<br />

Londonu od leta 2008.<br />

Izbrani umetnik (ali več umetnikov, prijavljenih z istim projektom) lahko v stanovanju biva – glede <strong>na</strong><br />

predlog strokovne komisije in odločbe ministra – <strong>na</strong>jveč dva meseca. MK <strong>za</strong>gotovi sredstva <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje<br />

stroškov <strong>na</strong>jemnine, tekočih stroškov, ki so ve<strong>za</strong>ni <strong>na</strong> uporabo stanovanja, stroškov rednega vzdrževanja<br />

in osnovne opreme umetniških stanovanj ter povračilo potnih stroškov <strong>za</strong> izbrane kandidate <strong>za</strong> enkratno<br />

povratno potovanje v Berlin, London oziroma New York v določeni višini.<br />

Tabela 2 Skupni pregled bivanja v umetniških stanovanjih glede <strong>na</strong> leto in kraj <strong>za</strong> obdobje 2002–2010<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Skupaj<br />

Berlin 0 0 1 8 14 12 12 11 14 72<br />

London 0 0 0 0 0 0 2 11 14 27<br />

New York 6 9 9 9 12 13 12 16 11 97<br />

Skupaj: 6 9 10 17 26 25 26 38 39 196<br />

Tabela 3 Fi<strong>na</strong>nčni pregled bivanja v umetniških stanovanjih glede <strong>na</strong> leto, kraj in višino sredstev <strong>za</strong> obdobje 2002–2010 v €<br />

Leto Berlin London New York Skupaj<br />

2002 0 0 14.634,13 14.634,13<br />

2003 0 0 25.982,40 25.982,40<br />

2004 6.310,57 0 19.216,47 25.527,05<br />

2005 10.338,98 0 22.208,14 32.547,11<br />

2006 14.526,23 0 28.269,74 42.795,97<br />

2007 17.372, 74 0 20.581,62 37.954,36<br />

2008 16.428,90 29.565,20 23.876,98 69.871,08<br />

2009 16.900,31 28.996,21 29.010,23 74.906,75<br />

2010 20.000,00 42.000,00 24.000,00 86.000,00<br />

Skupaj 101.877,53 100.561,41 207.779,72 410.218,86<br />

295

1.11 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve<br />

3.2.2 Korotan<br />

Vlada Republike Slovenije je septembra 2009 kupila podjetje “Študentski dom Korotan d.o.o./<br />

Studentenheim Korotan GmbH”. V vzpostavitev nove organi<strong>za</strong>cijske in vsebinske <strong>za</strong>snove bodočega<br />

Slovenskega kulturnega centra je vključeno tudi MK.<br />

Korotan <strong>na</strong>j bi po novem postal informacijsko-promocijska točka slovenske <strong>kulture</strong>, MK pa bo v njem,<br />

podobno kot v New Yorku, Berlinu in Londonu, omogočalo umetnikom bivanje in ustvarjanje (glej poglavje<br />

Predlogi ciljev in ukrepov).<br />

3.2.3 Galerija A+A v Benetkah<br />

Galerija A+A deluje v Benetkah od leta 1997 (ko je bila prenese<strong>na</strong> iz Madrida) kot del rednega programa<br />

Obalnih galerij Piran. Nje<strong>na</strong> glav<strong>na</strong> <strong>na</strong>loga je bila omogočanje sodelovanja slovenskih ustvarjalcev <strong>na</strong> obeh<br />

Beneških bie<strong>na</strong>lih (likovnem in arhitekturnem), sčasoma pa je prerasla v referenčen razstavni prostor tudi <strong>za</strong><br />

tuje razstavljalce.<br />

3.2.4 Slovenska čitalnica v Nemčiji<br />

Na podlagi skoraj 15-letnega delovanja Nemške čitalnice v Sloveniji je bila leta 2009 ustanovlje<strong>na</strong> Slovenska<br />

čitalnica v okviru Univerze v Regensburgu. Slovenska čitalnica je ustanovlje<strong>na</strong> pri Inštitutu <strong>za</strong> jugovzhod<br />

v Z<strong>na</strong>nstvenem centru <strong>za</strong> vzhodno in jugovzhodno Evropo, ki je raziskovalni inštitut <strong>za</strong> države srednje in<br />

jugovzhodne Evrope. Čitalnica je tako vključe<strong>na</strong> v raziskovalno ustanovo, ki je <strong>za</strong>nimiva tudi <strong>za</strong> širšo javnost.<br />

3.2.5 Forum slovanskih kultur<br />

Med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> fundacija Forum Slovanskih kultur (FSK) je bila ustanovlje<strong>na</strong> v okviru MK leta 2004 kot prav<strong>na</strong><br />

oseba <strong>za</strong>sebnega prava. Osnovno poslanstvo FSK je spodbujanje sodelovanja med državami, v katerih se<br />

govorijo slovanski jeziki in promocija slovanskih kultur v širši prostor. Zaradi posebne formalno-pravne<br />

oblike, sestave organov in med<strong>na</strong>rodnega z<strong>na</strong>čaja je delovanje FSK <strong>za</strong>pleteno.<br />

V letu 2006 je pristojnost <strong>za</strong> FSK prešla <strong>na</strong> MZZ. V okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU je v<br />

letu 2008 FSK izvedel številne projekte, med <strong>na</strong>jodmevnejšimi so bili: literarni projekt Slovanski most v<br />

Cankarjevem domu v Ljubljani, Filmski festival slovanskega filma v centru Flagey v Bruslju in etnografska<br />

razstava Slovani Evrope v Bruslju. V letu 2009, ko je Slovenija predsedovala Svetu Evrope, pa je FSK izvedel<br />

še Slovanski most v Strasbourgu, 2. festival slovanskega filma v kinu Odyssee v Strasbourgu ter koncert<br />

slovanske glasbe v Strasbourgu.<br />

V letu 2010 je pristojnost <strong>za</strong> FSK prešla <strong>na</strong><strong>za</strong>j <strong>na</strong> MK.<br />

3.3 Tuje ustanove v Sloveniji<br />

V Sloveniji delujejo ob diplomatsko-konzularnih predstavništvih tudi kulturni centri: Francoski inštitut Charles<br />

Nodier (IFCN, ustanovljen 1966), British Council Slovenija (BC, 1992), Italijanski inštitut <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v Sloveniji<br />

(2001), Avstrijski kulturni forum (2001), Avstrijski inštitut Ljublja<strong>na</strong> (2004), Goethe-Institut Ljublja<strong>na</strong> (GI, 2004) in<br />

Aula Cervantes (2005). Večinoma so organizirani mrežno, knjižnice francoskega, italijanskega in španskega centra<br />

so dragocen vir z<strong>na</strong>nj, vendar so se strategije promocije <strong>kulture</strong> v <strong>za</strong>dnjem desetletju glede <strong>na</strong> medijsko <strong>kulturo</strong><br />

in hitro širjenje z<strong>na</strong>nj bistveno spremenile. Centri so <strong>na</strong>mesto jezikovnih tečajev prirejali tematske dogodke (npr.<br />

ciklus Reading is cool, Branje je žur, ki ga je sofi<strong>na</strong>nciralo tudi MK), nekdaj samoumevno fi<strong>na</strong>nciranje gostovanj<br />

umetnikov iz teh držav v Sloveniji je potekalo večinoma le še v sklopu širših iniciativ in dolgoročnih programov,<br />

več je bilo pobud <strong>za</strong> partnerstva, ki presegajo bilateralno sodelovanje. Z ekonomsko krizo pa je <strong>za</strong>z<strong>na</strong>ti nove<br />

spremembe strategij in povratek h klasičnemu »uvozu/izvozu« umetnosti. Kulturni centri so še zmeraj prvi<br />

<strong>na</strong>slovnik v primeru povezovanj lokalnih producentov z uveljavljenimi ustanovami v tujini.<br />

BC je v letu 2007 <strong>za</strong>prl svoj informacijski center (knjige in videoteko je podaril Knjižnici Oto<strong>na</strong> Župančiča) in<br />

spremenil strategijo: v prvi plan je postavil spodbujanje izmenjave z<strong>na</strong>nja v umetnosti in z<strong>na</strong>nosti, promocijo<br />

»ekonomije z<strong>na</strong>nja«, vključevanje socialnega vidika v področje umetnosti in poudarjanje kulturne raznolikosti.<br />

Z letom 2011 pa se bo BC od <strong>za</strong>sledovanja splošnejših vsebin (kot so klimatske spremembe, medkulturni<br />

dialog, kreativnost in ekonomija z<strong>na</strong>nja) ponovno usmeril <strong>na</strong><strong>za</strong>j k promoviranju britanske <strong>kulture</strong>, umetnosti<br />

296

1.11 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve<br />

in jezika. BC je z MK sodeloval pri projektu Slovenia Cultural Profile in programu štipendiranja Valvasor<br />

Chevening (gl. poglavje 1.3.2). Goethe-Institut Ljublja<strong>na</strong> je prvenstveno usmerjen v promocijo nemškega<br />

jezika. Leta 2007 je v okviru Festivala slovenskega filma organiziral Dneve evropskega filma, v letu 2009<br />

pa je v sklopu festivala Animateka omogočil predstavitev Med<strong>na</strong>rodnega festivala animiranega filma v<br />

Stuttgartu. Poseben status je imela Nemška čitalnica (od leta 2009 Nemška knjižnica Ljublja<strong>na</strong>), ki je bila<br />

ustanovlje<strong>na</strong> leta 1995 in <strong>na</strong>j bi predstavljala <strong>za</strong>časno obliko širšega sodelovanja z Nemčijo, preden je bil<br />

leta 2004 v Sloveniji ustanovljen GI.<br />

IFCN je bil v letu 2009 pomemben partner pri obeleženju 200-letnice Ilirskih provinc, Avstrijski kulturni<br />

forum in inštitut pa igrata pomembno vlogo v organi<strong>za</strong>ciji čezmejnih projektov.<br />

4 Kadri<br />

4.1 Pobuda o ustanovitvi kulturnih atašejev in kulturnih centrov<br />

Razširje<strong>na</strong> med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> izmenjava v kulturi, umetnosti, z<strong>na</strong>nosti in izobraževanju, predvsem pa očit<strong>na</strong><br />

potreba po bolj organiziranem, učinkovitejšem in kakovostnejšem predstavljanju slovenske <strong>kulture</strong>, jezika,<br />

zgodovine ter z<strong>na</strong>nstvenih dosežkov v tujini, ki bi pripomogla k večji prepoz<strong>na</strong>vnosti Slovenije po svetu, je<br />

do zdaj že večkrat pripeljala do pobude, da bi mrežo DKP postopoma dopolnili s kulturnimi atašeji oziroma<br />

pristopili k ustanovitvi kulturno-informativnih centrov v okviru veleposlaništev.<br />

Takš<strong>na</strong> pobuda je bila leta 2000 tik pred reali<strong>za</strong>cijo, saj <strong>na</strong>j bi bili takrat imenovani kulturni atašeji v petih<br />

<strong>na</strong>jpomembnejših kulturnih središčih – Pariz, Du<strong>na</strong>j, London, Rim in Berlin – ustanovljen pa <strong>na</strong>j bi bil tudi<br />

kulturni center v Parizu. Atašeji so bili <strong>na</strong> podlagi razpisa že izbrani, vendar kasneje niso bili <strong>na</strong>stavljeni.<br />

Pobuda pa s tem ni <strong>za</strong>mrla, četudi ni bila več sistemsko obrav<strong>na</strong>va<strong>na</strong>. Tako je prišlo leta 2004 do <strong>na</strong>stavitve<br />

ene kulturne atašejke (v Berlinu), vendar ni bil <strong>za</strong>gotovljen primeren <strong>na</strong>čin fi<strong>na</strong>nciranja njenega programa,<br />

saj ni imela <strong>na</strong> razpolago nobenih fi<strong>na</strong>nčnih sredstev; imenovanje druge kulturne atašejke v New Yorku pa<br />

je bilo leta 2004 ob menjavi vodstva MK ustavljeno tik pred zdajci.<br />

Na pobudo VP v Zagrebu je MK pripravilo tudi osnutek <strong>za</strong> vzpostavitev Slovenskega kulturnega centra v<br />

Zagrebu (in posledično mreže slovenskih kulturnih centrov v tujini), vendar dlje kot do predloga ni prišlo.<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• vključenost slovenske <strong>kulture</strong> in aktivnost MK v vseh pomembnih med<strong>na</strong>rodnih organi<strong>za</strong>cijah in programih<br />

ter <strong>na</strong> nivoju multilateralnih in bilateralnih pove<strong>za</strong>v,<br />

• uveljavljenost slovenskih umetnikov v tujini,<br />

• utečenost medinstitucio<strong>na</strong>lnih med<strong>na</strong>rodnih izmenjav,<br />

• vključenost slovenskih kulturnih izvajalcev v med<strong>na</strong>rodne mreže,<br />

• uspešnost slovenskih izvajalcev <strong>na</strong> razpisih <strong>za</strong> pridobivanje sredstev programov EU ter<br />

• uspešno uveljavljanje slovenskih stališč pri pripravi <strong>za</strong>konodajnih in ne<strong>za</strong>konodajnih aktov ter ukrepov EU, ki<br />

vplivajo <strong>na</strong> področje <strong>kulture</strong>.<br />

Slabosti:<br />

• odsotnost profesio<strong>na</strong>lnega pristopa k promociji slovenske <strong>kulture</strong> v tujini,<br />

• odsotnost usposobljenih ustanov oziroma predstavnikov v tujini,<br />

297

1.11 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve<br />

• ovire znotraj ZUJIK <strong>za</strong> večjo fleksibilnost pri med<strong>na</strong>rodnem sodelovanju,<br />

• dosedanja kadrovska in fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> podhranjenost Sektorja <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno sodelovanje <strong>na</strong> MK,<br />

• podpora enkratnim ali <strong>na</strong>ključnim pobudam, katerih reali<strong>za</strong>cija ima <strong>za</strong>to premajhen ali kratkoročen učinek ter<br />

• premalo upošteva<strong>na</strong> stališča kulturnih ministrov EU pri pripravi strategij in <strong>za</strong>konodajnih predlogov, ki<br />

vplivajo (tudi) <strong>na</strong> področje <strong>kulture</strong>.<br />

Priložnosti:<br />

• prepoz<strong>na</strong>nje med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja kot enega <strong>na</strong>jpomembnejših področij, ki jih je treba fi<strong>na</strong>nčno<br />

podpreti in sistemsko urediti,<br />

• <strong>za</strong>gotavljanje sistematične prisotnosti slovenskih kulturnih izvajalcev <strong>na</strong> <strong>na</strong>jbolj pomembnih med<strong>na</strong>rodnih<br />

prireditvah,<br />

• sistematično vabljenje tujih strokovnjakov/menedžerjev z <strong>na</strong>menom promocije slovenske <strong>kulture</strong>,<br />

• boljše in sistematično izkoriščanje obstoječih promocijskih sredstev in priložnosti,<br />

• <strong>na</strong>daljnji razvoj medresorske koordi<strong>na</strong>cije ter<br />

• povečanje angažmaja v nekaterih med<strong>na</strong>rodnih organi<strong>za</strong>cijah in programih.<br />

Nevarnosti:<br />

• vedno večja razpršenost sredstev <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno sodelovanje znotraj MK,<br />

• odsotnost stalne in sistematične prisotnosti slovenske <strong>kulture</strong> <strong>na</strong> <strong>na</strong>jpomembnejših kulturnih prireditvah v<br />

tujini,<br />

• pomanjkanje dolgoročnega <strong>na</strong>črtovanja,<br />

• premajh<strong>na</strong> medresorska usklajenost <strong>na</strong> področju med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja,<br />

• premajh<strong>na</strong> vidnost oziroma aktivnost MK v med<strong>na</strong>rodnih organi<strong>za</strong>cijah in programih ter<br />

• dejstvo, da bo področje <strong>kulture</strong> edino področje, ki <strong>na</strong> Stalnem predstavništvu RS v Bruslju ne bo imelo<br />

predstavnika, ker Slovenija ne bo prepoz<strong>na</strong>la, da mora biti to delovno mesto uvrščeno znotraj redno<br />

sistemizirane mreže svetovalcev, in ne zgolj kot poseb<strong>na</strong> pobuda MK.<br />

6 Viri<br />

– <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področju med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja <strong>za</strong> pripravo NPK 2002–2006.<br />

– Deklaracija o strategiji slovenske zu<strong>na</strong>nje politike, <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> zu<strong>na</strong>nje <strong>za</strong>deve, 2010.<br />

– Map of Cultural Action Abroad Systems in Europe (špansko predsedovanje EU 2010).<br />

– Nacio<strong>na</strong>lni program <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2003–2007, <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– Nacio<strong>na</strong>lni program <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2008–2011, <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– Pregled delovanja Sektorja <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodne odnose v kulturi Ministrstva <strong>za</strong> zu<strong>na</strong>nje <strong>za</strong>deve v obdobju<br />

2002–2010.<br />

– Pregled delovanja Urada vlade <strong>za</strong> komuniciranje <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> <strong>za</strong> obdobje 2002–2010.<br />

– Poročila o sofi<strong>na</strong>nciranju kulturnih programov in projektov, <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, <strong>za</strong> leta 2002, 2003,<br />

2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 in 2010.<br />

– Supporting inter<strong>na</strong>tio<strong>na</strong>l arts activity, IFACCA, 2010.<br />

298

1.12 Kulturne pravice manjšin<br />

299

Marjeta Preželj<br />

1.12.1 Posebni program Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> sistemskih ukrepov<br />

1.1 Kultur<strong>na</strong> dejavnost italijanske in madžarske <strong>na</strong>rodne skupnosti<br />

1.2 Kultur<strong>na</strong> dejavnost romske skupnosti<br />

1.3 Kultur<strong>na</strong> dejavnost drugih manjšinskih etničnih skupnosti v RS<br />

2 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področjih <strong>kulture</strong><br />

2.1 Kultur<strong>na</strong> dejavnost italijanske in madžarske <strong>na</strong>rodne skupnosti v RS<br />

2.1.1 Opredelitev področja<br />

2.1.2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

2.1.3 Kadri<br />

2.1.4 Infrastruktura<br />

2.1.5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

2.2 Kultur<strong>na</strong> dejavnost romske skupnosti v RS<br />

2.2.1 Opredelitev področja<br />

2.2.2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

2.2.3 Kadri<br />

2.2.4 Infrastruktura<br />

2.2.5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

2.3 Kultur<strong>na</strong> dejavnost drugih manjšinskih etničnih skupnosti v RS<br />

2.3.1 Opredelitev področja<br />

2.3.2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

2.3.3 Kadri<br />

2.3.4 Infrastruktura<br />

2.3.5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

3 Viri<br />

300

1.12.1 Posebni program Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> sistemskih ukrepov<br />

1.1 Kultur<strong>na</strong> dejavnost italijanske in madžarske <strong>na</strong>rodne skupnosti<br />

Na podlagi 64. čle<strong>na</strong> Ustave RS je avtohtoni italijanski in madžarski <strong>na</strong>rodni skupnosti ter njunim<br />

pripadnikom <strong>za</strong>gotovlje<strong>na</strong> pravica, da <strong>za</strong> ohranjanje svoje <strong>na</strong>rodne identitete usta<strong>na</strong>vljajo organi<strong>za</strong>cije<br />

in razvijajo kulturne dejavnosti. Določeno je tudi, da država gmotno in moralno podpira uveljavljanje<br />

teh pravic. <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> RS (MK) kulturne programe <strong>na</strong>rodnih skupnosti fi<strong>na</strong>nčno podpira že<br />

od <strong>za</strong>četka (leta 1991), Zakon o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> iz leta 2002 pa je ukrepe <strong>na</strong><br />

področju <strong>kulture</strong> tudi <strong>za</strong> <strong>na</strong>rodni skupnosti operativno še dodatno opredelil v 31. in 59. členu. Osrednjima<br />

organi<strong>za</strong>cijama italijanske in madžarske <strong>na</strong>rodne skupnosti (Obalni samoupravni skupnosti italijanske<br />

<strong>na</strong>rodnosti in Pomurski madžarski samoupravni <strong>na</strong>rodni skupnosti) MK vsako leto konec leta posreduje<br />

neposredni poziv, v katerem ju pozove k oddaji predlogov njihovih kulturnih programov <strong>za</strong> <strong>na</strong>slednje leto.<br />

Predloga vključujeta delovanje javnih <strong>za</strong>vodov, ki jih je ustanovila posamez<strong>na</strong> <strong>na</strong>rod<strong>na</strong> skupnost (kar pomeni<br />

sredstva <strong>za</strong> plače in prispevke <strong>za</strong>poslenim, splošne stroške in programsko materialne stroške), in sredstva,<br />

<strong>na</strong>menje<strong>na</strong> izvajalcem, ki jih osrednji organi<strong>za</strong>ciji <strong>na</strong>rodnih skupnosti izbereta prek razpisa oz. poziva in pri<br />

tem smiselno uporabljata Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa.<br />

Na podlagi 15. čle<strong>na</strong> Zako<strong>na</strong> o samoupravnih <strong>na</strong>rodnih skupnostih MK osrednji organi<strong>za</strong>ciji <strong>na</strong>rodnih<br />

skupnosti vsako leto povpraša <strong>za</strong> mnenje o vseh <strong>za</strong>devah, ki se ju tičejo. Tako Sektor <strong>za</strong> kulturne pravice<br />

manjšin (v <strong>na</strong>daljevanju: sektor) izvaja vsakoletne redne usklajevalne sestanke, <strong>na</strong> katerih predstavniki<br />

<strong>na</strong>rodnih skupnosti opredelijo svoje kulturne potrebe in znesek, ki je potreben <strong>za</strong> njihov kulturni program,<br />

in sicer v okviru razpoložljivega zneska iz proraču<strong>na</strong>. Poleg tega sektor <strong>na</strong>rodnim skupnostim že pred objavo<br />

posreduje v pregled dokumentacijo neposrednega poziva, vzorce pogodb in odločb ipd. Narodni skupnosti<br />

lahko podaljšata rok <strong>za</strong> oddajo predloga kulturnih programov (ki je določen v neposrednem pozivu). MK po<br />

potrebi izvede usklajevanja po oddaji predlogov programov <strong>na</strong>rodnih skupnosti.<br />

1.2 Kultur<strong>na</strong> dejavnost romske skupnosti<br />

Prav<strong>na</strong> podlaga <strong>za</strong> <strong>za</strong>konsko ureditev posebnih pravic Romov v Sloveniji je v 65. členu Ustave RS, v katerem<br />

je <strong>za</strong>pisano, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja <strong>za</strong>kon, to je Zakon o<br />

romski skupnosti, ki je bil sprejet v letu 2007. MK že od leta 1993 v okviru posebnega programa podpira<br />

kulturne programe in projekte ustvarjalcev romske skupnosti v okviru razpoložljivih sredstev v proračunu<br />

RS. Z Zakonom o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> iz leta 2002 so ti ukrepi dobili tudi področno<br />

<strong>za</strong>konsko podlago. Na podlagi Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa se je v obdobju<br />

2002–2010 izvajal javni poziv <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje kulturnih projektov, razen v letu 2005, ko je MK objavilo<br />

javni razpis. Zaradi velikega števila <strong>za</strong>vrženih vlog (ker razpis ni dovoljeval dopolnjevanja vlog, ta društva<br />

pa večinoma nimajo dobrih pogojev <strong>za</strong> delovanje – nimajo profesio<strong>na</strong>lnih kadrov, prostorov, rednega<br />

fi<strong>na</strong>nciranja ipd.) se je <strong>za</strong>to zopet objavljal javni poziv do leta 2010, ko je bil <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje kulturnih<br />

projektov v letu 2011 lahko spet izveden javni razpis <strong>za</strong>radi sprememb ZUJIK in novega Pravilnika o<br />

izvedbi javnega poziva in javnega razpisa <strong>za</strong> izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki dopušča<br />

dopolnjevanje vlog, prispelih tudi <strong>na</strong> javni razpis. Za prijavo v posebni program so se postopoma izboljševali<br />

vstopni pogoji. Pogoj triletnega delovanja se je od leta 2008 znižal <strong>na</strong> enoletno delovanje, a skupaj s<br />

pogojem profesio<strong>na</strong>lnosti in izka<strong>za</strong>nega uspeha, od leta 2009 pa je <strong>za</strong>htevano samo še enoletno delovanje.<br />

V letu 2008 so se poleg nevladnih <strong>za</strong>sebnih organi<strong>za</strong>cij v posebni program lahko vključili tudi samostojni<br />

ustvarjalci s pridobljenim statusom. Te izboljšave so omogočale razširitev programa <strong>za</strong> raznolike izvajalce.<br />

Poleg fi<strong>na</strong>nčnih ukrepov sektor v okviru pozitivne diskrimi<strong>na</strong>cije (posebni ukrepi <strong>za</strong> romsko skupnost) izvaja<br />

tudi organi<strong>za</strong>cijske ukrepe. Strokov<strong>na</strong> služba sektorja ves čas izvaja strokovno pomoč oziroma svetovanje,<br />

cilj pa je reali<strong>za</strong>cija kulturnih dejavnosti posebnega programa. Projekt svetovanja temelji <strong>na</strong> andragoških<br />

osnovah in je bil <strong>za</strong>snovan leta 2000, od takrat se tudi izvaja in izpopolnjuje. Pomoč je do sedaj potekala<br />

predvsem pri prijavi, izpolnjevanju obrazcev, oblikovanju projektov, uresničevanju pogodbenih obveznosti,<br />

izvedbi dejavnosti in <strong>na</strong>dzoru. Rezultati so vidni v tem, da je vedno več vlog popolnih, vedno več romskih<br />

društev se želi prijaviti samostojno, vsako leto je reali<strong>za</strong>cija visoka, nekateri projekti se razvijajo in izvajajo<br />

<strong>na</strong> višji kakovostni ravni ipd. Ves čas poteka tudi informiranje (o fi<strong>na</strong>nciranju, <strong>na</strong>činu prijave, priprave in<br />

dopolnjevanju dokumentacije, dnevu izplačila sredstev ipd.). Informacije so dostopne <strong>na</strong> spletni strani<br />

Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (predvsem o postopkih <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje, objavljene pa so tudi preglednice fi<strong>na</strong>nciranih<br />

301

1.12.1 Posebni program Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

projektov), obveščanje pa poteka tudi <strong>na</strong> krajših sestankih pri pristojni svetovalki, z dopisi, po elektronski pošti<br />

in s strokovnim svetovanjem. Sez<strong>na</strong>m daljših in bolj podrobnih svetovanj vodi pristoj<strong>na</strong> svetovalka. Izvedeni<br />

so bili tudi trije zelo pomembni sestanki, v letu 2002 sestanek <strong>za</strong> pripravo <strong>na</strong> programski razpis in sestanek<br />

o izvajanju novega Zako<strong>na</strong> o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (ZUJIK) ter sestanek s predsednikom<br />

Zveze Romov Slovenije in umetnikom Agimom Bri<strong>za</strong>nijem v letu 2005 <strong>na</strong> temo večje angažiranosti tega<br />

umetnika v dejavnostih romske skupnosti.<br />

V letu 2006 je bil uveden ukrep odprtih vrat enkrat tedensko (sreda dopoldne) vodje Sektorja <strong>za</strong> kulturne<br />

pravice manjšin, <strong>na</strong>menjen ustvarjalcem, pripadnikom manjšinskih skupnosti, ki so dragoceni <strong>za</strong> kulturni<br />

razvoj. Informacija o tem je objavlje<strong>na</strong> <strong>na</strong> spletni strani MK in v prostorih sektorja, posreduje pa se tudi<br />

ustno. Namen ukrepa je <strong>za</strong>gotoviti podporne storitve zelo redkim ustvarjalcem, pripadnikom manjšin, torej<br />

tudi romski skupnosti, ki delujejo <strong>na</strong> manjšinskem področju in tako prispevajo k razvoju manjšinskih kultur,<br />

kar je zelo pomembno <strong>za</strong> e<strong>na</strong>kopravno sodelovanje pripadnikov romske skupnosti in drugih etničnih<br />

manjšin v kulturnem življenju v RS. Ustvarjalci se imajo tako možnost pogovoriti o problemih pri svojem<br />

ustvarjanju ter izraziti mnenja in predloge v zvezi z ukrepi MK, ki so jim <strong>na</strong>menjeni. S posebno skrbjo in<br />

pozornostjo sektor prisluhne njihovim potrebam in skupaj z njimi išče <strong>na</strong>jbolj optimalne ukrepe v danih<br />

razmerah in v okviru možnosti in pristojnosti MK. Romska ustvarjalca, ki sta <strong>na</strong>jpogosteje prihajala <strong>na</strong> MK v<br />

okviru te storitve, sta mag. Kristjan Borovšak, glasbeni pedagog in ustvarjalec, in Imer Bri<strong>za</strong>ni, muzikolog,<br />

ki je 23. 3. 2010 MK poslal tudi posebno pisno <strong>za</strong>hvalo <strong>za</strong> »dolgoletno podporo pri študiju muzikologije<br />

in umetniškem ustvarjanju«. Tudi s fi<strong>na</strong>nčno in moralno pomočjo MK si je pridobil strokovni <strong>na</strong>slov<br />

univerzitetni diplomirani muzikolog. Tudi v končnih poročilih o reali<strong>za</strong>ciji projektov imajo izvajalci možnost<br />

izraziti svoje morebitne pripombe, pohvale, mnenja, ideje ipd. (vprašanje je postavljeno že v metodologiji<br />

<strong>za</strong> oblikovanje poročila). To je tudi e<strong>na</strong> izmed oblik sodelovanja med MK in izvajalci kulturne dejavnosti<br />

romske skupnosti. Izvajalci večinoma nimajo pripomb, veči<strong>na</strong> si želi le večjih subvencij, da bi tako lahko<br />

realizirali več projektov, drugače pa delo sektorja večinoma pohvalijo. Sektor je izvajal tudi sestanke −<br />

mediacije. Pristojni pravnik sektorja svetuje romskim društvom in ustvarjalcem glede pravnih aktov (tako je<br />

do sedaj aktivno pomagal Zvezi Romov Slovenije, Zvezi Sintov, Romskemu kulturnemu društvu Pušča, RD<br />

Rom Črnomelj, RD Amala, RD Pejtaušago, RD Maj Kočevje), pri oblikovanju oziroma spremembah statutov<br />

društev, sez<strong>na</strong>njanju s pravnimi akti MK ter pri <strong>za</strong>konih in pravilnikih, ki <strong>za</strong>devajo društva in ustvarjalce,<br />

ipd. Mediacija je <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> tudi preventivnemu reševanju problemov romske skupnosti. Sektor <strong>na</strong><br />

pobudo ustvarjalcev izdaja tudi priporočila <strong>za</strong> prijavo <strong>na</strong> druge javne razpise <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje projektov.<br />

Poleg tega INDOK center <strong>na</strong> Metelkovi 4 hrani in strokovno obdeluje posredovane publikacije in druge<br />

izdaje romske skupnosti (časopisi, zborniki in AV-nosilci z romskimi oddajami), ki so dostopne tudi prek<br />

sistema COBISS. V <strong>za</strong>četku leta 2010 je bilo v knjižnici 10 <strong>na</strong>slovov romskih publikacij (gre večinoma <strong>za</strong> več<br />

številk, nekatere izhajajo že dalj časa).<br />

10. in 12. člen Zako<strong>na</strong> o romski skupnosti določata, da Svet romske skupnosti daje predloge in pobude<br />

pristojnim organom. MK v vsakoletnem javnem postopku <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje kulturnih projektov iz posebnega<br />

programa <strong>za</strong>hteva, <strong>na</strong>j se k vsaki vlogi <strong>na</strong> področju romske skupnosti priloži mnenje Sveta romske skupnosti.<br />

Mnenje lahko prijavitelj pridobi sam ali pa ga pridobi strokov<strong>na</strong> služba sektorja pred obrav<strong>na</strong>vo vlog.<br />

Posredovano mnenje Sveta romske skupnosti pomeni upoštevanje potreb romske skupnosti.<br />

1.3 Kultur<strong>na</strong> dejavnost drugih manjšinskih etničnih skupnosti v RS<br />

Republika Slovenija pobude in <strong>za</strong>hteve t. i. novih manjšinskih etničnih skupnosti uresničuje <strong>na</strong> podlagi 61.<br />

in 62. čle<strong>na</strong> Ustave RS, ki določata, da ima vsakdo pravico do svobodnega izražanja pripadnosti <strong>na</strong>rodu ali<br />

<strong>na</strong>rodni skupnosti, da goji in izraža svojo <strong>kulturo</strong> ter uporablja svoj jezik in pisavo.<br />

MK že od leta 1992 v okviru posebnega programa podpira kulturne projekte ustvarjalcev različnih<br />

manjšinskih etničnih skupnosti v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev. Z ZUJIK (2002) so ti ukrepi<br />

dobili tudi področno <strong>za</strong>konsko podlago. Na podlagi Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa<br />

se je v letih 2002–2010 izvajal javni poziv <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje kulturnih projektov, razen v letu 2005, ko je<br />

MK objavilo javni razpis. Zaradi velikega števila <strong>za</strong>vrženih vlog (ker razpis ni dovoljeval dopolnjevanja vlog,<br />

ta društva pa večinoma nimajo dobrih pogojev <strong>za</strong> delovanje – nimajo profesio<strong>na</strong>lnih kadrov, prostorov,<br />

rednega fi<strong>na</strong>nciranja ipd.) se je zopet objavljal javni poziv, vendar le do leta 2010, ko bo <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje<br />

kulturnih projektov v letu 2011 izveden javni razpis <strong>za</strong>radi sprememb ZUJIK in novega Pravilnika o izvedbi<br />

javnega poziva in javnega razpisa <strong>za</strong> izbiro kulturnih programov in kulturni projektov, ki dopuščata<br />

dopolnjevanje vlog, prispelih tudi <strong>na</strong> javni razpis.<br />

302

1.12.1 Posebni program Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

Od leta 2002 so se <strong>za</strong> prijavitelje tega posebnega programa izboljševali vstopni pogoji. Pogoj triletno<br />

delovanje se je od leta 2008 zmanjšal <strong>na</strong> enoletno delovanje s pogojem profesio<strong>na</strong>lnosti in izka<strong>za</strong>nega<br />

uspeha, od leta 2009 pa je <strong>za</strong>htevano samo še enoletno delovanje. V letu 2008 so se lahko poleg nevladnih<br />

<strong>za</strong>sebnih organi<strong>za</strong>cij v posebni program MK vključili tudi samostojni ustvarjalci s pridobljenim statusom. Te<br />

izboljšave so omogočale razširitev programa <strong>za</strong> raznolike izvajalce.<br />

Za leto 2010 je bila uvede<strong>na</strong> bistve<strong>na</strong> sprememba oziroma izboljšava fi<strong>na</strong>nciranja. Fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> sredstva in<br />

javni postopek <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje kulturnih projektov <strong>na</strong> področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti in<br />

priseljencev so se <strong>na</strong> podlagi večletnih dogovarjanj in sporazuma v letu 2009 prenesla <strong>na</strong> Javni sklad RS <strong>za</strong><br />

kulturne dejavnosti (JSKD). Prednosti prenosa sredstev in postopka (medtem ko strokov<strong>na</strong> služba sektorja še<br />

vedno spremlja in svetuje pri izvedbi tega posebnega programa) so v tem, da so društva in druge <strong>za</strong>sebne<br />

neprofitne organi<strong>za</strong>cije ter samostojni ustvarjalci različnih manjšinskih etničnih skupnosti obrav<strong>na</strong>vani <strong>na</strong><br />

enem mestu (in ne več <strong>na</strong> dveh – MK in JSKD kot v preteklosti), kar pri izvajalcih pomeni manj zmede in<br />

enotno izpolnjevanje <strong>za</strong>htev fi<strong>na</strong>nciranja. Kultur<strong>na</strong> raznolikost je večja, saj so se poleg že z<strong>na</strong>nih prijaviteljev<br />

prijavila tudi društva skupnosti (npr. arabska, z Madagaskarja, muslimanska), ki se do leta 2010 <strong>na</strong> razpise<br />

MK niso prijavljala. Prednost je tudi v področni integraciji. Na JSKD <strong>na</strong>mreč delujejo samostojni svetovalci <strong>za</strong><br />

posamez<strong>na</strong> področja (literar<strong>na</strong>, alter<strong>na</strong>tiv<strong>na</strong>, multimedijska, filmska, folklor<strong>na</strong>, likov<strong>na</strong>, gledališka, lutkov<strong>na</strong>,<br />

ples<strong>na</strong> dejavnost ter instrumental<strong>na</strong> in vokal<strong>na</strong> glasba), ki v času obrav<strong>na</strong>ve vlog programski komisiji<br />

podajo mnenja k posamezni vlogi <strong>na</strong> področju, <strong>za</strong> katerega so usposobljeni. Na javni poziv lahko prijavitelji<br />

prijavijo projekte, ki pokrivajo različ<strong>na</strong> področja kulturnega snovanja, programskih komisij JSKD, ki vloge<br />

ocenijo in podajo predlog direktorju JSKD, pa večinoma ne sestavljajo strokovnjaki <strong>za</strong> posamez<strong>na</strong> področja<br />

<strong>kulture</strong>, ampak strokovnjaki <strong>za</strong> manjšinske skupnosti, <strong>za</strong>to strokovno mnenje posameznega samostojnega<br />

svetovalca JSKD pomeni dodatno objektivno in tehtno presojo. Prednost je tudi v območni integraciji JSKD.<br />

V lokalnih okoljih deluje 59 območnih izpostav JSKD, ki spremljajo kulturno delovanje različnih izvajalcev,<br />

jih spodbujajo (npr. jim omogočijo vsaj enkrat letno predstavitev <strong>na</strong> območni oz. medobmočni ravni z<br />

možnostjo predstavitev <strong>na</strong> regijski in državni ravni ter jim ponujajo več kot 100 izobraževalnih oblik) in jim<br />

svetujejo (npr. pomagajo pri komunikaciji z lokalnimi skupnostmi). Slabosti tega prenosa so se poka<strong>za</strong>le le<br />

v tem, da so se nekateri prijavitelji manjšinskih etničnih skupnosti <strong>za</strong>radi sočasne objave rednega javnega<br />

poziva JSKD (ki ga JSKD izvede <strong>za</strong> vsa kultur<strong>na</strong> društva) in posebnega javnega poziva JSKD (<strong>na</strong>menjenega<br />

samo društvom in ustvarjalcem manjšinskih etničnih skupnosti) prijavili <strong>na</strong> redni javni poziv, ki je bil <strong>za</strong>nje<br />

manj ugoden. Problem se je rešil s tem, da so bili taki prijavitelji posebej obveščeni in so imeli možnost<br />

preusmeritev vlog <strong>na</strong> <strong>za</strong>nje ugodnejši (posebni) poziv JSKD.<br />

Poleg fi<strong>na</strong>nčnih ukrepov se v Sektorju <strong>za</strong> kulturne pravice manjšin v okviru pozitivne diskrimi<strong>na</strong>cije (posebni<br />

ukrepi) tudi <strong>za</strong> različne manjšinske etnične skupnosti in priseljence izvajajo e<strong>na</strong>ki organi<strong>za</strong>cijski ukrepi kot <strong>za</strong><br />

romsko skupnost (ti ukrepi so <strong>na</strong>vedeni pri A<strong>na</strong>lizi sistemskih ukrepov <strong>na</strong> področju romske skupnosti).<br />

303

1.12.1 Posebni program Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

2 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področjih <strong>kulture</strong><br />

2.1 Kultur<strong>na</strong> dejavnost italijanske in madžarske <strong>na</strong>rodne skupnosti v RS<br />

2.1.1 Opredelitev področja<br />

Osrednja organi<strong>za</strong>cija italijanske <strong>na</strong>rodne skupnosti – Obal<strong>na</strong> samouprav<strong>na</strong> skupnost italijanske <strong>na</strong>rodnosti<br />

je svoj kulturni <strong>za</strong>vod, Promocijsko, kulturno, izobraževalno in razvojno italijansko središče Carlo Combi,<br />

formalno ustanovila v letu 2005, vendar je <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>četnih težav, predvsem <strong>na</strong> področju <strong>za</strong>poslovanja, <strong>za</strong>čel<br />

delovati šele v letu 2007. Kulturni program italijanske <strong>na</strong>rodne skupnosti so poleg <strong>za</strong>voda izvajale tudi občinske<br />

samoupravne <strong>na</strong>rodne skupnosti Koper, Izola in Piran. Izvajale so različne projekte: knjižnične (samo <strong>za</strong><br />

dejavnosti društvenih knjižnic), <strong>za</strong>ložniške, dejavnosti kulturnih skupin, predstavitve po Sloveniji, sodelovanje<br />

z različnimi manjšinskimi skupnostmi, prireditve, dejavnosti <strong>za</strong> ohranjanje jezika, tečaje in predavanja idr. Še<br />

posebej pomemb<strong>na</strong> dejavnost, ki jo določa tudi 64. člen ustave, so stiki z matičnim <strong>na</strong>rodom, <strong>za</strong>to je MK<br />

v okviru te dejavnosti podpiralo predstavitve knjig in publikacij skupin in organi<strong>za</strong>cij iz Slovenije v državi<br />

matičnega <strong>na</strong>roda in <strong>na</strong> Hrvaškem ter gostovanja kakovostnih kulturnih skupin iz Italije in Hrvaške v Sloveniji,<br />

med<strong>na</strong>rodne kolonije, tabore ipd. Znotraj občinskih samoupravnih skupnosti pa delujejo različ<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong><br />

društva in posamezniki − umetniki.<br />

Osrednja organi<strong>za</strong>cija madžarske <strong>na</strong>rodne skupnosti – Pomurska madžarska samouprav<strong>na</strong> <strong>na</strong>rod<strong>na</strong> skupnost<br />

– je svoj kulturni <strong>za</strong>vod, Zavod <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> madžarske <strong>na</strong>rodnosti, ustanovila v letu 1994. Kulturni program<br />

madžarske <strong>na</strong>rodne skupnosti so poleg <strong>za</strong>voda izvajali tudi: Galerija Muzej Lendava (gostujoče muzejske<br />

in likovne razstave iz Madžarske, vsakoletne med<strong>na</strong>rodne likovne kolonije, vsakoletne med<strong>na</strong>rodne likovne<br />

kolonije <strong>za</strong> mlade Lindart, adaptacija in razširitev sobe Zala Györgya <strong>na</strong> lendavskem gradu, touch screen<br />

multimedija ipd.), Zavod <strong>za</strong> informativno dejavnost madžarske <strong>na</strong>rodnosti in Ustvarjalno društvo BONUS<br />

(pomurski madžarski mladinski časopis IFI), Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota in Knjižnica<br />

Lendava (madžarske pravljične ure in predstave <strong>za</strong> otroke ter fi<strong>na</strong>nciranje projektov izposojevališč <strong>na</strong><br />

<strong>na</strong>rodnostno mešanem območju), Zavod <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in promocijo Lendava (madžarske predstave <strong>za</strong> odrasle<br />

in otroke, uporaba dvorane <strong>za</strong> izvedbo <strong>na</strong>rodnostnih programov), Društvo prekmurskih madžarskih<br />

z<strong>na</strong>nstvenikov in raziskovalcev (študija), Kulturno društvo Petőfi Sándor Doli<strong>na</strong> (prireditev), Kulturno društvo<br />

Petőfi Sándor Dobrovnik (etnološka razstava) in Vrtec Lendava (izdaja slikanice in koledarja <strong>za</strong> otroke).<br />

Delovanje obeh <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong>rodnih skupnosti se razlikuje. Madžarski <strong>za</strong>vod izvaja, organizira ali vodi različne<br />

kulturne dejavnosti v okviru kulturnega programa madžarske <strong>na</strong>rodnosti ter vključuje in podpira tudi delovanje<br />

društev <strong>na</strong> <strong>na</strong>rodnostno mešanem območju. Dejaven je <strong>na</strong> <strong>na</strong>slednjih področjih: <strong>za</strong>ložniška in izdajateljska<br />

dejavnost, dejavnosti kulturnih skupin, stiki z matičnim <strong>na</strong>rodom, prireditve, dejavnosti <strong>za</strong> ohranjanje maternega<br />

jezika, predavanja in semi<strong>na</strong>rji ter sodelovanje v z<strong>na</strong>nstveno-kulturnih projektih. Zavod <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> madžarske<br />

<strong>na</strong>rodnosti Lendava služi kot model dobrega manjšinskega <strong>za</strong>voda <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> v srednjeevropskem<br />

prostoru. To pomeni, da je njegov <strong>na</strong>čin delovanja prevzelo več podobnih <strong>za</strong>vodov v Karpatskem bazenu ob<br />

tem, da je vsak upošteval še svojo specifičnost, <strong>za</strong>konodajo in predpise lastne države. Iz izkušenj madžarska<br />

<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> skupnost ugotavlja, da ne bi bila <strong>na</strong> takšni ravni kulturne prepoz<strong>na</strong>vnosti, izoblikovanja identitete<br />

in ohranjanja jezika, kot je danes, če ne bi prišlo do profesio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cije manjšinske <strong>kulture</strong> v okviru delujočega<br />

<strong>za</strong>voda. Zavod je, ko se je utrdil <strong>na</strong> enotnem madžarskem kulturnem območju, <strong>za</strong>čel izvajati svojo promocijo tudi<br />

v širšem slovenskem prostoru, ko posreduje madžarsko <strong>kulturo</strong> prekmurskih Madžarov po Sloveniji.<br />

Italijanski <strong>za</strong>vod je sprva <strong>za</strong>čel delovati zgolj kot povezovalec med izvajalci kulturnega programa italijanske<br />

<strong>na</strong>rodne skupnosti, to je med občinskimi samoupravnimi skupnostmi. Zavod sedaj že izvaja tudi del<br />

programa, ki je novost v primerjavi s preteklimi kulturnimi programi italijanske skupnosti (<strong>na</strong> področjih<br />

izdajateljske in <strong>za</strong>ložniške dejavnosti, medsebojnega sodelovanja različnih skupnosti, predstavitve<br />

problematike manjšinskih etničnih skupnosti, prireditev, predavanj in semi<strong>na</strong>rjev, predstavitve in promocije<br />

<strong>za</strong>voda), ter <strong>za</strong>nj išče fi<strong>na</strong>nčne vire izven državnega proraču<strong>na</strong>. Zavod se je tudi že aktivno vključil v procese<br />

čezmejnega sodelovanja, saj je <strong>na</strong>stopil kot projektni partner pri Strateškem projektu »JezikLingua« v<br />

programu čezmejnega sodelovanja Italija–Slovenija <strong>za</strong> obdobje 2007–2013. Namen tega sodelovanja je<br />

pripraviti a<strong>na</strong>lizo in strategijo razvoja italijanske <strong>na</strong>rodne skupnosti <strong>na</strong> podlagi raziskave o stanju italijanske<br />

<strong>kulture</strong>, identitete in jezika <strong>na</strong> <strong>na</strong>rodnostno mešanem območju.<br />

304

1.12.1 Posebni program Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

2.1.2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

Na podlagi ZUJIK od leta 2002 MK vsako leto ob koncu leta pozove osrednji samoupravni <strong>na</strong>rodni skupnosti<br />

k oddaji predlogov njihovih programov <strong>za</strong> <strong>na</strong>slednje leto. Predlogi vključujejo sredstva, <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> <strong>za</strong> javne<br />

razpise oziroma pozive <strong>za</strong> druge izvajalce, ter tudi sredstva <strong>za</strong> delovanje javnih <strong>za</strong>vodov, ki jih je ustanovila<br />

<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> skupnost.<br />

Zneski, <strong>na</strong>menjeni programom <strong>na</strong>rodnih skupnosti, so se v letu 2002 povečali glede <strong>na</strong> leto 2001, v letu 2003<br />

je bil znesek nižji <strong>za</strong> 8,61 %, kar se je v celotnem obdobju 2001–2010 zgodilo le enkrat, saj se je po letu 2003<br />

znesek povečeval od 2 do 20 %. Največ se je znesek povečal v letu 2005 (kar <strong>za</strong> 21 % glede <strong>na</strong> leto prej) z<br />

rebalansom proraču<strong>na</strong>, ker sta poslanca <strong>na</strong>rodnih skupnosti vložila amandma <strong>na</strong> proračun RS. V <strong>za</strong>dnjih treh<br />

letih (2009, 2010 in 2011) znesek sredstev v proračunu, <strong>na</strong>menjen <strong>na</strong>rodnim skupnostim, ostaja e<strong>na</strong>k, kar je<br />

velika težava, saj <strong>na</strong>rodni skupnosti ne moreta izvesti v celoti niti tistega dela kulturnega programa, ki pomeni<br />

obstoj kulturne dejavnosti <strong>na</strong>rodnih skupnosti, kaj šele izvajati razvojno <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>ne projekte.<br />

Dejavnosti drugih izvajalcev programa <strong>na</strong>rodnih skupnosti so se fi<strong>na</strong>ncirale programsko, <strong>na</strong> podlagi<br />

predlogov programov, ki sta jih <strong>na</strong>rodni skupnosti posredovali <strong>na</strong> vsakoletni neposredni poziv. Z obema<br />

<strong>na</strong>rodnima skupnostma MK <strong>na</strong> podlagi 93. čle<strong>na</strong> ZUJIK sklene pogodbi, v katerih opredeli cilje, zneske<br />

fi<strong>na</strong>nciranja, pogodbene obveznosti in terminski <strong>na</strong>črt izplačil glede <strong>na</strong> potrebe skupnosti. Dejavnosti<br />

<strong>za</strong>vodov <strong>na</strong>rodnih skupnosti pa so fi<strong>na</strong>ncirane mesečno <strong>na</strong> podlagi tripartitnih pogodb med MK, osrednjo<br />

organi<strong>za</strong>cijo <strong>na</strong>rodne skupnosti in javnim <strong>za</strong>vodom <strong>na</strong>rodne skupnosti.<br />

V letu 2005 so bila <strong>na</strong> podlagi rebalansa Zavodu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> madžarske <strong>na</strong>rodnosti dodelje<strong>na</strong> dodat<strong>na</strong><br />

sredstva, ki so omogočila fi<strong>na</strong>nciranje dodatnih potreb (novi kadri, investicija v Center Bánffy). Zavod je<br />

svojo dejavnost fi<strong>na</strong>nciral tudi iz <strong>na</strong>slova prihodkov od prodaje blaga in storitev <strong>za</strong> izvajanje javne službe, kar<br />

je pomenilo prihodke od prodaje madžarskih publikacij in knjig v neprofitni madžarski knjigarni v Centru<br />

Bánffy, prodaje vstopnin ter čla<strong>na</strong>rin društev, vključenih v <strong>za</strong>vod. Madžarski <strong>za</strong>vod ustvarja fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> sredstva<br />

tudi v svoji literarni in internetni kavarni, vendar dejansko ne gre <strong>za</strong> tržne prihodke, ker kavar<strong>na</strong> deluje kot<br />

neprofit<strong>na</strong> (dobiček se vrača v kulturno dejavnost <strong>za</strong>voda). V knjigarni se prodajajo knjige in periodika, ki jih<br />

izdajajo <strong>za</strong>vod in druge ustanove <strong>na</strong> <strong>na</strong>rodnostno mešanem območju, knjige in publikacije iz Madžarske in<br />

madžarskega <strong>za</strong>mejstva, učbeniki in delovni zvezki po tovarniški ceni <strong>za</strong> dvojezične vzgojno-izobraževalne<br />

ustanove, strokov<strong>na</strong> literatura ter madžarski dnevni in periodični tisk. V literarni in internetni kavarni se<br />

izvajajo dejavnosti, pove<strong>za</strong>ne s promocijo literarne in kulturne dejavnosti <strong>za</strong>voda, to je prostor srečevanja<br />

z različnimi manjšinskimi ustvarjalci, prostor <strong>za</strong> prireditve in uporabo brezplačnih internetnih storitev.<br />

Madžarski <strong>za</strong>vod je kot druge vire fi<strong>na</strong>nciranja v preteklih letih <strong>na</strong>vajal Republiko Madžarsko, Občino<br />

Lendava, Zavod RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje, evropska sredstva ter domače in tuje do<strong>na</strong>cije.<br />

Promocijskemu, kulturnemu, izobraževalnemu in razvojnemu italijanskemu središču Carlo Combi so bila z<br />

rebalansom proraču<strong>na</strong> v letu 2005 dodelje<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> <strong>za</strong>gon <strong>za</strong>voda. Ker pa <strong>za</strong>vodu ni uspelo <strong>za</strong>četi delovati<br />

ter ni <strong>na</strong>šel ustreznih kadrov, sredstva <strong>za</strong> ta <strong>na</strong>men niso bila izplača<strong>na</strong>, ampak so bila izplača<strong>na</strong> le sredstva <strong>za</strong><br />

investicijsko vzdrževanje in <strong>na</strong>kup opreme. V italijanskem <strong>za</strong>vodu so <strong>za</strong>poslitve stekle šele v letu 2007, <strong>za</strong> kar<br />

je <strong>za</strong>vod tudi prvič prejel sredstva iz državnega proraču<strong>na</strong>. Najprej je deloval kot koordi<strong>na</strong>tor in pomočnik že<br />

utečenim dejavnostim izvajalcev italijanskega kulturnega programa, v letu 2008 pa je <strong>za</strong>čel izvajati tudi svoje<br />

dejavnosti. Italijanski <strong>za</strong>vod je <strong>za</strong> te dejavnosti poleg sredstev MK v letu 2009 pridobil tudi nekaj sredstev iz<br />

<strong>na</strong>slova knjižnega sejma. Prihodkov <strong>na</strong> trgu ni imel. Drugi viri fi<strong>na</strong>nciranja so bili prisotni le <strong>na</strong> <strong>za</strong>četku, to so bila<br />

sredstva Obalne samoupravne skupnosti italijanske <strong>na</strong>rodnosti in v letu 2008 sredstva Mestne občine Koper.<br />

Zavoda <strong>na</strong>rodnih skupnosti sta prikrajša<strong>na</strong> <strong>za</strong> marsikatero možnost fi<strong>na</strong>nciranja iz evropskih skladov,<br />

kajti <strong>na</strong>rodni skupnosti nimata <strong>za</strong>sebnih <strong>za</strong>vodov, ki bi se lahko prijavljali <strong>na</strong> evropske razpise, saj se javni<br />

<strong>za</strong>vodi večinoma ne morejo prijavljati. V primeru italijanskega <strong>za</strong>voda, ki je s svojim projektom že vključen<br />

v program čezmejnega sodelovanja, pa je takšne prijave treba spodbujati in iskati možnosti fi<strong>na</strong>nciranja<br />

<strong>za</strong>gonskih sredstev.<br />

305

1.12.1 Posebni program Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

Tabela 1<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje posebnega programa italijanske in madžarske <strong>na</strong>rodne skupnosti (leta fi<strong>na</strong>nciranja in zneski v EUR)<br />

Kultur<strong>na</strong> dejavnost <strong>na</strong>rodnih skupnosti<br />

Leto Italijanska <strong>na</strong>rod<strong>na</strong> skupnost<br />

2002 510.398<br />

208.646<br />

(samo drugi izvajalci programa)<br />

2003 466.422<br />

175.593<br />

(samo drugi izvajalci programa)<br />

2004 568.428<br />

190.430<br />

(samo drugi izvajalci programa)<br />

2005 687.907<br />

279.586<br />

(drugi izvajalci programa: 196.127,52,<br />

<strong>za</strong>vod: 83.459)<br />

nerealizirano 42.689,03 <strong>za</strong> plače in materialne<br />

stroške <strong>za</strong>voda<br />

2006 703.730<br />

286.016<br />

(drugi izvajalci programa: 202.011,35,<br />

<strong>za</strong>vod: 84.005,17)<br />

nerealizirano 84.005,17 <strong>za</strong> sredstva <strong>za</strong>voda<br />

2007 718.448<br />

286.016<br />

(drugi izvajalci programa: 230.011,50,<br />

<strong>za</strong>vod: 56.004,50)<br />

2008 745.750<br />

300.725,80<br />

(drugi izvajalci programa: 211.204,<br />

<strong>za</strong>vod: 89.521,80)<br />

2009 754.820<br />

308.038<br />

(drugi izvajalci programa: 216.484,<br />

<strong>za</strong>vod: 91.554)<br />

2010 754.820<br />

308.038<br />

(drugi izvajalci programa: 216.484,<br />

<strong>za</strong>vod: 91.554)<br />

Madžarska <strong>na</strong>rod<strong>na</strong> skupnost<br />

301.752<br />

(drugi izvajalci programa: 57.016,62,<br />

<strong>za</strong>vod: 244.734,90)<br />

290.829<br />

(drugi izvajalci programa: 24.416,32,<br />

<strong>za</strong>vod: 266.412,60)<br />

377.998<br />

(drugi izvajalci programa: 26.345,37,<br />

<strong>za</strong>vod: 351.652,48)<br />

408.321<br />

(drugi izvajalci programa: 47.997,<br />

<strong>za</strong>vod: 360.323,82)<br />

nerealizirano 8.317,15 <strong>za</strong> <strong>za</strong>ložniško dejavnost IFI<br />

417.714<br />

(drugi izvajalci programa: 49.102,<br />

<strong>za</strong>vod: 368.611,25)<br />

432.432<br />

(drugi izvajalci programa: 48.823,<br />

<strong>za</strong>vod: 383.609)<br />

445.024,27<br />

(drugi izvajalci programa: 42.686,00,<br />

<strong>za</strong>vod: 402.338,27)<br />

446.782<br />

(drugi izvajalci programa: 43.752,<br />

<strong>za</strong>vod: 403.030)<br />

446.782<br />

(drugi izvajalci programa: 33.752,<br />

<strong>za</strong>vod: 413.030)<br />

2.1.3 Kadri<br />

V Promocijskem, kulturnem, izobraževalnem in razvojnem italijanskem središču je <strong>za</strong>poslovanje steklo šele<br />

v letu 2007, in sicer so <strong>za</strong>poslili tri (3) osebe: direktorja <strong>za</strong> skrajšani (20 %) delovni čas, vodjo programov in<br />

administrativno referentko. V letu 2008 je vodja programa <strong>za</strong>radi odhoda direktorja opravljala še funkcijo<br />

v. d. direktorja, leta 2010 so <strong>za</strong>poslili novega direktorja, vendar še vedno s krajšim (20 %) delovnim časom,<br />

<strong>za</strong>radi prenizkih razpoložljivih fi<strong>na</strong>nčnih sredstev iz proraču<strong>na</strong>, čeprav bi bila ustrez<strong>na</strong> <strong>za</strong>poslitev <strong>za</strong> polni<br />

delovni čas. Drugi izvajalci italijanske <strong>na</strong>rodne skupnosti so občinske samoupravne skupnosti, tam <strong>za</strong>posleni<br />

so fi<strong>na</strong>ncirani iz sredstev lokalnih skupnosti. Gre <strong>za</strong> redno <strong>za</strong>poslene vodje programov, kulturne animatorje in<br />

administrativne delavce (ki ne delujejo le <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, ampak <strong>na</strong> vseh področjih delovanja skupnosti).<br />

V letu 2002 je bilo v Zavodu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> madžarske <strong>na</strong>rodnosti osem <strong>za</strong>poslenih, od leta 2007 je 12<br />

<strong>za</strong>poslenih: šest fi<strong>na</strong>nciranih iz sredstev MK (direktorica, pomočnik direktorja, trije kulturni animatorji in<br />

administrator − blagajnik) ter šest občasno in honorarno <strong>za</strong>poslenih v skladu s potrebami, ki so fi<strong>na</strong>nciranih<br />

iz drugih virov. Za madžarski <strong>za</strong>vod je z<strong>na</strong>čil<strong>na</strong> preobremenjenost <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong>radi velikega obsega<br />

programa, <strong>za</strong>to izkoristijo programe javnih del ter evropske razvojne razpise <strong>na</strong> področju <strong>za</strong>poslovanja.<br />

306

1.12.1 Posebni program Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

Imajo tudi veliko zu<strong>na</strong>njih strokovnih sodelavcev, ki vodijo določene sekcije v različnih društvih, v poletnih<br />

mesecih pomagajo tudi študentje. Drugi izvajalci madžarske <strong>na</strong>rodne skupnosti pa so večinoma javni<br />

<strong>za</strong>vodi, ki jih fi<strong>na</strong>ncirajo lokalne skupnosti z redno <strong>za</strong>poslenimi, ter društva, v katerih ni redno <strong>za</strong>poslenih,<br />

temveč člani delujejo prostovoljno brez plačila.<br />

Tabela 2<br />

Kadrovska struktura v Zavodu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> madžarske <strong>na</strong>rodnosti Lendava – Magyar Nemzetiségi Művelődési<br />

Intézet (število <strong>za</strong>poslenih in viri fi<strong>na</strong>nciranja <strong>za</strong>poslenih)<br />

Število <strong>za</strong>poslenih skupaj Fi<strong>na</strong>ncirani iz sredstev MK Fi<strong>na</strong>ncirani iz drugih virov<br />

2002 8 4 4<br />

2003 8 4 4<br />

2004 10 6 4<br />

2005 12 6 6<br />

2006 12 6 6<br />

2007 12 6 6<br />

2008 12 6 6<br />

2009 12 6 5<br />

2010 12 6 5<br />

Tabela 3<br />

Kadrovska struktura v Promocijskem, kulturnem, izobraževalnem in razvojnem italijanskem središču<br />

Carlo Combi Koper – Centro italiano di promozione, cultura, formazione e sviluppo Carlo Combi (število<br />

<strong>za</strong>poslenih in viri fi<strong>na</strong>nciranja <strong>za</strong>poslenih)<br />

Število <strong>za</strong>poslenih skupaj<br />

2006 3 (direktor le <strong>za</strong> skrajšani, 20-odstotni<br />

delovni čas)<br />

2007 3 (direktor le <strong>za</strong> skrajšani, 20-odstotni<br />

delovni čas)<br />

2008 2 (vodja programa opravlja tudi funkcijo v.<br />

d. direktorja)<br />

2009 2 (vodja programa opravlja tudi funkcijo v.<br />

d. direktorja)<br />

2010 3 (direktor le <strong>za</strong> skrajšani, 20-odstotni<br />

delovni čas)<br />

Fi<strong>na</strong>ncirani iz sredstev MK<br />

3 (direktor le <strong>za</strong> skrajšani, 20-odstotni<br />

delovni čas)<br />

3 (direktor le <strong>za</strong> skrajšani, 20-odstotni<br />

delovni čas)<br />

2 (vodja programa opravlja tudi funkcijo v d.<br />

direktorja)<br />

2 (vodja programa opravlja tudi funkcijo v.<br />

d. direktorja)<br />

3 (direktor le <strong>za</strong> skrajšani, 20-odstotni<br />

delovni čas)<br />

Fi<strong>na</strong>ncirani iz<br />

drugih virov<br />

0<br />

0<br />

0<br />

0<br />

2.1.4 Infrastruktura<br />

Zavod <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> madžarske <strong>na</strong>rodnosti je <strong>za</strong>čel delovati v stavbi Pomurske madžarske samoupravne <strong>na</strong>rodne<br />

skupnosti <strong>na</strong> Glavni ulici 124 v Lendavi, v letu 2004 je od občine Lendava prejel v upravljanje brezplačno <strong>za</strong><br />

nedoločen čas stavbo Centra Bánffy <strong>na</strong> Glavni ulici 32, v kateri je že delovala knjigar<strong>na</strong> <strong>za</strong>voda. Center Bánffy<br />

so s pomočjo fi<strong>na</strong>nčnih sredstev RS Madžarske (80 %) opremili še z internetno dvorano, več<strong>na</strong>menskim<br />

prostorom <strong>za</strong> izvedbo prireditev, izobraževanj, razstav ipd., literarno kavarno ter s pisar<strong>na</strong>mi <strong>za</strong> del<br />

<strong>za</strong>poslenih. V letu 2008 je MK <strong>za</strong>čelo sofi<strong>na</strong>ncirati rekonstrukcijo druge zgradbe Centra Bánffy (fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong><br />

sredstva so prispevali tudi Republika Madžarska, Pomurska <strong>na</strong>rod<strong>na</strong> skupnost in Obči<strong>na</strong> Lendava), da bi se<br />

olajšalo delovanje <strong>za</strong>voda, saj se je tudi drugi del <strong>za</strong>poslenih preselil v pisarne <strong>na</strong> novo lokacijo. Vsi <strong>za</strong>posleni<br />

<strong>na</strong> Zavodu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> madžarske <strong>na</strong>rodnosti Lendava sedaj delujejo v Centru Bánffy, vzpostavil se je tudi večji<br />

prostor <strong>za</strong> izvedbo dejavnosti <strong>za</strong>voda in drugih organi<strong>za</strong>cij. Madžarski <strong>za</strong>vod sredstva <strong>za</strong> svojo (preostalo)<br />

infrastrukturo večinoma pridobiva <strong>na</strong> različnih razpisih <strong>na</strong> Madžarskem in v Sloveniji.<br />

Promocijsko, kulturno, izobraževalno in razvojno italijansko središče Carlo Combi deluje v <strong>na</strong>jetih prostorih<br />

Mestne občine Koper. V letu 2005, ko je bil <strong>za</strong>vod ustanovljen, so bila fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> sredstva MK <strong>na</strong>menje<strong>na</strong><br />

<strong>za</strong> investicijsko vzdrževanje in <strong>na</strong>kup opreme. Za primerno delovanje <strong>za</strong>voda in predvsem <strong>za</strong> povečanje<br />

vidnosti oziroma prisotnosti italijanske <strong>na</strong>rodne skupnosti <strong>na</strong> <strong>na</strong>rodnostno mešanem območju pa bi<br />

italijanski <strong>za</strong>vod potreboval novo lokacijo in dodat<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> ureditev primernih prostorov.<br />

307

1.12.1 Posebni program Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

2.1.5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

Prednosti so v profesio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>ciji kulturnih dejavnosti <strong>na</strong>rodnih skupnosti ter v usklajenem programu <strong>na</strong> MK<br />

znotraj <strong>na</strong>rodnih skupnosti. Prednosti Zavoda <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> madžarske <strong>na</strong>rodnosti, ko je bila zgraje<strong>na</strong> investicija<br />

Centra Bánffy, je delovanje <strong>za</strong>voda <strong>na</strong> enem mestu, več prostora <strong>za</strong> vse dejavnosti, prirejeni prostori <strong>za</strong><br />

specifično delovanje <strong>za</strong>voda, izvedba prireditev v lastnih prostorih, oddajanje prostorov – trženje ter<br />

prepoz<strong>na</strong>vnost in promocija kulturnega delovanja madžarske <strong>na</strong>rodne skupnosti.<br />

Slabosti:<br />

Ker gre <strong>za</strong> enoletne kulturne programe, morajo izvajalci vsako leto oddati svoje predloge, čeprav gre <strong>za</strong><br />

utečene dejavnosti, to pa pri<strong>na</strong>ša veliko administrativnega dela <strong>za</strong>radi vsakoletnega prijavljanja in fi<strong>na</strong>nčnih<br />

transakcij do izvajalcev kulturnih programov <strong>na</strong>rodnih skupnosti. Do podpisa pogodb izvajalci ne morejo<br />

prejeti proračunskih sredstev kljub temu, da že izvajajo dejavnosti programa. Kulturni program <strong>na</strong>rodnih<br />

skupnosti je fi<strong>na</strong>nciran pretežno iz državnega proraču<strong>na</strong>, viši<strong>na</strong> fi<strong>na</strong>nčnih sredstev pa se realno iz leta v leto<br />

zmanjšuje. Narodnima skupnostma <strong>za</strong>to zmanjkuje sredstev <strong>za</strong> izvajanje celotnega kulturnega programa,<br />

izvedbo razvojnih projektov in investicije <strong>za</strong>vodov, italijanski skupnosti pa še posebej <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslitev direktorja<br />

<strong>za</strong>voda <strong>za</strong> polni delovni čas. Slabo je tudi sofi<strong>na</strong>nciranje lokalnih skupnosti.<br />

Priložnosti:<br />

Ker osrednji organi<strong>za</strong>ciji <strong>na</strong>rodnih skupnosti vsako leto izvedeta razpis ali poziv <strong>za</strong> izbor dejavnosti programa<br />

<strong>na</strong>rodne skupnosti, so dane možnosti <strong>za</strong> vključevanje novih vsebin in izvajalcev. Zavoda <strong>na</strong>rodnih skupnosti<br />

lahko delujeta kot povezovalca ne le <strong>kulture</strong> <strong>na</strong> <strong>na</strong>rodnostno mešanem območju, ampak tudi širše v<br />

med<strong>na</strong>rodnem prostoru. Priložnosti so tudi v iskanju drugih fi<strong>na</strong>nčnih virov (iz matične države, evropskega<br />

proraču<strong>na</strong> idr.).<br />

Nevarnosti:<br />

Nevarnosti so nevključevanje še neuveljavljenih oziroma novih kulturnih ljubiteljskih organi<strong>za</strong>cij <strong>na</strong>rodnih<br />

skupnosti in morebitnih izvajalcev, ki še niso bili vključeni v program <strong>na</strong>rodne skupnosti. Zaradi<br />

preobremenjenosti <strong>za</strong>poslenih in sorazmerno majhnega števila kandidatov iz vrst <strong>na</strong>rodnih skupnosti<br />

lahko prihaja do odpovedi, manjša je funkcio<strong>na</strong>lnost <strong>za</strong>vodov in slabše so izvedene dejavnosti kulturnega<br />

programa. Če se zneski <strong>za</strong> kulturne programe <strong>na</strong>rodnih skupnosti ne bodo poviševali ali se bodo celo<br />

zmanjševali, kar je predvideno v proračunu <strong>za</strong> leto 2012, bo okrnjen kulturni razvoj <strong>na</strong>rodnih skupnosti,<br />

problem pa utegne postati celo obstoj kulturne dejavnosti <strong>na</strong>rodne skupnosti.<br />

2.2 Kultur<strong>na</strong> dejavnost romske skupnosti v RS<br />

2.2.1 Opredelitev področja<br />

V posebni program MK <strong>za</strong> romsko skupnost se lahko vključijo vsi izvajalci kulturnih projektov <strong>na</strong> področju<br />

romske skupnosti ne glede <strong>na</strong> avtohtonost/priseljenost, kraj delovanja, čas delovanja (minimalni pogoj je<br />

eno leto) in številnost organi<strong>za</strong>cije (lahko gre <strong>za</strong> majhno društvo ali <strong>za</strong> zvezo), vse to še posebej določata<br />

kriterija kulturne raznolikosti in integrativnosti.<br />

Število prijaviteljev se je od leta 2002 povečevalo, od enega samega prijavitelja v letu 2002 do 27 v letu 2010,<br />

v povprečju se vsako leto <strong>na</strong> novo prijavi od enega do deset prijaviteljev. Razlogi so v tem, da se je v posebni<br />

program romske skupnosti <strong>na</strong>jprej prijavljala Zve<strong>za</strong> Romov Slovenije, ki je vključevala projekte različnih romskih<br />

društev, romska društva posamezno so se sprva le redko prijavljala, ko pa so se usposobila <strong>za</strong> prijavljanje in<br />

izvajanje projektov, so se v večjem številu prijavljala samostojno. V tem času je bilo ustanovljenih tudi veliko<br />

novih romskih društev. V program se lahko vključijo tudi druge nevladne organi<strong>za</strong>cije, ki izvajajo kulturne<br />

projekte, <strong>na</strong>menjene Romom, saj tudi te prispevajo k ohranjanju, razvoju, promociji in integraciji romske<br />

skupnosti. Varovalka, ki je vključe<strong>na</strong> v posebni program, je posredovano mnenje Sveta romske skupnosti <strong>na</strong><br />

podlagi 12. čle<strong>na</strong> Zako<strong>na</strong> o romski skupnosti, kar pomeni upoštevanje kulturnih potreb romske skupnosti.<br />

V posebni program so se od leta 2008 lahko vključili tudi ustvarjalci s pridobljenim statusom<br />

samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi, prvič sta se dva samo<strong>za</strong>posle<strong>na</strong> prijavila v letu 2008, a projekta nista bila izbra<strong>na</strong><br />

<strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje, v letu 2009 je MK fi<strong>na</strong>nciralo projekt enega samo<strong>za</strong>poslenega, v letu 2010 pa že projekte<br />

štirih samo<strong>za</strong>poslenih romskih umetnikov.<br />

308

1.12.1 Posebni program Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

MK upošteva, da se kultura manifestira <strong>na</strong> različne <strong>na</strong>čine in izhaja iz širšega pojmovanja <strong>kulture</strong>, ki vključuje<br />

tudi <strong>na</strong>čin življenja. Tako so projekti, ki jih fi<strong>na</strong>ncira MK, zelo različni in vključujejo vse od internih publikacij<br />

do zbornikov in časopisov, od slikanic do knjig v maternem jeziku in dvojezičnih ali celo večjezičnih besedil,<br />

od gostovanj do različnih stikov z matičnim <strong>na</strong>rodom, od predavanj do okroglih miz o kulturnih, jezikovnih<br />

in zgodovinskih temah, od jezikovnih delavnic do taborov, od rednih dejavnosti ljubiteljskih skupin do<br />

prireditev, od srečanj do festivalov, od predstavitev do radijskih oddaj in dokumentarnih filmov, od spletnih<br />

strani do spletnih časopisov ipd.<br />

Da bi vsaj delno <strong>za</strong>dostili kulturnim potrebam manjšinskih organi<strong>za</strong>cij in posameznikom, posebni program<br />

MK fi<strong>na</strong>ncira več kulturnih projektov, tako je bilo v letu 2010 fi<strong>na</strong>nciranih skoraj 21-krat več projektov<br />

kot v letu 2006, v letu 2006 pa dvakrat več kot v letu 2003. To pa je posledično pomenilo manjši znesek<br />

fi<strong>na</strong>nciranja <strong>za</strong> vsak posamezni projekt, kar je povzročalo težave pri izvajanju kulturnih projektov.<br />

Tabela 4<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje posebnega programa romske skupnosti (odobreni in <strong>za</strong>prošeni znesek, število izbranih in<br />

prijavljenih projektov ter število vseh prijaviteljev)<br />

Leto Odobreno (v EUR) Število izbranih projektov Število vseh prijaviteljev<br />

2002 44.233,00<br />

ni bilo fi<strong>na</strong>nciranja po projektih, ampak 1<br />

realizirano: 100 %<br />

fi<strong>na</strong>nciranje programa, fi<strong>na</strong>nciranih je<br />

bilo 7 dejavnosti<br />

2003 52.579,00<br />

36 3<br />

realizirano: 100 %<br />

2004 57.022,00<br />

36 5<br />

realizirano:<br />

55.519,53 = 97,37 %<br />

2005 93.640<br />

realizirano:<br />

99,4 % = 93.118,84<br />

52 11<br />

2006 81.409,63 32 6<br />

2007 83.363,00<br />

55 7<br />

realizirano: 97,6 % = 81.363<br />

2008 85.447,00<br />

realizirano: 76.990,87 = 90,10 %<br />

70 18<br />

(od tega 2 samostoj<strong>na</strong> ustvarjalca<br />

– a nefi<strong>na</strong>ncira<strong>na</strong>)<br />

2009 85.583,00<br />

realizirano: 81.283,00 = 94,98 %<br />

54 17<br />

(od tega 1 samostojen ustvarjalec)<br />

2010 87.583,00<br />

realizirano: 95,30 %<br />

67 28<br />

(od tega 4 samostojni ustvarjalci)<br />

2.2.2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje posebnega programa romske skupnosti je potekalo projektno, po izvedbi kulturnih projektov,<br />

razen v letu 2002, ko je šlo <strong>za</strong> programsko fi<strong>na</strong>nciranje (še pred sprejetjem ZUJIK). Fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> sredstva so se v<br />

obdobju 2002–2010 povečevala <strong>za</strong> okoli 5 % vsako leto, razen v letu 2005, ko so se sredstva z rebalansom<br />

proraču<strong>na</strong> povečala <strong>za</strong> 64 % glede <strong>na</strong> leto 2004, ter v letu 2010, ko je bil znesek e<strong>na</strong>k znesku iz leta 2009.<br />

Kljub temu še vedno ni <strong>na</strong> razpolago dovolj sredstev, da bi pokrili vse kulturne potrebe romske skupnosti,<br />

saj se te iz leta v leto povečujejo. Od 1,38-krat več <strong>za</strong>prošenih sredstev glede <strong>na</strong> razpoložljiva v letu 2003 so<br />

se <strong>za</strong>proše<strong>na</strong> sredstva povečala <strong>za</strong> 5,75-krat glede <strong>na</strong> razpoložljiva sredstva v letu 2010. V proračunu <strong>za</strong> leto<br />

2011 je <strong>za</strong>to predvideno povečanje sredstev <strong>za</strong> 14 %. Vodja Sektorja <strong>za</strong> kulturne pravice manjšin, ki je tudi<br />

članica vladne komisije <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito romske skupnosti, je <strong>na</strong> to potrebo opozorila tudi <strong>na</strong> medresorski ravni.<br />

309

1.12.1 Posebni program Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

2.2.3 Kadri<br />

V program so se do sedaj prijavili že štirje samo<strong>za</strong>posleni romski umetniki, ki želijo samostojno prijaviti<br />

in izvajati projekte, čeprav se povezujejo tudi z organi<strong>za</strong>cijami in jim pomagajo pri izvedbi projektov. V<br />

nevladnih organi<strong>za</strong>cijah delujejo člani prostovoljno, večinoma brez plačil. Izvajalci projektov posebnega<br />

programa MK lahko v svojih poročilih po izvedbi projekta med drugim <strong>na</strong>vajajo težave pri uresničevanju<br />

projekta. Vsako leto veliko izvajalcev <strong>na</strong>vede problem pomanjkanja kadrov, ki bi bili pripravljeni pripravljati<br />

in izvajati projekte, ter da tudi nimajo časa (ker niso <strong>za</strong>posleni v nevladnih organi<strong>za</strong>cijah, razen redkih izjem,<br />

kakršno je npr. Društvo <strong>za</strong> razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto).<br />

2.2.4 Infrastruktura<br />

Druge nevladne organi<strong>za</strong>cije in Zve<strong>za</strong> Romov imajo <strong>za</strong>gotovljene prostore <strong>za</strong> delovanje, romska društva<br />

pa večinoma ne. Nekateri delujejo kar po romskih <strong>na</strong>seljih in <strong>za</strong>sebnih domovih, <strong>za</strong> širše predstavitve pa<br />

<strong>na</strong>jemajo kulturne domove ali postavijo šotore <strong>na</strong> športnih igriščih. Od lokalnih skupnosti so prostore<br />

pridobili le nekateri. V <strong>za</strong>dnjem letu je Mest<strong>na</strong> obči<strong>na</strong> Ljublja<strong>na</strong> <strong>za</strong>gotovila prostore <strong>za</strong> delovanje Romskega<br />

informacijskega centra v Ljubljani. V romskem <strong>na</strong>selju Kamenci so pred leti s pomočjo občine uredili romski<br />

muzej. Prijavitelji so lahko v vlogah <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje projektov prijavljali tudi stroške <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje prostorov,<br />

vendar so morali skladno s 74. in 75. členom ZUJIK priložiti pojasnilo o možnostih uporabe javne kulturne<br />

infrastrukture. Namen je spodbujati implementacijo ZUJIK v delu, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> širšo uporabo javne<br />

kulturne infrastrukture, tudi <strong>za</strong> pripadnike manjšin.<br />

2.2.5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

Z vzpostavitvijo posebnega kulturnega programa so bili vsaj do neke mere izpolnjeni pogoji <strong>za</strong><br />

<strong>za</strong>dovoljevanje kulturnih potreb romske skupnosti, da lahko delujejo <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in s tem ohranjajo<br />

svojo kulturno identiteto. Prednosti so tudi v svetovanju strokovne službe Sektorja <strong>za</strong> kulturne pravice<br />

manjšin MK <strong>za</strong> pripravo in izvedbo projektov. Prijavitelji tudi prijavljajo vedno boljše kulturne projekte, so<br />

bolj angažirani in tudi prijave so vedno bolje pripravljene in argumentirane. Posebni program MK omogoča<br />

tudi sofi<strong>na</strong>nciranje prostorov <strong>za</strong> izvedbo kulturnih projektov.<br />

Slabosti:<br />

Vsako leto je bilo <strong>na</strong> razpise MK veliko več prijavljenih projektov romske skupnosti, kot jih je bilo mogoče<br />

fi<strong>na</strong>ncirati, število izvajalcev kulturnih projektov romske skupnosti je <strong>na</strong>raščalo, ni pa sorazmerno<br />

temu <strong>na</strong>raščal znesek razpoložljivih sredstev v proračunu. Nekateri prijavitelji še vedno posredujejo<br />

slabše oblikovane vloge, ker nimajo usposobljenih kadrov <strong>za</strong> oblikovanje prijav, <strong>za</strong>to so projekti slabše<br />

argumentirani. Romska skupnost se še vedno slabo <strong>za</strong>veda kolektivnih pravic in tudi odgovornosti (npr.<br />

slabo so bila oblikova<strong>na</strong> mnenja Sveta romske skupnosti, ki jih posredujejo k vsem vlogam romskih<br />

ustvarjalcev <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje).<br />

Priložnosti:<br />

Večja angažiranost posameznikov in nevladnih organi<strong>za</strong>cij pri iskanju drugih fi<strong>na</strong>nčnih virov (iz lokalnih<br />

in evropskega proraču<strong>na</strong>, sredstva sponzorjev). Priložnosti so tudi v usposabljanju posameznikov <strong>za</strong><br />

oblikovanje prijav ter <strong>za</strong> komunikacijo z lokalnimi skupnostmi <strong>za</strong> pridobitev prostorov in vključevanje<br />

projektov v javno kulturno infrastrukturo.<br />

Nevarnosti:<br />

Nevarnosti so pomanjkanje sredstev v proračunu <strong>za</strong> vse izražene kulturne potrebe romske skupnosti<br />

tudi v prihodnje, poleg tega lahko <strong>na</strong>mesto povezovanja med izvajalci romske skupnosti pride do slabe<br />

komunikacije med njimi, saj ne upoštevajo, da se v posebnem programu izbirajo kulturni projekti in ne<br />

izvajalci. Ker prijavitelji romske skupnosti večinoma ne razpolagajo s svojimi prostori, jih morajo <strong>na</strong>jemati,<br />

kar povzroča dodatne stroške in lahko okrni njihovo delovanje.<br />

310

1.12.1 Posebni program Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

2.3 Kultur<strong>na</strong> dejavnost drugih manjšinskih etničnih skupnosti v RS<br />

2.3.1 Opredelitev področja<br />

V posebni program <strong>na</strong> področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti so se vključevale samo nevladne<br />

organi<strong>za</strong>cije (društva in zveze), v letu 2008 (ko je bilo to omogočeno) pa tudi samostoj<strong>na</strong> ustvarjalka s<br />

pridobljenim statusom. Število prijaviteljev se je od leta 2001, ko jih je bilo 11, povečalo <strong>za</strong> kar devetkrat v letu<br />

2010, vsako leto je bilo v povprečju 15 prijaviteljev več. Društva in skupine imajo pri etničnih manjši<strong>na</strong>h še<br />

dodaten pomen, saj gre <strong>za</strong> združevanje <strong>na</strong> etnični osnovi in s tem <strong>za</strong> ohranjanje posebne kulturne identitete.<br />

Poleg pripadnikov <strong>na</strong>rodnosti nekdanje Jugoslavije (ki prijavljajo <strong>na</strong>jveč projektov) so se v posebni program<br />

vključevali tudi pripadniki afriške, ukrajinske, ruske, arabske in nemške skupnosti v RS, v letu 2010 pa tudi<br />

arabska in muslimanska skupnost ter skupnost z Madagaskarja.<br />

MK upošteva, da se kultura manifestira <strong>na</strong> različne <strong>na</strong>čine in izhaja iz širšega pojmovanja <strong>kulture</strong>, ki vključuje<br />

tudi <strong>na</strong>čin življenja. Tako so projekti, ki jih fi<strong>na</strong>ncira MK, zelo različni, tako kakor pri romski skupnosti<br />

(<strong>za</strong>pisano v besedilu 2.2.1).<br />

Tabela 5<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje posebnega programa drugih manjšinskih etničnih skupnosti (odobreni in <strong>za</strong>prošeni znesek,<br />

število izbranih in prijavljenih projektov ter število vseh prijaviteljev)<br />

Leto Odobreno (v EUR) Število izbranih projektov Število vseh prijaviteljev<br />

2002 84.623,00 37 11<br />

2003 75.988,00 47 21<br />

2004 82.445,00 39 22<br />

2005 174.707,90<br />

59 40<br />

realizirano:<br />

99 % =173.038,72<br />

2006 193.110,00 60 38<br />

2007 197.747,00<br />

68 44<br />

realizirano: 97,79 % = 193.372,81<br />

2008 202.691,00<br />

81 46<br />

realizirano: 199.652,00 = 98,50 %<br />

2009 217.759,00<br />

119 51<br />

realizirano: 217.559,00 = 99,91 %<br />

2010 (JSKD) 233.758,00<br />

realizirano: 218.475,00 = 93,46 %<br />

267 75<br />

2.3.2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje posebnega programa različnih manjšinskih etničnih skupnostih je potekalo projektno, torej po<br />

izvedbi projektov, razen v letu 2002, ko je bilo fi<strong>na</strong>nciranje programsko (še pred sprejetjem ZUJIK).<br />

Sredstva, <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> kulturnim projektom različnim manjšinskim etničnim skupnostim, so se od leta 2002<br />

povečevala, v povprečju <strong>za</strong> 5 % vsako leto, razen v letu 2005, ko je rebalans proraču<strong>na</strong> prinesel 100-odstotno<br />

povečanje glede <strong>na</strong> leto 2004. Kljub varčevanju pa <strong>na</strong> tem področju ni prišlo do zmanjševanja sredstev,<br />

razen v letu 2003 <strong>za</strong> 10,21 % glede <strong>na</strong> leto 2002, vendar samo <strong>za</strong>radi prehoda s programskega <strong>na</strong> projektno<br />

fi<strong>na</strong>nciranje. Izkušnje so poka<strong>za</strong>le, da prijaviteljem <strong>za</strong>radi slabih razmer <strong>za</strong> delovanje (že <strong>na</strong>vedeno pomanjkanje<br />

kadrov, fi<strong>na</strong>nčnih sredstev in prostorov) ne uspe ujeti roka <strong>za</strong> prijavo ali pa se kulturne potrebe pojavijo v sredini<br />

leta (po <strong>za</strong>ključku poziva). JSKD je tudi že v obdobju 2001–2009 <strong>na</strong>menjal določen del fi<strong>na</strong>nčnih sredstev<br />

projektom manjšinskih skupnosti, ki so se prijavljala <strong>na</strong> redni javni poziv oziroma razpis <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje kulturnih<br />

projektov nevladnih organi<strong>za</strong>cij <strong>na</strong> področju ljubiteljske <strong>kulture</strong>, v letu 2010 pa je v celoti prevzel postopek<br />

fi<strong>na</strong>nciranja posebnega programa različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS.<br />

Kljub temu da so se fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> sredstva posebnega programa MK povečevala, ni bilo <strong>na</strong> razpolago dovolj<br />

sredstev <strong>za</strong> pokritje vseh kulturni potreb teh skupnosti, ki so se iz leta v leto povečevale. Od 2,81-krat več<br />

<strong>za</strong>prošenih sredstev glede <strong>na</strong> razpoložljiva sredstva v letu 2006 (ko je bil <strong>za</strong>prošeni znesek iz obdobja 2002–<br />

2010 <strong>na</strong>jnižji) so se <strong>za</strong>proše<strong>na</strong> sredstva povečala <strong>za</strong> kar 4,48-krat v letu 2009 (ko je bil program še izveden<br />

<strong>na</strong> MK) in kar <strong>za</strong> 5,8-krat glede <strong>na</strong> razpoložljiva sredstva v letu 2010 (ko je bil program izveden <strong>na</strong> JSKD).<br />

311

1.12.1 Posebni program Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

Tudi število prijavljenih projektov se je povečevalo, s 37 v letu 2002 <strong>na</strong> 155 v letu 2009 (MK) in <strong>na</strong> 306 v<br />

letu 2010 (JSKD), to pomeni kar 8-krat več prijavljenih projektov v devetih letih.<br />

Da bi vsaj delno <strong>za</strong>dostili kulturnim potrebam manjšinskih organi<strong>za</strong>cij in posameznikov, je posebni program<br />

MK fi<strong>na</strong>nciral vedno več kulturnih projektov, tako je v letu 2009 MK fi<strong>na</strong>nciralo skoraj dvakrat več projektov<br />

kot v letu 2006 in trikrat več kot v letu 2002, JSKD pa je v letu 2010 fi<strong>na</strong>nciral še 56 projektov več kot leto<br />

prej MK. To je posledično pomenilo nižji znesek fi<strong>na</strong>nciranja <strong>za</strong> vsak projekt, kar je izvajalcem povzročalo<br />

velike težave pri izvajanju kulturnih projektov.<br />

2.3.3 Kadri<br />

V program se je do sedaj prijavljala samo e<strong>na</strong> samo<strong>za</strong>posle<strong>na</strong>, čeprav imajo samo<strong>za</strong>posleni to možnost že<br />

od leta 2008. Ista samo<strong>za</strong>posle<strong>na</strong> (Ves<strong>na</strong> Anđelković) deluje tudi v več društvih in jim pomaga pri izvedbi<br />

projektov (delavnice, gledališke igre ipd.) ter tudi pri prijavah in oblikovanju dokumentacije. V nevladnih<br />

organi<strong>za</strong>cijah delujejo člani prostovoljno, večinoma brez plačil. Izvajalci projektov posebnega programa MK<br />

lahko v svojih poročilih po izvedbi projekta med drugim <strong>na</strong>vajajo tudi težave pri uresničevanju projekta.<br />

Vsako leto veliko izvajalcev <strong>na</strong>vede problem pomanjkanja kadrov, ki bi bili pripravljeni pripravljati in izvajati<br />

projekte, ter tudi pomanjkanje časa, saj člani niso <strong>za</strong>posleni v nevladnih organi<strong>za</strong>cijah.<br />

2.3.4 Infrastruktura<br />

Društva delujejo v <strong>na</strong>jetih prostorih ali javnih občinskih kulturnih infrastrukturah. Makedonsko društvo iz<br />

Kranja je celo odkupilo nekdanje prostore ene izmed tovarn v Kranju in jih preuredilo <strong>za</strong> svoje delovanje.<br />

Društva so <strong>na</strong> MK lahko v okviru projektov prosila tudi <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje stroškov prostora, vendar so morala<br />

skladno s 74. in 75. členom ZUJIK priložiti utemeljitev o možnostih uporabe javne infrastrukture. Namen te<br />

<strong>za</strong>hteve je spodbujati implementacijo ZUJIK tudi <strong>za</strong> pripadnike manjšin v delu, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> širšo uporabo<br />

javne kulturne infrastrukture.<br />

2.3.5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

Z delovanjem posebnega kulturnega programa MK so vsaj do neke mere ustvarjeni pogoji <strong>za</strong><br />

<strong>za</strong>dovoljevanje specifičnih kulturnih potreb različnih manjšinskih etničnih skupnost, da sploh lahko kulturno<br />

delujejo in ohranjajo svojo kulturno identiteto. V preteklosti se je kot dobro poka<strong>za</strong>lo tudi svetovanje<br />

strokovne službe Sektorja <strong>za</strong> kulturne pravice manjšin <strong>za</strong> pripravo in izvedbo projektov, saj so prijavitelji<br />

prijavljali vedno boljše kulturne projekte, tudi prijave so bile vedno bolj izpopolnjene in argumentirane.<br />

Posebni program MK omogoča tudi sofi<strong>na</strong>nciranje prostorov <strong>za</strong> izvedbo kulturnih projektov, ki jih mora<br />

veči<strong>na</strong> prijaviteljev <strong>na</strong>jemati.<br />

Slabosti:<br />

Naraščajo pritiski manjšinskih skupnosti po višjem fi<strong>na</strong>nciranju, število izvajalcev oziroma prijaviteljev<br />

kulturnih projektov različnih manjšinskih etničnih skupnosti je v preteklih letih <strong>na</strong>raščalo, ni pa sorazmerno<br />

temu <strong>na</strong>raščal znesek razpoložljivih sredstev v proračunu. Nekateri prijavitelji še vedno posredujejo slabše<br />

pripravljene vloge, ker nimajo usposobljenih kadrov, <strong>za</strong>to so projekti slabše argumentirani. Ta društva<br />

tudi nimajo fi<strong>na</strong>nčnih virov <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje <strong>na</strong>jema prostorov, vse občine pa jim ne morejo ali pa jim ne<br />

omogočijo prostorov v občinskih kulturnih infrastrukturah.<br />

Priložnosti:<br />

Priložnosti so v usposabljanju posameznikov <strong>za</strong> oblikovanje prijav, komunikacijo z lokalnimi skupnostmi<br />

<strong>za</strong> pridobitev prostorov in vključevanje projektov v javno kulturno infrastrukturo ter v večji angažiranosti<br />

posameznikov pri iskanju drugih fi<strong>na</strong>nčnih virov (iz lokalnih in evropskega proraču<strong>na</strong>, sredstva sponzorjev).<br />

Nevarnosti:<br />

Nevarnosti so v pomanjkanju sredstev v proračunu <strong>za</strong> izražene kulturne potrebe manjšinskih etničnih<br />

skupnosti in priseljencev. Zaradi pomanjkanja fi<strong>na</strong>nčnih sredstev izvajalci manjšinskih skupnosti ne morejo<br />

vedno <strong>na</strong>jemati prostorov <strong>za</strong> izvedbo projektov, kar predstavlja veliko nevarnost <strong>za</strong> njihovo delovanje.<br />

312

1.12.1 Posebni program Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

3 Viri<br />

– Arhiv Sektorja <strong>za</strong> kulturne pravice manjšin MK.<br />

– Konč<strong>na</strong> poročila izvajalcev kulturnih programov in projektov, 2002–2010.<br />

– Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, št. 93/05).<br />

– Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa <strong>za</strong> izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov<br />

(Uradni list RS, št. 43/10).<br />

– Proračuni RS 2002–2010.<br />

– Zakon o romski skupnosti (Uradni list RS, št. 33/07).<br />

– Zakon o samoupravnih <strong>na</strong>rodnih skupnostih (Uradni list RS, št. 65/1994).<br />

– Zakon o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (Uradni list RS, št. 77/2007, ZUJIK – UPB 1, 56/08 in 4/10).<br />

313

Ivan Oven in Simon Žorga<br />

1.12.2 Integracijski program <strong>za</strong> manjšinske skupnosti<br />

1 Opredelitev področja integracijskega programa <strong>za</strong> manjšinske skupnosti<br />

1.1 Podpora manjši<strong>na</strong>m v okviru meddržavnega dogovarjanja<br />

1.1.1 Nemško govoreča etnič<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> v Sloveniji (tudi Kočevarji staroselci) <strong>na</strong> podlagi meddržavnega programa<br />

z Avstrijo in širše<br />

1.2 Podpora invalidom pri njihovem sodelovanju v kulturnem življenju<br />

1.3 Prispevek MK k dvigu <strong>za</strong>posljivosti ranljivih družbenih skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in podpora njihovi socialni<br />

vključenosti<br />

1.4 Integracija manjšinskih tematik v druge programe MK<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

2.1 Nemško govoreča etnič<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> v Sloveniji (tudi Kočevarji staroselci)<br />

2.2 Invalidi<br />

2.3 Dvig <strong>za</strong>posljivosti ranljivih družbenih skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in podpora njihovi socialni vključenosti<br />

3 Kadri<br />

3.1 Nemško govoreča etnič<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> v Sloveniji (tudi Kočevarji staroselci)<br />

3.2 Invalidi<br />

3.3 Dvig <strong>za</strong>posljivosti ranljivih družbenih skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in podpora njihovi socialni vključenosti<br />

4 Infrastruktura<br />

4.1 Nemško govoreča etnič<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> v Sloveniji (tudi Kočevarji staroselci)<br />

4.2 Invalidi<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

314

1.12.2 Integracijski program <strong>za</strong> manjšinske skupnosti<br />

1 Opredelitev področja integracijskega programa <strong>za</strong><br />

manjšinske skupnosti<br />

Temelj<strong>na</strong> z<strong>na</strong>čilnost dejavnosti Sektorja <strong>za</strong> kulturne pravice manjšin (v <strong>na</strong>daljevanju: Sektor) so ukrepi <strong>za</strong><br />

kulturno integracijo skupin, ki so <strong>za</strong>radi manjšinske etnične identitete, oviranosti ali ranljivosti v nee<strong>na</strong>kem<br />

izhodiščnem položaju <strong>za</strong> uveljavljanje <strong>na</strong>čela e<strong>na</strong>kih možnosti <strong>za</strong> sodelovanje v kulturnem življenju. Ti<br />

ukrepi so del celotnih pri<strong>za</strong>devanj Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> RS (MK), Vlade RS in občin <strong>za</strong> uspešno vključitev<br />

posameznikov in društev teh skupin v širše kulturno in družbeno okolje. Ukrepe izvajamo <strong>na</strong> različne <strong>na</strong>čine,<br />

kot je prika<strong>za</strong>no v <strong>na</strong>slednjih poglavjih.<br />

1.1 Podpora manjši<strong>na</strong>m v okviru meddržavnega dogovarjanja<br />

1.1.1 Nemško govoreča etnič<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> v Sloveniji (tudi Kočevarji staroselci) <strong>na</strong><br />

podlagi meddržavnega programa z Avstrijo in širše<br />

Republika Slovenija vse od osamosvojitve intenzivno skrbi <strong>za</strong> ohranjanje kulturne dediščine nekdanjih in<br />

sedanjih nemško govorečih prebivalcev <strong>na</strong> ozemlju države. Nemško govoreča etnič<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> v Sloveniji<br />

ni homoge<strong>na</strong>. Razlog je zgodovinski, ker so se predniki <strong>na</strong>seljevali z različnih nemških (predvsem kočevski<br />

Nemci) in avstrijskih območij (štajerski Nemci). Naseljevanje in priseljevanje sta potekali <strong>na</strong> različne <strong>na</strong>čine<br />

in tudi v različnih časovnih obdobjih. Dogodki med drugo svetovno vojno in po njej pa so vodili <strong>na</strong>jprej v<br />

preselitev in <strong>na</strong>to v razselitev <strong>na</strong>jvečjih dveh skupin, to je kočevskih Nemcev in štajerskih Nemcev. S ciljem<br />

ohranitve spomi<strong>na</strong> in dediščine te etnične skupine je v Pokrajinskem muzeju Kočevje postavlje<strong>na</strong> stal<strong>na</strong><br />

razstava o življenju in ustvarjanju ljudi, ki so <strong>na</strong> tem območju živeli 600 let.<br />

Ves čas od osamosvojitve leta 1991 v Republiki Slovenija poteka tudi intenziv<strong>na</strong> raziskoval<strong>na</strong> dejavnost,<br />

predvsem v zvezi z zgodovino in kulturno dediščino kočevskih Nemcev. Na to temo je bilo v tem času<br />

objavljenih skoraj 300 strokovnih člankov in strokovnih del. Za ilustracijo je v tabeli 1 sez<strong>na</strong>m strokovnih del,<br />

ki so izšla v letih od 2002 do 2010, nekaj od teh je sofi<strong>na</strong>nciralo tudi MK.<br />

Tabela 1 Publikacije (brez člankov) v zvezi z nemško govorečo etnično skupino, objavljene v letih 2002–2010<br />

2002 Kočevski Nemci: Anita Balas, diplomsko delo<br />

Pokopališča in <strong>na</strong>grobniki kočevskih Nemcev: Zavod <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine Slovenije, monografija<br />

Friedhöfe und Grabsteine der Gottscheer Deutschen: Mitja Ferenc, Gojko Zupan, Mateja Bavdaž,<br />

z<strong>na</strong>nstve<strong>na</strong> monografija<br />

Vključevanje kulturne dediščine kočevskih Nemcev v turistično ponudbo: Urška Selan, diplomska <strong>na</strong>loga<br />

2003 Göttscheabarisch 2: skripta <strong>za</strong> jezikovni tečaj, Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler, učbenik<br />

Kočevski Nemci – parti<strong>za</strong>ni: Zdravko Troha, monografija<br />

2004 Možnosti <strong>za</strong> obnovo kulturne krajine Kočevarjev: Nataša Mlakar, diplomsko delo<br />

Sveti Peter pod Svetimi gorami 1941–1945: izg<strong>na</strong>nci in Kočevski Nemci: Saša Muršič, diplomsko delo<br />

Kočevarske vasi v občini Semič: Alja Bukovec, semi<strong>na</strong>rska <strong>na</strong>loga<br />

Iskalci grala: poskus oživljanja nemške manjšine v Sloveniji: Alenka Auersperger, monografija<br />

Kočevarska folklora: v šegah, <strong>na</strong>vadah, pravljicah, povedkah, legendah in drugih folklornih izročilih<br />

= Gottscheer Volkstum: in Sitte, Brauch, Märchen, Sagen, Legenden und anderen volkstümlichen<br />

Überlieferungen: Wilhelm Tschinkel, monografija<br />

2005 Prebivalstvo v Sloveniji – kočevski Nemci v obdobju od <strong>na</strong>selitve do leta 1945: Anita Mauhar, diplomsko<br />

delo<br />

Oblast tretjega rajha v Sloveniji – primer izg<strong>na</strong>ncev v Dobovi med 2. svetovno vojno: Igor Kopinč,<br />

diplomska <strong>na</strong>loga<br />

Smrt v bunkerju: poročilo o mojem očetu: Martin Pollack, monografija<br />

Kočevska – pusta in praz<strong>na</strong>: nemško jezikovno območje <strong>na</strong> Kočevskem po odselitvi Nemcev: Mitja Ferenc,<br />

z<strong>na</strong>nstve<strong>na</strong> monografija<br />

Črmošnjiško-Poljanska doli<strong>na</strong> in njeni ljudje: Kočevarji staroselci in Slovenci iz preteklosti v sedanjost:<br />

Marija Makarovič, Henrik Dralka, z<strong>na</strong>nstve<strong>na</strong> monografija<br />

315

1.12.2 Integracijski program <strong>za</strong> manjšinske skupnosti<br />

2006 Avstrijski odnos do jugoslovanskih <strong>za</strong>plemb v luči Gottscheer Zeitung-a: Natalija Mihelčič, diplomsko delo<br />

Sakral<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong> <strong>na</strong> Kočevskem, Das Sakralerbe im Gottscheerland, France M. Doli<strong>na</strong>r, Mitja Ferenc,<br />

Blaž Resman, Hele<strong>na</strong> Seražin, Gojko Zupan, z<strong>na</strong>nstve<strong>na</strong> monografija<br />

2007 Usoda Kočevskih Nemcev: ohranjanje identitete Kočevskih Nemcev: Anja Moric, diplomsko delo<br />

Fenomen fi<strong>na</strong>nciranja društev nemško govorečih državljanov Republike Slovenije: Oliver Kogoj, diplomsko<br />

delo<br />

Nekdanji nemški jezikovni otok <strong>na</strong> Kočevskem = Die ehemalige deutsche Sprachinsel im Gottscheerland:<br />

Mitja Ferenc, z<strong>na</strong>nstve<strong>na</strong> monografija<br />

2008 »Ruhe in Frieden«: etnološka raziskava štirih pokopališč kočevskih Nemcev: Alja Bukovec, semi<strong>na</strong>rska<br />

<strong>na</strong>loga<br />

Resnice posameznikov: po življenjskih pripovedih Kočevarjev staroselcev in Slovencev s Kočevskega: Marija<br />

Makarovič, Franc Bobek, z<strong>na</strong>nstve<strong>na</strong> monografija<br />

Tu so živeli: Ro<strong>za</strong>lija Mohar, monografija<br />

2009 Življenje in kultur<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong> Kočevarjev: kontrastiv<strong>na</strong> a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> nemščine ter kočevarskega dialekta: Katja<br />

Zorc, diplomska semi<strong>na</strong>rska <strong>na</strong>loga<br />

Kočevski Nemci v srednjem veku: Gašper Hudolin, magistrska <strong>na</strong>loga<br />

Michael Ruppe <strong>na</strong> razglednicah in slikah: Leon Oberstar, katalog<br />

2010 Zvonovi so umolknili: John Tschinkel, monografska publikacija<br />

MK fi<strong>na</strong>nčno podpira kulturno dejavnost društev nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji. Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

kulturnih projektov, kot so izdajanje letopisov, zbornikov, izvedba razstav, koncertov, jezikovnih tečajev in<br />

podobno, se izvaja <strong>na</strong> podlagi rednih letnih javnih razpisov oziroma pozivov. Do leta 2008 so se ta društva<br />

lahko s svojimi projekti prijavljala <strong>na</strong> »Javni poziv <strong>za</strong> druge manjšinske etnične skupnosti«, ki ga je izvajalo<br />

MK. Leta 2010 je MK izvedbo tega poziva odstopilo Javnemu skladu RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti. Razlog je<br />

bil predvsem v tem, da Javni sklad prek svojih območnih enot in sodelavcev, ki bolj specializirano pokrivajo<br />

posamezno kulturno področje, lahko bolj neposredno <strong>na</strong>govori društva in spremlja njihovo kulturno življenje.<br />

V letu 2007 je bil v okviru Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Avstrije o<br />

sodelovanju v kulturi, izobraževanju in z<strong>na</strong>nosti sprejet »2. delovni program o sodelovanju v kulturi,<br />

izobraževanju in z<strong>na</strong>nosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Avstrije <strong>za</strong> obdobje od 2008<br />

do 2012«. Na osnovi tega programa je Vlada Republike Slovenije posebej <strong>za</strong> podporo kulturnim projektom<br />

nemško govoreče etnične skupnosti <strong>na</strong>menila 12.000 EUR letno. Za ta <strong>na</strong>men je bila <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong><br />

<strong>kulturo</strong> odprta poseb<strong>na</strong> proračunska postavka, s katere so se od leta 2008 sofi<strong>na</strong>ncirali kulturni projekti, ki so<br />

jih društva prijavila <strong>na</strong> redni letni javni razpis in jih je strokov<strong>na</strong> komisija ministrstva ocenila in odobrila.<br />

Kljub razpisu MK, ki je <strong>na</strong>menjen izključno nemško govoreči etnični skupini, lahko posamezniki in društva te<br />

skupine kandidirajo tudi <strong>na</strong> javnem pozivu JSKD kot tudi <strong>na</strong> drugih področnih razpisih MK.<br />

MK si pri<strong>za</strong>deva vzdrževati stalne stike z nemško govorečo etnično skupino. Konkretno se to izraža kot<br />

pomoč posameznikom in društvom pri sestavi kakovostne vloge <strong>za</strong> javni razpis in v spremljanju kulturne<br />

dejavnosti z udeležbo <strong>na</strong> njihovih prireditvah.<br />

1.2 Podpora invalidom pri njihovem sodelovanju v kulturnem življenju<br />

Podpora se izvaja v skladu s strateškimi dokumenti (npr. Akcijski program RS <strong>za</strong> invalide 2007–2013 – API) in<br />

pravnimi akti, ki jih upoštevamo pri delu <strong>na</strong> tem področju in prepovedujejo diskrimi<strong>na</strong>cijo ter predvidevajo<br />

kakovostno integracijo invalidov v družbo. Temeljne pravne <strong>za</strong>veze izhajajo iz <strong>na</strong>slednjih dokumentov:<br />

Konvencija o pravicah invalidov, Standard<strong>na</strong> pravila OZN <strong>za</strong> ize<strong>na</strong>čevanje možnosti invalidov, Evropska<br />

direktiva o nediskrimi<strong>na</strong>ciji (še v fazi sprejemanja), Ustava Republike Slovenije, Zakon o ize<strong>na</strong>čevanju<br />

možnosti invalidov, Zakon o <strong>za</strong>poslitveni rehabilitaciji in <strong>za</strong>poslovanju invalidov in Nacio<strong>na</strong>lni akcijski<br />

program <strong>za</strong> invalide 2007–2013. V Sektorju smo celovito skrbeli <strong>za</strong> e<strong>na</strong>ko obrav<strong>na</strong>vo invalidov in njihovo<br />

vključevanje v kulturno življenje in delo <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, in sicer <strong>na</strong> več različnih <strong>na</strong>činov.<br />

Za njihov e<strong>na</strong>kopravni položaj in <strong>za</strong> vključevanje v kulturno življenje skrbimo prek svetovanja in mediacij v<br />

zvezi z javnimi pozivi in javnimi razpisi MK, ki jih opravljamo <strong>za</strong> invalidske organi<strong>za</strong>cije in umetnike invalide.<br />

Nadalje smo v Sektorju v okviru javnih razpisov sofi<strong>na</strong>ncirali kulturne projekte invalidov. Od leta 2006<br />

izvajamo »Javni razpis <strong>za</strong> izbor kulturnih projektov <strong>za</strong> razširjanje programskih vsebin, <strong>na</strong>menjenih senzorno<br />

oviranim v njim prilagojenih tehnikah, ter <strong>za</strong> razvoj tehnične infrastrukture, <strong>na</strong>menjene senzorno oviranim«,<br />

v okviru katerega fi<strong>na</strong>nciramo kulturne projekte slepih in slabovidnih ter gluhih, <strong>na</strong>glušnih in gluhonemih,<br />

316

1.12.2 Integracijski program <strong>za</strong> manjšinske skupnosti<br />

ki imajo <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni pomen. V okviru omenjenih kulturnih projektov sofi<strong>na</strong>nciramo zvočne knjige in časopise<br />

<strong>za</strong> slepe, knjige in časopise v Braillovi pisavi <strong>za</strong> slepe, knjige in časopise v povečanem tisku <strong>za</strong> slabovidne,<br />

elektronski časopis <strong>za</strong> slepe in slabovidne, video vsebine in spletne vsebine <strong>za</strong> gluhe in <strong>na</strong>glušne (te so<br />

tolmačene v slovenski z<strong>na</strong>kovni jezik in/ali opremljene s pod<strong>na</strong>pisi), TV-oddajo <strong>za</strong> gluhe in <strong>na</strong>glušne<br />

»Prisluhnimo tišini«, časopis Zveze društev gluhih in <strong>na</strong>glušnih Slovenije in infrastrukturo <strong>za</strong> potrebe slepih<br />

in slabovidnih ter gluhih in <strong>na</strong>glušnih. Sofi<strong>na</strong>nciranje teh projektov je pripomoglo k večji informiranosti in<br />

ohranjanju izobrazbene ravni senzorno oviranih. Povprečno sofi<strong>na</strong>nciramo 8 kulturnih projektov senzorno<br />

oviranih, skup<strong>na</strong> viši<strong>na</strong> sofi<strong>na</strong>nciranja <strong>za</strong> te kulturne projekte pa se je s 169.696,00 EUR v letu 2006 dvignila<br />

<strong>na</strong> 182.566,00 EUR v letu 2010.<br />

Za e<strong>na</strong>kopravni položaj invalidov smo poskrbeli tudi z ureditvijo dostopa do pristojne NOE MK <strong>za</strong> gibalno<br />

ovirane osebe <strong>na</strong> invalidskih vozičkih (ureditev klančine do vhoda v stavbo <strong>na</strong> Metelkovi 4 v Ljubljani,<br />

dvigalo, široki hodniki in sanitarije, ki omogočajo dostop z invalidskimi vozički). Tudi sicer spremljamo<br />

dostopnost kulturnih ustanov <strong>za</strong> invalide (še zlasti <strong>za</strong> gibalno in senzorno ovirane). V <strong>za</strong>dnjih letih tako<br />

opažamo, da se je še zlasti povečala dostopnost umetniških galerij in muzejev ter njihovih razstavnih<br />

prostorov <strong>za</strong> gibalno in senzorno ovirane obiskovalce (izgradnja klančin, dvigal, prilagoditev vhodov v<br />

prostore <strong>za</strong> invalidske vozičke in podobno), določene izboljšave pa smo opazili tudi pri drugih kulturnih<br />

ustanovah. Močno se je povečalo število vodstev po razstavah in muzejskih delavnic <strong>za</strong> njih, več je tudi kopij<br />

predmetov slovenske kulturne dediščine, ki jih obiskovalci lahko otipajo, avdio vodnikov in video vodnikov<br />

s tolmačenjem v slovenski z<strong>na</strong>kovni jezik, več pa je tudi gradiva v povečanem tisku in v Braillovi pisavi, kar<br />

senzorno oviranim osebam pomaga, da se sez<strong>na</strong>nijo z razstavljenimi predmeti. Še vedno pa je premalo<br />

vodstev in delavnic <strong>za</strong> obiskovalce s poškodbo glave in <strong>za</strong> tiste z motnjami v duševnem razvoju, prav tako<br />

so še vedno številne knjižnice, arhivi in nekatere druge kulturne ustanove težko dostopni ali nedostopni<br />

<strong>za</strong> gibalno in senzorno ovirane osebe. Pričakujemo, da se bo v prihodnjih letih stanje <strong>na</strong> tem področju<br />

še izboljšalo. V letih 2005 in 2006 pa smo v Sektorju <strong>za</strong> kulturne pravice manjšin izdelali tudi a<strong>na</strong>lize<br />

dostopnosti <strong>za</strong> muzeje, splošne knjižnice in specialne knjižnice.<br />

V letu 2010 smo iz intervencijskih sredstev ministrice <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (PP 7115) v skupnem znesku 6.000,00 EUR<br />

sofi<strong>na</strong>ncirali 6. evropski festival <strong>kulture</strong> in umetnosti gluhih »SALVIA 2010«, ki je bil od 2. do 9. 10. 2010<br />

v Ljubljani. Gre <strong>za</strong> tradicio<strong>na</strong>lni dogodek, ki že od leta 1997 poteka vsaki dve leti v drugi evropski državi<br />

in ki je <strong>na</strong>menjen srečevanju umetniških skupin gluhih iz različnih evropskih držav – tudi Slovenije – ter<br />

spodbujanju njihove ustvarjalnosti in medsebojnega sodelovanja. Prvi tovrstni dogodek v Sloveniji je<br />

organiziralo Kulturno in izobraževalno društvo gluhih Mavrica iz Murske Sobote. Festival SALVIA je<br />

pomemben <strong>za</strong>to, ker prispeva k uveljavljanju slovenskih gluhih umetnikov v slovenskem in širšem evropskem<br />

prostoru in k populari<strong>za</strong>ciji <strong>kulture</strong> in umetnosti gluhih v Sloveniji in Evropi.<br />

Za e<strong>na</strong>ke možnosti invalidov pri vključevanju v delo <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> smo poskrbeli v letih 2008, 2009 in<br />

2010 tudi z izvajanjem »Javnega razpisa <strong>za</strong> izbor kulturnih projektov <strong>za</strong> dvig <strong>za</strong>posljivosti ranljivih družbenih<br />

skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada.«<br />

V letu 2008 smo v okviru javnega razpisa sofi<strong>na</strong>ncirali 6 kulturnih projektov <strong>za</strong> usposabljanje in <strong>za</strong>poslovanje<br />

invalidov v skupni vrednosti 540.230,03 EUR, leta 2009 je bilo sofi<strong>na</strong>nciranih 7 kulturnih projektov <strong>za</strong><br />

usposabljanje in <strong>za</strong>poslovanje invalidov v skupni vrednosti 519.920,48 EUR in v letu 2010 prav tako 7 projektov<br />

invalidskih organi<strong>za</strong>cij oziroma organi<strong>za</strong>cij, v katere so vključeni invalidi, v skupni vrednosti 618.115,55 EUR.<br />

Tabela 2 Fi<strong>na</strong>ncirani projekti invalidskih organi<strong>za</strong>cij <strong>na</strong> javnem razpisu ESS 2008–2009<br />

Prijavitelj<br />

Naslov projekta<br />

Izplačano<br />

(EUR)<br />

AURIS – medobčinsko društvo Zaposlovanje in usposabljanje gluhih in <strong>na</strong>glušnih ter vključevanje 57.355,81<br />

gluhih in <strong>na</strong>glušnih <strong>za</strong> Gorenjsko v širše družbeno okolje prek sodobne in tradicio<strong>na</strong>lne umetnosti<br />

MOZAIK društvo <strong>za</strong> socialno Panonska vas – usposabljanja invalidov <strong>za</strong> dela <strong>na</strong> področju<br />

97.853,50<br />

vključenost<br />

ohranjanja in kreativne uporabe kulturne dediščine<br />

Zve<strong>za</strong> društev gluhih in <strong>na</strong>glušnih Zaposlovanje, podpora in usposabljanje gluhih in <strong>na</strong>glušnih <strong>za</strong><br />

91.202,64<br />

Slovenije<br />

delo s spletno televizijo<br />

Društvo Vita <strong>za</strong> pomoč po Usposabljanje oseb s poškodbo glave <strong>za</strong> izvajanje in <strong>za</strong>poslovanje 82.783,76<br />

nezgodni poškodbi glave <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

CENTER društvo <strong>za</strong> pomoč Vzpostavitev »Središča <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> avtizma« 88.748,27<br />

osebam z motnjami avtizma<br />

Združenje Fabrika Fabija<strong>na</strong> Vaja dela mojstra 97.909,44<br />

317

1.12.2 Integracijski program <strong>za</strong> manjšinske skupnosti<br />

Tabela 3 Fi<strong>na</strong>ncirani projekti invalidskih organi<strong>za</strong>cij <strong>na</strong> javnem razpisu ESS 2009–2010<br />

Prijavitelj<br />

Naslov projekta<br />

Izplačano<br />

(EUR)<br />

Center, društvo <strong>za</strong> avtizem Razvoj mreže kulturno-umetniškega usposabljanja <strong>za</strong> osebe z<br />

92.951,55<br />

avtizmom<br />

Zavod Dlan, Maribor<br />

Knjiga – projekt usposabljanja in <strong>za</strong>poslovanja invalidov <strong>za</strong><br />

47.454,00<br />

ohranjanje nematerialne in materialne kulturne dediščine, katerega<br />

nosilka je knjiga<br />

Društvo <strong>za</strong> ohranjanje in razvoj Moka, med, barvila – ključ do srca, z<strong>na</strong>nja in umetniške dediščine 99.803,00<br />

lectarije<br />

Združenje Fabrika Fabija<strong>na</strong> Vaja dela mojstra 2 99.990,00<br />

Rotary Klub Nova Gorica Oder <strong>za</strong> vse – gledališka dejavnost invalidov 93.665,00<br />

Zve<strong>za</strong> društev gluhih in <strong>na</strong>glušnih Zaposlovanje in usposabljanje gluhih in <strong>na</strong>glušnih <strong>za</strong> informiranje v 99.744,00<br />

Slovenije<br />

njim prilagojenih tehnikah<br />

Zavod <strong>za</strong> medgeneracijsko<br />

povezovanje Zlata leta<br />

Kultur<strong>na</strong> spletanja – usposabljanje invalidov <strong>za</strong> (samo)promocijo<br />

kulturnih dejavnosti s pomočjo spletnih medijev<br />

86.115,93<br />

Tabela 4 Fi<strong>na</strong>ncirani projekti invalidskih organi<strong>za</strong>cij <strong>na</strong> javnem razpisu ESS 2010–2011<br />

Prijavitelj<br />

CENTER, društvo <strong>za</strong> pomoč<br />

osebam z motnjami avtizma<br />

Društvo <strong>za</strong> ohranjanje in razvoj<br />

lectarije<br />

RACIO SOCIAL, <strong>za</strong>vod <strong>za</strong><br />

razvoj socialnih in <strong>za</strong>poslitvenih<br />

programov<br />

Zve<strong>za</strong> društev gluhih in <strong>na</strong>glušnih<br />

Slovenije<br />

KD Priden možic<br />

Naslov projekta<br />

Izobraževanje in usposabljanje oseb z motnjami avtističnega<br />

spektra <strong>za</strong> kulturni menedžment<br />

Lect druge generacije – gremo <strong>na</strong>prej; razvijamo in krepimo<br />

ustvarjal<strong>na</strong> z<strong>na</strong>nja in s sodobnim oblikovanjem ter novimi pristopi<br />

<strong>na</strong>dgrajujemo umetniško dediščino s sodobnimi izdelki iz lecta<br />

Usposabljanje gluhih in <strong>na</strong>glušnih invalidov <strong>za</strong> prilagoditev dostopa<br />

po razstavah v muzejih<br />

S prilagojenimi e-vsebi<strong>na</strong>mi do boljše dostopnosti spletnih<br />

informacij, <strong>kulture</strong>, večje socialne vključenosti senzornih invalidov<br />

ter populari<strong>za</strong>cija slovenskega z<strong>na</strong>kovnega jezika<br />

Zgodbarji – pripovedovalska šola pripovedovalskega varieteja<br />

<strong>za</strong> dijake centra <strong>za</strong> izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje<br />

Kamnik<br />

Usposabljanje invalidov <strong>za</strong> urednikovanje in samostojno upravljanje<br />

z neodvisnim spletnim medijem – invalidi <strong>za</strong> invalide<br />

Izplačano<br />

(EUR)<br />

91.378,50<br />

99.807,00<br />

51.480,50<br />

100.000,00<br />

83.896,75<br />

Zavod <strong>za</strong> medgeneracijsko<br />

99.995,50<br />

povezovanje Zlata leta<br />

Združenje Fabrika Fabija<strong>na</strong> Vaja dela mojstra 3 91.557,30<br />

Za vključevanje invalidov v delo <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> pa smo poskrbeli tudi s tem, da smo v letu 2008 v<br />

Sektorju <strong>za</strong> kulturne pravice manjšin prek Nacio<strong>na</strong>lnega akcijskega programa <strong>za</strong> invalide 2007–2013 <strong>za</strong>poslili<br />

invalida <strong>na</strong> mestu svetovalca pripravnika <strong>za</strong> invalidsko problematiko. Po uspešno opravljenem pripravništvu<br />

smo ga v letu 2010 redno <strong>za</strong>poslili.<br />

Tudi sicer si <strong>na</strong> MK pri<strong>za</strong>devamo <strong>za</strong> integracijo invalidov v družbo. To se kaže tudi v dejstvu, da je<br />

veči<strong>na</strong> evropskih in slovenskih javnih pozivov in javnih razpisov, ki jih izvajamo <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>,<br />

<strong>na</strong>menje<strong>na</strong> tudi invalidom. V <strong>za</strong>dnjih letih smo sodelovali pri pripravi besedil nekaterih pravnih aktov,<br />

ki so se <strong>na</strong><strong>na</strong>šali (tudi) <strong>na</strong> invalide. Tako smo od decembra 2009 do sredine januarja 2010 sodelovali<br />

pri javni razpravi o osnutku besedila Zako<strong>na</strong> o ize<strong>na</strong>čevanju možnosti invalidov in pripravili pripombe k<br />

osnutku besedila. V <strong>za</strong>četku februarja 2010 smo pripravili tudi pripombe k predlogu besedila Evropske<br />

direktive o nediskrimi<strong>na</strong>ciji, ki obrav<strong>na</strong>va tudi pravice invalidov (<strong>za</strong>gotavljanje dostopnosti ustanov,<br />

<strong>za</strong>gotavljanje razumnih prilagoditev delovnega mesta). Oba prav<strong>na</strong> akta sta pomemb<strong>na</strong> <strong>za</strong> preprečevanje<br />

negativne diskrimi<strong>na</strong>cije invalidov v slovenski družbi in tudi <strong>za</strong> pravočasno prepoz<strong>na</strong>vanje posredne<br />

diskrimi<strong>na</strong>cije. Prav tako smo v letu 2010 pripravili pripombe k predlogu besedila novega, 13. cilja<br />

Akcijskega programa <strong>za</strong> invalide 2007–2013 z <strong>na</strong>slovom »Staranje z invalidnostjo« in k Strategiji varstva<br />

starejših. Podane so bile tudi pripombe k osnutku novega Zako<strong>na</strong> o negospodarskih službah in k<br />

predlogu o reformi javne uprave, saj se oba dokumenta <strong>na</strong><strong>na</strong>šata tudi <strong>na</strong> usposabljanje in <strong>za</strong>poslovanje<br />

invalidov v javni oziroma državni upravi. V letu 2011 aktivno sodelujemo pri pripravi predlogov ciljev<br />

in ukrepov s področja invalidske problematike <strong>za</strong> novi Nacio<strong>na</strong>lni program <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> obdobje<br />

2012–2015, pripravili pa smo že tudi prve (neformalne) pripombe in predloge k osnutku Resolucije o<br />

318

1.12.2 Integracijski program <strong>za</strong> manjšinske skupnosti<br />

Nacio<strong>na</strong>lnem programu duševnega zdravja <strong>za</strong> obdobje 2011–2016, saj se ta <strong>na</strong><strong>na</strong>ša tudi <strong>na</strong> skupino<br />

invalidov z motnjami v duševnem razvoju.<br />

Med jezikovne manjšine, ki jih omenja 27. člen Med<strong>na</strong>rodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,<br />

spadajo tudi gluhi, ki se sporazumevajo v svojem, slovenskem z<strong>na</strong>kovnem jeziku. O pravici gluhih do<br />

uporabe lastnega jezika govori Zakon o uporabi slovenskega z<strong>na</strong>kovnega jezika. Na MK skrbimo <strong>za</strong> razvoj,<br />

promocijo in razširjanje slovenskega z<strong>na</strong>kovnega jezika tako, da sofi<strong>na</strong>nciramo kulturne projekte, ki so<br />

<strong>na</strong>menjeni izdelavi TV, video in spletnih vsebin <strong>za</strong> gluhe, ki so tolmačene v slovenski z<strong>na</strong>kovni jezik. Gre<br />

<strong>za</strong> kulturne projekte Zveze društev gluhih in <strong>na</strong>glušnih Slovenije, kot so »Splet<strong>na</strong> TV« (izvaja se od leta<br />

2007; leta 2007 je bila sofi<strong>na</strong>ncira<strong>na</strong> v višini 10.741,11 EUR, leta 2010 pa v višini 14.535,00 EUR), »TVoddaja<br />

Prisluhnimo tišini« (leta 2006 je bila sofi<strong>na</strong>ncira<strong>na</strong> v višini 13.922,77 EUR, leta 2010 pa v višini<br />

10.700,00 EUR) in »Video časopis – Video novice (last<strong>na</strong> produkcija)« (v letu 2007 je bil sofi<strong>na</strong>nciran v višini<br />

15.557,71 EUR, v letu 2010 pa v višini 11.910,00 EUR). V <strong>za</strong>dnjih letih beležimo porast števila prispevkov in<br />

obiskovalcev Spletne TV, in sicer je število prispevkov z 220 v letu 2007 <strong>na</strong>raslo <strong>na</strong> 393 v letu 2009, število<br />

obiskovalcev pa s 100.000 v letu 2007 <strong>na</strong> 135.345 v letu 2009. V <strong>za</strong>dnjih letih se je povečalo število TVoddaj<br />

slovenske <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne televizije, ki so tolmačene v slovenski z<strong>na</strong>kovni jezik. Poleg tega sta v letu 2009<br />

izšla eksperti<strong>za</strong> o stanju slovenskega z<strong>na</strong>kovnega jezika in CD-rom o zgodovini gluhih. V letu 2010 smo<br />

<strong>na</strong> MK sofi<strong>na</strong>ncirali izdajo priročnika <strong>za</strong> poučevanje slovenskega z<strong>na</strong>kovnega jezika (v dveh delih), ki ga je<br />

izdala Zve<strong>za</strong> društev gluhih in <strong>na</strong>glušnih Slovenije, in izdajo multimedijskega didaktičnega pripomočka <strong>za</strong><br />

učenje in poučevanje slovenskega z<strong>na</strong>kovnega jezika v skupni višini 9.600,00 EUR. Poleg tega smo <strong>na</strong> MK<br />

v letu 2010 v višini 12.655,18 EUR sofi<strong>na</strong>ncirali tudi projekt Zveze društev gluhih in <strong>na</strong>glušnih Slovenije z<br />

<strong>na</strong>slovom Z<strong>na</strong>nje v z<strong>na</strong>kovnem jeziku, ključ do vključujoče družbe.<br />

1.3 Prispevek MK k dvigu <strong>za</strong>posljivosti ranljivih družbenih skupin <strong>na</strong><br />

področju <strong>kulture</strong> in podpora njihovi socialni vključenosti<br />

MK se <strong>za</strong>veda, da sta usposobljenost in <strong>za</strong>posljivost pripadnikov teh skupin zelo odločilni <strong>za</strong> uspešno integracijo<br />

v družbeno življenje, <strong>za</strong>to vsako leto objavi Javni razpis <strong>za</strong> izbor razvojnih projektov <strong>za</strong> dvig <strong>za</strong>posljivosti ranljivih<br />

družbenih skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskega socialnega<br />

sklada v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov <strong>za</strong> obdobje 2007–2013, Razvojne prioritete<br />

»E<strong>na</strong>kost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti« in Prednostne usmeritve »Dvig <strong>za</strong>posljivosti ranljivih<br />

družbenih skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in podpora njihovi socialni vključenosti« (v <strong>na</strong>daljevanju: JR ESS).<br />

Namen javnega razpisa je sofi<strong>na</strong>nciranje projektov s ciljem spodbujanja, motivacije in proaktivacije<br />

posameznikov iz ranljivih družbenih skupin <strong>za</strong> njihovo večjo socialno vključenost in <strong>za</strong>posljivost. Potreben<br />

pogoj <strong>za</strong> doseganje tega cilja med drugim predstavlja krepitev administrativne usposobljenosti in<br />

profesio<strong>na</strong>lnosti delovanja <strong>za</strong>poslenih v organi<strong>za</strong>cijah, ki delujejo <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

Sofi<strong>na</strong>ncirani projekti so <strong>na</strong>menjeni:<br />

• usposabljanju pripadnikov ranljivih skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> z <strong>na</strong>menom dviga njihove <strong>za</strong>posljivosti ali/in<br />

• usposabljanju posameznikov v podpornih institucijah, ki skrbijo <strong>za</strong> kulturno dejavnost ranljivih skupin<br />

oziroma njihovih pripadnikov, ali/in<br />

• krepitvi <strong>za</strong>posljivosti pripadnikov ranljivih skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> z ustvarjanjem novih delovnih mest<br />

in/ali<br />

• krepitvi <strong>za</strong>posljivosti posameznikov v podpornih institucijah, ki skrbijo <strong>za</strong> kulturno dejavnost ranljivih<br />

skupin oziroma njihovih pripadnikov, z ustvarjanjem novih delovnih mest.<br />

Upravičeni prijavitelji projektov so nevladne organi<strong>za</strong>cije s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izpolnjujejo<br />

<strong>na</strong>slednja pogoja:<br />

• so nepridobitne pravne osebe <strong>za</strong>sebnega prava, ustanovljene in delujejo kot društvo, <strong>za</strong>vod ali ustanova,<br />

• njihovi cilji in vrednote služijo delovanju v javnem življenju v dobro družbe kot celote.<br />

Javni razpis ni <strong>na</strong>menjen osebam javnega prava – <strong>na</strong>rodnostnim skupnostim, ki se pretežno fi<strong>na</strong>ncirajo iz<br />

proraču<strong>na</strong> Republike Slovenije.<br />

Med pripadnike ranljivih skupin po tem razpisu uvrščamo:<br />

• pripadnike madžarske ali italijanske <strong>na</strong>rodne skupnosti,<br />

• pripadnike romske skupnosti,<br />

• pripadnike različnih manjšinskih etničnih skupin in priseljencev ter<br />

• pripadnike invalidov.<br />

319

1.12.2 Integracijski program <strong>za</strong> manjšinske skupnosti<br />

V novembru 2009 je zu<strong>na</strong>nji izvajalec (skupi<strong>na</strong> evalvatorjev iz podjetja PITIJA) izvedel vmesno vrednotenje<br />

prvega JR-ESS 2008–2009. Ugotovitve o delu MK so bile ugodne, MK je bilo <strong>na</strong>vedeno kot primer dobre<br />

prakse. Kakovost in število prijav <strong>na</strong> te razpise se iz leta v leto povečujeta, kar je verjetno tudi posledica<br />

svetovanja in delavnic strokovne službe sektorja, ki so <strong>na</strong>menjeni prijaviteljem.<br />

Prvi JR-ESS 2008–2009 je bil objavljen junija 2008. Na razpis je prispelo 40 vlog, od teh je bilo 6 <strong>za</strong>vrženih<br />

in 34 formalno popolnih, ki so šle v <strong>na</strong>daljnje ocenjevanje. Med 34 formalno popolnimi vlogami je bilo<br />

izbranih 18 projektov v skupni vrednosti 1.473.969,29 EUR in 16 <strong>za</strong>vrnjenih. Med fi<strong>na</strong>ncirane projekte<br />

glede <strong>na</strong> ciljne skupine so se uvrstili 3 projekti, <strong>na</strong>menjeni pripadnikom romske skupnosti, 4 projekti,<br />

<strong>na</strong>menjeni pripadnikom različnih manjšinskih etničnih skupin in priseljencem, 6 projektov, <strong>na</strong>menjenih<br />

invalidom, in 5 projektov, <strong>na</strong>menjenih pripadnikom različnih ciljnih skupin hkrati. Izvajanje 17 projektov je<br />

bilo uspešno <strong>za</strong>ključeno konec leta 2009. Skup<strong>na</strong> viši<strong>na</strong> realiziranih sredstev <strong>za</strong> izvajanje projektov z<strong>na</strong>ša<br />

1.343.767,11 EUR, kar predstavlja 91,05 %.<br />

Maja 2009 je MK objavilo drugi JR-ESS <strong>za</strong> leti 2009–2010. Na razpis je prispelo 64 vlog, od teh je bila 1<br />

<strong>za</strong>vrže<strong>na</strong> in 63 formalno popolnih, ki so šle v <strong>na</strong>daljnje ocenjevanje. Med 63 formalno popolnimi vlogami je<br />

bilo izbranih 19 projektov v skupni vrednosti 1.575.910,00 EUR in 44 <strong>za</strong>vrnjenih. Med fi<strong>na</strong>ncirane projekte<br />

glede <strong>na</strong> ciljne skupine so se uvrstili 1 projekt, <strong>na</strong>menjen pripadnikom madžarske <strong>na</strong>rodne skupnosti,<br />

3 projekti, <strong>na</strong>menjeni pripadnikom romske skupnosti, 6 projektov, <strong>na</strong>menjenih pripadnikom različnih<br />

manjšinskih etničnih skupin in priseljencem, 7 projektov, <strong>na</strong>menjenih invalidom, in 2 projekta, <strong>na</strong>menje<strong>na</strong><br />

pripadnikom različnih ciljnih skupin hkrati.<br />

Aprila 2010 je MK objavilo že tretji JR-ESS <strong>za</strong> leti (2010–2011). Na razpis je prispelo 70 vlog, od teh je bilo 8<br />

<strong>za</strong>vrženih in 62 formalno popolnih, ki so šle v <strong>na</strong>daljnje ocenjevanje. Med 62 formalno popolnimi vlogami<br />

je bilo izbranih 18 projektov v skupni vrednosti 1.600.000,00 EUR in 44 <strong>za</strong>vrnjenih. Med fi<strong>na</strong>ncirane<br />

projekte glede <strong>na</strong> ciljne skupine se je uvrstilo 6 projektov, <strong>na</strong>menjenih pripadnikom romske skupnosti, 5<br />

projektov, <strong>na</strong>menjenih pripadnikom različnih manjšinskih etničnih skupin in priseljencem, ter 7 projektov,<br />

<strong>na</strong>menjenih invalidom.<br />

Program je <strong>na</strong>menjen kakovostni integraciji manjšin prek skrbi <strong>za</strong> kadre iz vrst manjšinskih skupnosti in <strong>na</strong>j<br />

bi prispeval k razvoju manjšinskih kultur in njihovi e<strong>na</strong>kopravni participaciji v kulturnem življenju. Izbrani<br />

projekti se izvajajo v podporo <strong>za</strong>poslovanja oziroma <strong>za</strong>gotavljanja večjih <strong>za</strong>poslitvenih možnosti <strong>na</strong> trgu<br />

dela, dvigu ravni usposobljenosti, kulturne ustvarjalnosti in kreativnosti ter krepitvi samo<strong>za</strong>vesti in socialne<br />

vključenosti v širše družbeno okolje pripadnikov ranljivih skupin.<br />

V okviru izvedenih projektov iz prvega JR-ESS 2008–2009 je bilo ustvarjenih 11 novih <strong>za</strong>poslitev <strong>za</strong> polni<br />

delovni čas. V različne projektne aktivnosti je bilo vključenih 500 pripadnikov ranljivih skupin. Največ<br />

udeležencev je bilo invalidov (277 oseb), sledili so jim pripadniki različnih manjšinskih etničnih skupin,<br />

ki niso ustavno priz<strong>na</strong>ne (115 oseb), in Romi (106 oseb). Udeleženci so glede <strong>na</strong> informacije, povzete iz<br />

vprašalnikov, zelo pozitivno opredelili projektne vsebine.<br />

Drugi JR-ESS 2009–2010 je bil končan decembra 2010, vendar še ni bila <strong>na</strong>reje<strong>na</strong> evalvacija. Tretji JR-ESS<br />

2010–2011 je bil konec leta 2010 v <strong>za</strong>četni fazi izvajanja, <strong>za</strong>to nimamo podatkov o številu <strong>za</strong>poslenih in<br />

vključenih v dejavnosti projektov.<br />

1.4 Integracija manjšinskih tematik v druge programe MK<br />

Sektor je spremljal tudi reali<strong>za</strong>cijo kulturnih projektov v okviru tako imenovanega »integracijskega<br />

programa«. Sem spadajo projekti, ki jih neposredno sofi<strong>na</strong>ncira MK <strong>na</strong> različnih področjih svoje pristojnosti<br />

prek javnih razpisov ali pozivov, in prispevki zu<strong>na</strong>njih izvajalcev kulturnih projektov, to je javnih <strong>za</strong>vodov,<br />

katerih delovanje in program sofi<strong>na</strong>ncira MK.<br />

Z <strong>na</strong>menom pridobitve podatkov, je MK decembra 2009 javnim <strong>za</strong>vodom <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> (muzejem,<br />

gledališčem, galerijam, knjižnicam, multimedijskim centrom ...) in Javnemu skladu <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

poslalo dopis s prošnjo <strong>za</strong> posredovanje podatkov. Odgovore so poslali knjižnice (skoraj vse), Filmski sklad,<br />

Viba film, Kinoteka, Mladinski center Krško in JSKD, pristoj<strong>na</strong> svetovalka MK <strong>na</strong> področju kulturne dediščine<br />

je podala stanje o dostopnosti muzejev <strong>za</strong> invalide, od drugih pa podatkov nismo prejeli. Nak<strong>na</strong>dno je<br />

bila <strong>na</strong> osnovi neposrednih pogovorov z direktorji večjih muzejev <strong>na</strong>reje<strong>na</strong> kratka a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> o vključevanju<br />

projektov etničnih skupnosti in invalidov v programe muzejev. <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> je poka<strong>za</strong>la, da z romsko skupnostjo<br />

redno sodeluje Slovenski etnografski muzej, z italijansko skupnostjo dobro sodeluje Pokrajinski muzej Koper,<br />

z madžarsko skupnostjo pa Pokrajinski muzej Murska Sobota.<br />

320

1.12.2 Integracijski program <strong>za</strong> manjšinske skupnosti<br />

Glede <strong>na</strong> pridobljene podatke lahko ugotovimo, da se <strong>na</strong>jveč projektov, v katerih sodelujejo pripadniki<br />

različnih etničnih skupin, izvaja v knjižnicah. V letu 2009 je bilo teh dogodkov 62. Treba je omeniti in<br />

pohvaliti tako organi<strong>za</strong>torje, knjižničarke in knjižničarje, ki <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin širijo raznoliko kulturno ponudbo, kot<br />

tudi sodelujoče v projektih, ki s svojimi deli in predstavitvijo kulturnega izročila bogatijo svojo okolico, oboji<br />

pa sodelujejo kot prostovoljci.<br />

Pri pregledu neposredno s strani MK sofi<strong>na</strong>nciranih projektov vidimo, da se <strong>na</strong>jveč dogaja <strong>na</strong> področju<br />

glasbe in plesa. V letu 2009 je bilo takšnih projektov 34. Gre <strong>za</strong> folklorne prireditve, ki jih izvajajo skupine,<br />

organizirane v okviru posameznih društev etničnih skupin. Na ta <strong>na</strong>čin se med mlajšo generacijo pre<strong>na</strong>ša<br />

kulturno izročilo, to je stari plesi in običaji, s prikazom teh širši javnosti pa s svojo <strong>kulturo</strong> sez<strong>na</strong>njajo večinsko<br />

prebivalstvo in širše okolje, v katerem živijo, ter tako promovirajo kulturno raznolikost. Mnogo teh društev<br />

ima tudi pevske zbore, katerih sestava in zmogljivosti so zelo različne: od preprostejših sestavov, ki izvajajo<br />

le svojo glasbeno <strong>za</strong>puščino, do zborov, ki v svoj repertoar vključujejo še pesmi drugih kultur. S kvaliteto<br />

izstopa glasbe<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> Romskega društva Amala, ki je že večkrat <strong>za</strong> svoje projekte pridobila fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong><br />

sredstva <strong>na</strong> rednem letnem razpisu MK <strong>za</strong> področje glasbe. Direktorat <strong>za</strong> umetnost je v letu 2009 prek<br />

javnega razpisa fi<strong>na</strong>nčno podprl dva glasbe<strong>na</strong> projekta predstavnikov etničnih skupin. Kot posameznik<br />

dokazuje uspešno integracijo v družbo <strong>na</strong>jboljših pripadnik romske skupnosti violončelist Ber<strong>na</strong>rdo Bri<strong>za</strong>ni,<br />

ki je z Dvořakovim Koncertom <strong>za</strong> violončelo osvojil drugo mesto <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodnem tekmovanju Alexander<br />

& Buono Inter<strong>na</strong>tio<strong>na</strong>l String Competition 2009, s čimer si je prislužil recital v svetovno z<strong>na</strong>ni newyorški<br />

dvorani Carnegie Hall. Kot primer uspešne integracije je treba omeniti tudi akademskega glasbenika<br />

Ljube<strong>na</strong> Dimkaroskega, ki ga je podarje<strong>na</strong> replika domnevnega neandertalčevega instrumenta vzpodbudila,<br />

da se je pozorno lotil raziskovanja glasbenih zmogljivosti domnevne piščali, s katero se je septembra 2010<br />

predstavil tudi <strong>na</strong> Kitajskem. Na svojih <strong>na</strong>stopih danes <strong>na</strong> prastarem glasbilu izvaja tudi tehnično <strong>za</strong>htevne<br />

sodobne skladbe. Ljuben Dimkaroski poleg tega vodi vokalni kvartet Pella, v katerem pojejo predstavniki<br />

makedonske etnične skupine.<br />

Naslednje področje umetnosti, ki izstopa po številu projektov, je področje literarnega ustvarjanja: v letu<br />

2009 je bilo izvedenih 12 projektov, od teh je bila polovica posveče<strong>na</strong> poeziji.<br />

Na drugih področjih kulturnega udejstvovanja, to je znotraj gledališkega, likovnega in filmskega ustvarjanja,<br />

društva oziroma posamezniki niso tako množično dejavni, kljub temu je bilo <strong>na</strong> vsakem področju nekaj<br />

uspešnih projektov.<br />

Ka<strong>za</strong>lec uspešne integracije v kulturno okolje je tudi pridobljen status samo<strong>za</strong>poslenega v kulturi. Trenutno<br />

(stanje septembra 2010) imajo status <strong>na</strong>slednji pripadniki različnih etničnih skupnosti: Agim Bri<strong>za</strong>ni,<br />

instrumentalist, mag. Ves<strong>na</strong> Anđelković, igralka, Damir Mazrek, instrumentalist in pedagog v kulturi, Mira<br />

Muršič, avtorica radijskih oddaj, Mojca Rakipov, dramatičarka, in Miomira Šegi<strong>na</strong>, plesalka, koreografinja in<br />

kostumografinja.<br />

Sektor je spremljal kulturne projekte v luči integracije tudi <strong>na</strong> področju avdiovizualne umetnosti. V tem<br />

smislu je bilo Direktoratu <strong>za</strong> medije poslano priporočilo, <strong>na</strong>j projekt, ki obrav<strong>na</strong>va življenje Romov, njihove<br />

probleme in pri<strong>za</strong>devanja posameznikov <strong>za</strong> učinkovito integracijo v družbo, če izpolnjuje vse razpisne<br />

pogoje in ustre<strong>za</strong> razpisnim kriterijem, uvrsti med izbrane projekte. Glavni argument <strong>za</strong> podporo tovrstnim<br />

projektom, še prav posebno to velja <strong>za</strong> Rome, je, da se večinsko prebivalstvo čim bolj sez<strong>na</strong>ni z življenjem<br />

Romov, kar <strong>na</strong>j bi pripomoglo k preseganju stereotipov in boljšemu razumevanju te skupine prebivalstva.<br />

Direktorat <strong>za</strong> umetnost je v letu 2009 prek javnega razpisa fi<strong>na</strong>nčno podprl dva glasbe<strong>na</strong> projekta<br />

predstavnikov v uvodu <strong>na</strong>štetih skupin.<br />

321

1.12.2 Integracijski program <strong>za</strong> manjšinske skupnosti<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

2.1 Nemško govoreča etnič<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> v Sloveniji (tudi Kočevarji staroselci)<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje te skupine MK izvaja prek rednih letnih javnih razpisov (postopek je pojasnjen v prejšnjem<br />

poglavju) iz proračunskih sredstev RS. Na razpis evropskih sredstev se predstavniki te etnične skupine ne<br />

prijavljajo. Fi<strong>na</strong>ncirajo se posamezni kulturni projekti, ki jih oceni strokov<strong>na</strong> komisija MK in določi tudi delež<br />

sofi<strong>na</strong>nciranja. V <strong>za</strong>dnjih treh letih MK povprečno sofi<strong>na</strong>ncira 8 kulturnih projektov, ki jih <strong>na</strong> razpis prijavijo<br />

društva in en <strong>za</strong>vod iz te etnične skupine.<br />

Tabela 5 Pregled fi<strong>na</strong>nciranja nemške etnične skupine v letih 2002–2010<br />

Leto Zaprošeno v EUR Odobreno v EUR<br />

2002 4.944,92 4.318,98<br />

2003 7.302,62 5.007,51<br />

2004 9.222,17 6.259,39<br />

2005 18.235,69 10.995,66<br />

2006 9.764,65 7.928,56<br />

2007 16.766,00 5.500,00<br />

2008 26.013,00 12.000,00<br />

2009 30.970,00 14.600,00<br />

2010 38.222,00 12.000,00<br />

2.2 Invalidi<br />

Na osnovi Zako<strong>na</strong> o medijih je Sektor <strong>na</strong> MK od leta 2006 izvajal redni letni »Javni razpis <strong>za</strong> izbor kulturnih<br />

projektov <strong>za</strong> razširjanje programskih vsebin, <strong>na</strong>menjenih senzorno oviranim v njim prilagojenih tehnikah, ter<br />

<strong>za</strong> razvoj tehnične infrastrukture, <strong>na</strong>menjene senzorno oviranim.« S svojimi prijavami sta uspešni predvsem<br />

Zve<strong>za</strong> društev slepih in slabovidnih Slovenije ter Zve<strong>za</strong> društev gluhih in <strong>na</strong>glušnih Slovenije.<br />

Tabela 6 Pregled fi<strong>na</strong>nciranja senzorno oviranih v letih 2006–2010<br />

Leto Zaprošeno v EUR Odobreno v EUR<br />

2006 169.696,00 169.696,00<br />

2007 173.769,00 173.769,00<br />

2008 178.113,46 178.113,46<br />

2009 182.566,00 182.566,00<br />

2010 182.566,00 182.566,00<br />

Za e<strong>na</strong>ke možnosti invalidov pri vključevanju v delo <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> je Sektor dodatno skrbel od leta<br />

2008 tudi z izvajanjem »Javnega razpisa <strong>za</strong> izbor kulturnih projektov <strong>za</strong> dvig <strong>za</strong>posljivosti ranljivih družbenih<br />

skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada«.<br />

V letu 2008 je bilo v okviru javnega razpisa sofi<strong>na</strong>nciranih 6 kulturnih projektov <strong>za</strong> usposabljanje in<br />

<strong>za</strong>poslovanje invalidov, v letu 2009 7 kulturnih projektov in v letu 2010 prav tako 7 projektov.<br />

322

1.12.2 Integracijski program <strong>za</strong> manjšinske skupnosti<br />

Tabela 7 Pregled fi<strong>na</strong>nciranja invalidskih skupin iz ESS v letih 2008–2010<br />

Leto Zaprošeno v EUR Odobreno v EUR<br />

2008 540.230,03 540.230,03<br />

2009 519.920,48 519.920,48<br />

2010 626.550,75 618.115,55<br />

2.3 Dvig <strong>za</strong>posljivosti ranljivih družbenih skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in<br />

podpora njihovi socialni vključenosti<br />

MK vsako leto objavi Javni razpis <strong>za</strong> izbor razvojnih projektov <strong>za</strong> dvig <strong>za</strong>posljivosti ranljivih družbenih skupin<br />

<strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada v okviru<br />

Operativnega programa razvoja človeških virov <strong>za</strong> obdobje 2007–2013.<br />

Tabela 8<br />

Pregled fi<strong>na</strong>nciranja ranljivih družbenih skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in podporo njihovi socialni vključenosti<br />

iz sredstev ESS po letih<br />

Leto JR-ESS<br />

Zaproše<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> projekte, ki so dosegli<br />

minimalni kakovostni kriterij (v EUR)<br />

Odobre<strong>na</strong> sredstva izbranim projektom<br />

(v EUR)<br />

2008–2009 1.511.683,96 1.473.969,29<br />

2009–2010 4.399.969,78 1.575.910,00<br />

2010–2011 4.173.018,21 1.600.000,00<br />

Skupaj 10.084.671,95 4.649.879,29<br />

3 Kadri<br />

3.1 Nemško govoreča etnič<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> v Sloveniji (tudi Kočevarji staroselci)<br />

V tej etnični skupini kultur<strong>na</strong> dejavnost poteka v okviru društev, kjer vse dejavnosti slonijo <strong>na</strong> prostovoljnem<br />

oziroma prostočasnemu sodelovanju.<br />

3.2 Invalidi<br />

Glav<strong>na</strong> dejavnost Sektorja je bila <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> senzorno oviranim, ki so organizirani v medobčinska društva,<br />

ta pa so ustanovila Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije ter Zvezo društev gluhih in <strong>na</strong>glušnih<br />

Slovenije, ki se s svojimi projekti prijavljata <strong>na</strong> razpis MK. V obeh zve<strong>za</strong>h društev je redno <strong>za</strong>posleno osebje.<br />

Šlo je <strong>na</strong>mreč <strong>za</strong> izvajanje razpisa, ki je bil prenesen iz Urada <strong>za</strong> informiranje.<br />

3.3 Dvig <strong>za</strong>posljivosti ranljivih družbenih skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in<br />

podpora njihovi socialni vključenosti<br />

V okviru izvedenih projektov iz prvega JR-ESS 2008–2009 je bilo ustvarjenih 11 novih <strong>za</strong>poslitev <strong>za</strong> polni<br />

delovni čas. V različne projektne aktivnosti je bilo vključenih 500 pripadnikov ranljivih skupin. Največ<br />

udeležencev je bilo invalidov (277 oseb), sledili so pripadniki različnih manjšinskih etničnih skupin, ki niso<br />

ustavno priz<strong>na</strong>ne (115 oseb), in Romi (106 oseb).<br />

Ker je pomanjkanje lastnih kadrov pri manjši<strong>na</strong>h pereč problem, pomenijo prika<strong>za</strong>ni učinki fi<strong>na</strong>nciranja<br />

pomemben prispevek k izboljšanju pogojev <strong>za</strong> kakovostno integracijo in razvoj manjšinskih kultur, <strong>za</strong><br />

katerega so kadri zelo pomembni.<br />

323

1.12.2 Integracijski program <strong>za</strong> manjšinske skupnosti<br />

4 Infrastruktura<br />

4.1 Nemško govoreča etnič<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> v Sloveniji (tudi Kočevarji staroselci)<br />

Predstavniki te skupine izvajajo kulturno dejavnost v okviru svojih društev. Z lastnimi prostori razpolagajo tri<br />

društva:<br />

• Društvo Kočevarjev staroselcev ima v Občicah kulturni dom s pisarniškimi in razstavnimi prostori s stalno<br />

razstavo uporabnih in kulturnih predmetov Kočevarjev,<br />

• Kulturno društvo Apaško polje ima v Apačah Kulturni dom dr. Josefa Matla s pisarniškimi prostori in prostori<br />

<strong>za</strong> druženje,<br />

• Kulturno društvo nemško govorečih že<strong>na</strong> Mostovi – Kulturverein deutschsprachiger Frauen Brücken ima v<br />

Mariboru pisarniške prostore ter prostore <strong>za</strong> druženje in organi<strong>za</strong>cijo manjših razstav.<br />

4.2 Invalidi<br />

Stanje infrastrukture invalidov in njihovih društev MK delno spremlja le <strong>na</strong> področju tehnične infrastrukture,<br />

ki jo uporabljata zvezi društev slepih in slabovidnih ter gluhih in <strong>na</strong>glušnih, in sicer <strong>za</strong> tiskanje knjig v Braillovi<br />

pisavi, izdajo video nosilcev, pripravo oddaj in drugo, kar prek rednega letnega razpisa tudi delno sofi<strong>na</strong>ncira.<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

V okviru delovanja Sektorja so bili ustvarjeni pogoji <strong>za</strong> <strong>za</strong>dovoljevanje kulturnih potreb manjšinskih etničnih<br />

skupnosti in ranljivih skupin, da lahko sodelujejo v kulturnem življenju in ohranjajo svojo kulturno identiteto,<br />

ki jim pomaga k miroljubnemu sobivanju v različnosti.<br />

Slabosti:<br />

Glavni slabosti sta različ<strong>na</strong> normativ<strong>na</strong> urejenost pri posameznih tipih etničnih skupin in nee<strong>na</strong>ko <strong>za</strong>vedanje<br />

pome<strong>na</strong> kakovostne integracije <strong>na</strong> različnih področjih <strong>kulture</strong>.<br />

Priložnosti:<br />

Dosledno izvajanje modela manjšinskega varstva z vključitvijo ranljivih skupin je <strong>za</strong> slovensko kulturno<br />

politiko lahko izziv, saj se z <strong>za</strong>vzemanjem <strong>za</strong> pravice manjšin, da te ohranjajo svoje kulturne identitete, hkrati<br />

<strong>za</strong>vzema <strong>za</strong> kulturno identiteto Slovencev, kar lahko kot primer dobre prakse izkoristi v med<strong>na</strong>rodnem<br />

okolju in v institucijah EU v prid izboljšanju položaja Slovencev v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu ter v prid boljšemu<br />

uresničevanju človekovih pravic <strong>na</strong>sploh.<br />

Nevarnosti:<br />

Preveč pozitivne diskrimi<strong>na</strong>cije pri posamezni etnični ali ranljivi skupini lahko vzbudi negativne percepcije<br />

v širšem kulturnem in socialnem okolju, kar lahko izniči pri<strong>za</strong>devanje in aktivnosti MK, <strong>na</strong> drugi strani<br />

pa <strong>za</strong>radi splošnega gospodarskega <strong>stanja</strong> obstaja real<strong>na</strong> nevarnost zmanjševanja proračunskih sredstev<br />

<strong>za</strong> izvajanje integracijskega programa, <strong>za</strong>to je zelo pomembno <strong>na</strong> tem področju ohranjati izostreno<br />

občutljivost <strong>za</strong> pravo mero in visoko profesio<strong>na</strong>lno raven obrav<strong>na</strong>ve tematike.<br />

324

Kulturni<br />

sistem –<br />

dialogi<br />

v kulturi

Velemir Gjurin, Zoran Pistotnik, Ire<strong>na</strong> Grahek, Miran Zupan in Ire<strong>na</strong> Glavič<br />

2.1 Slovenski jezik in jezikov<strong>na</strong> politika<br />

1 Uvod<br />

2 Prav<strong>na</strong> podlaga<br />

3 Predstavitev <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področju<br />

4 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> AŠUN<br />

5 Viri<br />

326

2.1 Slovenski jezik in jezikov<strong>na</strong> politika<br />

1 Uvod<br />

Skrb <strong>za</strong> slovenski jezik, njegovo rabo in razvoj se omenja že v Zakonu o uresničevanju javnega interesa<br />

<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (ZUJIK) in s posebnim poudarkom v Nacio<strong>na</strong>lnem programu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2004–2007 (NPK):<br />

»Skrb <strong>za</strong> slovenski jezik mora <strong>za</strong>to ostati prva <strong>na</strong>loga kulturne politike.« Ker pa med <strong>za</strong>konsko določenimi<br />

delovnimi področji, <strong>na</strong>logami in pristojnostmi Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v času, ko je <strong>na</strong>stopalo kot pripravljalec<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega programa, še ni bila posebej <strong>na</strong>vede<strong>na</strong> tudi skrb <strong>za</strong> slovenski jezik (to se je zgodilo šele z<br />

Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zako<strong>na</strong> o državni upravi, Uradni list RS, št. 61/04), je bila ta skrb<br />

upošteva<strong>na</strong> šele v eni izmed poznejših stopenj usklajevanja in dopolnjevanja tega strateškega besedila<br />

in je ostala le med splošnimi prednostnimi <strong>na</strong>logami kulturne politike z zelo skopo razčlenitvijo. Na še<br />

abstraktnejši ravni in skoraj obrobno je jezikov<strong>na</strong> problematika omenje<strong>na</strong> v Strategiji razvoja Slovenije<br />

(SRS): v poglavju Peta razvoj<strong>na</strong> prioriteta (Povezovanje ukrepov <strong>za</strong> doseganje trajnostnega razvoja – Razvoj<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne identitete in <strong>kulture</strong>) piše »– krepiti skupni slovenski kulturni prostor ter ohranjati in razvijati<br />

slovenski jezik« oziroma »aktivnosti <strong>za</strong> razvoj slovenskega jezika (MzK, stalno)«.<br />

Da bi se take pomanjkljivosti odpravile, je <strong>za</strong>konodajalec v 28. členu Zako<strong>na</strong> o javni rabi slovenščine (ZJRS)<br />

posebej predpisal, da »Državni zbor Republike Slovenije <strong>na</strong> predlog Vlade Republike Slovenije sprejme<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni program <strong>za</strong> jezikovno politiko, v katerem določi ukrepe <strong>za</strong> izvajanje <strong>na</strong>log iz 4. čle<strong>na</strong> tega<br />

<strong>za</strong>ko<strong>na</strong> <strong>za</strong> <strong>na</strong>slednje petletno obdobje ter predvidi potreb<strong>na</strong> sredstva in <strong>na</strong>čin njihovega <strong>za</strong>gotavljanja /…/<br />

Za izvajanje <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega programa skrbi Vlada Republike Slovenije.« Po določbi 4. čle<strong>na</strong> ZJRS Republika<br />

Slovenija »<strong>za</strong>gotavlja status slovenščine z dejavno jezikovno politiko, ki vključuje skrb <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev<br />

pravnih podlag njene rabe, <strong>za</strong> stalno z<strong>na</strong>nstvenoraziskovalno spremljanje jezikovnega življenja in <strong>za</strong> širjenje<br />

jezikovne zmožnosti ter skrb <strong>za</strong> razvoj in <strong>kulturo</strong> jezika«. Tretja stranica pravnega okvira <strong>na</strong>še jezikovne<br />

politike (JP) so ratificirane splošne med<strong>na</strong>rodnopravne listine, predvsem Sploš<strong>na</strong> deklaracija človekovih<br />

pravic (OZN), Evropska listi<strong>na</strong> o regio<strong>na</strong>lnih ali manjšinskih jezikih in Okvir<strong>na</strong> konvencija o varstvu <strong>na</strong>rodnih<br />

manjšin, četrta stranica pa pristop<strong>na</strong> pogodba in pravni red Evropske unije (primar<strong>na</strong> in sekundar<strong>na</strong><br />

<strong>za</strong>konodaja ter sodbe sodišča ES, tudi »Evropska ustava«).<br />

Nacio<strong>na</strong>lni program <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2008–2011 je pripoz<strong>na</strong>l, da se je z vstopom Republike Slovenije v EU položaj<br />

slovenščine okrepil v med<strong>na</strong>rodnem prostoru, v domačem prostoru pa le še dodatno <strong>za</strong>pletel. Kakor<br />

Nacio<strong>na</strong>lni program <strong>za</strong> jezikovno politiko je <strong>za</strong>to tudi NPK 2008–2011 hotel zmanjšati delež improviziranja<br />

in določiti takšno strategijo <strong>za</strong> doseganje ciljev, ki bi se z leti ka<strong>za</strong>la vse manj, ne vse bolj samo deklarativ<strong>na</strong>.<br />

Tako je NPK 2008–2011 med državnoproračunskimi sredstvi, ki jih je potreboval <strong>za</strong> svoje uresničenje,<br />

<strong>na</strong>menjal <strong>na</strong>jvečje povišanje postavki »slovenski jezik«: s 131.066 € v letu 2008 <strong>na</strong> 521.593 € v letih 2010<br />

in 2011 (str. 94). Ta štirikratni <strong>na</strong>rast sicer mizerne – od vseh <strong>na</strong>jnižje – osnovne vsote je treba pomeriti npr.<br />

ob postavko »delovanje državnih organov« (7.540.294 € v 2008 : 6.650.877 € v 2010) ali ob postavko<br />

»kultura posebnih skupin v RS« (1.802.874 € v 2008 : 3.158.732 € v 2010), da bi pravilno razumeli dejansko<br />

sklestenje teh številk v letih, ko se je <strong>za</strong>devni NPK izvajal. V primeru slovenskega jezika je dejanska vsota v<br />

letu 2010 z<strong>na</strong>šala 90.000 €, to je 5,8-krat manj od planirane.<br />

327

2.1 Slovenski jezik in jezikov<strong>na</strong> politika<br />

2 Prav<strong>na</strong> podlaga<br />

1. Zakoni:<br />

• Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>za</strong> jezikovno politiko 2007–2011 (Ur. list RS, št. 43/2007),<br />

• Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS, Ur. list RS, št. 86/2004 in 8/2010),<br />

• področni <strong>za</strong>koni, ki poleg Ustave Republike Slovenije in Zako<strong>na</strong> o javni rabi slovenščine tudi vsebujejo<br />

določbe o rabi jezika;<br />

2. pod<strong>za</strong>konski predpisi:<br />

• Navodilo o <strong>na</strong>činu izvajanja javnih prireditev, <strong>na</strong> katerih se uporablja tudi tuji jezik (Ur. list RS, št. 93/2005),<br />

• Navodilo o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe <strong>za</strong>sebnega prava oziroma ime<strong>na</strong> fizične<br />

osebe, ki opravlja registrirano dejavnost, pri vpisu v sodni register ali drugo uradno evidenco (Ur. list RS, št.<br />

53/2006),<br />

• Uredba o potrebnem z<strong>na</strong>nju slovenščine <strong>za</strong> posamezne poklice oziroma delov<strong>na</strong> mesta v državnih organih in<br />

organih samoupravnih lokalnih skupnosti ter pri izvajalcih javnih služb in nosilcih javnih pooblastil (Ur. list RS,<br />

št. 22/2008).<br />

3 Predstavitev <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> področju<br />

Slovenski <strong>na</strong>rod je z državno osamosvojitvijo sicer dobil možnost <strong>za</strong> celovito odločanje o statusu in<br />

korpusu <strong>na</strong>rodnega jezika, tj. možnost suverenega jezikovnopolitičnega odločanja (postavljanja ciljev)<br />

ter <strong>na</strong>črtovanja in izvajanja ukrepov <strong>za</strong> doseganje ciljev, vendar slovenski državni organi te možnosti<br />

niso izrabljali <strong>na</strong>jbolj smotrno in prvih pet<strong>na</strong>jst let samostojnosti je minilo brez celovite in kolikor toliko<br />

usklajene jezikovne politike <strong>na</strong> državni ravni. Nekateri so menili, da se bo raba slovenščine kot uradnega<br />

in domi<strong>na</strong>ntnega jezika vsega javnega sporazumevanja <strong>na</strong> območju Slovenije urejala kot samoumev<strong>na</strong>.<br />

Sestavljavci prvotnega predloga slovenske ustave leta 1991 sploh niso <strong>za</strong>pisali posebne določbe o<br />

slovenščini kot uradnem jeziku. Domače sporazumevalne potrebe in zu<strong>na</strong>nji pritiski so potem <strong>na</strong>rekovali<br />

sprejetje razdrobljene in težko pregledne množice jezikovnih določb v številnih področnih <strong>za</strong>konih.<br />

Pripravljanje Predloga <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> o javni rabi slovenščine (pred sprejetjem vsebinsko močno osiromašenega)<br />

se je <strong>za</strong>to vleklo osem let, sprejetje <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> pa je bila predvsem simbol<strong>na</strong> pridobitev, pričakovanega<br />

vsebinskega <strong>na</strong>predka v veljavi in javni rabi slovenščine je ZJRS prinesel malo (večinoma le povzema vsebino<br />

jezikovnih določb iz že prej veljavnih <strong>za</strong>konov, konč<strong>na</strong> različica 1. čle<strong>na</strong> ne razglaša niti bistveno novega<br />

dejstva, da je slovenšči<strong>na</strong> danes državni jezik), ostale so tudi težave pri izvajanju, skrbi <strong>za</strong> nedirektivne<br />

oblike jezikovnopolitične dejavnosti (svetovanje, organiziranje, subvencioniranje ipd.) ter usklajevanju<br />

dejavnosti in stališč institucio<strong>na</strong>lnih nosilcev jezikovne politike in pri snovanju jezikovnopolitične strategije<br />

v spreminjajočih se zgodovinskih razmerah (demokrati<strong>za</strong>cija, informacijska družba, globali<strong>za</strong>cija, evropski<br />

povezovalni procesi idr.).<br />

Z vstopom Slovenije v EU se je povečala predvsem simbol<strong>na</strong> vloga slovenščine (prvič v zgodovini je<br />

postala eden izmed uradnih jezikov pomembne med<strong>na</strong>rodne organi<strong>za</strong>cije, slovenski predstavniki lahko <strong>na</strong><br />

<strong>za</strong>sedanjih Evropskega parlamenta ter nekaterih drugih ustanov in organov EU govorijo slovensko, Uradni<br />

list EU izhaja tudi v slovenščini, <strong>na</strong> spletnem portalu EU je mogoče izbrati tudi slovenščino ipd.), manj pa<br />

nje<strong>na</strong> sporazumeval<strong>na</strong> vloga (slovenski državljani se lahko <strong>na</strong> organe in ustanove EU obračajo v slovenščini<br />

ter od njih prejemajo odgovore v slovenščini). Po drugi strani je pravni status slovenščine v Sloveniji postal<br />

manj trden, <strong>za</strong>radi bruseljskih smernic pa je bilo treba celo črtati ali »omehčati« vrsto <strong>za</strong>konskih določb<br />

o prednostni rabi slovenščine v nekaterih uradnih oziroma javnih govornih položajih. Če Slovenija ne bi<br />

pravočasno sprejela in <strong>za</strong>čela izvajati ustrezne jezikovnopolitične strategije in programa, bi se utegnile<br />

posledice ošibelega statusa slovenščine v procesih evropske regio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cije, čezmejnega sodelovanja in togo<br />

pojmovanega <strong>na</strong>čela o prostem pretoku blaga, oseb idr. stopnjevati, prostorsko zlasti v obmejnem pasu,<br />

področno pa zlasti v trgovini, z<strong>na</strong>nosti, visokem šolstvu in <strong>na</strong> področju <strong>za</strong>poslovanja.<br />

328

2.1 Slovenski jezik in jezikov<strong>na</strong> politika<br />

Brez premišljeno postavljenega trdnega rav<strong>na</strong>njskega okvira <strong>na</strong> ravni EU je v praksi vse teže uveljavljati<br />

strpno in uravnoteženo jezikovno politiko. Vse več je deklarativnosti (o bogastvu raznolikosti) v všečnem<br />

politično pravilnem, stvarno pa ravno nekorektnem jeziku, obenem pa, <strong>na</strong> prvi pogled paradoksalno, vse<br />

več pravne represivnosti v tem smislu, da se skozi obširno razbesedene direktive onemogoča državam<br />

članicam priz<strong>na</strong>vati domicilnost svojih državnih jezikov (in posredno tudi nedržavnih domicilnih jezikov,<br />

koder jih imajo). Rezultat je zdaj mogoče ne le sociolingvistično <strong>na</strong>povedati, temveč ga že izkustveno<br />

doživljati: enemu samemu jeziku, angleščini, se domicilnost ozemeljsko de facto, v neizrecni obliki pa<br />

tudi de iure, razširja čez celotno EU, jezikov<strong>na</strong> raznolikost pa v resnici tam, kjer je evropsko <strong>kulturo</strong><br />

<strong>na</strong>jbolj obogatila (se pravi pri polnofunkcio<strong>na</strong>lnih jezikih – in državni so takšni vsi), <strong>na</strong>glo osiromaševa,<br />

ker je resnič<strong>na</strong> možnost in moč <strong>za</strong> vzdrževanje raznolikosti izroče<strong>na</strong> družbenim sferam (predvsem<br />

gospodarskopolitičnim), ki <strong>za</strong>vesti <strong>za</strong> nošenje tovrstne odgovornosti nimajo razvite.<br />

Nacio<strong>na</strong>lni program <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2008–2011 ni sledil izključevalnemu vrednotenju jezikovnopolitičnih <strong>na</strong>čel<br />

ob <strong>na</strong>videznih dilemah tipa „ali varstvo in obramba jezika ali ekspanzija in razvoj” in „ali represivnost in<br />

pravno predpisovanje ali spodbujevalnost in izobraževanje”, temveč se odloča <strong>za</strong> njihovo medsebojno<br />

povezovanje (dopolnjevanje). Da bi bilo omenjeno povezovanje in dopolnjevanje jezikovnopolitičnih <strong>na</strong>čel<br />

izvedljivo, je v vrhu slovenske politike potrebno spoz<strong>na</strong>nje, da je treba jezikovno politiko EU vzeti resno v<br />

dobrem in slabem, in v slabem resneje.<br />

Vstop Slovenije v EU ni le okrepil rabo slovenščine v med<strong>na</strong>rodnem prostoru, temveč je prinesel dodatne<br />

težave doma. Za oblast, pa tudi <strong>za</strong> državljane, predstavlja <strong>na</strong>jvečjo težavo, <strong>na</strong>mreč izgubo suverenosti,<br />

prisilni jopič, ki se skriva v tako imenovanem evropskem pravu deloma <strong>za</strong>res, še bolj pa <strong>za</strong>radi tolmačenj<br />

tega prava, <strong>na</strong>stalih v interesnih in <strong>na</strong>zorskih krogih z močnim političnim vplivom. Da »se mora delež<br />

improvi<strong>za</strong>cije pri določanju razmerij med jeziki [..] zmanjšati«, je stalo že v osnutku sedanjega NPK, nujno<br />

pa je reči bobu bob: v teh razmerjih je glavni sociolingvistični zdrahar anglešči<strong>na</strong>. Seveda ne anglešči<strong>na</strong> kot<br />

jezik <strong>za</strong>se in <strong>za</strong> svoje, in celo ne anglešči<strong>na</strong> kot jezik, ki je trenutno prvi med e<strong>na</strong>kimi, temveč anglešči<strong>na</strong> kot<br />

jezik, ki ga pripadniki drugih jezikov takrat, ko ni potrebe ali je le umišlje<strong>na</strong>, prevzemajo in vsiljujejo <strong>na</strong>mesto<br />

teh drugih jezikov in to vsiljevanje maskirajo, z o<strong>za</strong>dnimi <strong>na</strong>meni ali iz nerazgledanosti, <strong>za</strong> javni interes in<br />

nujo. Usmeritve, deklarirane v NPK, je <strong>za</strong>to treba podkrepiti <strong>na</strong> ravni EU s pri<strong>za</strong>devanji <strong>za</strong> izrecno postavitev<br />

<strong>na</strong>čela pravic, ki izhajajo iz domicilnosti jezika, <strong>na</strong>d <strong>na</strong>čela enotnosti gospodarskega prostora, <strong>na</strong> državni<br />

ravni pa s sprejetjem strategije, vštevši <strong>za</strong>gotovljeno fi<strong>na</strong>nčno-kadrovsko podstat, <strong>za</strong> takšno usklajevanje z<br />

evropsko <strong>za</strong>konodajo in <strong>za</strong> takšno družbeno upravljanje sploh, ki bo v <strong>na</strong>jvečji možni meri že anticipiralo<br />

omenjeno med<strong>na</strong>čelsko razmerje, ne pa celo delovalo v <strong>na</strong>sprotno smer.<br />

Raziskava Pregled uresničevanja predvidenih ukrepov in <strong>na</strong>log <strong>za</strong> doseganje resolucijskih ciljev (s socio-<strong>kulturo</strong>loško<br />

razčlembo učinkov uresničevanja) glede <strong>na</strong> nosilce, roke in proračunske možnosti, z določitvijo danih in <strong>za</strong> merilo<br />

uporabnih ka<strong>za</strong>lnikov (Inštitut <strong>za</strong> civili<strong>za</strong>cijo in <strong>kulturo</strong>, 2010) izpostavlja še dva pomemb<strong>na</strong> sklopa problematike,<br />

ve<strong>za</strong>ne <strong>na</strong> izvajanje jezikovne politike v RS. Prva ima izvor v 27. členu ZJRS, v katerem je opredeljeno<br />

koordi<strong>na</strong>cijsko telo, ki je nujno <strong>za</strong> dosledno izvajanje <strong>za</strong>stavljenih ukrepov, <strong>za</strong>pisanih v Resoluciji o NPJP in bi<br />

ga morala ustanoviti Vlada RS. Veljavni NPJP je bil oblikovan ob predpostavki, da bo tako telo ustanovljeno,<br />

saj <strong>na</strong>vaja, da »morajo sprejetju strategije in programa slediti tudi nenehno opazovanje razmer, spremljanje<br />

izvajanja ukrepov oziroma doseganja ciljev, sprotno odpravljanje pomanjkljivosti in hkratno reševanje novih<br />

problemov ter poročanje o tem in o morebitni potrebnosti revizije ciljev ali ukrepov«. Kajti, »pri spremljanju<br />

uresničevanja <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega programa JP« gre <strong>za</strong> »dosti širše področje in MK s svojim Sektorjem <strong>za</strong> slovenski<br />

jezik v sedanji sestavi temu ne bo kos«. Na neustreznost in ne<strong>za</strong>dostnost obstoječega <strong>stanja</strong> je večkrat opozoril<br />

tudi <strong>za</strong> izvajanje JP matični sektor, saj ta poleg kadrovske, strokovne in fi<strong>na</strong>nčne podhranjenosti nima niti<br />

pravno-formalnih pristojnosti, da bi izvajal omenjeno <strong>na</strong>logo, odkar se je preoblikoval iz Urada Vlade RS <strong>za</strong><br />

slovenski jezik ter prešel pod pristojnost Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in bil <strong>na</strong>to v letu 2009 znotraj tega orga<strong>na</strong><br />

vključen v Direktorat <strong>za</strong> kulturni razvoj in med<strong>na</strong>rodne <strong>za</strong>deve, marca 2011 pa je bil ob ponovni reorgani<strong>za</strong>ciji<br />

ministrstva preimenovan v Službo <strong>za</strong> slovenski jezik, ki je neposredno podreje<strong>na</strong> ministrici <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

Drugi sklop problematike, ki ga izpostavlja omenje<strong>na</strong> raziskava, je (ne)ustreznost medresorskega usklajevanja<br />

nosilcev posameznih, z NPJP predvidenih ukrepov pri njihovem izvajanju. Če takega telesa ni, mora vsak<br />

nosilec skrbeti <strong>za</strong> izvajanje, pri tem pa ustrezno komunicirati s preostalimi nosilci in izvajalci. Upoštevajoč<br />

slednje bi moralo biti v ustreznem formalnem dokumentu pristojnosti posameznega nosilca določeno, katere<br />

<strong>na</strong>loge opravlja pri izvajanju jezikovne politike. Splošnost posameznih ukrepov in <strong>za</strong>stavljenih pričakovanih<br />

<strong>na</strong>log, terminskih rokov ter predpostavljenega fi<strong>na</strong>nciranja postane <strong>na</strong> tem mestu problem. Komunikacije<br />

med posameznimi nosilci je malo, razen kadar gre <strong>za</strong> ukrepe, ki jih izvajajo že pri rednem delu ne glede <strong>na</strong><br />

resolucijske <strong>za</strong>veze. Tako je tudi z izvajalci, ki jim morajo nosilci ukrepov bodisi omogočiti (so)fi<strong>na</strong>nciranje<br />

njihovega izvajanja bodisi jih k temu pozvati.<br />

329

2.1 Slovenski jezik in jezikov<strong>na</strong> politika<br />

V tem smislu je NPJP 2007–2011 v svojih usmeritvah dobro<strong>na</strong>meren dokument, ki pa ga brez ustrezne<br />

politične volje po ustanovitvi omenjenega koordi<strong>na</strong>cijskega telesa in pa jezikovnopolitične enote znotraj<br />

INDOK centra v Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> ni mogoče učinkovito uresničevati. Ravno slednja je po prepričanju<br />

nosilca priprave prvega NPJP dr. Dularja bistve<strong>na</strong> podpora <strong>za</strong> ustrezno izvajanje <strong>za</strong>stavljenih ciljev. Že v<br />

dosedanjih letnih poročilih smo ugotavljali, da formalno predvide<strong>na</strong> poseb<strong>na</strong> enota <strong>za</strong> zbiranje, urejanje<br />

in obdelovanje podatkov iz z<strong>na</strong>nstvenih raziskav jezikovnega položaja ter iz medijskih, inšpekcijskih in<br />

drugih poročil o jezikovnopolitični in jezikovnokulturni problematiki ni bila ustanovlje<strong>na</strong>, ker ministrstvo ni<br />

<strong>za</strong>gotovilo kadrovskih, fi<strong>na</strong>nčnih in prostorskih pogojev <strong>za</strong>njo.<br />

Poleg v NPJP sicer opredeljenih in razlikovanih pojmov nosilec (tisti, ki je politično odgovoren) in izvajalec<br />

(tisti, ki je operativno odgovoren) se pojavljajo dvoumne opredelitve (kot so jezikovno politični akterji, drugi<br />

nosilci odgovornosti po področjih ...), pri čemer ni vedno jasno, <strong>na</strong> koga se posamezni ukrepi in <strong>na</strong>nje<br />

ve<strong>za</strong>ne <strong>na</strong>loge <strong>na</strong><strong>na</strong>šajo. Ponekod je to sicer nemogoče, saj se njihov <strong>na</strong>bor spreminja in ga ni mogoče<br />

<strong>na</strong>povedati v<strong>na</strong>prej <strong>za</strong> čas veljavnosti resolucije. Po drugi strani pa gre tudi <strong>za</strong> ve<strong>za</strong>nost <strong>na</strong> (ponekod)<br />

splošno in dvoumno opredelitev ukrepov in <strong>na</strong>log.<br />

Dodaten problem je pove<strong>za</strong>n s časovno opredeljenostjo izvedbe ukrepov, razdelimo jo lahko <strong>na</strong> štiri sklope<br />

časovnih rokov: ukrepi, ki <strong>na</strong>j bi bili izvedeni takoj, sklop ukrepov, katerih rok je točno opredeljen <strong>na</strong> letni<br />

oz. nekajletni postavki (npr. 2007 ali 2008–2010), tretji sklop je ve<strong>za</strong>n <strong>na</strong> trajanje resolucije, bi pa lahko bil<br />

dojet kot trajen, potem pa so predvideni še ukrepi, ki so trajni in <strong>na</strong>j bi njihovo izvajanje potekalo stalno,<br />

kontinuirano. Gre torej <strong>za</strong> rigidnost <strong>na</strong> eni strani in neopredeljenost oziroma ohlapnost <strong>za</strong>vez <strong>na</strong> drugi.<br />

Fi<strong>na</strong>nčni <strong>na</strong>črt je v resoluciji sicer opredeljen glede <strong>na</strong> posamezni ukrep, niso pa opredeljene proračunske<br />

postavke posameznega nosilca, <strong>na</strong> katerih bi morala biti <strong>za</strong>gotovlje<strong>na</strong> <strong>na</strong>menska sredstva <strong>za</strong> njihovo izvajanje,<br />

prav tako pa ne nujnost in potek usklajevanja fi<strong>na</strong>nčnih obveznosti predvidenih nosilcev, če je teh več.<br />

V praksi se stanje <strong>na</strong> področju odraža v delovanju Sektorja <strong>za</strong> slovenski jezik. Njegova temelj<strong>na</strong> <strong>na</strong>loga<br />

je kontinuira<strong>na</strong> skrb <strong>za</strong> uveljavljanje in razvoj slovenskega jezika kot enega izmed temeljev <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne<br />

identitete. Sicer pa se je dosedanje delovanje v pretežni meri členilo <strong>na</strong> <strong>na</strong>slednje stalne dejavnosti:<br />

1. izpopolnjeni in usklajeni predpisi o javni rabi slovenščine, izvajanje predpisov o javni rabi slovenščine in dvig<br />

jezikovne <strong>za</strong>vesti pri posameznikih in organi<strong>za</strong>cijah s spremljanjem priprave predpisov v vladnih postopkih<br />

ter sodelovanje pri pripravi in usklajevanju tistih predlogov rešitev, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>šajo <strong>na</strong> uporabo in varstvo<br />

slovenskega jezika, spremljanjem uresničevanja določb v drugih predpisih, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>šajo <strong>na</strong> slovenski jezik,<br />

spremljanjem uresničevanja drugih <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih programov v delih, kjer se <strong>na</strong><strong>na</strong>šajo <strong>na</strong> slovenski jezik,<br />

priprava a<strong>na</strong>liz in opozoril pristojnim organom glede (ne)uresničevanja <strong>za</strong>konskih določil, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>šajo <strong>na</strong><br />

slovenski jezik, priprava poročil o ugotovitvah in stanju <strong>na</strong> posameznih področjih in predlaganje ukrepov <strong>za</strong><br />

izboljšanje stanj,<br />

2. spremljanje uresničevanja Resolucije o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>za</strong> jezikovno politiko 2007–2011, izvajanje<br />

ukrepov, ki so v pristojnosti ministrstva (samostojno v okviru redne dejavnosti sektorja in z zu<strong>na</strong>njimi<br />

izvajalci, izbranimi po predvidenih postopkih in s (so)fi<strong>na</strong>nciranjem njihove dejavnosti), a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> <strong>stanja</strong>,<br />

še posebej sprememb <strong>na</strong> področju in priprava podlag, koordi<strong>na</strong>cija aktivnosti in logistič<strong>na</strong> podpora<br />

oblikovanja <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>na</strong>slednje obdobje,<br />

3. razširitev in poglobitev jezikovne zmožnosti v slovenščini, med drugim z izvedbo rednega letnega razpisa<br />

<strong>za</strong> izbiro projektov, <strong>na</strong>menjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika, in spremljanje<br />

uresničitve izbranih in (so)fi<strong>na</strong>nciranih projektov,<br />

4. zmanjšanje števila opaženih primerov kršenja predpisov, med drugim s pripravo pisnih mnenj o jezikovni<br />

dopustnosti predlaganih imen firm <strong>na</strong> podlagi <strong>za</strong>prosila pred registracijo, s pripravo odgovorov vsem, ki<br />

želijo jezikovnosvetoval<strong>na</strong> mnenja, pove<strong>za</strong><strong>na</strong> s slovenščino, s svetovalnimi mnenji o jezikovni primernosti<br />

poimenovanj drugih pravnih oseb, z obrav<strong>na</strong>vo pripomb in pritožb pravnih oseb in državljanov v zvezi z<br />

uporabo slovenščine kot uradnega jezika ter s pripravo in posredovanjem pojasnil o slovenski knjižni normi,<br />

5. kakovost prevajanja in tolmačenja v slovenščino in iz nje v organih Evropske unije,<br />

6. dejavnosti v zvezi s standardi<strong>za</strong>cijo slovenskega z<strong>na</strong>kovnega jezika <strong>za</strong> gluhe,<br />

7. uveljavljanje in kultura slovenščine <strong>na</strong> tradicio<strong>na</strong>lnih in novih področjih,<br />

8. dejavnosti v zvezi z mrežo lektoratov slovenskega jezika <strong>na</strong> tujih univer<strong>za</strong>h (še posebej ob <strong>na</strong>povedi<br />

njihovega ukinjanja),<br />

9. dejavnosti, pove<strong>za</strong>ne z omogočenjem poučevanja v tujih jezikih v javnem, še posebej visokem šolstvu,<br />

10. sodelovanje v Evropski zvezi državnih jezikovnih ustanov (Efnil) in pri drugih med<strong>na</strong>rodnih dejavnostih,<br />

katerih vsebi<strong>na</strong> je jezikov<strong>na</strong> politika.<br />

330

2.1 Slovenski jezik in jezikov<strong>na</strong> politika<br />

Tabela 1<br />

Statistični pregled (so)fi<strong>na</strong>nciranih projektov 2006–2010:<br />

JPR UPRS – proračunska postavka 4553 – Promocija in razvoj slovenskega jezika<br />

Leto Skup<strong>na</strong> proračunska vrednost Število prejetih vlog Število sofi<strong>na</strong>nc. projektov<br />

2006 4,8 mio SIT 60 28<br />

2007 20.562 € 84 25<br />

2008 21.066 € 62 21<br />

2009 21.593 € 72 12<br />

2010 21.578 € 73 12<br />

Tabela 2<br />

URESNIČEVANJE RESOLUCIJE NPJP – proračunska postavka 8853 – Izvajanje <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong><br />

slovenski jezik<br />

Leto Skup<strong>na</strong> proračunska vrednost Realizirano Število sofi<strong>na</strong>nc. projektov<br />

2008 116.346 € 116.346 € 8<br />

2009 110.000 € 109.925,12 € 9<br />

2010 90.000 € 86.332 € 7<br />

* Opomba: Zajeti so podatki <strong>za</strong> obdobje, v katerem se je izvajalo (so)fi<strong>na</strong>nciranje dejavnosti zu<strong>na</strong>njih izvajalcev <strong>na</strong> tem delovnem področju.<br />

Za potrebe izvajanja jezikovne politike v pristojnosti Sektorja <strong>za</strong> slovenski jezik so bile <strong>na</strong>ročene in izvedene<br />

<strong>na</strong>slednje raziskave in a<strong>na</strong>lize:<br />

• Merila <strong>za</strong> ugotavljanje/prepoz<strong>na</strong>vanje slovenskosti ali neslovenskosti imen podjetij, <strong>za</strong>vodov, društev in drugih<br />

pravnih oseb <strong>za</strong>sebnega prava, Univer<strong>za</strong> v Novi Gorici, dr. Franc Marušič, 2006: kakš<strong>na</strong> bi merila lahko bila<br />

oziroma kakš<strong>na</strong> bi morda morala biti, kakš<strong>na</strong> ime<strong>na</strong> so smisel<strong>na</strong> in kakš<strong>na</strong> ne, glede <strong>na</strong> to, ali jih <strong>za</strong>kon<br />

dopušča ali ne;<br />

• Organizira<strong>na</strong> skrb <strong>za</strong> govorno <strong>kulturo</strong> v slovenskih elektronskih medijih, Inštitut <strong>za</strong> slovenski jezik Fra<strong>na</strong> Ramovša,<br />

ZRC SAZU, Peter Jurgec, 2006: rezultati so dobri in celo nekoliko presenetljivi, čeprav ni formalnega vzvoda,<br />

ki bi od <strong>za</strong>sebnih elektronskih medijih <strong>za</strong>hteval določeno raven govorne <strong>kulture</strong>, mediji (zlasti radijski, ki so<br />

sodelovali v anketi) <strong>za</strong>njo v veliki meri poskrbijo sami;<br />

• Te<strong>za</strong> o (ne)priljubljenosti slovenščine kot obveznega šolskega predmeta v Sloveniji, Inštitut <strong>za</strong> civili<strong>za</strong>cijo in <strong>kulturo</strong>,<br />

Ljublja<strong>na</strong>, 2008: te<strong>za</strong> o nepriljubljenosti se ni potrdila; statistike priljubljenosti slovenščine so primerljive z<br />

drugimi predmeti, tezo o (ne)priljubljenosti slovenščine bi lahko prevedli v tezo o (ne)priljubljenosti šole,<br />

<strong>na</strong>sploh je z<strong>na</strong>čilno, da se v nepreverjenih trditvah o nepriljubljenosti slovenščine spol kot argument sploh ne<br />

pojavlja; priljubljenost pouka SJ je bistveno pove<strong>za</strong><strong>na</strong> s stališči do kvalitete učiteljevega dela;<br />

• Pregled in a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> politik, ki določajo položaj slovenščine <strong>na</strong>sproti angleščini in drugim tujim jezikom v visokem<br />

šolstvu in z<strong>na</strong>nosti, Univer<strong>za</strong> v Novi Gorici, Franc Marušič in Rok Žaucer, 2010: področji z<strong>na</strong>nosti in visokega<br />

šolstva sta prepleteni, a še vedno ločeni že v konceptu oziroma glavnem cilju, to pa se odraža tudi pri izbiri<br />

in rabi jezika oz. jezikov; med<strong>na</strong>rodni jezik z<strong>na</strong>nosti ni slovenšči<strong>na</strong> in <strong>na</strong> to Slovenija nima vpliva; če <strong>za</strong> glavni<br />

cilj visokega šolstva postavimo izobraževanje slovenskih državljanov, pa je izbira jezika ponovno bolj ali manj<br />

nespor<strong>na</strong>;<br />

• Pregled uresničevanja predvidenih ukrepov in <strong>na</strong>log <strong>za</strong> doseganje resolucijskih ciljev (s socio-<strong>kulturo</strong>loško razčlembo<br />

učinkov uresničevanja) glede <strong>na</strong> nosilce, roke in proračunske možnosti, z določitvijo danih in <strong>za</strong> merilo uporabnih<br />

ka<strong>za</strong>lnikov, Inštitut <strong>za</strong> civili<strong>za</strong>cijo in <strong>kulturo</strong>, Ljublja<strong>na</strong>, 2010: program jezikovne politike 2007–2011 je<br />

dobro<strong>na</strong>meren v svojih usmeritvah, a ga brez ustrezne politične volje po ustanovitvi koordi<strong>na</strong>cijskega telesa<br />

in jezikovnopolitičnega oddelka znotraj INDOK centra <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> ni mogoče ustrezno izvajati;<br />

• Predlog metodologije priprave Nacio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> jezikovno politiko <strong>za</strong> obdobje 2012–2016, Univer<strong>za</strong><br />

v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2010: ugotovljene pomanjkljivosti veljavne resolucije (prevelik obseg,<br />

nepreglednost dokumenta, razpršenost tem, nedefiniranost nosilcev in izvajalcev, prekrivanje vsebin);<br />

podlaga <strong>za</strong> novi dokument bi bile izčiščene prioritete jezikovne politike <strong>za</strong> določeno obdobje z merljivimi<br />

cilji in konkretnimi izvajalci, Sektor <strong>za</strong> slovenski jezik bi moral postati osrednji nosilec koordi<strong>na</strong>tor med<br />

institucijami in posamezniki izvajalci ciljev; če parlament sprejme dokument, mora <strong>za</strong> izvedbo <strong>za</strong>gotoviti<br />

<strong>na</strong>menska sredstva iz proraču<strong>na</strong>.<br />

331

2.1 Slovenski jezik in jezikov<strong>na</strong> politika<br />

4 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> AŠUN 1<br />

(<strong>na</strong> konkretnem primeru prednostnega cilja)<br />

Cilj:<br />

Ustrez<strong>na</strong> <strong>za</strong>konodaja o javni rabi slovenščine<br />

Aduti<br />

• Pomanjkljivosti veljavne <strong>za</strong>konodaje so v z<strong>na</strong>tni meri<br />

evidentirane.<br />

• Zakonska urejenost javne rabe jezika je postala v <strong>za</strong>vesti<br />

večine prebivalstva samoumev<strong>na</strong> podpor<strong>na</strong> sopotnica<br />

jezikovne omike.<br />

• Zakon o javni rabi slovenščine – ki je od 2010 usklajen z<br />

evropskim pravom in je 2008 vzdržal prvo presojo pred<br />

ustavnim sodiščem – je v očeh ljudi <strong>za</strong>kon, ki je glede<br />

javne rabe slovenščine <strong>na</strong>drejen drugim <strong>za</strong>konom.<br />

Ugodnosti<br />

• Nepolitikantska veči<strong>na</strong> javnosti bi preureditev <strong>za</strong>konodaje<br />

pozdravila, ker s sedanjim stanjem niso <strong>za</strong>dovoljni niti<br />

privrženci »trde roke« niti »liberali«, niti obe glavni stroki<br />

(prav<strong>na</strong> in jezikoslov<strong>na</strong>).<br />

Šibkosti<br />

• Pomanjkljivosti veljavne <strong>za</strong>konodaje so številne.<br />

• Namesto krovnega <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> problematiko urejajo poleg<br />

Zako<strong>na</strong> o javni rabi slovenščine številni področni <strong>za</strong>koni,<br />

občasno (Zakon o gospodarskih družbah) z določbami, ki<br />

so tako pravno kakor jezikoslovno absurdne.<br />

• Izvajanje t. i. jezikovne <strong>za</strong>konodaje (tudi v sodstvu in<br />

notarstvu) in njegovo <strong>na</strong>dziranje (inšpekcijske službe) je<br />

<strong>za</strong>z<strong>na</strong>movano s samovoljnimi tolmačenji, ki so posledica<br />

jezikovne in splošne nerazgledanosti (tipičen primer:<br />

<strong>na</strong>ziranje, da je a slovenska črka ne glede <strong>na</strong> svojo<br />

glasovno vrednost).<br />

Nevarnosti<br />

• Politič<strong>na</strong> nepripravljenost opraviti potrebne spremembe.<br />

5 Viri<br />

– Letno poročilo <strong>za</strong> NPK <strong>za</strong> leto 2008 (mag. Velemir Gjurin).<br />

– Letno poročilo <strong>za</strong> NPK <strong>za</strong> leto 2009 (mag. Velemir Gjurin).<br />

– Pregled uresničevanja predvidenih ukrepov in <strong>na</strong>log <strong>za</strong> doseganje resolucijskih ciljev (s socio-<strong>kulturo</strong>loško<br />

razčlembo učinkov uresničevanja) glede <strong>na</strong> nosilce, roke in proračunske možnosti, z določitvijo danih<br />

in <strong>za</strong> merilo uporabnih ka<strong>za</strong>lnikov. Inštitut <strong>za</strong> civili<strong>za</strong>cijo in <strong>kulturo</strong>, Ljublja<strong>na</strong>, raziskava november 2010<br />

(<strong>na</strong>ročil Sektor <strong>za</strong> slovenski jezik).<br />

– Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>za</strong> jezikovno politiko 2007–2011 (Ur. list RS, št. 43/2007).<br />

1 Avtorji prispevka štejemo AŠUN (adutov in šibkosti ter ugodnosti in nevarnosti) <strong>za</strong> poslovenitev, ki je <strong>za</strong> angleško SWOT po<br />

zlogovni zgradbi in pomenu ustreznejša od PSPN.<br />

332

2.2 Preobrazba javnega sektorja v kulturi<br />

333

A<strong>na</strong> Železnik, Ciril Baškovič, Sonja Kralj Bervar in Brigita Lipovšek<br />

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

1 Opis <strong>stanja</strong><br />

1.1 Pravnoorgani<strong>za</strong>cijska in upravljavska struktura<br />

1.2 Organi javnega <strong>za</strong>voda<br />

1.3 Z<strong>na</strong>čilnosti sedanje ureditve<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

2.1 Zagotavljanje sredstev javnim <strong>za</strong>vodom iz <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega proraču<strong>na</strong><br />

2.2 Spremembe fi<strong>na</strong>nciranja javnih <strong>za</strong>vodov v <strong>za</strong>dnjih 15 letih<br />

2.3 Pregled fi<strong>na</strong>nciranja javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> iz državnega proraču<strong>na</strong> od leta 2002 do 2010<br />

2.4 Struktura prihodkov v javnih <strong>za</strong>vodih, ki se fi<strong>na</strong>ncirajo iz državnega proraču<strong>na</strong>, v obdobju od 2002 do 2010<br />

– glede <strong>na</strong> ustanoviteljstvo<br />

2.4.1 Javni <strong>za</strong>vodi, katerih ustanoviteljica je država<br />

2.4.2 Javni <strong>za</strong>vodi, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti<br />

3 Zaposlovanje in kadri<br />

3.1 Delovno aktivni v kulturi<br />

3.2 Predpisi s področja urejanja delovnih razmerij v javnih <strong>za</strong>vodih s področja <strong>kulture</strong>:<br />

3.3 Število <strong>za</strong>poslenih v javnih <strong>za</strong>vodih, katerim sredstva <strong>za</strong> plače <strong>za</strong>gotavlja <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kulturi, v obdobju od<br />

2002 do 2009<br />

3.4 Plač<strong>na</strong> razmerja v javnem sektorju <strong>kulture</strong><br />

3.5 Delovnopravne posebnosti ZUJIK<br />

3.6 Razmisleki o rešitvah<br />

4 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

5.1 Upravljalske strukture javnih <strong>za</strong>vodov<br />

5.2 Fi<strong>na</strong>nciranje.<br />

5.3 Zaposlovanje in kadri<br />

6 Viri<br />

334

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

1 Opis <strong>stanja</strong><br />

Obstoječi opis <strong>stanja</strong> je dopolnilo k podrobnim orisom <strong>stanja</strong> <strong>na</strong> posameznih področjih umetnosti in dediščine<br />

v prvem poglavju te a<strong>na</strong>lize ter poskus sistemskega pogleda <strong>na</strong> vprašanje javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>,<br />

s poudarkom <strong>na</strong> tistih, katerih ustanovitelj oziroma večinski fi<strong>na</strong>ncer je <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

1.1 Pravnoorgani<strong>za</strong>cijska in upravljavska struktura<br />

Javni <strong>za</strong>vodi so temelj<strong>na</strong> organi<strong>za</strong>cijska oblika izvajanja javnih služb <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>. Splošni okvir<br />

njihovega delovanja določa Zakon o javnih <strong>za</strong>vodih, ki je bil sprejet leta 1991, področju <strong>kulture</strong> prirejene<br />

rešitve pa ureja Zakon o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (v <strong>na</strong>daljevanju: ZUJIK).<br />

V ZUJIK je <strong>za</strong>pisano, da država v javnem interesu neposredno <strong>za</strong>gotavlja javne kulturne dobrine trajno ali<br />

nemoteno <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin, da ustanovi javni <strong>za</strong>vod <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, ali pa s sofi<strong>na</strong>nciranjem večletnih ali letnih<br />

kulturnih programov drugih kulturnih izvajalcev (javnih <strong>za</strong>vodov, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti,<br />

nevladnih organi<strong>za</strong>cij in samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi).<br />

Za javne <strong>za</strong>vode <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> se uporabljajo predpisi o javnih <strong>za</strong>vodih, razen če ZUJIK določa<br />

drugače. 29. člen ZUJIK tako dopušča možnost, da lahko posebni <strong>za</strong>kon <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> posamič<strong>na</strong><br />

vprašanja uredi tudi drugače (npr. Zakon o kobilarni Lipica, Zakon o knjižničarstvu, Zakon o Radioteleviziji<br />

Slovenija). Delovanje posameznega javnega <strong>za</strong>voda, ki <strong>za</strong>jema tudi razmerja med ustanoviteljem in<br />

<strong>za</strong>vodom ter temelj<strong>na</strong> vprašanja glede organi<strong>za</strong>cije, dejavnosti in <strong>na</strong>či<strong>na</strong> fi<strong>na</strong>nciranja, je v skladu z ZUJIK ter<br />

posebnimi <strong>za</strong>koni <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> urejeno v aktu o ustanovitvi javnega <strong>za</strong>voda.<br />

1.2 Organi javnega <strong>za</strong>voda<br />

V skladu z 32. členom ZUJIK organe javnega <strong>za</strong>voda predstavljajo direktor ali uprava, svet in strokovni svet.<br />

Naloga direktorja je, da <strong>za</strong>stopa, predstavlja in vodi javni <strong>za</strong>vod. Z aktom o ustanovitvi javnega <strong>za</strong>voda se<br />

lahko funkcija direktorja poimenuje tudi drugače. Akt o ustanovitvi lahko določa, da ima javni <strong>za</strong>vod <strong>za</strong><br />

posamez<strong>na</strong> področja (kot so vodenje strokovnega dela, fi<strong>na</strong>nčne in pravne <strong>za</strong>deve ipd.) tudi pomočnike<br />

direktorja. V takih primerih vsebuje še določbe o <strong>na</strong>činu njihovega imenovanja, njihovih <strong>na</strong>logah in<br />

pristojnostih. Kadar to <strong>za</strong>hteva velikost javnega <strong>za</strong>voda ali raznovrstnost njegovih dejavnosti, lahko akt o<br />

ustanovitvi določi, da vodi javni <strong>za</strong>vod <strong>na</strong>mesto direktorja uprava, ki jo sestavljajo predsednik in eden ali več<br />

članov.<br />

Svet <strong>za</strong>voda sestavljajo predstavniki ustanovitelja, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela javnega <strong>za</strong>voda,<br />

fi<strong>na</strong>nc in pravnih <strong>za</strong>dev imenuje ustanovitelj, ter predstavniki delavcev <strong>za</strong>voda, ki predstavljajo od <strong>na</strong>jmanj<br />

enega do <strong>na</strong>jveč tretjino vseh članov sveta <strong>za</strong>voda.<br />

Svet <strong>na</strong>dzira <strong>za</strong>konitost dela in poslovanja javnega <strong>za</strong>voda, spremlja, a<strong>na</strong>lizira in ocenjuje delovanje javnega<br />

<strong>za</strong>voda, predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,<br />

ocenjuje delo direktorja, daje soglasje k strateškemu <strong>na</strong>črtu, programu dela, fi<strong>na</strong>nčnemu <strong>na</strong>črtu,<br />

sistemi<strong>za</strong>ciji delovnih mest, organi<strong>za</strong>ciji dela, kadrovskemu <strong>na</strong>črtu, <strong>na</strong>črtu <strong>na</strong>bav in k <strong>za</strong>vodski kolektivni<br />

pogodbi, ter <strong>na</strong>dzira njihovo izvajanje, daje soglasje k ce<strong>na</strong>m javnih kulturnih dobrin, daje predhodno<br />

mnenje k imenovanju direktorja, sklepa pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi z direktorjem, odloča o pritožbah delavcev,<br />

ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>šajo <strong>na</strong> pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja, in opravlja druge<br />

<strong>na</strong>loge v skladu z aktom o ustanovitvi javnega <strong>za</strong>voda.<br />

Strokovni svet sestavljajo posamezniki, ki lahko s strokovnimi oziroma poslovnimi izkušnjami in javnim<br />

ugledom prispevajo k boljšemu delovanju javnega <strong>za</strong>voda. V skladu s sedanjo ureditvijo eno tretjino članov<br />

strokovnega sveta izvolijo <strong>za</strong>posleni, pri čemer je <strong>na</strong>jmanj eden izvoljen izmed vseh <strong>za</strong>poslenih, preostali<br />

pa se volijo izmed tistih, ki opravljajo dejavnost, <strong>za</strong>radi katere je javni <strong>za</strong>vod ustanovljen. Preostale člane<br />

strokovnega sveta predlagajo Kulturniška zbornica Slovenije, društva oziroma druge organi<strong>za</strong>cije s področja<br />

dela javnega <strong>za</strong>voda iz vrst strokovnjakov ali uporabnikov. Organi<strong>za</strong>cije s pravico nomi<strong>na</strong>cije članov<br />

strokovnega sveta posameznega <strong>za</strong>voda določa akt o ustanovitvi javnega <strong>za</strong>voda.<br />

Strokovni svet spremlja in ocenjuje delovanje javnega <strong>za</strong>voda in politiko njegovega ustanovitelja, ugotavlja<br />

ustreznost strateškega <strong>na</strong>črta in programa dela glede <strong>na</strong> <strong>na</strong>men, <strong>za</strong>radi katerega je javni <strong>za</strong>vod ustanovljen,<br />

335

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

obrav<strong>na</strong>va vprašanja s področja strokovnega dela javnega <strong>za</strong>voda in daje direktorju mnenja, predloge<br />

in pobude <strong>za</strong> reševanje teh vprašanj, daje predhodno mnenje ustanovitelju k imenovanju in razrešitvi<br />

direktorja javnega <strong>za</strong>voda, daje predhodno mnenje k <strong>za</strong>vodski kolektivni pogodbi, daje druge pobude in<br />

predloge v zvezi z delovanjem javnega <strong>za</strong>voda, pristojen pa je še <strong>za</strong> druge <strong>za</strong>deve, določene z aktom o<br />

ustanovitvi javnega <strong>za</strong>voda.<br />

Ker je <strong>za</strong> področje <strong>kulture</strong> z<strong>na</strong>čilno veliko število malih javnopravnih oseb, ZUJIK pri<strong>na</strong>ša posebne rešitve<br />

<strong>za</strong> <strong>za</strong>vode z manj kot dvajsetimi <strong>za</strong>poslenimi. Naloge direktorja se v primeru teh <strong>za</strong>vodov ne razlikujejo<br />

od že <strong>za</strong>pisanih, svet pa združuje funkciji sveta iz 42. čle<strong>na</strong> ZUJIK in strokovnega sveta iz 40. čle<strong>na</strong> ZUJIK.<br />

Sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev <strong>za</strong>voda in predstavniki uporabnikov oziroma<br />

<strong>za</strong>interesirane javnosti.<br />

1.3 Z<strong>na</strong>čilnosti sedanje ureditve<br />

Iz prispevkov v prvem poglavju te a<strong>na</strong>lize, raziskave o upravljalskih strukturah, izkušenj <strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong><br />

MK pri sodelovanju pri upravljanju in <strong>na</strong>dzoru javnih <strong>za</strong>vodov ter razprav v delovni skupini <strong>za</strong> reformo<br />

izpostavljamo nekatere z<strong>na</strong>čilnosti izvajanja ZUJIK v delu, ki določa upravljalske strukture in njihova<br />

medseboj<strong>na</strong> razmerja.<br />

V zvezi s položajem direktorja je mogoče ugotoviti, da se njegove pristojnosti in odgovornosti <strong>na</strong> številnih<br />

poljih prekrivajo s pristojnostmi sveta, <strong>na</strong> nekaterih mestih pa tudi strokovnega sveta.<br />

Navedeno ob idealni kadrovski kombi<strong>na</strong>ciji ni nujno ovira, predstavlja lahko celo simbiozo pri izvajanju<br />

<strong>na</strong>log iz ustanovitvenega akta, ob malo manj idealni sestavi pa lahko pomeni skoraj nepremostljivo oviro<br />

<strong>za</strong>dovoljivemu izvajanju kulturnega programa.<br />

Pogosto <strong>na</strong>letimo <strong>na</strong> razmišljanja, ali je <strong>za</strong> direktorje javnih <strong>za</strong>vodov primerneje angažirati menedžerske<br />

ali umetniške kadre. Dilema je umet<strong>na</strong> in čas je, da jo presežemo ter ustvarimo pogoje, da bo <strong>za</strong> vodenje<br />

javnih <strong>za</strong>vodov nuj<strong>na</strong> optimal<strong>na</strong> kombi<strong>na</strong>cija z<strong>na</strong>nj, usposobljenosti in izkušenj tako <strong>na</strong> strokovnem oziroma<br />

umetniškem kakor <strong>na</strong> poslovnem področju. Dejstvo je, da brez z<strong>na</strong>nj iz vseh <strong>na</strong>vedenih področij kakovostno<br />

vodenje <strong>za</strong>voda <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> sploh ni možno, <strong>za</strong>to se mora kultur<strong>na</strong> politika <strong>za</strong>vzemati <strong>za</strong> različne<br />

kombi<strong>na</strong>cije rešitev, ki bodo omogočale izbor <strong>na</strong>jbolj kakovostnih kadrov. Pri tem je seveda nujno opozoriti,<br />

da pomanjkljiva usposobljenost vodstvenih struktur <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> s področja menedžmenta in<br />

poslovodenja pogosto predstavlja vrzel, ki jo bo treba v prihodnje <strong>za</strong>polniti s kakovostnimi izobraževalnimi<br />

programi.<br />

Delovni odnosi med direktorji in pomočniki so v povprečju dobri; verjetno tudi <strong>za</strong>to, ker je imenovanje<br />

slednjih v pristojnosti prvih, kar omogoča sestavo homogenih in kakovostnih vodstvenih struktur javnih<br />

<strong>za</strong>vodov.<br />

Sveti javnih <strong>za</strong>vodov svoje pristojnosti in odgovornosti razumejo zelo različno. Raziskava o upravljanju<br />

(Sotošek Štular) je poka<strong>za</strong>la, da nekateri poglobljeno (so)delujejo pri upravljanju in <strong>na</strong>dzoru <strong>za</strong>voda <strong>na</strong><br />

številnih sejah, vendar žal ni vedno tako. Izka<strong>za</strong>lo se je <strong>na</strong> primer, da so člani enega izmed svetov celo o<br />

svojih <strong>na</strong>jpomembnejših <strong>na</strong>logah glasovali v nesklepčni sestavi ali pa kar korespondenčno. V teh primerih<br />

je bolj kot premajh<strong>na</strong> odgovornost članov sveta skrb vzbujajoče dejstvo, da ustanovitelj tovrstnih kršitev ni<br />

sankcioniral.<br />

Iz <strong>na</strong>vedenega je mogoče sklepati, da bodo potrebne bolj <strong>na</strong>tančne opredelitve pristojnosti in odgovornosti<br />

sveta pa tudi individualne odgovornosti njegovih članov. Pri tem verjetno ni <strong>za</strong>nemarljivo, da so člani<br />

svoje <strong>na</strong>loge doslej opravljali brez fi<strong>na</strong>nčnega <strong>na</strong>domestila, to pa bi ka<strong>za</strong>lo spremeniti in <strong>za</strong> povečano<br />

odgovornost <strong>za</strong>gotoviti tudi primerno plačilo.<br />

Sestava strokovnega sveta je v ZUJIK opisa<strong>na</strong> obširneje kakor sestava sveta, iz česar je mogoče sklepati,<br />

da je <strong>za</strong>konodajalec predvideval njegov velik vpliv, ki pa se v praksi ni uveljavil. Predstavniki <strong>za</strong>poslenih<br />

v strokovnem svetu pogosto predstavljajo interese, ki so bolj kot s strokovnim delom <strong>za</strong>voda pove<strong>za</strong>ni z<br />

uveljavljanjem pravic iz delovnopravnih razmerij.<br />

336

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

2.1 Zagotavljanje sredstev javnim <strong>za</strong>vodom iz <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega proraču<strong>na</strong><br />

Normativne podlage <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, katerih ustanovitelj oziroma<br />

večinski fi<strong>na</strong>ncer je MK, <strong>za</strong>gotavljajo ZUJIK, Pravilnik o <strong>na</strong>činu izvajanja fi<strong>na</strong>nciranja javnih <strong>za</strong>vodov,<br />

javnih skladov in javnih agencij <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, Uredba o metodologiji <strong>za</strong> določitev osnov <strong>za</strong> izračun<br />

sredstev <strong>za</strong> izvajanje javne službe <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, Zakon o varstvu kulturne dediščine, Zakon o varstvu<br />

dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, Zakon o Kobilarni Lipica in Zakon o knjižničarstvu. Na<br />

njihovi podlagi MK javne <strong>za</strong>vode vsako leto neposredno pozove k predložitvi predlogov fi<strong>na</strong>nčnih <strong>na</strong>črtov<br />

in programov dela. Po prejemu predlogov strokovne službe ministrstva izvedejo usklajevalne sestanke<br />

z vodstvi <strong>za</strong>vodov ter pripravijo predlog razdelitve sredstev v skladu z veljavnimi predpisi in v okviru<br />

proračunskih možnosti. Predloge fi<strong>na</strong>nčnih <strong>na</strong>črtov in programe dela obrav<strong>na</strong>vajo in ocenijo strokovne<br />

komisije. Na tej podlagi ministrstvo pripravi odločbe, ki predstavljajo osnovo <strong>za</strong> dva<strong>na</strong>jstinsko <strong>za</strong>gotavljanje<br />

sredstev <strong>za</strong> plače <strong>za</strong>poslenih, <strong>za</strong> splošne stroške delovanja, programske materialne stroške, investicijsko<br />

vzdrževanje ter <strong>na</strong>kup opreme javnih <strong>za</strong>vodov. Po <strong>za</strong>ključenem koledarskem letu so javni <strong>za</strong>vodi dolžni<br />

ustanovitelju oziroma fi<strong>na</strong>ncerju predložiti fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> in vsebinska poročila.<br />

Ob izvajanju veljavnih <strong>za</strong>konskih podlag je mogoče ugotoviti, da so pristojnosti med krovnim <strong>za</strong>konom<br />

(ZUJIK) in specialnimi <strong>za</strong>koni pogosto premalo jasno razdeljene, <strong>za</strong>to pri<strong>na</strong>šajo različne rešitve glede<br />

pristojnosti in odgovornosti pri potrjevanju fi<strong>na</strong>nčnih <strong>na</strong>črtov in programov dela ter letnih poročil,<br />

odločanju o presežku prihodkov <strong>na</strong>d odhodki, pogosto pa celo uporabe različnih podlag <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje.<br />

Nekateri <strong>za</strong>vodi so tako fi<strong>na</strong>ncirani <strong>na</strong> podlagi pogodb, drugi <strong>na</strong> podlagi odločb.<br />

2.2 Spremembe fi<strong>na</strong>nciranja javnih <strong>za</strong>vodov v <strong>za</strong>dnjih 15 letih<br />

MK je leta 2010 fi<strong>na</strong>nciralo delovanje 69 javnih <strong>za</strong>vodov: 28 javnih <strong>za</strong>vodov, ki jih je ustanovila država, in<br />

41 javnih <strong>za</strong>vodov, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti. Poleg tega je MK v letu 2010 prevzelo v<br />

sofi<strong>na</strong>nciranje Slovensko stalno gledališče Trst.<br />

Državni javni <strong>za</strong>vodi delujejo <strong>na</strong> področju premične dediščine (10 muzejev in galerij, šest arhivov),<br />

nepremične dediščine (ZVKDS, Arboretum Volčji Potok), glasbe in gledališke dejavnosti (SNG Opera in<br />

balet Ljublja<strong>na</strong>, SNG Maribor, Slovenska filharmonija, SNG Drama Ljublja<strong>na</strong> in SNG Nova Gorica), so pa še<br />

posamezni javni <strong>za</strong>vodi (Cankarjev dom, NUK, FS Viba film, Slovenska kinoteka in Kobilar<strong>na</strong> Lipica).<br />

MK fi<strong>na</strong>ncira tudi javne <strong>za</strong>vode, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti, in sicer 32 muzejev in galerij<br />

ter pet gledališč. Poleg tega <strong>za</strong>gotavlja sredstva <strong>za</strong> programske materialne stroške še štirim občinskim<br />

gledališčem (gledališčem v Kopru, Kranju, Novem mestu in <strong>na</strong> Ptuju).<br />

Pomembnejše spremembe pri fi<strong>na</strong>nciranju števila javnih <strong>za</strong>vodov v <strong>za</strong>dnjih 15 letih:<br />

• Leta 1995 se je <strong>za</strong>čelo redno fi<strong>na</strong>nciranje programskih stroškov Prešernovega gledališča Kranj.<br />

• Leta 1996 sta iz Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja <strong>na</strong>stala dva nova jav<strong>na</strong> <strong>za</strong>voda: Slovenski<br />

gledališki muzej in Slovenska kinoteka.<br />

• Leta 1999 je bil ustanovljen Javni <strong>za</strong>vod RS <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine (združili so se regio<strong>na</strong>lni javni<br />

<strong>za</strong>vodi in restavratorski center). Slovenski komorni zbor se je pridružil Slovenski filharmoniji.<br />

• Leta 1999 in 2000 sta bila izvede<strong>na</strong> dva poizkusa prenosa fi<strong>na</strong>nciranja občinskih javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> občine<br />

ustanoviteljice. Občine so bile dolžne <strong>za</strong>gotavljati sredstva <strong>za</strong> plače <strong>za</strong>poslenih, splošne stroške delovanja<br />

in investicijsko vzdrževanje in <strong>na</strong>kup opreme, ministrstvo pa je bilo še <strong>na</strong>prej <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>no <strong>za</strong> plačevanje<br />

programskih materialnih stroškov. Pri obeh poizkusih je bilo z odločbo Ustavnega sodišča fi<strong>na</strong>nciranje<br />

vrnjeno <strong>na</strong> državo.<br />

• Leta 2001 se je ustanovil in <strong>za</strong>čel fi<strong>na</strong>ncirati javni <strong>za</strong>vod Arboretum Volčji Potok.<br />

• Leta 2003 se je Koroškemu pokrajinskemu muzeju Slovenj Gradec pridružil muzej <strong>na</strong> Rav<strong>na</strong>h, ki ga je prej<br />

fi<strong>na</strong>ncirala obči<strong>na</strong>. MK je <strong>za</strong>čelo redno fi<strong>na</strong>ncirati programske stroške Gledališča Koper.<br />

• Leta 2004 je MK <strong>za</strong>čelo redno fi<strong>na</strong>ncirati programske stroške Gledališča Ptuj.<br />

• Leta 2006 je MK <strong>za</strong>čelo delno in leta 2007 v pretežnem delu fi<strong>na</strong>ncirati Kobilarno Lipica.<br />

• Leta 2007 je država soustanovila Muzej krščanstva <strong>na</strong> Slovenskem in ga <strong>za</strong>čela sofi<strong>na</strong>ncirati.<br />

• Leta 2010 je MK <strong>za</strong>čelo redno fi<strong>na</strong>ncirati programske stroške gledališča Anton Podbevšek Teater Novo<br />

mesto in dejavnost Gornjesavskega muzeja Jesenice (pooblaščeni muzej).<br />

337

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

• Leta 2010 je država od Mestne občine Ljublja<strong>na</strong> prevzela ustanoviteljstvo Arhitekturnega muzeja, ki se je<br />

preimenoval v Muzej <strong>za</strong> arhitekturo in oblikovanje<br />

• Leta 2010 je MK prevzelo v sofi<strong>na</strong>nciranje Slovensko stalno gledališče Trst.<br />

2.3 Pregled fi<strong>na</strong>nciranja javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> iz državnega<br />

proraču<strong>na</strong> od leta 2002 do 2010<br />

V tabeli 1 je podan pregled fi<strong>na</strong>nciranja javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> iz državnega proraču<strong>na</strong> v letih<br />

od 2002 do 2010 in deleža teh sredstev v proračunu MK. Delež sredstev v proračunu MK, ki je bil <strong>na</strong>menjen<br />

javnim <strong>za</strong>vodom v letih od 2002 do 2010, se je zmanjševal, čeprav so se sredstva realno povečevala. Izjema<br />

je leto 2010, ko so se sredstva nomi<strong>na</strong>lno zmanjšala glede <strong>na</strong> leto 2009. <strong>Ministrstvo</strong> je v teh letih prevzelo<br />

številne nove obveznosti. Tudi iz verižnega indeksa je razvidno, da so se skup<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> delovanje javnih<br />

<strong>za</strong>vodov realno povečevala, z izjemo leta 2010.<br />

V tabeli 2 je podan pregled fi<strong>na</strong>nciranja javnih <strong>za</strong>vodov po skupi<strong>na</strong>h dejavnosti javnih <strong>za</strong>vodov in v tabeli 3<br />

struktura fi<strong>na</strong>nciranja po skupi<strong>na</strong>h dejavnosti v obdobju 2002 do 2010. Iz obeh tabel je razvidno, da je bilo<br />

<strong>na</strong>jveč sredstev <strong>na</strong>menjenih javnim <strong>za</strong>vodom <strong>na</strong> področju glasbe in gledališčem. Struktura fi<strong>na</strong>nciranja po<br />

skupi<strong>na</strong>h dejavnosti se v letih 2002–2010 ni bistveno spreminjala, do leta 2009 se je malo povečeval delež<br />

fi<strong>na</strong>nciranja javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju nepremične dediščine ter zmanjševal delež fi<strong>na</strong>nciranja gledališč in<br />

javnih <strong>za</strong>vodov s področja glasbe. V letu 2010 pa so se vzpostavila prvot<strong>na</strong> razmerja.<br />

V tabeli 4 je podan pregled fi<strong>na</strong>nciranja javnih <strong>za</strong>vodov po <strong>na</strong>menih: <strong>za</strong> plače, materialne stroške in stroške<br />

investicijskega vzdrževanja ter <strong>na</strong>kup opreme od 2002 do 2010.<br />

Iz tabele 5 je razvid<strong>na</strong> struktura fi<strong>na</strong>nciranja po <strong>na</strong>menih. Ta se v opazovanem obdobju ni bistveno<br />

spremenila. Delež sredstev <strong>za</strong> plače se je nekoliko zmanjšal, čeprav so se sredstva nomi<strong>na</strong>lno z<strong>na</strong>tno<br />

povečala – z 49 mio EUR v letu 2002 <strong>na</strong> 74,2 mio EUR v letu 2010.<br />

V tabeli 6 je podan pregled fi<strong>na</strong>nciranja javnih <strong>za</strong>vodov iz državnega proraču<strong>na</strong> glede <strong>na</strong> ustanoviteljstvo<br />

javnih <strong>za</strong>vodov v obdobju od 2002 do 2010 in v tabeli 7 še struktura fi<strong>na</strong>nciranja glede <strong>na</strong> ustanoviteljstvo.<br />

V letu 2010 je bilo 72,7 % sredstev <strong>na</strong>menjenih javnim <strong>za</strong>vodom, ki jih je ustanovila država in 27,3 % javnim<br />

<strong>za</strong>vodom, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti. V opazovanem obdobju se je nekoliko povečal delež<br />

fi<strong>na</strong>nciranja državnih javnih <strong>za</strong>vodov, kar je posledica prenosa ustanoviteljstva z občine <strong>na</strong> državo pri dveh<br />

javnih <strong>za</strong>vodih (SNG Nova Gorica in Muzej <strong>za</strong> arhitekturo in oblikovanje).<br />

338

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

Tabela 1<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje javnih <strong>za</strong>vodov iz državnega proraču<strong>na</strong> <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> v obdobju 2002–2010 v EUR (brez sredstev <strong>za</strong> investicije)<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Izplačila javnim 71.916.360,20 77.538.740,95 81.648.794,02 86.633.028,71 88.053.488,57 91.679.008,00 101.805.137,00 112.484.368,00 104.201.660,00<br />

<strong>za</strong>vodom<br />

Verižni indeks 107,82 105,30 106,10 101,64 104,12 111,05 110,49 92,64<br />

Proračun MK 115.344.086,96 124.306.121,68 136.034.647,81 146.677.837,59 154.232.177,43 164.660.599,00 178.120.982,00 204.040.642,00 191.308.915,00<br />

(reali<strong>za</strong>cija)<br />

% v proračunu MK 62,35 62,38 60,02 59,06 57,09 55,68 57,16 55,13 54,47<br />

Vir: Poročilo o (so)fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih programov in projektov.<br />

Tabela 2<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje javnih <strong>za</strong>vodov iz državnega proraču<strong>na</strong> po dejavnostih v obdobju 2002–2010 v EUR<br />

Nepremič<strong>na</strong><br />

dedišči<strong>na</strong><br />

Muzeji,<br />

galerije,<br />

Kinoteka<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

6.310.302,15 7.207.020,37 8.186.700,88 8.928.275,75 8.825.183,61 9.419.476,00 11.716.958,00 14.050.328,00 9.789.176,00<br />

20.041.366,95 21.465.201,72 22.526.673,34 23.703.421,80 24.964.909,86 26.565.177,00 29.521.236,00 30.882.505,00 29.329.209,00<br />

Arhivi 3.195.412,72 3.316.814,74 3.395.000,83 3.752.270,07 3.623.088,80 3.834.840,00 4.546.990,00 4.529.909,00 4.301.705,00<br />

Gledališča in 32.867.802,93 35.130.312,79 36.350.934,74 38.542.021,37 39.144.842,26 40.095.601,00 42.906.351,00 48.010.122,00 48.049.160,00<br />

glasba<br />

Cankarjev dom 4.611.452,12 5.036.052,08 5.377.587,21 5.563.758,14 4.939.129,53 5.141.848,00 6.274.887,00 6.867.873,00 5.703.540,00<br />

NUK 4.229.286,43 4.708.395,43 5.048.681,36 5.374.929,06 5.845.476,55 5.672.359,00 6.077.519,00 7.442.318,00 6.412.517,00<br />

FS Viba 660.736,89 674.943,81 763.215,66 768.352,53 710.857,95 949.707,00 761.196,00 701.313,00 616.353,00<br />

SKUPAJ 71.916.360,20 77.538.740,95 81.648.794,02 86.633.028,71 88.053.488,57 91.679.008,00 101.805.137,00 112.484.368,00 104.201.660,00<br />

Vir: Poročilo o (so)fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih programov in projektov.<br />

Tabela 3 Fi<strong>na</strong>nciranje javnih <strong>za</strong>vodov iz državnega proraču<strong>na</strong> po dejavnostih v obdobju 2002–2010 v %<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Nepremič<strong>na</strong><br />

8,77 9,29 10,03 10,31 10,02 10,27 11,51 12,49 9,39<br />

dedišči<strong>na</strong><br />

Muzeji, galerije,<br />

27,87 27,68 27,59 27,36 28,35 28,98 29,00 27,45 28,15<br />

Kinoteka<br />

Arhivi 4,44 4,28 4,16 4,33 4,11 4,18 4,47 4,03 4,13<br />

Gledališča in<br />

45,70 45,31 44,52 44,49 44,46 43,73 42,15 42,68 46,11<br />

glasba<br />

Cankarjev dom 6,41 6,49 6,59 6,42 5,61 5,61 6,16 6,11 5,47<br />

NUK 5,88 6,07 6,18 6,20 6,64 6,19 5,97 6,62 6,15<br />

FS Viba 0,92 0,87 0,93 0,89 0,81 1,04 0,75 0,62 0,59<br />

SKUPAJ 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00<br />

Vir: Poročilo o (so)fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih programov in projektov.<br />

Tabela 4<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje javnih <strong>za</strong>vodov iz državnega proraču<strong>na</strong> po <strong>na</strong>menu v obdobju 2002–2010 v EUR<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Plače 49.177.596,48 52.954.931,95 55.728.158,91 57.956.205,14 59.051.064,10 60.912.566,00 66.532.458,00 72.745.337,00 74.202.202,00<br />

Materialni stroški 20.258.135,30 21.710.154,79 22.913.632,95 25.024.570,19 27.010.507,43 27.133.823,00 31.848.834,00 33.681.083,00 28.184.416,00<br />

Inv. vzdrž. in 2.480.628,42 2.873.654,21 3.007.002,17 3.652.253,38 1.991.917,04 3.632.621,00 3.423.845,00 6.057.948,00 1.815.042,00<br />

<strong>na</strong>kup opreme<br />

SKUPAJ 71.916.360,20 77.538.740,95 81.648.794,02 86.633.028,71 88.053.488,57 91.679.008,00 101.805.137,00 112.484.368,00 104.201.660,00<br />

Vir: Poročilo o (so)fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih programov in projektov.<br />

339

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

Tabela 5 Struktura fi<strong>na</strong>nciranja javnih <strong>za</strong>vodov iz državnega proraču<strong>na</strong> po <strong>na</strong>menu v obdobju 2002–2010 v %<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Plače 68,38 68,29 68,25 66,90 67,06 66,44 65,35 64,67 71,21<br />

Materialni stroški 28,17 28,00 28,06 28,89 30,68 29,60 31,28 29,94 27,05<br />

Inv. vzdrž. in<br />

3,45 3,71 3,68 4,22 2,26 3,96 3,36 5,39 1,74<br />

<strong>na</strong>kup opreme<br />

SKUPAJ 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00<br />

Vir: Poročilo o (so)fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih programov in projektov.<br />

Tabela 6<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje javnih <strong>za</strong>vodov iz državnega proraču<strong>na</strong> glede <strong>na</strong> ustanoviteljstvo v obdobju 2002–2010 v EUR<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Ustanoviteljica 50.066.776,36 56.296.742,36 59.688.566,18 63.717.497,08 64.620.322,15 67.289.255,00 75.339.783,00 83.828.549,00 75.742.108,00<br />

država<br />

Ustanoviteljice 21.849.583,84 21.241.998,59 21.960.227,84 22.915.531,63 23.433.166,42 24.389.753,00 26.465.354,00 28.655.819,00 28.459.552,00<br />

občine<br />

SKUPAJ 71.916.360,20 77.538.740,95 81.648.794,02 86.633.028,71 88.053.488,57 91.679.008,00 101.805.137,00 112.484.368,00 104.201.660,00<br />

Vir: Poročilo o (so)fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih programov in projektov.<br />

Tabela 7 Struktura fi<strong>na</strong>nciranja javnih <strong>za</strong>vodov iz državnega proraču<strong>na</strong> glede <strong>na</strong> ustanoviteljstvo v obdobju 2002–2010 v %<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Ustanoviteljica<br />

69,62 72,60 73,10 73,55 73,39 73,40 74,00 74,52 72,69<br />

država<br />

Ustanoviteljice<br />

30,38 27,40 26,90 26,45 26,61 26,60 26,00 25,48 27,31<br />

občine<br />

SKUPAJ 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00<br />

Vir: Poročilo o (so)fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih programov in projektov.<br />

2.4 Struktura prihodkov v javnih <strong>za</strong>vodih, ki se fi<strong>na</strong>ncirajo iz državnega proraču<strong>na</strong>, v obdobju od 2002 do<br />

2010 – glede <strong>na</strong> ustanoviteljstvo<br />

2.4.1 Javni <strong>za</strong>vodi, katerih ustanoviteljica je država<br />

V tabeli 8 so podani podatki o skupnem celotnem prihodku državnih javnih <strong>za</strong>vodov <strong>za</strong> obdobje 2002 do 2010 glede <strong>na</strong> vir, iz tabele 9 pa je razvid<strong>na</strong> struktura<br />

celotnega prihodka po virih. Podatki so zbrani iz fi<strong>na</strong>nčnih poročil javnih <strong>za</strong>vodov in vsebujejo tudi sredstva <strong>za</strong> investicije. Sredstva iz državnega proraču<strong>na</strong><br />

pomenijo daleč <strong>na</strong>jvečji delež v strukturi celotnega prihodka (od 71 do 79 %). Iz obeh tabel je razvidno, da se je v opazovanem obdobju celotni prihodek<br />

povečeval z izjemo leta 2010 in da se je struktura po virih v posameznih letih nekoliko spreminjala. Večja sprememba pa je <strong>za</strong>beleže<strong>na</strong> v letih 2009 in 2010, ko se<br />

je povečal delež sredstev iz državnega proraču<strong>na</strong> predvsem <strong>na</strong> račun manjšega deleža lastnih sredstev (nejavni prihodki pri opravljanju javne službe).<br />

Tabela 8<br />

Celotni prihodek <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> po virih fi<strong>na</strong>nciranja v obdobju 2002–2010 v EUR (vključe<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> investicije)<br />

Vir prihodka 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> 52.983.963,45 59.244.600,23 61.827.065,60 65.564.588,55 68.313.945,92 68.517.015,00 75.651.338,00 84.196.547,00 80.226.591,05<br />

<strong>kulturo</strong><br />

Lokalne<br />

1.398.873,31 1.274.127,86 596.486,40 336.951,26 250.354,70 459.440,00 1.425.195,00 1.051.870,00 294.423,00<br />

skupnosti<br />

Drugi prihodki 1.081.906,19 1.571.327,83 768.598,73 837.623,10 855.612,59 1.647.676,00 1.666.170,00 1.144.580,00 1.394.941,35<br />

javnih fi<strong>na</strong>nc<br />

Lastni prihodki – 13.987.514,61 12.746.849,44 12.171.949,59 15.839.613,59 14.176.297,78 17.722.220,00 17.387.301,00 13.168.756,00 12.900.702,39<br />

jav<strong>na</strong> služba<br />

Prihodki tržne 4.703.872,48 6.316.591,55 6.131.651,64 4.470.672,68 5.055.933,90 5.743.154,00 6.255.885,00 6.545.713,00 6.117.568,50<br />

dejavnosti<br />

CELOTNI<br />

PRIHODEK<br />

74.156.130,03 81.153.496,91 81.495.751,96 87.049.449,17 88.652.144,88 94.089.505,00 102.385.889,00 106.107.466,00 100.934.226,29<br />

Vir: Fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> poročila javnih <strong>za</strong>vodov.<br />

340

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

Tabela 9 Struktura celotnega prihodka <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> po virih fi<strong>na</strong>nciranja v obdobju 2002–2010 v %<br />

Vir prihodka 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong><br />

71,45 73,00 75,87 75,32 77,06 72,82 73,89 79,35 79,48<br />

<strong>kulturo</strong><br />

Lokalne<br />

1,89 1,57 0,73 0,39 0,28 0,49 1,39 0,99 0,29<br />

skupnosti<br />

Drugi prihodki<br />

1,46 1,94 0,94 0,96 0,97 1,75 1,63 1,08 1,38<br />

javnih fi<strong>na</strong>nc<br />

Lastni prihodki –<br />

18,86 15,71 14,94 18,20 15,99 18,84 16,98 12,41 12,78<br />

jav<strong>na</strong> služba<br />

Prihodki tržne<br />

6,34 7,78 7,52 5,14 5,70 6,10 6,11 6,17 6,06<br />

dejavnosti<br />

CELOTNI<br />

PRIHODEK<br />

100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00<br />

Vir: Fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> poročila javnih <strong>za</strong>vodov.<br />

2.4.2 Javni <strong>za</strong>vodi, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti<br />

V tabeli 10 so podani podatki o skupnem celotnem prihodku občinskih javnih <strong>za</strong>vodov, ki so se fi<strong>na</strong>ncirali iz državnega proraču<strong>na</strong> v letih 2002 do 2010,<br />

glede <strong>na</strong> vir, v tabeli 11 pa struktura prihodka po virih. Iz obeh tabel je razvidno, da se je celotni prihodek do leta 2009 povečeval, v letu 2010 pa je<br />

<strong>za</strong>beležen padec in da se je struktura po virih v posameznih letih nekoliko spreminjala. Največji delež med viri celotnega prihodka predstavljajo sredstva iz<br />

državnega proraču<strong>na</strong>.<br />

Tabela 10<br />

Struktura celotnega prihodka občinskih javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> po virih fi<strong>na</strong>nciranja v obdobju 2002–2010 v EUR (vključe<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> investicije)<br />

Vir prihodka 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> 22.503.609,58 21.437.936,07 22.581.668,34 23.245.330,50 23.438.549,49 24.390.588,00 26.453.991,00 28.677.807,00 28.216.450,00<br />

<strong>kulturo</strong><br />

Lokalne<br />

4.659.547,65 4.835.115,17 4.933.249,87 4.371.724,25 6.152.428,64 4.937.975,00 6.442.590,00 8.688.483,00 9.057.137,00<br />

skupnosti<br />

Drugi prihodki 608.279,09 819.825,57 460.398,93 471.219,33 405.817,06 290.905,00 517.667,00 446.069,00 1.025.138,00<br />

javnih fi<strong>na</strong>nc<br />

Lastni prihodki – 4.118.306,63 3.403.872,48 3.644.800,53 5.557.269,24 5.135.820,40 5.194.869,00 5.677.731,00 5.917.127,00 8.072.263,00<br />

jav<strong>na</strong> služba<br />

Prihodki tržne 499.478,38 578.375,90 746.895,34 670.831,25 558.016,19 617.285,00 683.650,00 674.604,00 606.658,00<br />

dejavnosti<br />

CELOTNI<br />

PRIHODEK<br />

32.389.221,33 31.075.125,19 32.367.013,02 34.316.374,56 35.690.631,78 35.431.622,00 39.775.629,00 44.404.090,00 46.977.646,00<br />

Vir: Fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> poročila javnih <strong>za</strong>vodov.<br />

Tabela 11 Struktura celotnega prihodka občinskih javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> po virih fi<strong>na</strong>nciranja v obdobju 2002–2010 v %<br />

Vir prihodka 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong><br />

69,48 68,99 69,77 67,74 65,67 68,84 66,51 64,58 60,06<br />

<strong>kulturo</strong><br />

Lokalne<br />

14,39 15,56 15,24 12,74 17,24 13,94 16,20 19,57 19,28<br />

skupnosti<br />

Drugi prihodki<br />

1,88 2,64 1,42 1,37 1,14 0,82 1,30 1,00 2,18<br />

javnih fi<strong>na</strong>nc<br />

Lastni prihodki –<br />

12,72 10,95 11,26 16,19 14,39 14,66 14,27 13,33 17,18<br />

jav<strong>na</strong> služba<br />

Prihodki tržne<br />

1,54 1,86 2,31 1,95 1,56 1,74 1,72 1,52 1,29<br />

dejavnosti<br />

CELOTNI<br />

PRIHODEK<br />

100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00<br />

Vir: Fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> poročila javnih <strong>za</strong>vodov.<br />

341

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

3 Zaposlovanje in kadri<br />

3.1 Delovno aktivni v kulturi<br />

Leta 2010 je bilo po podatkih Statističnega urada RS (v <strong>na</strong>daljevanju: SURS) v Sloveniji v okviru kulturnih<br />

in kulturi sorodnih dejavnosti skupaj 33.504 delovno aktivnih oseb 1 . Zaradi metodološkega prehoda iz<br />

Standardne klasifikacije dejavnosti (v <strong>na</strong>daljevanju SKD) 2002 <strong>na</strong> SKD 2008 podani podatki o <strong>za</strong>poslenih v<br />

kulturi žal niso primerljivi s tovrstnimi podatki, podanimi v poročilih o izvajanju <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong><br />

<strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> pretekla leta.<br />

Graf 1 Delovno aktivni v kulturi in kulturi sorodnih dejavnostih v letih 2002–2010<br />

35000<br />

34000<br />

33000<br />

32000<br />

Število delovno aktivnih oseb<br />

31000<br />

30000<br />

29000<br />

28000<br />

27000<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Vir: SURS, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva.<br />

V primerjavi z vsemi delovno aktivnimi prebivalci Slovenije (v letu 2010 jih je bilo 818.975) je bilo v okviru<br />

kulturnih in kulturi sorodnih dejavnosti <strong>za</strong>poslenih 4,1 % oseb.<br />

Graf 2 Delovno aktivni v kulturi in kulturi sorodnih dejavnostih glede <strong>na</strong> vse delovno prebivalstvo v letih 2002–2010<br />

4,2<br />

4,1<br />

4,0<br />

3,9<br />

3,8<br />

3,7<br />

3,6<br />

Delež v %<br />

3,5<br />

3,4<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Vir: SURS, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva po SKD 2008.<br />

1 V okviru veljavne Standardne klasifikacije dejavnosti smo upoštevali <strong>na</strong>slednje šifre dejavnosti: 32.990, 47.610, 47.621, 47.622,<br />

58.110, 58.120, 58.130, 58.140, 58.190, 59.110, 59.120, 59.130, 59.140, 59.200, 60.100, 60.200, 63.910, 71.111, 71.112, 71.129,<br />

74.100,74.200, 79.900, 85.520, 90.010, 90.020, 90.030, 90.040, 91.011, 91.012, 91.020, 91.030, 91.040, 93.210 in 93.299.<br />

342

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

V letu 2010 je bilo <strong>na</strong> področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja skupaj 4302 <strong>za</strong>poslenih, <strong>na</strong><br />

področju radijske in televizijske dejavnosti 2471 <strong>za</strong>poslenih, v dejavnosti knjižnic 1541 <strong>za</strong>poslenih ter<br />

v dejavnosti muzejev 922 <strong>za</strong>poslenih. V dejavnosti <strong>za</strong>ložništva je bilo leta 2010 <strong>za</strong>poslenih 5118 ljudi.<br />

Arhitektur<strong>na</strong> in urbanistič<strong>na</strong> dejavnost sta <strong>za</strong>poslovali 12.294 ljudi. Področje filma je <strong>za</strong>poslovalo 976 oseb,<br />

področje glasbenega <strong>za</strong>ložništva 167 in področje oglaševanja 680 oseb. V letu 2010 je bilo po podatkih<br />

SURS <strong>na</strong> področju oblikovanja v Sloveniji <strong>za</strong>poslenih 835, <strong>na</strong> področju izobraževanja v kulturi 1842 ljudi,<br />

področje arhivov je <strong>za</strong>poslovalo 272 oseb, področje varstva kulturne dediščine pa 370 oseb. Druge osebe,<br />

<strong>za</strong>poslene <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in kulturi sorodnih dejavnosti, so bile v skladu s SKD 2008 <strong>za</strong>poslene v drugih<br />

kulturnih in kulturi sorodnih dejavnostih.<br />

V registru samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi je bilo konec leta 2009 <strong>za</strong>jetih 2450 oseb ali <strong>za</strong> 210 več kot v <strong>za</strong>četku<br />

leta 2009. Relativno veliko povečanje <strong>za</strong> skoraj 10 % gre med drugim pripisati subvencijskemu spodbujanju<br />

<strong>za</strong> prehod med samo<strong>za</strong>poslene. Povprečno je med letom prejemalo držav<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> osnovno socialno<br />

<strong>za</strong>varovanje približno 1400 samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi.<br />

Konec leta 2010 je bilo 2415 samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi, 13 manj kot v <strong>za</strong>četku leta (2446). Zaradi<br />

gospodarske krize se jih je veliko izbrisalo, veliko pa se jih je tudi vpisalo <strong>za</strong>radi subvencijskega spodbujanja<br />

samo<strong>za</strong>poslitve. Povprečno je med letom prejemalo držav<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> osnovno socialno <strong>za</strong>varovanje<br />

približno 1470 samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi.<br />

3.2 Predpisi s področja urejanja delovnih razmerij v javnih <strong>za</strong>vodih s<br />

področja <strong>kulture</strong>:<br />

• Zakon o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo,<br />

56/08 in 4/10; v <strong>na</strong>daljevanju: ZUJIK),<br />

• Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – Z<strong>za</strong>var-E,<br />

69/08 – ZTFI-A in 74/09 – Odl. US; v <strong>na</strong>daljevanju: ZJU),<br />

• Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06 – ZZZPB-F, 103/07 in 45/08 – ZArbit; v<br />

<strong>na</strong>daljevanju: ZDR),<br />

• Kolektiv<strong>na</strong> pogodba <strong>za</strong> javni sektor (57/08 z <strong>na</strong>daljnjimi dopolnitvami, v <strong>na</strong>daljevanju: KPJS),<br />

• Kolektiv<strong>na</strong> pogodba <strong>za</strong> kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 45/94 z <strong>na</strong>daljnjimi dopolnitvami; v<br />

<strong>na</strong>daljevanju: KPK) in<br />

• Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 8/10 – Odl.<br />

US, 13/10 in 16/10 – Odl. US).<br />

Na podlagi 45. čle<strong>na</strong> ZUJIK se glede odločanja o delovnih razmerjih in z njimi pove<strong>za</strong>nimi pravicami in<br />

obveznostmi delavcev uporabljajo predpisi, ki urejajo delov<strong>na</strong> razmerja in kolektivne pogodbe <strong>za</strong> javne<br />

uslužbence, razen če ZUJIK določa drugače.<br />

Z odločbo ustavnega sodišča št. U-I-35/04-11 z dne 11. 1. 2007 je bilo odločeno, da se drugi odstavek 45.<br />

čle<strong>na</strong> ZUJIK, ki ureja delov<strong>na</strong> razmerja javnih uslužbencev glede premestitve <strong>za</strong>radi delovnih potreb brez<br />

soglasja znotraj istega orga<strong>na</strong>, razveljavi.<br />

ZUJIK razširja uporabo drugega dela ZJU tudi <strong>na</strong> javne <strong>za</strong>vode s področja <strong>kulture</strong>, kar je v primerjavi z<br />

ureditvijo javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> drugih področjih izjema.<br />

Kolektiv<strong>na</strong> pogodba <strong>za</strong> kulturne dejavnosti ni sledila spremembam <strong>za</strong>konodaje <strong>na</strong> področju delovnih<br />

razmerij in spremembam <strong>za</strong>konodaje <strong>na</strong> področju upokojevanja. Nje<strong>na</strong> neusklajenost z veljavno <strong>za</strong>konodajo<br />

povzroča vodstvom <strong>za</strong>vodov pri organi<strong>za</strong>ciji učinkovitega in racio<strong>na</strong>lnega delovnega procesa precejšnje<br />

težave in ne prispeva k dvigu kakovosti dela.<br />

3.3 Število <strong>za</strong>poslenih v javnih <strong>za</strong>vodih, katerim sredstva <strong>za</strong> plače<br />

<strong>za</strong>gotavlja <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kulturi, v obdobju od 2002 do 2010<br />

V tabeli 12 je pregled števila <strong>za</strong>poslenih po posameznih skupi<strong>na</strong>h javnih <strong>za</strong>vodov s področja <strong>kulture</strong>,<br />

katerim sredstva <strong>za</strong> plače <strong>za</strong>gotavlja MK. Razvidno je, da se število <strong>za</strong>poslenih od leta 2002 do 2010 v<br />

javnih <strong>za</strong>vodih skoraj ni povečalo, saj lahko manjše povečanje pripišemo spremembam, ki so se zgodile <strong>na</strong><br />

področju muzejev. Država je <strong>na</strong>mreč soustanovila nov muzej in prevzela v fi<strong>na</strong>nciranje dva občinska muzeja.<br />

Iz tabele 13 pa je razvid<strong>na</strong> struktura števila <strong>za</strong>poslenih po skupi<strong>na</strong>h javnih <strong>za</strong>vodov v obdobju 2002 do<br />

343

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

2010. Največ <strong>za</strong>poslenih je bilo v javnih <strong>za</strong>vodih s področja glasbe in v gledališčih, v opazovanem obdobju pa se struktura <strong>za</strong>poslenih po dejavnostih javnih<br />

<strong>za</strong>vodov skoraj ni spremenila.<br />

V tabeli 14 je pregled sredstev, ki so jih javni <strong>za</strong>vodi <strong>na</strong>menjali <strong>za</strong> plačilo stroškov dela in vključujejo plače <strong>za</strong>poslenih, avtorske honorarje, pogodbe o delu in<br />

študentski servis. Razvidno je, da so se v obdobju od 2002 do 2009 stroški dela ves čas povečevali, precejšnje povečanje pa je opazno v letih 2008 in 2009.<br />

Ne glede <strong>na</strong> stalno rast stroškov dela njihov delež v celotnem prihodku ostaja skoraj e<strong>na</strong>k.<br />

Tabela 12 Število <strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> dan 31.12, <strong>za</strong> katere <strong>za</strong>gotavlja plače <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, v obdobju 2002–2010<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Nepremič<strong>na</strong><br />

222,00 198,00 201,00 201,00 203,00 203,00 233,00 224,00 224,00<br />

dedišči<strong>na</strong><br />

Muzeji, galerije,<br />

663,07 661,82 664,16 666,16 671,16 667,16 684,16 676,16 680,66<br />

Kinoteka<br />

Arhivi 115,00 114,00 115,00 115,00 114,00 116,00 117,00 117,00 117,00<br />

Gledališča in<br />

1.246,32 1.248,86 1.248,66 1.254,40 1.259,53 1.252,20 1.255,50 1.269,20 1.269,00<br />

glasba<br />

Cankarjev dom 123,90 124,60 122,50 122,50 122,50 124,32 117,00 125,06 125,06<br />

NUK 135,00 133,00 136,00 136,00 136,00 138,00 139,00 138,00 138,00<br />

FS Viba 16,00 16,00 16,00 16,00 14,00 14,00 15,00 11,20 11,20<br />

SKUPAJ 2.521,29 2.496,28 2.503,32 2.511,06 2.520,19 2.514,68 2.560,66 2.560,62 2.564,92<br />

Vir: Fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> poročila javnih <strong>za</strong>vodov.<br />

Tabela 13 Število <strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> dan 31.12, <strong>za</strong> katere <strong>za</strong>gotavlja plače <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, v obdobju 2002–2010 v %<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Nepremič<strong>na</strong><br />

8,81 7,93 8,03 8,00 8,05 8,07 9,10 8,75 8,73<br />

dedišči<strong>na</strong><br />

Muzeji, galerije,<br />

26,30 26,51 26,53 26,53 26,63 26,53 26,72 26,41 26,54<br />

Kinoteka<br />

Arhivi 4,56 4,57 4,59 4,58 4,52 4,61 4,57 4,57 4,56<br />

Gledališča in<br />

49,43 50,03 49,88 49,95 49,98 49,80 49,03 49,57 49,48<br />

glasba<br />

Cankarjev dom 4,91 4,99 4,89 4,88 4,86 4,94 4,57 4,88 4,88<br />

NUK 5,35 5,33 5,43 5,42 5,40 5,49 5,43 5,39 5,38<br />

FS Viba 0,63 0,64 0,64 0,64 0,56 0,56 0,59 0,44 0,44<br />

SKUPAJ 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00<br />

Vir: Fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> poročila javnih <strong>za</strong>vodov.<br />

Tabela 14<br />

Sredstva, ki so jih javni <strong>za</strong>vodi <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> <strong>na</strong>menili <strong>za</strong> izplačila stroškov dela, v obdobju 2002–2009 v EUR<br />

Vrsta stroška 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

Plače 50.074.883,16 54.327.954,43 56.451.794,36 58.405.879,65 59.969.479,22 61.576.959,00 66.867.097,00 74.002.439,00<br />

Avtorski<br />

6.132.661,49 5.101.585,71 6.037.877,65 5.998.447,67 7.234.535,14 7.142.595,06 7.582.793,00 7.429.166,86<br />

honorarji<br />

Pogodbe o delu 546.236,02 696.740,94 370.217,83 342.150,73 394.450,01 493.069,02 576.768,00 515.698,00<br />

Študentski servis 3.435.695,21 1.506.810,22 1.897.479,55 1.652.432,82 1.870.735,27 1.746.246,37 2.261.767,00 2.413.864,51<br />

Skupaj 60.189.475,88 61.633.091,30 64.757.369,39 66.398.910,87 69.469.199,63 70.958.869,45 77.288.425,00 84.361.168,37<br />

Delež v<br />

celotnem<br />

prihodku javnih<br />

<strong>za</strong>vodov<br />

56,49 54,92 56,87 54,71 55,87 54,79 54,37 56,05<br />

Vir: Fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> poročila javnih <strong>za</strong>vodov.<br />

344

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

Uvedba novega plačnega sistema je raven plač <strong>za</strong>poslenih v javnem sektorju <strong>kulture</strong> približala ravni plač<br />

<strong>za</strong>poslenih v šolstvu, primerjalno znotraj <strong>kulture</strong> povišala plače umetniških ansamblov (orkestri, pevci,<br />

balet, še posebej pa priz<strong>na</strong>ni ustvarjalci teh zvrsti) in strokovnih delavcev s strokovnimi <strong>na</strong>zivi <strong>na</strong> področju<br />

knjižničarstva in skrbi <strong>za</strong> kulturno dediščino, torej predvsem <strong>za</strong>poslenim, ki imajo univerzitetno izobrazbo<br />

ali več. Hkrati so se povečale razlike med plačami <strong>za</strong>poslenih v kulturi, že <strong>za</strong>radi dviga <strong>na</strong>jvišjih do 57.<br />

plačnega razreda. Primerjalno z <strong>za</strong>poslenimi so upadle plače direktorjev, ker so bile njihove plače določene<br />

marca 2006, pogajanja <strong>za</strong> vse druge pa so se končala junija 2008. Relativno so <strong>za</strong>ostale tudi plače <strong>na</strong><br />

nižjih delovnih mestih in v t. i. spremljajočih dejavnostih, <strong>za</strong>radi vladnega stališča, da se plačno podprejo<br />

predvsem nosilni poklici, in <strong>za</strong>radi ukinitve nekaterih dodatkov. Kljub obljubam, da bo prišlo do novih<br />

pogajanj <strong>za</strong> odpravo »plačnih anomalij«, se to še ni zgodilo, razen izjemoma v kulturi <strong>za</strong> plačilo <strong>na</strong>ziva prvak<br />

<strong>na</strong> podlagi novele ZUJIK iz sredine leta 2008. Zato ugotovljene anomalije še niso odpravljene in ponekod že<br />

povzročajo fi<strong>na</strong>nčne in kadrovske težave. Zaradi varčevalnih ukrepov je v javnem sektorju dodatno izstopila<br />

skoraj že sistemska slabost novega plačnega sistema, <strong>na</strong>mreč relativno nizek delež plače v odvisnosti od<br />

obsega in kakovosti dela ter od njegovih rezultatov. V takih razmerah MK pripravlja plačne popravke s<br />

predvidenimi novelami ZUJIK in s pripravo novega predloga kolektivne pogodbe <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

Menimo, da so pri sredstvih <strong>za</strong> plače <strong>za</strong>poslenih v nekaterih javnih <strong>za</strong>vodih rezerve v smislu boljše<br />

izkoriščenosti teh sredstev (plačilo po dejansko opravljenem delu, uvedba delovnih normativov, večje<br />

možnosti premeščanja <strong>za</strong>poslenih tudi med <strong>za</strong>vodi, spoštovanje konkurenčne klavzule, obveznost<br />

upokojitve, če <strong>za</strong>poslenemu <strong>za</strong>radi <strong>na</strong>rave dela ni možno <strong>za</strong>gotoviti dela ...). Prihranke sredstev pa bi bilo<br />

treba <strong>na</strong>meniti <strong>za</strong> programske materialne stroške in tudi <strong>za</strong> splošne stroške, investicijsko vzdrževanje in<br />

<strong>na</strong>kup opreme. Pri tem je pomembno osnovno <strong>na</strong>čelo: plačilo <strong>za</strong> delo se lahko izplača le <strong>za</strong> opravljeno delo.<br />

3.4 Plač<strong>na</strong> razmerja v javnem sektorju <strong>kulture</strong><br />

Avgusta 2008 se je zgodil prehod v nov plačni sistem <strong>na</strong> podlagi ZSPJS in aneksov h kolektivni pogodbi<br />

<strong>za</strong> kulturne dejavnosti ter nekaj drugih izvršilnih predpisov. Kolektiv<strong>na</strong> pogajanja <strong>za</strong> javni sektor v Sloveniji<br />

v <strong>na</strong>sprotju z večino drugih evropskih držav potekajo dvostransko med vlado in sindikati, ne tristransko<br />

med sindikati, združenji (neposrednih) delodajalcev in vlado. Reprezentativ<strong>na</strong> sindikata v kulturi in gremij<br />

direktorjev institucij so že večkrat podali iniciativo, da <strong>na</strong>j se pride k »evropskemu« modelu pogajanj.<br />

Izvedba plačnega prehoda ni potekala brezhibno, a pod pritiskom velike motivacije vlade <strong>za</strong>radi volitev in<br />

reprezentativnih sindikatov <strong>za</strong>radi prepričljivosti vodstev do članstva. V <strong>na</strong>glici je prihajalo tudi do določenih<br />

manj <strong>na</strong>čelnih rešitev v razmerjih med stanovi v javnem sektorju, do tehničnih <strong>na</strong>pak pri prevedbi plač in<br />

poskusov uporabe prehoda <strong>za</strong> dvigovanje plač prek <strong>na</strong>mer <strong>za</strong>konodajalca.<br />

Na področju <strong>kulture</strong> je to povzročilo v letu 2008 dni povprečni dvig plač <strong>za</strong> 10 %, pri čemer je bila vodil<strong>na</strong><br />

strategija vladne pogajalske strani ize<strong>na</strong>čenje s šolstvom, vsaj glede delovnih mest tarifnega razreda VII/2<br />

(univerzitet<strong>na</strong> diploma). Dvig plač je bil <strong>za</strong> razne grupacije <strong>za</strong>poslenih v kulturi precej nee<strong>na</strong>komeren, bolj<br />

so se povišale <strong>za</strong> godbenike v orkestrih, igralce, pevce, baletnike, svetnike <strong>na</strong> področju kulturne dediščine,<br />

bolj <strong>za</strong> kategorije <strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> stopnji VII/2 in višje ter manj <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene v spremljajočih in pomožnih<br />

dejavnostih (skupine J) in <strong>na</strong> delovnih mestih nižjih tarifnih razredov, izjemoma je prišlo celo do znižanja<br />

plač (<strong>za</strong>radi odpadlih dodatkov, slabo izpogajanega vrednotenja določenih skupin delovnih mest ipd.).<br />

Povečale so se razlike med višjimi in nižjimi plačami, že <strong>za</strong>radi osvojitve plačnega prostora <strong>na</strong>d 50. plačnim<br />

razredom, kar je kulturi praktično omogočil šele sedanji plačni <strong>za</strong>kon. Prišlo je do relativnega <strong>za</strong>ostanka plač<br />

direktorjev, razen v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lkah, ker so bile te v osnovi določene že konec leta 2005, <strong>za</strong> druge <strong>za</strong>poslene pa<br />

so pogajanja trajala do junija 2008.<br />

Opaziti je mogoče nekaj anomalij: tako se igralci razvrščajo med 30. in 57. plačni razred, toda manjši<strong>na</strong><br />

med 30. in 38., veči<strong>na</strong> pa med 42. in 52. Odmevajo sicer relativno redki, a vendarle individualni primeri<br />

visokih plač z malo dela. Pri plačah, sestavljenih iz osnovnega dela, dodatkov in <strong>na</strong>grade <strong>za</strong> uspešnost,<br />

je razmerje med konstantnim in variabilnim neugodno <strong>za</strong> <strong>na</strong>grajevanje po delu. Premalo so plačani<br />

računovodje, srednji vodje, delavci s specialnimi kvalifikacijami <strong>na</strong> delovnih mestih IV. in V. stopnje ipd.<br />

Natančneje so bile <strong>za</strong>deve prika<strong>za</strong>ne v posebni a<strong>na</strong>lizi prevedbe plač, ki je dosegljiva <strong>na</strong> MK.<br />

Kontrole prevedbe plač, tudi že s strani Računskega sodišča, pa so odkrile še precej drugih <strong>na</strong>pak, ki se bodisi<br />

odpravljajo bodisi <strong>za</strong>z<strong>na</strong>mujejo kot točke bodočega popravljanja <strong>za</strong>dev, da bodo plačne rešitve bolj življenjske.<br />

Posledice je treba opazovati v kontekstu storilnosti in stalne <strong>za</strong>poslenosti. Višje plače upravičujejo večja<br />

pričakovanja po delu in rezultatih. Veči<strong>na</strong> je <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> nedoločen čas, <strong>za</strong>to zlasti v <strong>za</strong>vodih z umetniško<br />

345

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

produkcijo <strong>na</strong>stopa problem velikega deleža starejših, ki dosegajo višje plače, a ne zmorejo več toliko kot<br />

mlajši (balet, pevci, deloma igralci in scensko-tehnični delavci). Plač<strong>na</strong> reforma je še bolj poudarila razlike<br />

med socialno-ekonomskim položajem <strong>za</strong>poslenih v javnem sektorju in med večino samo<strong>za</strong>poslenih, ki so v<br />

socialno bolj krhkem položaju.<br />

3.5 Delovnopravne posebnosti ZUJIK<br />

V javnem sektorju <strong>kulture</strong> (brez RTV Slovenija) je velika veči<strong>na</strong> od okoli 4200 javnih uslužbencev <strong>za</strong>poslenih<br />

<strong>za</strong> nedoločen in poln delovni čas. Ob dolgoletni politiki <strong>za</strong>drževanja odpiranja novih delovnih mest<br />

kljub <strong>na</strong>ravni fluktuaciji kadra to povzroča sicer počasno, a vendarle nenehno poviševanje povprečne<br />

starosti <strong>za</strong>poslenih. S tem <strong>na</strong>raščajo trenja med pričakovanjem, da bo delodajalec <strong>za</strong>poslenim omogočal<br />

polno <strong>za</strong>poslenost, in med kadrovskimi potrebami dejavnosti in njenega razvoja. To je posebej akutno v<br />

gledališko- in glasbenoscenskih umetnostih. Posebej, ker novi plačni sistem <strong>na</strong>jbolje <strong>na</strong>grajuje <strong>na</strong>jstarejše,<br />

zlasti tiste, ki so <strong>za</strong>radi svojih velikih dosežkov prišli v <strong>na</strong>jvišje plačne razrede.<br />

Obetajoča se pokojninska <strong>za</strong>konodaja bo tako težnjo v kulturi še okrepila. Posledice: povečani stroški<br />

<strong>za</strong>radi občasnega <strong>na</strong>jemanja zu<strong>na</strong>njih kadrov, ker lastni ne <strong>za</strong>doščajo potrebam, zmanjševanje kadrovskega<br />

pretoka in z njim uvajanja svežine in novega z<strong>na</strong>nja, slab vtis o plačnem sistemu in notranje <strong>na</strong>petosti v<br />

ansamblih <strong>za</strong>radi malega števila visoko plačanih, ki sicer poredkoma in praviloma iz objektivnih razlogov<br />

delajo manj kakor nižje plačani. Zaposlenih <strong>za</strong> določen čas je malo – okoli 10 %, od česar veči<strong>na</strong> <strong>na</strong> podlagi<br />

določb ZDR in zelo malo <strong>na</strong> podlagi 46. čle<strong>na</strong> ZUJIK, ki omogoča <strong>za</strong>poslitve <strong>za</strong> določen čas do 5 let, v<br />

ponovitvah pa skupaj <strong>na</strong>jveč do 10 let.<br />

Zaposlitve <strong>za</strong> določen čas po ZDR so predvsem <strong>za</strong>radi <strong>na</strong>domeščanj porodniških in deloma daljših bolniških<br />

odsotnosti, projektnega dela in preskusnega dela. Uporaba tega instituta je razširje<strong>na</strong> <strong>na</strong> vseh področjih<br />

javnega sektorja <strong>kulture</strong> in ga vodstva oziroma njihove službe tradicio<strong>na</strong>lno obvladajo. Oviri <strong>za</strong> večjo<br />

rabo, hipotetično, sta relativno kratko obdobje <strong>za</strong>poslitve, ki ga institut dopušča (do dve leti skupaj <strong>na</strong><br />

istovrstnem delovnem mestu), in dejstvo, da ob podedovani strukturi večinske <strong>za</strong>poslitve <strong>za</strong> nedoločen<br />

čas in neodpiranju novih delovnih mest ni mogoče v večjem obsegu uvajati »preskusnih« obdobij pri<br />

<strong>za</strong>poslovanju mlajših kadrov.<br />

Raba instituta <strong>za</strong>poslitve po ZUJIK <strong>za</strong> določen čas do petih let je nizka, saj je to relativno nov institut,<br />

ob katerem je vsaj v primeru enega gledališča že prišlo do sodnih sporov, in ker kandidati <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslitev<br />

raču<strong>na</strong>jo, da se negotovost glede prehoda v <strong>za</strong>poslitev <strong>za</strong> nedoločen čas časovno še podaljša. Pri tem<br />

institutu se pojavlja vprašanje, kako se v sistemi<strong>za</strong>cijah določijo delov<strong>na</strong> mesta, kjer <strong>na</strong>stopa poseb<strong>na</strong> <strong>na</strong>rava<br />

umetniškega in drugega kulturnega dela. Zaenkrat menimo, da je nevprašljiv vsaj spisek tovrstnih delovnih<br />

mest (pretežno umetniška produkcija – delov<strong>na</strong> mesta, skupaj jih je 24, so poimensko <strong>na</strong>šteta v aneksu h<br />

kolektivni pogodbi <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>).<br />

V praksi pa se institut povišanja plače <strong>za</strong>poslenim <strong>na</strong> delovnih mestih s posebno <strong>na</strong>ravo dela <strong>za</strong> določen čas,<br />

ki je dejansko postal uporaben šele po zgoraj omenjeni operacio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>ciji v Kolektivni pogodbi <strong>za</strong> kulturne<br />

dejavnosti v drugi polovici leta 2008, sploh še ni prijel. Navadno se <strong>za</strong> to <strong>na</strong>vajata dva razloga: dejstvo, da<br />

bi <strong>za</strong> povišani del plač morali <strong>za</strong>vodi poskrbeti iz lastnih sredstev, ki jih po svojih presojah bolj potrebujejo<br />

<strong>za</strong> druge vrste izdatkov, in dejstvo, da kolektiv<strong>na</strong> pogodba zelo omejuje število tovrstnih <strong>za</strong>poslitev, <strong>na</strong><br />

vsega 5 % od vseh <strong>za</strong>poslenih v umetniškem ansamblu. Pri tvorjenju ustreznih določb v okviru kolektivnih<br />

pogajanj je vlad<strong>na</strong> stran težila k zniževanju (dodatnih) stroškov <strong>za</strong> javni proračun, sindikal<strong>na</strong> pa izrecno<br />

branila institut <strong>za</strong>poslitve <strong>za</strong> nedoločen čas. Verjetno bi v prihodnosti ka<strong>za</strong>lo preveriti, ali je možnost <strong>za</strong><br />

povišanje osnovne plače do <strong>na</strong>jveč 30 % <strong>za</strong>dost<strong>na</strong> motivacija <strong>za</strong> pristanek <strong>na</strong> <strong>za</strong>poslenost <strong>za</strong> določen<br />

čas, čeprav le-ta lahko skupno traja <strong>na</strong> istem delovnem mestu do deset let. Pojavili so se tudi dopolnilni<br />

predlogi, recimo, da bi se <strong>na</strong> spisek dodali še delovni mesti režiserja in dramaturga. Zadnji je že <strong>na</strong> njem,<br />

prvega pa doslej nismo uvrščali, ker sodi med tista dela, pri katerih se je že osnov<strong>na</strong> plača <strong>na</strong>jbolj povišala. A<br />

tudi sicer je odprto, ali bi samo podaljšanje spiska kaj pripomoglo k večji rabi tega instituta.<br />

Zaradi nizkega števila <strong>za</strong>poslitev <strong>za</strong> določen čas do petih let in <strong>za</strong>radi novosti tega instituta v praksi še ni<br />

prišlo do primerov, ko bi tako <strong>za</strong>posleni postali brezposelni in bi tedaj skladno z določbo 49. čle<strong>na</strong> ZUJIK<br />

lahko prejemali višje <strong>na</strong>domestilo <strong>za</strong> čas brezposelnosti. Tako kaže <strong>za</strong> oceno te določbe počakati toliko časa,<br />

da pride do prvih možnih primerov.<br />

Nekaj bolj je prisotno <strong>za</strong>poslovanje <strong>za</strong> krajši delovni čas. Še <strong>na</strong>jveč tovrstnih delovnih mest imajo<br />

sistemiziranih knjižnice, v praksi pa so tovrstne <strong>za</strong>poslitve prisotne <strong>na</strong> vseh vrstah delovnih mest. Med<br />

346

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

<strong>za</strong>poslenimi je <strong>na</strong>jti osebe, deloma <strong>za</strong>poslene drugje, osebe, ki drugje niso <strong>za</strong>poslene, in invalide. Ponekod<br />

delo <strong>za</strong> krajši delovni poteka v obliki <strong>za</strong>poslitve <strong>za</strong> določen čas. Dopustiti kaže hipotezo, da zlasti v glasbeni<br />

in gledališkoscenski umetnosti razširjen pojav soglasij <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje zu<strong>na</strong>j hiš pušča še nekaj prostora <strong>za</strong><br />

povečanje števila okrajšanih <strong>za</strong>poslitev. Vodstva nekaj javnih <strong>za</strong>vodov izražajo interes, da bi jim javni fi<strong>na</strong>ncer<br />

<strong>na</strong>kazoval sredstva <strong>za</strong> pol<strong>na</strong> delov<strong>na</strong> mesta, pri čemer <strong>na</strong>j bi imeli avtonomijo, da bi s tem de<strong>na</strong>rjem raje<br />

<strong>za</strong>poslili po dva <strong>za</strong> krajši delovni čas, tudi ali predvsem mlade, ki bi tako dobili možnost preskusa v delovni<br />

praksi. Ob pomanjkanju pretočnosti kadrov ideja <strong>za</strong>služi več kot pozornost, četudi je to samo eden od več<br />

pogojev <strong>za</strong> kadrovsko mladitev perso<strong>na</strong>la v javnih <strong>za</strong>vodih v kulturi.<br />

Zakonska obveznost avdicije <strong>za</strong> novo <strong>za</strong>poslene <strong>na</strong> področjih petja, plesa in instrumentalne glasbe velja<br />

šele od sredine leta 2008, pri tem pa samo povzema siceršnjo, <strong>na</strong> teh področjih že dolgo prisotno tradicijo.<br />

Zato s samo uporabo instituta <strong>na</strong>čeloma ni težav, akoravno je <strong>za</strong>radi kratkega časa takih primerov še<br />

malo. Bolj <strong>za</strong>nimiva je določba, ki omogoča, da nekdo z opravljeno avdicijo lahko <strong>za</strong> določen čas <strong>za</strong>sede<br />

delovno mesto s polno plačo, torej brez odbitkov, četudi še nima <strong>za</strong> tako delovno mesto sicer <strong>za</strong>htevanega<br />

visokošolskega spričevala. Doslej dva primera v enem od orkestrov dokazujeta, da je določba življenjska –<br />

seveda ob predpostavki <strong>za</strong>htevne avdicije. Nekatera razmišljanja krenejo še dlje: <strong>na</strong> določenih umetniških<br />

delovnih mestih <strong>na</strong>j bi <strong>za</strong>doščala že samo avdicija, brez formalno izka<strong>za</strong>ne šolske izobrazbe! Zasebni<br />

sektor ima, z malo razlike v zvrstnosti kulturnih dejavnosti, v tem pogledu že sedaj manj <strong>za</strong>držkov kot pa<br />

regulatorji javnega sektorja.<br />

Sobotno leto se še ni <strong>za</strong>dovoljivo prijelo kot eden od <strong>na</strong>činov pridobivanja z<strong>na</strong>nj in izkušenj in širjenja mreže<br />

potencialnih stikov <strong>za</strong> koristi ne le oseb, ki imajo možnost uporabiti ta institut, temveč predvsem njihovih<br />

kulturnih hiš in kulturne dejavnosti širše. Izka<strong>za</strong>lo pa se je, da <strong>na</strong>j bi regulator bolje opredelil <strong>na</strong>mene,<br />

trajanje, pogostost sobotnega leta v kulturi in seveda obseg plačila ter odnos do konkurenčne klavzule v<br />

obdobju sobotnega leta. Težavo lahko pomeni tudi odsotnost delavca v »produkcijskem procesu«. Proste<br />

delovne »rezerve« bi lahko bile drugačen odgovor, a te niso e<strong>na</strong>komerno razporejene po vseh hišah.<br />

Razmisleka o večji fi<strong>na</strong>nčni vlogi javnega fi<strong>na</strong>ncerja in o sobotnem letu kot elementu pospešenega razvoja<br />

kakega podpodročja v kulturi bi <strong>na</strong>jbrž v kulturni politiki morala biti osnova <strong>za</strong> dodelavo tega instrumenta<br />

<strong>za</strong> njegovo večjo praktično rabo.<br />

Konkurenč<strong>na</strong> prepoved v kulturi se kaže kot precej odprto vprašanje. Podajanje soglasja vodstva<br />

<strong>za</strong>poslenim <strong>za</strong> e<strong>na</strong>ko ali podobno delo zu<strong>na</strong>j hiše je <strong>na</strong>jbolj razširjeno, pričakovano, v glasbenih in<br />

gledaliških <strong>za</strong>vodih. Iz odgovorov je mogoče povzeti, da tovrsten angažma <strong>za</strong>poslenih presega obseg, ki<br />

ga določajo poda<strong>na</strong> soglasja, vendar često <strong>na</strong>d tem »presežnim« delom zu<strong>na</strong>j hiš vodstva nimajo dobrega<br />

pregleda, razen kadar bi <strong>za</strong>radi dela zu<strong>na</strong>j hiš prihajalo do motenj pri izvajanju storitev znotraj njih. Praksa<br />

delovanja zu<strong>na</strong>j lastnih hiš ima v osnovi podporo: lahko pomeni medsebojno oplajanje hiš, pridobivanje<br />

izkušenj iz drugih pozicij in v drugih izvajalskih medijih, omogoča boljšo kadrovsko <strong>za</strong>sedbo v <strong>za</strong>črtanih<br />

repertoarjih ali projektih, pomaga pri sprožanju in delanju skupnih projektov in koprodukcij itd. Osebam<br />

daje možnosti <strong>za</strong> večja skup<strong>na</strong> plačila, povsem upraviče<strong>na</strong>, če gre v seštevku tudi <strong>za</strong> večji obseg dela.<br />

Hkrati pojav v določeni meri – doslej brez resnejših poskusov izmerjenja – lahko pomeni dvojen prispevek<br />

<strong>za</strong>sebnemu sektorju <strong>kulture</strong>: pridobiva si sodelovanje v javnem sektorju izurjenih profesio<strong>na</strong>lcev, a <strong>za</strong>radi<br />

določenih z<strong>na</strong>čilnosti plačevanja dela v obeh sektorjih s tem lahko poteka tudi tiho (tehnično vzeto)<br />

»subvencioniranje« <strong>za</strong>sebnega sektorja. In obenem je obseg tovrstnega dela vsaj posredni ka<strong>za</strong>lec nepolne<br />

delovne <strong>za</strong>sedenosti določenih kadrov v lastnih hišah in včasih <strong>za</strong> posebne <strong>za</strong>hteve repertoarjev neustrezne<br />

strukture <strong>za</strong>poslenih. In vir slabe volje in demotivacije drugih <strong>za</strong>poslenih, če zu<strong>na</strong>jdelujoči <strong>za</strong>nemarjajo<br />

svoje obveznosti doma, še posebej, kadar imajo znotraj <strong>kulture</strong> sorazmerno visoke plače. Iz večplastnosti<br />

pojava izvirajo raznovrstni pogledi <strong>na</strong> njegovo <strong>na</strong>daljnje reguliranje: od teženj po omejevanju prakse<br />

in <strong>za</strong>ostrovanju odnosa do prekrškarjev prek podpiranja tega instrumenta pa do pričakovanj, da se bo<br />

konkurenč<strong>na</strong> prepoved bolj jasno razlagala s strani MK.<br />

Določba ZUJIK o prostih zmogljivostih <strong>na</strong>j bi vodstvom omogočila, da ob soglasju <strong>za</strong>poslenega, ki <strong>za</strong> svojo<br />

plačo v lastni hiši ni polno delovno obremenjen, delo do polne obremenitve opravlja <strong>na</strong>jdalj <strong>za</strong> eno leto<br />

v drugi instituciji, po dogovoru med vodstvi institucij, seve. Primerov skoraj ni. Sklepati je, da <strong>za</strong>radi tega,<br />

ker <strong>za</strong>posleni ne dajo soglasja in ker se vodstva <strong>za</strong>vedajo težav v zvezi s tem in raje ne skušajo posegati po<br />

tej možnosti. Institut je sicer le eden od instrumentov, ki <strong>na</strong>j bi pomagali urejati položaj, ko so določeni<br />

javni uslužbenci v lastnih hišah (stalno, ker dela ni dovolj <strong>za</strong> polno delovno obremenjenost, občasno, <strong>za</strong>radi<br />

repertoarskih kadrovskih neskladij z obstoječo strukturo <strong>za</strong>poslenih ipd.) nepolno delovno obremenjeni<br />

in bi jih s tem polno <strong>za</strong>poslili in še okrepili sodelovanje med institucijami v kulturi in tudi z javnimi in<br />

<strong>za</strong>sebnimi institucijami <strong>na</strong> drugih področjih, recimo v šolah itd. A v danih razmerah <strong>za</strong>poslenosti pretežno<br />

<strong>za</strong> nedoločen čas se delu pod<strong>za</strong>poslenih ne zdi ne potrebno niti smiselno svoje plače oddelati v polnem<br />

347

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

obsegu. Zanimivo je, da je <strong>za</strong>konodajalec določbo vnesel bolj iz razlogov polne <strong>za</strong>poslenosti, a nekateri<br />

komentarji <strong>na</strong>vajajo širšo vrednost možnosti <strong>za</strong> delo v drugih institucijah: preskusi v malo neobičajnih<br />

kombi<strong>na</strong>cijah in povečano sodelovanje med institucijami kot korist<strong>na</strong> <strong>na</strong>sledka te možnosti.<br />

Red<strong>na</strong> odpoved <strong>za</strong>poslitve iz poslovnih razlogov se prav tako uporablja le izjemoma. Verjetno je glavni<br />

razlog iskati v domnevi, da je tovrst<strong>na</strong> odpoved pojmova<strong>na</strong> kot posledica ukinitve delovnega mesta<br />

oziroma po dikciji določbe »nezmožnosti delodajalca, da bi delavcu <strong>za</strong>gotovil delo v polnem obsegu«.<br />

Zavodi se neradi odrečejo delovnemu mestu, saj ni jasno, ali bi ga pozneje, ob ponovni potrebi, znova lahko<br />

sistemizirali, ali bi jim javni fi<strong>na</strong>ncer priz<strong>na</strong>l sredstva <strong>za</strong>nj in kdaj po ukinitvi bi se to lahko zgodilo. V nekaj<br />

primerih pa je, kot to stopnjevito <strong>na</strong>stavlja <strong>za</strong>konska določba, prišlo do sporazumnega prehoda <strong>na</strong> delovno<br />

mesto <strong>za</strong> krajši delovni čas pa tudi do odhoda z odpravnino. Pred kratkim je Višje delovno in socialno<br />

sodišče iz Ljubljane sprožilo ustavno presojo <strong>za</strong>dnjega odstavka čle<strong>na</strong>, ki pravi, da delavec, ki izpolnjuje<br />

pogoje <strong>za</strong> upokojitev, nima pravice do odpravnine. To <strong>na</strong>j bi bilo ustavno nesprejemljivo z vidika e<strong>na</strong>kosti<br />

pred <strong>za</strong>konom in vlada je <strong>na</strong> pobudo MK že predlagala, da se to stališče upošteva. V celem <strong>za</strong> odpoved iz<br />

poslovnih razlogov ni mogoče reči, da ne živi, a dejansko je mišlje<strong>na</strong> <strong>za</strong> bolj izjemne razmere.<br />

ZUJIK javnemu sektorju <strong>kulture</strong> s posebnimi delovnopravnimi določbami ob splošno veljavnih daje v roke<br />

nekaj dodatnih orodij <strong>za</strong> primerno delovno obremenitev <strong>za</strong>poslenih. V primerih osebne nezmožnosti<br />

se uporabi preizkus sposobnosti, v primerih osebne neodgovornosti disciplinski postopek, v primerih<br />

pod<strong>za</strong>poslenosti prehod <strong>na</strong> krajši delovni čas ali pa sporazumno dodatno delo v drugi instituciji, ob<br />

siceršnjem deljenem delovnem času ali pa dodatni <strong>za</strong>poslitvi prek polnega delovnega časa, če neko<br />

delo postane <strong>za</strong> hišo nepotrebno, pa odpoved iz poslovnih razlogov. Težave – recimo pove<strong>za</strong>ne z<br />

relativno kadrovsko rigidnostjo – v javnem sektorju <strong>kulture</strong> v določeni meri izvirajo iz dejstva, da daleč<br />

prevladuje <strong>za</strong>poslenost <strong>za</strong> nedoločen čas in da javni fi<strong>na</strong>ncerji že leta omejujejo novo <strong>za</strong>poslovanje, razen<br />

<strong>na</strong>domeščanja. Vendar pa je težava tudi v tem, da se sorazmerno ne<strong>za</strong>nesljivo opredeljuje in meri dejanska<br />

delov<strong>na</strong> obremenitev <strong>za</strong>poslenih, razen v nekaterih v tem pogledu notranje dobro urejenih hišah.<br />

Novo<strong>na</strong>stopajoča <strong>za</strong>konodaja, predvsem pokojninski <strong>za</strong>kon, bo določene kritične točke v kulturi še <strong>za</strong>ostrila.<br />

Načeloma se bo delov<strong>na</strong> doba podaljšala v višjo starost kot doslej. In tako <strong>na</strong>stopi paradoks, da se del<br />

<strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong>radi negotovosti, kaj bo prinesla pokojninska reforma, v <strong>za</strong>dnjem letu in pol pospešeno<br />

upokojuje in v okoljih, v katerih <strong>na</strong> ta delov<strong>na</strong> mesta <strong>za</strong>poslujejo nove kadre, <strong>za</strong>časno vpliva celo <strong>na</strong> zniževanje<br />

povprečne starosti vseh <strong>za</strong>poslenih. Podaljšanje delovne dobe in povišanje upokojitvene starosti <strong>za</strong> polno<br />

pokojnino bosta še poudarili že sedaj v nekaj primerih opaženo razliko med plačo starejših in njihovimi<br />

zmožnostmi <strong>za</strong> kakovostno opravljanje osnovnega dela, zlasti v glasbi in gledališču. Zato kaže prisluhniti<br />

vodstvom institucij v kulturi, ko pravijo, da je odločanje o delovnem razmerju v času, ko <strong>za</strong>posleni že doseže<br />

pogoje <strong>za</strong> polno upokojitev, stvar obeh strani – delojemalca in delodajalca, ne pa le interesa <strong>za</strong>poslenega po<br />

višjem prihodku brez ozira <strong>na</strong> potrebe institucije. Po mnenju MK pri tem ne gre <strong>za</strong> diskrimi<strong>na</strong>cijo <strong>za</strong>poslenih<br />

pred <strong>za</strong>konom, ampak <strong>za</strong> dejansko upoštevanje <strong>na</strong>čela »e<strong>na</strong>ka plača <strong>za</strong> e<strong>na</strong>ko delo« in s tem se prav<strong>za</strong>prav<br />

šele <strong>za</strong>gotavlja e<strong>na</strong>kost pred <strong>za</strong>konom. Po drugi strani pa se tako vsaj <strong>za</strong> silo odvija nujen pretok kadrov in<br />

odpirajo možnosti <strong>za</strong>poslovanja mladih. Naslednja težava nove <strong>za</strong>konodaje se izostri pri tistih poklicih v kulturi,<br />

kjer, četudi individualno različne, a vendar fiziološko pogojene meje človekovih profesio<strong>na</strong>lnih zmožnosti<br />

časovno omejujejo trajanje uspešnega izvajanja poklica (izrazito balet, deloma petje in igranje nekaterih<br />

instrumentov ipd.). Nastaviti bo treba razne podporne mehanizme <strong>za</strong> prekvalificiranje in prerazporejanje <strong>na</strong><br />

druga dela, hkrati pa med možnostmi, ki jih izbirajo <strong>za</strong>posleni <strong>na</strong> koncu kariere svojega osnovnega poklica,<br />

ohraniti določeno poklicno pokojnino. Verjetno bo v vseh zgoraj <strong>na</strong>vedenih primerih ponovno prišlo do<br />

specifičnih rešitev <strong>za</strong> točno določene grupacije <strong>za</strong>poslenih, v ZUJIK. Vodstva nekaterih <strong>za</strong>vodov so opozorila<br />

še <strong>na</strong> druga vprašanja, pove<strong>za</strong><strong>na</strong> z »delovno silo« v kulturi, recimo <strong>na</strong> pojavljajoča se pričakovanja določenih<br />

<strong>za</strong>poslenih, da <strong>na</strong>j bi ob plači <strong>za</strong> svoje delo pridobili <strong>na</strong> uporabo dela še plačilo iz <strong>na</strong>slova izvajalskih pravic.<br />

3.6 Razmisleki o rešitvah<br />

Zgoraj <strong>na</strong>vajano je privedlo do razmislekov o določenih rešitvah, zlasti tistih, ki bi bolj <strong>za</strong>dovoljivo ali sploh<br />

upoštevale specifike <strong>kulture</strong>, v kontekstu posodobitve javnega sektorja <strong>kulture</strong>.<br />

Tako je novela ZUJIK že posvojila avdicijo kot <strong>na</strong>čin delovnega angažiranja glasbenikov, pevcev in plesalcev<br />

ter dopustila možnost, da se lahko oseba <strong>za</strong>posli brez plačnih odbitkov, četudi ob <strong>na</strong>rejeni avdiciji sicer<br />

še nima <strong>za</strong>htevane formalne (visoke) izobrazbe, <strong>za</strong> določen čas. Pojavila se je pobuda, <strong>na</strong>j bi med taka<br />

dela uvrstili tudi igralce. Podobno rešitev, verjetno v obliki priz<strong>na</strong>vanja certifikatov <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne poklicne<br />

kvalifikacije kot e<strong>na</strong>kovrednih formalnim šolskim spričevalom in celo v obliki internih kvalifikacij <strong>za</strong> potrebe<br />

348

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

<strong>za</strong>poslitev in plačil, bo treba <strong>na</strong>jti še <strong>za</strong> nekaj drugih kvalificiranih del <strong>na</strong> IV., V. in VI. stopnji, kjer v Sloveniji<br />

ni formalnega šolanja (gledališča, kulturni domovi in Kobilar<strong>na</strong> Lipica so mesta z <strong>na</strong>jveč tovrstnimi odprtimi<br />

vprašanji).<br />

Novela ZUJIK in poseben aneks h Kolektivni pogodbi v kulturi sta že uredila tudi specifiko prvakov, ki <strong>za</strong> čas<br />

trajanja <strong>na</strong>ziva prejemajo visoko plačo, sicer pa so <strong>na</strong>meščeni <strong>na</strong> pravih delovnih mestih in po prenehanju<br />

<strong>na</strong>ziva prejemajo tudi plačo delovnega mesta. Odprto je še vprašanje priz<strong>na</strong>nih izvajalcev: dosedanje<br />

dveletno premikanje odpravljanja anomalij žal ni omogočilo prave rešitve primernih plačnih skokov, ob<br />

upoštevanju dejstva, da je v večini primerov <strong>na</strong>jnižja plača višjega delovnega mesta višja od <strong>na</strong>jvišje nižjega<br />

delovnega mesta. Prenos <strong>na</strong>predovanj z nižjega <strong>na</strong> višje delovno mesto se <strong>za</strong>to kaže kot plač<strong>na</strong> anomalija in<br />

izstopa še posebej v času javnofi<strong>na</strong>nčne proračunske stiske.<br />

V okviru <strong>na</strong>povedujoče se pokojninske <strong>za</strong>konodaje je treba delodajalcem zlasti v umetniških <strong>za</strong>vodih<br />

dati možnost, da <strong>za</strong>poslenim, ki dopolnijo polne pogoje <strong>za</strong> upokojitev in jim zmožnosti ne dopuščajo<br />

več doseganja profesio<strong>na</strong>lne kakovosti dela, ponudijo pre<strong>za</strong>poslitve <strong>na</strong> manj <strong>za</strong>htev<strong>na</strong> delov<strong>na</strong> mesta<br />

in okrajšano delo. In če jih ne sprejmejo, tudi enostransko odpoved delovnega razmerja, brez posebnih<br />

dokazovanj nezmožnosti, ki lahko popolnoma odveč pri<strong>za</strong>denejo dostojanstvo ustvarjalcev, ki so bili v<br />

<strong>na</strong>jboljših letih vrhunski. Posebno kategorijo pri tem predstavljajo baletni plesalci, ki jim po povprečno<br />

dobrih dvajsetih letih vrhunsko <strong>za</strong>htevnega dela poidejo moči in jim bo treba pomagati pri orientaciji <strong>za</strong><br />

njihovo drugo polovico življenja. Gre <strong>za</strong> vpeljavo vrste »orodij«: boljše poklicne pokojnine, podpora <strong>za</strong><br />

prekvalificiranje, posebne odpravnine <strong>za</strong> prehod v druge dejavnosti.<br />

Za doseganje »plačila po delu«, ki je hkrati motivacijsko <strong>za</strong> boljše delo in pravično, kaže v ZUJIK vpeljati<br />

določbo o gibanju plače sorazmerno z delovnimi dosežki in obremenitvami, in to v obe smeri, tudi ko do<br />

premalo dela ne prihaja po »krivdi« <strong>za</strong>poslenega, ker repertoar <strong>za</strong>radi umetniškega profila vsem stalno<br />

<strong>za</strong>poslenim ne omogoča v vsaki sezoni polne delovne obremenitve. Predpostavka <strong>za</strong> vzpostavitev plačila<br />

<strong>za</strong> dejansko opravljeno delo so posameznim dejavnostim prilagojeni standardi in normativi delovne<br />

obremenjenosti. Poseg je <strong>za</strong>hteven. Hkrati, ko meri <strong>na</strong> pravičnejše <strong>na</strong>grajevanje in motivacijo <strong>za</strong> večjo<br />

storilnost in kakovost, bo porastla odgovornost vodstev, da instrumentarij uporabljajo, kolikor je moč,<br />

nekonfliktno.<br />

Na tej podlagi bi bilo moč dopolniti sedanje določbe ZUJIK o tem, da lahko <strong>za</strong> (isto) polno plačo nekdo, ki<br />

v nekem obdobju ni polno <strong>za</strong>poslen v lastni hiši, ta primanjkljaj sporazumno med hišami oddela v drugi hiši<br />

ali pa <strong>za</strong>časno preide v režim okrajšanega delovnega časa.<br />

Na dolgi rok kaže do neke mere spremeniti razmerje med <strong>za</strong>poslenimi <strong>za</strong> nedoločen in določen čas, <strong>za</strong>to<br />

kaže s kolektivnimi pogajanji <strong>na</strong>rediti izvedbo 48. čle<strong>na</strong> ZUJIK <strong>za</strong> vodstva javnih <strong>za</strong>vodov bolj privlačno v<br />

tem smislu, da jih stane manj, in bolj privlačno <strong>za</strong> kandidate v tem smislu, da so povišice plače višje od sedaj<br />

predvidenih. Tudi sicer kaže spodbujati <strong>za</strong>poslovanje <strong>za</strong> določen čas po 46. členu ZUJIK (trikrat <strong>za</strong>pored<br />

skupno do deset let <strong>na</strong> istem delovnem mestu), ponovno uvesti nekatere dodatke, recimo <strong>za</strong> delo v manj<br />

ugodnih razmerah <strong>na</strong> terenu in z določenimi škodljivimi snovmi ipd.<br />

Uporabnost nekaterih ukrepov je pogoje<strong>na</strong> z normiranjem dela, razvijanjem internega trga javnega<br />

sektorja, več sredstvi <strong>za</strong> odpravnine ipd., možnost drugih pa z dogovori v okviru kolektivnih pogajanj. Do<br />

spremembe sistema kolektivnih pogajanj bo MK vanje pritegnilo direktorje posameznih grupacij javnih<br />

<strong>za</strong>vodov kot osrednje posvetovalno telo.<br />

Znotraj celotnega plačnega sistema pa bo treba ponovno premisliti o ustreznosti plač <strong>za</strong> direktorje zlasti<br />

javnih <strong>za</strong>vodov regijskega in lokalnega pome<strong>na</strong>, ker <strong>za</strong>radi precejšnjega <strong>za</strong>ostajanja že delujejo <strong>za</strong>viralno <strong>na</strong><br />

razvoj poslovnih zmožnosti vodstev.<br />

349

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

4 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

Ministrica <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> Majda Širca je konec leta 2009 imenovala Projektno skupino <strong>za</strong> pripravo izhodišč <strong>za</strong><br />

posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> v sestavi mag. Sonja Kralj Bervar, vodja, in člani:<br />

prof. dr. Bojan Bugarič, Mitja Čander, dr. Ves<strong>na</strong> Čopič, Jožko Čuk, Uroš Korenčan, dr. Marjeta Mikuž, mag.<br />

Marjetica Mahne, Mitja Rotovnik, dr. Borut Smrekar, Ciril Baškovič, mag. Mojca Jan Zoran, Damja<strong>na</strong> Pečnik,<br />

Metka Šošterič in A<strong>na</strong> Železnik.<br />

Delovno skupino je ministrica pooblastila <strong>za</strong> pripravo vsebinskih izhodišč <strong>za</strong> posodobitev delovanja javnih<br />

<strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>. Pri tem <strong>na</strong>j bi skupi<strong>na</strong> s posebno pozornostjo obrav<strong>na</strong>vala možnosti <strong>za</strong><br />

vzpostavitev večje avtonomnosti delovanja javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področjih programskega dela ter poslovnega<br />

in kadrovskega <strong>na</strong>črtovanja. Iskala <strong>na</strong>j bi možnosti <strong>za</strong> posodobitev poslovodenja, kadrovskega inženiringa<br />

in organi<strong>za</strong>cijske strukture javnih <strong>za</strong>vodov, ki <strong>na</strong> teh področjih <strong>za</strong>ostajajo <strong>za</strong> sodobno prakso delovanja <strong>na</strong><br />

področju <strong>kulture</strong>. Posvetila <strong>na</strong>j bi se še izboljšanju delovanja upravnih in <strong>na</strong>dzornih mehanizmov javnih<br />

<strong>za</strong>vodov ter opredelila možnosti spodbud javno-<strong>za</strong>sebnega partnerstva <strong>za</strong> okrepitev dodatnih virov<br />

fi<strong>na</strong>nciranja <strong>kulture</strong> in možnosti konstruktivnega povezovanja z nevladnim sektorjem.<br />

Skupi<strong>na</strong> je <strong>na</strong> <strong>za</strong>četku dela sprejela sklep, da bo težišče njenih razmislekov usmerjeno k moderni<strong>za</strong>ciji<br />

delovanja javnih <strong>za</strong>vodov, skladov in agencije, pri delu pa je imela ves čas v mislih tudi nevladne<br />

organi<strong>za</strong>cije, ki delujejo v javnem interesu <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

Pri identifikaciji temeljnih težav pri delovanju javnih <strong>za</strong>vodov, skladov in agencije se je priprave izhodišč<br />

lotila po <strong>na</strong>slednjih tematskih sklopih:<br />

• temelj<strong>na</strong> <strong>na</strong>čela (neprofitnost, dostopnost idr.),<br />

• upravljalska struktura (svet, strokovni svet, poslovno, strokovno vodstvo <strong>za</strong>voda, razmerje ustanovitelj – <strong>za</strong>vod),<br />

• principi fi<strong>na</strong>nciranja (standardi, normativi, ce<strong>na</strong>),<br />

• <strong>za</strong>poslovanje in kadri (nedoločen, določen čas, pogodbeno delo),<br />

• premoženje/infrastruktura (upravljanje ali lastništvo),<br />

• razmerje med javno službo in tržno dejavnostjo.<br />

Pri delu je projekt<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> upoštevala raziskave, a<strong>na</strong>lize ter druge prispevke strokovnih služb MK in<br />

zu<strong>na</strong>njih sodelavcev, med njimi še zlasti:<br />

• Primerjalno pravno a<strong>na</strong>lizo pravne organiziranosti <strong>za</strong>vodov v nekaterih evropskih državah (Inštitut <strong>za</strong><br />

primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Mariboru),<br />

• Pregled temeljnih težav pri delovanju javnih <strong>za</strong>vodov, agencij in skladov po posameznih področjih (prispevki<br />

strokovnih služb Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, februar 2010),<br />

• Moderni<strong>za</strong>cijo javnega sektorja <strong>kulture</strong> v Sloveniji (gradivo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, julij 2007),<br />

• Evalvacija slovenskih muzejev 2006–2008, <strong>za</strong>ključno poročilo (avtorji dr. Re<strong>na</strong>te Goebl, mag. Christian<br />

Waltl, dr. Marjeta Mikuž, mag. Maja Oven Stanič, mag. Michael C. Nikki Knopp),<br />

• Upravljavske strukture v javnih <strong>za</strong>vodih (a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> <strong>stanja</strong>, Peter Sotošek Štular),<br />

• Prakse <strong>za</strong>poslovanja ter normative in standarde <strong>na</strong> področju glasbe in uprizoritvene umetnosti v izbranih<br />

evropskih državah (dr. Borut Smrekar).<br />

Na podlagi razprav, prispevkov članov ter <strong>na</strong>vedenih raziskav in a<strong>na</strong>liz, ki so jih <strong>na</strong> devetih sejah in štirih<br />

delavnicah od januarja do avgusta 2010 predstavili člani oziroma <strong>na</strong> seje dodatno vabljeni strokovnjaki, je<br />

projekt<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> pripravila predlog ukrepov <strong>za</strong> posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

Predlog <strong>na</strong>j bi bil prvi korak <strong>na</strong> poti k celoviti posodobitvi delovanja javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>,<br />

skupi<strong>na</strong> pa je ministrici ob predaji ukrepov predlagala <strong>na</strong>daljevanje dela <strong>za</strong> pripravo predloga celostne<br />

reforme <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

<strong>Ministrstvo</strong> je od avgusta 2010 do trenutka, ko <strong>na</strong>staja ta a<strong>na</strong>li<strong>za</strong>, izvedlo predstavitve izhodišč, ki jih je<br />

pripravila delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong>, <strong>na</strong> posvetovalnih sestankih z direktorji javnih <strong>za</strong>vodov, s predstavniki socialnih<br />

partnerjev ter lokalnih skupnosti, k pripravi predlogov posodobitve <strong>na</strong> posameznih področjih <strong>kulture</strong> pa je<br />

spodbudilo tudi strokovne službe ministrstva. Predlogi slednjih so vključeni v vsebinska poglavja v prvem<br />

delu te a<strong>na</strong>lize, <strong>za</strong>to se <strong>na</strong> tem mestu ne podvajajo.<br />

Od predstavitev <strong>na</strong>prej je ministrstvo obenem kontinuirano izvajalo posvetovalne delovne pogovore z<br />

ministrstvoma <strong>za</strong> javno upravo in delo ter socialne <strong>za</strong>deve, s ciljem, predloge sistemsko umestiti (v pripravi<br />

350

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

so sprememba <strong>za</strong>konodaje <strong>na</strong> področju negospodarskih javnih služb, sprejem pokojninske <strong>za</strong>konodaje in<br />

spremembe <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> o delovnih razmerjih), obenem pa je sprejelo odločitev <strong>za</strong> vzpostavitev trajnega dialoga<br />

s socialnimi partnerji.<br />

Delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> je sočasno <strong>na</strong> podlagi izhodišč ter rezultatov prej <strong>na</strong>vedenih pogovorov, stališč strokovnih<br />

služb ministrstva in posvetov pripravila predloge <strong>za</strong>konskih in pod<strong>za</strong>konskih rešitev <strong>za</strong> posodobitev<br />

delovanja javnih <strong>za</strong>vodov.<br />

V skladu z veljavnimi normami bodo vsi <strong>na</strong>vedeni predlogi pred pošiljanjem v postopek obrav<strong>na</strong>ve<br />

posredovani v javno obrav<strong>na</strong>vo, predvidoma sredi leta 2011.<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

5.1 Upravljalske strukture javnih <strong>za</strong>vodov<br />

Prednosti:<br />

• delovanje javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> kljub nekaterim pomanjkljivo določenim razmerjem med<br />

delitvijo pristojnosti in odgovornosti med organi upravljanja in <strong>na</strong>dzora v praksi poteka brez večjih motenj,<br />

• skupno <strong>na</strong>stopanje in soočanje treh grupacij interesov: ustanoviteljev, poslovodstva in <strong>za</strong>poslenih omogoča,<br />

da sposob<strong>na</strong> poslovodstva lahko uveljavljajo svoje poteze in predloge,<br />

• predstavništvo <strong>za</strong>poslenih v določeni meri prispeva k motivaciji <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> ukvarjanje z vprašanji<br />

delovanja in razvoja javnega <strong>za</strong>voda.<br />

Slabosti:<br />

• pomanjkljiva opredelitev odgovornosti in pristojnosti ustanovitelja, ki ob neizvajanju ustanoviteljskih<br />

obveznosti ni podvržen nobenim posledicam,<br />

• <strong>za</strong>megljene pristojnosti in odgovornosti med ustanoviteljem, vodstvom <strong>za</strong>voda in <strong>na</strong>dzornimi organi, s tem<br />

pa tudi omeje<strong>na</strong> avtonomija direktorja oziroma uprave pri vodenju in sprejemanju odločitev,<br />

• premalo definira<strong>na</strong> vloga sveta <strong>za</strong>voda ter oseb<strong>na</strong> odgovornost predsednika in članov,<br />

• skromne pristojnosti in neustrez<strong>na</strong> sestava strokovnih svetov <strong>za</strong>vodov,<br />

• pomanjkanje ustrezno usposobljenih vodstvenih kadrov s področja menedžmenta in poslovodenja,<br />

• neustrezen postopek imenovanja direktorja, ki dopušča preveč prostora politično obarvanim odločitvam,<br />

• neustrez<strong>na</strong> časovnica razpisov <strong>za</strong> imenovanja vodstev javnih <strong>za</strong>vodov – novo vodstvo bi moralo biti z<strong>na</strong>no<br />

vsaj eno sezono pred iztekom mandata starega vodstva,<br />

• premalo jasno razdeljene pristojnosti med direktorjem in pomočniki, ki <strong>za</strong>radi skromno opredeljenih<br />

pristojnosti ne nosijo neposredne odgovornosti glede svojega področja dela,<br />

• neustrezno sodelovanje <strong>za</strong>poslenih pri upravljanju, prepletanje strokovnih vprašanj in vprašanj socialnega<br />

dialoga in<br />

• neurejenost <strong>na</strong>dzora <strong>na</strong>d delovanjem javnega <strong>za</strong>voda.<br />

Priložnosti:<br />

• <strong>za</strong> uvedbo večje avtonomije <strong>za</strong>vodov in njihovih vodstev,<br />

• <strong>za</strong> jasnejšo opredelitev <strong>na</strong>log, pooblastil in odgovornosti ustanovitelja ter večinskega fi<strong>na</strong>ncerja javnega <strong>za</strong>voda,<br />

• <strong>za</strong> vzpostavitev partnerskega odnosa med javnim <strong>za</strong>vodom in ustanoviteljem s ciljem kakovostnega<br />

izvajanja javne službe in kulturne politike,<br />

• <strong>za</strong> uvedbo sistema, ki omogoča vzpostavitev učinkovite in kompetentne upravljavske strukture <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin,<br />

da v <strong>za</strong>konodaji dopušča različne možnosti vodenja javnega <strong>za</strong>voda (direktor, kombi<strong>na</strong>cija poslovnega in<br />

strokovnega direktorja, uprava), odločitve pa se sprejemajo individualno, glede <strong>na</strong> <strong>na</strong>ravo dela in konkretno<br />

situacijo, v kateri je javni <strong>za</strong>vod,<br />

• <strong>za</strong> omejitev vpliva politike <strong>na</strong> kadrovanje ter povečanje pome<strong>na</strong> izpolnjevanja strokovnih in poslovnih<br />

kriterijev <strong>za</strong> <strong>za</strong>sedbo vodilnih mest v <strong>za</strong>vodih,<br />

• <strong>za</strong> redefinicijo vloge sveta <strong>za</strong>voda in njegovih odgovornosti ter pristojnosti v odnosu do ustanovitelja in do<br />

<strong>za</strong>voda ter <strong>za</strong> uvedbo njegove ustreznejše sestave,<br />

351

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

• <strong>za</strong> vzpostavitev strokovnega sveta kot fakultativnega orga<strong>na</strong> in <strong>za</strong> hkratno redefinicijo njegove vloge,<br />

odgovornosti in sestave,<br />

• <strong>za</strong> redefinicijo potrebne usposobljenosti, odgovornosti in pristojnosti članov sveta in strokovnega sveta ter<br />

<strong>za</strong> uveljavitev korelacije med njihovo odgovornostjo in ustreznim plačilom,<br />

• <strong>za</strong> ustreznejšo opredelitev sodelovanja <strong>za</strong>poslenih pri upravljanju in<br />

• <strong>za</strong> uvedbo izobraževalnih programov s področja menedžmenta in poslovodenja v kulturi.<br />

Nevarnosti:<br />

• uvedba sankcij <strong>za</strong> neodgovorno oziroma škodljivo delo brez primernega fi<strong>na</strong>nčnega <strong>na</strong>domestila <strong>za</strong><br />

odgovorno <strong>za</strong>stopanje javnega interesa bi lahko povzročila <strong>za</strong>vračanje sodelovanja v organih <strong>za</strong>vodov,<br />

• e<strong>na</strong>ko velja <strong>za</strong> funkcijo direktorja in umetniškega direktorja.<br />

5.2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

Prednost:<br />

• stabilno fi<strong>na</strong>nciranje oziroma relativ<strong>na</strong> fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> varnost z <strong>za</strong>gotovljenim rednim dotokom sredstev <strong>za</strong><br />

splošne in programske materialne stroške ter <strong>za</strong> plače <strong>za</strong>poslenih v primerjavi z drugimi izvajalci javnega<br />

interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

Slabosti:<br />

• razpršenost sredstev iz državnega proraču<strong>na</strong> <strong>na</strong> vedno večje število <strong>za</strong>vodov, pri čemer vsebi<strong>na</strong> in obseg<br />

javne službe oziroma dejavnosti, ki se izvaja <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin javne službe in v javnem interesu, nista dovolj jasno<br />

opredelje<strong>na</strong>,<br />

• ob e<strong>na</strong>ki oziroma zmanjšani višini sredstev se povečuje število fi<strong>na</strong>nciranih <strong>za</strong>vodov, katerih delovanje kot<br />

ustanoviteljice <strong>na</strong>dzirajo lokalne skupnosti, fi<strong>na</strong>ncira pa jih država brez možnosti <strong>na</strong>dzora oziroma vpliva <strong>na</strong><br />

kakovost njihovega delovanja,<br />

• prevlada proračunsko-subvencijskega tipa javnega fi<strong>na</strong>nciranja in premalo davčnih spodbud <strong>za</strong>sebnim<br />

vlaganjem, zlasti pri skrbi <strong>za</strong> ohranjanje kulturne dediščine in gospodarjenju z njo,<br />

• odsotnost celovitega sistema evalvacij delovanja javnih <strong>za</strong>vodov (ki <strong>na</strong>j bi bila tudi vrednost<strong>na</strong>, ne le<br />

storilnost<strong>na</strong> oce<strong>na</strong>) ter premalo izdelani standardi in normativi <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje javne službe <strong>na</strong> področju<br />

<strong>kulture</strong> in <strong>za</strong> merjenje učinkovitosti njenega izvajanja povzročajo indeksiranje pri fi<strong>na</strong>nciranju dejavnosti,<br />

• avtonomija odločanja vodstev JZ o porabi javnih sredstev je <strong>za</strong>radi normativne ureditve omeje<strong>na</strong>, možnost<br />

dolgoročnejšega <strong>na</strong>črtovanja zmanjšuje tudi letno določanje sredstev, ki je premalo prilagojeno <strong>na</strong>ravi<br />

umetniške dejavnosti, ve<strong>za</strong>ni <strong>na</strong> sezone,<br />

• v razmerju fi<strong>na</strong>nciranja javnih <strong>za</strong>vodov se <strong>za</strong>radi uveljavitve novega plačnega sistema povečuje odstotek<br />

sredstev, <strong>na</strong>menjenih plačam, obenem pa se znižuje odstotek drugih programskih in materialnih stroškov<br />

ter stroškov <strong>za</strong> investicijsko vzdrževanje in <strong>na</strong>kup opreme,<br />

• nekateri stroški dela se plačujejo dvakrat (kot plače <strong>za</strong> delo redno <strong>za</strong>poslenih, zlasti umetniških kadrov, ki ga<br />

<strong>na</strong>mesto njih izvedejo zu<strong>na</strong>nji sodelavci <strong>na</strong> podlagi pogodbenih razmerij),<br />

• nekateri javni <strong>za</strong>vodi nimajo jasno razmejene javne službe in tržne dejavnosti,<br />

• sorazmerno velika kultur<strong>na</strong> ponudba, ki hkrati z zmanjševanjem kupne moči povzroča zmanjševanje<br />

interesa po <strong>na</strong>kupu vstopnic in s tem nejavnih prihodkov javne službe.<br />

Priložnosti:<br />

• <strong>za</strong> uvedbo večje avtonomije in možnosti dolgoročnejšega <strong>na</strong>črtovanja poslovanja javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> podlagi<br />

večletnih pogodb,<br />

• <strong>za</strong> spremembo sedanjega sistema fi<strong>na</strong>nciranja javne službe, zlasti obveznosti države do javnih <strong>za</strong>vodov,<br />

katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti, pri čemer <strong>na</strong>j pristojnosti <strong>na</strong>dzora postanejo skladnejše s stopnjo<br />

fi<strong>na</strong>nciranja,<br />

• <strong>za</strong> vzpostavitev učinkovitejših delovnih procesov in racio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cijo stroškov poslovanja ter <strong>na</strong>menitev večjega<br />

deleža sredstev v programe,<br />

• <strong>za</strong> kakovostno trženje programa javne službe in uvajanje kulturnovzgojnih programov <strong>za</strong> pridobivanje<br />

občinstva ter<br />

• <strong>za</strong> uvedbo standardov in normativov <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje, ki bi omogočali učinkovitejše poslovanje in kakovosten<br />

<strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d poslovanjem javnih <strong>za</strong>vodov.<br />

352

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

Nevarnosti:<br />

• <strong>za</strong>radi plačne reforme in z njo pove<strong>za</strong>nih povečanih stroškov dela <strong>na</strong> eni strani ter omejenih proračunskih<br />

sredstev <strong>za</strong> delovanje javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> <strong>na</strong> drugi strani <strong>na</strong>staja (pre)velik izpad sredstev,<br />

ki so <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> izvedbi programa pa tudi splošnim materialnim stroškom, investicijskemu vzdrževanju in<br />

<strong>na</strong>kupu opreme,<br />

• zmanjševanje sredstev <strong>za</strong> delovanje javnih služb lahko ob neupoštevanju specifik posameznih področij<br />

ogrozi izvajanje javnega interesa <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>,<br />

• regio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cija in z njo pove<strong>za</strong>n morebiten prenos pristojnosti <strong>na</strong>d kulturnimi ustanovami <strong>na</strong> lokalno raven<br />

lahko povzroči nestabilnost njihovega fi<strong>na</strong>nciranja in zniževanje ravni izvedbe javne službe.<br />

5.3 Zaposlovanje in kadri<br />

Prednosti:<br />

• že izvedeni ukrepi <strong>za</strong> izboljšanje učinkovitosti javnih <strong>za</strong>vodov (reorgani<strong>za</strong>cije delovnih postopkov,<br />

prerazporeditve <strong>za</strong>poslenih, dodatno usposabljanje in funkcio<strong>na</strong>lno izpopolnjevanje),<br />

• nov plačni sistem bolje <strong>na</strong>grajuje nosilne korpuse <strong>za</strong>poslenih.<br />

Slabosti:<br />

• togo pojmovanje statusa javnih uslužbencev <strong>za</strong> zelo raznovrstno in posebno delo v kulturi je omejujoče,<br />

• nov plačni sistem je uvedel vrsto novih nesorazmerij, pri čemer odsotnost možnosti stimuliranja tako<br />

vodstvenih delavcev kot <strong>za</strong>poslenih predstavlja oviro pri poskusih povečevanja učinkovitosti dela; enoten<br />

sistem <strong>na</strong>predovanj ne glede <strong>na</strong> dejanski umetniški ali strokovni prispevek ter delovno obremenjenost<br />

posameznika ni stimulativen,<br />

• neskladje določil Kolektivne pogodbe <strong>za</strong> kulturne dejavnosti RS z Zakonom o delovnih razmerjih,<br />

• sistem <strong>za</strong>poslovanja <strong>za</strong> nedoločen čas ter spodbujanje podaljševanja dobe <strong>za</strong> upokojitev vzpostavljata stanje,<br />

ko je treba ob velikem številu <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> nedoločen čas <strong>na</strong>jemati honorarne sodelavce, da se <strong>za</strong>stavljeni<br />

program sploh lahko izvede; obenem povpreč<strong>na</strong> starost <strong>za</strong>poslenih v kulturi <strong>na</strong>rašča,<br />

• delov<strong>na</strong> obremenitev članov umetniških ansamblov je (pre)nizka in ne ustre<strong>za</strong> več da<strong>na</strong>šnjim normativom z<br />

vidika kakovostnega programskega <strong>na</strong>črtovanja in izvedbe repertoarja,<br />

• kvote <strong>za</strong>poslovanja so omejujoče in onemogočajo vzpostavitev ustreznejše strukture <strong>za</strong>poslenih glede <strong>na</strong><br />

izobrazbo, starost, obvladovanje novih tehnologij ipd.,<br />

• problematika dela invalidov je prepušče<strong>na</strong> <strong>za</strong>vodom, <strong>za</strong>radi česar je ob dovoljenih kvotah težko <strong>za</strong>gotoviti<br />

normalen potek dela; število aktivnih delavcev se tako zmanjšuje, kar ob še drugih varovanih kategorijah<br />

delavcev otežuje delovanje <strong>za</strong>voda,<br />

• pri mnogih <strong>za</strong>poslenih v javnih <strong>za</strong>vodih je premalo razvit občutek <strong>za</strong> samoodgovornost, <strong>za</strong><strong>na</strong>šajo se <strong>na</strong><br />

<strong>za</strong>poslitveno gotovost znotraj sistema.<br />

Priložnosti:<br />

• <strong>za</strong> iskanje rešitev, ki ob upoštevanju posebnosti področja <strong>kulture</strong> omogočajo odstopanja od splošne<br />

sistemske <strong>za</strong>konodaje in njenih generalnih omejitev,<br />

• <strong>za</strong> posodobitev kolektivne pogodbe in povečanje kakovosti socialnega dialoga z vključevanjem<br />

predstavnikov delodajalcev,<br />

• <strong>za</strong> uvedbo standardov in normativov <strong>za</strong> delovne obremenitve posameznih kategorij poklicev <strong>na</strong> področju<br />

<strong>kulture</strong>,<br />

• <strong>za</strong> vzpostavitev sistema plačil <strong>za</strong> dejansko opravljeno delo, ne le <strong>za</strong> delovno mesto,<br />

• <strong>za</strong> uvedbo <strong>na</strong>grajevanja <strong>za</strong> z<strong>na</strong>tno povečan obseg dela oziroma <strong>za</strong> zmanjšanja plačila, če <strong>za</strong>posleni ne<br />

dosega sprejetih normativov in standardov,<br />

• <strong>za</strong> uvedbo možnosti <strong>za</strong> delovni angažma umetniških kadrov, ki v matičnih <strong>za</strong>vodih niso v celoti delovno<br />

obremenjeni, pri drugih izvajalcih programov v javnem interesu <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> v okviru redne delovne<br />

obveze,<br />

• <strong>za</strong> uvedbo <strong>na</strong>menskih skladov in možnosti prekvalifikacij oziroma dokvalifikacij tistih, ki <strong>za</strong>radi <strong>na</strong>rave<br />

poklica, ki ga opravljajo, tega ne morejo opravljati do upokojitve (npr. baletni plesalci …).<br />

Nevarnosti:<br />

• zniževanje števila <strong>za</strong>poslenih bi pod vprašaj postavilo kakovostno izvajanje javnega interesa <strong>na</strong> področju<br />

<strong>kulture</strong>, <strong>na</strong> posameznih področjih pa celo ogrozilo njegovo izvajanje,<br />

• pri nejasno določenih delovnih standardih in normativih obstajajo možnosti zlorab vodstev, <strong>za</strong>poslenih ali<br />

predstavnikov sindikatov.<br />

353

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov<br />

6 Viri<br />

– Delov<strong>na</strong> gradiva skupine <strong>za</strong> posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov, avtorji člani skupine.<br />

– Evalvacija slovenskih muzejev 2006–2008, <strong>za</strong>ključno poročilo, avtorji dr. Re<strong>na</strong>te Goebl, mag. Christian<br />

Waltl, dr. Marjeta Mikuž, mag. Maja Oven Stanič, mag. Michael C. Nikki Knopp.<br />

– Moderni<strong>za</strong>cija javnega sektorja <strong>kulture</strong> v Sloveniji, gradivo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, julij 2007.<br />

– Poročila javnih <strong>za</strong>vodov.<br />

– Prakse <strong>za</strong>poslovanja ter normativi in standardi <strong>na</strong> področju glasbe in uprizoritvene umetnosti v izbranih<br />

evropskih državah, dr. Borut Smrekar.<br />

– Pregled temeljnih težav pri delovanju javnih <strong>za</strong>vodov, agencij in skladov po posameznih področjih,<br />

prispevki strokovnih služb Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, februar 2010.<br />

– Primerjalno prav<strong>na</strong> a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> pravne organiziranosti <strong>za</strong>vodov v nekaterih evropskih državah, Inštitut <strong>za</strong><br />

primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, 2009.<br />

– Upravljavske strukture v javnih <strong>za</strong>vodih, a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> <strong>stanja</strong>, Peter Sotošek Štular.<br />

354

2.2.2 Izboljšanje položaja nevladnih organi<strong>za</strong>cij<br />

355

Marja<strong>na</strong> Bele<br />

2.2.2.1 Status v javnem interesu, ustanove in kulturniška<br />

zbornica<br />

1 Status v javnem interesu<br />

1.1 Prednosti, ki jih pri<strong>na</strong>ša status<br />

1.2 Obveznosti, ki jih status pri<strong>na</strong>ša<br />

1.3 Prenehanje statusa<br />

1.4 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

2 Ustanove<br />

2.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

3 Kulturniška zbornica Slovenije<br />

3.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

356

2.2.2.1 Status v javnem interesu, ustanove in kulturniška zbornica<br />

1 Status v javnem interesu<br />

Javni interes se <strong>za</strong>gotavlja tudi s podelitvijo statusa pravnim osebam <strong>za</strong>sebnega prava v javnem interesu <strong>na</strong><br />

področju <strong>kulture</strong>. Zakon o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v 80. členu določa, da se kulturnemu<br />

društvu, ki deluje v javnem interesu, lahko podeli status društva v javnem interesu v skladu z <strong>za</strong>konom, ki ureja<br />

društva.<br />

Na podlagi 81. čle<strong>na</strong> ZUJIK lahko status delovanja v javnem interesu pridobijo tudi druge pravne osebe<br />

<strong>za</strong>sebnega prava (<strong>za</strong>vodi, ustanove) in <strong>na</strong> podlagi 107. čle<strong>na</strong> Zakon o varstvu kulturne dediščine tudi nevladne<br />

organi<strong>za</strong>cije, verske skupnosti ipd., ki delujejo <strong>na</strong> področju kulturne dediščine.<br />

Za področja delovanja, ki so v javnem interesu <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, štejejo področja iz 4. čle<strong>na</strong> ZUJIK,<br />

upoštevaje <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni program <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

Po spremembi ZUJIK, ki je manj selektiv<strong>na</strong> od pred tem veljavnih določb, lahko več kulturnih društev, tudi<br />

ljubiteljskih kulturnih društev in drugih pravnih oseb <strong>za</strong>sebnega prava s področja <strong>kulture</strong> pridobi status v<br />

javnem interesu <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, če izkazujejo pomembnejše dosežke in izpolnjujejo druge splošne pogoje<br />

po Zakonu o društvih.<br />

Če društvo prosi <strong>za</strong> podelitev statusa <strong>na</strong> več področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, odloči o podelitvi<br />

statusa društva v javnem interesu <strong>na</strong> podlagi 2. odstavka 31. čle<strong>na</strong> Zako<strong>na</strong> o društvih ministrstvo, ki je pristojno<br />

<strong>za</strong> pretežni del dejavnosti društva, po predhodnem soglasju drugih pristojnih ministrstev. Na podlagi sklepa<br />

Vlade Republike Slovenije z dne 27. 7. 2000 je mogoče predhodno soglasje k odločbi drugih ministrstev dati,<br />

če društvo z drugega področja dejavnosti izpolnjuje tudi vse predpisane pogoje <strong>za</strong> pridobitev statusa v javnem<br />

interesu <strong>na</strong> področju, <strong>za</strong> katerega se soglasje daje.<br />

Do konca leta 2010 je z odločbo status v javnem interesu <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> pridobilo 182 društev in pravnih<br />

oseb <strong>za</strong>sebnega prava, MK je izdalo tudi 24 predhodnih soglasij k odločbam drugih pristojnih ministrstev.<br />

Na podlagi statusa v javnem interesu lahko društva in druge pravne osebe <strong>za</strong>sebnega prava pridobijo tudi<br />

nekatere olajšave in prednosti, predvsem <strong>na</strong>menitev dela dohodnine v skladu s 142. členom Zako<strong>na</strong> o<br />

dohodnini in Uredbi o <strong>na</strong>menitvi dela dohodnine.<br />

1.1 Prednosti, ki jih pri<strong>na</strong>ša status<br />

Zakon o društvih kot prednost pri pridobitvi statusa v javnem interesu določa, da se pri javnih razpisih <strong>za</strong><br />

pridobivanje sredstev iz državnega proraču<strong>na</strong> v merilih, s katerimi se izberejo prejemniki sredstev, upošteva<br />

tudi status v javnem interesu, pri čemer upoštevanje statusa ne sme presegati 20 % vrednosti drugih meril.<br />

Namenitev dela dohodnine <strong>za</strong> do<strong>na</strong>cije skladno s 142. členom Zako<strong>na</strong> o dohodnini (Uradni list RS, št.<br />

13/11) in Uredbo o <strong>na</strong>menitvi dela dohodnine <strong>za</strong> do<strong>na</strong>cije (Uradni list RS, št. 30/07, 36/07 in 37/10): do<br />

0,5 % dohodnine se lahko <strong>na</strong>meni <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje splošno koristnih <strong>na</strong>menov rezidentov, ki so po posebnih<br />

predpisih ustanovljeni <strong>za</strong> opravljanje nepridobitnih dejavnosti in jim je s posebnim <strong>za</strong>konom <strong>za</strong>radi<br />

opravljanja teh dejavnosti priz<strong>na</strong>n poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu.<br />

V skladu s 66. členom Zako<strong>na</strong> o dohodnini so olajšave <strong>za</strong> do<strong>na</strong>cije <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ncev <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje splošno<br />

koristnih <strong>na</strong>menov rezidentov, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni <strong>za</strong> opravljanje nepridobitnih<br />

dejavnosti in jim je s posebnim <strong>za</strong>konom <strong>za</strong>radi opravljanja teh dejavnosti priz<strong>na</strong>n poseben status ali<br />

določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu.<br />

V skladu z 59. členom Zako<strong>na</strong> o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08 in<br />

5/09, 96/09 in 43/10) so olajšave <strong>za</strong> do<strong>na</strong>cije <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje splošno koristnih <strong>na</strong>menov rezidentov, ki so po<br />

posebnih predpisih ustanovljeni <strong>za</strong> opravljanje nepridobitnih dejavnosti in jim je s posebnim <strong>za</strong>konom <strong>za</strong>radi<br />

opravljanja teh dejavnosti priz<strong>na</strong>n poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu.<br />

Oprostitev davka <strong>na</strong> dodano vrednost je mogoča <strong>na</strong> podlagi 13. tč. 42. in 43. čle<strong>na</strong> Zako<strong>na</strong> o davku <strong>na</strong><br />

dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11, 18/11) in 69. čle<strong>na</strong> Pravilnika o izvajanju Zako<strong>na</strong> o davku <strong>na</strong><br />

dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09 in 27/10, 104/10, 110/10).<br />

Oprostitev plačila upravne takse omogoča Zakon o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10).<br />

357

2.2.2.1 Status v javnem interesu, ustanove in kulturniška zbornica<br />

Brezplačno pravno pomoč določa 4. tč. 10. čle<strong>na</strong> Zako<strong>na</strong> o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št.<br />

96/04 in 23/08).<br />

V skladu z Zakonom o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06) in z dovoljenjem upravne<br />

enote lahko nepridobitne pravne in fizične osebe ob izpolnjevanju <strong>za</strong>konskih pogojev zbirajo prostovoljne<br />

prispevke, če izkažejo, da bodo zbrane prispevke uporabile <strong>za</strong> humanitaren ali splošno koristen <strong>na</strong>men.<br />

V skladu z Zakonom o igrah <strong>na</strong> srečo (Uradni list RS, št. 14/11) in Uredbo o določitvi društev in neprofitnih<br />

humanitarnih organi<strong>za</strong>cij, ki smejo občasno prirejati klasične igre <strong>na</strong> srečo, in o kriterijih <strong>za</strong> občasno<br />

prirejanje klasičnih iger <strong>na</strong> srečo (Uradni list RS, št. 70/00) smejo prireditelji občasno prirejati igre <strong>na</strong> srečo v<br />

skladu s predpisi.<br />

Za organi<strong>za</strong>cije v javnem interesu <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> veljajo tudi ugodnosti <strong>na</strong> podlagi 74. in 75. in<br />

eventualno 79. čle<strong>na</strong> ZUJIK. <strong>Ministrstvo</strong>, pristojno <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, oziroma pristojni organ lokalne skupnosti<br />

lahko da javno kulturno infrastrukturo v upravljanje oziroma uporabo drugim pravnim osebam, ki izvajajo<br />

javne kulturne programe ali kulturne projekte <strong>na</strong> podlagi javnega razpisa s pogodbo. Jav<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong><br />

infrastruktura se lahko odda v upravljanje oziroma v uporabo organi<strong>za</strong>ciji, ki deluje v javnem interesu po 80.<br />

členu ZUJIK, brez javnega razpisa. Jav<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong> infrastruktura se daje v upravljanje ali uporabo izvajalcem<br />

kulturnih dejavnosti brezplačno pod pogojem, da prev<strong>za</strong>mejo obveznost rednega tekočega vzdrževanja.<br />

Izvajalcu, ki trajneje <strong>za</strong>dovoljuje kulturne potrebe <strong>na</strong> posameznem področju in katerega delovanje je v<br />

javnem interesu, pa mu niso <strong>za</strong>gotovlje<strong>na</strong> sredstva v okviru drugih oblik javnega fi<strong>na</strong>nciranja niti ni dobil<br />

v upravljanje ali uporabo javne kulturne infrastrukture, lahko država oziroma lokal<strong>na</strong> skupnost <strong>za</strong>gotavlja<br />

sredstva <strong>za</strong> pokrivanje stroškov, ki so pove<strong>za</strong>ni z <strong>za</strong>gotavljanjem prostorskih pogojev delovanja.<br />

Standardizira<strong>na</strong> je dokumentacija <strong>za</strong> vložitev <strong>za</strong>htevka <strong>za</strong> pridobitev statusa, poročila, program prihodnjega<br />

delovanja in druga dokumentacija, po novem pa tudi poročila in druga dokumentacija pri preverjanju<br />

<strong>za</strong> preteklo leto. Po spremembi ZUJIK je manj pritožb glede odločitev. En <strong>za</strong>htevek <strong>za</strong> pridobitev statusa<br />

v novem postopku obrav<strong>na</strong>va e<strong>na</strong> strokov<strong>na</strong> komisija, MK lahko pridobi tudi strokovno mnenje JSKD <strong>za</strong><br />

ljubiteljska društva.<br />

1.2 Obveznosti, ki jih status pri<strong>na</strong>ša<br />

Prav<strong>na</strong> oseba <strong>za</strong>sebnega prava, ki ji je podeljen status v javnem interesu, mora skladno s 33. členom Zako<strong>na</strong><br />

o društvih pristojnemu ministrstvu do 31. marca tekočega leta predložiti poročilo o delu, iz katerega mora<br />

biti razvidno izvajanje programov, projektov in drugih dejavnosti, ki jih je prav<strong>na</strong> oseba izvajala v javnem<br />

interesu <strong>za</strong> preteklo leto, in o porabi sredstev <strong>za</strong> njihovo doseganje. Po preteku starega programa delovanja<br />

mora predložiti tudi nov program prihodnjega delovanja, vse do 31. marca tekočega leta.<br />

Vsako leto je treba v skladu z Zakonom o društvih preveriti, ali društva in druge pravne osebe <strong>za</strong>sebnega<br />

prava (<strong>za</strong>nje je le smisel<strong>na</strong> uporaba, ni pa izrecno določeno v ZUJIK) še izpolnjujejo pogoje <strong>za</strong> pridobitev<br />

statusa, ker je status v javnem interesu pridobljen <strong>za</strong> nedoločen čas, kar velja tudi <strong>za</strong> društva, ki so pridobila<br />

status po prejšnjih <strong>za</strong>konodajah in imajo status <strong>za</strong> nedoločen čas, razen tistih, ki so po prvotni <strong>za</strong>konodaji<br />

pridobila status <strong>za</strong> 5 let in so si morala status v javnem interesu ponovno pridobiti.<br />

Ker so bile v letu 2009 sprejete tudi spremembe Zako<strong>na</strong> o društvih (ki se v skladu z 81. členom ZUJIK<br />

smiselno uporabljajo tudi <strong>za</strong> druge pravne osebe <strong>za</strong>sebnega prava), ministrstvo pridobiva veliko podatkov<br />

in listin v postopku <strong>za</strong> pridobitev statusa in ob preverjanju statusa že vpisanih. Podatke pridobivamo od<br />

vseh upravnih enot v Sloveniji, od AJPES let<strong>na</strong> poročila društev in drugih pravnih oseb, oceno revizorja pa<br />

<strong>za</strong> tiste, katerih prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli en milijon evrov. Let<strong>na</strong><br />

poročila društev bodo po <strong>za</strong>dnji spremembi Zako<strong>na</strong> o društvih (Uradni list RS, št. 39/11) javno objavlje<strong>na</strong>.<br />

Za <strong>za</strong>vode pridobivamo let<strong>na</strong> poročila in nekatere podatke iz registra AJPES, od pristojnih sodišč starejše<br />

akte o ustanovitvi pravne osebe s spremembami, <strong>za</strong> druge pravne osebe pa od pristojnih registrov. Vsi ti<br />

različni postopki pridobivanja podatkov v postopku pridobitve statusa različnih pravnih oseb <strong>za</strong>sebnega<br />

prava v javnem interesu <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> <strong>za</strong>htevajo dodatno delo in usklajevanje, kar velja tudi pri vpisu<br />

društev in drugih pravnih oseb <strong>za</strong>sebnega prava v javnem interesu v različne registre.<br />

358

2.2.2.1 Status v javnem interesu, ustanove in kulturniška zbornica<br />

1.3 Prenehanje statusa<br />

Pristojno ministrstvo društvu oziroma drugi pravni osebi lahko odv<strong>za</strong>me status v javnem interesu, če ta kljub<br />

opozorilu in pozivu pristojnega ministrstva tudi v <strong>na</strong>k<strong>na</strong>dnem roku ne izpolni obveznosti iz 33. čle<strong>na</strong> Zako<strong>na</strong><br />

o društvih. Pristojno ministrstvo ji odv<strong>za</strong>me status v javnem interesu tudi, če ne izpolnjuje več drugih pogojev,<br />

določenih v 30. členu Zako<strong>na</strong> o društvih in v posebnih predpisih, oziroma če prav<strong>na</strong> oseba ne opravlja več<br />

dejavnosti v javnem interesu in če se podeljenemu statusu pisno odreče. (Smisel<strong>na</strong> uporaba 81. čle<strong>na</strong> ZUJIK.)<br />

1.4 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• davčne olajšave in oprostitve, druge prednosti po <strong>za</strong>konih,<br />

• izboljšanje pogojev <strong>za</strong> delo društev in drugih pravnih oseb <strong>za</strong>sebnega prava,<br />

• uporaba, upravljanje kulturne infrastrukture,<br />

• ustvarjanje ugodnejših razmer <strong>za</strong> razvoj kulturne ustvarjalnosti in <strong>za</strong> kulturno dejavnost v celotnem<br />

slovenskem kulturnem prostoru,<br />

• medkulturno sodelovanje in social<strong>na</strong> integracija.<br />

Slabosti:<br />

• ne<strong>za</strong>dostno medresorsko sodelovanje, prepletanje pristojnosti ministrstev,<br />

• neusklajenost postopkov, kadar prosilci delujejo <strong>na</strong> različnih področjih,<br />

• veliko predlagateljev,<br />

• več birokratskega dela,<br />

• premalo uravnoteženo podeljevanje statusov različnih ministrstev.<br />

Priložnosti:<br />

• omogočanje boljših pogojev <strong>za</strong> delovanje društev in drugih pravnih oseb <strong>za</strong>sebnega prava v javnem<br />

interesu <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>,<br />

• nova delov<strong>na</strong> mesta ali vključevanje v druge oblike dela,<br />

• dostopnost kulturnih dobrin in možnosti <strong>za</strong> kulturno vzgojo različnih populacij, usposabljanja, izobraževanje<br />

<strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, aktivno vključevanje ranljivih skupin (starejših, mladih, invalidov, bolnih, brezposelnih,<br />

itd.) in social<strong>na</strong> integracija, prispevek k strpnosti in ne<strong>na</strong>silju, spoštovanju različnosti in kulturni raznolikosti,<br />

• spodbujanje medkulturnega sodelovanja,<br />

• krepitev nevladnih organi<strong>za</strong>cij <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

2 Ustanove<br />

Izvajanje <strong>na</strong>log in sodelovanje z ustanovami, fundacijami v skladu z Zakonom o ustanovah<br />

<strong>Ministrstvo</strong>, v katerega delovno področje sodi <strong>na</strong>men, <strong>za</strong> katerega je ustanovlje<strong>na</strong> ustanova, ima v postopku<br />

usta<strong>na</strong>vljanja, delovanja in prenehanja ustanov pristojnosti, določene z Zakonom o ustanovah. Ustanova postane<br />

prav<strong>na</strong> oseba, ko pristojno ministrstvo izda soglasje k aktu o ustanovitvi ustanove. Če je treba po vročitvi akta<br />

o ustanovitvi kaj storiti <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito ustanovitvenega premoženja, lahko pristojno ministrstvo imenuje skrbnika.<br />

Pristojno ministrstvo daje soglasja k spremembam ime<strong>na</strong>, sedeža, <strong>na</strong>me<strong>na</strong> ustanove, ugotavlja, ali so spremembe<br />

pravil <strong>za</strong>konite, daje soglasje k zmanjšanju ustanovitvenega premoženja, razpolaganju z nepremičnino,<br />

prenehanju ustanove oziroma odloči o tem in o določenih drugih <strong>za</strong>devah po Zakonu o ustanovah in drugih<br />

<strong>za</strong>konih. V primeru, ko <strong>na</strong> podlagi akta o ustanovitvi oziroma pravil ni mogoče imenovati uprave, imenuje upravo<br />

pristojno ministrstvo. Pristojno ministrstvo po <strong>za</strong>konu odloča o predlogu <strong>za</strong> predčasno razrešitev uprave, lahko<br />

pa tudi upravo predčasno razreši po uradni dolžnosti, če uprava ne izpolnjuje <strong>na</strong>log, določenih v <strong>za</strong>konu, aktu o<br />

ustanovitvi ali pravilih. Uprava ustanove je dolž<strong>na</strong> pristojnemu ministrstvu do konca marca predložiti poročilo o<br />

delu in fi<strong>na</strong>nčnem poslovanju v preteklem koledarskem letu. Na področju <strong>kulture</strong> deluje 44 ustanov.<br />

Zakon o ustanovah določa, da pristojni organ izvaja tudi <strong>na</strong>dzorstvo <strong>na</strong>d izvajanjem določb <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>,<br />

katerih kršitve so določene kot prekrški, vendar ministrstvo tega še ni opredelilo.<br />

359

2.2.2.1 Status v javnem interesu, ustanove in kulturniška zbornica<br />

Zakon o ustanovah bi bilo treba v nekaterih delih dopolniti in spremeniti, predvsem glede ustanoviteljstva,<br />

ustanoviteljskih pravic, možnosti preoblikovanja, pripojitve ustanov, prenehanja ustanove in prenosa<br />

premoženja ustanove, primernosti ustanovitvenega premoženja, uskladitve glob, predvsem glede <strong>na</strong> 9., 10.,<br />

18., 19., 22., 28., 30., 31. in 32. člen Zako<strong>na</strong> o ustanovah.<br />

2.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• davčne olajšave in oprostitve, druge prednosti po <strong>za</strong>konih,<br />

• medkulturno sodelovanje in social<strong>na</strong> integracija.<br />

Slabosti:<br />

• <strong>za</strong>pleteni postopki,<br />

• ne<strong>za</strong>dostno medresorsko usklajevanje,<br />

• prepletanje pristojnosti.<br />

Priložnosti:<br />

• nova delov<strong>na</strong> mesta in vključevanje v druge oblike dela <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>,<br />

• krepitev nevladnih organi<strong>za</strong>cij <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

3 Kulturniška zbornica Slovenije<br />

Kulturniška zbornica Slovenije (v <strong>na</strong>daljevanju: KZS) kot organi<strong>za</strong>cija stanovskih društev, civilne družbe<br />

oziroma »<strong>za</strong>interesirane javnosti« v skladu z 19. členom ZUJIK sodeluje z MK. Dajala <strong>na</strong>j bi mnenja k<br />

Nacio<strong>na</strong>lnemu programu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, letnim poročilom o izvajanju NPK, predlogom <strong>za</strong>konov in drugim<br />

predpisom s področja <strong>kulture</strong>, predlagala <strong>na</strong>j bi člane svetov javnih <strong>za</strong>vodov, dajala mnenja <strong>za</strong> pridobitev<br />

pravice do plačila prispevka <strong>za</strong> socialno <strong>za</strong>varovanje in opravljala <strong>na</strong>loge v skladu z <strong>za</strong>konom in v zvezi s<br />

pogodbo o sofi<strong>na</strong>nciranju <strong>na</strong>log. Formalno je odprto tudi pravno statusno vprašanje KZS, usklajenost aktov<br />

z veljavno <strong>za</strong>konodajo, izvajanje <strong>na</strong>log in fi<strong>na</strong>nciranje.<br />

KZS je pripravila osnutek preoblikovanja KZS in ga predložila v obrav<strong>na</strong>vo Nacio<strong>na</strong>lnemu svetu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>,<br />

ki podpira pri<strong>za</strong>devanja <strong>za</strong> spremembo statusa zbornice, s katerim se bodo razširila področja dejavnosti<br />

zbornice ter se bo povečala prisotnost civilne družbe pri oblikovanju in sprejemanju kulturnopolitičnih<br />

odločitev. Nacio<strong>na</strong>lni svet <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> je pozval člane zbornice, da se bolj aktivno vključijo v preoblikovanje in<br />

njene <strong>na</strong>daljnje dejavnosti.<br />

Nadaljnje delovanje KZS je smotrno, če bo <strong>za</strong>čela aktivneje delovati in z večjim sofi<strong>na</strong>nciranjem izvajati<br />

<strong>na</strong>loge iz programa in po <strong>za</strong>konu, v <strong>na</strong>sprotnem primeru je smotrno predlagati ustrezno spremembo ZUJIK.<br />

3.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• ustvarjanje ugodnih razmer <strong>za</strong> razvoj kulturne ustvarjalnosti in kulturne dejavnosti v celotnem slovenskem<br />

kulturnem prostoru,<br />

• krepitev nevladnih organi<strong>za</strong>cij in civilne družbe <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

Slabost:<br />

• vprašanje <strong>za</strong>gotavljanja fi<strong>na</strong>nčnih sredstev.<br />

Priložnosti:<br />

• preobrazba KZS,<br />

• nova delov<strong>na</strong> mesta ali vključevanje v druge oblike dela <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

360

Barbara Koželj Podlogar<br />

2.2.2.2 Dialog z nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

<strong>Ministrstvo</strong> je novembra 2009 ustanovilo delovno skupino <strong>za</strong> sistemsko urejanje položaja nevladnih<br />

organi<strong>za</strong>cij v umetnosti in kulturi. V dobrem letu je imela delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong>, v kateri so predstavniki nevladnih<br />

organi<strong>za</strong>cij s področja uprizoritvenih umetnosti, glasbene umetnosti, likovne umetnosti, ljubiteljske <strong>kulture</strong>,<br />

intermedijskih umetnosti in predstavniki Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, 13 sestankov. Stalni dialog, ki ga predstavlja<br />

ta delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong>, je usmerjen v opo<strong>za</strong>rjanje <strong>na</strong> problematiko, s katero se srečujejo nevladne organi<strong>za</strong>cije<br />

in posamezniki, ki kot ustvarjalci delujejo znotraj teh organi<strong>za</strong>cij. Skupi<strong>na</strong> poskuša iskati rešitve <strong>za</strong> sistemsko<br />

urejanje področja, <strong>za</strong> ministrstvo pa skupi<strong>na</strong> predstavlja sogovornika, ki povzema pobude s področij bolj<br />

celovito, hkrati pa predstavlja tudi subjekt, prek katerega ministrstvo bolj učinkovito informira celotno<br />

področje umetnosti.<br />

Skupi<strong>na</strong> je <strong>na</strong> sestankih obrav<strong>na</strong>vala <strong>na</strong>slednje teme:<br />

• enoletni in večletni projektni razpisi <strong>za</strong> področje umetnosti,<br />

• definiranje koprodukcije (partnerstev),<br />

• predstavitev pobud nevladnih organi<strong>za</strong>cij <strong>za</strong> spremembe ZUJIK,<br />

• problematika podpornih programov in sistemsko urejanje tega področja,<br />

• enoletni projektni razpis Direktorata <strong>za</strong> umetnost,<br />

• rezidenčni programi,<br />

• davčne olajšave in<br />

• redefinicija umetniških področij.<br />

V dialogu ministrstva z nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami je bila izvede<strong>na</strong> veči<strong>na</strong> sklepov, ki so jih omogočili<br />

veljav<strong>na</strong> <strong>za</strong>konodaja, fi<strong>na</strong>nčne možnosti in dokaj kratek čas delovanja. Nekatere pobude je ministrstvo lahko<br />

uresničilo, <strong>za</strong> druge je podalo ustrezne odgovore in utemeljitve. Med številnimi pobudami so bili v enem<br />

letu uresničeni <strong>na</strong>slednje pobude in sklepi:<br />

• ministrstvo izvajalcem, ki so programsko sofi<strong>na</strong>ncirani od leta 2010, priz<strong>na</strong>va splošne stroške delovanja in<br />

stroške dela,<br />

• uveljavilo se je večletno projektno sofi<strong>na</strong>nciranje, s čimer je MK <strong>za</strong>gotovilo boljše pogoje <strong>za</strong> izvedbo že<br />

uveljavljenih, kontinuirano pojavljajočih se kulturnih dogodkov,<br />

• MK je upoštevalo željo nevladnih organi<strong>za</strong>cij, ki so po vzoru dobre prakse s področja uprizoritvenih<br />

umetnosti predlagale koprodukcijo kot <strong>na</strong>čin reali<strong>za</strong>cije obsežnejših in <strong>za</strong>htevnejših projektov tudi <strong>na</strong> vseh<br />

drugih področjih umetnosti; to možnost dopušča enoletni projektni razpis <strong>za</strong> leto 2011 pri partnerskih<br />

projektih,<br />

• realizirala se je pobuda <strong>za</strong> bolj enovito in sistematično promocijo slovenskih umetnikov v ciljnem razpisu <strong>za</strong><br />

leto 2011,<br />

• opravlje<strong>na</strong> je bila sprememba ZUJIK <strong>za</strong> uveljavitev pravila, da se delovne štipendije in <strong>na</strong>grade s področja<br />

<strong>kulture</strong> ne upoštevajo pri določanju cenzusa,<br />

• MK je <strong>na</strong> pobudo skupine pripravilo strategijo o rezidenčnih centrih,<br />

• MK je spodbudilo medresorsko sodelovanje različnih ministrstev ter<br />

• je izvedlo delovni in predstavitveni sestanek <strong>na</strong> temo davčnih olajšav; v ta <strong>na</strong>men je <strong>na</strong>ročilo ekonometrično<br />

študijo o učinkih različnih oblik davčnih olajšav.<br />

361

Mojca Jurič<br />

2.2.3 Zagotavljanje socialnih pravic samo<strong>za</strong>poslenih<br />

in starejših ustvarjalcev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

1 Izboljšanje položaja samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi<br />

1.1 Opredelitev področja in stanje<br />

1.2 Pregled razvoja<br />

1.3 Prelimi<strong>na</strong>r<strong>na</strong> a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> ureditev v EU s predlogi izboljšav v Sloveniji in Medresorska delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> <strong>za</strong><br />

samo<strong>za</strong>poslene<br />

1.4 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

2 Izboljšanje položaja starejših ustvarjalcev v kulturi<br />

2.1 Republiške priz<strong>na</strong>valnine<br />

2.2 Izjemne pokojnine<br />

2.3 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

3 Viri<br />

362

2.2.3 Zagotavljanje socialnih pravic samo<strong>za</strong>poslenih in starejših ustvarjalcev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

Javni interes<br />

V javni interes <strong>na</strong> področju samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi spadata spodbujanje vrhunske umetniške ustvarjalnosti<br />

in deficitarne kulturne dejavnosti ter omogočanje samostojnega poklicnega opravljanja kulturnih dejavnosti.<br />

1 Izboljšanje položaja samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi<br />

1.1 Opredelitev področja in stanje<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (MK) omogoča samostojnim ustvarjalcem <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> registracijo<br />

samostojnega poklicnega opravljanja kulturnih dejavnosti <strong>na</strong>mesto po splošnih pravilih z vpisom v register<br />

samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi. Registracijo samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi in pogoje <strong>za</strong> pridobitev pravice do plačila<br />

prispevkov <strong>za</strong> njihovo socialno <strong>za</strong>varovanje določa Zakon o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

(ZUJIK), s tem pove<strong>za</strong>ne pogoje in postopke pa <strong>na</strong>tančneje opredeljuje Uredba o samo<strong>za</strong>poslenih.<br />

ZUJIK samo<strong>za</strong>poslene v kulturi opredeljuje kot ustvarjalce <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, ki samostojno opravljajo<br />

specializiran poklic s področja <strong>kulture</strong> kot svoj edini ali glavni poklic.<br />

Vpis v razvid samo<strong>za</strong>poslenih kot formal<strong>na</strong> registracija samostojnega poklicnega dela in kot delovnopravni<br />

status samo<strong>za</strong>poslenim omogoča določene olajšave in ugodnosti. MK se <strong>na</strong>mreč <strong>za</strong>veda, da gre <strong>za</strong> posebno<br />

področje in pomemben delež ustvarjalcev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

Iz statusa samo<strong>za</strong>poslenega izvira tudi pravica do plačila prispevkov <strong>za</strong> socialno <strong>za</strong>varovanje iz državnega<br />

proraču<strong>na</strong>, ki se veže <strong>na</strong> izjemen kulturni prispevek in deficitarne poklice.<br />

V <strong>za</strong>dnjih letih je opazno <strong>na</strong>raščanje števila samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi in tudi števila upravičencev do plačila<br />

prispevkov <strong>za</strong> socialno varnost iz državnega proraču<strong>na</strong>, kar se kaže v <strong>na</strong>raščanju porabe proračunskih<br />

sredstev.<br />

E<strong>na</strong>ko kot <strong>za</strong> druge oblike samo<strong>za</strong>poslitve je tudi <strong>za</strong> samo<strong>za</strong>poslene v kulturi urejen sistem socialnega<br />

<strong>za</strong>varovanja: prispevke si plačujejo sami ali pa jih plačuje MK. Samo<strong>za</strong>posleni v kulturi so <strong>za</strong>varovani<br />

pokojninsko, invalidsko, zdravstveno (vendar <strong>za</strong>čnejo prejemati <strong>na</strong>domestilo Zavoda <strong>za</strong> zdravstveno<br />

<strong>za</strong>varovanje šele po enem mesecu nezmožnosti <strong>za</strong> delo <strong>za</strong>radi bolezni), <strong>za</strong> starševsko varstvo (<strong>na</strong>domestilo v<br />

času porodniškega dopusta) in <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje (<strong>za</strong> primer brezposelnosti).<br />

Uredbi o samo<strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> je doda<strong>na</strong> priloga, ki opredeljuje specializirane poklice in<br />

specializirane deficitarne poklice <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> v Sloveniji. ZUJIK in uredba določata, da je potrebno<br />

<strong>na</strong>jmanj vsaka tri leta ažurirati sez<strong>na</strong>m poklicev.<br />

V <strong>na</strong>daljevanju so prika<strong>za</strong>ni podatki o številu vpisanih v razvid samo<strong>za</strong>poslenih in številu vpisanih s pravico<br />

do plačila prispevkov <strong>za</strong> socialno varnost od leta 2005 do 2010. Sledi pregled števila obrav<strong>na</strong>vanih vlog<br />

<strong>za</strong> vpis v razvid po področjih in število <strong>na</strong> novo vpisanih v razvid po posameznih letih (<strong>za</strong> obdobje 2005–<br />

2010).<br />

Tabela 1<br />

Podatki o številu vpisanih v razvid samo<strong>za</strong>poslenih in številu vpisanih s pravico do plačila prispevkov <strong>za</strong><br />

socialno varnost od leta 2005 do leta 2010<br />

Leto<br />

Število vpisanih<br />

v razvid<br />

Od tega število s pravico<br />

do plačila prispevkov<br />

2005 2341 1559<br />

2006 2075 1546<br />

2007 2288 1452<br />

2008 2405 1470<br />

2009 2446 1431<br />

2010 2415 1470<br />

363

2.2.3 Zagotavljanje socialnih pravic samo<strong>za</strong>poslenih in starejših ustvarjalcev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

Tabela 2<br />

Število obrav<strong>na</strong>vanih vlog po področjih delovanja<br />

Področje 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Knjiga 28 33 57 65 57 66<br />

Vizual<strong>na</strong> umetnost 31 67 54 50 64 67<br />

Arhitektura in oblikovanje 69 75 125 128 182 187<br />

Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost 24 26 43 50 53 79<br />

Mediji in AV-kultura 17 27 31 25 38 54<br />

Glasbe<strong>na</strong> umetnost 24 29 39 49 48 65<br />

Tabela 3<br />

Število novih vpisov v razvid samo<strong>za</strong>poslenih<br />

Leto Število novih vpisov v razvid<br />

2005 194<br />

2006 260<br />

2007 357<br />

2008 370<br />

2009 448<br />

2010 533<br />

Vir: Razvid samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi.<br />

1.2 Pregled razvoja<br />

Od »samostojnih kulturnih delavcev«, kakor so bili opredeljeni v Zakonu o samostojnih kulturnih delavcih iz<br />

leta 1982, prek »samostojnih ustvarjalcev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>« v Zakonu o uresničevanju javnega interesa<br />

v kulturi iz leta 1994 (ZUJIPK) smo v veljavnem Zakonu o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> iz leta<br />

2002 prišli do »samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi« – ustvarjalcih <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, ki samostojno opravljajo<br />

specializiran poklic s področja <strong>kulture</strong> kot svoj edini ali glavni poklic.<br />

Z veljavnim <strong>za</strong>konom je razvid samostojnih ustvarjalcev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> postal razvid samo<strong>za</strong>poslenih v<br />

kulturi, vpis v razvid pa časovno neomejen (po ZUJIPK se je izpolnjevanje pogojev preverjalo vsakih pet let).<br />

ZUJIK se od sprejetja leta 2002 <strong>na</strong> področju samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi ni bistveno spreminjal. S<br />

spremembami leta 2007 in 2008 se določbe o <strong>na</strong>činu ugotavljanja dohodkovnega cenzusa prilagajajo<br />

davčni <strong>za</strong>konodaji ter določajo <strong>na</strong>čin pridobivanja podatkov od davčnih organov.<br />

Reforma <strong>na</strong> področju samo<strong>za</strong>poslenih in medresorsko sodelovanje<br />

Skladno z Nacio<strong>na</strong>lnim programom <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2008–2011 si je MK z reformo <strong>na</strong> področju samo<strong>za</strong>poslenih<br />

v kulturi pri<strong>za</strong>devalo in si še pri<strong>za</strong>deva, da bi <strong>za</strong>poslenim in samo<strong>za</strong>poslenim umetnikom <strong>za</strong>gotovilo e<strong>na</strong>ko<br />

socialno varstvo, kot ga uživajo druge skupine <strong>za</strong>poslenih in samo<strong>za</strong>poslenih, ter celoviteje uredilo status<br />

samo<strong>za</strong>poslenih. MK je <strong>za</strong> celostno ureditev problematike samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi ustanovilo medresorsko<br />

projektno skupino, sestavljeno iz predstavnikov Ministrstva <strong>za</strong> delo, družino in socialne <strong>za</strong>deve (MDDSZ),<br />

Ministrstva <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nce (MF), MK in predstavnikov civilne družbe, ki <strong>za</strong>stopajo samo<strong>za</strong>poslene v kulturi<br />

(Asociacija, Artservis, SUKI, Odprta zbornica).<br />

Pobude in predlogi Medresorske delovne skupine in Delovne skupine MK so se <strong>na</strong>jprej odrazili v nekaterih<br />

spremembah ZUJIK v letu 2010 in <strong>na</strong>to v novi Uredbi o samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi, ki je bila sprejeta 4. 6.<br />

2010 (Uradni list RS, št. 45/10):<br />

• Uredba je ažurirala sez<strong>na</strong>m specializiranih poklicev in sez<strong>na</strong>m deficitarnih poklicev. ZUJIK <strong>na</strong>mreč določa,<br />

da je treba vsaka tri leta ažurirati sez<strong>na</strong>m specializiranih poklicev v prilogi I in sez<strong>na</strong>m specializiranih deficitarnih<br />

poklicev v prilogi II uredbe. Nekaj poklicev je bilo zgolj <strong>na</strong> novo formuliranih, <strong>za</strong> nekaj poklicev pa se je izka<strong>za</strong>lo, da<br />

ne sodijo več med deficitarne poklice in so se uvrstili <strong>na</strong> sez<strong>na</strong>m specializiranih poklicev v kulturi. Nekaj poklicev je<br />

uvrščenih <strong>na</strong> novo, nekaj pa izbrisanih, ker ne sodijo <strong>na</strong> področje kulturne dejavnosti v smislu 4. čle<strong>na</strong> ZUJIK.<br />

• Posameznikova usposobljenost <strong>za</strong> opravljanje dejavnosti <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> se ob predloženem<br />

življenjepisu in bibliografiji oziroma sez<strong>na</strong>mu del ali umetniških dosežkov, iz katerih sta razvid<strong>na</strong> tudi obseg in<br />

364

2.2.3 Zagotavljanje socialnih pravic samo<strong>za</strong>poslenih in starejših ustvarjalcev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

kakovost njegovega dela v <strong>za</strong>dnjem triletnem obdobju, lahko presoja tudi <strong>na</strong> podlagi izpisa iz COBISS. Ta<br />

izpis je <strong>na</strong>veden kot neobvez<strong>na</strong> priloga k vlogam <strong>za</strong> vpis v razvid, ki z<strong>na</strong>tno olajša delo strokovnih komisij. V<br />

primeru izbrisa iz razvida samo<strong>za</strong>poslenih pri ponovnem vpisu v razvid <strong>za</strong> isti poklic pogoja ustrezne strokovne<br />

izobrazbe oziroma usposobljenosti <strong>za</strong> opravljanje dejavnosti <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> ni potrebno ponovno<br />

preverjati, kot je veljalo doslej. Sprememba pomeni poenostavitev postopka in odpravo administrativnih ovir v<br />

primerih, ko se je pogoj izobrazbe oziroma usposobljenosti že preverjal pri prvem vpisu v razvid.<br />

• Nova uredba pri pogojih <strong>za</strong> prvi vpis v razvid samo<strong>za</strong>poslenih po končanem študiju določa nov kriterij<br />

(študijski dosežki, ki obetajo pomembno delovanje <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> ali opravljanje deficitarnega poklica) –<br />

doslej ni bilo posebnih (blažjih) pogojev <strong>za</strong> prvi vpis po končanem študiju (veljali so splošni pogoji: samostojno<br />

opravljanje specializiranega poklica in usposobljenost <strong>za</strong> opravljanje dejavnosti). Določba pomeni zlasti<br />

spodbudo <strong>za</strong> deficitarne poklice, saj olajšuje prvi vpis tistim, ki so končali izobraževanje <strong>na</strong> tem področju.<br />

• Uredba <strong>na</strong> novo določa kriterij <strong>za</strong> pridobitev pravice do prispevkov pri deficitarnih poklicih: to je visoko<br />

strokovno opravljanje poklica. S tem ukinja avtomatizem pri podeljevanju pravice do plačila prispevkov tistim, ki<br />

imajo status samo<strong>za</strong>poslenega <strong>za</strong> deficitarne poklice (kar se je izka<strong>za</strong>lo <strong>za</strong> nestimulativno tako <strong>za</strong> nedeficitarne<br />

kot tudi <strong>za</strong> deficitarne poklice). Strokovne komisije MK imajo pri podeljevanju pravice do prispevkov <strong>za</strong> socialno<br />

<strong>za</strong>varovanje pri deficitarnih poklicih tako vendarle možnost, da preverjajo prispevek k razvoju deficitarnega<br />

poklica, ki po količini in kakovosti vsaj nekoliko presega zgolj opravljanje deficitarnega poklica, ki je bilo izka<strong>za</strong>no<br />

ob pridobitvi statusa. Kriteriji <strong>za</strong> ugotavljanje prispevka k razvoju deficitarnega poklica ne vključujejo <strong>na</strong>grad in<br />

priz<strong>na</strong>nj, saj jih v teh poklicih <strong>na</strong>jvečkrat sploh ni, bodisi ker se poklic šele uveljavlja bodisi ker izumira.<br />

• Uredba olajšuje pridobitev oziroma ohranitev pravice do prispevkov <strong>za</strong> starejše samo<strong>za</strong>poslene.<br />

Samo<strong>za</strong>poslenemu, ki ima pravico do plačila prispevkov in je dosegel starost <strong>na</strong>jmanj 50 let ter mu manjka<br />

<strong>na</strong>jveč šest let do izpolnitve minimalnih pogojev <strong>za</strong> upokojitev, se priz<strong>na</strong> pravica do plačila prispevkov <strong>za</strong><br />

socialno <strong>za</strong>varovanje do upokojitve.<br />

• Medresorska delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> predlaga, da se po pregledu učinkov v dveh letih o taki rešitvi <strong>za</strong> starejše<br />

samo<strong>za</strong>poslene ponovno presoja. Pri uvajanju te olajšave je skupi<strong>na</strong> <strong>na</strong>mreč izpostavila vprašanje primernosti<br />

tako določene starostne meje glede <strong>na</strong> spremembe pokojninske <strong>za</strong>konodaje; potreb<strong>na</strong> sta ponoven razmislek<br />

tudi pri uvedbi pogoja kontinuirane samo<strong>za</strong>poslitve v določenem obdobju pred upokojitvijo in razmislek o<br />

tem, ali je smiselno to ugodnost dopustiti le do takrat, ko samo<strong>za</strong>posleni izpolni pogoje <strong>za</strong> upokojitev.<br />

• Uredba uvaja nov <strong>na</strong>čin določanja cenzusa (viši<strong>na</strong> cenzusa se ne spreminja). Prilagojen je novemu<br />

plačnemu sistemu, <strong>na</strong> katerega je javni sektor prešel s 1. 8. 2008, in je po novem določen s plačnim razredom.<br />

• Uredba izpeljuje možnost sočasnega odločanja o vpisu in prispevkih, ki je bila določe<strong>na</strong> z ZUJIK. To<br />

pomeni poenostavitev in skrajšanje postopka o pridobitvi pravice do prispevkov <strong>za</strong> socialno <strong>za</strong>varovanje ter<br />

s tem odpravo administrativnih ovir. Sedanja ureditev tega ne omogoča, saj se lahko o pridobitvi pravice do<br />

prispevkov <strong>za</strong> socialno <strong>za</strong>varovanje odloča šele po dokončnosti odločbe o vpisu v razvid. To pomeni veliko<br />

časovno razliko med vpisom v razvid in pridobitvijo pravice do plačila prispevkov <strong>za</strong> socialno varnost. V<br />

tem času si mora samo<strong>za</strong>posleni <strong>za</strong>radi lastne socialne varnosti sam plačevati prispevke ne glede <strong>na</strong> to, da<br />

izpolnjuje pogoje <strong>za</strong> pridobitev te pravice in jo pozneje tudi pridobi.<br />

• Na novo je ureje<strong>na</strong> tudi možnost upravičencev do plačila prispevkov, da <strong>za</strong> oddajo elektronskega obrazca<br />

obraču<strong>na</strong> prispevkov <strong>za</strong> socialno varnost in <strong>za</strong>varovanje <strong>na</strong> pristojni davčni urad pooblastijo MK.<br />

Oddaja tega obrazca je v skladu z davčnimi predpisi določe<strong>na</strong> kot obveznost samo<strong>za</strong>poslenih, uredba pa<br />

razbremenjuje samo<strong>za</strong>poslene s tem, ko jim omogoča, da to obveznost <strong>za</strong>nje opravi MK.<br />

Bistvene spremembe <strong>za</strong> samo<strong>za</strong>poslene pa pri<strong>na</strong>šajo spremembe ZUJIK, januarja 2011 še v postopku sprejema.<br />

Spreminjata se <strong>na</strong>čin ugotavljanja cenzusa z odštevanjem določenih prihodkov − iz <strong>na</strong>slova <strong>na</strong>grad<br />

<strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, delovnih štipendij MK in JAK ter prihodkov iz <strong>na</strong>slova knjižničnega <strong>na</strong>domestila, ki<br />

se ne upoštevajo pri izračunu cenzusa, ter letno preverjanje pogoja nepreseganja cenzusa <strong>na</strong> podlagi<br />

triletnega povprečja dohodkov.<br />

Predlog pomeni olajšanje <strong>za</strong> upravičence do prispevkov in prilagoditev <strong>na</strong>ravi kulturnih dejavnosti,<br />

saj omogoča prerazporeditev dohodkov <strong>na</strong> triletno obdobje ter pomeni manj prekinitev izplačevanja<br />

prispevkov <strong>za</strong>radi preseganja cenzusa.<br />

Sedaj se dohodkovni cenzus ugotavlja vsako leto <strong>na</strong> podlagi odločbe o odmeri dohodnine <strong>na</strong> letni ravni<br />

oziroma <strong>za</strong>dnjega davčnega obraču<strong>na</strong> akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki je bil podlaga<br />

<strong>za</strong> odločbo o odmeri dohodnine, in drugih davčnih odločb ter podatkov iz obraču<strong>na</strong> davčnega odtegljaja<br />

iz preteklega leta. S spremembo <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> in uredbe pa bo poda<strong>na</strong> normativ<strong>na</strong> podlaga <strong>za</strong> to, da se bo<br />

dohodkovni cenzus sicer lahko ugotavljal <strong>na</strong> podlagi e<strong>na</strong>kih listin, vendar <strong>na</strong> podlagi povprečja dohodkov <strong>za</strong><br />

pretekla tri leta.<br />

365

2.2.3 Zagotavljanje socialnih pravic samo<strong>za</strong>poslenih in starejših ustvarjalcev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

Narava umetniškega ustvarjanja pri mnogih poklicih <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> je taka, da umetnik svoje delo,<br />

ki se odraža v njegovem prihodku v določenem letu, ustvarja daljše časovno obdobje. Dejstvo, da kultura<br />

nima pravega trga oziroma je ta izrazito majhen, se kaže tudi v socialnih razmerah svobodnih umetnikov,<br />

ki predstavljajo izjemno pomemben del ustvarjanja <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>. Triletno povprečje dohodkov, ki se<br />

upoštevajo pri ugotavljanju dohodkovnega cenzusa, pomeni prilagoditev <strong>na</strong>ravi umetniškega ustvarjanja<br />

ter hkrati pravičnejše omejevanje pravice do plačila prispevkov <strong>na</strong> tiste vrhunske umetnike, ki nimajo<br />

<strong>za</strong>gotovljenih normalnih (minimalnih) pogojev <strong>za</strong> delo v daljšem triletnem obdobju.<br />

Prihodki iz <strong>na</strong>slova <strong>na</strong>grad <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, delovnih štipendij MK in JAK ter iz <strong>na</strong>slova knjižničnega<br />

<strong>na</strong>domestila se torej ne upoštevajo več pri izračunu cenzusa: gre <strong>za</strong> dohodke, ki so <strong>na</strong>menjeni predvsem<br />

podpori in spodbujanju ustvarjalnosti <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>. Pravica do plačila prispevkov <strong>za</strong> socialno<br />

<strong>za</strong>varovanje, ki je odvis<strong>na</strong> od dohodkovnega cenzusa, v katerem se upoštevajo tudi <strong>na</strong>vedeni prejemki in se<br />

od njih plačuje dohodni<strong>na</strong>, pa je <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> le vrhunskim ustvarjalcem <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>. Spodbujevalni<br />

<strong>na</strong>men teh prihodkov (<strong>na</strong>grad <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, delovnih štipendij MK in JAK ter knjižničnega<br />

<strong>na</strong>domestila) je v primeru izgube pravice do plačila prispevkov iz državnega proraču<strong>na</strong>, ki je ve<strong>za</strong><strong>na</strong> <strong>na</strong><br />

dohodkovni cenzus, povsem izničen ali precej okrnjen.<br />

1.3 Prelimi<strong>na</strong>r<strong>na</strong> a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> ureditev v EU s predlogi izboljšav v Sloveniji in<br />

Medresorska delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> <strong>za</strong> samo<strong>za</strong>poslene<br />

Medresorska projekt<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> je svoje delo <strong>za</strong>čela <strong>na</strong> podlagi prelimi<strong>na</strong>rne a<strong>na</strong>lize ureditev v EU s predlogi<br />

izboljšav (ki jo je pripravila Urška Zupanec, MK). Namen a<strong>na</strong>lize je bil predvsem identificirati dobre<br />

prakse oziroma rešitve, uvedene v državah članicah EU, v zvezi z izboljšanjem statusa umetnikov oziroma<br />

kulturnikov. Rezultati a<strong>na</strong>lize so <strong>na</strong>menjeni zlasti pripravi reform <strong>na</strong> področju samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi v<br />

skladu z Nacio<strong>na</strong>lnim programom <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2008–2011.<br />

1. Splošne ugotovitve:<br />

• v a<strong>na</strong>lizi opo<strong>za</strong>rja <strong>na</strong> neustrezen socialni in ekonomski položaj samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi ter ugotavlja, da je<br />

social<strong>na</strong> varnost samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi nižja v primerjavi s kulturniki v rednem delovnem razmerju, ter<br />

• ugotavlja, da je treba status samo<strong>za</strong>poslenih urediti celovito.<br />

2. Z vidika socialne varnosti samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi Medresorska projekt<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> ugotavlja, da obstoječi<br />

splošni sistem obveznega socialnega <strong>za</strong>varovanja <strong>za</strong>hteva uvedbo dodatnih ukrepov <strong>za</strong> prilagoditev potrebam<br />

samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi ali pa ureditev socialnega <strong>za</strong>varovanja umetnikov ločeno od splošne ureditve.<br />

3. Konkretno opo<strong>za</strong>rja:<br />

• Razponi dobička <strong>za</strong> ugotavljanje <strong>za</strong>varovalne osnove samo<strong>za</strong>poslenih pri plačevanju prispevkov <strong>za</strong> socialno<br />

<strong>za</strong>varovanje po skupni odmerjeni stopnji 38,2 % od <strong>za</strong>varovalne osnove so preširoki. Samo<strong>za</strong>posleni so<br />

<strong>na</strong>mreč <strong>na</strong> podlagi svojega dobička v prejšnjem letu razvrščeni v ustrezni razred osemstopenjske lestvice<br />

<strong>za</strong>varovalnih osnov. Tako nekateri samo<strong>za</strong>posleni plačujejo od svojega dobička veliko večji odstotek od<br />

38,2 % <strong>za</strong> socialno <strong>za</strong>varovanje, drugi pa občutno manj, ob tem da redno <strong>za</strong>posleni prispevajo <strong>na</strong>tančno<br />

22,1 % od svoje plačne osnove.<br />

• Ovire se pojavljajo pri uživanju nekaterih pravic, ki izhajajo iz socialnega <strong>za</strong>varovanja: <strong>za</strong> izplačevanje<br />

de<strong>na</strong>rnega <strong>na</strong>domestila <strong>za</strong> primer brezposelnosti, nizki prihodki: pod mejo <strong>za</strong> vključitev v sheme socialnega<br />

<strong>za</strong>varovanja, nepriz<strong>na</strong>ne poklicne bolezni in poškodbe <strong>na</strong> delu, ki so z<strong>na</strong>čilne <strong>za</strong> nekatere poklice.<br />

• Samo<strong>za</strong>posleni, ki mu prispevke <strong>za</strong> socialno varnost plačuje MK, ne sme presegati cenzusa, določenega<br />

z uredbo (po novem plačnem sistemu torej njegovi prihodki ne smejo presegati seštevka 12 bruto plač<br />

35. plačnega razreda (21.535,68 EUR). Cenzus je relativno nizek in <strong>na</strong>grajuje tiste, ki <strong>za</strong>služijo manj. MK<br />

plačuje <strong>za</strong> samo<strong>za</strong>poslene obvezne prispevke <strong>za</strong> socialno <strong>za</strong>varovanje od <strong>za</strong>varovalne osnove v znesku 60 %<br />

povprečne plače, kar trenutno z<strong>na</strong>ša približno 340,00 EUR <strong>za</strong> posameznega upravičenca mesečno. Pri tem<br />

sistemu je vprašljivo, da vsi kulturni delavci nimajo e<strong>na</strong>kih pogojev <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje osnovne socialne varnosti.<br />

• Za pridobitev pravice do plačila prispevkov <strong>za</strong> socialno varnost s strani MK mora posameznik, ki je vpisan v<br />

register samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi, predložiti dokazila, da njegovo delo predstavlja izjemen kulturni dosežek,<br />

vendar so kriteriji <strong>za</strong> ocenjevanje tega dosežka v uredbi precej ohlapno določeni.<br />

• V Sloveniji lahko samo<strong>za</strong>posleni v kulturi ugotavlja davčno osnovo bodisi z normiranimi stroški v višini<br />

25 % (do letnih prihodkov v višini 42.000 EUR) bodisi z realnimi stroški (vodenje knjig). Če njegovi letni<br />

prihodki iz dejavnosti presegajo 42.000 EUR, mora voditi poslovne knjige in evidence. Poleg tega lahko<br />

366

2.2.3 Zagotavljanje socialnih pravic samo<strong>za</strong>poslenih in starejših ustvarjalcev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

vsak samo<strong>za</strong>posleni v kulturi ne glede <strong>na</strong> to, ali uveljavlja normirane ali dejanske stroške, uveljavlja posebno<br />

osebno davčno olajšavo v višini 15 %. Ta olajšava se upošteva do zneska 25.000 EUR prihodkov iz dejavnosti<br />

v letu, <strong>za</strong> katerega se odmerja dohodni<strong>na</strong>. Umetniki <strong>na</strong> določenih področjih v kulturi, <strong>na</strong> katerih že <strong>na</strong>rava<br />

dela <strong>za</strong>hteva veliko stroškov (npr. slikarji, kiparji, glasbeniki itd.), nimajo tolikšnih prihodkov, da bi morali po<br />

<strong>za</strong>konu voditi poslovne knjige. Vendar <strong>na</strong>vadno kljub temu, da bi z uveljavljanjem dejanskih stroškov lahko<br />

svojo davčno osnovo znižali bolj kot z uveljavljanjem normiranih odhodkov in posebne osebne davčne<br />

olajšave, tega ne storijo, ker nimajo ustreznega računovodskega z<strong>na</strong>nja.<br />

• Krepitev obstoječih mehanizmov <strong>za</strong> spodbujanje mobilnosti kulturnih delavcev in iskanje novih je širša<br />

problematika, ki pa pomembno vpliva <strong>na</strong> položaj samo<strong>za</strong>poslenih.<br />

• Pri avtorskih pravicah kot viru dohodka kulturnih delavcev še vedno ni posebne organi<strong>za</strong>cije <strong>za</strong> kolektivno<br />

upravljanje slednih pravic.<br />

4. Drugi predlogi ukrepov, ki lahko posredno pripomorejo k izboljšanju statusa samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi:<br />

• »1 % <strong>za</strong> umetnost«: Ukrep poz<strong>na</strong> nekaj držav članic EU. Pri vsaki obnovi ali gradnji javne stavbe se <strong>na</strong>meni<br />

1 % sredstev <strong>za</strong> okrasitev javnih stavb z deli sodobnih vizualnih umetnikov. Ukrep bi lahko bil pomemb<strong>na</strong><br />

podpora živi umetnosti. Trenutno je uveljavljen v Franciji, Italiji (2 %) in Grčiji. Podoben sistem imajo tudi<br />

<strong>na</strong> Švedskem, kjer so ustanovili <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni javni svet <strong>za</strong> umetnost, ki z letnim proračunom (leta 2004 je<br />

npr. z<strong>na</strong>šal 37 milijonov EUR) <strong>na</strong>bavlja sodob<strong>na</strong> umetniška dela, ki so potem razstavlje<strong>na</strong> v prostorih javne<br />

uprave, univerz, sodišč … Tudi irske oblasti pripravljajo podoben ukrep.<br />

• Uvedba davčnih olajšav <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup umetniških del živečih avtorjev: Po francoskem zgledu bi lahko <strong>za</strong><br />

spodbujanje sodobne umetnosti uvedli možnost, da lahko podjetja, ki kupijo umetniška dela sodobne<br />

umetnosti, od svoje davčne osnove odštejejo celotno vrednost <strong>na</strong>kupa v <strong>na</strong>slednjih dvajsetih letih.<br />

Francoska podjetja lahko takšno davčno olajšavo uveljavljajo le, če kuplje<strong>na</strong> dela razstavijo v javnosti.<br />

• Del dohodnine <strong>za</strong> NVO: V nekaterih novih državah članicah EU (Madžarska, Poljska, Slovaška, Litva) so<br />

uvedli <strong>za</strong>nimiv in inovativen ukrep <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje nevladnih organi<strong>za</strong>cij. Vsak posameznik oziroma podjetje se<br />

lahko <strong>na</strong>mreč prostovoljno odloči, da ob plačilu dohodnine 1 % ali 2 % te <strong>na</strong>meni <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje nevladnih<br />

organi<strong>za</strong>cij, tako da <strong>na</strong>vede davčno številko izbrane NVO, ki ji želi <strong>na</strong>meniti odstotek svoje dohodnine. Na<br />

Madžarskem so tako <strong>na</strong> primer v letu 2006 zbrali 8400 milijonov forintov (okrog 32 milijonov EUR). Glede <strong>na</strong><br />

pozitivne rezultate bi ka<strong>za</strong>lo resno razmisliti o možnostih <strong>za</strong> uvedbo takšnega ukrepa v Sloveniji.<br />

• »Own art«: Britanska ustanova Arts Council spodbuja vlaganja v sodobno umetnost tako, da daje fizičnim<br />

osebam brezobrest<strong>na</strong> posojila <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup umetniških del pri določenih galerijah, ki sodelujejo v projektu.<br />

Posojilo je odplačljivo v 10 mesečnih obrokih. Britanci se tako lažje odločijo <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup umetniških ali<br />

oblikovalskih del (slike, skulpture, stekleni izdelki, keramika, fotografija, <strong>na</strong>kit, pohištvo, tekstilije …).<br />

• Karierno svetovanje: Ko umetniki končajo šolanje <strong>na</strong> umetniških akademijah in drugih fakultetah, s<br />

katerih prihaja pomembno število kulturniških kadrov, mnogokrat ne vedo, kakšne poklicne možnosti so<br />

jim <strong>na</strong> voljo. Zato bi bilo zelo smiselno, da bi po zgledu nemškega CTC (Career&Transfer Service Centre)<br />

študentom določenih fakultet <strong>za</strong>gotavljali informacije, svetovanje in pridobivanje ključnih kompetenc <strong>za</strong><br />

opravljanje poklica samo<strong>za</strong>poslenega v kulturi. S tem bi dolgoročno verjetno olajšali tudi delo MK, saj bi bili<br />

bodoči kandidati dobro sez<strong>na</strong>njeni s postopki in svojimi obveznostmi pri kandidiranju <strong>na</strong> različnih razpisih.<br />

• Knjigovodsko svetovanje: Nekateri umetniki (slikarji, kiparji, grafiki itn.) imajo običajno materialne stroške<br />

višje od 25 % oziroma 40 %, kolikor z<strong>na</strong>šajo normirani stroški oziroma normirani stroški + poseb<strong>na</strong> oseb<strong>na</strong><br />

olajšava. Ker nimajo knjigovodskega z<strong>na</strong>nja, pa se <strong>na</strong>jvečkrat ne odločajo <strong>za</strong> vodenje knjig in evidenc. Če<br />

nimajo višjih neto prihodkov, je tudi knjigovodski servis <strong>za</strong>nje pretežek fi<strong>na</strong>nčni <strong>za</strong>logaj. Morda bi bilo<br />

smiselno, da bi MK prek zu<strong>na</strong>njega izvajalca organiziralo knjigovodski tečaj <strong>za</strong> samo<strong>za</strong>poslene v kulturi,<br />

<strong>na</strong> katerem bi pridobili potrebno z<strong>na</strong>nje in kompetence <strong>za</strong> vodenje poslovnih knjig. Za <strong>za</strong>četek bi lahko s<br />

spletno anketo ugotovili, ali obstaja interes samo<strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> udeležbo <strong>na</strong> takšnem tečaju. Poleg tega bi<br />

bilo lahko zelo učinkovito, če bi kulturnikom ponudili telefonsko svetovanje (nekaj ur tedensko) o vprašanjih,<br />

pove<strong>za</strong>nih s knjigovodstvom.<br />

• Revizija sez<strong>na</strong>ma poklicnih bolezni: V sodelovanju s stroko bi bilo potrebno preveriti, ali sedanji sez<strong>na</strong>m<br />

poklicnih bolezni vključuje vse poklicne bolezni, z<strong>na</strong>čilne <strong>za</strong> umetniške poklice.<br />

Glede ukrepov, ki so izpostavljeni v <strong>na</strong>vedeni prelimi<strong>na</strong>rni a<strong>na</strong>lizi, je treba pojasniti, da MK nekatere od teh<br />

predlogov že skuša upoštevati. MK je <strong>na</strong> primer v normativni delovni program <strong>za</strong> 2011 uvrstilo Zakon o<br />

shemi deleža <strong>za</strong> umetnost v investicijskih projektih, ki ustre<strong>za</strong> ukrepu »1 % <strong>za</strong> umetnost«.<br />

V zvezi s predlogom, da se del dohodnine <strong>na</strong>menja NVO-jem, je treba ugotoviti, da lahko davčni <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nci<br />

že <strong>na</strong> podlagi obstoječe <strong>za</strong>konodaje <strong>za</strong>htevajo, da se do 0,5 % dohodnine, odmerjene po Zakonu o<br />

dohodnini, <strong>na</strong>meni tudi <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje splošnokoristnih <strong>na</strong>menov, med katere štejejo tudi kulturni, ki se<br />

367

2.2.3 Zagotavljanje socialnih pravic samo<strong>za</strong>poslenih in starejših ustvarjalcev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni <strong>za</strong> opravljanje<br />

<strong>na</strong>vedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti in katerim je s posebnim <strong>za</strong>konom ali <strong>na</strong> podlagi<br />

posebnega <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> <strong>za</strong>radi opravljanja te dejavnosti priz<strong>na</strong>n poseben status ali določeno, da je njihova<br />

dejavnost v javnem interesu.<br />

MK spodbuja tudi oblikovanje neodvisne predstavniške organi<strong>za</strong>cije, ki bi samo<strong>za</strong>poslenim med drugimi<br />

<strong>na</strong>logami omogočila kakovostno karierno in knjigovodsko svetovanje.<br />

V zvezi z ugotovitvami o dohodkovnem cenzusu in prispevkih <strong>za</strong> socialno <strong>za</strong>varovanje <strong>za</strong> samo<strong>za</strong>poslene pa<br />

<strong>na</strong>j pojasnimo, da obstoječ sistem ne <strong>za</strong>gotavlja socialnega <strong>za</strong>varovanja vsem samo<strong>za</strong>poslenim, ampak je<br />

urejen kot ukrep, ki dodatno spodbuja vrhunske umetnike, katerim njihov dohodkovni položaj ne <strong>za</strong>gotavlja<br />

normalnih pogojev <strong>za</strong> delo. MK uvaja nekatere spremembe v zvezi z <strong>na</strong>činom ugotavljanja dohodkovnega<br />

cenzusa, ki so predstavljene v <strong>na</strong>daljevanju.<br />

V zvezi s predlogom knjigovodskega svetovanja, ki kot možen ukrep <strong>na</strong>vaja knjigovodsko izobraževanje<br />

samo<strong>za</strong>poslenih, projekt<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> meni, da gre <strong>za</strong> birokratiziranje, in podpira ukrep subvencioniranega<br />

opravljanja knjigovodskih storitev <strong>za</strong> samo<strong>za</strong>poslene.<br />

Za uresničitev nekaterih predlaganih ukrepov pa je MK žal fi<strong>na</strong>nčno omejeno ali pa je omejeno s predpisi,<br />

ki so v pristojnosti drugih resornih ministrstev. Določene predlagane ukrepe pa bi bilo mogoče vključiti v<br />

slovenski prostor le s posebnimi prilagoditvami, da bodo kar <strong>na</strong>jbolje izpolnili svoj <strong>na</strong>men.<br />

Medresorska delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong>, ki je svoje delo <strong>za</strong>čela v letu 2009, je <strong>za</strong> <strong>na</strong>daljnjo obrav<strong>na</strong>vo <strong>na</strong> delovnih<br />

sestankih poudarila predvsem <strong>na</strong>slednje točke:<br />

• Predlogi ukrepov <strong>za</strong> učinkovito reševanje problema preseganja cenzusa: Triletno povprečenje<br />

prihodkov in odštevanje <strong>na</strong>grad in štipendij, pridobljenih <strong>na</strong> razpisih MK.<br />

• Predlog uvrstitev samo<strong>za</strong>poslenih s pravico do subvencioniranja prispevkov v tretji razred lestvice<br />

<strong>za</strong>varovalnih osnov: MK plačuje vsem samo<strong>za</strong>poslenim v kulturi, ki imajo pravico do plačila prispevkov<br />

iz državnega proraču<strong>na</strong>, prispevke po drugi dohodkovni stopnji <strong>za</strong>varovalne lestvice, ki predstavlja 60 %<br />

povprečne bruto plače. Predlaga, da se ti prispevki zvišajo <strong>na</strong> plačilo prispevkov po tretjem razredu <strong>na</strong><br />

lestvici <strong>za</strong>varovalnih osnov – 90 % povprečne bruto plače. To bi v praksi pomenilo, da MK <strong>na</strong>meni osebi s<br />

statusom približno 170 EUR več <strong>na</strong> mesec kot sedaj oziroma 2040 EUR več <strong>na</strong> leto.<br />

• Predlog vzpostavitve učinkovite <strong>za</strong>stopniške organi<strong>za</strong>cije <strong>za</strong> samo<strong>za</strong>poslene v kulturi.<br />

• Predlog vzpostavitve sistema <strong>na</strong>predovanja <strong>za</strong> samo<strong>za</strong>poslene.<br />

• Predlog o uveljavitvi 70 % normiranih stroškov.<br />

• Predlog <strong>za</strong> uvedbo izplačevanja <strong>na</strong>domestila v primeru bolezni po tretjem dnevu bolniške: Sedanja<br />

ureditev omogoča bolniško iz blagajne ZZZS šele po e<strong>na</strong>intridesetem delovnem dnevu, kar pomeni v praksi<br />

šest tednov. Samo<strong>za</strong>posleni kulturniki le redko prijavijo bolniški dopust, saj veči<strong>na</strong> bolezni traja manj časa.<br />

Pri tem <strong>na</strong>j se upošteva e<strong>na</strong>kopravnost z <strong>za</strong>poslenimi. Zaposleni delavec <strong>na</strong>mreč dela v organi<strong>za</strong>ciji skupaj z<br />

drugimi delavci, ki po <strong>na</strong>čelu solidarnosti krijejo izpad njegovega dela v primeru bolezni in mu omogočajo<br />

celo <strong>na</strong>domestilo dohodka. Samo<strong>za</strong>posleni <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> pa je sam in ob bolezni ni sposoben<br />

pridobivati prihodka, pa tudi nihče drug ne počne tega <strong>za</strong>nj.<br />

• Predlog <strong>za</strong> priz<strong>na</strong>nje dejanskega delovnega časa ob poškodbah pri delu se v primerih poškodb ob delu<br />

samo<strong>za</strong>poslenim priz<strong>na</strong> dejanski delovni čas in ne pavšalni delovnik, kot velja sedaj.<br />

• Predlog <strong>za</strong> prejemanje <strong>na</strong>domestila ob brezposelnosti: V primeru <strong>za</strong>časne brezposelnosti <strong>na</strong>j bo<br />

samo<strong>za</strong>posleni upravičen do <strong>na</strong>domestila, ne da bi pri tem izgubil status.<br />

• Povečanega vodenja knjig ni v <strong>na</strong>ravi umetniškega ustvarjanja: Delo je že tako preveč birokratizirano in<br />

dodatne organi<strong>za</strong>cijske obremenitve povečajo delovnik in zmanjšajo dohodek.<br />

• Predlog <strong>za</strong> sistemsko ureditev problema pokojnin z novim <strong>za</strong>konom: Samo<strong>za</strong>poslenemu v kulturi, ki je<br />

večino svojega delovnega obdobja izkazoval izjemne dosežke, <strong>na</strong>j država omogoči tako visoko pokojnino,<br />

da lahko z njo dostojno preživi v upokojitvenem obdobju.<br />

Strokov<strong>na</strong> a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> Oce<strong>na</strong> stroškov dela <strong>za</strong> samo<strong>za</strong>poslene v kulturi<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> je izvedbo strokovne a<strong>na</strong>lize <strong>na</strong>ročilo pri Društvu Asociacija, katerega<br />

predstavnica sodeluje v Projektni skupini <strong>za</strong> celostno rešitev statusa samo<strong>za</strong>poslenih in je<br />

tudi vodila skupino <strong>za</strong> pripravo a<strong>na</strong>lize. <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> obrav<strong>na</strong>va dejanski socialni in ekonomski položaj<br />

samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi, ki že nekaj let opo<strong>za</strong>rjajo <strong>na</strong> svoj nevzdržni položaj. Samo<strong>za</strong>posleni v kulturi so<br />

ustvarjalci <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, ki samostojno opravljajo specializiran poklic s področja <strong>kulture</strong> kot svoj edini<br />

ali glavni poklic. <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> je usmerje<strong>na</strong> v tiste samo<strong>za</strong>poslene v kulturi, ki dosegajo vrhunske rezultate, imajo<br />

visoko izobrazbo, a <strong>za</strong>radi specifične, nedobičkonosne <strong>na</strong>rave svojih stvaritev ne dosegajo dohodkov, ki bi<br />

368

2.2.3 Zagotavljanje socialnih pravic samo<strong>za</strong>poslenih in starejših ustvarjalcev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

jim omogočali socialno primerljiv položaj z <strong>za</strong>poslenimi kolegi. V primerjavi z <strong>za</strong>poslenimi kolegi v kulturi<br />

so samo<strong>za</strong>posleni glede <strong>na</strong> vloženo delo, dolžino delavnika, obremenitev in dohodek, ki ga dosegajo, v<br />

nee<strong>na</strong>kem ali celo diskriminiranem položaju. Ne morejo uveljaviti pravic <strong>za</strong>poslenih, kot so bolniška, dopust,<br />

regres, <strong>na</strong>domestilo <strong>za</strong> brezposelnost in podobno, kar jih postavlja v zelo ranljivo skupino ustvarjalcev. Ves<br />

čas so v negotovem (prekarnem) položaju. Za večino samo<strong>za</strong>poslenih je to edi<strong>na</strong> mož<strong>na</strong> oblika <strong>za</strong>poslitve<br />

in nimajo druge izbire. Samo<strong>za</strong>posleni v kulturi imajo velik ustvarjalni potencial, ki se vsaj delno izgublja<br />

<strong>za</strong>radi slabega socialnega položaja, negotovosti glede <strong>za</strong>gotavljanja prihodkov in osnovnega življenjskega<br />

standarda ter pretiranega ukvarjanja z administrativnim delom. Samo<strong>za</strong>poslenim v kulturi je treba <strong>za</strong>gotoviti<br />

položaj, ki je e<strong>na</strong>kovreden položaju <strong>za</strong>poslenih v primerljivih poklicih, po <strong>na</strong>čelu horizontalne e<strong>na</strong>kosti.<br />

Avtorji a<strong>na</strong>lize so primerjali prihodke <strong>za</strong>poslenih in samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi. Rezultati kažejo <strong>na</strong> nevzdržne<br />

dohodkovne razlike. Na e<strong>na</strong>ki stopnji poklicne poti samo<strong>za</strong>posleni v kulturi dosega le okoli 40 % dohodka<br />

<strong>za</strong>poslenega v kulturi, če avtorski honorar ovrednotimo primerljivo, s plačo <strong>za</strong>poslenega, in še manj, če<br />

upoštevamo dejanske stroške samo<strong>za</strong>poslenih. Pri tem pa je delavnik samo<strong>za</strong>poslenega daljši tudi <strong>za</strong> 30 %.<br />

Ker je samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi da<strong>na</strong>šnjem času čedalje več, saj je <strong>za</strong> mnoge kulturnike to edi<strong>na</strong> možnost,<br />

bi bilo smiselno, da se tudi samo<strong>za</strong>poslenim v kulturi <strong>za</strong>gotovijo pravice iz dela, ki jih imajo <strong>za</strong>posleni v<br />

kulturnih institucijah. Samo<strong>za</strong>posleni v kulturi je – glede <strong>na</strong> obstoječe predpise – razumljen kot gospodarska<br />

družba, kot delodajalec samemu sebi, ki prosto deluje <strong>na</strong> trgu. (Ob tem ne smemo po<strong>za</strong>biti, da je ta trg<br />

večinoma neprofiten.) Samo<strong>za</strong>posleni v kulturi sam nosi breme delodajalca in je hkrati brez delavskih pravic.<br />

Trenutno so <strong>na</strong>mreč delavske pravice <strong>za</strong>gotovljene le tistim delavcem, ki delajo po pogodbi o delu v skladu<br />

z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR), vse druge pogodbe teh pravic ne upoštevajo.<br />

Avtorji strokovne a<strong>na</strong>lize kot eno možnih rešitev <strong>za</strong> izboljšanje položaja samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi predlagajo,<br />

da se samo<strong>za</strong>posleni uvrstijo v Zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Bistvo sedanje nee<strong>na</strong>kosti med<br />

samo<strong>za</strong>poslenimi v kulturi in <strong>za</strong>poslenimi izhaja iz nee<strong>na</strong>kega vrednotenja dela, saj je dohodek <strong>za</strong>poslenega<br />

plača, samo<strong>za</strong>posleni pa mora iz svojega prihodka (ki je obrav<strong>na</strong>van kot dobiček) pokriti tudi vse stroške.<br />

Nosilec izvedbe strokovne a<strong>na</strong>lize Oce<strong>na</strong> stroškov dela <strong>za</strong> samo<strong>za</strong>poslene v kulturi je društvo Asociacija,<br />

avtorji a<strong>na</strong>lize so Denis Miklavčič (SUKI), Ves<strong>na</strong> Bukovec (Odprta zbornica), Aldo Milohnič (Mirovni inštitut)<br />

in Ire<strong>na</strong> Pivka (Asociacija). Delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> je sodelovala z davčnim strokovnjakom. Vodja delovne skupine<br />

je bila Ire<strong>na</strong> Pivka. Celot<strong>na</strong> a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> je dostop<strong>na</strong> <strong>na</strong> spletu (www.asociacija.si).<br />

1.4 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• spodbujanje vrhunske ravni kulturnega ustvarjanja,<br />

• social<strong>na</strong> varnost,<br />

• ugodnosti in olajšave glede <strong>na</strong> druge oblike opravljanja dejavnosti,<br />

• odprava administrativnih ovir,<br />

• podpora deficitarnim specializiranim poklicem ter<br />

• poseb<strong>na</strong> skrb in administrativne razbremenitve <strong>za</strong> mlajše in starejše samo<strong>za</strong>poslene.<br />

Slabost:<br />

• kadrovska in fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> podhranjenost področja.<br />

Priložnosti:<br />

• večja možnost medsebojnega povezovanja samostojnih ustvarjalcev, vzpostavljanje kulturnih pove<strong>za</strong>v in<br />

mobilnosti,<br />

• formali<strong>za</strong>cija delovanja novih specializiranih poklicev,<br />

• samo<strong>za</strong>poslitev kot ukrep aktivne politike <strong>za</strong>poslovanja in kreator novih <strong>za</strong>poslitev,<br />

• aktivnejša vključitev v kulturni prostor,<br />

• spodbujanje možnosti izobraževanja samo<strong>za</strong>poslenih,<br />

• možnosti sofi<strong>na</strong>nciranja s strani EU,<br />

• večja participacija države in intenzivnejše vključevanje samo<strong>za</strong>poslenih v javne razpise <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje<br />

kulturnih programov in projektov,<br />

• spodbujanje participacije podjetij, ki tržijo in/ali uporabljajo storitve umetnikov oziroma umetniška dela.<br />

369

2.2.3 Zagotavljanje socialnih pravic samo<strong>za</strong>poslenih in starejših ustvarjalcev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

Nevarnosti:<br />

• težavno medresorsko usklajevanje in vplivanje <strong>na</strong> sistemsko ureditev, ki velja <strong>za</strong> vse oblike samo<strong>za</strong>poslitve, ter<br />

• samo<strong>za</strong>poslitev kot edi<strong>na</strong> mož<strong>na</strong> oblika <strong>za</strong>poslitve in izkoriščanje delovne sile.<br />

2 Izboljšanje položaja starejših ustvarjalcev v kulturi<br />

Javni interes: izboljšanje socialnega položaja vrhunskih umetnikov v obdobju upokojitve, priz<strong>na</strong>nje <strong>za</strong><br />

pomemben prispevek k slovenski kulturi in spodbuda <strong>za</strong> ustvarjanje.<br />

2.1 Republiške priz<strong>na</strong>valnine<br />

ZUJIK določa, da lahko minister <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> dodeli republiško priz<strong>na</strong>valnino upokojenemu državljanu RS, ki<br />

je pomembno prispeval k slovenski kulturi, njegova pokojni<strong>na</strong> pa ni ustrez<strong>na</strong> danemu prispevku slovenski<br />

kulturi. Uredba o republiških priz<strong>na</strong>valni<strong>na</strong>h <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> (Ur. l. RS, št. 70/2003) velja od 2. 8.<br />

2003 ter podrobneje predpisuje pogoje in postopek <strong>za</strong> dodelitev republiške priz<strong>na</strong>valnine <strong>na</strong> področju<br />

<strong>kulture</strong> in vodenje razvida prejemnikov republiške priz<strong>na</strong>valnine.<br />

Republiško priz<strong>na</strong>valnino je poz<strong>na</strong>l že ZUJIPK 1994. Novost v ZUJIK (2002) je bila določba, da se republiška<br />

priz<strong>na</strong>valni<strong>na</strong> lahko priz<strong>na</strong> tudi kot dodatek k družinski pokojnini. V 91. členu je ZUJIK uvedel vodenje<br />

razvida prejemnikov republiške priz<strong>na</strong>valnine, ki je jav<strong>na</strong> knjiga.<br />

Iz pregleda podeljenih republiških priz<strong>na</strong>valnin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> <strong>za</strong> obdobje 1996−2010 je razvidno, da<br />

se je število podeljenih priz<strong>na</strong>valnin v obdobju 1996−2004 zmanjšalo, v obdobju od leta 2005 do konca<br />

leta 2010 pa, predvsem <strong>za</strong> <strong>za</strong>dnje triletje, beležimo rast števila podeljenih republiških priz<strong>na</strong>valnin.<br />

Tabela 4 Pregled podeljenih republiških priz<strong>na</strong>valnin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> <strong>za</strong> obdobje 1996− 2010<br />

Leto<br />

Št. podeljenih priz<strong>na</strong>valnin<br />

1996 16<br />

1997 28<br />

1998 13<br />

1999 8<br />

2000 8<br />

2001 6<br />

2002 4<br />

2003 2<br />

2004 15<br />

2005 1<br />

2006 7<br />

2007 10<br />

2008 9<br />

2009 14<br />

2010 12<br />

Skupaj 153<br />

Vir: Razvid prejemnikov republiške priz<strong>na</strong>valnine.<br />

Zmanjšanje števila podeljenih republiških priz<strong>na</strong>valnin v letih 2003, 2005 in 2006 je tudi posledica nove<br />

Uredbe o republiških priz<strong>na</strong>valni<strong>na</strong>h <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> iz leta 2003, s katero se je znižala viši<strong>na</strong> pravice. Po<br />

predhodni ureditvi je bila viši<strong>na</strong> pravice e<strong>na</strong>ka razliki od zneska predlagateljeve pokojnine do 50 % zneska<br />

370

2.2.3 Zagotavljanje socialnih pravic samo<strong>za</strong>poslenih in starejših ustvarjalcev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

<strong>na</strong>jvišje pokojnine <strong>za</strong> polno delovno dobo. Z novo uredbo je bila določe<strong>na</strong> viši<strong>na</strong> pravice, ki je e<strong>na</strong>ka razliki<br />

med predlagateljevo pokojnino in 35 % <strong>na</strong>jvišje pokojninske osnove. Po podatkih, ki veljajo v januarju 2011,<br />

je viši<strong>na</strong> republiške priz<strong>na</strong>valnine 763,98 EUR.<br />

Zviševanje števila upravičencev v <strong>za</strong>dnjem triletju pa je verjetno tudi odraz gospodarske krize in posledično<br />

šibkejšega socialnega položaja kulturnih ustvarjalcev. Za leti 2009 in 2010, ko beležimo večji porast števila<br />

republiških priz<strong>na</strong>valnin, pa podrobnejši pregled po področjih kaže <strong>na</strong> prevladujoč delež republiških<br />

priz<strong>na</strong>valnin <strong>na</strong> področju vizualne umetnosti. Od 14 republiških priz<strong>na</strong>valnin v letu 2009 jih je 10 s področja<br />

vizualne umetnosti (po e<strong>na</strong> pa s področja glasbene umetnosti, medijev in AV <strong>kulture</strong>, uprizoritvene<br />

umetnosti in knjige), od 12 republiških priz<strong>na</strong>valnin v letu 2010 pa jih je s področja vizualne umetnosti kar 9<br />

(e<strong>na</strong> s področja uprizoritvene umetnosti in dve s področja glasbene umetnosti). Podatki morda kažejo, da je<br />

socialni položaj ustvarjalcev <strong>na</strong> področju vizualne umetnosti še posebej težak in pereč.<br />

Po podatkih iz januarja 2011 uživa pravico do republiške priz<strong>na</strong>valnine 125 upravičencev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

2.2 Izjemne pokojnine<br />

Veljav<strong>na</strong> ureditev v Republiki Sloveniji omogoča osebam, ki so prejemniki pokojnine po predpisih o<br />

pokojninskem in invalidskem <strong>za</strong>varovanju in so se doka<strong>za</strong>le z izjemnimi dosežki <strong>na</strong> raznih področjih, izplačilo<br />

mesečnega zneska v obliki rente, ki se imenuje »izjem<strong>na</strong> pokojni<strong>na</strong>«. Podlago <strong>za</strong> izplačilo predstavlja Zakon<br />

o izjemnem priz<strong>na</strong>nju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne <strong>za</strong>sluge (Uradni list SRS, št.<br />

18/1974 in 14/1990) (v <strong>na</strong>daljevanju: ZIPO). Omenjeni <strong>za</strong>kon je v letu 1990 omejil področja, <strong>na</strong> katerih lahko<br />

oseba pridobi pravico do izjemne pokojnine <strong>na</strong> področja <strong>kulture</strong>, športa, z<strong>na</strong>nosti in drugih dejavnosti. Pred<br />

uveljavitvijo spremembe pa je bilo mogoče izjemno pokojnino priz<strong>na</strong>ti tudi osebam, ki so imele posebne<br />

<strong>za</strong>sluge <strong>na</strong> področju revolucio<strong>na</strong>rne ali politične dejavnosti.<br />

Vsak prosilec <strong>za</strong> izjemno pokojnino mora izpolnjevati tudi pogoje <strong>za</strong> pridobitev pravice do starostne<br />

pokojnine po splošnih predpisih o pokojninskem in invalidskem <strong>za</strong>varovanju, kakor je določeno v 1. členu<br />

ZIPO. To velja tudi pri priz<strong>na</strong>vanju in odmeri izjemnih pokojnin družinskim članom oseb s posebnimi<br />

<strong>za</strong>slugami, kar je določeno v 2. členu ZIPO. Skladno s 3. členom ZIPO o izjemnem priz<strong>na</strong>nju in odmeri<br />

starostnih in družinskih pokojnin odloča »Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije« (Vlada Republike<br />

Slovenije) <strong>na</strong> predlog republiškega upravnega orga<strong>na</strong>, pristojnega <strong>za</strong> področje, <strong>na</strong> katerem ima oseba<br />

posebne <strong>za</strong>sluge.<br />

Priz<strong>na</strong>nje in odmero izjemnih pokojnin po veljavnem predpisu predlaga ministrstvo, pristojno <strong>za</strong> področje,<br />

<strong>na</strong> katerem ima oseba posebne <strong>za</strong>sluge, medtem ko je odločanje v pristojnosti Vlade Republike Slovenije.<br />

Za potrebe da<strong>na</strong>šnjega časa je ZIPO <strong>za</strong>starel, saj veči<strong>na</strong> določb ni več uporab<strong>na</strong>. Vlada RS je <strong>za</strong>to <strong>na</strong> podlagi<br />

Informacije delovne skupine <strong>za</strong> proučitev vprašanj izjemnega priz<strong>na</strong>vanja in odmerjanja starostne pokojnine<br />

osebam, ki imajo posebne <strong>za</strong>sluge (št. 016-03-005/03 z dne 26. 1. 2004), s sklepom št. 194-1/2004 z dne<br />

8. 4. 2004 ugotovila, da veljavni predpisi niso več primerni <strong>za</strong> odmero in podeljevanje izjemnih pokojnin<br />

ter ustavila podeljevanje izjemnih pokojnin do leta 2007. Ponovno so bile podeljene v letu 2008 s sklepom<br />

Vlade RS št. 10304-13/2008/5 z dne 22. 5. 2008.<br />

MK upošteva pri oblikovanju predlogov <strong>za</strong> dodelitev izjemne pokojnine, ki jih pošlje Vladi RS, <strong>na</strong>slednja merila:<br />

Za kulturne ustvarjalce in poustvarjalce, ki so <strong>za</strong> svoje delo prejeli Prešernovo <strong>na</strong>grado kot <strong>na</strong>jvišje priz<strong>na</strong>nje<br />

Republike Slovenije <strong>za</strong> dosežke v umetnosti ali <strong>na</strong>jvišje med<strong>na</strong>rodne <strong>na</strong>grade, ter <strong>za</strong> tiste, katerih vrhunski<br />

umetniški dosežki in življenjsko delo pomenijo trajno obogatitev slovenske <strong>kulture</strong>, predlaga dodelitev<br />

izredne pokojnine v višini od 70 do 100 % zneska <strong>na</strong>jvišje <strong>za</strong>konsko predvidene pokojnine v državi <strong>za</strong> polno<br />

delovno dobo. Po podatkih <strong>za</strong> januar 2011 z<strong>na</strong>ša izjem<strong>na</strong> pokojni<strong>na</strong> (glede <strong>na</strong> določen odstotek od <strong>na</strong>jvišje<br />

<strong>za</strong>konsko predvidene pokojnine) od 1.207,09 EUR do 1.724,42 EUR.<br />

Pristojnost <strong>za</strong> pripravo novega <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> je bila s sklepom Vlade RS št. 10007-197/2009/12 z dne 29. 7. 2010<br />

prenese<strong>na</strong> <strong>na</strong> MK, ki mu Vlada <strong>na</strong>laga, da skupaj z <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> šolstvo in šport in <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> visoko<br />

šolstvo, z<strong>na</strong>nost in tehnologijo ter ob sodelovanju z <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> delo, družino in socialne <strong>za</strong>deve in<br />

<strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nce pripravi predlog novega <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>, ki bo <strong>na</strong> novo uredil področje, doslej urejeno z ZIPO.<br />

Rezultat usklajevanja med <strong>na</strong>vedenimi ministrstvi in dela delovne skupine <strong>za</strong> to področje je predlog Zako<strong>na</strong><br />

o doživljenjski renti <strong>za</strong> izjemne dosežke <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, raziskovalno-razvojne dejavnosti in športa, ki<br />

ga <strong>na</strong>merava MK po končanem medresorskem usklajevanju predložiti v obrav<strong>na</strong>vo Vladi RS.<br />

371

2.2.3 Zagotavljanje socialnih pravic samo<strong>za</strong>poslenih in starejših ustvarjalcev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

Tabela 5<br />

Pregled podeljenih izjemnih pokojnin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> <strong>za</strong> obdobje 1994−2008<br />

Leto<br />

Število izjemnih pokojnin<br />

1994 69<br />

1995 58<br />

1996 15<br />

1997 30<br />

1998 18<br />

1999 23<br />

2001 29<br />

2002 25<br />

2004 2<br />

2008 9<br />

Skupaj 278<br />

Vir: Sklepi Vlade Republike Slovenije objavljeni v Uradnem listu.<br />

Od 278 oseb, ki jim je bila v obdobju 1994−2008 (po letu 2008 Vlada RS izjemnih pokojnin <strong>na</strong> področju<br />

<strong>kulture</strong> ni več podeljevala) dodelje<strong>na</strong> izjem<strong>na</strong> pokojni<strong>na</strong> <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, prejema januarja 2011 izjemno<br />

pokojnino še 167 oseb.<br />

Iz pregleda dodeljenih izjemnih pokojnin v letih 2002, 2004 in 2008 po področjih izhaja:<br />

• uprizoritvene umetnosti: 12 izjemnih pokojnin,<br />

• vizualne umetnosti: 12 izjemnih pokojnin,<br />

• knjiga:<br />

7 izjemnih pokojnin,<br />

• glasbe<strong>na</strong> umetnost: 5 izjemnih pokojnin.<br />

2.3 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• <strong>za</strong>gotovlje<strong>na</strong> social<strong>na</strong> varnost starejših ustvarjalcev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>,<br />

• spodbujanje vrhunske ravni kulturnega ustvarjanja ter<br />

• oblika priz<strong>na</strong>nja vrhunskim ustvarjalcem <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

Slabosti:<br />

• socialni korektiv vrhunskim ustvarjalcem <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> omogoča dostojno starost in tudi <strong>na</strong>daljnje<br />

ustvarjanje, kar je <strong>za</strong>gotovo prednost, vendar pa odraža nizko oziroma minimalno socialno <strong>za</strong>varovanje<br />

predvsem v vrstah samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi (glej ukrep zvišanja prispevne stopnje <strong>za</strong> socialno <strong>za</strong>varovanje v<br />

razdelku o samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi);<br />

• dodeljevanje izjemnih pokojnin tudi prejemnikom republiških priz<strong>na</strong>valnin − obe vrsti prejemkov se<br />

<strong>na</strong>mreč določata kot razlika med odstotkom <strong>na</strong>jvišje pokojnine <strong>za</strong> polno delovno dobo in posameznikovo<br />

pokojnino, odmerjeno po splošnih predpisih. Ker <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>, ki urejata to področje (ZUJIK in ZIPO), ne<br />

določata, da se pravici izključujeta, je v praksi prišlo tudi do posameznih primerov hkratnega prejemanja<br />

obeh prejemkov, kar <strong>za</strong>gotovo ni bil <strong>na</strong>men ureditve, saj oba prejemka temeljita <strong>na</strong> e<strong>na</strong>kem dejanskem<br />

stanju in imata e<strong>na</strong>k <strong>na</strong>men,<br />

• fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> podhranjenost področja.<br />

Priložnosti:<br />

• spodbujanje in participacija države pri večji socialni varnosti vrhunskih ustvarjalcev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> že v<br />

aktivni dobi,<br />

• spodbujanje tudi drugih oblik združevanja sredstev, ki bodo <strong>na</strong>menjene večji socialni varnosti starejših<br />

ustvarjalcev v kulturi,<br />

• spremljanje posameznih področij ustvarjanja z vidika posebnih ukrepov, ki lahko vplivajo <strong>na</strong> socialni položaj<br />

ustvarjalcev <strong>na</strong> posameznih področjih, ter<br />

• <strong>na</strong>grajevanje in vrednotenje vrhunskosti <strong>na</strong> posameznih področjih ustvarjanja.<br />

372

2.2.3 Zagotavljanje socialnih pravic samo<strong>za</strong>poslenih in starejših ustvarjalcev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

3 Viri<br />

– Compendium, spletno dostop<strong>na</strong> in sprotno ažurira<strong>na</strong> zbirka kulturnih politik in trendov v Evropi, skupni<br />

projekt Sveta Evrope in Evropskega inštituta <strong>za</strong> komparativne kulturne raziskave ERICarts.<br />

– Oce<strong>na</strong> stroškov dela <strong>za</strong> samo<strong>za</strong>poslene v kulturi, strokov<strong>na</strong> a<strong>na</strong>li<strong>za</strong>, pripravila Asociacija, društvo<br />

nevladnih organi<strong>za</strong>cij in samostojnih ustvarjalcev <strong>na</strong> področju umetnosti in <strong>kulture</strong>.<br />

– Poročilo o socialnem statusu umetnikov, pripravila Claire Gibault, poslanka Evropskega parlamenta <strong>za</strong><br />

Odbor <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in izobraževanje.<br />

– Prelimi<strong>na</strong>r<strong>na</strong> a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> ureditev v EU ter predlogi možnih izboljšav v Sloveniji, pripravila Urška Zupanec, MK.<br />

– Priporočilo o statusu umetnikov, temelj<strong>na</strong> listi<strong>na</strong> <strong>na</strong> področju statusa umetnikov (sprejel UNESCO leta<br />

1980).<br />

– Resolucija o Nacio<strong>na</strong>lnem programu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2008–2011. Predlogi ukrepov Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong><br />

spodbujanje podjetnosti, razvoj potencialov, <strong>za</strong>ščito ranljivih skupin in spodbujanje (samo)<strong>za</strong>poslovanja;<br />

prispevek k Izhodni strategiji Slovenije 2010–2013.<br />

– Revizijsko poročilo Sistem priz<strong>na</strong>vanja, odmere in izplačila izjemnih pokojnin št. 1214-4/2009/231 z dne<br />

7. 12. 2010.<br />

– Sklepi medresorske delovne skupine <strong>za</strong> celostno ureditev statusa samo<strong>za</strong>poslenih.<br />

– Status umetnikov v Evropi, študija ERICarts <strong>za</strong> Evropski parlament.<br />

– Uredba o republiških priz<strong>na</strong>valni<strong>na</strong>h <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> (Ur. l. RS, št. 70/2003).<br />

– Uredba o samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi (Uradni list RS, št. 9/04 in 76/06).<br />

– Uredba o samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi (Uradni list RS, št. 45/10).<br />

– Zaključki Svetovnega kongresa o izvajanju Priporočila o statusu umetnika,16.–20. junij 1997, sedež Unesca<br />

v Parizu ter Konč<strong>na</strong> deklaracija kongresa.<br />

– Zakon o izjemnem priz<strong>na</strong>nju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne <strong>za</strong>sluge (Uradni<br />

list SRS, št. 18/1974 in 14/1990).<br />

– Zakon o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo,<br />

56/08 in 4/10).<br />

373

Su<strong>za</strong><strong>na</strong> Čurin Radovič<br />

2.3 Obrav<strong>na</strong>va človekovih pravic <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong><br />

<strong>kulturo</strong><br />

1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> sistemskih ukrepov<br />

2 Opredelitev področja<br />

3 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

4 Kadri<br />

5 Infrastruktura<br />

6 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

6.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong><br />

6.2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

6.3 Kadri<br />

6.4 Infrastruktura<br />

7 Viri<br />

374

2.3 Obrav<strong>na</strong>va človekovih pravic <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> sistemskih ukrepov<br />

OZN je ob dvajseti obletnici Splošne deklaracije človekovih pravic <strong>za</strong>pisala: »Uveljavljanje človekovih pravic<br />

temelji <strong>na</strong> vse bolj glasni <strong>za</strong>htevi človeštva, da <strong>na</strong>j bi bilo življenje do take mere dostojno in civilizirano, da bi<br />

lahko sleherni človek užival spoštovanje in <strong>za</strong>ščito prirojenega dostojanstva …«. Področje <strong>kulture</strong> je gotovo<br />

tisto, ki <strong>na</strong>j ne bi bilo <strong>za</strong>dnje pri tovrstnih pri<strong>za</strong>devanjih.<br />

Za MK je to področje relativno novo. Gledano celovito po področjih MK – doslej še ni bilo izvedenih prav veliko<br />

ukrepov, ki bi bili specifično osredotočeni prav <strong>na</strong> človekove pravice <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, čeprav že od leta<br />

1991 razvijamo di<strong>na</strong>mični model varovanja kulturnih pravic etničnih manjšin, ki smo ga leta 2004 <strong>na</strong>dgradili<br />

še s posebno skrbjo <strong>za</strong> invalide in v letu 2005 z obrav<strong>na</strong>vo manjšinske problematike tudi v širšem kontekstu<br />

človekovih pravic. Vstop Slovenije v EU in njene med<strong>na</strong>rodne obveznosti kot demokratične države <strong>na</strong>mreč<br />

vse bolj poglablja potrebo po takih sistemskih ukrepih, ki bi okrepili <strong>za</strong>vedanje o pomenu človekovih pravic<br />

<strong>za</strong> humani družbeni razvoj in ki bi izboljšali tudi samo udejanjanje človekovih pravic v praksi, tudi kulturni. Pri<br />

tem je še posebno pozornost treba posvetiti skupi<strong>na</strong>m ljudi, ki so potencialno ali celo realno margi<strong>na</strong>lizirani<br />

in nimajo e<strong>na</strong>kih izhodiščnih pogojev <strong>za</strong> vključevanje v kulturno življenje kot večinsko prebivalstvo.<br />

Preobrazba javnega sektorja v kulturi bo <strong>za</strong>to nujno morala upoštevati tudi ta vidik, prav tako kultur<strong>na</strong><br />

vzgoja in izobraževanje <strong>za</strong> poklice v kulturi ter štipendiranje. Izboljšati bo treba tudi dialog MK z nevladnimi<br />

organi<strong>za</strong>cijami, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, in s tistimi kulturniki, ki so bili že doslej in bodo tudi v<br />

prihodnje širše družbeno proaktivno delovali <strong>za</strong> človekove pravice, še zlasti z ustvarjalci, avtorji ipd.<br />

Treba bi bilo sistematično in metodološko domišljeno zbirati informacije o skrbi <strong>za</strong> varovanje človekovih<br />

pravic <strong>na</strong> posameznih področjih, ki so v pristojnosti MK, sproti presojati ukrepe in jih <strong>na</strong>dgrajevati skladno<br />

z ugotovitvami evalvacij. Pomembno pri tem bo izhajati iz izraženih potreb uporabnikov in izvajalcev in<br />

<strong>za</strong>gotoviti njihovo sodelovanje pri oblikovanju ukrepov, ki so jim <strong>na</strong>menjeni.<br />

Na manjšinskem področju se je že vrsto let odpiralo vprašanje formalnega statusa in položaja društev in<br />

zvez, v katerih delujejo pripadniki različnih manjšinskih etničnih skupnosti, zlasti tistih, ki niso ustavno<br />

priz<strong>na</strong>ne. MK je že leta 2007 pripravilo predlog <strong>za</strong> strategijo Vlade RS <strong>za</strong> različne tipe manjšinskih etničnih<br />

skupnosti in <strong>za</strong> določitev kontaktne točke <strong>za</strong> širšo (ne le <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>) sodelovanje teh skupnosti pri<br />

sistemskih ukrepih, ki bi jim bili <strong>na</strong>menjeni. V letu 2010 je bil opravljen relevantni premik v smislu presoje<br />

zelo konkretnih možnosti <strong>za</strong> to. Še pred tem je MK opravilo premislek o dodatnih možnih izboljšavah v<br />

okviru lastnih pristojnosti in v letu 2009 postopno in usklajeno z <strong>za</strong>interesiranimi deležniki izvedlo izboljšavo<br />

<strong>za</strong> povečanje območne in področne integracije prej omenjenih društev in zvez. K javni skrbi <strong>za</strong>nje je<br />

<strong>na</strong>mreč pritegnilo še Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti, ki s svojimi številnimi strokovnjaki <strong>za</strong> ljubiteljske<br />

dejavnosti omogoča kvalitetne in primerljive presoje projektov <strong>na</strong> posameznih področjih, prek izpostav<br />

sklada pa vzpostavlja tudi stike z lokalnimi skupnostmi, da bi se tudi te <strong>za</strong>vedle, da v njihovih okoljih živijo in<br />

delujejo tudi ljudje z drugačno etnično identiteto od večinske, ki pa so tudi pretežno državljani Slovenije in<br />

davkoplačevalci ter nosilci individualnih kulturnih pravic (glej 61. člen Ustave RS).<br />

Posebej kaže omeniti dva pomemb<strong>na</strong> premika, ki jih je izvedlo MK. Eden se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> nemško govoreče<br />

skupnosti in <strong>na</strong> vzpostavitev dodatnega posebnega programa <strong>na</strong> podlagi sporazuma z Avstrijo v letu 2008,<br />

drugi pa <strong>na</strong> aktivno sodelovanje MK pri pripravi Deklaracije RS o položaju <strong>na</strong>rodnih skupnosti pripadnikov<br />

<strong>na</strong>rodov nekdanje SFRJ v RS (v <strong>na</strong>daljevanju: DePNNS), ki je bila sprejeta v Državnem zboru 1. 2. 2011 in<br />

upošteva dejstvo, da v RS kot njeni državljani živijo tudi pripadniki <strong>na</strong>rodov Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev,<br />

Hrvatov, Makedoncev in Srbov, ki so v nekdanji skupni državi SFRJ imeli dejansko in formalno konstitutivno<br />

vlogo v vseh socialističnih republikah nekdanje države. Sektor <strong>za</strong> kulturne pravice manjšin (v <strong>na</strong>daljevanju:<br />

Sektor) je tudi <strong>za</strong>čel zbirati informacije o integraciji manjšinskih tematik v javno kulturno infrastrukturo, stanje<br />

se postopoma izboljšuje, vendar zelo počasi. V letu 2011 je Mestni muzej Ljublja<strong>na</strong> v sodelovanju z MK in JSKD<br />

pričel izvajati projekt z <strong>na</strong>slovom Muzeji povezujemo, v okviru katerega se je že predstavila makedonska<br />

skupnost v Sloveniji, postopoma pa se bodo predstavile tudi druge.<br />

Nadalje se je MK že v svojem NPK 2008–2011 <strong>za</strong>vzelo <strong>za</strong> integracijo skrbi <strong>za</strong> invalide <strong>na</strong> vseh področjih, ki so<br />

v pristojnosti Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>. MK izvaja tudi poseb<strong>na</strong> razpisa <strong>za</strong> povečanje komunikacijske dostopnosti<br />

senzorno oviranim in išče rešitev <strong>za</strong> primerno vključenost knjižnice <strong>za</strong> slepe in slabovidne v knjižnično mrežo.<br />

Leta 2005 je Sektor <strong>za</strong>čel izvajati a<strong>na</strong>lize dostopnosti kulturne infrastrukture <strong>za</strong> invalide. V tem letu je opravil<br />

a<strong>na</strong>lizo <strong>na</strong> področju splošnih knjižnic, v letu 2006 pa še <strong>na</strong> področju specialnih knjižnic in <strong>na</strong> področju varstva<br />

kulturne dediščine. Potem je delo <strong>na</strong> a<strong>na</strong>li<strong>za</strong>h nekoliko <strong>za</strong>stalo <strong>za</strong>radi kadrovskih razlogov, do konca leta 2011<br />

pa ga <strong>na</strong>meravamo zopet obuditi in postopoma sistematično opraviti a<strong>na</strong>lize <strong>na</strong> vseh področjih <strong>kulture</strong>.<br />

375

2.3 Obrav<strong>na</strong>va človekovih pravic <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

Glavne ugotovitve prej omenjenih a<strong>na</strong>liz dostopnosti, ki <strong>na</strong>j bi bile podlaga <strong>za</strong> primerne sistemske ukrepe MK,<br />

so <strong>na</strong>slednje. Splošne knjižnice se srečujejo s prostorskimi problemi, drugi <strong>na</strong>jpogostejši <strong>na</strong>vedeni razlog <strong>za</strong><br />

še ne dovolj dobro dostopnost <strong>za</strong> invalide je pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov, <strong>na</strong>slednji problem<br />

po pogostosti v odgovorih pa sta oprema in infrastruktura knjižnic (premalo opreme, <strong>za</strong>starela, dotraja<strong>na</strong><br />

ipd.). Splošne knjižnice so <strong>na</strong>vajale <strong>na</strong>slednje predloge <strong>za</strong> izboljšanje <strong>stanja</strong>: dopolnitev formalnih podlag<br />

<strong>za</strong> delo knjižnic, določitev strateških <strong>na</strong>črtov z določitvijo prioritet <strong>na</strong> ravni države, izboljšanje fi<strong>na</strong>nčnih in<br />

kadrovskih pogojev. V primerjavi s splošnimi knjižnicami specialne nimajo tako obvezujočih <strong>za</strong>konskih določb<br />

<strong>za</strong> invalide, kljub temu pa bi morale izhajati iz obvez, ki so <strong>za</strong>pisane v med<strong>na</strong>rodnih dokumentih o človekovih<br />

pravicah, saj je dostopnost <strong>za</strong>skrbljujoča zlasti <strong>za</strong> senzorno ovirane invalide, nekoliko manj <strong>za</strong> gibalno ovirane.<br />

S kategorijo duševno motenih oseb se v specialnih knjižnicah praviloma niso srečevali. Pomembno vprašanje,<br />

ki je bilo izpostavljeno, je status specialne knjižnice <strong>za</strong> slepe in slabovidne, ki deluje v okviru Zveze društev<br />

slepih in slabovidnih Slovenije ter je edi<strong>na</strong> specializira<strong>na</strong> knjižnica <strong>za</strong> slepe in slabovidne uporabnike v Sloveniji.<br />

Razmisleki o spremembi statusa gredo v smer širše dostopnosti tako invalidom kot tudi prebivalcem, ki bi <strong>za</strong>radi<br />

drugačnih razlogov, kot je traj<strong>na</strong> slepota ali slabovidnost, potrebovali zvočne knjige, knjige v povečanem tisku,<br />

Braillovi pisavi itd. Vključitev omenjene knjižnice v obstoječo mrežo specialnih knjižnic bi lahko tudi povečala<br />

medknjižnično izmenjavo gradiv in z<strong>na</strong>nj ter pestrost izbora gradiva <strong>za</strong> izposojo. Tudi muzeji so v a<strong>na</strong>lizi<br />

dostopnosti <strong>na</strong>vajali nekaj težav v zvezi z uresničevanjem dostopnosti <strong>za</strong> invalide, vendar je treba ugotoviti, da<br />

je <strong>na</strong> tem področju razmeroma dobro poskrbljeno <strong>za</strong> to ciljno skupino, saj je več kot 80 % muzejev odgovorilo,<br />

da omogočajo invalidom različne bonitete. V muzejih je zelo dobro poskrbljeno tudi <strong>za</strong> ciljno skupino duševno<br />

pri<strong>za</strong>detih invalidov <strong>za</strong>radi odličnega dela specialnih pedagogov. O urejenih klanči<strong>na</strong>h je poročala kaka tretji<strong>na</strong><br />

muzejev, o dostopnosti <strong>za</strong> gibalno ovirane pa kaka polovica. A<strong>na</strong>lize so poka<strong>za</strong>le, da bi bilo treba več storiti<br />

<strong>za</strong> senzorno ovirane invalide, vendar se tudi <strong>za</strong>nje razmere postopno izboljšujejo. V letu 2010 je MK <strong>za</strong>čelo<br />

sistemsko urejati pogoje <strong>za</strong> obrav<strong>na</strong>vo obveznosti glede človekovih pravic <strong>na</strong> MK. Vzpostavlje<strong>na</strong> je kontakt<strong>na</strong><br />

informacijska točka v Sektorju <strong>za</strong> kulturne pravice manjšin in urejajo se kadrovski pogoji <strong>za</strong> to delo. MK postaja<br />

vse bolj prepoz<strong>na</strong>vno <strong>na</strong> medresorski ravni in v med<strong>na</strong>rodnih telesih (Organi<strong>za</strong>cije združenih <strong>na</strong>rodov, Sveta<br />

Evrope), saj se pogosto omenja kot primer dobre prakse <strong>za</strong>radi opravljenega dela <strong>na</strong> področju manjšinskih<br />

pravic (<strong>na</strong><strong>za</strong>dnje OZN-CERD avgusta 2010, še prej pri črpanju evropskih sredstev ipd.). Na podlagi sprotnih<br />

evalvacij, ki jih redno izvajamo, bomo delo <strong>na</strong> področju manjšinskih pravic kot tudi človekovih pravic tudi<br />

<strong>na</strong>prej nenehno izboljševali. Sistemski ukrep evalviranja (presoja učinkov pri uresničevanju ciljev po kriterijih,<br />

kot so uspešnost, učinkovitost in primernost) se je izka<strong>za</strong>l kot <strong>na</strong>jbolj primer<strong>na</strong> podlaga <strong>za</strong> izboljšave <strong>na</strong> tako<br />

občutljivem področju, kot so manjšinske in človekove pravice.<br />

2 Opredelitev področja<br />

Področje človekovih pravic je zelo široko in <strong>za</strong>jema vse vladne resorje, ki jih koordinira <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> zu<strong>na</strong>nje<br />

<strong>za</strong>deve. MK je že leta 2001 imenovalo predstavnico MK v Medresorsko delovno komisijo <strong>za</strong> človekove<br />

pravice pri Ministrstvu <strong>za</strong> zu<strong>na</strong>nje <strong>za</strong>deve. Prva potreba po posebni obrav<strong>na</strong>vi človekovih pravic tudi <strong>na</strong> MK<br />

pa se je pojavila v letu 2005 v pove<strong>za</strong>vi z intenziviranim delom pri pripravi poročil Slovenije o uresničevanju<br />

med<strong>na</strong>rodnih dokumentov o človekovih pravicah. Takrat je bila <strong>na</strong> pobudo Sektorja <strong>za</strong> kulturne pravice<br />

manjšin in razvoj kulturne raznolikosti s sklepom ministra dr. Vaska Simonitija št. 108-66/2005/1 z dne 16. 12.<br />

2005 ustanovlje<strong>na</strong> Projekt<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> <strong>za</strong> posvetovanja glede udejanjanja kulturnih pravic, ki se tičejo področja<br />

<strong>kulture</strong>. Vse notranje organi<strong>za</strong>cijske enote (v <strong>na</strong>daljevanju NOE) MK so bile pozvane, <strong>na</strong>j v omenjeno skupino<br />

delegirajo svoje predstavnike. Oblikovala se je skupi<strong>na</strong> 7 ljudi, ki <strong>na</strong>j bi opravljala <strong>na</strong>loge svetovanja vodjem<br />

NOE MK pri posameznih vprašanjih s področja človekovih in kulturnih pravic in ob tem obrav<strong>na</strong>vala aktualne<br />

probleme s področja človekovih pravic. Prav tako <strong>na</strong>j bi bila <strong>za</strong>dolže<strong>na</strong> <strong>za</strong> pripravo mnenj in predlogov v zvezi<br />

z implementacijo med<strong>na</strong>rodnih dokumentov o človekovih pravicah, ki sodijo tudi v pristojnost MK. To, da<br />

projekt<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> ni imela stalnega sedeža, ampak <strong>na</strong>j bi seje sklicevale različne NOE MK ali generalni sekretar,<br />

se je izka<strong>za</strong>lo kot ovira <strong>za</strong> srečevanje. Nekaj sestankov je tako sklical le Sektor <strong>za</strong> kulturne pravice manjšin in<br />

razvoj kulturne raznolikosti, druge NOE MK pa v tem smislu žal niso bile proaktivne. Po petih letih se je izka<strong>za</strong>lo,<br />

da bo treba preoblikovati omenjeni sistemski ukrep <strong>na</strong> MK. Sektor <strong>za</strong> kulturne pravice manjšin je aprila 2010<br />

tako kljub pomanjkljivi kadrovski <strong>za</strong>sedbi prevzel še koordi<strong>na</strong>cijo <strong>za</strong> področje človekovih pravic <strong>za</strong> celotno<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in postopoma ustvaril kontaktno točko <strong>za</strong> vse podatke in informacije s tega področja.<br />

376

2.3 Obrav<strong>na</strong>va človekovih pravic <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

Še pred tem je prevzel koordi<strong>na</strong>cijo skrbi MK <strong>za</strong> invalide in že opravil nekaj a<strong>na</strong>liz dostopnosti kulturne<br />

infrastrukture <strong>za</strong> omenjeno ciljno skupino zlasti <strong>na</strong> področju varstva kulturne dediščine in knjižnic. Take a<strong>na</strong>lize,<br />

ki bodo podlaga <strong>za</strong> iskanje <strong>na</strong>jbolj primernih ukrepov MK <strong>na</strong> področju invalidske problematike, <strong>na</strong>merava<br />

Sektor <strong>na</strong>daljevati, ker je bila <strong>za</strong> delo <strong>na</strong> tem specifičnem področju <strong>za</strong>posle<strong>na</strong> oseba, ki je tudi sam invalid.<br />

V okviru medresorske komisije <strong>za</strong> človekove pravice pri MZZ se je po <strong>za</strong>govoru Univer<strong>za</strong>lnega periodičnega<br />

pregleda o stanju človekovih pravic februarja 2010 pojavila ideja o presoji možnosti <strong>za</strong> ustanovitev<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne institucije <strong>za</strong> človekove pravice po Pariških <strong>na</strong>čelih tudi v RS. Predstavnica MK je bila pri tem<br />

proaktiv<strong>na</strong> in je junija 2010 pripravila delovni predlog v obliki elaborata <strong>za</strong> ustanovitev take institucije.<br />

Tudi Odbor OZN <strong>za</strong> spremljanje uresničevanja Med<strong>na</strong>rodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih<br />

pravicah v Ženevi je priporočil Sloveniji kot državi pogodbenici, da premisli o sprejetju <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega<br />

akcijskega <strong>na</strong>črta <strong>na</strong> področju človekovih pravic v skladu z 71. odstavkom Du<strong>na</strong>jske deklaracije iz leta 1993.<br />

Republika Slovenija še nima posebnega akcijskega <strong>na</strong>črta <strong>na</strong> področju človekovih pravic, toda v okviru<br />

Vlade Republike Slovenije še <strong>na</strong>prej deluje Medresorska delov<strong>na</strong> komisija <strong>za</strong> človekove pravice, ki spremlja<br />

med<strong>na</strong>rodnopravno problematiko uresničevanja in varstva človekovih pravic in svoboščin <strong>na</strong> podlagi<br />

med<strong>na</strong>rodnih aktov, ki <strong>za</strong>vezujejo Republiko Slovenijo. Medresorska komisija <strong>za</strong> človekove pravice prav tako<br />

obrav<strong>na</strong>va in spremlja poročila Republike Slovenije <strong>na</strong> področju človekovih pravic ter daje pobude <strong>na</strong> področju<br />

človekovih pravic. V <strong>za</strong>dnjih letih komisija deluje v skladu s Smernicami <strong>za</strong> poročanje, ki opredeljujejo tudi<br />

obseg njenega delovanja. Vlada Republike Slovenije je 24. 6. 2010 ustanovila tudi Medresorsko delovno<br />

skupino <strong>za</strong> pripravo institucio<strong>na</strong>lne ureditve področja, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> e<strong>na</strong>kost in varstvo pred diskrimi<strong>na</strong>cijo.<br />

Med predsedovanjem OVSE leta 2005 je Slovenija <strong>za</strong>čela pilotni projekt izobraževanja o človekovih pravicah<br />

“Naše pravice” 1 , ki temelji <strong>na</strong> Konvenciji o otrokovih pravicah. Namen projekta je bil poučiti otroke v<br />

starosti 10–12 let o njihovih pravicah <strong>na</strong> enostaven in do otroka prijazen <strong>na</strong>čin. Učni pripomoček je bil<br />

preveden v 17 jezikov <strong>za</strong> 66.000 otrok v državah regije OVSE. 2 V projekt so bili vključeni tudi otroci iz<br />

manjšin, vključno z otroki Romov v več državah Jugovzhodne Evrope.<br />

V okviru Ministrstva <strong>za</strong> zu<strong>na</strong>nje <strong>za</strong>deve je bila postavlje<strong>na</strong> poseb<strong>na</strong> splet<strong>na</strong> stran o človekovih pravicah,<br />

<strong>na</strong> kateri so objavljene vse med<strong>na</strong>rodne konvencije s področja človekovih pravic in tudi poročila držav in<br />

Poročila Slovenije po med<strong>na</strong>rodnih pogodbah Združenih <strong>na</strong>rodov o človekovih pravicah: http://www.mzz.<br />

gov.si/si/zu<strong>na</strong>nja_politika/clovekove_pravice/60_let_splosne_deklaracije_o clovekovih_pravicah/zbornik/, kot<br />

tudi <strong>na</strong> spletni strani: http://www.eip-cdv.si/simop_dokumenti/OZN%20priporocila%20RS%20otroci.pdf.<br />

3 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje uresničevanja kulturnih pravic etničnih manjšin, ne le ustavno priz<strong>na</strong>nih, ampak tudi drugih,<br />

poteka prek programov, ki se oblikujejo <strong>na</strong> podlagi razpisov in pozivov (6 jih je v pristojnosti Sektorja <strong>za</strong><br />

kulturne pravice manjšin, 1 je v pristojnosti JSKD – prenesen s Sektorja <strong>za</strong> kulturne pravice manjšin tja v<br />

letu 2009). Omenjeni programi se fi<strong>na</strong>ncirajo letno iz državnega proraču<strong>na</strong>, en program se fi<strong>na</strong>ncira iz<br />

sredstev EU. Podatki o tem, kako se kulturne pravice fi<strong>na</strong>ncirajo v drugih programih MK, se še ne stekajo<br />

sistematično v Sektor <strong>za</strong> kulturne pravice manjšin in so razvidni po področjih.<br />

1 http://www.mzz.gov.si/en/foreign_policy/human_rights/the_our_rights_project_human_rights_education/. Izvajanje pilotnega<br />

projekta izobraževanja o človekovih pravicah so <strong>za</strong>snovali, <strong>za</strong>čeli in vodili slovenski strokovnjaki, vključeval pa je številne vlade<br />

sodelujočih držav OVSE, nevladne organi<strong>za</strong>cije, strokovnjake s posameznih področij, varuhe človekovih pravic, področne urade<br />

med<strong>na</strong>rodnih organi<strong>za</strong>cij in druge interesne skupine.<br />

2 Albanija, Azerbajdžan, Belgija, Bolgarija, Bos<strong>na</strong> in Hercegovi<strong>na</strong>, Čr<strong>na</strong> gora, Hrvaška, Irska, Kosovo, Makedonija, Nemčija, Ruska<br />

federacija, Slovenija, Srbija, Turčija in Ukraji<strong>na</strong>.<br />

377

2.3 Obrav<strong>na</strong>va človekovih pravic <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

4 Kadri<br />

Ker je pogloblje<strong>na</strong> skrb države <strong>za</strong> to področje dokaj mlada, je tudi sorazmerno malo dovolj specifično<br />

usposobljenih kadrov tako v kulturnih <strong>za</strong>vodih kot tudi v državni upravi, iz leta v leto pa se <strong>za</strong>gotovo<br />

povečuje občutljivost <strong>za</strong> probleme dostopnosti <strong>na</strong> vseh omenjenih ravneh. Tako sta npr. Skupnost muzejev<br />

Slovenije in Pedagoška sekcija pri Skupnosti muzejev Slovenije v letu 2009 izdali publikacijo Dostopen<br />

muzej, ki vsebuje smernice <strong>za</strong> dobro prakso.<br />

5 Infrastruktura<br />

Žal <strong>na</strong> vladni ravni še ni konsistentne etične infrastrukture, ki bi omogočila udejanjanje etike in človekovih pravic,<br />

čeprav <strong>za</strong>konske določbe o tem obstajajo v Zakonu o javnih uslužbencih, Zakonu o integriteti in preprečevanju<br />

korupcije ter Kodeksu rav<strong>na</strong>nja javnih uslužbencev, ki ga po <strong>za</strong>konu ti morajo spoštovati, v Sklepu Vlade o<br />

varovanju dostojanstva <strong>za</strong>poslenih itn. Podobno velja tudi <strong>za</strong> <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in <strong>za</strong> infrastrukturo, ki sodi<br />

v njegovo pristojnost. Predvsem manjka opredelitev sistemskih mest, kamor bi se usmerjala in <strong>na</strong> katerih bi se<br />

ustrezno obrav<strong>na</strong>vala opozorila <strong>na</strong> <strong>na</strong>pake ter nepravilnosti, pove<strong>za</strong>ne s kršenjem človekovih pravic. Prav tako<br />

manjka prostor, ki bi živel kot mesto dialoga med kulturniki in mesto, od koder se pošiljajo sporočila v druge<br />

družbene podsisteme, npr. političnega, glede pomembnih družbenih vprašanj (proaktiv<strong>na</strong> vloga kulturnikov).<br />

6 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

6.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong><br />

Slabost sedanje ureditve <strong>na</strong> področju človekovih pravic je, da še nimamo institucije v RS, ki bi se sistematično<br />

ukvarjala z ustvarjanjem pogojev <strong>za</strong> učinkovito implementacijo človekovih pravic v življenjski praksi.<br />

Nevarnost je v tem, da bi <strong>za</strong>radi množice različnih dokumentov o človekovih pravicah in ob odsotnosti<br />

konsistentnih pogojev <strong>za</strong> njihovo implementacijo ti ostali le mrtva črka <strong>na</strong> papirju.<br />

Prednost ureditve, ki jo imamo v Sloveniji, pa je ta, da omenje<strong>na</strong> medresorska komisija MZZ vključuje<br />

predstavnike vladnih resorjev in tudi ljudi iz drugih podsistemov (npr. pedagoško z<strong>na</strong>nstveni, nevladni).<br />

Priložnost je v tem, da je že dobro vzpostavlje<strong>na</strong> mreža kontaktnih oseb in mest (vzpostavlje<strong>na</strong> je bila tudi<br />

<strong>na</strong> MK v Sektorju <strong>za</strong> kulturne pravice manjšin), kar je dolgoročno koristno tudi <strong>za</strong> mreženje in sinergijo<br />

pri<strong>za</strong>devanj <strong>na</strong> tem področju. Velik <strong>na</strong>predek in hkrati priložnost <strong>za</strong> še bolj poglobljeno delo MK <strong>na</strong><br />

področju kulturnih pravic etničnih manjšin in invalidov sta bila doseže<strong>na</strong> z organi<strong>za</strong>cijsko spremembo v letu<br />

2011 (<strong>za</strong>četek njene veljavnosti je 1. 3. 2011), ko je bila vzpostavlje<strong>na</strong> samostoj<strong>na</strong> organi<strong>za</strong>cijska enota z<br />

imenom Služba <strong>za</strong> kulturne raznolikosti in človekove pravice. To ni le dokaz <strong>za</strong> povečano skrb in pozornost<br />

politike <strong>na</strong> tem področju, ampak tudi priložnost <strong>za</strong> strokovno umestitev te tematike v širši kontekst<br />

človekovih pravic, ki so moralni standard sodobnega časa, in priložnost <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito kulturnih raznolikosti v<br />

širšem smislu (npr. tudi upoštevanje multiple ranljivosti) kot bogastva različnosti <strong>na</strong> območju RS.<br />

378

2.3 Obrav<strong>na</strong>va človekovih pravic <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

6.2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

Slabosti:<br />

MK še nima <strong>na</strong> enem mestu zbranih podatkov o sredstvih, ki jih <strong>na</strong>menja <strong>za</strong> uresničevanje človekovih pravic.<br />

Nevarnosti:<br />

Osveščenost o pomenu varovanja človekovih pravic ni e<strong>na</strong>ka <strong>na</strong> vseh področjih, ki so v pristojnosti MK,<br />

kar dokazuje tudi odsotnost proaktivnosti NOE MK, ko je šlo <strong>za</strong> sklicevanje sestankov projektne skupne <strong>za</strong><br />

človekove pravice.<br />

Prednosti:<br />

Vzpostavitev točke MK <strong>za</strong> podatke in informacije o človekovih pravicah bo postopoma omogočila tudi<br />

pregled <strong>na</strong>d fi<strong>na</strong>nčnimi sredstvi, ki jih MK <strong>na</strong>menja <strong>za</strong> uresničevanje človekovih pravic.<br />

Priložnosti:<br />

Področ<strong>na</strong> in celost<strong>na</strong> obrav<strong>na</strong>va tega področja <strong>na</strong> MK lahko dolgoročno pripelje do promocije primerov<br />

dobre prakse in njihove ekstrapolacije.<br />

6.3 Kadri<br />

Slabosti:<br />

Specifično usposobljenih kadrov <strong>za</strong> implementacijo človekovih pravic je zelo malo.<br />

Nevarnosti:<br />

Ker je uresničevanje človekovih pravic pove<strong>za</strong>no z individualiziranim pristopom k uporabnikom, je pove<strong>za</strong>no<br />

tudi z dodatnimi stroški <strong>za</strong> kulturne ustanove tako <strong>za</strong> kadre in njihovo usposabljanje kot tudi <strong>za</strong> povečanje<br />

dostopnosti objektov, in ker de<strong>na</strong>rja, zlasti v krizi, ni, lahko to negativno vpliva <strong>na</strong> uresničevanje <strong>na</strong>čela<br />

e<strong>na</strong>kih možnosti <strong>za</strong> participacijo v kulturnem življenju, zlasti <strong>na</strong> možnosti ljudi s posebnimi potrebami.<br />

Prednosti posebnih in individualiziranih pristopov so v širitvi dojemanja različnih percepcij in ekspresij<br />

socialne realnosti, ki se lahko kaže v priložnosti <strong>za</strong> boljše razumevanje kulturne raznovrstnosti in <strong>za</strong><br />

razumevanje med ljudmi <strong>na</strong>sploh, kar je pomembno <strong>za</strong> kakovost življenja vseh ljudi.<br />

6.4 Infrastruktura<br />

Slabosti:<br />

Odsotnost celostnega pristopa k udejanjanju človekovih pravic <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> lahko oslabi ustvarjalni<br />

potencial, ki ga imajo kulturniki <strong>za</strong> demokrati<strong>za</strong>cijo in humani<strong>za</strong>cijo družbe, zlasti v kriznem obdobju.<br />

Nevarnosti:<br />

Na področju <strong>kulture</strong> je nevarno, da bi prišlo do kontami<strong>na</strong>cije s profitno logiko, saj bi to ohromilo<br />

humani<strong>za</strong>cijo družbe in poslabšalo pogoje <strong>za</strong> razvoj razsvetljenega kulturnega marketinga, ki je osredotočen<br />

<strong>na</strong> ustvarjanje kulturnih potreb po takih vsebi<strong>na</strong>h, ki razvijajo tudi občutljivost <strong>za</strong> soljudi in občutljivost <strong>za</strong><br />

splošno kakovost življenja.<br />

Prednosti so gotovo v <strong>na</strong>raščanju števila <strong>za</strong>konskih določb o etiki in človekovih pravicah.<br />

Priložnosti so v podpori (lahko tudi zgolj moralni, poseb<strong>na</strong> priz<strong>na</strong>nja ipd.) primerom dobrih praks, ki že<br />

obstajajo, prav tako lahko tudi v spremenjenem poslanstvu kulturniške zbornice.<br />

379

2.3 Obrav<strong>na</strong>va človekovih pravic <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

7 Viri<br />

– Arhiv Sektorja <strong>za</strong> kulturne pravice manjšin v zvezi s človekovimi pravicami.<br />

– Gradiva MZZ v zvezi s poročanjem pogodbenim telesom SE in OZN.<br />

– Poročila o delu <strong>za</strong>govornika <strong>na</strong>čela e<strong>na</strong>kosti.<br />

– Poročilo varuha človekovih pravic.<br />

– Splet<strong>na</strong> stran MZZ http://www.mzz.gov.si/si/zu<strong>na</strong>nja_politika/clovekove_pravice/60_let_splosne_<br />

deklaracije_o clovekovih_pravicah/zbornik/.<br />

– Zapisniki sej Medresorske delovne komisije <strong>za</strong> človekove pravice pri MZZ.<br />

380

Boja<strong>na</strong> Kovačič<br />

2.4 Delovanje Nacio<strong>na</strong>lnega sveta <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

1 Uvod<br />

2 Delovanje Nacio<strong>na</strong>lnega sveta <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

2.1 Seje<br />

3 Zaključek<br />

4 Viri<br />

381

2.4 Delovanje Nacio<strong>na</strong>lnega sveta <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

1 Uvod<br />

Leta 1994 je Zakon o uresničevanju javnega interesa <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> (Ur. l. RS, št. 75/1994) predvidel<br />

Svet <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, ki ga ustanovi vlada, kot enega <strong>na</strong>jpomembnejših mehanizmov, s katerim bo v oblikovanje<br />

in izvajanje kulturne politike vključe<strong>na</strong> stroka. Pri tem <strong>na</strong>j bi šlo predvsem <strong>za</strong> posvetovalno vlogo stroke, kar<br />

<strong>na</strong> neki <strong>na</strong>čin pomeni soočanje političnih odločitev s strokovnimi predlogi. Zakon je predvidel, da bo svet<br />

sodeloval v vseh fa<strong>za</strong>h oblikovanja in izvajanja kulturne politike.<br />

V 10. členu Zako<strong>na</strong> o uresničevanju javnega interesa <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> je bil tako Svet <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> opredeljen kot<br />

strokovno posvetovalno telo, člane sveta je z aktom o ustanovitvi imenovala vlada, ki je tudi določila devet<strong>na</strong>jst<br />

članov <strong>za</strong> dve leti ter <strong>na</strong>čin dela sveta. Sklep o ustanovitvi Sveta <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> pri vladi RS je bil objavljen v Uradnem<br />

listu RS 17. 2. 1995. Dne 16. 6. 1995 (dopolnjen 16. 6. 2000) pa je bil sprejet tudi Poslovnik Sveta <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

Pri oblikovanju novega Predloga Zako<strong>na</strong> o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> leta 2002 so<br />

pripravljavci izhajali iz ugotovitev, da se je Svet <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> pri Vladi RS konstituiral s težavo, da ni bilo jasno<br />

ali so bili njegovi člani predstavniki tistih, ki so jih v svet delegirali, ali avtonomni strokovnjaki, da je bilo<br />

pomanjkanje strokovnih gradiv <strong>za</strong> kakovostno delovanje ter da so bile seje v <strong>za</strong>četku delovanja redke in<br />

praviloma niso obrav<strong>na</strong>vale <strong>na</strong>jpomembnejših <strong>za</strong>dev, svet pa je imel težave tudi s sklepčnostjo.<br />

Leta 2002 sprejeti Zakon o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (Ur. l. RS, št. 96/2002) je tako uvedel<br />

Nacio<strong>na</strong>lni svet <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (NSK) kot telo, ki sicer deluje pri vladi, vendar ne z osnovnim <strong>na</strong>menom, da<br />

ji svetuje, temveč da predstavlja skupino <strong>na</strong>juglednejših intelektualcev, ki imajo sposobnosti strateškega<br />

razmišljanja in snovanja kulturnega razvoja Slovenije (Poročevalec DZ, št. 27, 19. 3. 2002).<br />

V poglavju Sodelovanje civilne družbe so v 16. in 17. členu določene sestava in <strong>na</strong>loge <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega sveta<br />

<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, ki je opredeljen kot neodvisno telo, ki usmerja <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno strategijo <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in je sestavljeno<br />

iz osebnosti, ki uživajo javni ugled. Šest članov in predsednika imenuje državni zbor <strong>na</strong> predlog vlade<br />

<strong>za</strong> pet let in so lahko ponovno imenovani. Način dela si uredi svet samostojno s poslovnikom. Zakon je<br />

tudi določil, da morata vlada in pristojno telo državnega zbora obrav<strong>na</strong>vati mnenja, pobude in predloge<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega sveta ter se <strong>na</strong> njih odzvati v 60 dneh potem, ko jih prejmeta.<br />

Pri vsebini delovanja je novi <strong>za</strong>kon poudaril zlasti <strong>na</strong>slednje <strong>na</strong>loge NSK:<br />

• spremlja in ocenjuje vpliv kulturne politike <strong>na</strong> kulturni razvoj,<br />

• daje mnenje k <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnemu programu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in letnim poročilom o njegovem izvajanju,<br />

• obrav<strong>na</strong>va predloge <strong>za</strong>konov in drugih predpisov s področja <strong>kulture</strong> ter tistih, ki <strong>za</strong>devajo tudi področje <strong>kulture</strong>,<br />

• daje pobude in predloge <strong>za</strong> urejanje posameznih vprašanj <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

Na podlagi <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> iz leta 2002 je Državni zbor RS 15. julija 2004 sprejel Sklep o imenovanju članov<br />

Nacio<strong>na</strong>lnega sveta <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>. Za predsednika sveta je imenoval Jane<strong>za</strong> Pipa<strong>na</strong>, imenovani člani in članice<br />

pa bili Evgen Bavčar, Mitja Čander, Drago Jančar, dr. Re<strong>na</strong>ta Salecl, Lilija<strong>na</strong> Stepančič in Miran Zupanič.<br />

Državni zbor Republike Slovenije je <strong>na</strong> seji 15. julija 2005 razrešil Evge<strong>na</strong> Bavčarja, ki je odstopil, <strong>za</strong> čla<strong>na</strong><br />

Nacio<strong>na</strong>lnega sveta <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> pa je bil imenovan Andrej Jemec.<br />

Na Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> sta bila s sklepom leta 2004 imenova<strong>na</strong> sekretar sveta (po odstopu sekretarja<br />

leta 2005 je minister <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>na</strong> novo imenoval sekretarko sveta) in uslužbenka ministrstva <strong>za</strong> izvajanje<br />

administrativno-tehnične pomoči svetu, s čimer so bile izpolnjene določbe 3. odstavka 16. čle<strong>na</strong> <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>.<br />

Leta 2008 je <strong>za</strong>radi osebnih razlogov kot predsednik Nacio<strong>na</strong>lnega sveta <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> odstopil Janez Pipan<br />

in pooblastil čla<strong>na</strong> Mira<strong>na</strong> Zupaniča, da do imenovanja novega predsednika opravlja <strong>na</strong>loge predsednika<br />

sveta. Državni zbor RS ni obrav<strong>na</strong>val odstopne izjave predsednika NSK Jane<strong>za</strong> Pipa<strong>na</strong> in prav tako <strong>na</strong><br />

njegovo mesto ni imenoval novega predsednika NSK.<br />

Dne 15. julija 2009 je prenehal mandat članom Nacio<strong>na</strong>lnega sveta <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, ki so bili imenovani <strong>za</strong><br />

obdobje 2004–2009. Skladno s 16. členom Zako<strong>na</strong> o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (Ur. l. RS,<br />

št. 77/07 – UPB1, 56/08) je Državni zbor RS 25. septembra 2009 sprejel Sklep o imenovanju Nacio<strong>na</strong>lnega<br />

sveta <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (št. 610-01/09-5/8). Za predsednika sveta je imenoval Mira<strong>na</strong> Zupaniča, <strong>za</strong> člane in članice<br />

pa so bili imenovani Mitja Čander, Meta Hočevar, dr. Barbara Jaki, Miran Mohar, dr. Jože Vogrinc in Matjaž<br />

Zupančič. Svet je 25. septembra 2009 sprejel tudi nov Poslovnik <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega sveta <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> je določilo novo sekretarko sveta, z novim mandatom pa svet nima več <strong>za</strong>gotovljene<br />

podpore <strong>za</strong> izvajanje administrativno-tehnične pomoči sekretarju in svetu pri izvedbi <strong>na</strong>log, ki jih je do takrat<br />

izvajala administrativ<strong>na</strong> sodelavka z ministrstva.<br />

382

2.4 Delovanje Nacio<strong>na</strong>lnega sveta <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

2 Delovanje Nacio<strong>na</strong>lnega sveta <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

Sedež Nacio<strong>na</strong>lnega sveta <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> je pri Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, Maistrova 10, 1000 Ljublja<strong>na</strong>, od konca<br />

leta 2006 pa ima NSK tudi svojo spletno stran nsk.mk@gov.si, <strong>na</strong> kateri so redno objavljeni vsa gradiva, seje<br />

in druge aktualne informacije v zvezi z delovanjem sveta. Sredstva <strong>za</strong> delovanje sveta <strong>na</strong> podlagi letnega<br />

fi<strong>na</strong>nčnega <strong>na</strong>črta, s katerim se predvidi <strong>na</strong>menska poraba, <strong>za</strong>gotavlja <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

Čeprav je vlada s sklepom pooblastila <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> dajanje strokovne, administrativno-tehnične<br />

pomoči NSK in <strong>za</strong>gotavljanje sredstev, sta tu bistve<strong>na</strong> avtonom<strong>na</strong> drža sveta in odnos s kabinetom<br />

Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>. Glede <strong>na</strong> to, da svet kot neodvisno telo usmerja prav <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno strategijo <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>,<br />

bi morala biti distanca do MK še posebej pomemb<strong>na</strong>. Sedanje stanje, ko je z <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> tesno<br />

pove<strong>za</strong>no tudi logistično delovanje sveta, <strong>na</strong>mreč lahko ustvarja vtis, da je NSK del ministrstva.<br />

Zakon kot eno temeljnih <strong>na</strong>log NSK določa tudi obrav<strong>na</strong>vo predlogov <strong>za</strong>konov in drugih predpisov s<br />

področja <strong>kulture</strong> ter tistih, ki <strong>za</strong>devajo tudi področje <strong>kulture</strong>. Tu je pomembno predvsem pravočasno<br />

posredovanje <strong>na</strong>vedenih aktov s strani Vlade RS in ministrstev, da so lahko pobude sveta še smiselne in jih je<br />

možno upoštevati. Svet sicer zelo težko v celoti sam sledi množici novih predlogov, sprememb in dopolnitev<br />

<strong>za</strong>konodaje, s posredovanjem in opo<strong>za</strong>rjanjem <strong>na</strong> <strong>na</strong>stajajoče predpise s strani pristojnih organov pa se kaže<br />

tudi prepoz<strong>na</strong>nje sveta kot pomembnega sogovornika pri snovanju kulturne politike.<br />

V pove<strong>za</strong>vi s sprejemanjem gradiv v obrav<strong>na</strong>vo se tako svet tudi v tem mandatu sooča s slabo odzivnostjo <strong>na</strong><br />

pobude, čeprav gre priz<strong>na</strong>ti, da je v <strong>za</strong>dnjem obdobju, predvsem od Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, odzivnost večja.<br />

Zakon sicer določa 60-dnevni rok <strong>za</strong> odziv, a se s pravočasnimi odgovori vsekakor kaže predvsem raven<br />

politične <strong>kulture</strong>.<br />

2.1 Seje<br />

NSK je imel v obdobju 2004–junij 2009 26 rednih in 3 dopisne seje, svet v novi sestavi, ki je bil imenovan<br />

septembra 2009, pa je imel v obdobju od oktobra 2009 do decembra 2010 8 rednih, 2 izredni in 9<br />

dopisnih sej. V letih 2004 do 2006 so bile še povprečno tri seje <strong>na</strong> leto, po letu 2006 pa se je svet sestajal<br />

tudi <strong>na</strong> več kot osmih sejah letno. V <strong>za</strong>dnjih letih je tako odigral vidno vlogo tudi v medijih in javnosti, saj je<br />

poleg z <strong>za</strong>konom določenih vsebin obrav<strong>na</strong>val tudi bolj <strong>za</strong>pletene in občutljive tematike s področja <strong>kulture</strong>.<br />

Glavne obrav<strong>na</strong>vane teme v obdobju 2004–2010 so bile:<br />

2004:<br />

• položaj Slovenskega gledališča v Trstu,<br />

• pobuda <strong>za</strong> ustanovitev laboratorija kulturne politike in<br />

• pobuda <strong>za</strong> ustanovitev agencije <strong>za</strong> promocijo slovenske <strong>kulture</strong> v med<strong>na</strong>rodnem prostoru.<br />

2005:<br />

• fi<strong>na</strong>nčne posledice neizvajanja nekaterih <strong>za</strong>konov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in manjšanje deleža sredstev<br />

Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v državnem proračunu RS v obdobju 2000–2005,<br />

• posledice nove davčne <strong>za</strong>konodaje <strong>za</strong> obdavčitev avtorskih honorarjev,<br />

• razprava o osnutku dolgoročne Strategije razvoja RS 2007–2013 in<br />

• paket predlaganih vladnih reform Vlade RS.<br />

2006:<br />

• paket predlaganih reform Vlade RS (poglavja, ki <strong>za</strong>devajo <strong>kulturo</strong>, predvsem morebit<strong>na</strong> uvedba enotne<br />

davčne stopnje),<br />

• obrav<strong>na</strong>va Poročila o izvajanju Nacio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> leto 2004,<br />

• obrav<strong>na</strong>va Poročila o izvajanju Nacio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> leto 2005,<br />

• investicije v javno infrastrukturo <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in<br />

• Zakon o filmskem inštitutu Republike Slovenije.<br />

2007:<br />

• investicije v javno kulturno infrastrukturo,<br />

• položaj nevladnih organi<strong>za</strong>cij <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>,<br />

• predlog Zako<strong>na</strong> o Javni agenciji <strong>za</strong> knjigo Republike Slovenije,<br />

383

2.4 Delovanje Nacio<strong>na</strong>lnega sveta <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

• predlog Resolucije o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>za</strong> jezikovno politiko 2007–2011,<br />

• obrav<strong>na</strong>va Poročila o izvajanju Nacio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> leto 2006,<br />

• obrav<strong>na</strong>va Predloga Zako<strong>na</strong> o varstvu kulturne dediščine,<br />

• uresničevanje kulturne politike <strong>na</strong> področju filma in avdiovizualne <strong>kulture</strong>,<br />

• obrav<strong>na</strong>va osnutka Nacio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2008–2013,<br />

• obrav<strong>na</strong>va predloga Pravilnika o pridobitvi statusa v javnem interesu <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>,<br />

• Muzej sodobne umetnosti in Zbirka 2000+,<br />

• predlog resolucije Nacio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2008–2011 in<br />

• poročilo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> o <strong>na</strong>dzoru <strong>na</strong> Filmskem skladu RS.<br />

2008:<br />

• kulturne vsebine <strong>na</strong> javni televiziji,<br />

• univerzitetno izobraževanje <strong>za</strong> poklice v kulturi,<br />

• obrav<strong>na</strong>va Poročila o izvajanju Nacio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2004–2007 – <strong>za</strong> leto 2007,<br />

• osnutek Strategije razvoja <strong>kulture</strong> v Mestni občini Ljublja<strong>na</strong> 2008–2011,<br />

• vsebine političnih programov parlamentarnih strank, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>šajo <strong>na</strong> <strong>kulturo</strong>,<br />

• kulturne vsebine <strong>na</strong> javnem radiu,<br />

• vloga in položaj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti <strong>na</strong> Slovenskem,<br />

• Muzej moderne umetnosti,<br />

• položaj ustvarjalcev <strong>na</strong> področju knjige in <strong>za</strong>ložništva v javnem interesu in<br />

• predstavitev kulturne politike ministrice <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> Majde Širca.<br />

2009:<br />

• evropska prestolnica <strong>kulture</strong> 2012,<br />

• obrav<strong>na</strong>va Poročila o izvajanju Nacio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2008–2011 v letu 2008,<br />

• obrav<strong>na</strong>va <strong>na</strong>povedane združitve arhitekturnega muzeja Ljublja<strong>na</strong> in Med<strong>na</strong>rodnega grafičnega likovnega centra,<br />

• status Med<strong>na</strong>rodnega grafičnega in likovnega centra ter Arhitekturnega muzeja Ljublja<strong>na</strong>,<br />

• pristojnosti NSK v Predlogu osnutka Zako<strong>na</strong> o spremembah in dopolnitvah Zako<strong>na</strong> o Radioteleviziji Slovenija in<br />

• položaj Med<strong>na</strong>rodnega grafičnega likovnega centra v kontekstu novih ustanov <strong>za</strong> sodobne umetnosti –<br />

Centra sodobnih umetnosti Rog ter Muzeja sodobne umetnosti <strong>na</strong> Metelkovi.<br />

2010:<br />

• učinki kulturne politike <strong>na</strong> področju knjige,<br />

• položaj ustvarjalca <strong>na</strong> gledališkem področju,<br />

• Slovenska izhod<strong>na</strong> strategija 2010–2013,<br />

• <strong>za</strong>snova in izvajanje Nacio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2008–2011,<br />

• obrav<strong>na</strong>va osnutka Poročila o izvajanju Nacio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2008–2011 v letu 2009,<br />

• postopek preoblikovanja Arhitekturnega muzeja Ljublja<strong>na</strong> v Muzej <strong>za</strong> arhitekturo in oblikovanje,<br />

• ohranitev kulturne dediščine <strong>na</strong> Vodnikovem trgu v Ljubljani,<br />

• slovenska umetnost med državo in trgom,<br />

• opredelitev in a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> temeljnih kulturnopolitičnih problemov, ki ovirajo izvajanje javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>,<br />

• obrav<strong>na</strong>va pobude – <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> <strong>stanja</strong> in možnosti ukinitve <strong>na</strong>domestil <strong>za</strong> včlanitev v slovenske splošne knjižnice,<br />

• obrav<strong>na</strong>va pobude – Osnutek programa preoblikovanja Kulturniške zbornice Slovenije,<br />

• kakšne spremembe pri<strong>na</strong>ša Predlog Zako<strong>na</strong> o pokojninskem in invalidskem <strong>za</strong>varovanju <strong>na</strong> področju davkov<br />

in prispevkov iz avtorskih honorarjev,<br />

• sez<strong>na</strong>nitev z novo Uredbo o samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi,<br />

• zmanjšanje sredstev <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje lektoratov slovenskega jezika v tujini,<br />

• predstavitev temeljnih kulturnopolitičnih problemov predsedniku vlade in obrav<strong>na</strong>va njegovega pogleda <strong>na</strong><br />

odprta vprašanja kulturne politike,<br />

• obrav<strong>na</strong>va pobude – Predlog Zako<strong>na</strong> o spremembah in dopolnitvah Zako<strong>na</strong> o uresničevanju javnega<br />

interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in<br />

• obrav<strong>na</strong>va pobude – Ugovor Državnemu izpitnemu centru <strong>na</strong> spremenjen status predmetov s področja<br />

umetnosti <strong>na</strong> splošni maturi 2012.<br />

384

2.4 Delovanje Nacio<strong>na</strong>lnega sveta <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

3 Zaključek<br />

Bistveno je <strong>za</strong>vedanje pome<strong>na</strong> civilne družbe in dialoga z njenimi predstavniki. Nacio<strong>na</strong>lni svet <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

lahko pomembno prispeva k rešitvi <strong>na</strong>jbolj perečih vprašanj, saj odpira prostor razprave in omogoča<br />

soočanje različnih pogledov <strong>na</strong> nekatera vprašanja, hkrati pa je prostor, kjer civil<strong>na</strong> družba lahko opozori <strong>na</strong><br />

dogajanje, ki ga kultur<strong>na</strong> politika mora obrav<strong>na</strong>vati in se do njega opredeliti.<br />

Vlada RS in ministrstva s pravočasnim posredovanjem gradiv v obrav<strong>na</strong>vo omogočajo svetu izvajanje njegovih<br />

z <strong>za</strong>konom določenih <strong>na</strong>log ter mu tako priz<strong>na</strong>vajo vlogo neodvisnega telesa, ki usmerja <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno strategijo.<br />

Pri tem je treba opozoriti, da svet nima pravic odločanja, lahko pa s primernimi sklepi spodbudi dialog in s<br />

tem prispeva k rešitvi aktualnih vprašanj.<br />

4 Viri<br />

– Arhiv NSK.<br />

– Poročevalec (št. 21/1994, 27/2002).<br />

– Zakon o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (Ur. l. RS, št. 77/07 – UPB1, 56/08, 4/2010).<br />

– ZUJIK – a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> NSK, Barbara Vodopivec, 2005.<br />

385

Boja<strong>na</strong> Leskovar<br />

2.5 Divje misli<br />

Pri<strong>za</strong>devamo si odpirati prostore ministrstva, spodbujati pretok misli, širiti polja razmisleka in krepiti kulturni<br />

dialog. Divje misli, ki jih organiziramo v okviru mesečnih forumov ministrstva, počnejo prav to – javno<br />

intervenirajo v prostor kulturnega razmisleka.<br />

Divje misli so svojevrstni izzivi možnega dialoga, vsebine srečanj pa odvisne od aktualnega kulturnega<br />

dogajanja. Nanje so vabljeni vsi, ki lahko pomagajo misliti »dom in svet«, ki se torej zmorejo soočati z<br />

vprašanji tako slovenskega kot svetovnega miljeja.<br />

O čem smo mislili leta 2010?<br />

Dr. Slavoj Žižek je <strong>na</strong> predavanju z <strong>na</strong>slovom Amerika proti Evropi: kulturni boj soočil Ameriko in Evropo <strong>na</strong><br />

splošni kulturni in politični ravni ter <strong>na</strong> področju popularne <strong>kulture</strong>.<br />

Oživljenim prostorom spomi<strong>na</strong> so se posvečali Meta Hočevar, dr. A<strong>na</strong> Kučan, mag. Peter Gabrijelčič, Vasa<br />

J. Perovič, dr. Aleš Vodopivec in Boštjan Vuga. Njihovi projekti in ideje so bili drzni, a so ustvarili uspešne<br />

sinergije starega z novim in doka<strong>za</strong>li, da so posegi v obstoječe lahko tudi produktivni in aktualni v času.<br />

O oblikovanju kot <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni identiteti so se pogovarjali Tatja<strong>na</strong> Fink, glav<strong>na</strong> direktorica Trima Trebnje,<br />

Miha Kli<strong>na</strong>r, industrijski oblikovalec in vodja 9. razvojne skupine <strong>za</strong> konkurenčnost, Saša J. Machtig,<br />

redni profesor <strong>na</strong> Akademiji <strong>za</strong> likovno umetnost in oblikovanje, in Miran Mohar, član skupin Irwin, Neue<br />

Slowenische Kunst in Novi kolektivizem. Njih se oblikovanje dotika <strong>na</strong> različnih straneh njihovega delovanja,<br />

predstavili so primere uspešnega združevanja kreativnega snovanja s produkcijo in razpirali pomemb<strong>na</strong><br />

konceptual<strong>na</strong> vprašanja o izdelku kot pripovedovalcu <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih vrednot, umeščanju kreativnih industrij v<br />

razvojne programe, iskanju domicila <strong>za</strong>nje in ustvarjanju ustreznih pogojev.<br />

Predavanje Aleša Debeljaka Zahod in »vsi ostali« je izpostavilo in kritično opisalo procese dolgega trajanja,<br />

ki so zgodovinsko pripeljali do vzpo<strong>na</strong> moderne <strong>za</strong>hodne paradigme oziroma paketa modernih <strong>za</strong>hodnih<br />

idej in tehnologij. Vključno z med<strong>na</strong>rodno sprejeto orientacijo v času in prostoru (kriterij “<strong>na</strong>šega štetja/Anno<br />

Domini”, zemljevidi)) predstavlja ta paket danes hrbtenico globaliziranega kapitalističnega reda. Vendar ne<br />

gre <strong>za</strong> mehanično presaditev modernih <strong>za</strong>hodnih idej in tehnologij v različne regije planeta. Sleher<strong>na</strong> lokal<strong>na</strong><br />

elita si vselej znova specifično in lokalno pogojeno izbira ideje iz paketa jih prilagodi in uporablja v skladu z<br />

lastnimi potrebami in viri. Takšni procesi “globali<strong>za</strong>cije” ali lokalnih odzivov <strong>na</strong> globalne izzive tudi omogočajo,<br />

da <strong>za</strong>vržemo sicer politično mobili<strong>za</strong>cijsko, a spoz<strong>na</strong>vno jalovo geslo o delitvi sodobnega sveta <strong>na</strong> “Zahod in<br />

vse ostale”. Primernejša je prispodoba o globalni “<strong>za</strong>hodnistični” civili<strong>za</strong>ciji. Ta odpira možnosti <strong>za</strong> uveljavitev<br />

lokalnih in posebnih <strong>za</strong>log z<strong>na</strong>nja, ne dopuščajoč, da klecnemo pod težo globalne poenotenosti.<br />

Pogovor Gledališče in mesto – ali je Ljublja<strong>na</strong> mesto, v katerem bi lahko stalo novo gledališče, gledališče <strong>za</strong> 21.<br />

stoletje? je razprl vsaj nekatera od <strong>na</strong>jpomembnejših vprašanj, ki se prepletajo med gledališčem in mestom,<br />

med urbanim organizmom in umetniškim organizmom, spravljenim v školjko gledališke stavbe. Gledališče<br />

kot edi<strong>na</strong> (še) jav<strong>na</strong> umetnost, katere temelj<strong>na</strong> z<strong>na</strong>čilnost je minljivost. Pogovarjali so se Ivo Sveti<strong>na</strong>,<br />

direktor Gledališkega in filmskega muzeja, Meta Hočevar, režiserka in scenografka, Dušan Jovanovič,<br />

režiser, Dragan Živadinov, umetnik, režiser in njegov sodelavec Miha Turšič, Janez Janša, režiser, ki<br />

vodi <strong>za</strong>vod Maska, Janez Koželj, arhitekt, podžupan, <strong>za</strong>dolžen <strong>za</strong> urbanizem in arhitekturo v Ljubljani,<br />

Jurij Kobe, arhitekt in profesor Fakultete <strong>za</strong> arhitekturo in študentje, ki so sodelovali v med<strong>na</strong>rodnem<br />

arhitekturnem projektu Tace.<br />

Vonj po smislu je soočal akterje ljubljanske gledališke scene z vprašanjem o njenem kreativnem <strong>na</strong>boju.<br />

Nevenka Koprivšek, <strong>za</strong>vod Bunker, Janez Janša, direktor Maske, Sebastjan Horvat, profesor AGRFT in<br />

režiser, Rok Vevar, publicist, Maks Soršak, Moder<strong>na</strong> galerija, Maja Delak, <strong>za</strong>vod Ema<strong>na</strong>t, in Jedrt Jež<br />

Furlan, novi<strong>na</strong>rka, so s samoizpraševanjem ugotavljali, da sta kreativnost in umetniški <strong>na</strong>boj imanent<strong>na</strong><br />

tistim, ki delajo v gledališču <strong>za</strong>to, da izpolnjujejo svoj življenjski kredo.<br />

Divje misli Kri<strong>za</strong> javne besede so med drugim odgovarjale <strong>na</strong> vprašanja o stanju <strong>na</strong> tem področju, o trendih,<br />

o krivdi in odgovornosti medija, novi<strong>na</strong>rjev in urednikov, o odločevalcih, lastnikih, samoregulaciji, volji<br />

in interesu, bralcih, poslušalcih in gledalcih, ki soustvarjajo medije. Pogovarjali so se novi<strong>na</strong>r in publicist<br />

Janko Lorenci, novi<strong>na</strong>rja Miran Lesjak in Peter Kolšek, filozof dr. Boris Vezjak, pisatelj Mitja Čander in<br />

odvetnica Ni<strong>na</strong> Zidar Klemenčič.<br />

386

2.5 Divje misli<br />

Kaj potrebuje slovenšči<strong>na</strong>, vzpodbudo ali <strong>za</strong>ščito? so se spraševali Tanja Lesničar Pučko, novi<strong>na</strong>rka in<br />

prevajalka, gledališčnik in literat Andrej Rozman - Ro<strong>za</strong>, urednica Založbe *cf Zoja Skušek, slavist Marko<br />

Stabej in sociolog Jože Vogrinc. Odgovarjali so tudi <strong>na</strong> vprašanja o pomenu jezikovne samo<strong>za</strong>vesti,<br />

posledicah majhnega tržišča <strong>na</strong> produkcijo in prodajo knjig, davku <strong>na</strong> knjigo, ki ga je Evropska unija uredila<br />

<strong>za</strong> vseenotnega, v Sloveniji pa obstaja verska loči<strong>na</strong> Zaničniki, ki verjame v ničeln davek <strong>na</strong> knjigo in v to, da<br />

mora tudi Evropska unija kdaj poslušati manjšinsko mnenje.<br />

Divje misli Lévi-Strauss: džins ali Divja misel? so med drugim odgovarjale <strong>na</strong> vprašanja: Ali mora biti pisatelj<br />

slaven, da je bran? Je prej bran ali prej slaven? Potrebuje res<strong>na</strong> literatura razvpitost, da jo beremo – ali pa,<br />

čim je razvpita, ni več res<strong>na</strong> in je edi<strong>na</strong> prava drža tista, ki pravi, da so veliki pisatelji v svojem času zmeraj<br />

nerazumljeni? Kako se ustvarjajo zvezde med resnimi pisatelji? Ali je <strong>na</strong>jboljša stvar, ki se lahko zdi <strong>za</strong><br />

knjigo, res ta, da postane škandal ali holivudski film? Kakšni so mehanizmi ustvarjanja literarnih zvezd, kdo<br />

jih poganja – in kakšno vlogo ima pri vsem skupaj demokratič<strong>na</strong> agora svetovnega spleta? Pri pogovoru<br />

so sodelovali Zdravko Duša, ki ustvarja pisateljske zvezde <strong>na</strong> Slovenskem že desetletja, Aleš Šteger, ki je<br />

slovenska pesniška zvezda, dr. Neda Pagon, ki <strong>na</strong>m v slovenščini <strong>za</strong>laga same zvezde – od Clauda Lévi-<br />

Straussa do Adama Smitha, Patricija Maličev, ki je pred tem <strong>na</strong>redila temeljit obhod med ameriškimi<br />

zvezdniškimi literarnimi agenti, in Valenti<strong>na</strong> Smej Novak, kolumnistka.<br />

Mesta, ljudje in razvoj: med izumrtjem <strong>na</strong>roda in obljubljeno deželo? in ali Slovenija, bolje rečeno, razvoj<br />

Slovenije in njene prestolnice potrebuje priseljence? Izhodišče sta dve <strong>na</strong>sprotni in že desetletja prevladujoči<br />

prepričanji: prvo, da ne potrebujemo in nočemo nikogar, ker bomo sami rodili več otrok, problem starajočega<br />

prebivalstva in iz tega izvirajoče težave socialne, zdravstvene in pokojninske politike pa bodo s tem rešeni; in<br />

drugo, da moramo odpreti meje <strong>na</strong> stežaj, sprejeti vse, ki želijo vstopiti in se <strong>na</strong>staniti, saj smo <strong>na</strong>vse<strong>za</strong>dnje vsi<br />

ljudje in vsi želimo isto, boljše življenje <strong>za</strong>se ali vsaj <strong>za</strong> svoje otroke, pošteno plačilo <strong>za</strong> dobro opravljeno delo in<br />

spoštovanje. Zakaj Ljublja<strong>na</strong> potrebuje priseljence, je utemeljil profesor in podžupan Mestne občine Ljublja<strong>na</strong><br />

Janez Koželj, arhitekt. Česa <strong>na</strong>s učijo demografski trendi, je pojasnila profesorica dr. Duška Knežević<br />

Hočevar, demografska antropologinja, dr. Mirjam Milharčič Hladnik, profesorica in <strong>kulturo</strong>loginja, pa je<br />

vodila pogovor skozi zgodbe o mestih, v katerih je živela, in o ljudeh, ki jih je tam srečevala.<br />

V predavanju Izbira in strah pred izgubo se je dr. Re<strong>na</strong>ta Salecl, filozofinja in sociologinja, ob izidu svoje<br />

knjige lotila vprašanja, <strong>za</strong>kaj <strong>na</strong>m ideologija izbire, ki je temelj sodobnega kapitalizma, povzroča tesnobo,<br />

občutek krivde in nenehen obrat v samokritiko. Kadar je izbira dojeta kot izrazito racio<strong>na</strong>lni akt odločitve,<br />

je posameznik <strong>na</strong> eni strani dojet kot vsemočen in zmožen predvidevanja prihodnosti, <strong>na</strong> drugi strani pa<br />

tudi kot radikalno odgovoren <strong>za</strong> vse dimenzije svojega življenja. Izbira vselej odpre vprašanje izgube in<br />

slednja je v sodobni družbi dojeta kot nekaj, kar lahko preprečimo ali vsaj <strong>na</strong>dzorujemo. Paradoksno pa prav<br />

preprečevanje izgube danes kulminira v oblikovanju novih simptomov, tako <strong>na</strong> ravni posameznika kot tudi<br />

družbe, v kateri živimo.<br />

387

Podpora<br />

izobraževanju,<br />

usposabljanju<br />

in raziskovanju<br />

<strong>na</strong> področju<br />

<strong>kulture</strong>

Saša Jocič<br />

3.1 Štipendije Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> študij<br />

<strong>na</strong> področjih umetnosti (in <strong>kulture</strong>)<br />

1 Uvod<br />

2 Pregled razvoja področja štipendiranja Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

3 Štipendije <strong>za</strong> poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati<br />

4 Sklep<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

6 Viri<br />

389

3.1 Štipendije Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> študij <strong>na</strong> področjih umetnosti (in <strong>kulture</strong>)<br />

1 Uvod<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v okviru svojega delovanja podpira mlade ustvarjalce s štipendijami in sofi<strong>na</strong>nciranjem<br />

šolnin. Podeljevanje štipendij <strong>za</strong> umetnost se je <strong>za</strong>čelo v okviru Prešernovega sklada, in sicer s sprejetjem statuta<br />

leta 1956, <strong>na</strong> podlagi katerega je Prešernov sklad podeljeval štipendije <strong>za</strong> študij in izpopolnjevanje doma in v tujini.<br />

Podeljevanje štipendij se je pozneje preneslo med <strong>na</strong>loge Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> RS (v <strong>na</strong>daljevanju: MK), ki poleg<br />

podeljevanja štipendij <strong>za</strong> umetniške študije v skladu z usmeritvami <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih programov <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> iz preteklih<br />

let daje poseben poudarek tudi podeljevanju štipendij <strong>za</strong> študij programov in projektov, ki se <strong>na</strong>vezujejo <strong>na</strong><br />

deficitarne poklice v kulturi, oziroma podeljevanju štipendij <strong>za</strong> poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati.<br />

Tako tudi v letu 2010 MK <strong>na</strong>daljuje fi<strong>na</strong>nčno podporo študentom, ki delujejo <strong>na</strong> področjih umetnosti,<br />

AV-<strong>kulture</strong> in kulturne dediščine oziroma se izobražujejo <strong>za</strong> poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej<br />

podpirati. S štipendijami MK podpira izobraževanje v tujini, poleg tega pa podiplomske študente v<br />

Republiki Sloveniji. Spremljanje njihove študijske in ustvarjalne poti se <strong>na</strong>daljuje tudi po končanju študija,<br />

ko pridobljeno z<strong>na</strong>nje v<strong>na</strong>šajo v slovenski prostor ali v drugih državah Evropske unije predstavljajo in<br />

promovirajo slovensko <strong>kulturo</strong>. S štipendiranjem tako MK posredno vpliva <strong>na</strong> razvoj kulturno-umetniškega<br />

udejstvovanja in prispeva k večji prepoz<strong>na</strong>vnosti Slovenije v svetu.<br />

MK je v letu 2010 podelilo <strong>na</strong>slednje vrste štipendij:<br />

• štipendije s sofi<strong>na</strong>nciranjem šolnine <strong>za</strong> izpopolnjevanje in študij (z javno veljavnostjo) v tujini <strong>na</strong> področjih<br />

umetnosti in AV-<strong>kulture</strong>,<br />

• štipendije s sofi<strong>na</strong>nciranjem šolnine <strong>za</strong> podiplomski študij v Republiki Sloveniji (z javno veljavnostjo) <strong>na</strong><br />

področjih umetnosti in AV-<strong>kulture</strong>,<br />

• štipendije s sofi<strong>na</strong>nciranjem šolnine <strong>za</strong> nekatere poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati, in<br />

• štipendije s sofi<strong>na</strong>nciranjem šolnine <strong>za</strong> podiplomske humanistične študije <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

Podeljevanje štipendij je urejeno v 64. členu Zako<strong>na</strong> o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (Uradni list<br />

RS, št. 77/07 UPB1, 56/08 in 4/10) ter podrobneje določeno v javnem razpisu, ki ga MK praviloma objavi<br />

vsako leto spomladi.<br />

2 Pregled razvoja področja štipendiranja Ministrstva <strong>za</strong><br />

<strong>kulturo</strong><br />

V želji, da bi se približali študentom, se je z leti <strong>na</strong>čin podeljevanja štipendij prek javnega razpisa nekoliko<br />

spreminjal. Sledi kratek pregled štipendiranja po letih s pomembnejšimi prilagoditvami in dosežki ter z<br />

informacijami o štipendistih.<br />

V letu 2003 je MK <strong>na</strong> javnem razpisu <strong>za</strong> štipendije in sofi<strong>na</strong>nciranje šolnin poleg štipendistov, ki so<br />

štipendije prejemali <strong>na</strong> podlagi večletnih pogodb iz preteklih let, fi<strong>na</strong>nciralo 46 štipendistov. Pri štipendijah<br />

je veljala tudi rezerv<strong>na</strong> lista kandidatov, ki je omogočala fi<strong>na</strong>nciranje ob odstopu kandidatov oz. povečanju<br />

sredstev. Prednost so imeli podiplomski študenti. Vloge je pregledovala strokov<strong>na</strong> komisija, ki so jo sestavljali<br />

predstavniki vseh področij. Leta 2003 je MK uvedlo podporo deficitarnim poklicem (oziroma nekaterim<br />

poklicem v umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati) prek razpisov <strong>za</strong> štipendiranje.<br />

V letu 2004 je MK objavilo javni poziv <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje štipendij in šolnin, ki je omogočil dopolnjevanje vlog.<br />

<strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> poziva je poka<strong>za</strong>la, da je kljub temu velika veči<strong>na</strong> prijaviteljev oddala vlogo tik pred iztekom roka, torej<br />

možnosti dopolnjevanja večinoma niso izkoristili. Na razpisu je bilo v fi<strong>na</strong>nciranje sprejetih 47 novih študentov,<br />

skupaj s tistimi, ki so štipendije prejemali <strong>na</strong> podlagi pogodb iz preteklih let, je bilo vseh štipendistov 128.<br />

V pozivu je bila prijaviteljem da<strong>na</strong> možnost, da samo<strong>za</strong>posleni v kulturi lahko <strong>za</strong>prosijo samo <strong>za</strong><br />

sofi<strong>na</strong>nciranje dela šolnine (brez štipendije), ki pa je ostala pretežno neizkorišče<strong>na</strong>, saj so samo<strong>za</strong>posleni<br />

večinoma želeli mesečno štipendiranje, in ne le sofi<strong>na</strong>nciranje šolnine.<br />

390

3.1 Štipendije Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> študij <strong>na</strong> področjih umetnosti (in <strong>kulture</strong>)<br />

Ob vstopu Slovenije v EU je prišlo do sprememb v sistemu šolnin. V nekaterih državah je to pomenilo<br />

znižanje šolnin (v posamičnih primerih zelo veliko, npr. v Veliki Britaniji), ponekod pa so šele uvedli šolnine<br />

<strong>za</strong> slovenske študente (npr. Hrvaška). Vloge <strong>za</strong> podeljevanje štipendij od leta 2004 pregleduje osem<br />

področnih strokovnih komisij.<br />

Na razpisu leta 2005 je bilo podeljenih 49 štipendij, vseh štipendistov skupaj je bilo 129. Štipendije so<br />

pridobili kandidati z vseh področij umetnosti, in sicer glasbene umetnosti, likovne umetnosti, arhitekture in<br />

oblikovanja, uprizoritvene umetnosti, intermedijske umetnosti, knjige, AV-<strong>kulture</strong> in kulturne dediščine.<br />

Leta 2006 je MK podaljšalo rok <strong>za</strong> predložitev dokazila o dokončanem dodiplomskem oziroma magistrskem<br />

študiju do konca junija, da bi omogočilo prijavo tudi tistim, ki so študij formalno končali po izteku razpisa. V želji,<br />

da bi se kar <strong>na</strong>jbolj približalo šolajočim, je MK podaljšalo tudi rok <strong>za</strong> oddajo potrdila o dokončanju študija, vendar<br />

v okvirih, ki jih še dopuščajo roki, ve<strong>za</strong>ni <strong>na</strong> predpise v zvezi z državnim proračunom (ki ne sovpada s študijskim<br />

letom). Leta 2006 je MK podelilo 43 štipendij, skupaj z večletnimi pogodbami je bilo štipendistov 126.<br />

Od leta 2007 velja, da je splošnemu pogoju <strong>za</strong> sodelovanje <strong>na</strong> razpisu (povpreč<strong>na</strong> oce<strong>na</strong> študija, ki ne sme<br />

biti nižja od 8,0) dodan alter<strong>na</strong>tivni pogoj povprečne ocene 7,0 z oceno diplomske <strong>na</strong>loge <strong>na</strong>jmanj 9,0, kar<br />

dodatno omogoča prijavo kandidatom z nižjim študijskim uspehom, ki so študijske sposobnosti doka<strong>za</strong>li z<br />

diplomskim delom.<br />

Leta 2007 je štipendije <strong>za</strong> poklice v kulturi prejelo 57 posameznikov, skupaj z večletnimi pogodbami iz preteklih<br />

let je MK štipendiralo 130 študentov, od tega 11 študentov, ki so se šolali <strong>za</strong> deficitarne poklice v kulturi.<br />

V letu 2008 je MK ločilo ustvarjalce in poustvarjalce ter humanistične študije v kulturi. Objavilo je kar dva<br />

razpisa <strong>za</strong> štipendije, in sicer:<br />

• Javni ciljni razpis <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje štipendij in šolnin <strong>za</strong> podiplomske humanistične študije <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

s pričetkom v šolskem letu 2008/2009 in<br />

• Javni ciljni razpis <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje štipendij in šolnin s pričetkom v šolskem letu 2008/2009 <strong>za</strong> ustvarjalce in<br />

poustvarjalce <strong>na</strong> področju umetnosti in nekaterih deficitarnih poklicev v umetnosti.<br />

Leta 2008 je štipendije <strong>za</strong> poklice v kulturi prejelo 51 posameznikov, skupaj z večletnimi pogodbami iz<br />

preteklih let je MK štipendiralo 135 študentov, med temi 10 štipendistov, ki so se šolali <strong>za</strong> deficitarne poklice<br />

v kulturi, določene v besedilu razpisa.<br />

Tudi v letu 2009 je MK ohranilo dva razpisa <strong>za</strong> štipendije, in sicer <strong>za</strong> umetniške smeri in <strong>za</strong> humanistične študije.<br />

Ohranile so se tudi prej opisane spremembe, ki olajšujejo prijavo večjemu številu študentov. Leta 2009 je štipendije<br />

<strong>na</strong> obeh razpisih prejelo 56 posameznikov, skupaj z večletnimi pogodbami iz preteklih let pa je MK štipendiralo<br />

102 študenta, od tega 5 štipendistov, ki se šolajo <strong>za</strong> deficitarne poklicev umetnosti, določene v besedilu razpisa<br />

(število štipendistov se poleg drugih dejavnikov spreminja tudi glede <strong>na</strong> število šolnin in višino sofi<strong>na</strong>nciranja).<br />

Graf 1 Število štipendistov MK v obdobju 2004–2009<br />

160<br />

140<br />

120<br />

100<br />

80<br />

60<br />

40<br />

20<br />

0<br />

2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

novih<br />

skupaj<br />

391

3.1 Štipendije Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> študij <strong>na</strong> področjih umetnosti (in <strong>kulture</strong>)<br />

Štipendije MK so večinoma večletne v skladu s sistemom izobraževanja. Prevladujejo dvoletne štipendije, saj<br />

je razpis <strong>na</strong>menjen predvsem podiplomskemu izobraževanju.<br />

Kandidati <strong>za</strong> štipendiste so se prijavljali <strong>na</strong> <strong>na</strong>slednja področja umetnosti:<br />

• glasbene umetnosti,<br />

• likov<strong>na</strong> umetnost,<br />

• arhitektura in oblikovanje,<br />

• uprizoritvene umetnosti,<br />

• intermedijske umetnosti,<br />

• knjiga,<br />

• AV-kultura in<br />

• kultur<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong>.<br />

Štipendisti so se šolali <strong>na</strong> univer<strong>za</strong>h v Republiki Sloveniji in tudi v tujini, s tem da so se izpopolnjevali tudi<br />

<strong>na</strong> programih, <strong>za</strong> katere v Sloveniji še ni ustreznih uradnih izobraževalnih institucij. Poudarek je bil <strong>na</strong><br />

podiplomskem študiju, <strong>za</strong> katerega so študenti prejeli večletne štipendije (do <strong>za</strong>ključka študija), lahko pa so<br />

<strong>za</strong>prosili tudi <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje šolnine.<br />

Viši<strong>na</strong> mesečne štipendije <strong>za</strong> podiplomski študij v RS v letu 2010/11 je 325 EUR, <strong>za</strong> študij v tujini pa<br />

651 EUR. Poleg tega lahko kandidati <strong>za</strong>prosijo tudi <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje šolnine. Štipendija se izplačuje 12<br />

mesecev oziroma toliko mesecev v šolskem letu, kolikor traja študij. Šolni<strong>na</strong> (delež, ki ga odobri strokov<strong>na</strong><br />

komisija) se izplačuje <strong>za</strong> posamezno šolsko leto po predložitvi dokazil o plačani šolnini.<br />

Vsako leto MK fi<strong>na</strong>ncira štipendije in deleže šolnin približno 120 štipendistom, ki po končanem študiju<br />

delujejo kot ustvarjalci in poustvarjalci <strong>na</strong> vseh področjih umetnosti in v deficitarnih poklicih v kulturi.<br />

Število se iz leta v leto spreminja, saj je odvisno tako od števila študentov v Sloveniji oziroma v tujini kot od<br />

števila in višine odobrenih šolnin, mirovanja štipendij ipd.<br />

3 Štipendije <strong>za</strong> poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej<br />

podpirati<br />

<strong>Ministrstvo</strong> od leta 2003 z razpisi skrbi tudi <strong>za</strong> deficitarne poklice v kulturi oziroma <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje štipendij<br />

<strong>za</strong> poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati. Vsako leto se je <strong>za</strong> izobraževanje <strong>za</strong> te poklice<br />

prijavilo le nekaj študentov, hkrati pa med prijavami niso bili <strong>za</strong>stopani vsi poklici, <strong>na</strong>vedeni v besedilu<br />

razpisa. MK si bo tudi v prihodnje pri<strong>za</strong>devalo <strong>za</strong> štipendiranje izobraževanja <strong>za</strong> tiste poklice v umetnosti,<br />

ki jih je treba posebej podpirati. Na razpisih so <strong>za</strong> te poklice postavljeni milejši pogoji, med drugim višja<br />

starost<strong>na</strong> meja <strong>za</strong> prijavitelje.<br />

392

3.1 Štipendije Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> študij <strong>na</strong> področjih umetnosti (in <strong>kulture</strong>)<br />

4 Sklep<br />

Ob koncu <strong>na</strong>j omenimo še izsledke raziskave o učinkih štipendiranja podiplomskih umetniških izobraževanj<br />

<strong>na</strong> področju glasbene umetnosti v med<strong>na</strong>rodnem prostoru, ki je poka<strong>za</strong>la, da imajo skoraj vsi štipendisti s<br />

tega področja (92 % 1 ) dobro izkušnjo z MK kot štipenditorjem.<br />

Poudariti je treba, da je spodbujanje mladih ustvarjalcev s štipendiranjem izjemnega pome<strong>na</strong> <strong>za</strong> njihov<br />

umetniški razvoj in širše <strong>za</strong> kakovost usposobljenega kadra <strong>za</strong> delovanje v kulturi ter posledično <strong>za</strong><br />

rast kreativnega sektorja. Tudi v prihodnosti si MK želi predvsem uspehov svojih štipendistov, tako pri<br />

dokončanju študija kot pri <strong>na</strong>daljnjem umetniškem oziroma kulturnem udejstvovanju.<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

Razpis <strong>za</strong> štipendiranje se je skozi leta dopolnjeval, vpeljane so bile spremembe, ki so vplivale <strong>na</strong> večjo<br />

odprtost razpisa in bi jih bilo treba ohraniti tudi v prihodnosti. Mladi se s pomočjo štipendije MK lahko<br />

posvečajo študiju in razvijajo svoje umetniške potenciale. MK vseskozi sledi poteku študija ter tudi po<br />

končanem študiju pridobiva poročila o delovanju štipendistov. V okviru štipendiranja je poseb<strong>na</strong> pozornost<br />

<strong>na</strong>menje<strong>na</strong> štipendiranju <strong>za</strong> poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati. Poleg tega se MK pri pripravi<br />

razpisov odziva <strong>na</strong> potrebe in želje kandidatov <strong>za</strong> štipendije, seveda v okviru veljavnih predpisov in fi<strong>na</strong>nčnih<br />

možnosti. Pomemb<strong>na</strong> prednost razpisa <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje štipendij in šolnin je <strong>za</strong>gotovo v njegovi odprtosti.<br />

Slabosti:<br />

V preteklosti se je MK srečevalo tudi s posameznimi pripombami kandidatov <strong>za</strong> štipendije, in sicer <strong>na</strong><br />

pogoj, da je treba ob prijavi <strong>na</strong> razpis priložiti dokazilo o predhodni stopnji študija, ki ne sme biti nižja od<br />

dokončane srednje šole, ter <strong>na</strong> roke <strong>za</strong> oddajo dokumentov. Ob tem ne smemo po<strong>za</strong>biti, da gre <strong>za</strong> relativno<br />

majhno število štipendij <strong>na</strong> ozko usmerjenem področju in da je MK sledilo cilju izbrati kandidate <strong>za</strong> visoko<br />

specializirane poklice, ki so že izkazovali uspehe <strong>na</strong> določenem področju. Poleg tega gre <strong>za</strong> izredno širok<br />

spekter umetniškega udejstvovanja, tako glede študijskih smeri kot tudi glede geografske raznolikosti<br />

študijev. Da bi se približali željam in potrebam kandidatov ter se čim bolj uskladili s šolskim letom, je MK že<br />

podaljšalo rok <strong>za</strong> oddajo potrdil o <strong>za</strong>ključenem dodiplomskem ali magistrskem študiju. Pri tem je bilo treba<br />

upoštevati tudi dejstvo, da študijsko leto ne sovpada s proračunskim letom, ki MK <strong>za</strong>vezuje k dokončanju<br />

postopkov <strong>za</strong> črpanje sredstev iz proraču<strong>na</strong>. MK si bo še <strong>na</strong>prej pri<strong>za</strong>devalo <strong>za</strong> odpravo administrativnih<br />

ovir, uskladitev rokov ter približevanje potrebam kandidatov <strong>za</strong> štipendije v okviru veljavnih predpisov.<br />

1 V okviru raziskav in elaboratov, ki jih MK vsako leto pridobi s postopkom javnih <strong>na</strong>ročil malih vrednosti, je bila decembra 2005<br />

konča<strong>na</strong> tudi kratka raziskava Učinki štipendiranja podiplomskih umetniških izobraževanj <strong>na</strong> področju glasbene umetnosti v<br />

med<strong>na</strong>rodnem prostoru: <strong>za</strong>poslitve in pomembnejši umetniški dosežki nekdanjih štipendistov MK, ki jo je opravila Sara Lorenz.<br />

Četudi je omeje<strong>na</strong> samo <strong>na</strong> področje glasbe, podiplomski študij v tujini in obdobje 1995–2004 (v vzorec je bilo vključenih 26<br />

anketirancev), ponudi kar nekaj zgovornih podatkov. Mladi glasbeniki študij v tujini ocenjujejo kot izjemno pozitivno izkušnjo, med<br />

drugim pa poudarjajo <strong>na</strong>slednje prednosti podiplomskega študija v tujini:<br />

– širša razgledanost <strong>na</strong> strokovnem področju,<br />

– možnost izobraževanja pri vrhunskih umetnikih <strong>za</strong> posamez<strong>na</strong> področja,<br />

– večja izbira programov,<br />

– večja razgledanost in višja strokovnost,<br />

– <strong>za</strong> posamez<strong>na</strong> področja v Sloveniji študij še ni možen,<br />

– mož<strong>na</strong> je realnejša primerjava z<strong>na</strong>nja in sposobnosti kandidatov,<br />

– srečanje z drugačnimi pristopi, novo literaturo in drugimi metodami dela.<br />

Študij je izpolnil pričakovanja velike večine (88,5 %) in kar 92,3 % anketirancev je <strong>za</strong>trdilo, da so imeli dobro izkušnjo z MK kot<br />

štipenditorjem.<br />

393

3.1 Štipendije Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> študij <strong>na</strong> področjih umetnosti (in <strong>kulture</strong>)<br />

Nevarnosti:<br />

Spremljanje študijske in ustvarjalne poti <strong>na</strong>darjenih posameznikov, ki jih MK sofi<strong>na</strong>ncira, se <strong>na</strong>daljuje tudi<br />

po <strong>za</strong>ključku študija, ko pridobljeno z<strong>na</strong>nje v<strong>na</strong>šajo v slovenski prostor ali v drugih državah predstavljajo<br />

in promovirajo slovensko <strong>kulturo</strong>. Spremljamo tudi vrsto opaznih <strong>na</strong>stopov <strong>na</strong>ših štipendistov doma in v<br />

tujini, nekateri pa so <strong>za</strong> svoje delo dobili tudi <strong>na</strong>grade. Na področju se občasno pojavljajo težave glede<br />

<strong>za</strong>poslovanja štipendistov po končanju študija, ki pa imajo lahko vzroke drugje.<br />

V prihodnosti si bo MK še <strong>na</strong>prej pri<strong>za</strong>devalo vzpodbujati štipendiste <strong>za</strong> izobraževanje <strong>za</strong> poklice v<br />

umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati, kar bo skušalo doseči z ugodnejšimi prijavnimi pogoji <strong>za</strong><br />

štipendiranje <strong>za</strong> poklice, ki so vsako leto opredeljeni v razpisu. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da <strong>za</strong><br />

nekatere poklice ni študijskih smeri oziroma včasih niso del šolskega sistema, nekateri pa lahko predstavljajo<br />

izziv ob iskanju <strong>za</strong>poslitve. Poleg tega bi si lahko MK posebej pri<strong>za</strong>devalo <strong>za</strong> ohranitev štipendij <strong>za</strong> doktorske<br />

študije, saj gre <strong>za</strong> visoko specializirane poklice v umetnosti. To lahko poskuša doseči z vključevanjem takih<br />

štipendij v razpis, vendar pa pri tem ne bi smelo spregledati primerov nedokončanja študija posamičnih<br />

štipendistov (kar se sicer dogaja tudi <strong>na</strong> nižjih stopnjah) in posledičnega vračanja štipendije iz različnih<br />

vzrokov. V prihodnosti bi si MK lahko pri<strong>za</strong>devalo tudi <strong>za</strong> večjo medresorsko usklajenost in vključevanje širše<br />

družbe, še zlasti gospodarstva, v sofi<strong>na</strong>nciranje štipendij in šolnin <strong>za</strong> umetniške poklice in poklice v kulturi.<br />

Priložnosti:<br />

Odprte ostajajo možnosti vključitve oziroma predstavitve štipendistov MK <strong>na</strong> državnih prireditvah ali<br />

proslavah, vendar študij v tujini pogosto predstavlja oviro glede prisotnosti.<br />

Eden od izzivov <strong>za</strong> prihodnost je razmislek o postopku podeljevanja štipendij, saj sedaj vloge pregleda osem<br />

strokovnih komisij z različnih področij, ki nimajo pregleda <strong>na</strong>d celotno sliko, hkrati pa je postopek <strong>za</strong>to daljši.<br />

V preteklosti je vloge že pregledovala e<strong>na</strong> sama strokov<strong>na</strong> komisija, sestavlje<strong>na</strong> iz predstavnikov vseh področij.<br />

Ponov<strong>na</strong> uvedba takšne komisije bi pomenila, da bi imeli člani večji pregled <strong>na</strong>d celoto vlog in sredstvi,<br />

poenostavili pa bi lahko tudi postopke. Pri takem <strong>na</strong>činu se lahko pojavi bojazen, da bi posamični člani dajali<br />

prednost svojemu področju, vendar bi lahko učinek omilili z okvirno porazdelitvijo sredstev po področjih. Ohraniti<br />

pa bi bilo treba tudi vsestransko <strong>za</strong>stopanost podpodročij, ki jo omogoča sedaj veljavni postopek obrav<strong>na</strong>ve.<br />

MK spremlja delovanje in uspehe štipendistov, saj mladi umetniki po končanem študiju poročajo o svojem<br />

delovanju in dosežkih v Republiki Sloveniji in tujini. Posebej <strong>na</strong>darjeni posamezniki so izjemno dragoceni<br />

<strong>za</strong> razvoj in prihodnje vrhunske dosežke <strong>na</strong> različnih področjih umetnosti in <strong>kulture</strong>, <strong>za</strong>to jim je treba<br />

omogočiti čim boljše razmere <strong>za</strong> izpopolnjevanje doma in vzporedno ali <strong>na</strong>daljnjo ustvarjalno rast tudi v<br />

tujini, še posebej v času, ko je položaj mladih ustvarjalcev in strokovnjakov odvisen od kulturnega dogajanja<br />

v širšem evropskem okviru. Vrhunsko izšolani talenti s svojim darom in širino duha bogatijo slovensko<br />

<strong>kulturo</strong>, prispevajo k njeni prepoz<strong>na</strong>vnosti doma in v svetu ter k dvigu kakovosti posameznih strok.<br />

6 Viri<br />

– Jenčič, B., in dr. (1996). Petdeset let Prešernovih <strong>na</strong>grad: 1947–1996, Upravni odbor Prešernovega sklada<br />

in Gorenjski muzej.<br />

– Lorenz, S. (2005). Učinki štipendiranja podiplomskih umetniških izobraževanj <strong>na</strong> področju glasbene<br />

umetnosti v med<strong>na</strong>rodnem prostoru: <strong>za</strong>poslitve in pomembnejši umetniški dosežki nekdanjih<br />

štipendistov MK, Zve<strong>za</strong> glasbene mladine Slovenije.<br />

– Nacio<strong>na</strong>lni program <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2004–2007 (2004), Ljublja<strong>na</strong>, MK.<br />

– Nacio<strong>na</strong>lni program <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2008–2011 (2008), Ljublja<strong>na</strong>, MK.<br />

394

Matjaž Šekoranja<br />

3.2 Poklicno usposabljanje<br />

1 Opredelitev področja<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

3 Kadri<br />

4 Infrastruktura<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

395

3.2 Poklicno usposabljanje<br />

1 Opredelitev področja<br />

Gre <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje programov poklicnega usposabljanja posameznikov <strong>na</strong> področju deficitarnih kulturnih<br />

poklicev s področja umetnosti in medijev ter <strong>za</strong> podporo tistim nevladnim organi<strong>za</strong>cijam, ki sicer ne izvajajo<br />

rednih formalnih oblik izobraževanja, a so po svoji dejavnosti sposobne izvajati semi<strong>na</strong>rje, predavanja,<br />

delavnice, srečanja, kongrese ipd. v sodelovanju z domačimi in/ali tujimi strokovnjaki <strong>na</strong> posameznem<br />

umetniškem področju. Postavka pokriva tudi podobno vrsto izobraževanj <strong>na</strong> tujem, ki jih obiskujejo<br />

domači udeleženci, če podobne vsebine v Sloveniji niso primerljive ali dosegljive. Podpora takšnim oblikam<br />

izobraževanja je nuj<strong>na</strong>, saj v formalnem izobraževalnem sistemu <strong>na</strong> področju sodobne umetnosti stalno<br />

<strong>na</strong>letimo <strong>na</strong> bele lise, ki se kažejo v pomanjkanju določenih programov ter specializiranih izobraževalnih<br />

ustanov, ki bi jih lahko izvajale.<br />

Nekaj z<strong>na</strong>čilnih primerov sofi<strong>na</strong>nciranih programov, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>šajo <strong>na</strong> deficitar<strong>na</strong> področja: refleksija<br />

scenskih umetnosti, delavnica slovenske dramatike, usposabljanje plesalcev sodobnega plesa, izobraževanje<br />

<strong>za</strong> produkcijo sodobne uprizoritvene umetnosti, spletni časopis, spletni prosti radio, spletno glasbeno<br />

<strong>za</strong>ložništvo, teorija sodobne umetnosti, pisanje o sodobni umetnosti, umetnost kot raziskava, kritiško<br />

recenzentsko izobraževanje, simpozij o slovenski ljudski pesmi, aktuali<strong>za</strong>cija ljudske plesne dediščine,<br />

ustvarjalnost jazz glasbe, multidiscipli<strong>na</strong>rno radijsko novi<strong>na</strong>rstvo, literarno novi<strong>na</strong>rstvo <strong>na</strong> področju socialne<br />

problematike, odprtokodno programiranje, problematika avdiovizualnih arhivov, intermedijske AV-delavnice<br />

<strong>za</strong> kreativno uporabo digitalne tehnologije ipd. ter nekaj z<strong>na</strong>čilnih deficitarnih poklicev: oblikovalec<br />

svetlobe, plesalec, koreograf, animator lutk, kritik <strong>za</strong> področja avdiovizualnih, glasbenih, intermedijskih,<br />

uprizoritvenih in vizualnih umetnosti, producent, filmski in video montažer, masker, režiser zvoka, dirigent<br />

simfoničnega orkestra, kulturni menedžer ipd.<br />

Nacio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong> politika se <strong>za</strong>veda, da sta kultur<strong>na</strong> in izobraževal<strong>na</strong> sfera pove<strong>za</strong>ni, da se v<strong>za</strong>jemno<br />

utemeljujeta in dopolnjujeta, <strong>za</strong>to <strong>na</strong> različne <strong>na</strong>čine spodbuja povezovanje in prepletanje izobraževalnih<br />

in kulturnih vsebin. Eden od teh je gotovo tako imenovano poklicno usposabljanje. Navse<strong>za</strong>dnje gre<br />

<strong>za</strong> ublažitev posledic neučinkovitosti in togosti vpeljanega izobraževalnega sistema, ki <strong>na</strong>j bi pripravljal<br />

ustvarjalce <strong>za</strong> posamezne umetniške poklice ter druge specifične poklice v kulturi. Zato je toliko bolj<br />

razumljivo, da <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> kaže izjemno pozornost do te problematike ter s sofi<strong>na</strong>nciranjem<br />

izbranih programov posredno skuša pomagati pri dopolnjevanju vrzeli ustreznih vsebinskih, prostorskih,<br />

kadrovskih in tehničnih pogojev predlagateljev tovrstnih programov, ki omogočajo dvig izobrazbene ravni<br />

<strong>na</strong> neformalni ravni ter posledično višjo kakovost pri ustvarjanju, razširjanju in varovanju kulturnih vsebin.<br />

Podporo programov poklicnega usposabljanja <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> izvaja v okviru Direktorata <strong>za</strong><br />

umetnost, in sicer prek letnega ciljnega projektnega razpisa, ki je <strong>na</strong>menjen nevladnim in <strong>za</strong>sebnim<br />

nepridobitnim kulturnim organi<strong>za</strong>cijam s statusom pravne osebe. Gre <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje organi<strong>za</strong>cije in<br />

izvedbo programov usposabljanja <strong>na</strong> <strong>na</strong>slednjih področjih: uprizoritve<strong>na</strong> umetnost, glasbe<strong>na</strong> umetnost,<br />

likov<strong>na</strong> umetnost, intermedijska umetnost in mediji. Vsebinsko sega v tisti segment, ki ga redni<br />

izobraževalni procesi ne pokrivajo ali pa vsaj ne dovolj glede <strong>na</strong> dejanske potrebe in aktualnost kulturnoumetniške<br />

produkcije <strong>na</strong> posameznih področjih. Nova z<strong>na</strong>nja bodo vedno bolj potreb<strong>na</strong> tudi <strong>za</strong> upravljanje<br />

v kulturi, <strong>za</strong> upravljanje avtorskih pravic in kot podpora kulturnim industrijam.<br />

Na izvedbeni ravni cilji vsakoletnega projektnega razpisa sledijo <strong>na</strong>slednjim dolgoročnim ciljem ministrstva:<br />

• zvišanje dostopnosti kulturnih dobrin in ustvarjanja,<br />

• spodbujanje vključevanja izvajalcev javnih kulturnih programov in projektov v izobraževalne procese,<br />

• izboljšanje delovnih razmer <strong>za</strong>poslenih in samo<strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>,<br />

• spodbujanje povezovanja izvajalcev <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>,<br />

• spodbujanje kritičnega in strokovnega vrednotenja <strong>kulture</strong>,<br />

• oblikovanje novih produkcijskih možnosti <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>,<br />

• podpiranje konkurenčnih, kakovostnih, prepoz<strong>na</strong>vnih in prodornih programov in projektov v med<strong>na</strong>rodnem<br />

prostoru,<br />

• programsko in poslovno sodelovanje med javnim in nevladnim sektorjem ter obeh z med<strong>na</strong>rodnimi<br />

partnerji,<br />

• povečanje izkoriščenosti razpoložljive javne infrastrukture in <strong>za</strong>poslenih kadrov v javnih <strong>za</strong>vodih,<br />

• podpora mobilnosti umetnikov in njihovih del, predvsem znotraj EU, in<br />

• spodbujanje podpornih programov <strong>za</strong> področje umetnosti.<br />

396

3.2 Poklicno usposabljanje<br />

Na področju poklicnega usposabljanja so potrebe večje od formalnih možnosti, reali<strong>za</strong>cija postavljenih ciljev<br />

pa je v prvi vrsti odvis<strong>na</strong> od razpoložljivih sredstev. Postavljeni cilji <strong>za</strong> prihodnja leta <strong>na</strong>j bi ta segment tudi<br />

materialno primerno dodatno ojačali.<br />

Ob nujnosti <strong>na</strong>daljevanja podpore poklicnih izobraževanj kot dopolnila vrzelim v rednem izobraževalnem<br />

sistemu <strong>na</strong> MK že vrsto let opažamo potrebo po vzpostavitvi rednega in sistematičnega izobraževanja<br />

vodilnih kadrov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> v menedžmentu. MK je že v letu 2010 <strong>na</strong>meravalo izvesti pilotni<br />

projekt podpore izobraževanja vodilnih umetniških kadrov s področja menedžmenta, a je moralo <strong>za</strong>radi<br />

fi<strong>na</strong>nčnih omejitev cilj preložiti <strong>na</strong> obdobje novega Nacio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>. Postavljeni cilji <strong>za</strong><br />

prihodnja leta <strong>na</strong>j bi ta segment tudi materialno primerno dodatno ojačali.<br />

Tabela 1 Pregled vseh področij umetnosti skupaj glede <strong>na</strong> izbrane parametre, 2007–2009<br />

Leto 2007 Leto 2008 Leto 2009<br />

Število programov 41 75 82<br />

Skupno število slušateljev 4.000 6.250 3.957<br />

Število predavateljev 382 283 321<br />

Razpisni postopek <strong>za</strong> podporo programom poklicnega usposabljanja je usmerjen prvenstveno v profile<br />

in področja, ki se opredelijo kot deficitarni – <strong>za</strong> katera ni poskrbljeno v okvirih rednega šolskega in<br />

visokošolskega sistema. Leta 2007 je bilo podprtih 5 % več programov kot v letu 2006. Vidno se je bogatila<br />

tudi vsebinska raznolikost. V letu 2008 se kaže enormno povišanje izobraževalnih programov in slušateljev<br />

(56 %). Zaradi večjega števila izobraževalnih programov je opaz<strong>na</strong> <strong>za</strong>drega v okviru razpoložljivih fi<strong>na</strong>nc,<br />

ki se izraža v zmanjšanem številu predavateljev, saj so ti <strong>na</strong>jvišja fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> postavka tovrstnih programov.<br />

V letu 2009 je bilo podprtih še več programov kakor v predhodnem letu. Kljub zmanjšanemu številu<br />

slušateljev (manjša dostopnost <strong>za</strong>radi nujnosti povečanja koti<strong>za</strong>cij) opažamo pozitiven trend pri povečanem<br />

sodelovanju predavateljev. Iz podatkov je razvidno, da se število podprtih programov usposabljanja <strong>na</strong><br />

področju <strong>kulture</strong> povečuje in s tem <strong>za</strong>gotavlja boljše pogoje <strong>za</strong> ustvarjalnost in umetnost, saj gre tako <strong>za</strong><br />

podporo deficitarnim dejavnostim kot tudi <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje pogojev <strong>za</strong> ustvarjanje.<br />

Iz vsega povedanega sledi, da razpoložljiva fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> postavka, ki se v vseh letih njenega obstoja ni bistveno<br />

spreminjala, poka po vseh šivih in jo bo treba okrepiti vsaj z mnogokratnikom 2 do 3.<br />

Področje likovne umetnosti<br />

Izobraževalni programi, delavnice, platforme neprofitnih <strong>za</strong>vodov in društev so večinoma sofi<strong>na</strong>ncirani<br />

prek projektnega razpisa <strong>za</strong> poklicno usposabljanje Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>. V obdobju od leta 2005 se je<br />

število prijaviteljev, ki izvajajo poseben program poklicnega usposabljanja, tj. neformalnega izobraževanja<br />

<strong>na</strong> področju, ne samo povečalo, temveč je do leta 2009 <strong>za</strong>jelo že velik del raznolike ustvarjalne prakse, v<br />

različne semi<strong>na</strong>rje, predavanja, okrogle mize in delavnice pa vključilo številne ciljne skupine, v razponu od<br />

slikarskih delavnic <strong>za</strong> otroke iz neprivilegiranih skupin prek vsakoletnih delavnic stripa in šole <strong>za</strong> kustose<br />

do kakovostnih strokovnih izobraževanj, ki so bili <strong>na</strong>menjeni tudi takim, ki so se s področjem ukvarjali<br />

poklicno. Leta 2009 je svoje programe <strong>na</strong> razpis prijavilo že 18 izvajalcev. Ti programi so se izka<strong>za</strong>li kot<br />

odlično dopolnilo razstavni dejavnosti, saj veliko pripomorejo k populari<strong>za</strong>ciji likovne umetnosti, spodbujajo<br />

posameznikovo kreativnost, obenem pa mu <strong>na</strong> neformalen, velikokrat duhovit in prijazen <strong>na</strong>čin približajo<br />

umetnost. Na področju smo prek razpisa podpirali raznovrstnost, vključevanje različnih ciljnih skupin,<br />

razpršenost ponudbe po celotni Sloveniji, prednostno pa smo obrav<strong>na</strong>vali tudi pristop k izobraževanju.<br />

Ugotavljamo odlične rezultate v doseganju postavljenih ciljev, a določene slabosti v tendencah, da ti<br />

programi postanejo konkurenčni profesio<strong>na</strong>lnim oblikam izobraževanja, ter občasni manjši dostopnosti<br />

<strong>za</strong>radi previsokih koti<strong>za</strong>cij, ki so pove<strong>za</strong>ni s honorarji tujih mentorjev.<br />

Področje uprizoritvene umetnosti<br />

Področje uprizoritvene umetnosti in produkcije <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti je kompleksno in<br />

razvejeno, saj vključuje množico profilov in poklicev, ki sodelujejo pri izvedbi produkcije in teoretičnem<br />

razvoju področja. Formalno, institucio<strong>na</strong>lno izobraževanje <strong>za</strong> <strong>na</strong>jbolj vidne ustvarjalne poklice (igralec,<br />

režiser, dramaturg) poteka <strong>na</strong> AGRFT. Sodobni plesalci pridobivajo formalno z<strong>na</strong>nje v okviru srednješolskega<br />

programa <strong>za</strong> sodobni ples, posamezniki so svoje tehnične osnove pridobili tudi prek sistema šolanja<br />

baletnih plesalcev. Za množico poklicev, ki se vključujejo <strong>na</strong> področje uprizoritvene umetnosti, predvsem<br />

sodobnih uprizoritvenih praks in teorije, pa v Sloveniji ni potrebnega izobraževanja. Zato je sofi<strong>na</strong>nciranje<br />

397

3.2 Poklicno usposabljanje<br />

programov neformalnega poklicnega usposabljanja <strong>na</strong> področju uprizoritvene umetnosti, ki jih <strong>Ministrstvo</strong><br />

<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> letno sofi<strong>na</strong>ncira prek ciljnega projektnega razpisa, bistveno <strong>za</strong> pridobivanje prepotrebnih z<strong>na</strong>nj<br />

<strong>za</strong> produkcijo in razvoj področja. Glede <strong>na</strong> pomen teh izobraževalnih programov <strong>za</strong> področje so sredstva<br />

<strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje njihove izvedbe bistveno prenizka. Za prihodnost bi bilo treba strateško redefinirati<br />

sofi<strong>na</strong>nciranje izobraževalnih programov: a<strong>na</strong>lizirati stanje in potrebe, postaviti vsebinske prioritete,<br />

<strong>za</strong>gotoviti večletno sofi<strong>na</strong>nciranje referenčnim in prioritetnim celostno <strong>za</strong>snovanim programom, letno<br />

sofi<strong>na</strong>ncirati posamezne delavnice <strong>za</strong> deficitarne poklice <strong>na</strong> področju. Hkrati bi bilo treba vzpostaviti<br />

pove<strong>za</strong>vo z <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> visoko šolstvo in umestiti posamezne programe kot vsebine v visokošolskem<br />

izobraževanju.<br />

Področje glasbene umetnosti<br />

Izobraževalni programi <strong>na</strong> področju glasbene umetnosti <strong>na</strong> področjih, <strong>na</strong> katerih znotraj rednega<br />

izobraževanja ni moč pridobiti dodatnega z<strong>na</strong>nja, potekajo v okviru delavnic, semi<strong>na</strong>rjev in jih izvajajo<br />

<strong>za</strong>vodi in društva. Izobraževanja potekajo <strong>na</strong> področju ohranjanja glasbene dediščine (etno glasba, stari<br />

plesi, izdelovanje starih glasbil, negovanje izročila ljudskega petja v Sloveniji, usposabljanja zborovodij …). S<br />

predavanji in delavnicami, ki jih vodijo priz<strong>na</strong>ni tuji in slovenski predavatelji, želijo udeležencem predstaviti<br />

vsebine in posredovati z<strong>na</strong>nje s področja elektronske glasbe, novih tehnologij in novih pristopov h glasbeni<br />

kompoziciji. Število prijaviteljev iz leta v leta <strong>na</strong>rašča. Ker institucio<strong>na</strong>lno izobraževanje ne <strong>za</strong>dovoljuje vseh<br />

potreb po izobraževanju <strong>na</strong> področju glasbene umetnosti, opažamo, da število prijaviteljev iz leta v leto<br />

<strong>na</strong>rašča, sredstev <strong>za</strong> tovrsten razpis pa primanjkuje. Glede <strong>na</strong> postavljene cilje opažamo dobre rezultate.<br />

Področje intermedijske umetnosti<br />

Izobraževanje <strong>na</strong> področju intermedijske umetnosti poteka <strong>na</strong> več ravneh: kot neformalno usposabljanje v<br />

okviru ciljnega projektnega razpisa, kot možnost rezidenc in delovnih štipendij v okviru projektnega razpisa<br />

in v okviru posebnih razpisov <strong>za</strong> redno štipendiranje.<br />

Sledimo tudi povezovanju formalnega dela izobraževalnih institucij (ALUO, FRI, AGRFT), ki ne poteka samo<br />

<strong>na</strong> ravni interdiscipli<strong>na</strong>rnega podiplomskega izobraževanja, temveč vedno bolj tudi <strong>na</strong> ravni konkretnih<br />

projektov in produkcij – tudi v pove<strong>za</strong>vi s tujimi visokošolskimi izobraževalnimi institucijami, čeprav<br />

imamo <strong>za</strong>radi pomanjkanja medresorskega dogovarjanja in iz tega izhajajočega sofi<strong>na</strong>nciranja v takšnih<br />

primerih zelo omejene realne možnosti. Predvsem pa pogrešamo več partnerskih pobud <strong>za</strong> sodelovanje<br />

(in sofi<strong>na</strong>nciranje) skupnih projektov s strani ministrstva, pristojnega <strong>za</strong> visoko šolstvo (tudi <strong>na</strong> primeru<br />

multimedijskih centrov). Glede <strong>na</strong> zelo živo in tehnološko spremenljivo področje je izobraževanje <strong>na</strong> področju<br />

intermedijske umetnosti e<strong>na</strong> od tistih prioritet, ki bi se v prihodnje morala bolj prepričljivo zrcaliti tudi v<br />

večjih razpoložljivih fi<strong>na</strong>nčnih sredstvih.<br />

398

3.2 Poklicno usposabljanje<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

Tabela 2 Sofi<strong>na</strong>nciranje programov poklicnega usposabljanja 2004–2010<br />

Leto Sofi<strong>na</strong>nciranje (v €)<br />

2004 180.000<br />

2005 203.000<br />

2006 179.000<br />

2007 169.000<br />

2008 173.000<br />

2009 179.000<br />

2010 142.000<br />

Okvir<strong>na</strong> vrednost razpoložljivih sredstev v letu 2010, ki so bila <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> <strong>za</strong> ciljni projektni razpis JPR-<br />

USP-2010 in je z<strong>na</strong>šala 142.300,00 €, v delitvi po področjih ne odseva v pričakovanih razmerij, vsekakor pa<br />

tudi sicer ne <strong>za</strong>došča potrebam nobenega od spodaj <strong>na</strong>štetih področij.<br />

Tabela 3 Pregled sofi<strong>na</strong>nciranja posameznih področij v sklopu razpisa <strong>za</strong> poklicno usposabljanje leta 2010<br />

Uprizoritve<strong>na</strong> umetnost 48.500,00 €<br />

Glasbe<strong>na</strong> umetnost 23.400,00 €<br />

Likov<strong>na</strong> umetnost 33.300,00 €<br />

Intermedijska umetnost 29.500,00 €<br />

Mediji 7.600,00 €<br />

3 Kadri<br />

Področje poklicnega usposabljanja pri izvajalcih programov ni ve<strong>za</strong>no <strong>na</strong> lasten specializirani kader,<br />

večinoma so to zu<strong>na</strong>nji pogodbeni sodelavci. Praviloma gre <strong>za</strong> odsev dejanskih potreb znotraj tistih<br />

neprofitno organiziranih pravnih oseb, ki ob svojem delu čutijo potrebo po dodatnem usposabljanju znotraj<br />

deficitarnih področjih. Dostikrat so predavatelji tudi gostje iz tujine.<br />

4 Infrastruktura<br />

Nevladne organi<strong>za</strong>cije, ki so praviloma izvajalci programov poklicnega usposabljanja, ne razpolagajo<br />

z <strong>na</strong>mensko prirejenimi in opremljenimi prostori, ki bi bili primerni <strong>za</strong> kakovostno izvajanje <strong>za</strong>črtanih<br />

programov, <strong>za</strong>to se <strong>za</strong>tekajo tudi k <strong>na</strong>jemu ustreznih zu<strong>na</strong>njih lokacij ali pa dejansko izvajajo programe v<br />

okviru možnosti v lastnih prostorskih zmogljivostih.<br />

399

3.2 Poklicno usposabljanje<br />

5 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• neomeje<strong>na</strong> dostopnost izobraževalnih programov <strong>za</strong>radi nizke koti<strong>za</strong>cije ali celo brezplačnega dostopa,<br />

• izvajanje mentorskih programov, tudi po <strong>na</strong>čelu »train-the-trainer«,<br />

• velika angažiranost izvajalcev programov, ki sami <strong>na</strong>jbolje čutijo potrebe po dopolnilnem poklicnem<br />

usposabljanju,<br />

• lokalno <strong>za</strong>snovane izobraževalne akcije, ki ne potekajo le v večjih univerzitetnih središčih, in<br />

• vključevanje pretežno mlajših generacij, ki jim takšno izobraževanje lahko pomeni realno spodbudo <strong>za</strong><br />

lastno poklicno usmerjenost.<br />

Slabosti:<br />

• fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> podcenjenost programa <strong>na</strong> vseh področjih umetnosti,<br />

• omejene prostorske in kadrovske možnosti izvajalcev poklicnega usposabljanja in<br />

• ad hoc programi, ki slonijo <strong>na</strong> pobudi posameznikov in niso konceptualizirani, koordinirani v širšem<br />

prostoru ter ne sledijo trajnostnim ciljem.<br />

Priložnosti:<br />

• obogatitev vrzeli, ki jih pri obrav<strong>na</strong>vi sodobne umetnosti in deficitarnih poklicev izkazuje ustaljen<br />

izobraževalni sistem,<br />

• dejavnejša in celovitejša vloga kulturne politike pri oblikovanju in izvajanju alter<strong>na</strong>tivnih izobraževalnih<br />

programov <strong>za</strong> poklice v kulturi ter<br />

• prednost<strong>na</strong> skrb <strong>za</strong> izobraževanje tistih poklicev v kulturi, ki niso del rednega šolskega sistema.<br />

Nevarnosti:<br />

• podcenjevanje vloženih <strong>na</strong>porov in dostopnosti, ki se kaže v simboličnih koti<strong>za</strong>cijah ali celo brezplačni<br />

ponudbi, in<br />

• maskiranje dejanskega stanje glede <strong>na</strong> nefleksibilnost in akademsko odtujenost etabliranega<br />

izobraževalnega sistema.<br />

400

Nataša Bucik<br />

3.3 Razvoj in spodbujanje kulturne vzgoje<br />

1 Uvod<br />

2 Partnerstvo MK in MŠŠ ter udejanjanje ciljev in ukrepov, opredeljenih v NPK,<br />

<strong>na</strong> področju kulturne vzgoje<br />

3 Družbe<strong>na</strong> in vseživljenjska dimenzija kulturne vzgoje<br />

4 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

5 Predlogi <strong>za</strong> <strong>na</strong>daljnji razvoj kulturno-umetnostne vzgoje<br />

6 Viri<br />

401

3.3 Razvoj in spodbujanje kulturne vzgoje<br />

1 Uvod<br />

Temelji <strong>za</strong> <strong>na</strong>črtnejši razvoj kulturne vzgoje so bili postavljeni že v Nacio<strong>na</strong>lnem programu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

(NPK) 2004–2007, kjer je bila kultur<strong>na</strong> vzgoja <strong>na</strong> podlagi trendov v Evropi ter raziskovalnih a<strong>na</strong>liz, ki jih<br />

je v obdobju 2003–2004 <strong>na</strong> tem področju opravil Mirovni inštitut, opredelje<strong>na</strong> kot e<strong>na</strong> od pomembnih<br />

prioritet kulturne politike. MK je <strong>za</strong>čelo tesnejše in <strong>na</strong>črtnejše sodelovanje z <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> šolstvo in<br />

šport (MŠŠ) <strong>na</strong> tem področju šele leta 2006. V obdobju do leta 2008 smo skupaj preučili možnosti razvoja<br />

kulturno-umetnostne vzgoje ter po zgledu drugih držav EU in <strong>na</strong> podlagi domačih a<strong>na</strong>liz skušali postaviti<br />

temelje partnerskega sodelovanja kulturnih ustanov in vzgojno-izobraževalnih <strong>za</strong>vodov. Zasnovali smo nekaj<br />

skupnih <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih projektov, ki jih <strong>za</strong>radi dobrih odzivov v obeh resorjih izvajamo še danes.<br />

Pomemben korak <strong>na</strong>prej je bilo sodelovanje MK in MŠŠ pri opredelitvi kulturne vzgoje kot dolgoročnega<br />

cilja slovenske kulturne politike v NPK 2008–2011. Zastavili smo skupne cilje in ukrepe kulturno-umetnostne<br />

vzgoje <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni, <strong>za</strong>vedajoč se, da je <strong>za</strong> uspešen razvoj področja <strong>na</strong> presečišču <strong>kulture</strong> in<br />

izobraževanja ključno trdno partnerstvo obeh resorjev. Pri opredelitvi ciljev in ukrepov smo izhajali tudi iz<br />

med<strong>na</strong>rodnih in evropskih dokumentov ter izsledkov številnih med<strong>na</strong>rodnih in <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih konferenc ter<br />

srečanj s tega področja. Za oblikovanje <strong>na</strong>črtnega in sistematičnega razvoja kulturne vzgoje smo hkrati<br />

poskušali <strong>na</strong> različne <strong>na</strong>čine pridobiti podatke o dogajanju v šolskem prostoru. K vzpostavljanju partnerstva<br />

<strong>na</strong> tem področju je prispevalo tudi Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah <strong>za</strong><br />

vseživljenjsko učenje (2006) 1 , ki med osem ključnih kompetenc vključuje tudi kulturno <strong>za</strong>vest in izražanje, ter<br />

članstvo MK in MŠŠ v EU delovni skupini <strong>za</strong> sinergije med <strong>kulturo</strong> in izobraževanjem, zlasti umetnostno<br />

vzgojo, kjer lahko skupaj sledimo razvoju področja ter spoz<strong>na</strong>vamo primere dobrih praks v drugih državah<br />

EU <strong>na</strong> ravni kulturne in šolske politike.<br />

V NPK 2008–2011 smo si skupaj <strong>za</strong>stavili <strong>na</strong>slednje <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne cilje:<br />

1. Sistematič<strong>na</strong> skrb <strong>za</strong> programsko ponudbo kulturnih ustanov <strong>za</strong> otroke in mladino <strong>na</strong> vseh področjih<br />

<strong>kulture</strong>, <strong>za</strong> dostopnost in populari<strong>za</strong>cijo <strong>kulture</strong> med mladimi.<br />

2. Kultur<strong>na</strong> vzgoja kot kroskurikular<strong>na</strong> vsebi<strong>na</strong> in razsežnost.<br />

3. Sistematič<strong>na</strong> skrb <strong>za</strong> <strong>na</strong>daljnje strokovno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju<br />

v kulturni vzgoji ter <strong>za</strong> dodatno usposabljanje strokovnjakov in ustvarjalcev v kulturnih ustanovah, ki<br />

pripravljajo projekte in programe <strong>za</strong> otroke in mlade v vrtcih in šolah ali <strong>za</strong> njih.<br />

4. Priprava akcijskega <strong>na</strong>črta sodelovanja in vzpostavitev mreže sodelujočih, partnerskih, vzgojnoizobraževalnih<br />

<strong>za</strong>vodov in kulturnih ustanov <strong>na</strong> področju kulturne vzgoje.<br />

5. V okviru <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega kulturnega portala posebej <strong>za</strong>gotoviti dostopnost informacij o kakovostnih<br />

kulturnih dobri<strong>na</strong>h (ponudbi) <strong>za</strong> otroke in mladino.<br />

V obdobju 2008–2010 je bilo pripravljenih nekaj publikacij, dokumentov in konferenc <strong>na</strong> EU in <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni<br />

ravni, ki poudarjajo oziroma opo<strong>za</strong>rjajo <strong>na</strong> pomembnost <strong>na</strong>črtnega razvoja tega področja. V tem obdobju<br />

sta se odvijali Evropsko leto medkulturnega dialoga (2008) ter Evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti<br />

(2009), oba projekta sta dala velik poudarek kulturi in umetnosti. Posebej izpostavimo še 2. UNESCO<br />

svetovno konferenco o kulturno-umetnostni vzgoji (2010), kjer je bil sprejet dokument Seoul Agenda: Goals<br />

for the Development of Arts Education, ki prepoz<strong>na</strong>va pomembnost kulturno-umetnostne vzgoje v vzgoji in<br />

izobraževanju ter še posebej opo<strong>za</strong>rja <strong>na</strong> njen pomen pri konstruktivnih prenovah izobraževalnih sistemov.<br />

1. Referenčni okvir opredeljuje osem ključnih kompetenc, med njimi tudi kulturno <strong>za</strong>vest in izražanje: »Spoštovanje pome<strong>na</strong><br />

kreativnega izražanja, <strong>za</strong>misli, izkušenj, in čustev v različnih medijih, vključno z glasbo, upodabljajočimi umetnostmi, literaturo in<br />

vizualnimi umetnostmi. S to kompetenco so pove<strong>za</strong>ni določe<strong>na</strong> z<strong>na</strong>nja, spretnosti in odnosi. Kulturno z<strong>na</strong>nje vključuje <strong>za</strong>vest o lokalni,<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni in evropski kulturni dediščini ter njenem mestu v svetu. Zajema osnovno poz<strong>na</strong>vanje glavnih kulturnih del, vključno s<br />

popularno sodobno <strong>kulturo</strong>. Bistveno je razumeti kulturno in jezikovno raznovrstnost v Evropi in drugih regijah po svetu, potrebo po njeni<br />

ohranitvi ter pomen estetskih dejavnikov v vsakdanjem življenju. Spretnosti vključujejo priz<strong>na</strong>vanje in izražanje, kot so: upoštevanje in<br />

uživanje v umetnostnih delih ter predstavitvah ter samoizražanje skozi različne medije z uporabo posameznikovih prirojenih sposobnosti.<br />

K spretnostim spadajo tudi sposobnost <strong>za</strong> povezovanje lastnih ustvarjalnih in izraznih pogledov z mnenji drugih ter <strong>za</strong> prepoz<strong>na</strong>vanje<br />

družbenih in gospodarskih priložnosti v kulturni dejavnosti. Kulturno izražanje je bistveno <strong>za</strong> razvoj ustvarjalnih spretnosti, ki jih je<br />

mogoče prenesti <strong>na</strong> več različnih poklicnih področij. Prav razumevanje lastne <strong>kulture</strong> in občutek identitete sta lahko osnova <strong>za</strong> odprt<br />

odnos in spoštovanje do različnosti kulturnega izražanja. Pozitiven odnos <strong>za</strong>jema tudi ustvarjalnost, pripravljenost <strong>za</strong> negovanje<br />

estetskih možnosti z umetnostnim samoizražanjem in sodelovanje v kulturnem življenju.«<br />

402

3.3 Razvoj in spodbujanje kulturne vzgoje<br />

2 Partnerstvo MK in MŠŠ ter udejanjanje ciljev in ukrepov,<br />

opredeljenih v NPK, <strong>na</strong> področju kulturne vzgoje<br />

Leta 2006, ko smo se <strong>na</strong> pobudo MK dogovorili <strong>za</strong> sodelovanje, se je MŠŠ odločilo, da v šolskem letu<br />

2006/2007 <strong>na</strong>meni kulturi posebno pozornost. Skupaj smo spodbudili projekt Šolsko leto <strong>kulture</strong> v vrtcih,<br />

osnovnih in srednjih šolah (Leto <strong>kulture</strong>), katerega cilji so bili: spodbujati spoz<strong>na</strong>vanje <strong>kulture</strong> in različnih<br />

umetniških zvrsti; spodbujati ustvarjalnost otrok in mladine; zviševati kulturno pismenost; omogočiti<br />

otrokom in mladini večjo dostopnost kulturnih dobrin in pogojev <strong>za</strong> ustvarjalnost <strong>na</strong> vseh področjih<br />

umetnosti; izboljšati šolsko klimo; spodbujati ustvarjalnost in inovativnost kot pomembni kompetenci;<br />

promovirati kulturno raznolikost ter dvigniti <strong>za</strong>vest o pomenu kulturne vzgoje v šolskem in javnem prostoru.<br />

MK in MŠŠ se od <strong>za</strong>četka sodelovanja <strong>za</strong>vedata, da je <strong>za</strong> uspešen razvoj področja ključ<strong>na</strong> vzpostavitev<br />

kulturno-vzgojno-izobraževalne mreže. Od leta 2006 si pri<strong>za</strong>devamo izboljšati dostopnost informacij o<br />

kakovostni ponudbi projektov in programov, ki jih izvajajo kulturne ustanove z različnih področij umetnosti.<br />

V Letu <strong>kulture</strong> smo kulturno-umetnostno vzgojo posebej izpostavili <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih strokovnih posvetih<br />

rav<strong>na</strong>teljev in rav<strong>na</strong>teljic vrtcev, osnovnih in srednjih šol v Portorožu (potekajo vsako leto pod okriljem MŠŠ).<br />

Glede <strong>na</strong> pozitivne odzive rav<strong>na</strong>teljev in kulturnih ustanov si MK vsako leto pri<strong>za</strong>deva vključiti kulturnovzgojne<br />

vsebine v programe posvetov.<br />

Leta 2007 je MŠŠ v sodelovanju s slovenskim uradom <strong>za</strong> UNESCO, British Council Slovenia in MK<br />

organiziralo posvet Kultur<strong>na</strong> vzgoja v osnovni šoli, <strong>na</strong>menjen učiteljem in predstavnikom kulturnih ustanov.<br />

Cilji posveta so bili povečati občutljivost in dvig <strong>za</strong>vesti o pomenu kulturne vzgoje v izobraževanju,<br />

opredeliti kulturno in umetnostno vzgojo, predstaviti pozitivne učinke kakovostne kulturne vzgoje <strong>na</strong> šolo<br />

ter predstaviti možnosti povezovanja in sodelovanja kulturnih ustanov s šolami.<br />

V Letu <strong>kulture</strong> smo MK, MŠŠ in Združenje splošnih knjižnic <strong>za</strong>čeli <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni projekt Rastem s knjigo, ki je<br />

tesneje pove<strong>za</strong>l osnovne šole in splošne knjižnice po vsej Sloveniji ter tudi v <strong>za</strong>mejstvu. Projekt je bil tako<br />

dobro sprejet med učenci, učitelji in knjižničarji, da ga izvajamo še danes, vendar ga sedaj organi<strong>za</strong>cijsko<br />

vodi Jav<strong>na</strong> agencija <strong>za</strong> knjigo RS (JAK), ki je <strong>za</strong>čela delovati 2009, med drugim tudi z <strong>na</strong>logo sistematične<br />

skrbi <strong>za</strong> bralno <strong>kulturo</strong> <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni. Projekt, <strong>na</strong>menjen sedmošolcem, skuša spodbuditi pozitiven<br />

odnos do branja in knjige ter povečati obiskovanje knjižnic. Za učence, ki v času pouka skupaj obiščejo<br />

splošno knjižnico, je pripravljen poseben program – sez<strong>na</strong>nijo se z bogato ponudbo splošnih knjižnic,<br />

<strong>na</strong> koncu obiska pa vsak učenec prejme v dar sodobno izvirno mladinsko leposlovno delo. V šolah<br />

spodbudijo učence k branju te knjige, organizirajo pogovore o knjigi, pogosto povabijo <strong>na</strong> šolo avtorja<br />

knjige, <strong>na</strong> eni od šol pa so učenci leta 2008 po izbrani knjigi posneli celo film. Vsako leto je vključenih<br />

okrog 19.500 sedmošolcev iz slovenskih osnovnih šol, osnovnih šol s prilagojenim programom in<br />

slovenskih <strong>za</strong>mejskih šol v Italiji, Avstriji in <strong>na</strong> Madžarskem. Uspešnost projekta je prispevala k širitvi<br />

projekta <strong>na</strong> srednješolsko raven – v šolskem letu 2010/2011 so vključeni dijaki prvih letnikov vseh srednjih<br />

šol v Sloveniji. Projekt organi<strong>za</strong>cijsko vodi JAK, sodelujemo pa MK, MŠŠ, Zavod RS <strong>za</strong> šolstvo (ZRSŠ) in<br />

Združenje splošnih knjižnic.<br />

V Letu <strong>kulture</strong> smo spodbudili še en <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni projekt – Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz, ki sta<br />

ga <strong>za</strong>snovala Pionirska – Center <strong>za</strong> mladinsko književnost in knjižničarstvo (Mest<strong>na</strong> knjižnica Ljublja<strong>na</strong>)<br />

in Pedagoška sekcija pri Skupnosti muzejev Slovenije. Kviz, ki spodbuja knjižnično-informacijsko<br />

opismenjevanje, spoz<strong>na</strong>vanje kulturne dediščine in obiskovanje kulturnih ustanov, temelji <strong>na</strong> vzpostavitvi<br />

partnerstva splošnih knjižnic, muzejev in osnovnih šol. Namenjen je predvsem učencem 2. in 3. triletja<br />

devetletke. MK (od leta 2009 pa JAK) in MŠŠ projekt podpirata organi<strong>za</strong>cijsko in fi<strong>na</strong>nčno še danes, saj so<br />

ga šole in knjižnice zelo dobro sprejele.<br />

Da bi spodbudili večje sodelovanje in povezovanje vzgojno-izobraževalnih <strong>za</strong>vodov in kulturnih ustanov, je<br />

MŠŠ leta 2006 pozvalo vrtce in šole k imenovanju koordi<strong>na</strong>torjev kulturne vzgoje. Njihove ključne <strong>na</strong>loge <strong>na</strong>j<br />

bi bile skrb <strong>za</strong> večjo informiranost strokovnih delavcev, otrok, učencev oziroma dijakov ter njihovih staršev o<br />

kulturnih projektih in programih, ki jih ponujajo kulturne ustanove tako v okviru pouka kot <strong>za</strong> kvalitetnejše<br />

preživljanje prostega časa, koordi<strong>na</strong>cija kulturnih dejavnosti v vrtcu ali šoli ter povezovanje z različnimi<br />

kulturnimi ustanovami.<br />

Po <strong>za</strong>ključku Leta <strong>kulture</strong> je ZRSŠ opravil evalvacijo projekta <strong>na</strong> vseh treh nivojih (vrtci, osnovne in srednje<br />

šole). Čeprav vzgojno-izobraževalni <strong>za</strong>vodi niso prejeli dodatnih fi<strong>na</strong>nčnih sredstev, je bilo v tem letu<br />

izvedenih več projektov s področja <strong>kulture</strong>, intenzivnejše je bilo tudi sodelovanje s kulturnimi ustanovami.<br />

403

3.3 Razvoj in spodbujanje kulturne vzgoje<br />

Na pobudo MŠŠ <strong>za</strong> imenovanje koordi<strong>na</strong>torjev kulturne vzgoje pa se je odzvala manj kot četrti<strong>na</strong> vrtcev in<br />

šol, saj delo koordi<strong>na</strong>torja ni sistemsko urejeno.<br />

Na primeru preučitve treh uveljavljenih <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih kulturno-vzgojnih projektov: Bralne z<strong>na</strong>čke (Društvo<br />

Bral<strong>na</strong> z<strong>na</strong>čka Slovenije – ZPMS), Impro Lige (KUD France Prešeren) in zborovskega petja (Javni sklad RS <strong>za</strong><br />

kulturne dejavnosti), smo ugotovili, da je njihovo izvajanje uspešno, ker imajo:<br />

• vzpostavljeno trdno partnerstvo kulturnih ustanov z vzgojno-izobraževalnimi <strong>za</strong>vodi,<br />

• <strong>za</strong>gotovljeno strokovno, organi<strong>za</strong>cijsko in fi<strong>na</strong>nčno podporo (posredno ali neposredno) v obeh resorjih,<br />

kulturnem in šolskem, <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni in lokalni ravni,<br />

• v vzgojno-izobraževalnih <strong>za</strong>vodih vzpostavljeno mrežo sodelavcev (mentorjev),<br />

• pripravljeno in <strong>za</strong>gotovljeno permanentno dodatno strokovno usposabljanje mentorjev (brezplačno) ter<br />

• <strong>za</strong>gotovljeno brezplačno vključevanje otrok in mladih.<br />

Z različnimi ukrepi si pri<strong>za</strong>devamo pomagati kakovostnim kulturno-vzgojnim projektom – primerom dobre<br />

prakse, da bi <strong>za</strong>živeli v čim širšem obsegu.<br />

V tem obdobju je MŠŠ v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov <strong>za</strong> obdobje 2007–2013<br />

(sredstva iz evropskih socialnih skladov), in sicer v okviru tretje razvojne prioritete Razvoj človeških virov in<br />

vseživljenjskega učenja, <strong>na</strong>menilo del javnega razpisa tudi kompetenci Kultur<strong>na</strong> <strong>za</strong>vest in izražanje. Izbrani<br />

so bili trije projekti (tri mreže vzgojno-izobraževalnih <strong>za</strong>vodov): <strong>na</strong> predšolski ravni Kulturno žlahtenje<br />

<strong>na</strong>jmlajših, <strong>na</strong> osnovnošolski ravni Kulturstik in <strong>na</strong> srednješolski ravni Kulturni anticiklon. Cilj projektov je<br />

dvig kulturne pismenosti med otroki/učenci/dijaki in odraslimi, tako strokovnimi delavci kot tudi starši,<br />

spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti, odpiranje šole in povezovanje s kulturnimi ustanovami, dodatno<br />

strokovno usposabljanje <strong>na</strong> različnih kulturno-umetnostnih področjih ter priprava predlogov in smernic <strong>za</strong><br />

vključevanje kulturne vzgoje v izvedbene kurikule. Vsi trije projekti omogočajo bolj sistematično sodelovanje<br />

vzgojno-izobraževalnih <strong>za</strong>vodov in kulturnih ustanov, pridobitev neposrednih izkušenj otrok/učencev in<br />

dijakov <strong>na</strong> različnih področjih umetnosti in <strong>kulture</strong>; omogočajo pa tudi sodelovanje vrtcev in šol iz različnih<br />

socialnih in geografskih področij in tako pripomorejo k zmanjševanju regio<strong>na</strong>lnih razlik (dostopnost). Otroci<br />

in mladi razvijajo sporazumevalne spretnosti, kritičnost, samo<strong>za</strong>vest, javno predstavljanje in <strong>na</strong>stopanje,<br />

timsko delo, ustvarjalno mišljenje, strokovni delavci pridobijo z<strong>na</strong>nja in metodološke pristope <strong>za</strong> razvijanje<br />

ustvarjalnosti in inovativnosti pri otrocih in lahko <strong>na</strong> drugačen <strong>na</strong>čin razvijajo vsebine in metode, primerne<br />

<strong>za</strong> posodobitve kurikula, se dodatno izpopolnjujejo <strong>na</strong> kulturnem področju, umetniki pa razvijajo pedagoške<br />

spretnosti. Vsi trije projekti so se <strong>za</strong>ključili konec leta 2010.<br />

Tudi <strong>na</strong> MK skladno z <strong>za</strong>stavljenimi cilji in ukrepi vsa ta leta z razpisi in neposrednimi pozivi <strong>na</strong> vseh področjih<br />

spodbujamo kulturne ustanove k pripravi kakovostnih projektov in programov, <strong>na</strong>menjenih mlajšim<br />

generacijam, tako <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni kot regio<strong>na</strong>lnih ravneh. Skrbimo, da mnogi od teh projektov/programov<br />

dejavno vključujejo otroke in mladino. Poseben poudarek dajemo otrokom in mladim s posebnimi potrebami<br />

ter invalidnim otrokom in mladini (Sektor <strong>za</strong> kulturne pravice manjšin in kulturno raznolikost).<br />

Posebno pozornost smo <strong>na</strong>menili osveščanju strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih <strong>za</strong>vodih o<br />

pomenu kulturno-umetnostne vzgoje ter izboljšanju njihove informiranosti o kakovostnih programih in<br />

projektih, ki jih pripravljajo kulturne ustanove. Tako od leta 2009 organiziramo <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni dogodek Kulturni<br />

ba<strong>za</strong>r – Kultura se predstavi, ki ga pripravljamo MK, MŠŠ in ZRSŠ v sodelovanju z več kot 200 kulturnimi<br />

ustanovami iz vse Slovenije. Cilji prireditve so:<br />

• predstaviti kakovostne projekte in programe, ki jih kulturne ustanove ponujajo <strong>za</strong> otroke in mladino oziroma<br />

<strong>za</strong> vzgojno-izobraževalne <strong>za</strong>vode,<br />

• spodbuditi in predstaviti možnosti povezovanja in sodelovanja (partnerstva) kulturnih ustanov z vrtci in šolami,<br />

• okrepiti <strong>za</strong>vest o pomenu kulturno-umetnostne vzgoje v vzgoji in izobraževanju,<br />

• sez<strong>na</strong>njati s pozitivnimi učinki kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje <strong>na</strong> otroke in mladino oziroma <strong>na</strong><br />

vrtec in šolo.<br />

Od leta 2010 je <strong>na</strong> MK vzpostavlje<strong>na</strong> poseb<strong>na</strong> proračunska postavka Kultur<strong>na</strong> vzgoja, ki kljub minimalnim<br />

fi<strong>na</strong>nčnim sredstvom (80.000 EUR) že omogoča <strong>na</strong>črtnejše delo <strong>na</strong> tem področju. Tako smo v letu 2010<br />

Kulturni ba<strong>za</strong>r organizirali kot obliko dodatnega strokovnega usposabljanja – bogat program je vključeval<br />

strokovne razprave, predavanja in predstavitve posameznih področij <strong>kulture</strong>, predstave in <strong>na</strong>stope<br />

ustvarjalcev (gledaliških, glasbenih, plesnih, filmskih …), umetniških skupin in izvedbo umetniških delavnic.<br />

Strokovni delavci so lahko spoz<strong>na</strong>li različne možnosti izvajanja kulturnih dejavnosti <strong>za</strong> otroke in mladino v<br />

vrtcih/šolah, pa tudi obšolskih/izvenšolskih dejavnosti <strong>za</strong> kakovostno in ustvarjalno preživljanje prostega časa<br />

404

3.3 Razvoj in spodbujanje kulturne vzgoje<br />

otrok in mladine. Na predstavitvenih prostorih kulturnih ustanov (urejenih kot ba<strong>za</strong>r) so potekali predstavitve<br />

in neposredni dogovori <strong>za</strong> sodelovanje med ustanovami in šolami. Vsak udeleženec je prejel tudi Katalog<br />

ponudbe kulturno-umetnostne vzgoje. Enodnev<strong>na</strong> prireditev v Cankarjevem domu v Ljubljani je bila <strong>za</strong> vse<br />

udeležence brezplač<strong>na</strong>. Na spletni strani MK smo vzpostavili rubriko Kultur<strong>na</strong> vzgoja in kulturni ba<strong>za</strong>r, ki je<br />

<strong>na</strong>menje<strong>na</strong> informiranju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter kulturi <strong>na</strong> tem področju.<br />

V NPK 2008–2011 smo se <strong>na</strong> tem področju odločili večjo pozornost <strong>na</strong>meniti deficitarnim področjem<br />

umetnosti, zlasti filmski, gledališki in plesni vzgoji, ki v kurikulih niso ustrezno <strong>za</strong>stopane, hkrati pa v<br />

vzgojno-izobraževalnih <strong>za</strong>vodih tudi ni ustreznih kadrov, ki bi lahko kompetentno ponudili te vsebine<br />

otrokom, učencem oziroma dijakom. Ugotovljeno je bilo <strong>na</strong>mreč, da šole večinoma ponujajo interesne<br />

dejavnosti, ki jih lahko izvajajo strokovni delavci, <strong>za</strong>posleni <strong>na</strong> šolah, <strong>za</strong>to so učenci <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in<br />

umetnosti marsikje omejeni <strong>na</strong> izbiro interesnih dejavnosti s področja glasbe, likovne umetnosti, bralne<br />

<strong>kulture</strong> in kulturne dediščine. Izka<strong>za</strong>lo se je, da bi učence zelo <strong>za</strong>nimala tudi druga področja (zlasti film),<br />

vendar se lahko le redke – običajno večje – šole odločijo <strong>za</strong> sodelovanje z zu<strong>na</strong>njimi sodelavci in ponudijo<br />

učencem/dijakom tudi interesne dejavnosti s teh deficitarnih področij.<br />

Na MK smo <strong>za</strong> leti 2010 in 2011 pripravili poseben ciljni razpis <strong>za</strong> kulturno-umetnostno vzgojo <strong>na</strong> področju<br />

sodobnega plesa, gledališke in filmske vzgoje. Poudarek je <strong>na</strong> vključevanju umetnikov in kulturnih ustanov s<br />

teh področij v dejavnosti v vrtcih in šolah, obiskih vrtcev in šol v gledališčih in kinodvora<strong>na</strong>h (art kino). Izbrani<br />

projekti vključujejo različne oblike: oglede predstav ali posebnih umetniških dogodkov, primernih razvojni<br />

stopnji ciljne publike, ki jih spremljajo pogovori pred in po predstavi ali dogodku, ustvarjalne delavnice,<br />

predstavitve različnih poklicev (profilov) s posameznega področja umetnosti ali druge interaktivne oblike dela<br />

z udeleženci. V obdobju 2010–2011 so podprti <strong>na</strong>slednji projekti: program V teater vodi sto poti …, nosilec<br />

Ustanova lutkovnih ustvarjalcev; program filmske vzgoje <strong>za</strong> otroke in mlade Kinobalon, nosilec Javni <strong>za</strong>vod<br />

Kinodvor, in program kulturne vzgoje <strong>na</strong> področju sodobnega plesa Ples<strong>na</strong> učilnica, nosilec Zavod EN-KNAP.<br />

Izvajanje teh projektov <strong>na</strong>j bi prispevalo k populari<strong>za</strong>ciji dramskega gledališča, sodobnega plesa in filmske<br />

umetnosti med otroki in mladimi ter seveda tudi med strokovnimi delavci v vzgojno-izobraževalnih <strong>za</strong>vodih.<br />

V letu 2008 smo v sodelovanju z različnimi strokovnjaki a<strong>na</strong>lizirali izvajanje kulturno-vzgojnih dejavnosti v<br />

osnovnih šolah ter ugotovili, da se strokovni delavci <strong>na</strong> <strong>na</strong>čelni ravni <strong>za</strong>vedajo pome<strong>na</strong> kulturno-umetnostne<br />

vzgoje, vendar se mnogi čutijo premalo kompetentne <strong>za</strong> izvajanje teh dejavnost, kar še posebej velja <strong>za</strong><br />

področje filma, gledališča in sodobnega plesa. Zato smo si v NPK 2008–2011 <strong>za</strong>stavili cilj, da bomo skušali<br />

bolj <strong>na</strong>črtno pristopiti k pripravi dodatnega strokovnega usposabljanja <strong>na</strong> področju kulturne vzgoje, tako <strong>za</strong><br />

strokovne delavce v vzgojno-izobraževalnih kot v kulturnih ustanovah.<br />

Leta 2008 je bila <strong>na</strong> pobudo MŠŠ in MK skladno s cilji NPK 2008–2011 <strong>na</strong> ZRSŠ imenova<strong>na</strong> Razširje<strong>na</strong><br />

medpredmet<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> <strong>za</strong> kulturno vzgojo (Delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong>). Sestavljajo jo strokovnjaki ZRSŠ, kulturni<br />

delavci z različnih področij, strokovnjaki s fakultet, ki izobražujejo pedagoške delavce in umetnike, ter<br />

predstavniki MŠŠ in MK <strong>za</strong> področje kulturne vzgoje. Delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> je pripravila Nacio<strong>na</strong>lne smernice <strong>za</strong><br />

vključevanje kulturno-umetnostne vzgoje v izobraževanje (Smernice), ki so jih potrdili vsi trije strokovni sveti<br />

<strong>za</strong> vzgojo in izobraževanje. Smernice opredeljujejo pomen in <strong>na</strong>men kulturno–umetnostne vzgoje v vzgoji<br />

in izobraževanju, umetnost<strong>na</strong> področja ter cilje in <strong>na</strong>čela. Dokument opo<strong>za</strong>rja <strong>na</strong> potrebo po tesnejšem<br />

povezovanju <strong>kulture</strong>, z<strong>na</strong>nosti in izobraževanja ter <strong>na</strong> pomen <strong>na</strong>darjenosti in ustvarjalnosti vsakega<br />

posameznika, ki ju razvija prav kulturno-umetnost<strong>na</strong> vzgoja. Tako kot pri opredelitvi področja v NPK 2008–<br />

2011 je tudi pri pripravi Smernic delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> izhajala iz med<strong>na</strong>rodnih in domačih dokumentov, raziskav<br />

in a<strong>na</strong>liz ter <strong>za</strong>jela vsa umetnost<strong>na</strong> področja, ki jih vključuje NPK 2008–2011. V dokumentu je poudarjeno,<br />

da se cilji uresničujejo z medpredmetnimi pove<strong>za</strong>vami in dejavnostmi v celotnem vzgojno-izobraževalnem<br />

procesu v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. Udejanjanje ciljev<br />

kulturno-umetnostne vzgoje prispeva k razvijanju splošne <strong>kulture</strong>. Delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> v razširjeni sestavi<br />

(sodelujejo še praktiki iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol) je leta 2009 <strong>za</strong>čela s pripravo operativnega<br />

dokumenta, ki vključuje opredelitve ter didaktično-metodič<strong>na</strong> izhodišča kulturno-umetnostne vzgoje po<br />

posameznih področjih <strong>kulture</strong>, poseben poudarek pa je <strong>na</strong> kroskurikularni dimenziji kulturno-umetnostne<br />

vzgoje. Dokument bo predvidoma pripravljen v letu 2011.<br />

MŠŠ že vrsto let razpisuje programe in izdaja Katalog programov <strong>na</strong>daljnjega izobraževanja in usposabljanja<br />

<strong>za</strong> strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju (Katalog), tudi s področij <strong>kulture</strong> in umetnosti, vendar<br />

je Delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> <strong>na</strong> ZRSŠ v času priprav Smernic ugotovila, da je ponudba programov <strong>na</strong> področju<br />

kulturno-umetnostne vzgoje zelo pomanjkljiva. Zato si pri<strong>za</strong>devamo vzpostaviti bolj sistematično<br />

usposabljanje <strong>na</strong> tem področju. Leta 2008 je bil prvič izveden semi<strong>na</strong>r <strong>za</strong> koordi<strong>na</strong>torje kulturnoumetnostne<br />

vzgoje, pri izvedbi so sodelovale kulturne ustanove, MK in MŠŠ. Skupno delo strokovnjakov<br />

405

3.3 Razvoj in spodbujanje kulturne vzgoje<br />

z obeh področij v Delovni skupini kaže pozitivne učinke – ZRSŠ v šolskem letu 2010/2011 prvič ponuja<br />

programe dodatnega usposabljanja <strong>na</strong> dveh deficitarnih področjih – filmski umetnosti in sodobnem plesu,<br />

kjer je ZRSŠ organi<strong>za</strong>tor, kulturne ustanove pa pripravljajo in izvajajo programe.<br />

Teme s področja kulturno-umetnostne vzgoje v Katalogu ponujajo seveda številne druge ustanove,<br />

tudi kulturne. Skrb <strong>za</strong> sistematično kulturno-umetnostno vzgojo otrok in mladine je bila poudarje<strong>na</strong><br />

tudi <strong>na</strong> različnih posvetih in drugih strokovnih srečanjih, tako vzgojno-izobraževalnih kot kulturnih (npr.<br />

<strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodni konferenci Živeti z dediščino, ki jo je v sodelovanju z UNESCO organiziralo Slovensko<br />

etnografsko društvo; <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem posvetu Urada <strong>za</strong> mladino Življenjski pogoji mladih v Sloveniji …).<br />

3 Družbe<strong>na</strong> in vseživljenjska dimenzija kulturne vzgoje<br />

V obdobju 2008–2011 smo <strong>na</strong>ša pri<strong>za</strong>devanja usmerili tudi v prepoz<strong>na</strong>vanje širše družbene vloge kulturne<br />

vzgoje, <strong>za</strong>čeli sodelovati z nekaterimi drugimi vladnimi resorji ter širiti sodelovanje z <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne <strong>na</strong> regio<strong>na</strong>lno<br />

oziroma lokalno raven. Kulturno-umetnost<strong>na</strong> vzgoja je tako v letu 2009 dobila mesto tudi v Akcijskem <strong>na</strong>črtu<br />

<strong>za</strong> izvajanje programa <strong>za</strong> otroke in mladino v Republiki Sloveniji 2009–2010 ter Akcijskem <strong>na</strong>črtu <strong>za</strong> preprečevanje<br />

<strong>na</strong>silja v družini 2010–2011 (nosilec <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> delo, družino in socialne <strong>za</strong>deve, v <strong>na</strong>daljevanju MDDSZ).<br />

Njen pomen se vedno bolj prepoz<strong>na</strong>va tudi v dokumentih (programih in strategijah), <strong>na</strong>menjenih starejšim<br />

prebivalcem, tako z vidika kulturne vzgoje kot vseživljenjske kompetence kakor tudi z vidika sožitja generacij.<br />

Umestitev področja v te in podobne dokumente je prvi korak k vzpostavitvi partnerskega sodelovanja,<br />

vendar bo treba <strong>za</strong>gotoviti tudi konkretne izvedbe predlaganih ukrepov, <strong>za</strong> katere pa bo odločil<strong>na</strong> dejanska<br />

pripravljenost drugih resorjev (fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong>, organi<strong>za</strong>cijska, strokov<strong>na</strong>).<br />

MK je v letu 2010 prvič sodelovalo <strong>na</strong> Festivalu <strong>za</strong> tretje življenjsko obdobje. V Parku <strong>kulture</strong> smo organizirali<br />

predstavitev kulturnih ustanov iz vse Slovenije. Pri predstavitvi programov in projektov, ki so primerni <strong>za</strong><br />

starejše, smo posebej poudarili vseživljenjsko učenje in medgeneracijsko sodelovanje (sožitje generacij).<br />

Ker se <strong>za</strong>vedamo, da je <strong>za</strong> <strong>na</strong>črtni razvoj kulturne vzgoje nujno partnerstvo <strong>na</strong> vseh ravneh, od <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne,<br />

regio<strong>na</strong>lne in lokalne, si pri<strong>za</strong>devamo vzpostaviti partnerstvo tudi z občinskimi oddelki <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in<br />

izobraževanje oziroma družbene dejavnosti po vsej Sloveniji. Tovrstno partnerstvo smo vzpostavili v okviru<br />

projekta UNESCO Ljublja<strong>na</strong> – svetov<strong>na</strong> prestolnica knjige 2010, katerega nosilec je Mest<strong>na</strong> obči<strong>na</strong> Ljublja<strong>na</strong>.<br />

Projektu sta se MK in JAK pridružila že v letu 2009 z <strong>za</strong>gotovitvijo dodatnih fi<strong>na</strong>nčnih sredstev <strong>za</strong> širitev<br />

projekta <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno raven. V projektu, ki traja od 23. aprila 2010 do 23. aprila 2011, bodo po vsej<br />

Sloveniji potekale številne kulturne dejavnosti, <strong>na</strong>menjene različnim ciljnim skupi<strong>na</strong>m. Ker je v projektu velik<br />

poudarek <strong>na</strong> promociji branja med otroki in mladimi, se je MŠŠ pridružilo projektu in šolsko leto 2010/2011<br />

proglasilo <strong>za</strong> Leto knjige, kar <strong>na</strong>j bi dodatno spodbudilo povezovanje vzgojno-izobraževalnih <strong>za</strong>vodov in<br />

kulturnih ustanov <strong>na</strong> vseh ravneh, od <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne do lokalne.<br />

406

3.3 Razvoj in spodbujanje kulturne vzgoje<br />

4 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• kulturno-umetnost<strong>na</strong> vzgoja je danes že prepoz<strong>na</strong><strong>na</strong> kot pomembno področje <strong>na</strong> presečišču <strong>kulture</strong> ter<br />

vzgoje in izobraževanja;<br />

• tudi v svetu in državah EU je v <strong>za</strong>dnjih letih večji poudarek <strong>na</strong> razvoju tega področja;<br />

• kultur<strong>na</strong> <strong>za</strong>vest in izražanje sta prepoz<strong>na</strong><strong>na</strong> kot ključni kompetenci vseživljenjskega izobraževanja;<br />

• vzpostavljeno je medresorsko sodelovanje med področjema <strong>kulture</strong> in izobraževanja, ki omogoča tudi boljši<br />

pretok informacij o ponudbi kulturnih ustanov (posveti rav<strong>na</strong>teljev, Kulturni ba<strong>za</strong>r …);<br />

• kulturne ustanove ponujajo kakovostne in raznovrstne programe kulturno-vzgojnih projektov <strong>na</strong> vseh področjih<br />

umetnosti, tudi tiste, ki so v vzgojno-izobraževalnem sistemu slabše <strong>za</strong>stopani (film, gledališče, ples…);<br />

• <strong>na</strong> nekaterih področjih (knjižnice, muzeji in galerije, lutkov<strong>na</strong> gledališča) so že vzpostavljene organi<strong>za</strong>cije, ki<br />

omogočajo mreženje delovanja;<br />

• Kulturni ba<strong>za</strong>r – <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> promocijska in strokov<strong>na</strong> predstavitev programov in projektov, ki jih kulturne<br />

ustanove pripravljajo <strong>za</strong> različne ciljne skupine.<br />

Slabosti:<br />

• ni vzpostavljenega sistema kulturnih koordi<strong>na</strong>torjev (ali timov), ki bi v vzgojno-izobraževalnih <strong>za</strong>vodih<br />

dolgoročno in sistematično skrbeli <strong>za</strong> kakovostno <strong>na</strong>črtovanje kulturnih dejavnosti;<br />

• premalo trajnejšega projektnega sodelovanja med kulturnimi ustanovami in vzgojno-izobraževalnimi <strong>za</strong>vodi;<br />

• slaba medijska podpora kulturno-vzgojnim dogodkom, posledično slaba informiranost;<br />

• podhranjenost nekaterih področij v vzgojno-izobraževalnem procesu (film, sodobni ples, gledališče,<br />

intermedijska umetnost);<br />

• slabša dostopnost kulturno-vzgojnih projektov v manjših krajih (prevozi z avtobusi so <strong>za</strong> vrtce in šole v<br />

oddaljenih krajih dodaten fi<strong>na</strong>nčni strošek – nee<strong>na</strong>k položaj v primerjavi z večjimi mesti);<br />

• nedorečen sistem fi<strong>na</strong>nciranja področja;<br />

• pomanjkanje raziskav.<br />

Priložnosti:<br />

• povezovanje/mreženje ponudbe kulturnih ustanov <strong>na</strong> tem področju (Art kino mreža …);<br />

• vzpostavitev mreže koordi<strong>na</strong>torjev v vzgojno-izobraževalnih <strong>za</strong>vodih in kulturnih ustanovah;<br />

• vzpostaviti kulturno vzgojo kot poseben predmet <strong>na</strong> fakultetah, ki izobražujejo bodoče strokovne<br />

pedagoške delavce;<br />

• izboljšanje položaja predmetov s področja <strong>kulture</strong> in umetnosti v vzgojno-izobraževalnem procesu ter<br />

dolgoročnejše <strong>na</strong>črtovanje dejavnosti kulturno-umetnostne vzgoje;<br />

• priprava medresorskega strateškega <strong>na</strong>črta <strong>za</strong> kulturno umetnostno vzgojo;<br />

• <strong>za</strong>gotoviti bolj sistematično strokovno usposabljanje pedagoških delavcev <strong>na</strong> tem področju (pri pripravi<br />

sodelujejo vzgojno-izobraževalni <strong>za</strong>vodi in kulturne ustanove);<br />

• v prenovljeni Beli knjigi v vzgoji in izobraževanju <strong>za</strong>gotoviti kulturi in umetnosti ustrezno mesto;<br />

• okrepiti sodelovanje z drugimi resorji (z<strong>na</strong>nostjo, socialo in družino, zdravjem, okoljem, turizmom,<br />

gospodarstvom ...);<br />

• poglobiti sodelovanje z lokalnimi skupnostmi (občine), ki so pomembni sofi<strong>na</strong>ncerji kulturnih in vzgojnoizobraževalnih<br />

dejavnosti;<br />

• vzpostaviti <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni portal, kjer bi bila dostop<strong>na</strong> ponudba kulturno-vzgojnih projektov z vseh področij in<br />

vse Slovenije (<strong>za</strong>gotoviti svetovalno funkcijo …);<br />

• vzpostavitev medresorskega koordi<strong>na</strong>cijskega telesa <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni, ki bi delovalo tudi kot svetoval<strong>na</strong><br />

služba;<br />

• oblikovanje novih medresorskih fi<strong>na</strong>nčnih instrumentov <strong>za</strong> kulturno-umetnostno vzgojo;<br />

• <strong>za</strong>gotoviti ustrezno medijsko podporo, ki bo omogočala obveščanje širše javnosti in strokovnih delavcev o<br />

aktualni ponudbi <strong>na</strong> tem področju ter prispevala k promociji vloge in pome<strong>na</strong> kulturne vzgoje;<br />

• v medijih spodbuditi širitev obsega kulturno-vzgojnega programa <strong>za</strong> otroke in mladino (<strong>za</strong>gotoviti ustrezne<br />

termine predvajanj, kakovostne vsebine …).<br />

407

3.3 Razvoj in spodbujanje kulturne vzgoje<br />

5 Predlogi <strong>za</strong> <strong>na</strong>daljnji razvoj kulturno-umetnostne vzgoje<br />

Iz pregleda v poglavju Partnerstvo MK in MŠŠ ter udejanjanje ciljev in ukrepov, opredeljenih v NPK, <strong>na</strong><br />

področju kulturne vzgoje je razvidno, da si MK ves čas in z različnimi pristopi pri<strong>za</strong>deva, da bi bili kultura<br />

in umetnost bolj poudarjeni v vzgojno-izobraževalnem procesu, vendar <strong>na</strong>m doslej, kljub vzpostavljenemu<br />

sodelovanju z MŠŠ in ZRSŠ, ni uspelo <strong>za</strong>gotoviti trajnejših, sistemskih rešitev. Vzgojno-izobraževalni <strong>za</strong>vodi<br />

<strong>na</strong>j bi po priporočilu MŠŠ in ZRSŠ sicer razvijali vse ključne kompetence, tudi kulturno <strong>za</strong>vest in izražanje,<br />

vendar v samih učnih <strong>na</strong>črtih oziroma kurikulih <strong>za</strong>enkrat ni prišlo do vsebinskih oziroma strukturnih<br />

sprememb. Primerjal<strong>na</strong> študija Kulturno-umetnost<strong>na</strong> vzgoja v šolah v Evropi, ki jo je izvajal Eurydice (2010), je<br />

poka<strong>za</strong>la, da slovenske šole <strong>na</strong> tem področju v povprečju ne odstopajo od praks v drugih EU državah. Ker<br />

se <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodni in EU ravni poudarja pomen <strong>na</strong>črtnejšega razvoja kulturno-umetnostne vzgoje, se <strong>na</strong> MK<br />

<strong>za</strong>vzemamo, da bi se to področje tudi v <strong>na</strong>ših učnih <strong>na</strong>črtih in kurikulu bolje uredilo in dobilo večji poudarek.<br />

Od leta 2006 si pri<strong>za</strong>devamo, da bi vsi vzgojno-izobraževalni <strong>za</strong>vodi imenovali koordi<strong>na</strong>torje kulturnoumetnostne<br />

vzgoje (lahko tudi tim, ki skrbi <strong>za</strong> kulturno dogajanje v ustanovi); da bi <strong>na</strong>šli sistemske rešitve<br />

<strong>za</strong> izvajanje izbirnih predmetov ter interesnih dejavnosti s področja <strong>kulture</strong> in umetnosti, ki jih mnoge šole<br />

<strong>za</strong>radi pomanjkanja ustreznega kadra ali fi<strong>na</strong>nčnih težav ne morejo <strong>za</strong>gotoviti same ipd.<br />

V letu 2010 je MK ponovno dalo pobudo MŠŠ <strong>za</strong> <strong>na</strong>črtnejše vključevanje <strong>kulture</strong> in umetnosti v vzgojnoizobraževalni<br />

sistem, zlasti pa <strong>za</strong> krepitev njune vloge v prenovljeni Beli knjigi v vzgoji in izobraževanju.<br />

Poudarili smo, da bi vključitev <strong>na</strong>črtne in kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalni<br />

sistem prispevala k ustvarjalnim in inovativnim potencialom posameznikov ter h kultiviranju nove<br />

generacije kreativnih državljanov in državljank v dobi <strong>za</strong>htevnih tehnoloških sprememb in spremenjenih<br />

komunikacijskih praks, s tem pa h kreativnim in inovativnim sposobnostim družbe kot celote. Pomembno<br />

vlogo lahko odigra pri promociji socialne odgovornosti, socialni koheziji, kulturni raznolikosti in<br />

medkulturnem dialogu, posebej pa je treba izkoristiti njen potencial pri razvoju in ohranjanju kulturne<br />

dediščine in identitete ter še posebej pri promociji kulturne raznolikosti in dialoga med kulturami.<br />

Cilji in predlogi ukrepov, ki bi jih bilo nujno vključiti v NPK 2012–2015 <strong>na</strong> področju kulturno-umetnostne<br />

vzgoje, <strong>na</strong>j upoštevajo razvojne možnosti področja, poskušajo odpraviti pomanjkljivosti in ovire <strong>na</strong> tem<br />

področju, ki smo jih <strong>za</strong>z<strong>na</strong>li v <strong>za</strong>dnjih letih razvoja, hkrati pa sledijo tudi nekaterim ciljem, opredeljenim v<br />

dokumentu Seoul Agenda: Goals for the Development of Arts Education (UNESCO, 2010). Pri ciljih bi bilo v<br />

NPK nujno določiti odgovornost in pristojnost (v smislu reali<strong>za</strong>cije ukrepov), saj je <strong>na</strong> <strong>na</strong>čelni ravni marsikaj<br />

<strong>na</strong>pisano, vendar se v praksi ne izvaja, ali pa se izvaja le enostransko in ne v partnerskih odnosih.<br />

Ker gre hkrati <strong>za</strong> področje, ki preči vsa področja umetnosti oziroma <strong>kulture</strong>, je ključno upoštevati tudi<br />

posebnosti posameznih področjih ter cilje kulturne vzgoje opredeliti še posebej pri vsakem področju<br />

umetnosti v NPK (npr. filmska vzgoja, gledališka vzgoja, glasbe<strong>na</strong> vzgoja, bral<strong>na</strong> kultura, pedagoški<br />

programi v muzejih, galerijah, arhivih ...). Pri ciljih in ukrepih po posameznih področjih je nujno <strong>za</strong>gotoviti<br />

oba vidika kulturne vzgoje – vidik sprejemanja <strong>kulture</strong> in umetnosti ter vidik vključenosti v ustvarjalni proces.<br />

Kultur<strong>na</strong> vzgoja mora biti z vsemi posebnostmi vključe<strong>na</strong> tudi <strong>na</strong> področja, kot so slovenski jezik, ljubiteljska<br />

dejavnost, <strong>na</strong>rodni skupnosti, romska skupnost, manjšinske etnične skupine, priseljenci in ranljive skupine.<br />

Za uspešno reali<strong>za</strong>cijo ciljev in ukrepov bi bilo treba vzpostaviti partnersko povezovanje, kjer bi morali<br />

sodelovati in prevzeti odgovornost (strokovno, organi<strong>za</strong>cijsko in fi<strong>na</strong>nčno) različni vladni resorji, lokalne<br />

skupnosti, vzgojno-izobraževalne, visokošolske, kulturne in druge družbene ustanove. Nujno je <strong>za</strong>gotoviti,<br />

da bo kultur<strong>na</strong> vzgoja v <strong>na</strong>jširšem pomenu vključe<strong>na</strong> v različne temeljne strateške dokumente (<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne<br />

programe, bele knjige ...) različnih vladnih resorjev (vzgoje in izobraževanja, z<strong>na</strong>nosti, sociale in družine,<br />

zdravja, okolja, turizma, gospodarstva ...). Za uspešno izvajanje kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojnoizobraževalnih<br />

<strong>za</strong>vodih je ključno vzpostaviti partnerstva <strong>na</strong> regio<strong>na</strong>lni in še posebej <strong>na</strong> lokalni ravni, saj<br />

so lokalne skupnosti (občine) pomembni sofi<strong>na</strong>ncerji kulturnih in vzgojno-izobraževalnih (družbenih)<br />

dejavnosti in hkrati ustanoviteljice nekaterih vzgojno-izobraževalnih in kulturnih ustanov <strong>na</strong> lokalni ravni.<br />

408

3.3 Razvoj in spodbujanje kulturne vzgoje<br />

6 Viri<br />

– Access of Young People to Culture. Fi<strong>na</strong>l Report (2010). Barcelo<strong>na</strong>: InterArts. Pridobljeno s spletne strani<br />

http://ec.europa.eu/youth/news/news1788_en.htm.<br />

– Akcijski <strong>na</strong>črt <strong>za</strong> izvajanje programa <strong>za</strong> otroke in mladino v Republiki Sloveniji 2009–2010 (2009). <strong>Ministrstvo</strong><br />

<strong>za</strong> delo, družino in socialne <strong>za</strong>deve. Pridobljeno s spletne strani http://www.mddsz.gov.si/si/<strong>za</strong>konodaja_<br />

in_dokumenti/pomembni_dokumenti/.<br />

– Akcijski <strong>na</strong>črt <strong>za</strong> preprečevanje <strong>na</strong>silja v družini 2010–2011 (2010). <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> delo, družino in socialne<br />

<strong>za</strong>deve. Pridobljeno s spletne strani http://www.mddsz.gov.si/si/<strong>za</strong>konodaja_in_dokumenti/pomembni_<br />

dokumenti/.<br />

– Bamfort, A. (2006). The Wow Factor: Global research compedium on the impact of the arts in education.<br />

Munster: Waxmann.<br />

– Creative Learning – Strategy for Art and Culture in Education 2007–2010 (2007). Norwegian Ministry of<br />

Education and Research.<br />

– Eurydice (2010). Kulturno-umetnost<strong>na</strong> vzgoja v šolah po Evropi. Ljublja<strong>na</strong>: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> šolstvo in šport.<br />

– Hrženjak, M. (2004). Kultur<strong>na</strong> vzgoja: evalvacijska študija. Ljublja<strong>na</strong>: Mirovni inštitut. Neobjavljeno<br />

poročilo. Pridobljeno s spletne strani http://www.mk.gov.si/.<br />

– Hrženjak, M. (2006). Kultur<strong>na</strong> vzgoja: dostopnost <strong>kulture</strong> ter povezovanje med <strong>kulturo</strong> in izobraževanjem<br />

– iskanje konceptualnih in sistemskih rešitev: raziskava. Ljublja<strong>na</strong>: Mirovni inštitut. Neobjavljeno poročilo.<br />

Pridobljeno s spletne strani http://www.mk.gov.si/.<br />

– Hrženjak, M. in Vendramin, V. (2003). Kultur<strong>na</strong> vzgoja skozi otroško literaturo: raziskava. Ljublja<strong>na</strong>: Mirovni<br />

inštitut. Neobjavljeno poročilo. Pridobljeno s spletne strani http://www.mk.gov.si/.<br />

– Nacio<strong>na</strong>lne smernice <strong>za</strong> kulturno umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraževanju (2008). Zavod RS <strong>za</strong> šolstvo.<br />

Pridobljeno s spletne strani http://www.mk.gov.si/.<br />

– Pečjak, S. in dr. (2008). Učinki <strong>na</strong>črtne kulturne vzgoje <strong>na</strong> kulturno dejavnost učencev v osnovnih šolah:<br />

raziskava 2007-2008. Ljublja<strong>na</strong>: Univer<strong>za</strong> v Ljubljani, Filozofska fakulteta v Ljubljani. Neobjavljeno<br />

poročilo. Pridobljeno s spletne strani http://www.mk.gov.si/.<br />

– Požar Matijašič, N. in Bucik, N. (ur.) (2008). Kultura in umetnost v izobraževanju – popotnica 21. stoletja.<br />

Ljublja<strong>na</strong>: Pedagoški inštitut.<br />

– Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah <strong>za</strong> vseživljenjsko učenje (2006). Uradni<br />

list Evropske unije L 394/10. Pridobljeno s spletne strani http://eur-lex.europa.eu.<br />

– Road Map for Arts Education (2006). UNESCO. Pridobljeno s spletne strani http://portal.unesco.org/<br />

culture/en.<br />

– See, I see Why! – CICY. Arts and Cultural education, Innovation, Creativity and Youth (2009). Utrecht &<br />

Brussels: Cultuurnetwerk Nederland & CANON Culuurcel Vlaaderen. Pridobljeno s spletne strani http://<br />

www.cultuurnetwerk.nl/cicy.<br />

– Seoul Agenda: Goals for the Development of Arts Education (2010). UNESCO. Pridobljeno s spletne strani<br />

http://www.unesco.org/culture/en/artseducation.<br />

409

Marija Brus<br />

3.4 Strokovni izpiti in izpopolnjevanje<br />

<strong>na</strong> področju kulturne dediščine<br />

1 Opredelitev področja<br />

2 Izvajalci – opisi dejavnosti<br />

3 Prav<strong>na</strong> ureditev<br />

4 Opis <strong>stanja</strong><br />

4.1 Strokovni izpiti<br />

4.1.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

4.2 Strokovni <strong>na</strong>zivi<br />

4.2.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

5 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

410

3.4 Strokovni izpiti in izpopolnjevanje <strong>na</strong> področju kulturne dediščine<br />

1 Opredelitev področja<br />

Pridobivanje in razvijanje strokovnih kompetenc <strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> področju varstva kulturne dediščine je <strong>za</strong><br />

razvoj posamezne dejavnosti pomemb<strong>na</strong> prvi<strong>na</strong>, pravica in dolžnost posameznikov in organi<strong>za</strong>cij, ki delujejo<br />

<strong>na</strong> področju. Posameznik lahko deluje <strong>na</strong> področju varstva le, če opravi strokovni izpit. Strokovni <strong>na</strong>predek<br />

stimulira sistem <strong>na</strong>predovanj v <strong>na</strong>zivu, ki določa pogoje iz strokovnega dela, objav in izobraževanj.<br />

2 Izvajalci – opisi dejavnosti<br />

Strokovne izpite izvaja <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (MK) prek imenovanih izpraševalcev. Tečaje <strong>za</strong> pripravo <strong>na</strong><br />

strokovni izpit izvajajo <strong>za</strong> muzejsko dejavnost Muzej novejše zgodovine Celje, <strong>za</strong> konservatorsko dejavnost<br />

ZVKDS in <strong>za</strong> konservatorsko-restavratorsko dejavnost obe <strong>na</strong>vedeni instituciji kot javno službo varstva.<br />

Pripravo <strong>za</strong> splošni del strokovnega izpita izvaja MK. Postopek <strong>za</strong> pridobitev <strong>na</strong>ziva vodi MK. Za vsako<br />

dejavnost posebej je imenova<strong>na</strong> komisija, ki preverja pogoje <strong>za</strong> pridobitev <strong>na</strong>ziva.<br />

3 Prav<strong>na</strong> ureditev<br />

• Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08),<br />

• Pravilnik o strokovnih izpitih <strong>na</strong> področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva (Uradni<br />

list RS, št. 101/08) in<br />

• Pravilnik o pridobivanju <strong>na</strong>zivov <strong>na</strong> področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva<br />

(Uradni list RS, št. 101/08 in 47/10).<br />

4 Opis <strong>stanja</strong><br />

4.1 Strokovni izpiti<br />

Število kandidatov, prijavljenih <strong>na</strong> strokovni izpit, se ne spreminja bistveno. Vsako leto se k izpitu prijavi okoli 60<br />

kandidatov. S spremembo pravilnika l. 2008 in uvedbo pisnih strokovnih izpitov se je število uspešno opravljenih<br />

strokovnih izpitov bistveno zmanjšalo. Vsak izpitni rok ima tudi po<strong>na</strong>vljalni rok, del kandidatov, <strong>na</strong>vadno 2–3, pa<br />

<strong>za</strong>radi slabih rezultatov testa lahko izpit opravlja šele <strong>na</strong> <strong>na</strong>slednjem izpitnem roku. Zaradi splošne gospodarske<br />

krize in brezposelnosti je opazen porast prostovoljnega pripravništva in <strong>za</strong>poslitve <strong>za</strong> določen čas <strong>za</strong>radi<br />

<strong>na</strong>domeščanja ali dela v projektih, ki pa je organi<strong>za</strong>cije, v katerih pripravništvo oziroma izpopolnjevanje poteka,<br />

pogosto ne jemljejo dovolj resno in mentorji kandidate slabo pripravijo <strong>na</strong> strokovni izpit. Opazen je tudi slabši<br />

angažma kandidatov pri pripravi, kar je posledica pomanjkljivega poglabljanja v stroko.<br />

411

3.4 Strokovni izpiti in izpopolnjevanje <strong>na</strong> področju kulturne dediščine<br />

4.1.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• ureje<strong>na</strong> <strong>za</strong>konska podlaga in pod<strong>za</strong>konski predpis,<br />

• pisni strokovni izpiti, ki omogočajo bolj objektivno preverjanje z<strong>na</strong>nja,<br />

• semi<strong>na</strong>rji <strong>za</strong> pripravo <strong>na</strong> strokovni izpit in<br />

• podpodročja, ki specificirajo področje dela znotraj <strong>na</strong>ziva.<br />

Slabosti:<br />

• strokovni izpit je v konservatorski-restavratorski dejavnosti realno izrav<strong>na</strong>lni ukrep,<br />

• strokovni izpit opravljajo kandidati, ki jim organi<strong>za</strong>cije omogočijo formalno udeležbo, čeprav niso ustrezno<br />

pripravljeni in vpeljani v področje,<br />

• neresno delo nekaterih mentorjev in<br />

• premalo obsežni semi<strong>na</strong>rji.<br />

Priložnosti:<br />

• razširitev semi<strong>na</strong>rjev v okviru priprave <strong>na</strong> strokovni izpit,<br />

• sprememba pod<strong>za</strong>konskega predpisa z modifikacijo predmetnika in razširitvijo oprostitev,<br />

• deregulacija nekaterih poklicev,<br />

• podaljšanje roka, v katerem je od <strong>za</strong>poslitve treba opraviti izpit,<br />

• omejitev pristopa k izpitu <strong>za</strong> kandidate, ki v dejavnosti delujejo kratek čas, in<br />

• prilagoditev pogojev <strong>za</strong> kandidate, ki so diplomanti restavratorskih smeri.<br />

Nevarnosti:<br />

• izraba razširjenih semi<strong>na</strong>rjev <strong>za</strong> balastno snov,<br />

• deregulacija lahko privede do <strong>za</strong>poslovanja kadrov z neustrezno izobrazbo, če sistemi<strong>za</strong>cija ni primerno<br />

ureje<strong>na</strong>.<br />

4.2 Strokovni <strong>na</strong>zivi<br />

Število vlog <strong>za</strong> pridobitev višjega <strong>na</strong>ziva z <strong>za</strong>mrznitvijo plač v javnem sektorju strmo upada, razen <strong>za</strong> <strong>na</strong>ziv<br />

svetnik, ki omogoča eventualen preskok <strong>na</strong> višje delovno mesto. Z novim pod<strong>za</strong>konskim predpisom l. 2008<br />

se je sistem točkovanja bolj decizno določil, <strong>za</strong>radi česar je doseganje pogojev postalo bolj pregledno in tudi<br />

strožje. Sistem skuša uravnotežiti strokovno delo, objave in izobraževanja. Ni še vpeljan sistem izobraževanja<br />

s kreditnimi točkami. Iz vlog so razvidni porast med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja, različnih poročil ipd. ter upad<br />

z<strong>na</strong>nstvenih in strokovnih člankov in kompleksnejšega strokovnega dela, kar je pove<strong>za</strong>no tudi s fi<strong>na</strong>nčnimi<br />

sredstvi. Sistem izobraževanj prek razpisa ne stimulira <strong>na</strong>dgrajevanja z<strong>na</strong>nja v stroki, zlasti <strong>na</strong> področju<br />

muzejske in konservatorske dejavnosti.<br />

4.2.1 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• ureje<strong>na</strong> <strong>za</strong>konska podlaga in pod<strong>za</strong>konski predpis,<br />

• razdelani pogoji <strong>za</strong> pridobitev <strong>na</strong>ziva,<br />

• olajšano prehajanje med področji in sorodnimi področji.<br />

Slabosti:<br />

• težka presoja kakovosti strokovnega dela in objav,<br />

• sistem izobraževanj in izpopolnjevanj.<br />

Priložnosti:<br />

• izvedba ciljnih izobraževanj in<br />

• stimuliranje večjih in kompleksnih projektov.<br />

Nevarnost:<br />

• prilagajanje strokovne dejavnosti potrebam <strong>na</strong>predovanja.<br />

412

3.4 Strokovni izpiti in izpopolnjevanje <strong>na</strong> področju kulturne dediščine<br />

5 Fi<strong>na</strong>nciranje<br />

Stroške strokovnega izpita plačujejo posamezniki, ki so <strong>za</strong>posleni v <strong>za</strong>sebnem sektorju. Delo komisij fi<strong>na</strong>ncira<br />

MK. Takšen sistem fi<strong>na</strong>nciranja ustre<strong>za</strong>.<br />

413

Barbara Vodopivec in Blanka Tivadar<br />

3.5 Raziskoval<strong>na</strong> podpora kulturni politiki <strong>na</strong><br />

Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

1 Uvod<br />

2 Vrste raziskovalnih tem in sredstva <strong>za</strong>nje<br />

2.1 Med<strong>na</strong>rodni raziskovalni projekt Net-Heritage<br />

3 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

4 Viri<br />

414

3.5 Raziskoval<strong>na</strong> podpora kulturni politiki <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

1 Uvod<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje raziskovalne dejavnosti <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (v <strong>na</strong>daljevanju: MK, ministrstvo) poteka<br />

v okviru programa elaboratov in ekspertiz ter programa Ciljni raziskovalni projekt (CRP) Konkurenčnost<br />

Slovenije, ki ga vodi Jav<strong>na</strong> agencija <strong>za</strong> raziskovalno dejavnost RS. Prvi je <strong>na</strong>menjen neposredno uporabnim<br />

(praviloma kabinetnim) študijam, ki morajo biti izvedene v kratkem času, <strong>na</strong>jvečkrat v le nekaj mesecih.<br />

Po <strong>na</strong>vadi gre <strong>za</strong> primerjalno pravne a<strong>na</strong>lize ureditve posamičnih področij, pripravo strokovnih podlag <strong>za</strong><br />

nov pravilnik, <strong>za</strong>kon ali strategijo, nove ukrepe ipd. <strong>Ministrstvo</strong> vsako leto pozove svoje strokovne službe <strong>za</strong><br />

predloge tem, <strong>na</strong>to pa glede <strong>na</strong> uporabnost predvidenih rezultatov <strong>za</strong> delo ministrstva in predvsem glede<br />

<strong>na</strong> skladnost s prioritetami ministrstva izbere teme, jih uvrsti v program in s postopkom javnih <strong>na</strong>ročil izbere<br />

izvajalce. V program CRP pa usmerjamo teme, ki so vsebinsko širše, interdiscipli<strong>na</strong>rne, daljšega časovnega<br />

roka, večje predvidene vrednosti in so primerne <strong>za</strong> empirično študijo.<br />

2 Vrste raziskovalnih tem 1 in sredstva <strong>za</strong>nje<br />

Za <strong>za</strong>gotavljanje raziskovalne podpore MK skrbi Sektor <strong>za</strong> a<strong>na</strong>lize, strategije in kulturni sistem, ki je v<br />

Direktoratu <strong>za</strong> kulturni razvoj in med<strong>na</strong>rodno sodelovanje. 2 Sektor je od leta 2002 do 2009 izvedel<br />

oziroma poskrbel <strong>za</strong> 119 različnih raziskovalnih <strong>na</strong>log v skupnem obsegu 1.098.615,07 EUR, to je približno<br />

9.000,00 EUR <strong>na</strong> <strong>na</strong>logo.<br />

Tabela 1 Reali<strong>za</strong>cija porabe <strong>na</strong> proračunski postavki Raziskovalne <strong>na</strong>loge od 2002 do 2009<br />

Vsota (so)fi<strong>na</strong>nciranih elaboratov,<br />

Leto ekspertiz in ciljnih raziskovalnih projektov<br />

2002 10.327.077,00 SIT<br />

2003 30.883.675,00 SIT<br />

2004 31.908.998,00 SIT<br />

2005 43.533.708,00 SIT<br />

2006 43.879.996,00 SIT<br />

2007 172.475,05 EUR<br />

2008 130.929,99 EUR<br />

2009 125.315,80 EUR<br />

Vir: Poročila o (so)fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih programov in projektov v letih 2002–2009, Ljublja<strong>na</strong>: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

V raziskovalnih temah, ki so se zvrstile v obdobju 2002–2009, je težko identificirati le nekaj skupnih imenovalcev.<br />

Razlogi <strong>za</strong> to so v številnosti razvojnih programov, ki mrgolijo od ciljev, ki so hkrati vzrok in posledica velike<br />

diferenciacije in speciali<strong>za</strong>cije <strong>na</strong>log ministrstva, v hitro spreminjajoči se <strong>za</strong>konodaji, ki uvaja sistemske<br />

spremembe in nove ukrepe (<strong>za</strong> katere potrebujemo predhodne študije), ter vsaj še v raznolikih vsebinskih<br />

prioritetah različnih vodstev ministrstva (ki so se razlikovali od starih razvojnih programov, ki so še veljali).<br />

V letu 2002 je bila veči<strong>na</strong> sredstev <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> raziskavam CRP s področja medijev, druge pa so se <strong>na</strong><strong>na</strong>šale<br />

<strong>na</strong> vprašanja dostopnosti <strong>kulture</strong>, operno umetnost, strukturne sklade in Slovence po svetu. Tudi v letu<br />

2003 so prevladovale raziskave CRP z <strong>na</strong>slednjimi temami: <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne identitete, vstop v EU, kultur<strong>na</strong><br />

vzgoja, zborovska pevska umetnost, Slovenci po svetu, klubska in društve<strong>na</strong> kultura ter kultur<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong>.<br />

V letu 2004 so bile ekspertize podlaga instrumentu knjižničnega <strong>na</strong>domestila, snovanju ukrepov <strong>na</strong><br />

1 V prilogah je sez<strong>na</strong>m <strong>na</strong>slovov raziskav, njihovih avtorjev in institucij (razen ko so avtorji raziskavo izvajali kot <strong>za</strong>sebniki). Pri vsaki raziskavi<br />

je <strong>na</strong>vedeno tudi leto, ki je praviloma leto <strong>na</strong>stanka raziskovalnega poročila, a ni nujno tudi leto, v katerem je raziskava potekala.<br />

2 Sektor je imel različ<strong>na</strong> ime<strong>na</strong>, npr. Sektor <strong>za</strong> evropske <strong>za</strong>deve in kulturni razvoj, Sektor <strong>za</strong> kulturno politiko, sistem in evropske <strong>za</strong>deve ...,<br />

in je bil tudi drugače organi<strong>za</strong>cijsko umeščen, kot je danes.<br />

415

3.5 Raziskoval<strong>na</strong> podpora kulturni politiki <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

področju samo<strong>za</strong>poslenih in izdelavi koncepta Laboratorija kulturne politike, ki pa ni dobil podpore pri<br />

vodstvu ministrstva. Izdela<strong>na</strong> je bila obšir<strong>na</strong> eksperti<strong>za</strong> Ekonomika <strong>kulture</strong>, ki je uporabne rezultate dala šele<br />

v drugi fazi, ko je z izvajalci intenzivno sodelovala strokov<strong>na</strong> služba sektorja. V okviru raziskav CRP sta se<br />

<strong>za</strong>čela dva velika medinstitucio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> projekta, ki sta se osredotočila <strong>na</strong> oblikovanje skupnega slovenskega<br />

prostora ob vstopu Slovenije v EU in <strong>na</strong> ohranjanje slovenskega jezika. Osrednji raziskovalni področji v<br />

letu 2005 sta bili raziskava o učinkih potencialne uvedbe enotne davčne stopnje <strong>na</strong> <strong>kulturo</strong> in koncept<br />

Evropske prestopnice <strong>kulture</strong> 2012. Obe temi so obdelovali po trije izvajalci, kar je omogočilo primerjavo<br />

rezultatov. V letu 2005 izvede<strong>na</strong> eksperti<strong>za</strong> o multimedijskih centrih je bila podlaga <strong>za</strong> vzpostavitev uspešne<br />

mreže 13 MMC-jev, <strong>za</strong>čel se je večletni projekt kulturne vzgoje, pridobljene so bile strokovne podlage<br />

<strong>za</strong> programiranje črpanja sredstev iz strukturnih skladov in izvede<strong>na</strong> je bila pilot<strong>na</strong> študija o učinkih<br />

štipendiranja <strong>na</strong> področju glasbe. V tem letu smo <strong>za</strong>čeli pridobivati tudi strokovne podlage <strong>za</strong> nov <strong>za</strong>kon<br />

o varstvu kulturne dediščine in o informati<strong>za</strong>ciji kulturne dediščine, ki so se <strong>na</strong>daljevale tudi v letu 2006. Z<br />

novim Zakonom o medijih je sektor <strong>za</strong>čel vsakoletne raziskave medijskega pluralizma, istega leta je izvajal<br />

še raziskave s področja slovenskega jezika (pozneje v skladu z resolucijo) in s področja informacijske družbe<br />

(vključevanje <strong>kulture</strong> v strateške dokumente, avtorske pravice v digitalnem okolju) ter se odzival <strong>na</strong> nekatere<br />

pereče probleme (raziskava o romski kulturni problematiki). Študija o možnosti ponudbe turizma v objektih<br />

kulturne dediščine je bila <strong>na</strong>rav<strong>na</strong><strong>na</strong> aplikativno in strateško v smislu medresorskega povezovanja. Osrednji<br />

raziskovalni sklopi v letu 2007 so bili <strong>na</strong>daljevanje raziskovalne podpore novemu ZVKD, kulturni vzgoji in<br />

eksperti<strong>za</strong>m s področja slovenskega jezika. Pomemben sklop je bila ekspert<strong>na</strong> podpora vključevanju <strong>kulture</strong><br />

v Lizbonsko strategijo, ki je poleg teoretičnih podlag vsebovala tudi aktivno udeležbo strokovnjakov <strong>na</strong><br />

ustreznih evropskih forumih. Veči<strong>na</strong> raziskovalnih sklopov se je <strong>na</strong>daljevala v letu 2008; pridružile so se jim<br />

tudi štiri raziskave o kulturni dediščini. Tudi teme leta 2009 so bile izjemno raznolike – skrb <strong>za</strong> slovenski<br />

jezik, knjižničarstvo, mediji, muzejske trgovine, kultur<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong>, avtorske pravice, izvedeni pa sta bili tudi<br />

dve študiji <strong>za</strong> podlage reforme javnega sektorja v kulturi, in sicer a<strong>na</strong>lizi vodenja in fi<strong>na</strong>nciranja <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih<br />

gledališč in glasbenih ustanov ter možnosti institucio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cije sodobnega plesa.<br />

2.1 Med<strong>na</strong>rodni raziskovalni projekt Net-Heritage<br />

V letu 2008 smo postali partner med<strong>na</strong>rodnega raziskovalnega projekta 7. okvirnega programa EU<br />

Net-Heritage (www.netheritage.eu). Proračun projekta je 2 milijo<strong>na</strong> evrov, trajal pa bo do 1. 10.<br />

2011. Na <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni sodelujemo z Agencijo RS <strong>za</strong> raziskovalno dejavnost, Univerzo v Ljubljani in<br />

Z<strong>na</strong>nstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije z<strong>na</strong>nosti in umetnosti. Namen projekta, ki ga<br />

koordinira italijansko ministrstvo <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (Ministero per i beni e le attivita culturali) in združuje 15<br />

partnerjev, je oblikovanje izhodišč skupne evropske raziskovalne politike <strong>na</strong> področju <strong>za</strong>ščite nepremične<br />

kulturne dediščine. Projekt želi preseči institucio<strong>na</strong>lno razdrobljenost tovrstnega raziskovanja v državah<br />

članicah in evropskem prostoru ter pove<strong>za</strong>ti različ<strong>na</strong> z<strong>na</strong>nstve<strong>na</strong> področja (npr. <strong>na</strong>ravoslovje in<br />

humanistiko). Pomembnejši rezultat projekta bodo priporočila politikom <strong>za</strong> oblikovanje raziskovalne politike<br />

in določitev raziskovalnih prioritet področja <strong>za</strong> pripravo prihodnjih skupnih evropskih razpisov. Eden od<br />

trajnejših rezultatov projekta pa bo observatorij kulturne dediščine (www.heritageportal.eu), ki <strong>na</strong>j bi postal<br />

osrednja referenč<strong>na</strong> točka <strong>za</strong> informacije s področja <strong>za</strong>ščite kulturne dediščine.<br />

S sodelovanjem v tem projektu bomo v sektorju pridobili dragocene izkušnje tudi <strong>za</strong> druga področja,<br />

<strong>na</strong> področju kulturne dediščine pa sooblikovali trend raziskovanj v evropskem prostoru. Hkrati bo sektor<br />

<strong>na</strong> podlagi izkušenj iz projekta lahko prispeval k oblikovanju <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne strategije varstva dediščine (74.<br />

člen ZVKD-1), ki <strong>na</strong>j bi med drugim opredelil tudi politiko raziskovanja <strong>na</strong> tem področju in si <strong>na</strong> podlagi<br />

argumentacije evropskega prostora pri<strong>za</strong>deval <strong>za</strong> povišanje proračunskih sredstev <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje<br />

raziskav. Izkušnja sodelovanja pri projektu bo poka<strong>za</strong>la tudi, katere so prednosti in morda slabosti aktivnega<br />

vključevanja sektorja v evropski raziskovalni prostor ERA (eden od temeljnih ciljev Lizbonske strategije) in ali<br />

je dolgoročno smiselno, da sektor pri <strong>na</strong>črtovanju razdelitve proračunskih sredstev <strong>za</strong> raziskovalno dejavnost<br />

predvidi določe<strong>na</strong> sredstva tudi <strong>za</strong> sodelovanje Slovenije pri potencialnih skupnih evropskih razpisih oziroma<br />

<strong>za</strong> <strong>na</strong>črtovanje raziskovalne politike v okviru ERA-NET in drugih projektov.<br />

416

3.5 Raziskoval<strong>na</strong> podpora kulturni politiki <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

3 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• raziskoval<strong>na</strong> podpora je dobro utečeno področje, ki ne potrebuje strukturnih sprememb; interes <strong>za</strong><br />

raziskovalne <strong>na</strong>loge v strokovnih službah ministrstva je velik in v povprečju <strong>za</strong> trikrat presega fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong><br />

sredstva, ki so vsako leto <strong>na</strong> voljo <strong>za</strong> raziskave.<br />

Slabosti:<br />

• splet<strong>na</strong> stran MK, <strong>na</strong> kateri so objavlje<strong>na</strong> raziskoval<strong>na</strong> poročila, je slabo pregled<strong>na</strong> in tudi vseh raziskav ne vsebuje,<br />

• raziskoval<strong>na</strong> poročila so objavlje<strong>na</strong> v celotnem besedilu, kar je dobro, manjkajo pa slovenski in angleški<br />

povzetki raziskav.<br />

Priložnosti:<br />

• povečanje sredstev <strong>za</strong> raziskovalne <strong>na</strong>loge,<br />

• reorgani<strong>za</strong>cija <strong>na</strong>log pri <strong>na</strong>ročanju raziskav in sklepanju pogodb: <strong>za</strong> formalni, postopkovni del in pogodbe<br />

<strong>na</strong>j poskrbi prav<strong>na</strong> služba ali služba <strong>za</strong> jav<strong>na</strong> <strong>na</strong>ročila, ki pripravlja vso dokumentacijo, oseba, odgovor<strong>na</strong> <strong>za</strong><br />

raziskovalno podporo ministrstva, pa <strong>na</strong>j pripravlja le vsebino javnih <strong>na</strong>ročil (npr. predmet raziskave, vrsta<br />

raziskave, kriteriji <strong>za</strong> izbiro ponudnika ipd.) in tisti del pogodb, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> vsebinski del obveznosti izvajalca.<br />

Nevarnosti:<br />

• nevarnost <strong>za</strong> strokovno delo predstavljajo števil<strong>na</strong> in razdroblje<strong>na</strong> administrativ<strong>na</strong> opravila, ki so pove<strong>za</strong><strong>na</strong><br />

z <strong>na</strong>ročanjem raziskav. To ovirata ustvarjalno sodelovanje z izvajalci raziskav in poglobljeno vsebinsko<br />

spremljanje njihovega dela. Na primer, postopek <strong>na</strong>ročila ene raziskave, ki je vred<strong>na</strong> od 20.000 do<br />

40.000 EUR, obsega vsaj osem faz, v katerih mora oseba, ki je <strong>na</strong> MK odgovor<strong>na</strong> <strong>za</strong> raziskave, pripraviti<br />

povprečno 12 različnih dokumentov, ki jih mora tudi evidentirati v tehnološko in idejno <strong>za</strong>starelem<br />

elektronskem sistemu <strong>za</strong> upravljanje dokumentov SPIS in <strong>za</strong> njih pridobiti podpise štirih <strong>na</strong>drejenih oseb<br />

oz. služb. Vsaka pritožba poveča število dokumentov in podaljša postopek.<br />

4 Viri<br />

– Poročilo o (so)fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih programov in projektov v letu 2002. Ljublja<strong>na</strong>, april 2003,<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– Poročilo o (so)fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih programov in projektov v letu 2003. Ljublja<strong>na</strong>, april 2004,<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– Poročilo o (so)fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih programov in projektov v letu 2004. Ljublja<strong>na</strong>, april 2005,<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– Poročilo o (so)fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih programov in projektov v letu 2005. Ljublja<strong>na</strong>, april 2006,<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– Poročilo o (so)fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih programov in projektov v letu 2006. Ljublja<strong>na</strong>, april 2007,<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– Poročilo o (so)fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih programov in projektov v letu 2007. Ljublja<strong>na</strong>, april 2008,<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– Poročilo o (so)fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih programov in projektov v letu 2008. Ljublja<strong>na</strong>, april 2009,<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– Poročilo o (so)fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih programov in projektov v letu 2009. Ljublja<strong>na</strong>, april 2010, <strong>Ministrstvo</strong><br />

<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– Vertelj, T., in Čopič, V. Poročilo o izvajanju raziskovalne dejavnosti v letu 2003. Ljublja<strong>na</strong>, maj 2004,<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– Vertelj, T., in Čopič, V. Poročilo o reali<strong>za</strong>ciji programa ekspertiz in elaboratov v letu 2004. Ljublja<strong>na</strong>, maj<br />

2005, <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– Vodopivec, B., in Čopič, V. Poročilo o reali<strong>za</strong>ciji raziskovalnih <strong>na</strong>log v letih 2001 in 2002. Ljublja<strong>na</strong>, marec<br />

2006, <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– Vodopivec, B., in Čopič, V. Poročilo o izvajanju raziskovalne dejavnosti v letu 2005. Ljublja<strong>na</strong>, marec<br />

2006, <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

417

Podporni<br />

sistemi<br />

<strong>za</strong> razvoj<br />

<strong>kulture</strong>

Brigita Lipovšek<br />

4.1 Kulturne in ustvarjalne industrije<br />

1 Uvod<br />

2 Sedaj veljavni in pretekli <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni program <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

3 Nekateri statistični podatki o KUI<br />

3.1 Zaposleni v KUI<br />

3.2 Registrira<strong>na</strong> brezposelnost v KUI<br />

3.3 Gospodarske družbe KUI<br />

3.4 Izvoz in uvoz<br />

3.5 Izdatki gospodinjstev <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

4 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

5 Viri<br />

419

4.1 Kulturne in ustvarjalne industrije<br />

1 Uvod<br />

Kulturne in ustvarjalne industrije (KUI) v okviru strateških dokumentov Republike Slovenije, še manj pa v<br />

okviru <strong>za</strong>konodaje RS, niso definirane. Prav tako še ni uradno potrjene definicije <strong>na</strong> ravni Evropske unije.<br />

Za svoje potrebe smo se pri definiciji kulturnih in ustvarjalnih industrij oprli <strong>na</strong> Eurostatovo metodologijo 1<br />

ter definicijo kulturnih in ustvarjalnih industrij, podano v dokumentu Evropske komisije Zele<strong>na</strong> knjiga –<br />

Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij, ki <strong>na</strong>vaja: »'Kulturne industrije' so industrije, ki<br />

proizvajajo in razširjajo dobrine ali storitve, ki se v času <strong>na</strong>stanka obrav<strong>na</strong>vajo z vidika njihove posebne<br />

z<strong>na</strong>čilnosti, uporabe ali <strong>na</strong>me<strong>na</strong>, ki vsebujejo ali izražajo vsebine izražanja, ne glede <strong>na</strong> njihovo morebitno<br />

tržno vrednost. Poleg tradicio<strong>na</strong>lnih umetniških sektorjev (uprizoritvene umetnosti, vizualne umetnosti,<br />

kultur<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong> – vključno z javnim sektorjem) <strong>za</strong>jemajo tudi film, DVD in video, televizijo in radio, video<br />

igrice, nove medije, glasbo, knjige in tisk. Ta pojem je opredeljen v pove<strong>za</strong>vi s pojmom kulturnega izražanja<br />

iz Konvencije Unesca o <strong>za</strong>ščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja iz leta 2005. 'Ustvarjalne<br />

industrije' so industrije, ki kot vložek uporabljajo <strong>kulturo</strong> in imajo kulturno razsežnost, njihovi rezultati<br />

pa so po večini funkcio<strong>na</strong>lni. Te industrije <strong>za</strong>jemajo arhitekturo in oblikovanje, ki elemente ustvarjalnosti<br />

vključujeta v širše procese, ter podsektorje, kot so grafično in modno oblikovanje ali oglaševanje.« (Zele<strong>na</strong><br />

knjiga, 2010, str. 5) 2<br />

V skladu z <strong>na</strong>vedeno opredelitvijo Evropske komisije se torej med KUI v celoti uvrščajo vsa področja, ki jih<br />

pokriva <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, s tem da je opredelitev <strong>za</strong>snova<strong>na</strong> še širše. Ker bodo podrobne a<strong>na</strong>lize <strong>za</strong><br />

posamez<strong>na</strong> področja izdelane in prika<strong>za</strong>ne v okviru drugih poglavij, v <strong>na</strong>daljevanju posredujemo predvsem<br />

krovne podatke o KUI.<br />

2 Sedaj veljavni in pretekli <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni program <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

Resolucija o Nacio<strong>na</strong>lnem programu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2004–2007 v okviru splošne prioritete Kultura kot kategorija<br />

razvoja: kultura kot generator gospodarskega razvoja, človeških virov, kvalitete življenja in socialne<br />

kohezivnosti <strong>na</strong>vaja, da »ekonomiko <strong>kulture</strong> <strong>na</strong> področjih kulturne ali ustvarjalne industrije sestavljajo<br />

tako javni viri kot viri iz <strong>za</strong>sebnega sektorja«, in dodaja: »Naloga kulturne politike je ustvariti pogoje <strong>za</strong><br />

večja vlaganja gospodarstva v <strong>kulturo</strong> ter spodbujati njuno sinergijo, <strong>na</strong> ta <strong>na</strong>čin pa povečati delež bruto<br />

domačega proizvoda, ki je <strong>na</strong>menjen kulturi« (str. 20). Navede<strong>na</strong> resolucija <strong>za</strong> dosego želenih rezultatov <strong>na</strong><br />

tem področju izpostavlja posebne ukrepe, to so:<br />

• prednost<strong>na</strong> podpora programom in projektom, ki vključujejo sodelovanje gospodarskega sektorja,<br />

• prednost<strong>na</strong> podpora programom in projektom, ki spodbujajo kulturni turizem,<br />

• prednost<strong>na</strong> podpora javnim kulturnim programom in kulturnim projektom, ki imajo širše ekonomske učinke,<br />

• s prednostnim podpiranjem skupnih infrastrukturnih programov in projektov <strong>na</strong> področjih <strong>kulture</strong><br />

<strong>za</strong>gotoviti pogoje <strong>za</strong> boljše delovanje kulturnega trga in večjo dostopnost <strong>kulture</strong>,<br />

• vlaganja v <strong>kulturo</strong> se uveljavljajo kot davč<strong>na</strong> olajšava,<br />

• uveljavljanje davčnih olajšav <strong>za</strong> pravne osebe, ki spodbujajo vlaganja v <strong>kulturo</strong>,<br />

• uveljavljanje davčnih olajšav <strong>za</strong> vlaganje v obnovo spomeniškega fonda, ki je v <strong>za</strong>sebni lasti, in<br />

• stimulativ<strong>na</strong> davč<strong>na</strong> obrav<strong>na</strong>va dohodkov iz <strong>na</strong>slova umetniške ustvarjalnosti (str. 20).<br />

1 Gre <strong>za</strong> metodologijo Evropskega statističnega urada Eurostata <strong>na</strong> podlagi evropske standardne klasifikacije dejavnosti NACE<br />

(Nomenclature generale des Activites economiques dans les Commu<strong>na</strong>utes Europeennes), katere prevedbo iz Standardne<br />

klasifikacije dejavnosti, sprejete <strong>na</strong> podlagi 1. revizije NACE, v Standardno klasifikacijo dejavnosti, sprejeto <strong>na</strong> podlagi 2. revizije<br />

NACE, je izdelal Statistični urad RS.<br />

2 Kulturne in ustvarjalne industrije smo v okviru veljavne Standardne klasifikacije dejavnosti definirali po <strong>na</strong>slednjih šifrah<br />

dejavnosti: 32.990, 47.610, 47.621, 47.622, 58.110, 58.120, 58.130, 58.140, 58.190, 59.110, 59.120, 59.130, 59.140, 59.200,<br />

60.100, 60.200, 63.910, 71.111, 71.112, 71.129, 74.100,74.200, 79.900, 85.520, 90.010, 90.020, 90.030, 90.040, 91.011, 91.012,<br />

91.020, 91.030, 91.040, 93.210 in 93.299.<br />

420

4.1 Kulturne in ustvarjalne industrije<br />

Sedaj veljavni NPK (Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2008–2011) ne izraža polne podpore<br />

kulturnim industrijam (poimenuje jih »kultur<strong>na</strong> industrija«), saj <strong>na</strong>vaja, da »ni brez nevarnosti <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

Po eni od teorij je kultur<strong>na</strong> industrija glavni dejavnik pri spreminjanju nekoč avtonomne umetnosti v tržno<br />

blago, s čimer sta v njej tudi ugasnila potencialni kritični <strong>na</strong>boj in pristnost …« (str. 24). Kljub temu pa<br />

ne more mimo ugotovitve, da so kulturne industrije prinesle »izjemne tehnološke možnosti <strong>za</strong> dostop do<br />

umetnosti in <strong>kulture</strong>, <strong>za</strong> izobraževanje in razvoj ter s tem tudi gospodarsko rast. Še več, kultur<strong>na</strong> industrija<br />

je lahko gonil<strong>na</strong> sila tehnoloških inovacij. Njen razvoj spodbuja samo<strong>za</strong>poslovanje in <strong>na</strong>stajanje majhnih<br />

ter srednje velikih podjetij« (str. 24). Sedanji <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni program <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> ne izpostavlja konkretnih<br />

ukrepov, ampak <strong>na</strong>vaja: »Kultur<strong>na</strong> politika bo v času, ko komercializem vse bolj ogroža snovanje <strong>za</strong>htevnih<br />

umetniških programov, prisluhnila ravno potrebi po gmotno neovirani izvedbi teh programov. Podpirala<br />

bo konkurenčnost med ustanovami, stimulirala bo tudi ustanove s tržno uspešnimi programi, ki pa hkrati<br />

ne bodo zniževale ravni svoje ustvarjalnosti. Odprtost trga vključuje tudi pretok ustvarjalcev, kar pomeni, da<br />

jim kultur<strong>na</strong> politika ne bo <strong>za</strong>pirala vrat, vendar jim bo status tujca <strong>za</strong> bivanje in delo v Sloveniji podeljevala<br />

glede <strong>na</strong> potrebe in možnosti. Posebno vprašanje je vpliv sodobne globalne industrije <strong>za</strong>bave <strong>na</strong> slovenski<br />

trg. Visoka tuja kultura, od literature, gledališča, plesa, glasbe do filozofije in humanistike, že vrsto let<br />

močno vpliva <strong>na</strong> razvoj slovenske <strong>kulture</strong>, a prodor te <strong>kulture</strong> je v skladu z odpiranjem slovenske <strong>kulture</strong><br />

<strong>na</strong>vzven. Drugače je z globalno industrijo <strong>za</strong>bave, ki osvaja zlasti življenjski svet mlade populacije. Kultur<strong>na</strong><br />

politika ne <strong>na</strong>merava omejevati te ponudbe, lahko pa s svojimi programi izobraževanja pomaga vrednotiti<br />

njene učinke, če in kadar so posledica zgolj konfekcijske, komercialne ponudbe producentov.« (str. 25)<br />

V času, ki ga pokrivata <strong>na</strong>vede<strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, si je <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> pri<strong>za</strong>devalo<br />

<strong>za</strong> o<strong>za</strong>veščanje pome<strong>na</strong>, ki ga ima kultura <strong>za</strong> razvoj v celoti, torej tudi <strong>za</strong> gospodarski razvoj. Natančnega<br />

števila programov in projektov, ki <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> <strong>na</strong>stajajo <strong>na</strong> podlagi partnerstva med državo in<br />

gospodarstvom oziroma med državo in drugimi subjekti, se <strong>za</strong>enkrat še ne da določiti, saj <strong>na</strong> strani države<br />

<strong>kulture</strong> ne podpira zgolj <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, ampak tudi druga ministrstva in vladne službe, <strong>na</strong> primer<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> okolje in prostor, <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> zu<strong>na</strong>nje <strong>za</strong>deve, <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> delo, družino in socialne<br />

<strong>za</strong>deve, <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> šolstvo in šport, Urad <strong>za</strong> <strong>na</strong>rodnosti, Urad <strong>za</strong> Slovence v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu in<br />

drugi.<br />

Navedem pa <strong>na</strong>j nekaj primerov. Na primer Geodetski inštitut Slovenije je <strong>za</strong> Zvezo društev slepih in<br />

slabovidnih Slovenije pripravil projekt Dostop in vodenje slepih in slabovidnih oseb po objektih kulturne<br />

dediščine s pomočjo integracije tehnologij GPS in mobilnih robotov. Njegov glavni <strong>na</strong>men je bil izboljšati<br />

dostopnost do kulturnih dobrin <strong>za</strong> slepe in slabovidne osebe z uporabo GNSS ter vodenjem do objektov<br />

kulturne dediščine in kulturnih dobrin ter po njih. Poleg standardnega sodelovanja s podjetji, ki se<br />

odločijo postati sponzorji posamičnih prireditev ali celotnih programov izvajalcev s področja <strong>kulture</strong>, v<br />

ta kontekst lahko umestimo tudi sodelovanje ministrstva s podjetjem Elektro Ljublja<strong>na</strong>, d. d. Ta je lastnik<br />

objekta Stara elektrar<strong>na</strong>, v polovici katerega so v celotnem obrav<strong>na</strong>vanem obdobju potekali programi z<br />

različnih področij umetnosti (predvsem uprizoritvenih umetnosti in glasbe). V programskem upravljanju<br />

se je tako <strong>na</strong> sinergijski ravni plemenitil kapital (nepremični<strong>na</strong> v lasti Elektra Ljublja<strong>na</strong>) z vložkom dveh<br />

javnih fi<strong>na</strong>ncerjev (Mest<strong>na</strong> obči<strong>na</strong> Ljublja<strong>na</strong> in ministrstvo), pravo dodano vrednost projektu pa je pri<strong>na</strong>šal<br />

kulturni program. Kot pozitiven primer mecenstva, sistematičnega zbirateljstva, <strong>na</strong>kupovalne politike in<br />

tudi <strong>za</strong>vedanja pome<strong>na</strong> družbene odgovornosti podjetij lahko <strong>na</strong>vedemo Factor banko, d. d., in družbo<br />

ACH, d. d., z njunima umetniškima zbirkama likovnih del, katerih vodilo je predvsem, da dandanes nobe<strong>na</strong><br />

družba svojega poslovanja in strategije ne more več snovati, ne da bi svojo dobičkonosnost ves čas<br />

primerjala tudi s koristmi <strong>za</strong> širše družbeno okolje. Mercator sponzorska sredstva usmerja v razvoj športa,<br />

<strong>kulture</strong>, izobraževanja in okoljevarstvenih projektov. Leta 2005 so osrednjo humanitarno akcijo posvetili<br />

spodbujanju bralne <strong>kulture</strong> med mladimi v okviru projekta M knjiga. Z do<strong>na</strong>cijo zbirke 12 knjig <strong>na</strong>jbolj<br />

branih slovenskih pisateljev 500 knjižnicam osnovnih šol ter 60 splošno izobraževalnim knjižnicam po vsej<br />

Sloveniji so mladim <strong>za</strong>gotovili večjo dostopnost do kakovostne literature z aktualno in <strong>za</strong>nimivo vsebino.<br />

Mercatorjeve do<strong>na</strong>torske dejavnosti <strong>na</strong> področju bralne <strong>kulture</strong> so se <strong>za</strong>čele že ob gradnji Mercator centra<br />

Domžale, v okviru katerega so celotno zgornje <strong>na</strong>dstropje odstopili Knjižnici Domžale. Celotno dveletno<br />

osrednjo humanitarno akcijo M knjiga, ki je potekala pod geslom Branje povezuje, je Mercator <strong>za</strong>okrožil<br />

leta 2006 z <strong>na</strong>jvečjo do<strong>na</strong>cijo v zgodovini podjetja v višini 912 milijonov tolarjev <strong>za</strong> prostore in opremo<br />

Knjižnice Oto<strong>na</strong> Župančiča v Ljubljani. Krka, d. d., je leta 2004 in 2005 <strong>za</strong> sponzorstvo in do<strong>na</strong>torstvo<br />

<strong>na</strong>menila 0,7 % sredstev od celotne prodaje. Od večjih kulturnih prireditev, ki so jih sponzorirali leta 2005<br />

in 2006, je treba omeniti operno predstavo Zaljubljen v tri oranže Sergeja Prokofjeva, ki je bila januarja<br />

2006 premierno uprizorje<strong>na</strong> <strong>na</strong> velikem odru Gallusove dvorane v Cankarjevem domu. Maja 2005 so <strong>za</strong><br />

člane Društva <strong>za</strong> zdravje srca in ožilja Slovenije sponzorirali koncert Melodije <strong>za</strong> srce, ki je prav tako potekal<br />

v Cankarjevem domu. Avgusta so omogočili koncert deškega zbora M. I. Glinka iz Sankt Peterburga.<br />

421

4.1 Kulturne in ustvarjalne industrije<br />

Ob 15-letnici Novomeškega simfoničnega orkestra so omogočili projekt Glasbene šole Marja<strong>na</strong> Kozine v<br />

Novem mestu. Podprli so tudi izvedbo razstave ob 100-letnici rojstva arhitekta in akademskega slikarja<br />

Borisa Kobeta v Cankarjevem domu. Redno sodelujejo pri projektih Dolenjskega muzeja, Festivala Brežice in<br />

Slovenskega okteta pa tudi pri mnogih drugih manjših projektih. Od leta 1971 deluje v podjetju Kulturnoumetniško<br />

društvo Krka, v okviru katerega organizirajo številne likovne in fotografske razstave domačih<br />

avtorjev v Krkinih galerijah v Novem mestu in Ljubljani. Podpirajo dejavnosti Krkinega pevskega zbora, ki<br />

ni z<strong>na</strong>n le doma, ampak tudi v svetu, tradicio<strong>na</strong>lni knjižni sejem v Krkinih galerijskih prostorih v Novem<br />

mestu in spremljajoče kulturne prireditve, priljubljeni ljubljanski Gledališki klub in drugo. Krka, d. d., s<br />

fi<strong>na</strong>nčno podporo aktivno sodeluje pri izvajanju razstavnega programa galerije Fotografija. Februarja 2007<br />

je Krka razpisala fotografski <strong>na</strong>tečaj Lepota v ženskem obrazu <strong>na</strong>rave in <strong>za</strong> <strong>na</strong>grade <strong>na</strong>menila 3750 EUR,<br />

poleg tega je izmed razstavljenih fotografij odkupila nekatere po odkupni ceni 200 EUR in jih <strong>na</strong>menila <strong>za</strong><br />

poslov<strong>na</strong> darila. Pivovar<strong>na</strong> Laško spodbuja predvsem kulturne in <strong>za</strong>bavne prireditve ter različne športne<br />

zvrsti; je eden <strong>na</strong>jvečjih mecenov slovenske <strong>kulture</strong>, hkrati sodeluje tudi v krajevnem kulturnem dogajanju;<br />

je glavni pokrovitelj kulturnih dogodkov v Kulturnem centru Laško, kjer se vsako leto zvrsti vsaj osemdeset<br />

prireditev različnih zvrsti: od klasične do <strong>na</strong>rodno<strong>za</strong>bavne glasbe, gledaliških iger in v <strong>za</strong>dnjem času tudi<br />

likovne dejavnosti. Prevzela je pokroviteljstvo <strong>na</strong>d razstavnim programom v Cankarjevem domu Ljublja<strong>na</strong><br />

ter s svojim prispevkom omogočila njihovo odličnejšo izvedbo in večjo odzivnost, s tem pa poudarila<br />

tudi sodobno, s kulturnimi vrednotami prežeto vizijo lastne dejavnosti. Pivovar<strong>na</strong> sodeluje tudi z Galerijo<br />

Muzejem Lendava.<br />

Razvojno povezovanje kulturnega sektorja z gospodarskim se kaže tudi v programih prenov kulturnih<br />

spomenikov <strong>za</strong> potrebe razvoja turizma in storitvenega sektorja, sofi<strong>na</strong>nciranih iz Evropskega regio<strong>na</strong>lnega<br />

sklada (grad Grad, Pišece, Snežnik, Ptuj). Zaradi pome<strong>na</strong> pove<strong>za</strong>nosti kulturnega s turističnim sektorjem<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> sodeluje z <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> gospodarstvo, in sicer tako v okviru omogočanja<br />

pogojev <strong>za</strong> pripravo strokovnih podlag <strong>za</strong> izvajanje ukrepov kot tudi <strong>na</strong> področju vnosa kulturnih vsebin<br />

v strateške dokumente <strong>na</strong> področju turizma. Kulturne vsebine so tudi v pove<strong>za</strong>vi s turizmom vključene v<br />

operativne programe, ki so podlaga <strong>za</strong> črpanje sredstev iz strukturnih skladov Evropske unije. To velja tudi<br />

<strong>za</strong> usmerjanje in usklajevanje obrav<strong>na</strong>ve <strong>kulture</strong> in kulturne dediščine v programih fi<strong>na</strong>nciranja projektov s<br />

področja skupnega turističnega in kulturnega prostora v programih Interreg in sosedskega sodelovanja, kjer<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> sodeluje v programskih odborih in pri ocenjevanju prispelih projektov. Delno <strong>na</strong> to<br />

področje sodijo tudi spomeniki državnega pome<strong>na</strong> v lasti RS, ki so večidel posebej urejevani in prilagojeni<br />

prav <strong>za</strong> turistične <strong>na</strong>mene, nekateri tudi <strong>za</strong> interpretacijske centre (npr. Goričko). <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> je<br />

podprlo priprave vsebine portalov Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije <strong>za</strong> področje dediščine ter pri pripravi<br />

enotnega oz<strong>na</strong>čevanja kulturnih z<strong>na</strong>menitosti z informacijskimi tablami <strong>na</strong> avtocestah (skupaj z drugimi<br />

pristojnimi ministrstvi) ter v večjih mestih (skupaj z <strong>za</strong>vodi, muzeji in civilnimi združenji ter lastniki). Prek<br />

Tehnične pomoči <strong>za</strong> izvajanje strukturne in kohezijske politike je bila sofi<strong>na</strong>ncira<strong>na</strong> izdelava investicijske<br />

projektne dokumentacije <strong>za</strong> spomenike državnega pome<strong>na</strong>, katerih večinski <strong>na</strong>men bo gospodarska raba.<br />

Projekti mreže multimedijskih centrov in gradov, sofi<strong>na</strong>nciranih iz sredstev Evropske unije, <strong>za</strong>gotavljajo<br />

infrastrukturne pogoje <strong>za</strong> boljše delovanje kulturnega trga in večjo dostopnost <strong>kulture</strong>.<br />

Eden izmed pomembnejših premikov <strong>na</strong> področju spodbujanja vlaganja v <strong>kulturo</strong> so novosti, sprejete v<br />

okviru davčne reforme, ki je <strong>za</strong>čela veljati s 1. 1. 2007. V novem Zakonu o davku <strong>na</strong> dediščine in darila je<br />

bila takrat uveljavlje<strong>na</strong> oprostitev davka <strong>na</strong> dediščine in darila, ki imajo status kulturnega spomenika, pod<br />

pogojem, da podarjenega ali podedovanega kulturnega spomenika dedič oziroma obdarjenec ne odtuji<br />

pred potekom 10 let, in pod pogojem, da je kulturni spomenik dostopen <strong>za</strong> javnost ali da je <strong>na</strong>menjen<br />

izvajanju kulturnih dejavnosti, o čemer sklene dedič ali obdarjenec z ministrstvom, pristojnim <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>,<br />

sporazum z neomejenim trajanjem. V novem Zakonu o davku <strong>na</strong> promet nepremičnin je bila ravno<br />

tako uveljavlje<strong>na</strong> oprostitev davka <strong>na</strong> prenos nepremičnin, ki imajo status kulturnega spomenika, pod<br />

pogojem, da je kulturni spomenik dostopen <strong>za</strong> javnost ali da je <strong>na</strong>menjen izvajanju kulturne dejavnosti, o<br />

čemer lastnik sklene z ministrstvom, pristojnim <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, sporazum z neomejenim trajanjem. Po posebni<br />

ureditvi <strong>za</strong> male davčne <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nce je v novem Zakonu o davku <strong>na</strong> dodano vrednost predpisa<strong>na</strong> oprostitev<br />

obraču<strong>na</strong>vanja DDV <strong>za</strong> male davčne <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nce do praga obdavčljivega prometa v višini 25.000 evrov, kar<br />

predstavlja povišanje prej veljavnega praga, ki je z<strong>na</strong>šal približno 20.800 evrov. V novem Zakonu o davku<br />

od dohodkov pravnih oseb se ohranja <strong>na</strong>čelo, da davčni <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nci lahko zmanjšajo davčno osnovo <strong>za</strong><br />

do<strong>na</strong>cije v <strong>kulturo</strong> v skupnem znesku <strong>na</strong>jveč 0,3 % obdavčenih prihodkov davčnega obdobja. Po novem pa<br />

davčno osnovo zmanjšajo še dodatno <strong>za</strong> znesek 0,2 % obdavčenih prihodkov, in sicer <strong>za</strong> kulturne <strong>na</strong>mene<br />

in <strong>za</strong> <strong>na</strong>mene <strong>za</strong>ščite pred <strong>na</strong>ravnimi in drugimi nesrečami. V <strong>za</strong>konu je poleg tega upoštevan predlog<br />

Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, da se donira<strong>na</strong> sredstva, ki presegajo olajšavo, porazdelijo <strong>na</strong> tri leta, in sicer se<br />

pri tem upošteva zmanjšanje davčne osnove <strong>za</strong> 0,5 %. Davek od dohodkov rezidentov in nerezidentov,<br />

422

4.1 Kulturne in ustvarjalne industrije<br />

ki imajo vir v Sloveniji, se z novim <strong>za</strong>konom znižuje z donekdanjih 25 % <strong>na</strong> 15 %. To velja med drugim<br />

<strong>za</strong> plačilo <strong>za</strong> storitve <strong>na</strong>stopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta plačila pripadajo drugi osebi. Po novem<br />

Zakonu o dohodnini <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nci, ki opravljajo dejavnost, med katere spadajo tudi samo<strong>za</strong>posleni v kulturi,<br />

lahko <strong>za</strong>htevajo obdavčitev po <strong>na</strong>čelu 25 % normiranih stroškov, če njihovi letni prihodki niso presegli<br />

42.000 evrov. E<strong>na</strong>ko kot pri Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb se ohranja <strong>na</strong>čelo, da davčni<br />

<strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nci lahko zmanjšajo davčno osnovo <strong>za</strong> do<strong>na</strong>cije v <strong>kulturo</strong> v skupnem znesku <strong>na</strong>jveč 0,3 % obdavčenih<br />

prihodkov davčnega obdobja. Sedaj davčno osnovo zmanjšajo še dodatno do zneska 0,2 % obdavčenih<br />

prihodkov, in sicer <strong>za</strong> kulturne <strong>na</strong>mene in <strong>za</strong> <strong>na</strong>mene <strong>za</strong>ščite pred <strong>na</strong>ravnimi in drugimi nesrečami. Tudi tu<br />

se donira<strong>na</strong> sredstva, ki presegajo olajšavo, porazdelijo <strong>na</strong> tri leta in se pri tem upošteva zmanjšanje davčne<br />

osnove <strong>za</strong> 0,5 %. Za <strong>kulturo</strong> je dobro, da ostaja režim posebnih osebnih olajšav samo<strong>za</strong>poslenim v kulturi in<br />

samostojnim novi<strong>na</strong>rjem, cenzus pa je v novem <strong>za</strong>konu ostal tak, kot je bil v prejšnjem <strong>za</strong>konu. V <strong>za</strong>konu je<br />

bil tudi uveden instrument, ki ga do uvedbe tega <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> nismo poz<strong>na</strong>li, in sicer, da lahko davčni <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nec<br />

rezident <strong>na</strong>meni del svoje dohodnine (0,5 %) <strong>za</strong> z <strong>za</strong>konom določen splošno koristni <strong>na</strong>men in s tem sam<br />

določi porabo svoje dohodnine. Med splošno koristni <strong>na</strong>men je bil uvršče<strong>na</strong> tudi kultura. Po Zakonu o DDV<br />

so plačila DDV oproščene tudi kulturne storitve, če jih opravljajo društva ali druge osebe s pridobljenim<br />

statusom v javnem interesu <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> ob izpolnjevanju predpisanih pogojev.<br />

3 Nekateri statistični podatki o KUI<br />

3.1 Zaposleni v KUI<br />

Leta 2010 je bilo v Sloveniji po podatkih SURS v okviru kulturnih in ustvarjalnih industrij skupaj 33.504<br />

delovno aktivnih oseb, v čemer so štete vse osebe, ki so pokojninsko in invalidsko <strong>za</strong>varovane oziroma so v<br />

delovnem razmerju <strong>na</strong> območju Republike Slovenije, delovno razmerje pa je lahko sklenjeno <strong>za</strong> določen ali<br />

nedoločen čas, <strong>za</strong> polni ali skrajšani delovni čas.<br />

Graf 1 Delovno aktivni v kulturnih in ustvarjalnih industrijah v Sloveniji, 2002–2010<br />

35000<br />

34000<br />

33000<br />

32000<br />

Število delovno aktivnih<br />

31000<br />

30000<br />

29000<br />

28000<br />

27000<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Vir: SURS, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva.<br />

Za primerjavo z letom 2002 <strong>na</strong>j <strong>na</strong>vedemo, da je bilo decembra 2002 v Sloveniji po podatkih državne<br />

statistike <strong>na</strong> področju KUI 30.486 delovno aktivnih oseb, to je približno 10-odstotno povečanje števila delovno<br />

aktivnih oseb v obdobju 2002–2010. Delež, ki so ga med vsemi delovno aktivnimi prebivalci Slovenije v letu<br />

2010 <strong>za</strong>vzemali delovno aktivni <strong>na</strong> področju KUI, je 4,1 %. Ta delež se je v celotnem obrav<strong>na</strong>vanem obdobju<br />

gibal med 3,7 in 4,1 %, v <strong>za</strong>dnjih treh letih pa se je stalno povečeval (2007: 3,7 %, 2008: 3,9 %). Leta 2002 je<br />

ta delež z<strong>na</strong>šal 3,8 %. Nomi<strong>na</strong>lno pa se število <strong>za</strong>poslenih v KUI v <strong>za</strong>dnjem času zmanjšuje: 2008. leta 33.900<br />

oseb, 2009. leta 33.758 oseb in 2010. leta 33.504 oseb.<br />

423

4.1 Kulturne in ustvarjalne industrije<br />

Tabela 1 Delež delovno aktivnih oseb v KUI po posameznih področjih, 2002–2010<br />

Leto Leto Leto Leto Leto Leto Leto Leto Leto<br />

Področje<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Založništvo 19,5 19,6 19,2 18,4 17,8 16,7 16,1 15,6 15,3<br />

Film 1,7 1,8 1,9 2,2 2,2 2,3 2,5 2,6 2,9<br />

Glasbeno <strong>za</strong>ložništvo 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5<br />

RTV 8,2 6,8 8,0 8,2 8,0 7,9 7,5 7,4 7,4<br />

Oglaševanje 3,1 3,1 3,0 2,8 2,6 2,6 2,3 2,2 2,0<br />

Arhitektura 38,5 38,6 37,1 37,1 37,9 38,6 39,0 38,0 36,7<br />

Oblikovanje 0,6 0,7 0,8 1,0 1,1 1,3 1,7 2,3 2,5<br />

Kulturno izobraževanje 4,2 4,5 4,7 4,8 4,9 5,0 4,8 5,1 5,5<br />

Umetniško upri<strong>za</strong>rjanje 4,7 4,9 5,0 4,9 4,8 4,8 4,0 4,3 4,4<br />

Umetniško ustvarjanje 6,0 6,4 6,6 6,8 6,8 6,7 8,0 8,2 8,4<br />

Knjižnice 4,2 4,4 4,6 4,6 4,6 4,5 4,4 4,4 4,6<br />

Arhivi 0,6 0,7 0,7 0,7 0,4 0,6 0,8 0,8 0,8<br />

Muzeji 2,8 2,8 2,8 2,8 2,7 2,6 2,6 2,7 2,8<br />

Varstvo kulturne dediščine 1,1 1,1 0,9 0,9 0,9 1,0 1,0 1,1 1,1<br />

Druge kulturne dejavnosti 4,3 4,3 4,3 4,4 4,7 5,0 4,7 4,9 5,1<br />

Vir: SURS, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva.<br />

Največ delovno aktivnih v okviru KUI deluje <strong>na</strong> področju arhitekture 3 (leta 2009 so ti delovno aktivni<br />

obsegali 38 % vseh delovno aktivnih v KUI, leta 2010 pa 36,7 %). Njihovo število niha, medtem ko (če<br />

se osredotočimo <strong>na</strong> ustvarjalne industrije) število delovno aktivnih <strong>na</strong> področju oblikovanja stalno raste<br />

(leta 2009 jih je bilo 2,3 %, leta 2010 pa 2,5 %, medtem ko jih je bilo leta 2002 zgolj 0,6 %). Na področju<br />

oglaševanja pa opažamo <strong>na</strong>sproten, padajoč trend.<br />

Graf 2 Delovno aktivni v ustvarjalnih industrijah v Sloveniji, 2002–2010<br />

14000<br />

12000<br />

10000<br />

Število delovno aktivnih<br />

8000<br />

6000<br />

4000<br />

2000<br />

0<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Oglaševanje Arhitektura Oblikovanje<br />

Vir: SURS, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva.<br />

3 Področja KUI smo glede <strong>na</strong> SKD 2008 obrav<strong>na</strong>vali <strong>na</strong> <strong>na</strong>slednji <strong>na</strong>čin: <strong>za</strong>ložništvo: 32.990, 47.610, 47.621, 47.622, 58.110, 58.120,<br />

58.130, 58.140, 58.190, film: 59.110, 59.120, 59.130, 59.140, glasbeno <strong>za</strong>ložništvo 59.200, RTV: 60.100, 60.200, oglaševanje: 63.910,<br />

74.200, arhitektura: 71.111, 71.112, 71.129, oblikovanje: 74.100, izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

in umetnosti: 85.520, umetniško upri<strong>za</strong>rjanje: 90.010, umetniško ustvarjanje: 90.030, knjižnice: 91.011, arhivi: 91.012, muzeji:<br />

91.020, varstvo kulturne dediščine: 91.030, druge kulturne dejavnosti: 79.900, 90.020, 90.040, 91.040, 93.210, 93.299.<br />

424

4.1 Kulturne in ustvarjalne industrije<br />

V okviru KUI drugo mesto glede <strong>na</strong> številnost <strong>za</strong>vzemajo delovno aktivni <strong>na</strong> področju <strong>za</strong>ložništva. Leta<br />

2009 je to področje obsegalo 15,6 % vseh <strong>za</strong>poslenih v KUI, leta 2010 pa 15,3 %. Težak položaj akterjev <strong>na</strong><br />

področju knjige odseva tudi v številu delovno aktivnih, saj to število v vsem obdobju 2002–2010 ne<strong>za</strong>držno<br />

pada. Od leta 2002 do 2010 je tako padlo že <strong>za</strong> 4 odstotne točke. Število delovno aktivnih <strong>na</strong> področju radia<br />

in televizije je od leta 2005 do 2009 padalo, a ne tako drastično, kot je to opaziti <strong>na</strong> področju <strong>za</strong>ložništva. V<br />

<strong>na</strong>sprotju s tem je število <strong>za</strong>poslenih <strong>na</strong> področju filma raslo, in to v celotnem obdobju 2002–2010.<br />

Graf 3 Delovno aktivni <strong>na</strong> področju <strong>za</strong>ložništva, filma in RTV v Sloveniji, 2002–2010<br />

7000<br />

6000<br />

5000<br />

Število delovno aktivnih<br />

4000<br />

3000<br />

2000<br />

1000<br />

0<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Založništvo Film Glasbeno <strong>za</strong>ložništvo RTV<br />

Vir: SURS, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva.<br />

Delež delovno aktivnih <strong>na</strong> drugih področjih se v obdobju 2002–2010 ni korenito spreminjal. Opažamo pa<br />

porast števila delovno aktivnih <strong>na</strong> področju umetniškega ustvarjanja. Od leta 2002 do 2010 se je njihovo<br />

število povečalo kar <strong>za</strong> dobri 2 odstotni točki.<br />

Graf 4<br />

Delovno aktivni <strong>na</strong> področju umetniškega ustvarjanja in upri<strong>za</strong>rjanja, knjižnic, arhivov, muzejev in varstva<br />

kulturne dediščine v Sloveniji, 2002–2010<br />

3000<br />

2500<br />

2000<br />

Število delovno aktivnih<br />

1500<br />

1000<br />

500<br />

0<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Umetniško upri<strong>za</strong>rjanje Umetniško ustvarjanje Knjižnice Arhivi Muzeji Varstvo kulturne dediščine<br />

Vir: SURS, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva.<br />

425

4.1 Kulturne in ustvarjalne industrije<br />

3.2 Registrira<strong>na</strong> brezposelnost v KUI<br />

Čeprav ustvarjalne industrije glede <strong>na</strong> skupno število delovno aktivnih oseb v KUI dosegajo komaj dobrih<br />

40 % (leta 2009 42 %), pa je iz podatkov o registriranih brezposelnih moč razbrati, da so kar tri četrtine<br />

vseh registriranih brezposelnih v okviru KUI prav s področja ustvarjalnih industrij (leta 2009 76 %).<br />

Na področju kulturnih industrij <strong>na</strong>jveč brezposelnih dosega 7. stopnjo izobrazbe, torej so končali visoko<br />

strokovno izobraževanje, univerzitetno dodiplomsko izobraževanje, 1. in 2. bolonjsko stopnjo oziroma<br />

univerzitetno podiplomsko izobraževanje (speciali<strong>za</strong>cija, magisterij z<strong>na</strong>nosti), <strong>na</strong>sprotno pa je v okviru<br />

ustvarjalnih industrij <strong>na</strong>jveč registriranih brezposelnih oseb s 5. stopnjo izobrazbe, ki pomeni gim<strong>na</strong>zijsko<br />

izobraževanje, srednje poklicno-tehniško izobraževanje, srednje tehniško oz. drugo strokovno izobraževanje.<br />

Graf 5 Registrirani brezposelni v kulturnih in ustvarjalnih industrijah, 2002 in 2009<br />

700<br />

600<br />

Število registriranih brezposelnih<br />

500<br />

400<br />

300<br />

200<br />

100<br />

0<br />

2002 2009<br />

Kulturne industrije<br />

Kreativne industrije<br />

Vir: Zavod RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje 1998–2010, redne letne obdelave (http://www.zizmond.info/brezposelnost/brezposelni_regije.htm).<br />

Podatki kažejo, da registrira<strong>na</strong> brezposelnost raste. V primerjavi z letom 2002 je bila v KUI leta 2009<br />

brezposelnost višja kar <strong>za</strong> 35 %. V kulturnih industrijah se je v tem času povečala <strong>za</strong> 31 %, v ustvarjalnih<br />

industrijah pa <strong>za</strong> 36 %.<br />

3.3 Gospodarske družbe KUI<br />

Število gospodarskih družb KUI se je leta 2009 glede <strong>na</strong> leto 2008 povečalo <strong>za</strong> 4 % (leta 2009 je bilo teh<br />

družb 4529), kar je e<strong>na</strong>ko slovenskemu povprečju <strong>za</strong> vse gospodarske družbe. Leta 2010 pa se je glede <strong>na</strong><br />

leto 2009 povečalo <strong>za</strong> 2 %, kar je <strong>za</strong> odstotek manj od slovenskega povprečja <strong>za</strong> vse gospodarske družbe.<br />

Leta 2010 je bilo v Sloveniji skupaj 4609 gospodarskih družb s področja KUI. Skupno število <strong>za</strong>poslenih v<br />

vseh slovenskih gospodarskih družbah se je v letu 2009 glede <strong>na</strong> leto 2008 v Sloveniji zmanjšalo <strong>za</strong> 6 %.<br />

Tu pa kažejo KUI ugodnejšo sliko. Število <strong>za</strong>poslenih v teh podjetjih se je v letu 2009 glede <strong>na</strong> leto 2008<br />

zmanjšalo <strong>za</strong> 3 %. Leta 2010 se je skupno število <strong>za</strong>poslenih v vseh slovenskih gospodarskih družbah glede<br />

<strong>na</strong> leto 2009 zmanjšalo <strong>za</strong> 4 %, e<strong>na</strong>ko velja <strong>za</strong> gospodarske družbe s področja KUI. Tako v letu 2008 kot<br />

tudi v letu 2009 so gospodarske družbe s področja KUI <strong>za</strong>vzemale 8,4 % deleža vseh gospodarskih družb v<br />

Sloveniji, glede <strong>na</strong> število <strong>za</strong>poslenih v teh gospodarskih družbah so v letu 2008 <strong>za</strong>jemale 3,5 % <strong>za</strong>poslenih<br />

v gospodarskih družbah v Sloveniji, leta 2009 pa se je ta delež nekoliko povečal, in sicer <strong>na</strong> 3,6 %. Leta<br />

2010 je delež gospodarskih družb KUI glede <strong>na</strong> vse gospodarske družbe v Sloveniji z<strong>na</strong>šal 8,3 %, delež<br />

<strong>za</strong>poslenih v teh gospodarskih družbah pa je prav tako kot leto poprej z<strong>na</strong>šal 3,6 % <strong>za</strong>poslenih v vseh<br />

gospodarskih družbah v Sloveniji.<br />

426

4.1 Kulturne in ustvarjalne industrije<br />

Graf 6<br />

Število gospodarskih družb v kulturnih in ustvarjalnih industrijah, 2010, glede <strong>na</strong> velikost podjetij (po številu<br />

<strong>za</strong>poslenih)<br />

0 <strong>za</strong>poslenih<br />

1-5 <strong>za</strong>poslenih<br />

6-10 <strong>za</strong>poslenih<br />

11-20 <strong>za</strong>poslenih<br />

Več kot 21 <strong>za</strong>poslenih<br />

Vir: Let<strong>na</strong> poročila gospodarskih družb, AJPES.<br />

Glede <strong>na</strong> velikost gospodarskih družb v okviru KUI tudi v Sloveniji prevladujejo mala in mikro podjetja. V<br />

letu 2008 so skupaj <strong>za</strong>vzemala kar 87 % gospodarskih družb (od tega je bilo 34 % družb z 0 <strong>za</strong>poslenimi<br />

in 53 % družb z 1–5 <strong>za</strong>poslenimi), ki pa so <strong>za</strong>poslovale zgolj 25 % vseh <strong>za</strong>poslenih v gospodarskih družbah<br />

<strong>na</strong> področju KUI. Največ <strong>za</strong>poslenih, kar 51 %, je bilo <strong>za</strong>poslenih v podjetjih z več kot 21 <strong>za</strong>poslenimi (teh<br />

podjetij je bilo v okviru KUI v letu 2008 zgolj 3 %). V letu 2009 se je delež malih in mikro podjetij v KUI<br />

v Sloveniji povečal še <strong>za</strong> 1 odstotno točko, e<strong>na</strong>ko velja <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene v teh podjetjih, delež <strong>za</strong>poslenih v<br />

podjetjih z več kot 21 <strong>za</strong>poslenimi pa se je zmanjšal <strong>za</strong> 2 odstotni točki. V letu 2010 se je delež malih in<br />

mikro podjetij še povečal, in sicer <strong>na</strong> 89 % (od tega je bilo 37 % gospodarskih družb z 0 <strong>za</strong>poslenimi in<br />

52 % družb z 1–5 <strong>za</strong>poslenimi). Ostaja pa dejstvo, da so ta podjetja <strong>za</strong>poslovala zgolj četrtino <strong>za</strong>poslenih v<br />

KUI (26 % v letu 2010), medtem ko sta 2 % gospodarskih družb z več kot 21 <strong>za</strong>poslenimi <strong>za</strong>poslovala 49 %<br />

vseh <strong>za</strong>poslenih v KUI ali kar 8266 od skupaj 16.760 oseb.<br />

Samostojni podjetniki so imeli v okviru KUI v letu 2008 skupaj 4054, leta 2009 4627, leta 2010 pa 5121<br />

podjetij. Rast števila teh podjetij, ki je leta 2009 glede <strong>na</strong> leto 2008 dosegla 14 %, leta 2010 glede <strong>na</strong> leto<br />

2009 pa 11 %, je v tem obdobju krepko presegla povprečno rast števila podjetij samostojnih podjetnikov v<br />

vseh panogah, ki je z<strong>na</strong>šala 4 % (leta 2009 glede <strong>na</strong> leto 2008) oziroma 2 % (leta 2010 glede <strong>na</strong> leto 2009).<br />

Število <strong>za</strong>poslenih v podjetjih samostojnih podjetnikov je od leta 2008 do 2009 <strong>na</strong> ravni vseslovenskega<br />

povprečja padlo <strong>za</strong> 7 %, od leta 2009 do leta 2010 pa <strong>za</strong> 13 %, v podjetjih samostojnih podjetnikov, ki<br />

delujejo <strong>na</strong> področju KUI, pa <strong>za</strong> 4 % (od leta 2008 <strong>na</strong> 2009) oziroma <strong>za</strong> 7 % (od leta 2009 do leta 2010).<br />

Podjetja samostojnih podjetnikov s področja KUI so leta 2008 obsegala 6 % vseh podjetij samostojnih<br />

podjetnikov v Sloveniji, leta 2009 pa se je ta delež povečal <strong>na</strong> 6,6 %. Leta 2010 se je ta delež zmanjšal<br />

<strong>na</strong> 4 %. Ker večji del teh podjetij prikazuje 0 <strong>za</strong>poslenih, je delež <strong>za</strong>poslenih v podjetnih samostojnih<br />

podjetnikov tudi glede <strong>na</strong> <strong>za</strong>poslene v podjetjih samostojnih podjetnikov v drugih panogah izredno majhen<br />

– v obrav<strong>na</strong>vanem obdobju zgolj 1,4 % oziroma 1,5 % (leto 2010).<br />

427

4.1 Kulturne in ustvarjalne industrije<br />

Graf 7<br />

Število podjetij samostojnih podjetnikov <strong>na</strong> področju kulturnih in ustvarjalnih industrij, 2010, glede <strong>na</strong><br />

velikost podjetij (po številu <strong>za</strong>poslenih)<br />

0 <strong>za</strong>poslenih<br />

1-5 <strong>za</strong>poslenih<br />

6-10 <strong>za</strong>poslenih<br />

11-20 <strong>za</strong>poslenih<br />

Več kot 21 <strong>za</strong>poslenih<br />

Vir: Let<strong>na</strong> poročila malih samostojnih podjetnikov, AJPES.<br />

Glede <strong>na</strong> velikost je veči<strong>na</strong> podjetij samostojnih podjetnikov seveda malih in mikro – leta 2008 je bilo<br />

88 % podjetij takih z 0 <strong>za</strong>poslenimi, leta 2009 je bilo takih podjetij 90 %, kar 99 % podjetij pa je imelo do<br />

5 <strong>za</strong>poslenih. Leta 2010 je bilo 91 % podjetij <strong>na</strong> področju kulturnih in ustvarjalnih industrij v Sloveniji z 0<br />

<strong>za</strong>poslenimi, <strong>na</strong>daljnjih 8 % pa je štelo 1–5 <strong>za</strong>poslenih.<br />

Graf 8<br />

Število gospodarskih družb in podjetij samostojnih podjetnikov <strong>na</strong> področju kulturnih in ustvarjalnih<br />

industrij, 2009<br />

Druge kulturne<br />

dejavnosti<br />

Varstvo kulturne<br />

dediščine<br />

Muzeji<br />

Arhivi<br />

Knjižnice<br />

Umetniško<br />

ustvarjanje<br />

Umetniško<br />

upri<strong>za</strong>rjanje<br />

Izobraževanje<br />

Oblikovanje<br />

Arhitektura<br />

Oglaševanje<br />

RTV<br />

Glasbeno<br />

<strong>za</strong>ložništvo<br />

Film<br />

Založništvo<br />

0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500<br />

Število pravnih oseb<br />

Vir: Let<strong>na</strong> poročila gospodarskih družb in let<strong>na</strong> poročila malih samostojnih podjetnikov, AJPES.<br />

428

4.1 Kulturne in ustvarjalne industrije<br />

Graf 9<br />

Število gospodarskih družb in podjetij samostojnih podjetnikov <strong>na</strong> področju kulturnih in ustvarjalnih<br />

industrij, 2010<br />

Druge kulturne<br />

dejavnosti<br />

Varstvo kulturne<br />

dediščine<br />

Muzeji<br />

Arhivi<br />

Knjižnice<br />

Umetniško<br />

ustvarjanje<br />

Umetniško<br />

upri<strong>za</strong>rjanje<br />

Izobraževanje<br />

Oblikovanje<br />

Arhitektura<br />

Oglaševanje<br />

RTV<br />

Glasbeno<br />

<strong>za</strong>ložništvo<br />

Film<br />

Založništvo<br />

0 1000 2000 3000 4000 5000 6000<br />

Število pravnih oseb<br />

Samostojni podjetniki Gospodarske družbe<br />

Vir: Let<strong>na</strong> poročila gospodarskih družb in let<strong>na</strong> poročila malih samostojnih podjetnikov, AJPES.<br />

Tako v letu 2009 kot tudi v letu 2010 so <strong>na</strong> področju kulturnih in ustvarjalnih industrij prevladovali<br />

gospodarske družbe in podjetja samostojnih podjetnikov s področja arhitekture. Na tem področju ostajajo<br />

številnejše gospodarske družbe. Po drugi strani pa razumljivo knjižnice z vidika teh organi<strong>za</strong>cijskih oblik v<br />

Sloveniji niso <strong>za</strong>stopane, prav tako v <strong>za</strong>nemarljivi meri arhivi in muzeji.<br />

429

4.1 Kulturne in ustvarjalne industrije<br />

3.4 Izvoz in uvoz<br />

Po podatkih UNCTAD so države članice Združenih <strong>na</strong>rodov v letu 2005 <strong>na</strong> področju <strong>za</strong>ložništva ustvarile<br />

izvoz v skupni vrednosti 35.611,3 mio EUR; od tega je izvoz knjig z<strong>na</strong>šal 10.353,7 mio EUR, izvoz časopisov<br />

in revij pa 12.317,3 mio EUR. Po podatkih UNCTAD je <strong>na</strong> svetovni ravni izvoz <strong>za</strong> področje <strong>za</strong>ložništva v letih<br />

2000–2005 dosegel 6,3-odstotno rast. Slovensko <strong>za</strong>ložništvo in tiskarstvo sta po podatkih Statističnega<br />

urada RS v istem letu ustvarila izvoz v skupni vrednosti 114,5 mio EUR, leta 2008 138,4 mio EUR, medtem<br />

ko je bil uvoz občutno nižji: 64,7 mio EUR leta 2005 in 89 mio EUR leta 2008 .<br />

Graf 10<br />

Uvoz, <strong>za</strong>ložništvo in tiskarstvo, rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti v Sloveniji, 2003–2008, v 1000 EUR<br />

100.000<br />

90.000<br />

80.000<br />

70.000<br />

60.000<br />

50.000<br />

40.000<br />

30.000<br />

20.000<br />

1000 EUR<br />

10.000<br />

0<br />

2003 2004 2005 2006 2007 2008<br />

Založništvo in tiskarstvo<br />

Rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti<br />

Vir: SURS.<br />

Po podatkih UNCTAD tudi druge kulturne in ustvarjalne industrije pomembno prispevajo k rasti svetovnega<br />

gospodarstva. Tako je <strong>na</strong> svetovni ravni izvoz <strong>na</strong> področju filma v letu 2005 z<strong>na</strong>šal 533,7 mio EUR, rast<br />

izvo<strong>za</strong> pa je v letih 2000–2005 dosegla kar 14,4 %. Še bolj vrtoglavo rast, kar 17 %, so <strong>na</strong> svetovni<br />

ravni <strong>za</strong>beležili <strong>na</strong> glasbenem področju (izvoz a<strong>na</strong>lognih trakov in zgoščenk), ki je v letu 2005 ustvarilo<br />

11.995,8 mio EUR izvo<strong>za</strong>. Na področju vizualnih umetnosti je bila v letu 2005 skup<strong>na</strong> vrednost svetovnega<br />

izvo<strong>za</strong> kar 17.803,2 mio EUR, njegova rast v obdobju 2000–2005 pa 6,4-odstot<strong>na</strong>. Od tega je svetovni<br />

izvoz starin v letu 2005 dosegel vrednost 2038,4 mio EUR, njegova rast v letih 2000–2005 pa je bila<br />

5-odstot<strong>na</strong>. Več kot še enkrat tolikšno vrednost izvo<strong>za</strong> je <strong>na</strong> svetovni ravni doseglo področje kiparstva<br />

– 4885,5 mio EUR, ki je v zgoraj <strong>na</strong>vedenem časovnem obdobju <strong>za</strong>beležilo nekoliko nižjo rast, in sicer<br />

4,2-odstotno.<br />

430

4.1 Kulturne in ustvarjalne industrije<br />

Graf 11<br />

Izvoz, <strong>za</strong>ložništvo in tiskarstvo, rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti v Sloveniji, 2003–2008, v 1000 EUR<br />

160.000<br />

140.000<br />

120.000<br />

100.000<br />

80.000<br />

60.000<br />

40.000<br />

1000 EUR<br />

20.000<br />

0<br />

2003 2004 2005 2006 2007 2008<br />

Založništvo in tiskarstvo<br />

Rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti<br />

Vir: SURS.<br />

Vrednost izvo<strong>za</strong>, ki jo je doseglo področje slikarstva, je v obrav<strong>na</strong>vanem letu z<strong>na</strong>šala 767,6 mio EUR<br />

(4,1-odstot<strong>na</strong> rast v obdobju 2000–2005), področje fotografije je <strong>na</strong> svetovni ravni doseglo izvoz v<br />

vrednosti 1200,9 mio EUR, rast njegovega izvo<strong>za</strong> pa se je v obdobju 2000–2005 povečala kar <strong>za</strong> 11,5 %. V<br />

letu 2008 je izvoz <strong>na</strong> področju dejavnosti v zvezi s filmi, video-in zvočnimi <strong>za</strong>pisi z<strong>na</strong>šal 6,3 mio EUR in <strong>na</strong><br />

področju kulturnih in razvedrilnih dejavnosti 5,2 mio EUR. Dejavnosti v zvezi s filmom, video- in zvočnimi<br />

<strong>za</strong>pisi so imele negativno bilanco v primerjavi z uvozom (ta je v letu 2008 z<strong>na</strong>šal 10,4 mio EUR), kulturne in<br />

razvedrilne dejavnosti pa so ustvarile več izvo<strong>za</strong> kot uvo<strong>za</strong>, saj je uvoz <strong>na</strong> tem področju z<strong>na</strong>šal 0,7 mio EUR.<br />

V skladu s podatki Statističnega urada RS sta tako izvoz kot uvoz <strong>na</strong> področju <strong>za</strong>ložništva in tiskarstva v<br />

obdobju 2003–2008 rasla (v obrav<strong>na</strong>vanem obdobju se je izvoz nomi<strong>na</strong>lno zvečal kar <strong>za</strong> 87 %, uvoz pa <strong>za</strong><br />

66 %), medtem ko se je predvsem uvoz <strong>na</strong> področju rekreacijskih, kulturnih in športnih dejavnosti v letih<br />

2007 in 2008 korenito zmanjšal – v obrav<strong>na</strong>vanem obdobju je padel kar <strong>za</strong> 88 %.<br />

3.5 Izdatki gospodinjstev <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

Izdatki gospodinjstev <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (Eurostatova definicija <strong>na</strong> podlagi klasifikacije COICOP) so v skladu z<br />

<strong>za</strong>dnjimi razpoložljivimi podatki Statističnega urada RS leta 2008 z<strong>na</strong>šali 558,343 mio EUR. Nomi<strong>na</strong>lno<br />

sredstva sicer rastejo (leta 2002 so z<strong>na</strong>šala 405,133 mio EUR), delež vseh povprečnih porabljenih sredstev, ki<br />

ga gospodinjstva <strong>na</strong>menijo <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, pa od leta 2000 vztrajno pada. Od leta 2002 do 2008 se je ta delež<br />

zmanjšal že <strong>za</strong> skoraj polovico odstotne točke. Deloma bi zmanjševanje izdatkov gospodinjstev <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

lahko pripisali splošnemu izboljševanju informacijske pismenosti prebivalcev in drastičnemu povečanju<br />

ponudbe brezplačnih spletnih vsebin, po drugi strani pa podatki kažejo, da je pred KUI <strong>na</strong> slovenskem velik<br />

izziv, kako tudi svojo plačljivo ponudbo <strong>na</strong> uspešen <strong>na</strong>čin približati porabnikom.<br />

431

4.1 Kulturne in ustvarjalne industrije<br />

Graf 12 Delež vseh povprečnih porabljenih sredstev, ki jih gospodinjstva <strong>na</strong>menijo <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, 2002–2008, v %<br />

4,60<br />

4,50<br />

4,40<br />

4,30<br />

4,20<br />

4,10<br />

4,00<br />

%<br />

3,90<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008<br />

Vir: SURS.<br />

Povpreč<strong>na</strong> let<strong>na</strong> porablje<strong>na</strong> sredstva, ki so jih gospodinjstva v letu 2008 <strong>na</strong>menila <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, so z<strong>na</strong>šala<br />

1,50 % BDP Slovenije, kar pomeni rahel dvig glede <strong>na</strong> predhodno leto, do tedaj pa smo <strong>za</strong>dnjih 8 let<br />

opažali upadanje. Po podatkih ankete SURS o porabi v gospodinjstvih so v letu 2008 gospodinjstva <strong>za</strong><br />

<strong>na</strong>kup vstopnic <strong>za</strong> kino, gledališče ali koncert porabila 16,4 mio EUR, <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup vstopnic <strong>za</strong> muzeje, galerije,<br />

živalski vrt ipd. pa 5 mio EUR. Daleč <strong>na</strong>jvečji delež sredstev, ki jih slovenska gospodinjstva <strong>na</strong>menijo<br />

<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, že celotno <strong>za</strong>dnje desetletje pripade porav<strong>na</strong>vi <strong>na</strong>ročnine RTV. V letu 2008 so <strong>za</strong> ta <strong>na</strong>men<br />

gospodinjstva <strong>na</strong>menila kar 191,3 mio EUR ali 34,3 % vseh sredstev, ki so jih <strong>na</strong>menila <strong>za</strong> kulturne proizvode<br />

in storitve.<br />

Graf 13 Povpreč<strong>na</strong> let<strong>na</strong> porablje<strong>na</strong> sredstva, ki jih gospodinjstva <strong>na</strong>menijo <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, glede <strong>na</strong> BDP, 2002–2008, v %<br />

2,00<br />

1,80<br />

1,60<br />

1,40<br />

1,20<br />

1,00<br />

0,80<br />

0,60<br />

0,40<br />

0,20<br />

%<br />

0,00<br />

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008<br />

Vir: SURS.<br />

432

4.1 Kulturne in ustvarjalne industrije<br />

Za <strong>na</strong>kup strokovnih in leposlovnih knjig so gospodinjstva v letu 2008 porabila 31 mio EUR (5,6 % vseh<br />

sredstev, ki so jih porabila <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup proizvodov in storitev s področja <strong>kulture</strong>), <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup časopisov in revij<br />

pa 112,3 mio EUR (20,1 % teh sredstev). Delež sredstev, ki ga gospodinjstva <strong>na</strong>menijo <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup strokovnih<br />

in leposlovnih knjig, se je od leta 2002 znižal kar <strong>za</strong> 4 odstotne točke (glede <strong>na</strong> skupno količino sredstev, ki<br />

so jih gospodinjstva <strong>na</strong>menila <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup kulturnih proizvodov in storitev), delež sredstev (glede <strong>na</strong> skupno<br />

količino sredstev, ki jih gospodinjstva <strong>na</strong>menijo <strong>za</strong> kulturne proizvode in storitve), ki ga gospodinjstva<br />

<strong>na</strong>menijo <strong>za</strong> <strong>na</strong>kup časopisov in revij, pa je od leta 2003 bolj ali manj ustaljen.<br />

Graf 14 Potrošnja gospodinjstev <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> glede <strong>na</strong> vrsto dobrin, 2002 in 2008, v %<br />

Pribor <strong>za</strong> pisanje<br />

in risanje<br />

Časopisi in revije<br />

Strokovne in<br />

leposlovne knjige<br />

Druge kulturne<br />

storitve<br />

RTV <strong>na</strong>ročni<strong>na</strong><br />

Muzeji, galerije,<br />

živalski vrt ipd.<br />

Kino, gledališče,<br />

koncert<br />

Glasbeni<br />

instrumenti<br />

Popravila audiovideo<br />

opreme,<br />

fotografske<br />

opreme ipd.<br />

Mediji <strong>za</strong><br />

snemanje slike<br />

in zvoka<br />

Oprema <strong>za</strong><br />

obdelavo<br />

podatkov<br />

Fotografska in<br />

kinematografska<br />

oprema<br />

TV sprejemnik,<br />

videorekorder<br />

Hi-fi <strong>na</strong>prave<br />

Radijski in<br />

tranzistorski<br />

sprejemnik*<br />

Vir: SURS.<br />

0<br />

5 10 15 20 25 30 35<br />

40<br />

2008 2002<br />

433

4.1 Kulturne in ustvarjalne industrije<br />

4 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• bogata kultur<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong>,<br />

• bogato sočasno ustvarjanje,<br />

• <strong>za</strong>interesirano občinstvo,<br />

• visoka raven in raznovrstnost kulturne ponudbe,<br />

• visoka dostopnost kulturnih ustanov <strong>za</strong>radi majhnih razdalj med kraji v Sloveniji ter razpršenost nevladnih<br />

organi<strong>za</strong>cij in <strong>za</strong>vodov s kakovostnim kulturnim programom,<br />

• razvito delovanje stanovskih organi<strong>za</strong>cij,<br />

• relativno dobra raču<strong>na</strong>lniška opremljenost ponudnikov kulturnih storitev in prisotnost <strong>na</strong> svetovnem spletu,<br />

• okolje, v katerem se glavni akterji KUI pretežno osebno poz<strong>na</strong>jo med seboj, kar lahko omogoča lažje<br />

povezovanje.<br />

Slabosti:<br />

• pomanjkanje strategije <strong>za</strong> razvoj KUI,<br />

• še vedno premajh<strong>na</strong> pove<strong>za</strong>nost KUI z izobraževalnimi ustanovami, področjem z<strong>na</strong>nosti in inovacij in<br />

gospodarstvom,<br />

• nepove<strong>za</strong>nost kulturne produkcije in <strong>za</strong>radi tega slabša dostopnost <strong>za</strong> vse družbene skupne ter stroškov<strong>na</strong><br />

neučinkovitost,<br />

• slaba dostopnost kulturne produkcije glede <strong>na</strong> časovne možnosti prebivalstva,<br />

• preveliko <strong>za</strong><strong>na</strong>šanje uporabnikov <strong>na</strong> proračunska sredstva in premalo angažmaja <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev<br />

izvenproračunskih virov,<br />

• pomanjkanje upravljavskih z<strong>na</strong>nj in kadrov v kulturi,<br />

• davčni sistem še vedno ne omogoča <strong>za</strong>dostne spodbude <strong>za</strong> <strong>za</strong>seb<strong>na</strong> vlaganja v <strong>kulturo</strong>,<br />

• veči<strong>na</strong> podjetij KUI je mikro ali malih; nujno potrebujejo pravne in poslovne <strong>na</strong>svete; država ni uredila<br />

učinkovite tovrstne pomoči,<br />

• <strong>za</strong>seb<strong>na</strong> poraba – poraba gospodinjstev <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> pada,<br />

• okolje, v katerem se glavni akterji pretežno osebno poz<strong>na</strong>jo med seboj, kar lahko <strong>za</strong>vira vključevanje<br />

nekaterih akterjev oziroma lahko povzroča povezovanje, ki ni optimalno,<br />

• neurejenost trga ponudbe storitev ustvarjalnih industrij, kar vpliva <strong>na</strong> neusklajenost cen, neupoštevanje<br />

avtorskega prava in predvsem <strong>na</strong> področju oblikovanja splošno nepriz<strong>na</strong>nost stroke.<br />

Priložnosti:<br />

• izdelava strateškega <strong>na</strong>črta <strong>za</strong> kulturne in ustvarjalne industrije,<br />

• spodbujanje horizontalnega povezovanja med <strong>kulturo</strong>, z<strong>na</strong>nostjo, izobraževanjem, tehnologijo in<br />

podjetništvom,<br />

• sodelovanje države s predstavniki KUI pri definiranju in uveljavljanju izobraževanja, kakršnega KUI<br />

potrebujejo,<br />

• predvsem v okviru ustvarjalnih industrij promocija ustvarjanja ekoloških proizvodov in uveljavljanja <strong>na</strong>čel<br />

varovanja okolja, kar bi lahko bil <strong>za</strong>ščitni z<strong>na</strong>k Slovenije,<br />

• razmislek o oblikovanju inkubatorjev KUI in spodbujanje oblikovanja interesnih mrež ter grozdov,<br />

• oblikovanje novih fi<strong>na</strong>nčnih instrumentov <strong>za</strong> KUI,<br />

• vzpostavitev javne pomoči KUI v obliki pravnega in podjetniškega svetovanja,<br />

• izobraževanje akterjev KUI – predvsem podajanje podjetniških z<strong>na</strong>nj,<br />

• skrb <strong>za</strong> razvoj in obnovo informacijsko-komunikacijske infrastrukture,<br />

• digitali<strong>za</strong>cija slovenskih kulturnih vsebin,<br />

• vključevanje ustvarjalcev – akterjev kulturnih in ustvarjalnih industrij – v podjetja, delujoča <strong>na</strong> drugih<br />

področjih ekonomije,<br />

• še večja uporaba kohezijskih in drugih sredstev EU <strong>za</strong> spodbujanje KUI,<br />

• razvoj ka<strong>za</strong>lnikov <strong>za</strong> spremljanje razvoja KUI,<br />

• centrali<strong>za</strong>cija informacij o kulturni ponudbi in storitvah,<br />

• upadanje slovenskih KUI <strong>na</strong> račun drugih KUI,<br />

• <strong>za</strong>seb<strong>na</strong> fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong> poraba <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>na</strong> Slovenskem se lahko še <strong>na</strong>prej zmanjšuje,<br />

434

4.1 Kulturne in ustvarjalne industrije<br />

• slovenska tiska<strong>na</strong> beseda lahko pride v resno krizo (težave časopisnih hiš, pove<strong>za</strong>ne s sedaj še brezplačnimi<br />

časniki <strong>na</strong> spletu, čedalje več ljudi bo dvojezičnih z enim velikih svetovnih jezikov, kar bo dolgoročno<br />

zmanjševalo količino prevodne literature ipd.),<br />

• kulturno dediščino je treba vključiti v razvoj in jo varovati skozi upravljanje, v <strong>na</strong>sprotnem primeru bo<br />

sredstev <strong>za</strong> obnovo še manj in dedišči<strong>na</strong> bo propadala.<br />

6 Viri<br />

– A<strong>na</strong> Božičnik (2006). Študija možnosti ponudbe visokega turizma v objektih kulturne dediščine Slovenije,<br />

Ljublja<strong>na</strong>.<br />

– Cultural statistics (2007). Luxembourg: Eurostat, Office for Official Publications of the European<br />

Communities.<br />

– Poročila o izvajanju NPK, http://www.mk.gov.si/si/o_ministrstvu/porocila_in_podatki/<br />

– <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>: http://www.mk.gov.si/.<br />

– Operativni program <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2007–2013, delovni predlog, Ljublja<strong>na</strong>: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– Registrira<strong>na</strong> brezposelnost: http://www.zizmond.info/brezposelnost/brezposelni_regije.htm.<br />

– Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2004–2007: http://www.uradni-list.si/1/objava.<br />

jsp?urlid=200428&stevilka=1205.<br />

– Resolucija o <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem programu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2008–2011: http://www.uradni-list.si/1/objava.<br />

jsp?urlid=200835&stevilka=1428.<br />

– Statistični urad RS: http://www.stat.si/.<br />

– Tabele o potrošnji gospodinjstev glede <strong>na</strong> vrsto dobrin, ki jih Statistični urad RS neposredno pošilja<br />

Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– United Nations Conference on Trade and Development. Creative Economy Report 2008. United Nations:<br />

2008. http://www.unctad.org/en/docs/ditc20082cer_en.pdf.<br />

– Zele<strong>na</strong> knjiga – Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij. Bruselj: 29. april 2010. http://<br />

www.mk.gov.si/si/aktualno/zele<strong>na</strong>_knjiga_izkoriscanje_potenciala_kulturnih_in_ustvarjalnih_industrij/.<br />

– AJPES, Let<strong>na</strong> poročila gospodarskih družb in let<strong>na</strong> poročila malih samostojnih podjetnikov.<br />

435

Blanka Tivadar<br />

4.2 Omogočanje dostopnosti do digitalne <strong>kulture</strong><br />

1 Uvod<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje digitali<strong>za</strong>cije in njegovi rezultati<br />

3 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

4 Viri<br />

436

4.2 Omogočanje dostopnosti do digitalne <strong>kulture</strong><br />

1 Uvod<br />

O digitali<strong>za</strong>ciji kulturnih vsebin se <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (v <strong>na</strong>daljevanju: MK, ministrstvo) usmerjeno<br />

razmišlja vsaj od leta 2004. Za mejnik lahko v<strong>za</strong>memo oblikovanje Strateške skupine <strong>za</strong> digitali<strong>za</strong>cijo kulturne<br />

dediščine, v katero je tedanja ministrica <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> Andreja Rihter imenovala predstavnike različnih državnih<br />

organov, javnih <strong>za</strong>vodov in drugih akterjev, ki so <strong>na</strong> tem področju že delovali. Iz <strong>za</strong>pisnika prve seje strateške<br />

skupine razberemo, da je bila pobuda <strong>za</strong> njen <strong>na</strong>stanek oziroma <strong>za</strong> bolj usmerjeno in bolje strukturirano<br />

delovanje MK glede digitali<strong>za</strong>cije sodelovanje ministrstva v projektu šestega okvirnega programa z imenom<br />

MINERVA Plus (kratica je izpelja<strong>na</strong> iz <strong>na</strong>slova Ministerial Network for Valorizing Activities in Digiti<strong>za</strong>tion). To je<br />

bil tedaj drugi od treh <strong>za</strong>porednih projektov, katerega cilj je bilo oblikovanje skupnih evropskih (tehnoloških)<br />

standardov, priporočil in <strong>na</strong>vodil <strong>za</strong> digitali<strong>za</strong>cijo kulturne dediščine, ki bi med drugim vodili v pripravo<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih politik digitali<strong>za</strong>cije. Zato je bila priprava »strategij/e/, s katero bi lahko pove<strong>za</strong>li vse subjekte h<br />

koordiniranim aktivnostim pri digitali<strong>za</strong>ciji kulturne dediščine« eno od glavnih pričakovanj tedanjega vodstva<br />

ministrstva (<strong>za</strong>pisnik 1. seje SSD, str. 2). Skupi<strong>na</strong> strategije ni pripravila, teme, ki so jih člani skupine <strong>na</strong>čeli <strong>na</strong><br />

prvi seji, in problemi, <strong>na</strong> katere so opo<strong>za</strong>rjali, pa so še vedno aktualni: pomanjkanje <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih priporočil<br />

in tehnoloških standardov, interoperabilnost med informacijskimi sistemi oziroma nje<strong>na</strong> odsotnost, pomen<br />

arhiviranja digitalnih oziroma digitaliziranih kulturnih vsebin, »<strong>na</strong>petost« med avtorskimi pravicami in javno<br />

dostopnostjo do e-kulturnih vsebin, potreba po enotni vstopni točki do digitaliziranega gradiva arhivov,<br />

knjižnic in muzejev <strong>na</strong> eni strani in neusklajenost med arhivi, knjižnicami in muzeji <strong>na</strong> drugi.<br />

2 Fi<strong>na</strong>nciranje digitali<strong>za</strong>cije in njegovi rezultati<br />

Pred letom 2008 je MK fi<strong>na</strong>nciralo digitali<strong>za</strong>cijo, digitalno arhiviranje in spletno dostopnost kulturnih vsebin<br />

z različnih proračunskih postavk, leta 2008 pa je <strong>za</strong> te <strong>na</strong>mene uvedlo posebno postavko Digitali<strong>za</strong>cija.<br />

Od leta 2009 poteka odločanje o razdelitvi sredstev <strong>na</strong> treh ravneh: 1. direktorat, 2. Delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> <strong>za</strong><br />

digitali<strong>za</strong>cijo, digitalno arhiviranje, hrambo in spletno dostopnost kulturnih vsebin (vsak direktorat <strong>na</strong> MK<br />

ima v njej vsaj enega predstavnika, svojega predstavnika pa ima tudi Arhiv RS) in 3. vodstvo ministrstva.<br />

Direktorati pošljejo predloge <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje v prihodnjem letu delovni skupini, ta <strong>na</strong>redi ožji izbor projektov,<br />

o katerem potem odloči vodstvo ministrstva.<br />

Tabela 1 Struktura porabe sredstev s proračunske postavke Digitali<strong>za</strong>cija (8747) v EUR, 2008–2009<br />

2008 Stroj<strong>na</strong> in programska oprema <strong>za</strong> digitali<strong>za</strong>cijo in digitali<strong>za</strong>cija muzealij, arhivskega in<br />

547.734,92<br />

knjižničnega gradiva v javnih <strong>za</strong>vodih (muzeji, galerije, arhivi)<br />

Stroj<strong>na</strong> oprema <strong>za</strong> digitali<strong>za</strong>cijo (<strong>za</strong> INDOK, Zavod K6/4) 38.455,96<br />

Priprava programa konference Kultura <strong>na</strong> spletu 4.920,00<br />

Skupaj 552.654,92<br />

2009 Stroj<strong>na</strong> in programska oprema <strong>za</strong> digitali<strong>za</strong>cijo in digitali<strong>za</strong>cija muzealij, arhivskega in<br />

814.745,00<br />

knjižničnega gradiva v javnih <strong>za</strong>vodih (muzeji, galerije, arhivi)<br />

Drugo: spletni portal MK <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno sodelovanje – Culture.si, strokovne podlage <strong>za</strong> 70.163,05<br />

izvajanje projekta Athe<strong>na</strong>, digitali<strong>za</strong>cija gradiva <strong>za</strong> INDOK<br />

Skupaj 884.908,05<br />

437

4.2 Omogočanje dostopnosti do digitalne <strong>kulture</strong><br />

Podrobnejši pregled fi<strong>na</strong>nciranja v letih 2008 in 2009 kaže tri glavne z<strong>na</strong>čilnosti:<br />

a) pretežni del sredstev je bil <strong>na</strong>menjen javnim <strong>za</strong>vodom (nekaj več kot 90 %), to pomeni, da je bila veči<strong>na</strong><br />

postavke dodatek siceršnjemu fi<strong>na</strong>nciranju materialnih stroškov javnih <strong>za</strong>vodov; 1<br />

b) s postavke 8747 so se fi<strong>na</strong>ncirali <strong>na</strong>bava strojne in programske opreme, njuno vzdrževanje (vključno z<br />

licenčni<strong>na</strong>mi), digitali<strong>za</strong>cija v ožjem smislu (tj. pretvarjanje a<strong>na</strong>lognih kulturnih vsebin, npr. knjig, časopisov,<br />

umetniških slik, zemljevidov, listin v elektronsko obliko, ki si jo lahko ogledujemo z raču<strong>na</strong>lniki ali drugimi<br />

<strong>na</strong>pravami), elektronske inventarne knjige in spletni portal;<br />

c) precej sorodnih dejavnosti se je fi<strong>na</strong>nciralo z drugih proračunskih postavk <strong>na</strong> ministrstvu, kot so Programi<br />

in projekti <strong>na</strong> področju kulturne dediščine (npr. spletne strani raznih društev), Knjižničarstvo (npr. digitali<strong>za</strong>cija<br />

gradiva splošnih knjižnic, <strong>na</strong>kup informacijsko-komunikacijske tehnologije), Izvajanje <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega programa<br />

<strong>za</strong> slovenski jezik (npr. digitali<strong>za</strong>cija, korigiranje in konvertiranje slovenske leposlovne klasike), INDOK (npr.<br />

digitali<strong>za</strong>cija <strong>za</strong> potrebe Registra kulturne dediščine) ter Arhiv RS (npr. skeniranje <strong>na</strong>črtov).<br />

To troje <strong>na</strong>jprej kaže fragmentiranost fi<strong>na</strong>nciranja digitali<strong>za</strong>cije in njenih spremljajočih dejavnosti, govori pa<br />

tudi o težavnosti zgostitve v informacijski družbi samoumevnih dejavnosti v eni točki. Namreč, digitali<strong>za</strong>cija<br />

je v mnogih kulturnih ustanovah danes vsakdanja praksa (npr. tam, kjer uporabljajo elektronske inventarne<br />

knjige, ki omogočajo tudi slikovne priponke z muzealijami), <strong>za</strong> digitali<strong>za</strong>cijo večinoma uporabljajo isto<br />

informacijsko tehnologijo kakor <strong>za</strong> rutinsko delo, splet<strong>na</strong> stran kulturne ustanove je vse manj dobra volja<br />

njenega vodstva in vse bolj nujni del javne podobe. Ta horizontal<strong>na</strong> oziroma infrastruktur<strong>na</strong> <strong>na</strong>rava<br />

digitali<strong>za</strong>cije se potem izraža tudi v številnosti proračunskih postavk, s katerih se digitali<strong>za</strong>cija in njene<br />

spremljajoče dejavnosti fi<strong>na</strong>ncirajo, oziroma v raznolikosti dejavnosti, ki se fi<strong>na</strong>ncirajo s postavke Digitali<strong>za</strong>cija.<br />

Ta neenovitost (in odsotnost <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne strategije) pa je morda tudi izraz ne<strong>za</strong>vednega strinjanja z opozorili<br />

muzealcev, arhivarjev in knjižničarjev o veliki svojevrstnosti/kompleksnosti njihovih področij, ki da <strong>za</strong>to<br />

<strong>za</strong>htevajo posebno obrav<strong>na</strong>vo in izjeme. Če se o specifičnosti področij ne da misliti v enotnem okviru,<br />

tudi <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne strategije digitali<strong>za</strong>cije/digitalne hrambe/spletne dostopnosti kulturnih vsebin ne moremo<br />

oblikovati. Namreč, strategija bi postavila razvojne prioritete, prioriteta pa nujno pomeni boljši položaj<br />

koga pred kom drugim. Odsotnost <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne strategije vodi vsaj še v dve slabosti: a) uporabo preživete<br />

tehnologije (npr. aplikacij, ki temeljijo <strong>na</strong> konfiguraciji odjemalec – strežnik) in b) v množico z javnimi<br />

sredstvi vzpostavljenih in vzdrževanih spletnih portalov s ponudbo digitaliziranih kulturnih vsebin, ki se niti<br />

ne sklicujejo drug <strong>na</strong> drugega, kaj šele, da bi si izmenjevali podatke oziroma se med seboj povezovali.<br />

Posebej težko je ugotavljati rezultate fi<strong>na</strong>nciranja ter prek tega meriti dostopnost digitalnih kulturnih vsebin,<br />

ki je eden od ključnih ciljev digitali<strong>za</strong>cije. Javni <strong>za</strong>vodi sicer poročajo o tem, kako so porabili sredstva,<br />

<strong>na</strong>menje<strong>na</strong> <strong>za</strong> digitali<strong>za</strong>cijo/digitalno hrambo/spletno dostopnost itd., a <strong>na</strong>čin poročanja se spreminja z leti<br />

(<strong>na</strong>čin določa vsak svetovalec posebej z obrazcem letnega poročila), se razlikuje med področji (tj. arhivi,<br />

knjižnicami in muzeji) ter znotraj njih (npr. med muzeji in galerijami) in tudi definicije »digitaliziranega<br />

gradiva« niso enotne. Poseben problem je pomanjkanje podatkov o obsegu digitaliziranega gradiva v obliki<br />

relativnih števil. Namreč, v vseh poročilih so le absolut<strong>na</strong> števila digitaliziranih enot tekočega leta, ni pa<br />

podatkov o tem, kolikšen odstotek inventariziranega gradiva neke ustanove je že digitaliziran, in tudi takih<br />

ne, ki bi bralcu omogočali, da izračune opravi sam. Razlogi <strong>za</strong> to so lahko vsaj v a) neurejenih evidencah,<br />

torej v tem, da nekatere ustanove ne vedo, koliko enot gradiva imajo, b) v »povsakdanjenju« digitali<strong>za</strong>cije –<br />

digitali<strong>za</strong>cija ni razumlje<strong>na</strong> kot projekt z jasnim koncem, pri katerem bi te <strong>za</strong>nimalo, koliko dela te še čaka, in<br />

c) bojazni, da bi nepoz<strong>na</strong>valci morebitne nizke odstotke oziroma velike razlike med ustanovami ali področji<br />

<strong>na</strong>robe razumeli. Ustanove, v katerih <strong>za</strong>radi <strong>na</strong>rave gradiva – npr., ker je treba z njim med postopkom<br />

posebej skrbno rav<strong>na</strong>ti, ker je zelo obsežno ipd. – digitali<strong>za</strong>cija poteka počasneje in/ali je dražja kakor v<br />

drugih, o odstotkih ne želijo poročati, da bi ne bile po krivem obdolžene neuspešnosti.<br />

1 Podatki <strong>za</strong> leto 2010 kažejo drugačno sliko: približno 60 odstotkov celotnega zneska <strong>na</strong> postavki 8747 je bilo <strong>na</strong>menjenih javnim<br />

<strong>za</strong>vodom, 40 % pa društvu in <strong>za</strong>sebnemu <strong>za</strong>vodu <strong>za</strong> informacijsko dejavnost <strong>na</strong> področjih glasbene in uprizoritvene umetnosti.<br />

Oba izvajalca sta bila izbra<strong>na</strong> <strong>na</strong> javnem razpisu <strong>za</strong> štiri leta. To pomeni, da lahko delov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> MK <strong>za</strong> digitalno arhiviranje,<br />

hrambo in spletno dostopnost kulturnih vsebin (ki je druga kakor strokov<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong>, ki je ta dva izvajalca izbrala in ki strokovno<br />

spremlja njun <strong>na</strong>predek), ki sicer vodstvu ministrstva predlaga razdelitev sredstev s postavke 8747, v obdobju 2010–2014 vpliva<br />

<strong>na</strong> razrez 60 odstotkov postavke, ki pa bo verjetno v večini <strong>na</strong>menjen materialnim stroškom programov v javnih <strong>za</strong>vodih.<br />

438

4.2 Omogočanje dostopnosti do digitalne <strong>kulture</strong><br />

Težavnost merjenja javne dostopnosti digitalnih kulturnih vsebin ne pomeni tudi, da je ni. Veliko bolj resno<br />

vprašanje je omejevanje dostopnosti kulturnih vsebin v digitalnem okolju <strong>za</strong>radi varovanja intelektualne<br />

lastnine (ki velja tudi <strong>za</strong> avtorska dela, ki so <strong>na</strong>stala s pomočjo javnih sredstev). Še več, jav<strong>na</strong> sredstva, ki jih<br />

država <strong>na</strong>menja <strong>za</strong> digitali<strong>za</strong>cijo kulturnih vsebin, se porablja tudi <strong>za</strong> razčiščevanje avtorskih upravičenj, in to<br />

tudi <strong>za</strong> dela, ki so <strong>na</strong>stala z javnim sofi<strong>na</strong>nciranjem. Sredstev pa ne prejemajo le lastniki teh pravic, temveč<br />

tudi odvetniške pisarne, ki razčiščujejo avtorska upravičenja med lastniki pravic in javnim <strong>za</strong>vodom, ki jih<br />

želi objaviti <strong>na</strong> spletu. Vse to vodi v relativno dobro spletno dostopnost avtorskih del iz 19. stoletja in stoletij<br />

pred njim, in v slabo dostopnost del iz 20. in 21. stoletja.<br />

3 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• poseb<strong>na</strong> proračunska postavka, s katere se fi<strong>na</strong>ncirajo digitali<strong>za</strong>cija, digital<strong>na</strong> hramba, digitalno arhiviranje<br />

in splet<strong>na</strong> dostopnost kulturnih vsebin, omogoča <strong>na</strong>menskost uporabe sredstev in daje MK nekaj možnosti,<br />

da področje usmerja (npr. da prednost projektom digitali<strong>za</strong>cije avdiovizualnega gradiva, ki ga še posebej<br />

primanjkuje tako v slovenski kot evropski digitalni knjižnici).<br />

Slabosti:<br />

• odsotnost <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne strategije o digitali<strong>za</strong>ciji, digitalni hrambi in spletni dostopnosti kulturnih vsebin (tudi<br />

<strong>za</strong>radi pristajanja <strong>na</strong> posebnosti/neprimerljivosti področij),<br />

• razdrobljenost fi<strong>na</strong>nciranja digitali<strong>za</strong>cije in njenih sopotnic kljub posebni postavki,<br />

• fi<strong>na</strong>nciranje digitali<strong>za</strong>cije in njenih sopotnic s posebne postavke je le dodatek siceršnjemu fi<strong>na</strong>nciranju<br />

materialnih stroškov programa javnih <strong>za</strong>vodov,<br />

• težavnost spremljanja <strong>na</strong>predka z vidika obsega digitaliziranega gradiva, tj. ne moremo oceniti, kako daleč<br />

smo, ker nimamo enotnega metodološkega okvira,<br />

• medseboj<strong>na</strong> nepovezljivost spletnih portalov, ki jih fi<strong>na</strong>nciramo z javnimi sredstvi, in<br />

• velike ovire <strong>za</strong> javno dostopnost digitaliziranih kulturnih vsebin <strong>za</strong>radi stroge <strong>za</strong>konodaje <strong>na</strong> področju<br />

intelektualne lastnine.<br />

Priložnosti:<br />

• oblikovanje <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne strategije <strong>za</strong> digitali<strong>za</strong>cijo, digitalno hrambo in spletno dostopnost kulturnih vsebin,<br />

ki pa bi morala, da bi jo uresničevali, biti rezultat konsezualnega dogovora med bibliotekarstvom, arhivistiko<br />

in muzealstvom,<br />

• spodbujanje razvoja odprtih standardov, protokolov in orodij ter<br />

• širjenje sodobne rabe informacijske tehnologije v smislu vgrajevanja virov (»feedov«), ki omogočajo<br />

agregiranje podatkov in njihovo prikazovanje v različnih kontekstih.<br />

Nevarnosti:<br />

• če postavko odpravimo, tvegamo, da se bodo sedanja <strong>na</strong>menska sredstva sčasoma (<strong>za</strong>radi splošnega<br />

pomanjkanja sredstev <strong>za</strong> osnovne programe javnih <strong>za</strong>vodov) izgubila in bodo <strong>za</strong>to nekateri javni <strong>za</strong>vodi<br />

prenehali izvajati digitali<strong>za</strong>cijo,<br />

• če postavko ohranimo, ohranjamo prepričanje, da področje strateško usmerjamo, v resnici pa v večini<br />

primerov le dodajamo sredstva <strong>za</strong> materialne stroške dokumentiranja/inventariziranja ter nujno obnovo<br />

strojne in programske opreme ali izpolnjujemo pogodbene obveznosti. 2<br />

2 Gl. opombo 1.<br />

439

4.2 Omogočanje dostopnosti do digitalne <strong>kulture</strong><br />

4 Viri<br />

– Gradivo <strong>za</strong> pripravo poglavja o e-kulturi <strong>za</strong> novi <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni program informacijske družbe 2011–2015.<br />

Ljublja<strong>na</strong>, november 2010, <strong>Ministrstvo</strong> RS <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– Poročilo o (so)fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih programov in projektov v letu 2008. Ljublja<strong>na</strong>, april 2009,<br />

<strong>Ministrstvo</strong> RS <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– Poročilo o (so)fi<strong>na</strong>nciranju kulturnih programov in projektov v letu 2009. Ljublja<strong>na</strong>, april 2010, <strong>Ministrstvo</strong><br />

RS <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

– Zapisnik sestanka 1. seje Strateške skupine <strong>za</strong> digitali<strong>za</strong>cijo kulturne dediščine. Ljublja<strong>na</strong>, 30. september<br />

2004, <strong>Ministrstvo</strong> RS <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

440

Ire<strong>na</strong> Marš<br />

4.3 Podpora kulturi v Evropski kohezijski politiki<br />

1 Uvod<br />

2 Doseganje ciljev Evropske kohezijske politike (EKP) <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

2.1 Projekti, podprti s sredstvi Evropskega regio<strong>na</strong>lnega sklada <strong>za</strong> razvoj<br />

2.2 Projekti, podprti s sredstvi Evropskega socialnega sklada<br />

3 Nadzor sistema izvajanja Evropske kohezijske politike<br />

4 Študije in vrednotenja izvajanja Evropske kohezijske politike<br />

5 Medresorsko sodelovanje<br />

5.1 Medresorsko sodelovanje v okviru Cilja Evropsko teritorialno sodelovanje (ETS)<br />

5.2 Medresorsko sodelovanje v okviru drugih politik EU<br />

5.3 Medresorsko sodelovanje v okviru Fi<strong>na</strong>nčnega mehanizma EGP in Norveškega fi<strong>na</strong>nčnega mehanizma<br />

6 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

7 Viri<br />

441

4.3 Podpora kulturi v Evropski kohezijski politiki<br />

1 Uvod<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (MK) je aktivno vključeno v izvajanje Evropske kohezijske politike v programskem<br />

obdobju 2007–2013 tako v okviru Operativnega programa krepitve regio<strong>na</strong>lnih razvojnih potencialov<br />

2007–2013 (prednost<strong>na</strong> usmeritev »Mreženje kulturnih potencialov«) kot tudi v okviru Operativnega<br />

programa Razvoja človeških virov (prednost<strong>na</strong> usmeritev »Dvig <strong>za</strong>posljivosti ranljivih družbenih skupin <strong>na</strong><br />

področju <strong>kulture</strong> in podpora njihovi socialni vključenosti«).<br />

Temeljni cilj v Operativnem programu krepitve regio<strong>na</strong>lnih razvojnih potencialov 2007–2013 (OP RR), ki ga<br />

MK <strong>za</strong>sleduje, je ohranjanje in pove<strong>za</strong>va <strong>na</strong>ravnih in kulturnih potencialov <strong>za</strong> razvoj turizma in rekreacije. V<br />

ta <strong>na</strong>men ob<strong>na</strong>vlja objekte javne kulturne infrastrukture ter kulturne spomenike v lasti države in občin.<br />

V okviru cilja, postavljenega v Operativnem programu Razvoja človeških virov (OP RČV), v katerem gre <strong>za</strong><br />

doseganje večje socialne vključenosti in zmanjšanje materialne ogroženosti ranljivih skupin ter posledično <strong>za</strong><br />

uveljavljanje koncepta e<strong>na</strong>kih možnosti, MK v izvedbi svojih projektov spodbuja predvsem usposabljanje in<br />

<strong>za</strong>poslovanje pripadnikov ranljivih družbenih skupin, ki delujejo <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

2 Doseganje ciljev Evropske kohezijske politike (EKP) <strong>na</strong><br />

področju <strong>kulture</strong><br />

Ne<strong>za</strong>dovoljivo črpanje, ki je bilo ugotovljeno ob koncu leta 2008 predvsem pri projektih, podprtih s sredstvi<br />

Evropskega regio<strong>na</strong>lnega sklada <strong>za</strong> razvoj, je bilo posledica šibkih aktivnosti <strong>na</strong> področju izvajanja projektov<br />

predvsem v <strong>za</strong>četku programskega obdobja, in sicer v letih 2007 in 2008. MK je v prvi polovici leta 2009<br />

ukrepalo zoper neučinkovito projektno vodenje <strong>na</strong> tem področju in ustanovilo Projektno enoto <strong>za</strong> izvajanje<br />

Evropske kohezijske politike. Prvi učinki organi<strong>za</strong>cijske ureditve področja so bili vidni že konec leta 2009,<br />

saj je MK v tem letu uspelo razpisati kar dvakrat več sredstev kot leto prej (2009: 16.079.910 EUR, 2010:<br />

16.012.988 EUR). Spodbudni so tudi podatki o izplačanih sredstvih upravičencem. Do konca leta 2010 je<br />

bilo skupno izplačano 15.467.655 EUR, kar je skoraj dvakrat toliko sredstev kot v letu 2009. MK je pospešilo<br />

tudi pripravo <strong>za</strong>htevkov <strong>za</strong> povračila 1 in do konca leta 2010 uspelo <strong>za</strong>gotoviti kar četrtino povračil iz<br />

bruseljske blagajne <strong>na</strong><strong>za</strong>j v domači proračun.<br />

Graf 1 Spremljanje izvajanja EKP <strong>na</strong> MK v letih 2008–2010<br />

30<br />

25<br />

24<br />

26<br />

Vrednosti v MIO EUR<br />

20<br />

15<br />

10 8 8<br />

5<br />

0<br />

13<br />

Potrjeni<br />

instrumenti<br />

16<br />

Razpisa<strong>na</strong><br />

sredstva<br />

16<br />

1<br />

11<br />

Pogodbeno<br />

ve<strong>za</strong><strong>na</strong> sredstva<br />

5<br />

0 0 1 0 0<br />

Reali<strong>za</strong>cija<br />

10 11<br />

ZZP posredovani<br />

<strong>na</strong> MF PO<br />

3<br />

ZZP predložen<br />

<strong>na</strong> EK - certificiran<br />

2008 2009 2010<br />

1 ZZP – <strong>za</strong>htevek <strong>za</strong> povračilo je dokument, s katerim <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nce RS pri Evropski komisiji <strong>za</strong>hteva povračilo izplačanih<br />

sredstev iz domačega proraču<strong>na</strong>.<br />

442

4.3 Podpora kulturi v Evropski kohezijski politiki<br />

V prvi polovici programskega obdobja je MK tako uspešno razpisalo in pogodbeno ve<strong>za</strong>lo že <strong>za</strong> 48 %<br />

sredstev, ki <strong>na</strong>m jih je <strong>za</strong> uresničevanje EKP <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> do leta 2013 <strong>na</strong>menila Evropska unija.<br />

Poseb<strong>na</strong> pozornost je bila <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> tudi temeljitejši uporabi sredstev tehnične pomoči, ki služijo kot<br />

podpora v obliki človeških virov, in dodatnih sredstev <strong>za</strong> pripravo učinkovitega projektnega vodenja v<br />

okviru strukturnih skladov. Namenskost sredstev smo v letu 2009 razširili in tako omogočili hitrejšo in<br />

kakovostnejšo pripravo projektov ter posledično učinkovitejše črpanje sredstev <strong>za</strong> področje <strong>kulture</strong>. Tako je<br />

bilo konec 2009 doseženo 72-odstotno črpanje sredstev iz <strong>na</strong>slova tehnične pomoči <strong>za</strong> oba sklada skupaj,<br />

to je 42 % več kot leto prej. Leta 2010 je bilo črpanje <strong>za</strong> oba sklada skupaj 85-odstotno.<br />

Graf 2 Spremljanje izvajanja tehnične pomoči (TP) <strong>na</strong> MK v letih 2008–2010<br />

250.000<br />

200.000<br />

162.847<br />

239.248<br />

249.331<br />

171.737<br />

212.131<br />

150.000<br />

100.000<br />

50.000<br />

48.325<br />

0<br />

Načrtova<strong>na</strong> sredstva<br />

Reali<strong>za</strong>cija<br />

2008 2009 2010<br />

2.1 Projekti, podprti s sredstvi Evropskega regio<strong>na</strong>lnega sklada <strong>za</strong> razvoj<br />

V prvi polovici programskega obdobja so se sredstva Evropskega regio<strong>na</strong>lnega sklada <strong>za</strong> razvoj <strong>na</strong>menila<br />

tako <strong>za</strong> obnovo javne kulturne infrastrukture (rekonstrukcija obstoječega objekta in gradnja prizidka k temu<br />

objektu <strong>za</strong> potrebe Muzeja sodobne umetnosti v vrednosti 4.500.000 EUR; 2. javni razpis <strong>za</strong> razvojne<br />

investicije v javno kulturno infrastrukturo v lasti občin v vrednosti 10.000.000 EUR) kot tudi <strong>za</strong> obnovo<br />

kulturnih spomenikov (obnova gradu Strmol in pripadajočih pristav v vrednosti 4.852.049 EUR; Javni<br />

razpis <strong>za</strong> kulturne spomenike v lasti občin v vrednosti 11.000.000 EUR). Tako je bilo do sedaj v ta <strong>na</strong>men<br />

skupaj razpisanih in pogodbeno ve<strong>za</strong>nih 34.594.610 EUR. Z delom razpisanih sredstev v lasti občin je MK<br />

sofi<strong>na</strong>nciralo tudi projekte, vključene v Evropsko prestolnico <strong>kulture</strong> 2012.<br />

V prihodnosti je predvide<strong>na</strong> še obnova kulturnega spomenika vila Vipolže, v pripravi pa sta projekta<br />

rekonstrukcije Narodne galerije v Ljubljani in izgradnje Umetnostne galerije v Mariboru.<br />

Do konca leta 2010 je MK iz danega <strong>na</strong>slova uspelo obnoviti in revitalizirati osem objektov javne kulturne<br />

infrastrukture, v katerih so bila ustvarje<strong>na</strong> tri nova bruto delov<strong>na</strong> mesta, število obiskovalcev v teh objektih<br />

pa se je povečalo <strong>za</strong> 38.238, kar <strong>na</strong> polovici programskega obdobja predstavlja 35-odstotno reali<strong>za</strong>cijo<br />

<strong>na</strong>črtovane vrednosti ka<strong>za</strong>lnika »število obnovljenih in revitaliziranih objektov kulturne dediščine in javne<br />

kulturne infrastrukture« ter 35-odstotno reali<strong>za</strong>cijo <strong>na</strong>črtovane vrednosti ka<strong>za</strong>lnika »povečanje števila<br />

obiskovalcev«. Reali<strong>za</strong>cija <strong>na</strong>črtovane vrednosti ka<strong>za</strong>lnika »število ustvarjenih bruto delovnih mest« bo rasla<br />

proti koncu programskega obdobja, saj so ustvarje<strong>na</strong> delov<strong>na</strong> mesta predvide<strong>na</strong> ob fizičnem <strong>za</strong>ključku<br />

projektov. Teh pa bo ob koncu programskega obdobja občutno več.<br />

443

4.3 Podpora kulturi v Evropski kohezijski politiki<br />

2.2 Projekti, podprti s sredstvi Evropskega socialnega sklada<br />

V prvi polovici programskega obdobja je bilo razpisanih in pogodbeno ve<strong>za</strong>nih 4.655.819 EUR<br />

sredstev. Aktivnosti <strong>na</strong> področju črpanja sredstev v okviru prednostne usmeritve »Dvig <strong>za</strong>posljivosti<br />

ranljivih družbenih skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in podpora njihovi socialni vključenosti« so potekale v<br />

skladu s predvidevanji. Zaradi uspešnega črpanja sredstev Evropskega socialnega sklada v prvi polovici<br />

programskega obdobja si je MK prislužilo dodat<strong>na</strong> sredstva v višini 4 mio EUR, ki jih <strong>na</strong>merava v prihodnosti<br />

<strong>na</strong>meniti podpori dveh projektov <strong>na</strong> področju socialne vključenosti, in sicer:<br />

• Vzpostavitvi infrastrukture <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje e<strong>na</strong>kih možnosti dostopa do publikacij slepim,<br />

slabovidnim ter osebam z motnjami branja – Knjižnici <strong>za</strong> slepe, pri čemer je cilj projekta omogočiti<br />

slepim in slabovidnim ter drugim invalidnim osebam, ki iz objektivnih in subjektivnih razlogov ne morejo<br />

brati gradiva v običajnem tisku, dostop do vseh stopenj izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja<br />

in kulturnega življenja ter jim <strong>za</strong>gotoviti možnosti, primerljive tistim, ki jih družba nudi drugim<br />

državljanom,<br />

• Digitali<strong>za</strong>ciji tehnologij <strong>za</strong> predvajanje avdiovizualnih vsebin in kinematografskih projektov z<br />

<strong>na</strong>menom razširjanja evropskih in umetniških kulturnih vsebin ter usposabljanja (z <strong>na</strong>menom<br />

dviga <strong>za</strong>posljivosti ranljivih družbenih skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>), pri čemer je cilj projekta<br />

digitali<strong>za</strong>cija tehnologije <strong>za</strong> predvajanje avdiovizualnih in kinematografskih projektov z <strong>na</strong>menom<br />

razširjanja evropskih kulturnih vsebin ter usposabljanja z <strong>na</strong>menom dviga <strong>za</strong>posljivosti ranljivih družbenih<br />

skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

Do konca leta 2010 je MK tako sofi<strong>na</strong>nciralo 54 projektov s področja <strong>kulture</strong>, pri katerih je bilo do 31.<br />

8. 2010 ustvarjenih 18 bruto delovnih mest <strong>za</strong> ranljive skupine, kar <strong>na</strong> polovici programskega obdobja<br />

predstavlja kar 90-odstotno reali<strong>za</strong>cijo <strong>na</strong>črtovane vrednosti ka<strong>za</strong>lnika »število sofi<strong>na</strong>nciranih projektov<br />

s področja <strong>kulture</strong>« in 33-odstotno reali<strong>za</strong>cijo <strong>na</strong>črtovane vrednosti ka<strong>za</strong>lnika »število ustvarjenih bruto<br />

delovnih mest <strong>za</strong> ranljive skupine«.<br />

3 Nadzor sistema izvajanja Evropske kohezijske politike<br />

Na podlagi izvedenih <strong>na</strong>dzorov v obliki kontrol ali revizij pristojnih organov v tem programskem obdobju<br />

ocenjujemo, da sistem deluje brez sistemskih <strong>na</strong>pak.<br />

Konec decembra 2010 smo prejeli Osnutek <strong>za</strong>ključnega poročila Računskega sodišča RS v okviru Revizije<br />

stroškov kontrol. Razkritja v poročilu niso <strong>na</strong>slovlje<strong>na</strong> <strong>na</strong> MK, temveč v večini <strong>na</strong> Organ <strong>za</strong> potrjevanje <strong>na</strong><br />

MF in Organ upravljanja <strong>na</strong> Službi Vlade RS <strong>za</strong> lokalno samoupravo in regio<strong>na</strong>lno politiko (SVLR).<br />

Na osnovi opravljenih sistemskih kontrol prenesenih <strong>na</strong>log Orga<strong>na</strong> upravljanja <strong>na</strong> SVLR (OU) <strong>na</strong> MK <strong>za</strong><br />

oba sklada v aprilu 2010 smo v oktobru <strong>za</strong> OP RČV in novembru <strong>za</strong> OP RR prejeli Začasno poročilo OU<br />

o izvedeni kontroli prenesenih <strong>na</strong>log <strong>za</strong> vsak sklad posebej. MK je v predpisanem roku podalo dodat<strong>na</strong><br />

pojasnila k določenim ugotovitvam, <strong>za</strong>to ugotovitev s fi<strong>na</strong>nčnimi posledicami ni bilo.<br />

V novembru 2010 je Urad <strong>za</strong> <strong>na</strong>dzor proraču<strong>na</strong> izvedel revizijo javnega <strong>na</strong>ročanja pri izvajanju postopkov<br />

pri porabi sredstev Evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007–2013, in sicer <strong>na</strong> vzorcu<br />

dveh javnih <strong>na</strong>ročil v okviru projekta Obnova gradu Strmol in pripadajočih pristav. V osnutku poročila, ki<br />

smo ga <strong>na</strong> MK prejeli konec decembra 2010, ni bilo ugotovljenih neskladnosti z določili domače <strong>za</strong>konodaje<br />

in <strong>za</strong>konodaje EU.<br />

444

4.3 Podpora kulturi v Evropski kohezijski politiki<br />

4 Študije in vrednotenja izvajanja Evropske kohezijske<br />

politike<br />

V letu 2010 je bilo izvedeno vmesno vrednotenje javnega razpisa <strong>za</strong> izbor razvojnih projektov <strong>za</strong> dvig<br />

<strong>za</strong>posljivosti ranljivih družbenih skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in podporo njihovi socialni vključenosti v letih<br />

2008–2009 s pripravo priporočil <strong>za</strong> <strong>na</strong>daljnje izvajanje aktivnosti <strong>za</strong> doseganje ciljev prednostne usmeritve<br />

»Dvig <strong>za</strong>posljivosti ranljivih družbenih skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in podpora njihovi socialni vključenosti« v<br />

OP RČV. Vrednotenje je po <strong>na</strong>ročilu OU izvedel zu<strong>na</strong>nji neodvisni izvajalec.<br />

Vrednotile so se tri ravni: raven pogojev (posredniško telo, organ upravljanja), raven izvajalcev (upravičenci)<br />

in raven prejemnikov (ciljne skupine). Študija predstavlja osnovo in orodje <strong>za</strong> <strong>na</strong>črtovanje javnih razpisov<br />

s področja dviga <strong>za</strong>posljivosti ranljivih družbenih skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in podpore njihovi socialni<br />

vključenosti, hkrati pa poglobljeno a<strong>na</strong>lizo potreb posamezne ciljne skupine ter posameznih projektov.<br />

Študija je javno objavlje<strong>na</strong> in dostop<strong>na</strong> <strong>na</strong> spletni strani MK v rubriki Strukturni skladi, Dvig <strong>za</strong>posljivosti<br />

ranljivih družbenih skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in podpora njihovi socialni vključenosti.<br />

S svojimi projekti in izkušnjami pri njihovem izvajanju smo se v letu 2009 aktivno vključili tudi v pripravo<br />

med<strong>na</strong>rodne študije pod delovnim <strong>na</strong>slovom »Culture and EU Structural Funds: A Succes Story?«, ki jo je<br />

<strong>za</strong> Evropsko komisijo izvedla KEA iz Bruslja. Namen študije je bil oceniti učinkovitost podpiranja kohezijskih<br />

projektov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, izsledki pa so objavljeni pod uradnim <strong>na</strong>slovom »Study on the contribution<br />

of culture to local and regio<strong>na</strong>l development – Evidence from the Structural Funds« in so javno dostopni <strong>na</strong><br />

spletni strani Evropske komisije.<br />

V letu 2011 smo pričeli sodelovati s trans<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno platformo European Inclusion Network – InNet 16 iz<br />

Bruslja, ki <strong>za</strong> Evropsko komisijo pripravlja raziskavo in pregled primerov dobrih praks projektov, sofi<strong>na</strong>nciranih<br />

s sredstvi Evropskega socialnega sklada s področja <strong>za</strong>gotavljanja e<strong>na</strong>kih možnosti in dostopnosti <strong>za</strong> invalide.<br />

5 Medresorsko sodelovanje<br />

V letu 2009 smo pričeli sodelovati tudi z drugimi ministrstvi pri izvajanju projektov, sofi<strong>na</strong>nciranih s<br />

kohezijskimi sredstvi.<br />

V okviru Evropskega regio<strong>na</strong>lnega sklada smo v sodelovanju z MVZT v letu 2009 sooblikovali javni razpis<br />

ter sodelovali pri izboru projektov v okviru prednostne usmeritve »Informacijska družba«. Cilj razpisa je<br />

bilo sofi<strong>na</strong>nciranje projektov vzpostavitve delujočih javno dostopnih e-vsebin in e-storitev prek spleta. Na<br />

področju <strong>kulture</strong> so bili podprti štirje projekti v višini skoraj 750.000 EUR (NUK: Nove vsebine in storitve<br />

Digitalne knjižnice Slovenije, Muzeji in galerije mesta Ljublja<strong>na</strong>: Spletni portal »Najstarejše leseno kolo z<br />

osjo z Ljubljanskega barja«, Muzej novejše zgodovine Celje: E-dostopnost gradiva Druge svetovne vojne<br />

<strong>na</strong> Celjskem in Univer<strong>za</strong> v Novi Gorici: Inter<strong>na</strong> in jav<strong>na</strong> e-platforma ter e-gradiva <strong>za</strong> študijske programe <strong>na</strong><br />

področju umetnosti in kreativnih industrij).<br />

V letu 2010 smo v sodelovanju s Službo Vlade RS <strong>za</strong> lokalno samoupravo in regio<strong>na</strong>lni razvoj pri izboru<br />

projektov v okviru javnega poziva <strong>za</strong> izbor operacij iz prednostne usmeritve »Regio<strong>na</strong>lni razvojni programi«<br />

podprli investicijske projekte v okviru Evropske prestolnice <strong>kulture</strong> 2012. Izbrani so bili štirje projekti javne<br />

kulturne infrastrukture in kulturnih spomenikov v lasti občin (Minoritska cerkev <strong>za</strong> koncertno dvorano<br />

»Carmi<strong>na</strong> Slovenica«, Lutkovno gledališče v minoritskem samostanu – izgradnja zu<strong>na</strong>njega avditorija, KC<br />

Pekar<strong>na</strong>-Lubadar, KC Pekar<strong>na</strong>-Hladilnica) v skupni vrednosti skoraj 7 mio EUR.<br />

S SVLR bomo v letu 2011 v podobni obliki <strong>na</strong>daljevali pri izboru projektov v okviru 6. javnega poziva <strong>za</strong><br />

predložitev vlog <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje operacij iz <strong>na</strong>slova prednostne usmeritve »Regio<strong>na</strong>lni razvojni programi«<br />

razvojne prioritete »Razvoj regij« OP RR.<br />

445

4.3 Podpora kulturi v Evropski kohezijski politiki<br />

V okviru Evropskega socialnega sklada smo sodelovali z <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> delo, družino in socialne <strong>za</strong>deve RS<br />

(MDDSZ), kjer smo v letu 2009 izbirali projekte v okviru javnega razpisa »Spodbujanje razvoja socialnega<br />

podjetništva«, prednostne usmeritve Social<strong>na</strong> vključenost OP RČV. V okviru Razvojne prioritete, Razvoj človeških<br />

virov in vseživljenjskega učenja pa je MK sodelovalo pri oblikovanju javnega razpisa in izboru projektov, kjer<br />

je <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> šolstvo in šport RS (MŠŠ) del vsebin in sredstev <strong>na</strong>menilo tudi kompetenci Kultur<strong>na</strong> <strong>za</strong>vest in<br />

izražanje. Izbrani so bili trije projekti kulturno-umetnostne vzgoje, katerih cilj je dvig kulturne pismenosti med<br />

otroki/učenci/dijaki in odraslimi, tako med strokovnimi delavci kot tudi med starši, spodbujanje ustvarjalnosti<br />

in inovativnosti, odpiranje šole in povezovanje s kulturnimi ustanovami, <strong>na</strong>daljnje strokovno usposabljanje <strong>na</strong><br />

različnih kulturno-umetnostnih področjih ter priprava predlogov in smernic <strong>za</strong> vključevanje kulturne vzgoje v<br />

izvedbene kurikule. Projekti v skupni vrednosti 306.000 EUR so se <strong>za</strong>ključili konec leta 2010.<br />

5.1 Medresorsko sodelovanje v okviru cilja Evropsko teritorialno<br />

sodelovanje (ETS)<br />

Področje <strong>kulture</strong> je v okviru kohezijske politike <strong>za</strong>stopano tako v okviru cilja EKP kot tudi v okviru cilja<br />

Evropsko teritorialno sodelovanje (ETS), kjer gre v nekaterih programih <strong>za</strong> neposredno vključenost<br />

samostojnih vsebinskih sklopov, pri drugih pa <strong>za</strong> posredno. Namen programov cilja ETS je čezmejno<br />

sodelovanje regij ob notranjih in nekaterih zu<strong>na</strong>njih mejah EU, trans<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno sodelovanje (območje Alp,<br />

Mediteran, JV Evropa, Srednja Evropa) in medregio<strong>na</strong>lno sodelovanje (predvsem mrežno povezovanje<br />

in izmenjava izkušenj <strong>na</strong> področju prostorskega planiranja in varstva okolja). V primeru čezmejnega<br />

sodelovanja prijavitelji s področja <strong>kulture</strong> kandidirajo <strong>na</strong> razpisih, ki jih <strong>za</strong> operativne programe Slovenije<br />

z Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Hrvaško ter v okviru Jadranske pobude razpisuje SVLR. Na področju<br />

trans<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega sodelovanja (območje Alp, Jugovzhod<strong>na</strong> Evropa, Srednja Evropa, Mediteran, Interreg<br />

IVC) pa sredstva razpisuje tudi <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> okolje RS. Sistematično in stalno spodbujanje prijaviteljev<br />

<strong>na</strong> posamezne razpise omenjenih programov s strani MK je omejeno <strong>na</strong> <strong>za</strong>stopanje v <strong>na</strong>dzornih odborih,<br />

saj <strong>za</strong>radi kadrovske podhranjenosti aktivno usmerjanje in svetovanje pri določenih vsebi<strong>na</strong>h <strong>na</strong> področju<br />

<strong>kulture</strong> <strong>za</strong>enkrat še ni izvedljivo.<br />

5.2 Medresorsko sodelovanje v okviru drugih politik EU<br />

V okviru Programa <strong>za</strong> razvoj podeželja se kultura umešča znotraj ukrepov <strong>za</strong> obnovo in razvoj vasi ter<br />

ohranjanje in izboljšanje dediščine podeželja. Vpogled v razvojne spodbude <strong>na</strong> podeželju (obnova<br />

kulturne dediščine, eko muzeji, kulturne tematske poti) je prek članstva v <strong>na</strong>dzornem odboru omogočen<br />

predstavnikom Direktorata <strong>za</strong> kulturno dediščino.<br />

5.3 Medresorsko sodelovanje v okviru Fi<strong>na</strong>nčnega mehanizma EGP in<br />

Norveškega fi<strong>na</strong>nčnega mehanizma<br />

V prvem programskem obdobju 2004–2009 so projekti s področja <strong>kulture</strong> koristili tudi z<strong>na</strong>tno podporo<br />

Fi<strong>na</strong>nčnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Norveškega fi<strong>na</strong>nčnega mehanizma.<br />

Oba mehanizma prispevata k solidarnosti, saj zmanjšujeta socialne in ekonomske razlike v razširjenem<br />

EGP, k ustvarjanju priložnosti, saj pomagata novim članicam EGP, da bi se polno vključile v notranji trg,<br />

in k sodelovanju, saj združujeta stare in nove članice EGP ter vzpostavljata nove okvire <strong>za</strong> politične in<br />

gospodarske odnose.<br />

Mehanizma sta v obdobju 2004–2009 omogočala podporo projektom s področja <strong>kulture</strong> v okviru<br />

prednostnega področja ohranjanje evropske kulturne dediščine. Prednostno področje je bilo fi<strong>na</strong>ncirano s<br />

sredstvi dveh različnih skladov, in sicer Sklada <strong>za</strong> individualne, posamezne projekte in Sklada <strong>za</strong> nevladne<br />

organi<strong>za</strong>cije (NVO).<br />

V okviru Sklada <strong>za</strong> individualne projekte je v času vseh štirih rokov <strong>za</strong> posredovanje vlog (2005–2008)<br />

prispelo <strong>na</strong>jveč vlog prav <strong>za</strong> prednostno področje Ohranjanje evropske kulturne dediščine (od 315 vlog<br />

jih je kar 112 prispelo s področja <strong>kulture</strong>, kar predstavlja 36 % vseh prispelih vlog). Izbranih in potrjenih<br />

projektov je bilo 22, od tega kar 9 projektov <strong>za</strong> področje <strong>kulture</strong> (to predstavlja kar 41 % vseh potrjenih<br />

projektov). Od skupaj 12,2 mio EUR, razdeljenih v okviru tega sklada, je področje <strong>kulture</strong> pogodbeno ve<strong>za</strong>lo<br />

kar <strong>za</strong> 6,4 mio EUR, to predstavlja 45 % celotnih sredstev.<br />

446

4.3 Podpora kulturi v Evropski kohezijski politiki<br />

Glede <strong>na</strong> a<strong>na</strong>lizo prispelih vlog, potrjenih pogodb in pogodbeno ve<strong>za</strong>nega de<strong>na</strong>rja ugotavljamo, da je bilo<br />

s področja <strong>kulture</strong> <strong>za</strong>nimanje <strong>na</strong>jvečje, kakovost projektov in tudi fi<strong>na</strong>nčni izplen pa <strong>na</strong>jboljša.<br />

V okviru Sklada <strong>za</strong> NVO je bilo razpisanih 1,7 mio EUR in podprtih 40 projektov. Sredstva so bila razpisa<strong>na</strong> v dveh<br />

pozivih v letu 2008. Za <strong>na</strong>mene <strong>kulture</strong> je bilo v obeh primerih ve<strong>za</strong>nih približno 25 % vseh razpisanih sredstev.<br />

V drugem programskem obdobju 2009–2014, ki se je <strong>za</strong>čelo s podpisom Sporazuma <strong>za</strong> Norveški fi<strong>na</strong>nčni<br />

mehanizem 2009–2014 in Sporazuma <strong>za</strong> Fi<strong>na</strong>nčni mehanizem EGP 2009–2014 (28. 7. 2010), si MK pri<strong>za</strong>deva<br />

<strong>za</strong> podobno sodelovanje in obeta primerljivo uspešno črpanje sredstev kot v preteklem fi<strong>na</strong>nčnem obdobju.<br />

6 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• dodaten vir sredstev <strong>za</strong> podporo razvojnim projektom,<br />

• vpogled v primere dobrih praks izvajanja projektov podobnih vsebin v drugih državah članicah EU.<br />

Slabosti:<br />

• izredno razvejen sistem upravljanja brez učinkovitega sistema centralnega informatiziranega sistema<br />

spremljanja in poročanja, ki povečuje administrativno breme pri vnosih v informacijski sistem ISARR ter<br />

vzporednem ročnem zbiranju podatkov in oblikovanju poročil <strong>za</strong> organ upravljanja.<br />

Priložnosti:<br />

• možnost medresorskega sodelovanja in s tem doseganje t. i. »spill-over« učinkov (učinkov prelivanja)<br />

različnih politik.<br />

Nevarnosti:<br />

• obremenjenost obstoječih kadrov s postopki ter ne z vsebino in cilji posameznih projektov,<br />

• velika fluktuacija kadrov <strong>za</strong>radi administrativne preobremenjenosti ter<br />

• nepravilnosti pri izvajanju projektov <strong>za</strong>radi neučinkovitega sistema centralnega informatiziranega sistema<br />

spremljanja in poročanja.<br />

7 Viri<br />

– Study on the contribution of culture to local and regio<strong>na</strong>l development – Evidence from the Structural<br />

Funds, Centre for Strategy Evaluation Services, september 2010.<br />

– http://ec.europa.eu/culture/key-documents/doc2942_en.htm.<br />

– Vrednotenje instrumenta Javni razpis <strong>za</strong> izbor razvojnih projektov <strong>za</strong> dvig <strong>za</strong>posljivosti ranljivih družbenih<br />

skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> in podporo njihovi socialni vključenosti v letih 2008–2009 s pripravo priporočil<br />

<strong>za</strong> <strong>na</strong>daljnje izvajanje aktivnosti <strong>za</strong> doseganje ciljev prednostne usmeritve – v OP RČV, Končno poročilo<br />

Informacije <strong>za</strong> objavo, Ljublja<strong>na</strong> 14. 12. 2009 (http://www.mk.gov.si/si/javne_objave/strukturni_skladi/dvig_<br />

<strong>za</strong>posljivosti_ranljivih_druzbenih_skupin_<strong>na</strong>_podrocju_<strong>kulture</strong>_in_podpora_njihovi_socialni_vkljucenosti).<br />

447

Ire<strong>na</strong> Lozič<br />

4.4 Investicije <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

1 Uvod<br />

2 Investicije državnih javnih <strong>za</strong>vodov<br />

3 Sofi<strong>na</strong>nciranje občinske kulturne infrastrukture<br />

4 Slabosti<br />

5 Pregled reali<strong>za</strong>cije <strong>na</strong>črtovanih investicij v letih 2002–2010<br />

448

4.4 Investicije <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

1 Uvod<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v okviru svojih proračunskih sredstev <strong>za</strong>gotavlja tudi sredstva <strong>za</strong> investicije, ki so<br />

<strong>na</strong>menjene ohranjanju, povečevanju in moderniziranju kulturne infrastrukture. Vključe<strong>na</strong> so sredstva <strong>na</strong><br />

integralnih postavkah Investicije v kulturi, kjer se rešujejo prostorski problemi državnih javnih <strong>za</strong>vodov,<br />

Sofi<strong>na</strong>nciranje investicij v kulturi, iz česar se sofi<strong>na</strong>ncirajo občinske investicije in so jim sredstva dodelje<strong>na</strong><br />

<strong>na</strong> podlagi javnega razpisa, in Kulturni tolar – javni <strong>za</strong>vodi, kjer so sredstva <strong>na</strong>menje<strong>na</strong> nujnim programom<br />

oziroma ureditvi osnovnih prostorskih pogojev <strong>za</strong> nekatere osrednje javne <strong>za</strong>vode s področja <strong>kulture</strong> <strong>na</strong><br />

podlagi Zako<strong>na</strong> o kulturnem tolarju.<br />

Pri tem ima ministrstvo <strong>na</strong>slednje dolgoročne cilje:<br />

• <strong>za</strong>gotavljanje optimalnega delovanja javne kulturne infrastrukture in njenega razvijanja,<br />

• <strong>za</strong>gotavljanje in pospeševanje večje dostopnosti kulturnih dobrin,<br />

• <strong>za</strong>gotavljanje infrastrukturnih pogojev <strong>za</strong> ustvarjalce, kontinuirane produkcije in postprodukcije in s tem<br />

večji izkoristek <strong>za</strong>poslenih kadrov ter<br />

• podpora investicijam, s katerimi lokalne skupnosti in država <strong>na</strong> podlagi sklenjenega dogovora <strong>za</strong>gotavljata<br />

prostorske pogoje <strong>za</strong> delovanje izvajalcev <strong>na</strong> področju, ki je v javnem interesu.<br />

2 Investicije državnih javnih <strong>za</strong>vodov<br />

V preteklem obdobju je <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> predvsem pre<strong>na</strong>vljalo, posodabljalo in dograjevalo že<br />

obstoječe objekte, saj se v preteklosti v novogradnje <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih objektov <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> ni kaj dosti vlagalo<br />

(svetla izjema je bil Cankarjev dom v letu 1980, po tem je bila prva novogradnja izgradnja studia Viba<br />

film v letu 2004). Novo pridobljene prostore je ministrstvo po letu 1990 pogosto urejalo predvsem v<br />

opuščenih nekdanjih vojašnicah, kar je sicer pomenilo hkrati tudi ohranjanje spomeniško <strong>za</strong>ščitenih objektov<br />

(Metelkova, Ptuj, Roška), vendar pa so bile s tem postavljene omejitve pri optimalni izrabi prostorov.<br />

V letu 1998 je bil sprejet Zakon o <strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere nujne programe RS v kulturi, ki je<br />

predvidel tudi sredstva <strong>za</strong> ureditev osnovnih prostorskih pogojev nekaterih osrednjih javnih <strong>za</strong>vodov s<br />

področja <strong>kulture</strong>, <strong>na</strong>jprej v obdobju 1998–2003, <strong>na</strong>to je bil še dvakrat podaljšan in velja do leta 2013.<br />

V <strong>na</strong>boru projektov prevladujejo občinske investicije, ki so po večini že realizirane (gradnja knjižnic v<br />

Brežicah, Celju, Domžalah, Ilirski Bistrici, Kočevju, Kranju, Le<strong>na</strong>rtu, Murski Soboti, Novem mestu, <strong>na</strong> Ptuju<br />

in Rav<strong>na</strong>h, v Sežani, Šentjurju, Velenju; obnova stare dvorane SNG Maribor, gradnja Lutkovnega gledališča<br />

in adaptacija Pokrajinskega muzeja v Mariboru, ureditev prostorov <strong>za</strong> Notranjski muzej v Postojni in Muzej<br />

slovenskih filmskih igralcev v Divači, obnova Tartinijevega gledališča v Piranu …). Tudi tu je šlo, razen redkih<br />

izjem, <strong>za</strong> adaptacijo in širitev že obstoječih objektov.<br />

Ker proračun ministrstva ne more v celoti <strong>za</strong>gotoviti sredstev, ki jih predvideva Zakon o kulturnem<br />

tolarju, integral<strong>na</strong> sredstva <strong>za</strong> investicije pa so tudi omeje<strong>na</strong>, so bili od <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih javnih <strong>za</strong>vodov do<br />

sedaj realizirani le projekti: ureditev prostorov <strong>za</strong> Zgodovinski arhiv Celje, prenova prostorov Slovenske<br />

filharmonije, obnova in dogradnja SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong>, obnova objektov <strong>na</strong> Metelkovi (še ne<br />

v celoti) in prenova Moderne galerije. V pripravi je projekt<strong>na</strong> dokumentacija <strong>za</strong> gradnjo Prirodoslovnega<br />

muzeja, obnovo Narodne galerije in obnovo objekta šest, s čimer bo Metelkova <strong>za</strong>ključe<strong>na</strong>.<br />

<strong>Ministrstvo</strong> bo moralo v bližnji prihodnosti urediti tudi prostorsko stisko Pokrajinskega arhiva Maribor,<br />

Arhiva RS, Zgodovinskega arhiva Ljublja<strong>na</strong>, Narodnega muzeja <strong>na</strong> Prešernovi, SNG Drama Ljublja<strong>na</strong> … Pri<br />

tem je pomembno, da se sredstva <strong>za</strong> investicije ne smejo zmanjševati, če se že ne povečujejo.<br />

449

4.4 Investicije <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

3 Sofi<strong>na</strong>nciranje občinske kulturne infrastrukture<br />

<strong>Ministrstvo</strong> izvaja vsakoletne razpise <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje občinske kulturne infrastrukture. S tem spodbuja<br />

občine, da vlagajo tudi v ta segment. Sofi<strong>na</strong>ncirajo se predvsem knjižnice in kulturni domovi, saj je to<br />

osnov<strong>na</strong> kultur<strong>na</strong> infrastruktura, s katero bi morala razpolagati vsaka obči<strong>na</strong>. V manjših obči<strong>na</strong>h so knjižnice<br />

in kulturni domovi pogosto edino mesto kulturnega dogajanja in druženja. Pri ocenjevanju vlog je med<br />

pomembnejšimi merili stopnja razvitosti občine, prav tako je to izhodišče <strong>za</strong> dodelitev višine deleža<br />

sofi<strong>na</strong>nciranja. S tem <strong>na</strong>j bi <strong>za</strong>dostili Zakonu o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (ZUJIK, Uradni list<br />

RS, št. 77/07 – UPB1 z vsemi spremembami), to je težnji po skladnem razvoju Slovenije in <strong>za</strong>gotavljanju<br />

kulturne infrastrukture, ki presega pomen <strong>za</strong> lokalno skupnost in je to v javnem interesu države.<br />

Povprečno število prijaviteljev v <strong>za</strong>dnjih petih letih je 64, povprečni delež dodeljenih sredstev glede <strong>na</strong><br />

<strong>za</strong>proše<strong>na</strong> je 34 %. Z novim Zakonom o sofi<strong>na</strong>nciranju občin (Uradni list RS, št. 123/06) je število uvrščenih<br />

projektov padlo, ker <strong>za</strong>kon predpisuje deleže sofi<strong>na</strong>nciranja, ki so ve<strong>za</strong>ni <strong>na</strong> razvitost občin in so <strong>za</strong> nerazvite<br />

občine zelo visoki. Pred uveljavitvijo tega <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> je ministrstvo samo določalo deleže sofi<strong>na</strong>nciranja, ki so<br />

bili prav tako ve<strong>za</strong>ni <strong>na</strong> razvitost občin, vendar jih je ministrstvo <strong>za</strong> vse občine sorazmerno znižalo. Izka<strong>za</strong>lo<br />

se je, da je bil učinek dosti boljši, saj se je <strong>za</strong>radi nižjega deleža sofi<strong>na</strong>nciranja uvrstilo dosti več projektov,<br />

obči<strong>na</strong>m pa so bili tudi nižji deleži spodbuda <strong>za</strong> pripravo in izvedbo projektov.<br />

4 Slabosti<br />

Izkušnje iz preteklosti kažejo, da je treba veliko večjo pozornost <strong>na</strong>meniti pripravi investicij, da bi se čim bolj<br />

zmanjšalo tveganje <strong>za</strong>pletov pri izvedbi (<strong>za</strong>mude, dodatni <strong>za</strong>htevki izvajalcev). Zaradi ne<strong>za</strong>dostne kadrovske<br />

<strong>za</strong>sedenosti in ob povečanem obsegu dela je bilo <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> prisiljeno izvajati investicije z<br />

zu<strong>na</strong>njimi sodelavci, kar povečuje stroške izvedbe.<br />

5 Pregled reali<strong>za</strong>cije <strong>na</strong>črtovanih investicij v letih 2002–<br />

2010<br />

Priloga 1: Prikaz reali<strong>za</strong>cije investicij državne infrastrukture in kulturnega tolarja<br />

Priloga 2: Tabela reali<strong>za</strong>cije investicij v občinsko infrastrukturo<br />

450

4.4 Investicije <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

Priloga 1<br />

Prikaz reali<strong>za</strong>cije investicij državne infrastrukture in kulturnega tolarja<br />

Investicije – reali<strong>za</strong>cija 2002–2010 (s PP Investicije v kulturi in Kulturni tolar)<br />

SIT<br />

EUR<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje investicij iz integralnih sredstev 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />

Celje Zgodovinski arhiv Celje – odkup in ureditev prostorov 68.071.681 3.730.523 43.000.000<br />

Ljublja<strong>na</strong> Cankarjev dom – adaptacija II. preddverja in Kluba CD 455.000.000 967.668<br />

451<br />

Cankarjev dom – adaptacija prostorov 1.619.000<br />

Metelkova – obnova objektov <strong>za</strong> potrebe Slovenskega 50.449.924 938.357.130 1.295.612.735 1.211.747.114 789.780.273 2.261.425 2.344.682 154.262<br />

etnografskega muzeja, Narodnega muzeja, Muzeja<br />

sodobne umetnosti, Slovenske kinoteke,<br />

neinstitucio<strong>na</strong>lne<br />

<strong>kulture</strong> in informacijske točke<br />

Moder<strong>na</strong> galerija – celovita prenova 564.311 1.332.524 570.397<br />

Narodni muzej – ureditev prostorov 7.992.000 5.216.400 4.766.058<br />

Restavratorski center – ureditev prostorov <strong>na</strong> Roški 107.500.000 3.562.198<br />

Slovenska kinoteka – <strong>na</strong>kup in ureditev prostorov<br />

250.731.791 49.268.210<br />

<strong>na</strong> Miklošičevi<br />

SNG Drama Ljublja<strong>na</strong> – priprava dokumentacije 152.484<br />

SNG Opera in balet Ljublja<strong>na</strong> 3.759.704 13.968.773 6.615.007<br />

Viba film – novogradnja 921.521.939 192.301.434 364.833.715 79.986.331<br />

Zgodovinski arhiv Lj., Enota Škofja Loka – adaptacija 3.251.208 72.131.220 91.530<br />

Maribor SNG Maribor – sa<strong>na</strong>cija akustike velike dvorane 29.998.853 193.980.000<br />

Nova SNG Nova Gorica – gradnja male dvorane 103.000 2.442.945<br />

Gorica<br />

Ptuj ureditev prostorov <strong>za</strong> ZVKD in Zgodovinski arhiv Ptuj 7.639.411 29.845 11.276 707.531<br />

1.158.786.752 1.210.082.505 1.708.754.380 1.577.230.147 1.495.667.894 3.258.938 6.821.181 15.569.835 11.954.880<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje investicij <strong>na</strong> podlagi Zako<strong>na</strong> o kulturnem tolarju<br />

Brežice Knjižnica Brežice – dograditev 41.800.000 29.000.000 29.000.000<br />

Celje pridobitev prostorov <strong>za</strong> knjižnico 834.585 869.638<br />

Cerkno muzej – ureditev depojev 2.750.000<br />

Divača Muzej slovenskih filmskih igralcev 114.185<br />

Domžale Knjižnica Domžale – gradnja 80.175.078 41.836.438 8.635.178 211.791<br />

Kranj Knjižnica – gradnja 63.432.330 158.700.000 379.736<br />

Ljublja<strong>na</strong> Moder<strong>na</strong> galerija – celovita prenova 2.600.000 14.979.401 44.743 1.372.954 1.099.909<br />

Metelkova – obnova objektov 63.432.330 39.412.066 16.519.303 22.415.511 579.294.262 1.431.497 427.768<br />

Prirodoslovni muzej – gradnja (dokumentacija) 4.292.400 88.233.252 12.511.773 7.107.600 15.839 8.400<br />

SNG Drama – celovita prenova (dokumentacija) 4.446.000 14.709.434 21.370.837 27.219.948 5.922.192 46.604<br />

SNG Opera in balet – celovita prenova 691.627 115.438.004 39.311.282 43.055.654 139.720.238 3.180.975 4.519.506 3.830.000 1.650.000<br />

Viba film – novogradnja 196.125.000<br />

Maribor Lutkovno gledališče – gradnja 1.251.878 1.542.000<br />

SNG Maribor – obnova stare dvorane 285.298.739 230.525.757<br />

Pokrajinski muzej – adaptacija prostorov 30.000.000 223.344.541 73.170.539<br />

Murska gradnja knjižnice 168.682.962 80.368.298 6.881.193<br />

Sobota<br />

Novo adaptacija Knjižnice Mira<strong>na</strong> Jarca 86.655.000 332.770<br />

mesto<br />

Postoj<strong>na</strong> ureditev prostorov <strong>za</strong> Notranjski muzej 50.000.000<br />

Ravne obnova knjižnice 248.150.023 151.849.977<br />

Šentjur knjižnica 24.800.000<br />

Velenje izgradnja knjižnice 332.326.085<br />

522.551.658 929.020.982 896.699.337 401.983.865 1.155.934.410 7.714.579 8.304.098 5.059.933 2.086.168

4.4 Investicije <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

Priloga 2<br />

Tabela reali<strong>za</strong>cije investicij v občinsko infrastrukturo<br />

Izplačila <strong>za</strong> investicije v kulturi 2002–2010<br />

S proračunske postavke MK 4561 Sofi<strong>na</strong>nciranje občinske kulturne infrastrukture<br />

Deleži sredstev po statističnih regijah<br />

Statistič<strong>na</strong> regija 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Skupaj<br />

2002–2010<br />

Pomurska v EUR 141.046 272.254 808.117 93.761 160.938 212.395 16.015 305.162 274.685 2.284.374<br />

delež 17,04 % 23,69 % 58,23 % 10,39 % 11,45 % 12,65 % 0,95 % 15,09 % 23,11 % 18,65 %<br />

Podravska v EUR 170.888 12.768 339.201 136.481 199.665 61.567 13.232 0 76.453 1.010.255<br />

delež 20,65 % 1,11 % 24,44 % 15,12 % 14,21 % 3,67 % 0,79 % 0,00 % 4,55 % 8,25 %<br />

Koroška v EUR 57.753 408.178 0 135.782 17.851 172.375 47.955 158.716 44.544 1.043.153<br />

delež 6,98 % 35,52 % 0,00 % 15,04 % 1,27 % 10,26 % 2,85 % 7,85 % 3,75 % 8,52 %<br />

Savinjska v EUR 187.514 120.203 111.588 375.067 484.055 401.138 206.847 558.587 88.469 2.533.467<br />

delež 22,66 % 10,46 % 8,04 % 41,54 % 34,44 % 23,89 % 12,28 % 27,62 % 7,44 % 20,68 %<br />

Zasavska v EUR 40.120 7.638 17.248 0 14.729 76.982 24.803 0 105.003 286.523<br />

delež 4,85 % 0,66 % 1,24 % 0,00 % 1,05 % 4,58 % 1,47 % 0,00 % 8,84 % 2,34 %<br />

Spodnjeposavska v EUR 0 120.665 0 12.656 167.232 285.577 202.119 0 0 788.249<br />

delež 0,00 % 10,50 % 0,00 % 1,40 % 11,90 % 17,01 % 12,00 % 0,00 % 0,00 % 6,44 %<br />

Jugovzhod<strong>na</strong> v EUR 54.017 45.271 0 39.558 96.778 182.359 667.914 571.279 0 1.657.177<br />

Slovenija<br />

delež 6,53 % 3,94 % 0,00 % 4,38 % 6,89 % 10,86 % 39,64 % 28,24 % 0,00 % 13,53 %<br />

Osrednjeslovenska v EUR 37.547 94.072 9.796 0 131.489 102.148 18.199 0 99.985 493.237<br />

delež 4,54 % 8,19 % 0,71 % 0,00 % 9,35 % 6,08 % 1,08 % 0,00 % 8,41 % 4,03 %<br />

Gorenjska v EUR 99.017 48.780 15.172 65.046 76.193 65.436 90.478 157.273 337.155 954.550<br />

delež 11,96 % 4,25 % 1,09 % 7,20 % 5,42 % 3,90 % 5,37 % 7,78 % 28,37 % 7,79 %<br />

Notranjsko-kraška v EUR 0 0 52.922 44.453 33.564 112.389 314.417 14.671 98.852 671.268<br />

delež 0,00 % 0,00 % 3,81 % 4,92 % 2,39 % 6,69 % 18,66 % 0,73 % 8,32 % 5,48 %<br />

Goriška v EUR 39.784 6.418 0 0 0 0 0 0 63.333 109.535<br />

delež 4,81 % 0,56 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 5,33 % 0,89 %<br />

Obalno-kraška v EUR 0 12.837 33.731 0 23.068 6.985 82.948 257.018 0 416.586<br />

delež 0,00 % 1,12 % 2,43 % 0,00 % 1,64 % 0,42 % 4,92 % 12,71 % 0,00 % 3,40 %<br />

Skupaj v EUR 827.686 1.149.084 1.387.775 902.804 1.405.562 1.679.351 1.684.927 2.022.706 1.188.479 12.248.373<br />

452

Brigita Lipovšek<br />

4.5 Statistično spremljanje <strong>kulture</strong><br />

1 Izhodišče<br />

2 Izvajanje statističnih raziskav <strong>za</strong> področje <strong>kulture</strong> v Sloveniji<br />

2.1 Statistični urad Republike Slovenije<br />

2.2 <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

2.2.1 Interne evidence in razvidi<br />

2.2.2 Sodelovanje s Statističnim uradom RS<br />

2.2.3 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje<br />

3 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

453

4.5 Statistično spremljanje <strong>kulture</strong><br />

1 Izhodišče<br />

Za izvajanje <strong>za</strong>htev, <strong>na</strong>vedenih v <strong>za</strong>konskih in pod<strong>za</strong>konskih aktih ter <strong>za</strong>vezujočih med<strong>na</strong>rodnih konvencijah,<br />

ter <strong>za</strong> izvajanje obveznosti, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>šajo <strong>na</strong> izvajanje in spremljanje <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega programa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>,<br />

so med drugim potrebni tudi empirični podatki, saj so nuj<strong>na</strong> podlaga <strong>za</strong> izvajanje politike <strong>na</strong> katerem koli<br />

področju, tudi v kulturi.<br />

Slovenija je poleg tega tesno vpeta v med<strong>na</strong>rodno sodelovanje in posreduje statistične podatke, pove<strong>za</strong>ne s<br />

<strong>kulturo</strong>, institucijam, kot so Eurostat, Unesco, Svet Evrope, Evropski avdiovizualni laboratorij ipd. Obveznosti<br />

Slovenije, pove<strong>za</strong>ne s posredovanjem statističnih podatkov s področja <strong>kulture</strong>, v <strong>za</strong>dnjih letih <strong>za</strong>radi izrazitega<br />

povečanja <strong>za</strong>nimanja <strong>za</strong> statistiko <strong>kulture</strong> <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodni ravni postajajo čedalje bolj <strong>za</strong>vezujoče in številne.<br />

2 Izvajanje statističnih raziskav <strong>za</strong> področje <strong>kulture</strong> v<br />

Sloveniji<br />

V skladu z veljavno <strong>za</strong>konodajo 1 je <strong>za</strong> ustvarjanje statističnih podatkov <strong>za</strong> področje <strong>kulture</strong>, <strong>na</strong><strong>na</strong>šajočih<br />

se <strong>na</strong> celotno Slovenijo, pristojen Statistični urad Republike Slovenije. Ta pridobiva statistične podatke<br />

<strong>na</strong> podlagi statističnih raziskav, nekatere statistične podatke pa mu posredujejo javne institucije, kot so<br />

Narod<strong>na</strong> in univerzitet<strong>na</strong> knjižnica, Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti, Filmski sklad RS ipd. Statistične<br />

podatke, pomembne <strong>za</strong> področje <strong>kulture</strong>, <strong>na</strong>dalje ustvarjajo nekatera ministrstva pa tudi druge javne in<br />

<strong>za</strong>sebne institucije, <strong>na</strong> primer fakultete, ki zbirajo statistične podatke <strong>za</strong> potrebe nekaterih raziskav, ali pa<br />

agencije, ki izvajajo različne ankete.<br />

2.1 Statistični urad Republike Slovenije<br />

Velik del statističnih podatkov <strong>za</strong> področje <strong>kulture</strong> zbira, obdeluje in objavlja Statistični urad Republike<br />

Slovenije. Žal kultura ni njegovo prednostno področje, kar se vidi tudi iz dokumenta Prednostne <strong>na</strong>loge<br />

državne statistike v letu 2011 2 , v katerem kultura sploh ni omenje<strong>na</strong>, v dokumentu Prednostne <strong>na</strong>loge<br />

državne statistike v letu 2010 pa v okviru poglavja Kultura <strong>na</strong>vaja izključno samo <strong>na</strong>loge s področja<br />

med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja 3 .<br />

Statistični urad Republike Slovenije <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> neposredno izvaja 10 statističnih raziskav, in sicer <strong>na</strong><br />

podlagi <strong>na</strong>slednjih vprašalnikov:<br />

• KU-GL (gledališča),<br />

• KU-FO (Slovenska filharmonija in poklicni orkestri),<br />

• KU-MZ (muzeji in muzejske zbirke),<br />

• KU-GR (galerije in razstavišča),<br />

• Film-D (distribucija in uvoz filmov),<br />

• Film-P (produkcija in izvoz filmov),<br />

• KINO ((kinematografi),<br />

• KU-RTV (radijske in televizijske organi<strong>za</strong>cije),<br />

• KU-KUD (kultur<strong>na</strong> društva) in<br />

• KU-DK (kulturni domovi).<br />

Metodologija <strong>na</strong>vedenih statističnih raziskav je plod pri<strong>za</strong>devanj v okviru revizije statistike <strong>kulture</strong> (konča<strong>na</strong><br />

je bila leta 2006), pri čemer je <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (v <strong>na</strong>daljevanju: MK, ministrstvo) dejavno sodelovalo:<br />

1 Zakon o državni statistiki: Ur. l. RS, št. 45/1995. Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2001, 47/2009 – Odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.).<br />

2 Gl. <strong>na</strong> primer dokument Prednostne <strong>na</strong>loge državne statistike v letu 2011: http://stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3455<br />

3 Gl. http://www.stat.si/novice_prikazi.aspx?id=2922.<br />

454

4.5 Statistično spremljanje <strong>kulture</strong><br />

<strong>na</strong> podlagi sodelovanja različnih notranjih organi<strong>za</strong>cijskih enot ministrstva, sodelovanja z Javnim skladom<br />

RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti, po nekaterih konzultacijah z zu<strong>na</strong>njimi strokovnjaki ter sestanki s predstavniki<br />

Statističnega urada Republike Slovenije je MK pripravilo predloge vsebine in metodologije <strong>za</strong> izvajanje vseh<br />

<strong>na</strong>vedenih statističnih raziskav, predlog popravkov adresarjev poročevalskih enot <strong>za</strong> posamezne statistične<br />

raziskave <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, posredovalo opredelitev poklicev <strong>za</strong> posamez<strong>na</strong> področja, predloge ureditve<br />

terminologije, predlagalo Statističnemu uradu RS, da ta prevzema rezultate vsakoletne a<strong>na</strong>lize <strong>stanja</strong> v<br />

arhivih (<strong>na</strong>mesto statistične raziskave statističnega urada KU-ARH), ki jo izdeluje MK, s čimer se je Arhiv<br />

RS strinjal, in dal pobudo Skladu RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti, da posreduje statističnemu uradu podatke<br />

<strong>za</strong> kultur<strong>na</strong> društva (<strong>na</strong>mesto nekdanje statistične raziskave Statističnega urada RS KU-KUD). Statistične<br />

raziskave <strong>za</strong> področju knjižnic in knjige v tej reviziji niso bile <strong>za</strong>jete, saj je <strong>za</strong> zbiranje teh podatkov pristoj<strong>na</strong><br />

Narod<strong>na</strong> in univerzitet<strong>na</strong> knjižnica, ki podatke posreduje Statističnemu uradu RS, MK in drugim. Po novi<br />

metodologiji so <strong>na</strong> voljo podatki od leta 2004 do 2008.<br />

Da bi pomagalo Statističnemu uradu RS izboljšati kakovost podatkov, je ministrstvo v <strong>za</strong>dnjih letih z<br />

uradom redno sodelovalo pri oblikovanju adresarjev poročevalskih enot, dajalo strokovno pomoč, trenutno<br />

pa poteka usklajevanje metodologije MK in Statističnega urada RS, da bi lahko urad prevzemal podatke<br />

ministrstva, <strong>na</strong><strong>na</strong>šajoče se <strong>na</strong> javne <strong>za</strong>vode, katerih ustanoviteljica je država oziroma katerih večinski<br />

sofi<strong>na</strong>ncer je ministrstvo.<br />

2.2 <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

2.2.1 Interne evidence in razvidi<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v okviru svojih delovnih <strong>na</strong>log zbira in obdeluje podatke, ki se neposredno <strong>na</strong>vezujejo<br />

<strong>na</strong> (so)fi<strong>na</strong>nciranje <strong>kulture</strong> s strani ministrstva, torej <strong>na</strong> izvajanje programa ministrstva, poleg tega pa vodi<br />

nekatere druge <strong>za</strong>konsko opredeljene evidence <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>, kot so razvid samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi,<br />

razvid medijev, razvid tujih dopisništev, razvid tujih dopisnikov, razvid samostojnih novi<strong>na</strong>rjev, register<br />

nepremične kulturne dediščine, register nesnovne dediščine, evidenca javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>,<br />

evidenca javne kulturne infrastrukture, evidenca pravnih oseb <strong>za</strong>sebnega prava in evidenca ustanov.<br />

Zavedajoč se, da ministrstvo potrebuje pove<strong>za</strong>no in sistematično spremljanje kulturnih in umetniških<br />

dejavnosti in infrastrukturnih ter drugih pogojev <strong>za</strong> delovanje kulturnih institucij in posameznikov, ki v<br />

celoti ali deloma pridobivajo sredstva iz državnega proraču<strong>na</strong> pri MK, se izvaja informati<strong>za</strong>cija ministrstva.<br />

V okviru te informati<strong>za</strong>cije je v <strong>za</strong>dnjem času čedalje več javnim <strong>za</strong>vodom, ki jih (so)fi<strong>na</strong>ncira ministrstvo,<br />

omogočeno redno poročanje MK prek svetovnega spleta.<br />

Prihodnji informacijski sistem MK bo v podatkovni bazi med drugim združeval:<br />

• <strong>za</strong>konsko opredeljene evidence − evidence, ki so opredeljene v krovnem oziroma področnih <strong>za</strong>konih ali<br />

pod<strong>za</strong>konskih aktih,<br />

• področne evidence − evidence, ki <strong>za</strong>konsko niso izrecno <strong>za</strong>htevane, a so potrebne <strong>za</strong> izvajanje <strong>za</strong>konskih in<br />

pod<strong>za</strong>konskih aktov, vzpostavljene pa so <strong>za</strong> uprizoritvene umetnosti, glasbene umetnosti, vizualne umetnosti,<br />

intermedijske umetnosti, knjižnično dejavnost, medije in AV-<strong>kulturo</strong>, varstvo kulturne dediščine, <strong>na</strong>rodni skupnosti,<br />

romske skupnosti, druge manjšinske etnične skupnosti in priseljence ter <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno sodelovanje, in<br />

• druge evidence − evidence, ki <strong>za</strong>konsko niso <strong>za</strong>htevane, a so potrebne <strong>za</strong> izvajanje <strong>za</strong>konskih in<br />

pod<strong>za</strong>konskih aktov, pokrivajo pa več področij <strong>na</strong>enkrat (npr. fi<strong>na</strong>nčne evidence, evidence, <strong>na</strong><strong>na</strong>šajoče se <strong>na</strong><br />

izobraževanje v kulturi in o kulturi, evidence o delovno aktivnih v kulturi, plačah v kulturi ipd.).<br />

• V skladu z možnostmi bi se sistem lahko v prihodnosti povezoval tudi z zu<strong>na</strong>njimi ba<strong>za</strong>mi in evidencami, in sicer<br />

evidencami Narodne in univerzitetne knjižnice, Javnega sklada <strong>za</strong> kulturne dejavnosti, Statističnega urada RS ipd.<br />

Glavni nosilci vsebine so direktorati in službe MK, <strong>za</strong>dolženi <strong>za</strong> posamez<strong>na</strong> področja <strong>kulture</strong>, prispevek<br />

Sektorja <strong>za</strong> a<strong>na</strong>lize, strategije in kulturni sistem se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> <strong>na</strong>dgradnjo z vsebinskega vidika obstoječih<br />

področnih evidenc podatkov, glavni nosilec informati<strong>za</strong>cije ministrstva pa je Služba <strong>za</strong> informatiko.<br />

2.2.2 Sodelovanje s Statističnim uradom RS<br />

Ker se <strong>za</strong>veda čedalje večjih obveznosti Slovenije <strong>na</strong> področju statistike <strong>kulture</strong>, MK tesno sodeluje s<br />

Statističnim uradom RS pri oblikovanju metodologije statističnega spremljanja <strong>kulture</strong> v Sloveniji (v tem<br />

455

4.5 Statistično spremljanje <strong>kulture</strong><br />

okviru smo izvedli nekajletni projekt revizije <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne statistike <strong>kulture</strong>) ter dejavno sodeluje v <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnem<br />

Statističnem sosvetu <strong>za</strong> statistiko <strong>kulture</strong> (MK temu sosvetu predseduje). Sosvet <strong>za</strong> statistiko <strong>kulture</strong> je bil<br />

ustanovljen leta 2002 in ima 20 članov, ki prihajajo iz različnih institucij glede <strong>na</strong> različ<strong>na</strong> področja <strong>kulture</strong>.<br />

To so predvsem predstavniki MK, Slovenskega filmskega centra, Sveta <strong>za</strong> radiodifuzijo RS, Javnega sklada RS<br />

<strong>za</strong> kulturne dejavnosti, Skupnosti muzejev, Fakultete <strong>za</strong> družbene vede idr. Sosvet ima pomembno vlogo pri<br />

izmenjavi izkušenj s strokovnjaki posameznih področij. Poleg tega MK redno sodeluje s Statističnim uradom RS<br />

tudi pri statistiki drugih področij, ki se kakor koli <strong>na</strong><strong>na</strong>šajo tudi <strong>na</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />

2.2.3 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje<br />

MK je dejavno <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodni ravni: s pripombami sodeluje v okviru Eurostata (npr. pri sprejemanju nove<br />

klasifikacije NACE Rev. 2, ki je prinesla nekatere pomembne novosti <strong>za</strong> področje <strong>kulture</strong>), sodeluje pa tudi v<br />

Evropski statistični sistemski mreži <strong>za</strong> področje <strong>kulture</strong> ESSnet Culture, katere <strong>na</strong>men je izoblikovanje evropske<br />

metodologije <strong>za</strong> spremljanje nekaterih področij <strong>kulture</strong>. Sistemska mreža bo med drugim podala statistično<br />

definicijo <strong>kulture</strong> v okviru med<strong>na</strong>rodne klasifikacije NACE Rev. 2 ter izdelala predloge metodologije statističnega<br />

spremljanja delovno aktivnih v kulturi, javnega fi<strong>na</strong>nciranja <strong>kulture</strong> in izdatkov gospodinjstev <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> ter podala<br />

nekatere predloge <strong>za</strong> oblikovanje nekaterih indikatorjev <strong>za</strong> merjenje vplivanja <strong>kulture</strong> <strong>na</strong> ekonomski razvoj.<br />

Poleg sodelovanja <strong>na</strong> ravni Evropske unije <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> tudi <strong>na</strong> področju statistike sodeluje z<br />

drugimi med<strong>na</strong>rodnimi institucijami, ko so Svet Evrope, Unesco ipd., in predstavlja dosežke Slovenije <strong>na</strong><br />

področju statistike <strong>kulture</strong> tudi <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodni ravni – npr. <strong>na</strong> Svetovnem vrhu umetnosti in <strong>kulture</strong> (The<br />

World Summit on Arts and Culture) v Newcastlu in Gatesheadu.<br />

3 <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> PSPN<br />

Prednosti:<br />

• Statistični urad RS izvaja statistične raziskave <strong>za</strong> področje <strong>kulture</strong> in razpolaga z nekaterimi zelo dolgimi<br />

časovnimi vrstami podatkov (od leta 1947),<br />

• <strong>na</strong> nekaterih področjih (npr. področje knjižnic) imamo zelo kakovostne statistične podatke,<br />

• statistično spremljanje <strong>kulture</strong> v okviru MK že poteka,<br />

• veliko <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> statistiko <strong>kulture</strong> <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodnem področju.<br />

Slabosti:<br />

• statistika <strong>kulture</strong> ni prednostno področje Statističnega urada RS,<br />

• statistično spremljanja <strong>kulture</strong> v okviru ministrstva in statistično spremljanje <strong>kulture</strong> v okviru Statističnega<br />

urada RS <strong>na</strong> nekaterih področjih metodološko še ni poenoteno,<br />

• med<strong>na</strong>rodno so statistični podatki precej neprimerljivi, saj njihovo zbiranje metodološko ni usklajeno,<br />

• <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodni niti <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni <strong>na</strong> številnih področjih <strong>kulture</strong> (in tudi <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> kot celoto) niso oblikovane<br />

niti osnovne statistične definicije, to pa otežuje ali celo onemogoča izdelavo ustreznih a<strong>na</strong>liz podatkov.<br />

Priložnosti:<br />

• vzpostavitev kompleksnega informacijskega sistema MK,<br />

• metodološko poenotenje spremljanja <strong>kulture</strong> med MK in Statističnim uradom RS,<br />

• oblikovanje statistične definicije <strong>kulture</strong> in drugih pomembnih definicij v okviru Evropske unije,<br />

• metodološko poenotenje statističnega spremljanja <strong>kulture</strong> <strong>na</strong> nekaterih področjih <strong>na</strong> evropski ravni.<br />

Nevarnosti:<br />

• <strong>na</strong>daljnje zmanjševanje statističnega spremljanja <strong>kulture</strong> v okviru Statističnega urada RS,<br />

• upočasnitev informati<strong>za</strong>cijskega procesa <strong>na</strong> MK <strong>za</strong>radi fi<strong>na</strong>nčnih razlogov in<br />

• ustavitev sedaj živahnega delovanja <strong>na</strong> področju statistike <strong>kulture</strong> <strong>na</strong> ravni Evropske unije.<br />

456

Boja<strong>na</strong> Kovačič in Jaroslav Skrušny<br />

4.6 Delovanje Upravnega odbora Prešernovega<br />

sklada<br />

1 Uvod<br />

2 Prešernove <strong>na</strong>grade in <strong>na</strong>grade Prešernovega sklada<br />

3 Prešernov sklad, Upravni odbor Prešernovega sklada, strokovne komisije<br />

Prešernovega sklada<br />

4 Odločanje o <strong>na</strong>gradah<br />

5 Proračunska sredstva<br />

6 Vira<br />

457

4.6 Delovanje Upravnega odbora Prešernovega sklada<br />

1 Uvod<br />

Leta 1945 je bil izdan odlok, ki je razglasil dan Prešernove smrti <strong>za</strong> slovenski kulturni praznik slovenskega<br />

<strong>na</strong>roda, kar predstavlja <strong>za</strong>metek podeljevanja Prešernovih <strong>na</strong>grad. Že <strong>na</strong>slednje leto je bila izda<strong>na</strong> odredba<br />

tedanjega Ministrstva <strong>za</strong> prosveto <strong>na</strong>rodne vlade Slovenije o podeljevanju <strong>na</strong>grad <strong>za</strong> umetnost in z<strong>na</strong>nost,<br />

ki je določala do pet <strong>na</strong>grad <strong>za</strong> umetnost in do pet <strong>na</strong>grad <strong>za</strong> z<strong>na</strong>nost. Prve <strong>na</strong>grade so bile podeljene 7.<br />

februarja 1947.<br />

Z Zakonom o podeljevanju Prešernovih <strong>na</strong>grad iz leta 1955 so <strong>na</strong>grade dobile ime Prešernove <strong>na</strong>grade,<br />

ustanovljen je bil Prešernov sklad pri Svetu <strong>za</strong> prosveto in <strong>kulturo</strong> LRS, <strong>za</strong>kon pa je tudi razširil »bazo«<br />

morebitnih predlagateljev (<strong>na</strong> <strong>za</strong>vode in organi<strong>za</strong>cije ter tudi posameznike, ki so lahko kandidirali <strong>za</strong><br />

<strong>na</strong>grade). Večje spremembe je prinesel Zakon o Prešernovem skladu iz leta 1961, ki je ločil Prešernovo<br />

<strong>na</strong>grado in <strong>na</strong>grade Prešernovega sklada <strong>za</strong> umetniško ustvarjanje in poustvarjanje.<br />

Zakon o Prešernovi <strong>na</strong>gradi iz leta 1981 je število podeljenih <strong>na</strong>grad zmanjšal <strong>na</strong> <strong>na</strong>jveč tri Prešernove<br />

<strong>na</strong>grade in <strong>na</strong>jveč deset <strong>na</strong>grad Prešernovega sklada. Zadnji in še sedaj veljavni <strong>za</strong>kon iz leta 1991 je število<br />

<strong>na</strong>grad še zmanjšal, in sicer <strong>na</strong> <strong>na</strong>jveč dve Prešernovi <strong>na</strong>gradi in <strong>na</strong>jveč šest <strong>na</strong>grad Prešernovega sklada<br />

(Vurnik, 1996, str. 11–15).<br />

Dokumenti, ki urejajo področje, so:<br />

• Zakon o Prešernovi <strong>na</strong>gradi (ZPreN), Uradni list RS, št. 29/1991,<br />

• Statut Prešernovega sklada, Uradni list RS, št. 43/1993, in<br />

• Poslovnik o delu strokovnih komisij z dne 15. 12. 1995.<br />

2 Prešernove <strong>na</strong>grade in <strong>na</strong>grade Prešernovega sklada<br />

S podeljevanjem <strong>na</strong>grad ministrstvo sledi osnovnemu cilju, to je ustvarjanju spodbudnih razmer <strong>za</strong><br />

ustvarjalnost <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>. Podeljevanje <strong>na</strong>grad vrednoti vrhunsko ustvarjalnost, postavlja merila<br />

<strong>za</strong>njo in jo spodbuja. Prešernove <strong>na</strong>grade in <strong>na</strong>grade Prešernovega sklada so <strong>na</strong>jvišja priz<strong>na</strong>nja Republike<br />

Slovenije <strong>za</strong> dosežke v umetnosti. Vsako leto se lahko podeli <strong>na</strong>jveč dve Prešernovi <strong>na</strong>gradi in <strong>na</strong>jveč šest<br />

<strong>na</strong>grad Prešernovega sklada.<br />

Prešernovo <strong>na</strong>grado prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali s svojim življenjskim<br />

opusom trajno obogatili slovensko kulturno <strong>za</strong>kladnico. Posameznik jo praviloma lahko prejme le enkrat.<br />

Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci <strong>za</strong> pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti<br />

predstavljeni v <strong>za</strong>dnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne <strong>za</strong>kladnice.<br />

Kadar gre <strong>za</strong> tako celovito delo, da ni mogoče prepoz<strong>na</strong>ti oziroma ločiti posameznikovega umetniškega<br />

prispevka, lahko izjemoma dobi Prešernovo <strong>na</strong>grado oziroma <strong>na</strong>grado Prešernovega sklada skupi<strong>na</strong><br />

ustvarjalcev.<br />

458

4.6 Delovanje Upravnega odbora Prešernovega sklada<br />

3 Prešernov sklad, Upravni odbor Prešernovega sklada,<br />

strokovne komisije Prešernovega sklada<br />

O Prešernovih <strong>na</strong>gradah in <strong>na</strong>gradah Prešernovega sklada vsako leto odloča in jih podeljuje Prešernov sklad.<br />

Prešernov sklad upravlja Upravni odbor Prešernovega sklada (UOPS), ki ima pet<strong>na</strong>jst članov, katere imenuje<br />

Državni zbor Republike Slovenije <strong>za</strong> štiri leta, mandat pa se jim lahko ponovi le enkrat. Upravni odbor<br />

deluje in odloča <strong>na</strong> rednih in dopisnih sejah, <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> pa <strong>za</strong>nj opravlja strokovno, fi<strong>na</strong>nčno,<br />

administrativno in drugo tehnično delo. Upravni odbor Prešernovega sklada v sedanji sestavi je bil imenovan<br />

s sklepom Državnega zbora RS 28. maja 2008, <strong>na</strong> konstitutivni seji pa se je sestal 16. julija 2008 in <strong>za</strong><br />

predsednika izvolil Jaroslava Skrušnyja. Člani so še Lenka Bajželj, Veronika Brecelj, dr. Ig<strong>na</strong>cija Fridl-Jarc, Aleš<br />

Jan, Iztok Kovač, Milan Ljubić, Bine Matoh, mag. Marko Mihevc, dr. Andrej Misson, Jaš Otrin, Marko Peljhan,<br />

Janez Suhadolc, dr. Nadja Zgonik in Matjaž Zupančič.<br />

Upravni odbor vsako leto imenuje člane štirih strokovnih komisij (vsaka komisija ima <strong>na</strong>jmanj sedem članov)<br />

<strong>za</strong> področja književnosti, scenskih umetnosti, likovne umetnosti in glasbe iz vrst priz<strong>na</strong>nih strokovnjakov,<br />

ustvarjalcev in kritikov. Upravni odbor, ki je svoj mandat <strong>na</strong>stopil v letu 2008, je poleg rednega dela<br />

(imenovanje področnih strokovnih komisij, evidentiranje prispelih predlogov <strong>za</strong> podelitev PN in NPS, izbira<br />

in odločitev <strong>za</strong> <strong>na</strong>grajence med predlogi strokovnih komisij, <strong>za</strong>snova in organi<strong>za</strong>cija slavnostne podelitve<br />

<strong>na</strong>grad) <strong>na</strong>jveč pozornosti posvetil vprašanju, kako <strong>za</strong>gotoviti kar <strong>na</strong>jbolj e<strong>na</strong>kopravno <strong>za</strong>stopanost vseh<br />

področij umetniške ustvarjalnosti <strong>na</strong> Slovenskem, zlasti še tistih dejavnosti, praks in usmeritev, ki z razvojem<br />

tehnologije in z njo povečane plurali<strong>za</strong>cije in dostopnosti umetniških diskurzov prestopajo meje tradicio<strong>na</strong>lnih<br />

umetnostnih zvrsti, področij in izpovednih poetik (<strong>na</strong>jrazličnejše oblike kibernetskih govoric, interaktivnih in<br />

multimedijskih performansov, hepeningov in instalacij ter avdiovizualnih nosilcev artističnega sporočila). V<br />

dolgotrajni in izčrpni razpravi o morebitni razširitvi obstoječih področnih komisij (ki bi terjala tudi statutarne<br />

spremembe v delovanju Prešernovega sklada in spremembe Zako<strong>na</strong> o Prešernovih <strong>na</strong>gradah) je <strong>na</strong>posled<br />

ugotovil, da obstoječi sistem delitve <strong>na</strong> štiri temelj<strong>na</strong> umetnost<strong>na</strong> področja (literatura, scenske umetnosti,<br />

likov<strong>na</strong> in glasbe<strong>na</strong> umetnost) <strong>za</strong>gotavlja dovolj demokratičen okvir <strong>za</strong> ustrezno <strong>za</strong>stopanost vseh (tudi<br />

<strong>na</strong>jnovejših, <strong>na</strong>videzno margi<strong>na</strong>lnih) umetniških praks in zvrsti pri kandidiranju <strong>za</strong> PN in NPS, seveda ob<br />

predpostavki, da so v posameznih področnih komisijah e<strong>na</strong>kovredno <strong>za</strong>stopani interesi vseh relevantnih<br />

umetnostnih praks in poetik v aktualnem slovenskem prostoru in času. V želji, da bi <strong>za</strong>gotovil kar <strong>na</strong>jširšo<br />

estetsko in <strong>na</strong>zorsko pluralnost in e<strong>na</strong>kopravno obrav<strong>na</strong>vo vseh umetniških ustvarjalcev pri izbiri kandidatov<br />

<strong>za</strong> <strong>na</strong>jvišja <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> priz<strong>na</strong>nja <strong>za</strong> umetniško ustvarjanje, je UO PS v tretjem letu mandata razširil število<br />

predlogov <strong>za</strong> <strong>na</strong>grade, ki jih posamezne komisije predlagajo v dokončno odločitev UO: vsaka področ<strong>na</strong><br />

komisija tako po novem predlaga do dva kandidata <strong>za</strong> PN in do šest kandidatov <strong>za</strong> NPS, pri tem pa morajo<br />

izbrani kandidati obvezno pripadati različnim »podpodročjem« znotraj posameznega segmenta ustvarjalnosti.<br />

4 Odločanje o <strong>na</strong>gradah<br />

Upravni odbor vsako leto februarja objavi Vabilo <strong>za</strong> predlaganje kandidatov <strong>za</strong> Prešernovo <strong>na</strong>grado in<br />

<strong>na</strong>grado Prešernovega sklada. Vse prispele predloge so pregledale in obrav<strong>na</strong>vale strokovne komisije<br />

(kandidate lahko predlagajo tudi člani komisij sami) <strong>na</strong> svojih sejah, izglasovale kandidate <strong>za</strong> <strong>na</strong>grade in jih<br />

predlagale upravnemu odboru. Med njimi je upravni odbor z dvotretjinsko večino glasov vseh članov odločil<br />

o podelitvi <strong>na</strong>grad.<br />

V prejšnjem mandatu upravnega odbora je veljalo <strong>na</strong>čelo dva<strong>na</strong>jstih nomi<strong>na</strong>cij (to je pomenilo, da so ime<strong>na</strong><br />

Prešernovih <strong>na</strong>grajencev in nominirane <strong>za</strong> <strong>na</strong>grado Prešernovega sklada razglasili že 3. decembra), UO PS<br />

v sedanji sestavi pa se je že <strong>na</strong> <strong>za</strong>četku mandata opredelil <strong>za</strong> <strong>na</strong>čelo »tajnosti« <strong>na</strong>grajencev s PN ali NPS<br />

vse do slavnostne podelitve <strong>na</strong>grad <strong>na</strong> predvečer slovenskega kulturnega praznika. Zato je opustil <strong>na</strong>čelo<br />

javnih nomi<strong>na</strong>cij <strong>za</strong> NPS, sredstvom množičnega obveščanja pa ponudil »neformalni prijateljski dogovor o<br />

spoštovanju embarga <strong>na</strong> objavo imen <strong>na</strong>grajencev do 7. februarja zvečer. Kljub neljubi izkušnji (s časnikom<br />

Delo v letu 2009) je UO PS sklenil vztrajati pri dotedanji praksi, pri čemer ga je v prvi vrsti vodilo hotenje,<br />

459

4.6 Delovanje Upravnega odbora Prešernovega sklada<br />

da slavnostni podelitvi <strong>na</strong>jvišjih <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih priz<strong>na</strong>nj <strong>za</strong> umetniško ustvarjanje <strong>na</strong> predvečer slovenskega<br />

kulturnega praznika ohrani kar <strong>na</strong>jvišjo stopnjo prazničnosti in častitljivosti.<br />

Od leta 1947 do leta 2010 je bilo podeljenih 320 Prešernovih <strong>na</strong>grad in 471 <strong>na</strong>grad Prešernovega sklada.<br />

Tabela 1 Nagrade, ki so bile podeljene v obdobju od 2005 do 2010<br />

Prešernove <strong>na</strong>grade<br />

Nagrade Prešernovega sklada*<br />

Skupaj Ž M Skupaj Ž M<br />

12 3 9 36 11 27<br />

Razmerje med spoloma 25 % 75 % Razmerje med spoloma 30,5 % 75 %<br />

* Če je eno <strong>na</strong>grado dobilo več ustvarjalcev skupaj (npr. ženska in moški), je šteto k vsakemu spolu, <strong>za</strong>to število po spolu ni e<strong>na</strong>ko<br />

številu podeljenih <strong>na</strong>grad.<br />

5 Proračunska sredstva<br />

Na podlagi 13. čle<strong>na</strong> Zako<strong>na</strong> o Prešernovi <strong>na</strong>gradi (Ur. l. RS, št. 29/91) in 27. čle<strong>na</strong> Statuta Prešernovega sklada<br />

(Ur. l. RS, št. 43/93) sklad vsako leto izdela predlog fi<strong>na</strong>nčnega <strong>na</strong>črta, s katerim se predvidi <strong>na</strong>menska poraba<br />

sredstev <strong>za</strong> <strong>na</strong>grade in pokritje stroškov pri pripravi <strong>za</strong> podelitev <strong>na</strong>grad. <strong>Ministrstvo</strong> vse <strong>na</strong>vedene stroške<br />

pokrije z <strong>na</strong>menske proračunske postavke.<br />

V šestih letih so se sredstva rahlo povečevala, upoštevajoč inflacijo in <strong>za</strong>konsko določilo (13. člen Zako<strong>na</strong><br />

o Prešernovi <strong>na</strong>gradi), da je razmerje med Prešernovo <strong>na</strong>grado in <strong>na</strong>grado Prešernovega sklada 1 : 3. Iz<br />

sredstev so se poleg <strong>na</strong>grad fi<strong>na</strong>ncirali še objava javnega poziva in izdaja alma<strong>na</strong>ha, avtorski honorarji <strong>za</strong><br />

pisce eseja o <strong>na</strong>grajencih, stroški proslave, sejnine in potni stroški <strong>za</strong> člane strokovnih komisij, člani UO PS pa<br />

so celotno obdobje opravljali svojo funkcijo častno, brez plačila.<br />

6 Vira<br />

– Vurnik, France (1996). Petdeset let Prešernovih <strong>na</strong>grad: Med <strong>za</strong>konodajo, kriteriji in pomenom. V: Jenčič,<br />

Beba (ur.). Petdeset let Prešernovih <strong>na</strong>grad: 1947–1996. Ljublja<strong>na</strong>, Kranj: UO Prešernovega sklada in<br />

Gorenjski muzej.<br />

– Zakon o Prešernovi <strong>na</strong>gradi (ZPreN), Uradni list RS, št. 29/1991.<br />

460

Priloge

5.1 Pregled strukture državnega proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, 1999–2009<br />

5.1 Pregled strukture državnega proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, 1999–2009<br />

Tabela 1 Pregled strukture državnega proraču<strong>na</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> po ključnih programskih sklopih oz. dejavnostih v obdobju 1999–2009 v %<br />

1999 2 2000 3 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009<br />

01<br />

9,85 12,26 14,92 15,98 15,69 14,91 14,25 13,84 13,37 13,12 13,10<br />

UPRIZORITVENE UMETNOSTI<br />

02<br />

17,80 17,70 17,57 17,79 17,53 16,82 16,81 15,82 14,95 15,06 14,49<br />

GLASBENA DEJAVNOST<br />

03<br />

3,65 3,83 4,61 5,24 4,81 4,62 4,51 4,52 4,91 5,35 4,83<br />

VIZUALNE UMETNOSTI<br />

04<br />

0,31 0,29 0,27 0,62 0,37 0,34 0,40<br />

INTERMEDIJSKE UMETNOSTI 6<br />

05<br />

4,16 3,45 2,78 2,64 2,52 3,28 3,10 3,22 3,09 3,25 3,04<br />

ZALOŽNIŠTVO<br />

06<br />

6,40 7,68 6,95 6,53 6,57 6,34 6,57 6,87 6,37 6,09 5,69<br />

KNJIŽNIČARSTVO<br />

07<br />

4,00 3,94 4,03 3,93 3,12 3,07 3,50 3,70 3,63 3,31 2,76<br />

FILMSKA DEJAVNOST<br />

08 MEDIJI 4 0,53 0,62 1,87 3,59 3,12 3,08 2,90 2,69<br />

09<br />

2,87 2,77 2,66 2,56 2,51 2,40 2,48 2,47 2,38 2,29 2,48<br />

LJUBITELJSKA DEJAVNOST<br />

10<br />

13,45 15,77 17,74 17,94 18,28 17,51 16,94 16,84 18,50 18,98 18,04<br />

VARSTVO PREMIČNE KULT. DED.<br />

11 VARSTVO NEPREMIČNE KULT. DED. 14,88 14,16 11,20 11,66 11,56 9,75 11,30 11,78 11,97 10,07 9,32<br />

12<br />

0,64 0,61 0,54 0,55 0,48 0,52 0,62 0,69 0,71 0,74 1,36<br />

MANJŠINSKE SKUPNOSTI V RS<br />

13 SLOVENCI ZUNAJ RS 8 0,70 0,65 0,59 0,82 0,76 0,73 0,70 0,00 0,00 0,00 0,00<br />

14<br />

2,86 2,57 2,15 0,25 0,27 0,24 0,37 0,33 0,63 1,02 0,21<br />

MEDNARODNO SODELOVANJE 5<br />

15<br />

2,52 2,57 2,67 3,02 3,15 3,08 2,98 2,92 2,99 2,88 2,40<br />

SAM. USTV. NA PODR. KULTURE<br />

16 ŠTIPENDIJE 0,48 0,46 0,40 0,40 0,47 0,50 0,53 0,50 0,47 0,44 0,41<br />

17<br />

12,86 8,53 7,90 6,80 7,67 9,36 6,37 8,13 7,62 9,58 14,33<br />

INVESTICIJE IN INV. VZDRŽEVANJE 1<br />

18 DRUGO 0,84 0,63 0,60 0,57 0,47 0,58 0,98 0,44 0,57 0,58 0,61<br />

19 UPRAVNI ORGAN MK 7 2,03 2,41 2,69 2,78 3,21 4,11 4,13 4,19 4,39 4,00 3,84<br />

SKUPAJ 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00<br />

1 V letu 1999 se je <strong>za</strong>čel realizirati Zakon o <strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (Ur. l. RS, št. 24/98).<br />

2 V letu 1999 so v skladu s 27. členom Zako<strong>na</strong> o spremembah in dopolnitvah Zako<strong>na</strong> o fi<strong>na</strong>nciranju občin (Ur. l. RS, št. 56/98) fi<strong>na</strong>nciranje občinskih javnih <strong>za</strong>vodov s področja <strong>kulture</strong> prevzele<br />

občine ustanoviteljice.<br />

3 Do 30. 6. 2000 je fi<strong>na</strong>nciranje občinskih javnih <strong>za</strong>vodov potekalo v skladu s 30. členom ZIPRS 2000, od 1. 7. 2000 pa iz sredstev državnega proraču<strong>na</strong>.<br />

4 Sredi leta 2002 se je <strong>za</strong>čel izvajati Zakon o medijih (Ur. l. RS, št. 35/2001 in 54/2002); v letu 2003 so bile iz Urada RS <strong>za</strong> informiranje prenesene postavke Programi RTV <strong>za</strong> tujino, Sofi<strong>na</strong>nciranje<br />

glasil <strong>za</strong> slepe in slabovidne, Sofi<strong>na</strong>nciranje glasil <strong>za</strong> gluhe.<br />

5 V letu 2002 so <strong>na</strong> postavki 7114 Med<strong>na</strong>rodno sodelovanje ostala le sredstva, ki so neposredno ve<strong>za</strong><strong>na</strong> <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodno sodelovanje MK, sredstva <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno sodelovanje izvajalcev<br />

kulturnih programov in projektov pa so se prenesla <strong>na</strong> programske postavke. V letu 2008 so bila vključe<strong>na</strong> tudi sredstva s proračunske postavke 6337 Predsedovanje EU in 9081 Predsedovanje<br />

EU – do<strong>na</strong>cija.<br />

6 V letu 2003 se je <strong>na</strong> novo oblikovala postavka Intermedijske umetnosti.<br />

7 S 1. 1. 2004 je bila ukinje<strong>na</strong> Uprava RS <strong>za</strong> kulturno dediščino kot samostojni organ v sestavi MK; s 1. 4. 2004 je bil ukinjen Urad Vlade RS <strong>za</strong> slovenski jezik, njegove <strong>na</strong>loge pa prenesene <strong>na</strong><br />

MK. V letu 2009 je bil <strong>na</strong> MK prenesen oddelek <strong>za</strong> državne proslave in pripadajoča sredstva.<br />

8 Postavka <strong>za</strong> Slovence zu<strong>na</strong>j RS je bila s 1. 1. 2006 prenese<strong>na</strong> <strong>na</strong> Urad RS <strong>za</strong> Slovence v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu.<br />

462

A<strong>na</strong> Železnik<br />

5.2 Zakon o <strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere<br />

nujne programe Republike Slovenije v kulturi<br />

Zakon o <strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (Uradni list RS,<br />

št. 24/98) je <strong>za</strong>čel veljati aprila 1998 in je predvidel <strong>za</strong>gotavljanje sredstev v obdobju 1998 do 2003. Z<br />

<strong>za</strong>konom so bili določeni <strong>na</strong>slednji programi:<br />

• sa<strong>na</strong>cija <strong>na</strong>jbolj ogroženih in <strong>na</strong>jkvalitetnejših objektov kulturne dediščine,<br />

• približevanje med<strong>na</strong>rodnim standardom <strong>za</strong> splošno izobraževalne knjižnice,<br />

• ureditev osnovnih prostorskih pogojev <strong>za</strong> nekatere osrednje javne <strong>za</strong>vode s področja <strong>kulture</strong>,<br />

• ohranjanje dosežene stopnje razvoja ljubiteljske <strong>kulture</strong> in ize<strong>na</strong>čevanje razvojnih standardov po lokalnih<br />

skupnostih.<br />

Zakon se je <strong>za</strong>čel izvajati v letu 1999, ko so bile v proračunu Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> njegovo reali<strong>za</strong>cijo<br />

<strong>za</strong>gotovlje<strong>na</strong> sredstva <strong>na</strong> štirih postavkah. Kot je razvidno iz tabele 1, je skup<strong>na</strong> reali<strong>za</strong>cija v obdobju 1999–<br />

2003 z<strong>na</strong>šala le 32,5 % glede <strong>na</strong> vrednosti po <strong>za</strong>konu. Slaba reali<strong>za</strong>cija <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> je bila predvsem posledica<br />

vsakoletnih proračunskih omejitev v fazi usklajevanja predloga proraču<strong>na</strong> MK pa tudi rebalansov proraču<strong>na</strong><br />

ter likvidnostih težav proraču<strong>na</strong> ob koncu leta, ki so imela <strong>za</strong> posledico prenos obveznosti tekočega leta v<br />

breme proraču<strong>na</strong> <strong>na</strong>slednjega leta, v nekaterih primerih pa tudi nepravočasne izvedbe projektov.<br />

Prvo podaljšanje <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> je bilo sprejeto z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zako<strong>na</strong> o <strong>za</strong>gotavljanju<br />

sredstev <strong>za</strong> nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (Uradni list RS, št. 108/2002), in<br />

sicer <strong>za</strong> obdobje 2004–2008. S tem <strong>za</strong>konom je bil k prvotnim štirim programom dodan peti program<br />

– spodbujanje kulturniških mrež <strong>na</strong> področju posredovanja <strong>za</strong>ložništva, kinematografije in sodobne<br />

informacijske tehnologije. Kot je razvidno iz tabele 2, je skup<strong>na</strong> reali<strong>za</strong>cija 34,8 % glede <strong>na</strong> vrednosti iz<br />

<strong>za</strong>ko<strong>na</strong>. Vzroki <strong>za</strong> sorazmerno slabo reali<strong>za</strong>cijo so bili podobni kot v prvotnem obdobju veljavnosti <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>.<br />

V letu 2008 je bilo sprejeto drugo podaljšanje <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zako<strong>na</strong><br />

o <strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi, Uradni list RS, št.<br />

77/2008) <strong>za</strong> obdobje 2009–2013. S tem <strong>za</strong>konom <strong>na</strong>j bi se izvedli vsi nerealizirani projekti iz osnovnega in<br />

podaljšanega <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>. Sedanje stanje reali<strong>za</strong>cije tega <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> je razvidno iz tabele 3.<br />

463

5.2 Zakon o <strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi<br />

Tabela 1<br />

Reali<strong>za</strong>cija Zako<strong>na</strong> o <strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere nujne programe RS v kulturi v obdobju 1999–2003 v tisoč SIT<br />

1999 2000 2001 2002 2003 Skupaj<br />

Spomeniki – reali<strong>za</strong>cija 707.814 577.213 524.218 609.330 484.302 2.902.877<br />

Vrednost po <strong>za</strong>konu 1.640.100 1.782.810 1.941.480 2.010.371 2.156.128 9.530.889<br />

% reali<strong>za</strong>cije glede <strong>na</strong> <strong>za</strong>kon 43,16 32,38 27,00 30,31 22,46 30,46<br />

Knjižnice – reali<strong>za</strong>cija 256.200 176.382 128.861 49.540 89.386 700.369<br />

Vrednost po <strong>za</strong>konu 510.507 487.601 415.285 345.328 237.691 1.996.412<br />

% reali<strong>za</strong>cije glede <strong>na</strong> <strong>za</strong>kon 50,19 36,17 31,03 14,35 37,61 35,08<br />

Javni <strong>za</strong>vodi – reali<strong>za</strong>cija 889.179 924.080 724.050 683.293 925.569 4.146.171<br />

Vrednost po <strong>za</strong>konu 1.873.690 2.075.829 2.376.290 2.832.478 3.039.249 12.197.536<br />

% reali<strong>za</strong>cije glede <strong>na</strong> <strong>za</strong>kon 47,46 44,52 30,47 24,12 30,45 33,99<br />

Ljub. kult. dej – reali<strong>za</strong>cija 95.277 76.732 55.200 78.579 48.174 353.962<br />

Vrednost po <strong>za</strong>konu 213.000 230.040 250.513 268.049 287.617 1.249.219<br />

% reali<strong>za</strong>cije glede <strong>na</strong> <strong>za</strong>kon 44,73 33,36 22,03 29,32 16,75 28,33<br />

Skupaj reali<strong>za</strong>cija 1.948.470 1.754.407 1.432.329 1.420.742 1.547.431 8.103.379<br />

Vrednost po <strong>za</strong>konu 4.237.297 4.576.280 4.983.568 5.456.226 5.720.685 24.974.056<br />

% reali<strong>za</strong>cije glede <strong>na</strong> <strong>za</strong>kon 45,98 38,34 28,74 26,04 27,05 32,45<br />

Tabela 2<br />

Reali<strong>za</strong>cija Zako<strong>na</strong> o spremembah in dopolnitvah Zako<strong>na</strong> o <strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere nujne programe RS v kulturi v obdobju 2004–2008 v EUR<br />

Po <strong>za</strong>konu Reali<strong>za</strong>cija<br />

Po <strong>za</strong>konu Reali<strong>za</strong>cija<br />

Po <strong>za</strong>konu Reali<strong>za</strong>cija<br />

Po <strong>za</strong>konu Reali<strong>za</strong>cija<br />

Po <strong>za</strong>konu Reali<strong>za</strong>cija<br />

Namen<br />

2004 2004 % 2005 2005 % 2006 2006 % 2007 2007 % 2008 2008 %<br />

Javni <strong>za</strong>vodi 13.140.544 3.477.157 26,46 13.140.544 1.680.371 12,79 13.144.717 4.867.372 37,03 12.727.424 7.502.788 58,95 12.727.424 8.344.098 65,56<br />

Spomeniki 8.345.852 1.455.904 17,44 8.345.852 1.433.106 17,17 8.345.852 2.009.473 24,08 8.345.852 2.447.168 29,32 6.630.780 2.066.278 31,16<br />

Knjižničarstvo 1.233.517 396.695 32,16 1.233.517 822.069 66,64 1.233.517 814.951 66,07 1.233.517 930.688 75,45 1.233.517 851.613 69,04<br />

Ljubiteljska 1.846.520 310.512 16,82 1.880.946 324.295 17,24 2.000.292 333.993 16,70 1.719.037 361.259 21,02 1.126.481 350.559 31,12<br />

kultura<br />

Centri <strong>za</strong> digit. 166.917 39.226 23,50 146.052 104.361 71,45 166.917 67.601 40,50 146.052 69.225 47,40 125.188 67.456 53,88<br />

medije<br />

Art kino in 271.240 260.599 96,08 271.240 185.048 68,22 271.240 198.840 73,31 271.240 174.848 64,46 271.240 195.793 72,18<br />

<strong>na</strong>kup filmov<br />

Knjigarniška 104.323 106.631 102,21 125.188 85.966 68,67 125.188 88.337 70,56 125.188 109.950 87,83 125.188 95.656 76,41<br />

mreža<br />

Skupaj 25.108.913 6.046.723 24,08 25.143.340 4.635.216 18,44 25.287.723 8.380.566 33,14 24.568.311 11.595.926 47,20 22.239.818 11.971.453 53,83<br />

Namen Skupaj 2004–2008 po <strong>za</strong>konu Skupaj reali<strong>za</strong>cija 2004–2008 % Razlika med <strong>za</strong>konom in reali<strong>za</strong>cijo<br />

Javni <strong>za</strong>vodi 64.880.654 25.871.786 39,88 39.008.868<br />

Spomeniki 40.014.188 9.411.929 23,52 30.602.259<br />

Knjižničarstvo 6.167.585 3.816.016 61,87 2.351.569<br />

Ljubiteljska kultura 8.573.277 1.680.617 19,60 6.892.660<br />

Centri <strong>za</strong> digit. medije 751.127 347.869 46,31 403.258<br />

Art kino in <strong>na</strong>kup filmov 1.356.201 1.015.129 74,85 341.072<br />

Knjigarniška mreža 605.074 486.540 80,41 118.534<br />

Skupaj 122.348.105 42.629.885 34,84 79.718.221<br />

464

5.2 Zakon o <strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi<br />

Tabela 3<br />

Reali<strong>za</strong>cija oziroma predvide<strong>na</strong> reali<strong>za</strong>cija Zako<strong>na</strong> o spremembah in dopolnitvah Zako<strong>na</strong> o <strong>za</strong>gotavljanju sredstev <strong>za</strong> nekatere nujne programe RS v kulturi v<br />

obdobju 2009–2013 v EUR<br />

Namen<br />

Po <strong>za</strong>konu<br />

2009<br />

Reali<strong>za</strong>cija<br />

2009 %<br />

Po <strong>za</strong>konu<br />

2010<br />

Reali<strong>za</strong>cija<br />

2010 %<br />

Po <strong>za</strong>konu<br />

2011<br />

Rebalans<br />

2011 %<br />

Po <strong>za</strong>konu<br />

2012<br />

Proračun<br />

2012 %<br />

Javni <strong>za</strong>vodi 7.889.000 5.059.934 64,14 7.800.000 2.201.982 28,23 7.800.000 2.076.00 26,62 7.800.000 5.941.104 76,17<br />

Spomeniki 6.434.489 1.950.534 30,31 6.434.489 1.598.268 24,84 6.434.489 1.748.592 27,18 6.434.489 1.599.153 24,85<br />

Knjižničarstvo 490.200 152.671 31,14 490.200 152.672 31,14 490.200 148.312 30,26 490.200 135.637 27,67<br />

Ljubiteljska kultura 1.382.400 1.132.400 81,92 1.382.400 792.400 57,32 1.382.400 800.059 57,87 1.382.400 731.684 52,93<br />

Centri <strong>za</strong> digit. medije 80.000 80.000 100,00 80.000 80.000 100,00 80.000 77.715 97,14 80.000 71.073 88,84<br />

Art kino in <strong>na</strong>kup filmov 59.800 71.162 119,00 59.800 58.882 98,46 59.800 57.200 95,65 59.800 52.312 87,48<br />

Knjigarniška mreža 27.000 27.000 100,00 27.000 27.000 100,00 27.000 26.229 97,14 27.000 24.693 91,46<br />

Skupaj 16.362.889 8.473.701 51,79 16.273.889 4.911.204 30,18 16.273.889 4.934.878 30,32 16.273.889 8.555.656 52,57<br />

465

5.3 Sofi<strong>na</strong>nciranje obnove kulturne dediščine iz<br />

državnega proraču<strong>na</strong> v obdobju 2002–2010<br />

Tabela 1 Sofi<strong>na</strong>nciranje obnove kulturne dediščine iz državnega proraču<strong>na</strong> v obdobju 2002–2010 1<br />

Enota dediščine<br />

Obdobje<br />

fi<strong>na</strong>nciranja<br />

Skupaj<br />

izplačano<br />

Abitanti – Vas (EŠD 1) 2004 21.251,33 €<br />

Abitanti – Vas, objekta <strong>na</strong> parceli št. 2821 in * 247, k. o. Gradin (EŠD 1) 2007 8.191,04 €<br />

Ajdovšči<strong>na</strong> – Fužine (EŠD 9167) 2003 6.629,94 €<br />

Ajdovšči<strong>na</strong> – Mestno jedro, hiša Gregorčičeva 9 (EŠD 1562) 2006 721,95 €<br />

Apače – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 2855) 2004 1.573,19 €<br />

Artiče – Banova domačija (EŠD 10588) 2003–2004 31.818,56 €<br />

Avber – Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 3553) 2005–2006 39.430,77 €<br />

Avber – Cerkev sv. Nikolaja, Stenske poslikave Toneta Kralja (EŠD 3553) 2007 31.296,95 €<br />

Avče – Cerkev Marije Snežne (EŠD 3555) 2010 31.425,74 €<br />

Bab<strong>na</strong> Gora – Cerkev sv. Ane (EŠD 3438) 2009 23.500,00 €<br />

Begunje <strong>na</strong> Gorenjskem – Zapori v gradu Katzenstein (EŠD 7) 2007–2009 48.764,63 €<br />

Beltinci – Cerkev sv. Ladislava (EŠD 2871) 2005–2006 72.730,63 €<br />

Beltinci – Grad (EŠD 6790) 2003 12.518,78 €<br />

Berkovci pri Prosenjakovcih – Časarov mlin (EŠD 9272) 2003 4.172,93 €<br />

Ber<strong>na</strong>rdin – Cerkev sv. Ber<strong>na</strong>rdi<strong>na</strong> (EŠD 7259) 2003 8.345,85 €<br />

Betanja – Domačija Betanja 2 (EŠD 9107) 2002–2003 16.691,70 €<br />

Betanja – Vas, hiša Betanja 4 (EŠD 4997) 2007 8.732,71 €<br />

Bilja<strong>na</strong> – Cerkev sv. Mihaela (EŠD 3561) 2003–2009 46.061,50 €<br />

Bistrica ob Sotli – Trško <strong>na</strong>selje (EŠD 4592) 2004 5.499,71 €<br />

Bizeljska vas – Grad Bizeljsko (EŠD 18) 2002–2004 268.729,91 €<br />

Bizeljsko – Cerkev sv. Lovrenca (EŠD 2879) 2002–2006 21.699,19 €<br />

Blatni graben – Pantzova žičnica (EŠD 22) 2002–2003 20.864,63 €<br />

Bled – Blejski grad (EŠD 24) 2002–2003 6.938,47 €<br />

Bled – Domačija Zagoriška 18 (EŠD 13112) 2009 8.593,70 €<br />

Bled – Vila Beli dvor (EŠD 13331) 2005 30.455,51 €<br />

Bled – Vila Rikli (EŠD 7838) 2006 19.472,96 €<br />

Bodešče – Cerkev sv. Le<strong>na</strong>rta (EŠD 28) 2007 10.000,00 €<br />

Bogenšperk – Grad Bogenšperk (EŠD 29) 2006–2009 64.595,02 €<br />

Bogoji<strong>na</strong> – Cerkev Gospodovega Vnebohoda (EŠD 30) 2006–2007 57.023,43 €<br />

Bojanci – Cerkev Usekovanje glave Svetog Jova<strong>na</strong> Krstitelja (EŠD 12913) 2005 19.563,18 €<br />

Boršt pri Dvoru – Domačija Boršt 6 (EŠD 8080) 2008 10.231,10 €<br />

Bovec – Trdnjava Kluže (EŠD 39) 2003–2004 38.320,81 €<br />

Branik – Grad Rihemberk (EŠD 40) 2002 42.273,59 €<br />

Brdinje – Domačija Brdinje 4 (EŠD 42) 2002–2003 12.518,78 €<br />

Brdo pri Lukovici – Grad Brdo (EŠD 908) 2002–2008 103.979,30 €<br />

Breginj – Ambient vaškega središča (EŠD 44) 2002–2003 19.195,46 €<br />

Brengova – Rimskodobno gomilno grobišče Anželov gozd (EŠD 1013) 2007 5.555,20 €<br />

1 Pri obdobju fi<strong>na</strong>nciranja sta <strong>na</strong>vedeni prvo in <strong>za</strong>dnje leto sofi<strong>na</strong>nciranja; sofi<strong>na</strong>nciranje ni bilo vedno kontinuirano v celotnem<br />

obdobju.<br />

466

5.3 Sofi<strong>na</strong>nciranje obnove kulturne dediščine iz državnega proraču<strong>na</strong> v obdobju 2002–2010<br />

Obdobje Skupaj<br />

Enota dediščine<br />

fi<strong>na</strong>nciranja izplačano<br />

Brestanica – Grad Rajhenburg (EŠD 46) 2005–2008 103.015,35 €<br />

Breznica – Janšev čebelnjak (EŠD 5323) 2002 8.345,85 €<br />

Brežice – Grad (EŠD 49) 2002–2008 451.883,25 €<br />

Brežice – Grajska kašča Cesta prvih borcev 4 (EŠD 7136) 2007 1.996,85 €<br />

Brežice – Stara osnov<strong>na</strong> šola (EŠD 7144) 2005–2010 61.716,64 €<br />

Britof pri Ukanju – Cerkev sv. Kancija<strong>na</strong> (EŠD 3820) 2002–2009 84.869,50 €<br />

Brunk – Cerkev sv. Treh kraljev (EŠD 2195) 2008–2009 66.510,34 €<br />

Bukovica pri Gorici – Arheološko <strong>na</strong>jdišče Britof (EŠD 4746) 2008 15.133,90 €<br />

Bušeča vas – Cerkev Žalostne Matere božje (EŠD 2400) 2003 8.345,85 €<br />

Cankova – Gostil<strong>na</strong> Vogler, gostil<strong>na</strong> Voglar (EŠD 6794) 2006 13.506,89 €<br />

Celje – Celjski grad (EŠD 58) 2002–2008 113.118,80 €<br />

Celje – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 2917) 2007 156.484,73 €<br />

Celje – Hiša Cankarjeva 6 (EŠD 4277) 2007 30.792,93 €<br />

Celje – Kalvarija <strong>na</strong> Aljaževem hribu (EŠD 4439) 2003–2004 30.217,35 €<br />

Celje – Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Cecilije (EŠD 2918) 2005–2006 71.230,02 €<br />

Celje – Knežji dvorec (EŠD 60) 2003–2010 564.996,75 €<br />

Celje – Knežji dvorec, Aneks št. 1 (EŠD 60) 2007 148.687,05 €<br />

Celje – Stara grofija (EŠD 62) 2004–2007 45.334,46 €<br />

Celje – Zgornji Lanovž (EŠD 4373) 2004 4.171,26 €<br />

Cerklje <strong>na</strong> Gorenjskem – Grad Strmol (EŠD 7903) 2007–2010 667.681,15 €<br />

Cerkvenjak – Cerkev sv. Anto<strong>na</strong> Puščavnika (EŠD 1069) 2002–2004 47.953,09 €<br />

Ce<strong>za</strong>njevci – Cerkev sv. Roka in Sebastija<strong>na</strong> (EŠD 2922) 2005–2006 41.574,42 €<br />

Cirkovce – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 2924) 2005 16.631,95 €<br />

Čelovnik – Cerkev sv. Duha (EŠD 3115) 2004–2007 55.653,92 €<br />

Črenšovci – Cerkev sv. Križa (EŠD 1145) 2008 15.000,00 €<br />

Čr<strong>na</strong> pri Kamniku – Cerkev sv. Petra (EŠD 1881) 2003 8.345,85 €<br />

Črni Kal – Utrdba San Sergio (EŠD 1320) 2004–2009 40.568,96 €<br />

Črnomelj – Cerkev sv. Duha (EŠD 1742) 2004–2005 55.230,09 €<br />

Črnomelj – Grad (EŠD 9258) 2005–2007 20.284,95 €<br />

Črnomelj – Maleričeva hiša (EŠD 7604) 2002 6.805,97 €<br />

Črnomelj – Spomenik NOB <strong>na</strong> Gričku (EŠD 88) 2002–2003 30.792,02 €<br />

Črnomelj – Župnišče (EŠD 9853) 2006–2007 29.303,38 €<br />

Destrnik – Viničarija Destrnik 6 (EŠD 11065) 2007 15.739,36 €<br />

Dobrava pri Konjicah – Dvorec (EŠD 10202) 2004 13.269,90 €<br />

Dobr<strong>na</strong> – Zdravilišče (EŠD 97) 2006–2007 41.891,87 €<br />

Dol pri Gornjem Gradu – Cerkev Marijinega darovanja (EŠD 3206) 2006 14.423,31 €<br />

Dolane – Grad Borl (EŠD 35) 2003–2010 464.468,85 €<br />

Dolane – Park gradu Borl (EŠD 7873) 2009 130.966,00 €<br />

Dolenja Stara vas – Cerkev sv. Frančiška Ksaverija (EŠD 2439) 2006–2009 55.219,07 €<br />

Dolenji Novaki – Domačija Dolenji Novaki 5 (EŠD 4768) 2002–2003 4.106,16 €<br />

Dolenji Novaki – Parti<strong>za</strong>nska bolnišnica Franja (EŠD 109) 2002–2010 1.693.774,54 €<br />

Dolenji Novaki – Parti<strong>za</strong>nska bolnišnica Franja, Aneks št. 1 (EŠD 109) 2007 51.805,21 €<br />

Dolga Brda – Povhov mlin (EŠD 7684) 2002–2004 23.931,73 €<br />

Dolnje Retje – Levstikov kozolec (EŠD 113) 2008 16.080,00 €<br />

Dolnji Slaveči – Mlin Dolnji Slaveči 1 (EŠD 6870) 2004 3.089,95 €<br />

Domanjševci – Čahukov mlin (EŠD 6845) 2004–2005 38.228,78 €<br />

Domanjševci – Pokopališka cerkev sv. Marti<strong>na</strong> (EŠD 119) 2005–2009 50.338,04 €<br />

467

5.3 Sofi<strong>na</strong>nciranje obnove kulturne dediščine iz državnega proraču<strong>na</strong> v obdobju 2002–2010<br />

Obdobje Skupaj<br />

Enota dediščine<br />

fi<strong>na</strong>nciranja izplačano<br />

Dor<strong>na</strong>va – Dvorec Dor<strong>na</strong>va (EŠD 120) 2003–2010 228.060,81 €<br />

Doslovče – Rojst<strong>na</strong> hiša Fra<strong>na</strong> Saleškega Finžgarja (EŠD 121) 2003–2007 129.415,53 €<br />

Doslovče – Rojst<strong>na</strong> hiša Fra<strong>na</strong> Saleškega Finžgarja, Finžgarjeva hiša in Ruska kapelica<br />

2002 9.358,62 €<br />

(EŠD 121)<br />

Dražgoše – Kostnica s spomenikom (EŠD 127) 2010 26.300,00 €<br />

Drevenik – Cerkev sv. Le<strong>na</strong>rta (EŠD 3073) 2002–2006 29.381,80 €<br />

Dutovlje – Cerkev sv. Jurija (EŠD 3635) 2006 97.219,06 €<br />

Dvor pri Polhovem Gradcu – Cerkev sv. Petra (EŠD 130) 2002–2007 77.688,93 €<br />

Dvor pri Žužemberku – Območje Auerspergove žele<strong>za</strong>rne (EŠD 8120) 2005–2010 332.701,54 €<br />

Dvorska vas – Dvorec Drnča (EŠD 12975) 2008–2009 79.431,49 €<br />

Fala – Z<strong>na</strong>menje sv. Jane<strong>za</strong> Nepomuka (EŠD 6365) 2004 3.859,68 €<br />

Filovci – Domačija Filovci 80, 6841, Domačija Filovci 102 (EŠD 6839) 2007 9.500,00 €<br />

Foja<strong>na</strong> – Cerkev sv. Florija<strong>na</strong> (EŠD 3641) 2005 12.518,78 €<br />

Gažon – Cerkev sv. Petra in Pavla (EŠD 1447) 2003 3.338,34 €<br />

Godešič – Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 2219) 2008–2009 44.320,80 €<br />

Golčaj – Cerkev sv. Neže (EŠD 1628) 2003 8.345,85 €<br />

Gomilsko – Cerkev sv. Štefa<strong>na</strong> (EŠD 2982) 2003–2007 31.837,93 €<br />

Gonjače – Spomenik padlim borcem in žrtvam (EŠD 4876) 2003–2006 48.943,93 €<br />

Gora Oljka – Cerkev sv. Križa (EŠD 3271) 2003–2005 18.971,91 €<br />

Gorenja Kanomlja – Kanomeljske klavže (EŠD 506) 2004 347.892,47 €<br />

Gorenja Kanomlja – Kanomeljske klavže, aneks št. 1 (EŠD 506) 2005 27.356,23 €<br />

Gorenja Kanomlja – Kanomeljske klavže, Vojsko – Idrijč<strong>na</strong> klavža (EŠD 189) (EŠD 506) 2003 124.979,14 €<br />

Goričane – Grad Goričane (EŠD 146) 2008–2009 80.000,00 €<br />

Gornja Radgo<strong>na</strong> – Špital (EŠD 6707) 2006–2007 98.214,31 €<br />

Gornja Radgo<strong>na</strong> – Špital, Špital (EŠD 6707) 2005 69.759,84 €<br />

Gornji Grad – Cerkev sv. Mohorja in Fortu<strong>na</strong>ta (EŠD 152) 2003 5.007,51 €<br />

Gornji Slaveči – Evangeličanska cerkev (EŠD 4149) 2006–2010 26.850,71 €<br />

Gornji Slaveči – Mlin Gornji Slaveči 17 (EŠD 6871) 2003–2005 29.427,47 €<br />

Gozd pri Tržiču – Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 1942) 2002 6.259,39 €<br />

Grad – Grad (EŠD 159) 2002–2010 2.383.077,49 €<br />

Grad – Grad, Strukturni skladi (EŠD 159) 2005 136.540,19 €<br />

Gradac – Grad (EŠD 10833) 2007–2010 188.007,40 €<br />

Gradišče <strong>na</strong>d Podsredo – Cerkev Marije sedem žalosti (EŠD 3260) 2006–2009 91.673,96 €<br />

Gradišče <strong>na</strong>d Slovenj Gradcem – Grašči<strong>na</strong> (EŠD 161) 2006–2007 29.857,28 €<br />

Gradišče pri Divači – Cerkev sv. Helene (EŠD 1566) 2003–2004 37.695,08 €<br />

Grahovo – Domačija Grahovo 62 (EŠD 163) 2003–2007 39.396,59 €<br />

Grgar – Cerkev sv. Marti<strong>na</strong> (EŠD 3666) 2006–2007 13.951,63 €<br />

Hmeljnik – Grad (EŠD 175) 2006–2009 130.602,89 €<br />

Homec ob Savinji – Dvorec Lešje (EŠD 4468) 2002 5.007,51 €<br />

Hotedršica – Tomažinov mlin (EŠD 9606) 2003 12.518,78 €<br />

Hrastovlje – Vas, gospodarska stavba <strong>na</strong> parc. št. * 86 in * 87, poleg objekta Hrastovlje<br />

2006 5.375,42 €<br />

10 (EŠD 178)<br />

Hrašče – Gospodarsko poslopje <strong>na</strong> domačiji Hrašče 7 (EŠD 12796) 2007 26.665,14 €<br />

Idrija – Antonijev rov (EŠD 4826) 2009 26.000,00 €<br />

Idrija – Frančiškov jašek (EŠD 4822) 2002–2008 661.823,07 €<br />

Idrija – Grad (EŠD 183) 2007–2010 232.817,59 €<br />

Idrija – Mestno jedro, Hiša Mestni trg 14 (EŠD 182) 2010 21.000,00 €<br />

Idrija – Rudnik živega srebra (EŠD 185) 2009 100.000,00 €<br />

468

5.3 Sofi<strong>na</strong>nciranje obnove kulturne dediščine iz državnega proraču<strong>na</strong> v obdobju 2002–2010<br />

Obdobje Skupaj<br />

Enota dediščine<br />

fi<strong>na</strong>nciranja izplačano<br />

Idrija – Topilnica rudnika živega srebra (EŠD 7460) 2010 180.000,00 €<br />

Izola – Cerkev Marije Alietske (EŠD 3717) 2003–2008 240.183,03 €<br />

Izola – Cerkev Marije Alietske, Izola – Cerkev Marije Alietske (EŠD 3717) 2002 62.593,89 €<br />

Izola – Cerkev sv. Mavra (EŠD 196) 2008–2010 71.421,54 €<br />

Izola – Hiša Manziolijev trg 5 (EŠD 197) 2002 128.248,96 €<br />

Jamnik – Cerkev sv. Primoža in Felicija<strong>na</strong> (EŠD 2246) 2005 20.864,63 €<br />

Jarčje Brdo – Cerkev sv. Valenti<strong>na</strong> (EŠD 1868) 2004 3.117,18 €<br />

Jazbi<strong>na</strong> – Cerkev sv. Uršule <strong>na</strong> Uršlji gori (EŠD 3393) 2004–2005 96.160,27 €<br />

Jelovo – Cerkev sv. Katarine (EŠD 2196) 2006 8.345,85 €<br />

Jereka – Cerkev sv. Marjete (EŠD 2297) 2002 12.518,78 €<br />

Jeru<strong>za</strong>lem – Dvorec Jeru<strong>za</strong>lem (EŠD 8856) 2004 7.511,27 €<br />

Jeru<strong>za</strong>lem – Fischerauerjev vrt (EŠD 23689) 2008 30.550,00 €<br />

Jesenice – Delavska kasar<strong>na</strong> (EŠD 202) 2003–2006 358.871,64 €<br />

Jesenice – Delavska kasar<strong>na</strong>, Dodatek št. 1 (EŠD 202) 2005 95.977,30 €<br />

Jesenice – Delavska kasar<strong>na</strong>, objekt Pudlovka (EŠD 202) 2007 62.662,00 €<br />

Jesenice – Spominska kapela <strong>na</strong> Plavžu (EŠD 10066) 2002–2003 8.345,85 €<br />

Jesenice – Spominski park <strong>na</strong> Plavžu (EŠD 5356) 2005 3.605,41 €<br />

Jezero pri Trebnjem – Cerkev sv. Petra (EŠD 2596) 2008 2.500,00 €<br />

Jurklošter – Samostan (EŠD 206) 2008–2010 46.269,94 €<br />

Kal Koritnica – Spodnja postaja žičnice Golobar (EŠD 7605) 2006 2.044,73 €<br />

Kal pri Pivki – Domačija Kal 63 (EŠD 9138) 2004 15.857,12 €<br />

Kamnik – Frančiškanski samostan in knjižnica (EŠD 217) 2006 3.673,84 €<br />

Kamnik – Hiša Glavni trg 25 (EŠD 5265) 2008 20.794,46 €<br />

Kamnik – Hiša Maistrova 13 (EŠD 5247) 2007 13.420,56 €<br />

Kamnik – Hiša Maistrova 5 (EŠD 5242) 2007 8.746,87 €<br />

Kamnik – Hiša Parmova 5 (EŠD 5252) 2004 10.257,34 €<br />

Kamnik – Kapela sv. Eligija <strong>na</strong> Malem gradu (EŠD 1883) 2002 83.458,52 €<br />

Kamnik – Kapela sv. Eligija <strong>na</strong> Malem gradu, Kamnik – Mali grad (EŠD 216) (EŠD 1883) 2003 13.271,99 €<br />

Kamnik – Mestno jedro (EŠD 213) 2008 2.000,00 €<br />

Ka<strong>na</strong>l – Trško jedro (EŠD 218) 2002 4.172,93 €<br />

Kebelj – Cerkev sv. Marjete (EŠD 3062) 2002–2003 16.691,70 €<br />

Ključarovci pri Ljutomeru – Kužno z<strong>na</strong>menje (EŠD 1211) 2006 3.692,21 €<br />

Kneške Ravne – Gospodarski objekti <strong>na</strong> domačiji pri Francu (EŠD 11269) 2002–2004 22.976,25 €<br />

Kneža – Z<strong>na</strong>menje pri hiši Kneža 5 (EŠD 5055) 2010 7.900,00 €<br />

Knežak – Domačija Knežak 103 (EŠD 9133) 2003–2005 23.324,16 €<br />

Kobarid – Arheološko <strong>na</strong>jdišče Tonovcov grad (EŠD 5022) 2002–2008 235.615,68 €<br />

Kobarid – Cerkev sv. Anto<strong>na</strong> Padovanskega (EŠD 3758) 2010 245,85 €<br />

Kobilje – Domačija Kobilje 66 (EŠD 8380) 2004 19.751,02 €<br />

Kobilje – Domačija Kobilje 66, sinonim Panonska domačija (EŠD 8380) 2002 6.259,39 €<br />

Kobjeglava – Domačija Kobjeglava 57 (EŠD 7342) 2010 19.141,54 €<br />

Koče pri Prestranku – Z<strong>na</strong>menje (EŠD 269) 2004 16.128,78 €<br />

Kočevje – Grad Fridrihštajn (EŠD 9235) 2002–2003 6.676,68 €<br />

Kočevje – Šeškov dom, slike Križevega pota (EŠD 270) 2003 8.345,85 €<br />

Kočevska Reka – Cerkev sv. Jane<strong>za</strong> Krstnika (EŠD 1894) 2004 16.469,05 €<br />

Kočevski Rog – Ba<strong>za</strong> 20 (EŠD 271) 2002–2010 161.016,05 €<br />

Kočevski Rog – Ba<strong>za</strong> 20, Kočevski Rog - Spominski objekti (Jelendol) (EŠD 271) 2005 35.469,87 €<br />

Kočevski Rog – Parti<strong>za</strong>nska bolnišnica Zgornji Hrastnik (EŠD 273) 2009 37.723,20 €<br />

469

5.3 Sofi<strong>na</strong>nciranje obnove kulturne dediščine iz državnega proraču<strong>na</strong> v obdobju 2002–2010<br />

Obdobje Skupaj<br />

Enota dediščine<br />

fi<strong>na</strong>nciranja izplačano<br />

Kompolje ob Savi – Cerkev sv. Mihaela (EŠD 1656) 2004 31.218,24 €<br />

Koper – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 239) 2006–2009 139.195,99 €<br />

Koper – Cerkev sv. Bassa (EŠD 3767) 2006 21.699,22 €<br />

Koper – Cerkev sv. Blaža (EŠD 3768) 2010 25.147,89 €<br />

Koper – Hiše Ribiški trg 9, 10, 11 in 12 (EŠD 243) 2003–2010 113.691,00 €<br />

Koper – Kapela sv. Justa (EŠD 3777) 2003 6.259,39 €<br />

Koper – Krstilnica sv. Jane<strong>za</strong> Krstnika (EŠD 238) 2002–2004 55.027,73 €<br />

Koper – Palača Kidričeva 22, 22a in 22b (EŠD 8302) 2005 23.287,63 €<br />

Koper – Palača Kreljeva 6 (EŠD 246) 2010 33.304,80 €<br />

Koper – Palača Župančičeva 35 (EŠD 8331) 2007 7.767,64 €<br />

Koper – Portal škofijske palače (EŠD 8339) 2003–2004 37.356,83 €<br />

Koper – Samostan sv. Ane (EŠD 3775) 2003–2007 163.292,56 €<br />

Kopriv<strong>na</strong> – Kašča <strong>na</strong> domačiji Kopriv<strong>na</strong> 37 (EŠD 7692) 2002 5.007,51 €<br />

Koreno <strong>na</strong>d Horjulom – Cerkev sv. Mohorja in Fortu<strong>na</strong>ta (EŠD 2129) 2007–2009 26.754,47 €<br />

Kostanjevica <strong>na</strong> Krki – Mestno jedro (EŠD 262) 2010 31.915,20 €<br />

Kostanjevica <strong>na</strong> Krki – Mestno jedro, Hiša Ljubljanska 2 (EŠD 262) 2002 3.129,69 €<br />

Kostanjevica <strong>na</strong> Krki – Mestno jedro, Hiša Ulica talcev 24 (EŠD 262) 2003 11.266,90 €<br />

Kostanjevica <strong>na</strong> Krki – Mestno jedro, Hiša Kambičev trg 1 (EŠD 262) 2002 3.129,69 €<br />

Kostanjevica <strong>na</strong> Krki – Mestno jedro, Hiša Ljubljanska cesta 6a (EŠD 262) 2002 1.473,04 €<br />

Kostanjevica <strong>na</strong> Krki – Mestno jedro, Hiša Ljubljanska cesta 6b (EŠD 262) 2002 2.594,31 €<br />

Kostanjevica <strong>na</strong> Krki – Mestno jedro, Hiša Ljubljanska cesta 9 (EŠD 262) 2002 3.129,69 €<br />

Kostanjevica <strong>na</strong> Krki – Mestno jedro, Hiša Ulica talcev 13 (EŠD 262) 2002 3.129,69 €<br />

Kostanjevica <strong>na</strong> Krki – Mestno jedro, Hiša Ulica talcev 21 (EŠD 262) 2002 3.129,69 €<br />

Kostanjevica <strong>na</strong> Krki – Mestno jedro, Hiša Ulica talcev 30 (EŠD 262) 2002 1.470,85 €<br />

Kostanjevica <strong>na</strong> Krki – Mestno jedro, Hiša Oražnova 13 (EŠD 262) 2002 3.129,69 €<br />

Kostanjevica <strong>na</strong> Krki – Samostan (EŠD 265) 2002–2010 1.382.328,89 €<br />

Kostel – Grad Kostel, 2 dodatka k lanski pogodbi 3512-LJ/01-2313/272 (EŠD 910) 2002 198.156,73 €<br />

Koštabo<strong>na</strong> – Cerkev sv. Andreja (EŠD 1451) 2003 4.172,93 €<br />

Ko<strong>za</strong><strong>na</strong> – Ambient hiš Ko<strong>za</strong><strong>na</strong> 68, 69, 70, 71 (EŠD 4758) 2010 14.614,08 €<br />

Ko<strong>za</strong><strong>na</strong> – Ambient hiš Ko<strong>za</strong><strong>na</strong> 68, 69, 70, 71, Ko<strong>za</strong><strong>na</strong> 71. (EŠD 4758) 2008–2009 139.851,89 €<br />

Kranj – Cerkev sv. Kancija<strong>na</strong> (EŠD 275) 2004–2009 51.020,26 €<br />

Kranj – Gostil<strong>na</strong> Mayr (EŠD 5102) 2004 9.514,27 €<br />

Kranj – Prešernovo gledališče (EŠD 5095) 2002 5.842,10 €<br />

Kranj – Šempetrska grašči<strong>na</strong> (EŠD 9201) 2008 6.951,80 €<br />

Kranjska Gora – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 1932) 2006 19.560,59 €<br />

Križ pri Sežani – Cerkev sv. Križa (EŠD 4075) 2002–2003 50.075,11 €<br />

Križ<strong>na</strong> gora <strong>na</strong>d Škofjo Loko – Cerkev sv. Križa (EŠD 290) 2002 14.605,24 €<br />

Krnsko pogorje – Zgodovinsko območje (EŠD 7162) 2002 8.345,85 €<br />

Krnsko pogorje – Zgodovinsko območje, Mengore – Zgodovinsko območje (EŠD<br />

2003 8.345,85 €<br />

7165) (EŠD 7162)<br />

Kropa – Hiša Kropa 72 (EŠD 17784) 2007 9.295,19 €<br />

Kropa – Hiša Kropa 81 (EŠD 11201) 2003 11.266,90 €<br />

Kropa – Kovaški muzej (EŠD 298) 2002–2008 88.197,18 €<br />

Kropa – Potočnikova hiša Kropa 56 (EŠD 299) 2006 20.556,86 €<br />

Kropa – Trško jedro (EŠD 296) 2004 25.037,56 €<br />

Kropa – Trško jedro, Bodlajev vigenc (EŠD 296) 2007 70.000,00 €<br />

Kropa – Trško jedro, fuži<strong>na</strong>rska hiša Kropa 79 (EŠD 296) 2003 11.266,90 €<br />

470

5.3 Sofi<strong>na</strong>nciranje obnove kulturne dediščine iz državnega proraču<strong>na</strong> v obdobju 2002–2010<br />

Obdobje Skupaj<br />

Enota dediščine<br />

fi<strong>na</strong>nciranja izplačano<br />

Kropa – Trško jedro, Fuži<strong>na</strong>rska vod<strong>na</strong> korita – Rake (EŠD 296) 2003 11.266,90 €<br />

Kropa – Trško jedro, Hiša Kropa 27 (EŠD 296) 2002–2003 7.511,27 €<br />

Kropa – Trško jedro, Hiša Kropa 72 (EŠD 296) 2003 11.266,90 €<br />

Kropa – Trško jedro, osrednji trg – Plac (EŠD 296) 2006–2008 119.400,72 €<br />

Krško – Cerkev sv. Ro<strong>za</strong>lije (EŠD 1951) 2008–2010 75.616,39 €<br />

Krško – Valvasorjeva hiša (EŠD 306) 2002–2008 126.390,28 €<br />

Krvava Peč – Cerkev sv. Le<strong>na</strong>rta (EŠD 2232) 2006–2008 27.902,24 €<br />

Kunšperk – Hiša Kunšperk 14, Domačija Kunšperk 14 (EŠD 4660) 2002 4.172,93 €<br />

Kuren – Cerkev sv. Miklavža (EŠD 914) 2002–2003 16.691,70 €<br />

Ladra – Vojaška kapela iz prve svetovne vojne (EŠD 5074) 2005 1.618,23 €<br />

Lanšprež – Kapela Petra Pavla Glavarja (EŠD 9328) 2004 16.691,70 €<br />

Lašče v Suhi krajini – Cerkev sv. Primoža in Felicija<strong>na</strong> (EŠD 2729) 2003–2009 14.645,85 €<br />

Laško – Cerkev sv. Marti<strong>na</strong> (EŠD 309) 2002–2009 181.531,64 €<br />

Laško – Župnišče Aškerčev trg 3 (EŠD 9310) 2008 9.000,00 €<br />

Legen – Bolnišnica Trška gora (EŠD 312) 2009 36.000,00 €<br />

Legen – Bolnišnica Trška gora, Trška gora (EŠD 312) 2002 880,38 €<br />

Lemberg pri Novi Cerkvi – Grad Lemberg (EŠD 4369) 2006–2010 242.881,02 €<br />

Lendava – Dvorec Parti<strong>za</strong>nska 14 (EŠD 8355) 2005–2006 77.953,58 €<br />

Lendava – Grad (EŠD 4762) 2002–2005 99.042,93 €<br />

Lesično – Hiša Lesično 15 (EŠD 4666) 2003 20.864,63 €<br />

Leskovec – Cerkev sv. Ožbolta (EŠD 2667) 2006 15.231,18 €<br />

Leskovec pri Krškem – Grad Šrajbarski turn (EŠD 317) 2007–2010 81.008,00 €<br />

Leše pri Prevaljah – Ambient s cerkvama sv. Ane in sv. Volbenka (EŠD 321) 2008 10.000,00 €<br />

Libeliče – Vas, Hiša Libeliče 11 (EŠD 7382) 2005 12.518,78 €<br />

Libeliče – Vas, Hiša Libeliče 11 (EŠD 7382) 2006 6.164,44 €<br />

Lipica – Kobilar<strong>na</strong> Lipica (EŠD 7245) 2006–2010 487.285,54 €<br />

Ljubenske Rastke – Cerkev sv. Miklavža (EŠD 3107) 2003 1.877,82 €<br />

Ljublja<strong>na</strong> – Cerkev Marijinega oz<strong>na</strong>njenja (EŠD 1978) 2006–2010 157.509,28 €<br />

Ljublja<strong>na</strong> – Cerkev sv. Cirila in Metoda (EŠD 4143) 2005 20.864,63 €<br />

Ljublja<strong>na</strong> – Cerkev sv. Jakoba (EŠD 332) 2006–2009 154.367,22 €<br />

Ljublja<strong>na</strong> – Cerkev sv. Jane<strong>za</strong> Krstnika v Trnovem (EŠD 2003) 2006 33.383,41 €<br />

Ljublja<strong>na</strong> – Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 333) 2002–2009 364.698,71 €<br />

Ljublja<strong>na</strong> – Cerkev sv. Trojice (EŠD 1980) 2002–2010 246.838,82 €<br />

Ljublja<strong>na</strong> – Dom duhovnih vaj (EŠD 25550) 2010 42.801,85 €<br />

Ljublja<strong>na</strong> – Evangeličanska cerkev (EŠD 4144) 2006 19.682,35 €<br />

Ljublja<strong>na</strong> – Frančiškanska knjižnica (EŠD 335) 2007 6.659,99 €<br />

Ljublja<strong>na</strong> – Grad Fužine (EŠD 136) 2003–2004 41.442,12 €<br />

Ljublja<strong>na</strong> – Nebotičnik, Kavar<strong>na</strong> (EŠD 376) 2010 10.674,07 €<br />

Ljublja<strong>na</strong> – Palača Kozolec (EŠD 8811) 2008–2009 195.762,95 €<br />

Ljublja<strong>na</strong> – Palača Semenišče (EŠD 391) 2008–2009 25.333,00 €<br />

Ljublja<strong>na</strong> – Palača Škofija (EŠD 403) 2006–2008 36.691,17 €<br />

Ljublja<strong>na</strong> – Plečnikove Žale (EŠD 14625) 2009 22.272,00 €<br />

Ljublja<strong>na</strong> – Robbov vodnjak (EŠD 387) 2005–2008 417.393,05 €<br />

Ljublja<strong>na</strong> – Trgovi<strong>na</strong> Urbanc (EŠD 397) 2008–2010 133.200,00 €<br />

Ljublja<strong>na</strong> – Uršulinski samostan (EŠD 399) 2005–2008 453.957,92 €<br />

Ljubno ob Savinji – Cerkev sv. Eli<strong>za</strong>bete (EŠD 3104) 2006–2007 67.347,67 €<br />

Ljubno ob Savinji – Hiša Foršt 51 (EŠD 4495) 2004 18.744,87 €<br />

471

5.3 Sofi<strong>na</strong>nciranje obnove kulturne dediščine iz državnega proraču<strong>na</strong> v obdobju 2002–2010<br />

Obdobje Skupaj<br />

Enota dediščine<br />

fi<strong>na</strong>nciranja izplačano<br />

Ljubno ob Savinji – Trško jedro, Hiša Plac 3 (EŠD 4450) 2004 4.172,93 €<br />

Loče pri Poljča<strong>na</strong>h – Cerkev sv. Duha (EŠD 3111) 2003–2007 56.420,56 €<br />

Loče pri Tolminu – Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne (EŠD 4946) 2010 16.980,00 €<br />

Log pod Mangartom – Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne (EŠD 409) 2004 15.733,26 €<br />

Logatec – Grad Logatec (EŠD 9604) 2008–2009 188.531,96 €<br />

Loka pri Mengšu – Grad Jablje (EŠD 9200) 2002–2006 449.027,41 €<br />

Loka pri Mengšu – Grajski hlevi (EŠD 11173) 2004–2010 38.275,51 €<br />

Loka pri Zidanem mostu – Cerkev sv. Helene (EŠD 3113) 2007 4.270,91 €<br />

Lom pod Storžičem – Cerkev sv. Katarine (EŠD 2008) 2005–2009 43.191,64 €<br />

Lovrenc <strong>na</strong> Pohorju – Cerkev sv. Radegunde (EŠD 3122) 2008 26.000,00 €<br />

Lože – Grad (EŠD 4978) 2002–2003 33.383,41 €<br />

Luče ob Savinji – Hiša Luče 40 (EŠD 4499) 2004–2009 98.142,63 €<br />

Luže – Cerkev sv. Jane<strong>za</strong> Krstnika (EŠD 2417) 2002 7.093,97 €<br />

Mali Ločnik – Cerkev sv. Ahaca (EŠD 2620) 2003 16.691,70 €<br />

Mali Vrh pri Mirni Peči – Cerkev sv. Matevža (EŠD 2048) 2005 29.210,48 €<br />

Maribor – Dvorec Bet<strong>na</strong>va (EŠD 13) 2006–2010 48.463,15 €<br />

Maribor – Evangeličanska cerkev (EŠD 4139) 2006 4.934,37 €<br />

Maribor – Florijanovo z<strong>na</strong>menje (EŠD 6262) 2004 16.900,35 €<br />

Maribor – Frančiškanski samostan (EŠD 6070) 2008–2010 184.704,22 €<br />

Maribor – Hiša Koroška 6, Stavbe <strong>na</strong> Koroški cesti 6, 8 in 10 (EŠD 6122, 6120, 6118) 2004–2005 12.518,78 €<br />

(EŠD 6122)<br />

Maribor – Hiša Orožnova 9 (EŠD 6167) 2004 14.611,82 €<br />

Maribor – Hiša Vojašniška 8 (EŠD 6239) 2007 17.149,96 €<br />

Maribor – Palača Slomškov trg 15 (EŠD 6187) 2003 62.593,89 €<br />

Maribor – Park gradu Bet<strong>na</strong>va (EŠD 7866) 2006–2007 12.299,08 €<br />

Maribor – Spomenik NOB, Spomenik - Tihec (EŠD 15447) 2010 77.011,82 €<br />

Maribor – Tomšičev drevored (EŠD 1267) 2004–2008 9.382,72 €<br />

Maribor – Vetrinjski dvor (EŠD 6234) 2005–2009 4.722,00 €<br />

Maribor – Žički dvorec (EŠD 6243) 2004–2005 14.382,66 €<br />

Markovci – Le<strong>na</strong>ršičev mlin (EŠD 11052) 2002 8.345,85 €<br />

Matavun – Domačija Matavun 10 (EŠD 9111) 2002 16.691,70 €<br />

Mekinje – Uršulinski samostan (EŠD 453) 2003 12.518,78 €<br />

Mengore – Zgodovinsko območje iz prve svetovne vojne (EŠD 7165) 2009 1.800,00 €<br />

Mestni vrh – Viničarija Mestni vrh 90 (EŠD 8097) 2006 3.616,59 €<br />

Metlika – Grad (EŠD 7481) 2002–2007 116.335,11 €<br />

Mežica – Separacija Žerjav (EŠD 9320) 2004–2009 110.002,80 €<br />

Miliči – Cerkev sv. Petra in Pavla (EŠD 10096) 2008 4.990,29 €<br />

Miren – Cerkev sv. Jurija (EŠD 3845) 2008 39.909,00 €<br />

Mir<strong>na</strong> – Grad (EŠD 7527) 2004–2007 49.493,91 €<br />

Mišji Dol – Cerkev sv. Lucije (EŠD 2192) 2004 16.087,48 €<br />

Močvirje – Cerkev sv. Jurija (EŠD 1683) 2003 12.518,78 €<br />

Moravske Toplice – Evangeličanska cerkev (EŠD 10052) 2002–2005 41.729,26 €<br />

Moste – Spomenik talcem (EŠD 5304) 2004 1.690,04 €<br />

Mošnje – Arheološko <strong>na</strong>jdišče Pod cesto (EŠD 10036) 2009 8.000,00 €<br />

Motnik – Toplar domačije Motnik 13 (EŠD 12894) 2008–2009 44.503,19 €<br />

Muljava – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 474) 2002–2006 136.585,84 €<br />

Muljava – Jurčičeva domačija (EŠD 475) 2004 13.408,94 €<br />

472

5.3 Sofi<strong>na</strong>nciranje obnove kulturne dediščine iz državnega proraču<strong>na</strong> v obdobju 2002–2010<br />

Obdobje Skupaj<br />

Enota dediščine<br />

fi<strong>na</strong>nciranja izplačano<br />

Murska Sobota – Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 3191) 2003–2005 76.044,56 €<br />

Murska Sobota – Evangeličansko župnišče (EŠD 6803) 2006 42.408,41 €<br />

Muta – Cerkev sv. Jane<strong>za</strong> Krstnika (EŠD 680) 2007 13.301,20 €<br />

Muta – Cerkev sv. Petra (EŠD 3199) 2002–2003 8.307,42 €<br />

Naklo pri Divači – Hiša Naklo 14 (EŠD 9455) 2008 13.748,24 €<br />

Naklo v Beli krajini – Cerkev sv. Jakoba (EŠD 1733) 2003 7.928,56 €<br />

Narin – Cerkev sv. Jakoba (EŠD 3624) 2002 16.691,70 €<br />

Negova – Grad (EŠD 484) 2002–2009 6.801.645,41 €<br />

Negova – Grad, grad Negova s pristavami (EŠD 484) 2006–2007 25.726,61 €<br />

Negova – Grad, pogodba št. 3512-MB/01-2313/273 (EŠD 484) 2002 3.156,33 €<br />

Nemška vas – Arheološko <strong>na</strong>jdišče Ajdovska jama (EŠD 6032) 2002 7.511,27 €<br />

Nizka – Hiša Nizka 18 (EŠD 4502) 2005 27.215,37 €<br />

Nova Cerkev – Cerkev sv. Le<strong>na</strong>rta (EŠD 3202) 2005–2007 34.326,21 €<br />

Nova Gorica – Cerkev Gospodovega oz<strong>na</strong>njenja Mariji <strong>na</strong> Kostanjevici (EŠD 3851) 2008–2009 18.757,25 €<br />

Nova Gorica – Frančiškanski samostan <strong>na</strong> Kostanjevici (EŠD 4799) 2005–2007 38.412,42 €<br />

Nova Gorica – Grobnica Bourbonov <strong>na</strong> Kostanjevici (EŠD 4735) 2002–2003 15.022,53 €<br />

Nova Štifta pri Gornjem Gradu – Cerkev sv. Marije Zvezde (EŠD 3205) 2002 20.864,63 €<br />

Nova Štifta pri Gornjem Gradu – Kapela Božjega groba (EŠD 4164) 2003 8.345,85 €<br />

Novo Celje – Dvorec (EŠD 491) 2002–2006 171.202,05 €<br />

Novo mesto – Arheološko <strong>na</strong>jdišče Marof (EŠD 8710) 2002–2009 295.375,55 €<br />

Novo mesto – Cerkev sv. Le<strong>na</strong>rta v Gotni vasi (EŠD 2084) 2003 4.172,93 €<br />

Novo mesto – Cerkev sv. Mihaela v Šmihelu (EŠD 2085) 2010 58.192,77 €<br />

Novo mesto – Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 494) 2003–2008 38.381,07 €<br />

Novo mesto – Domačija Resslova 5 (EŠD 8580) 2004–2005 67.810,04 €<br />

Novo mesto – Hiša Cvelbarjeva 14 (EŠD 8527) 2008 18.287,00 €<br />

Novo mesto – Narodni dom (EŠD 8581) 2004 3.368,80 €<br />

Novo mesto – Rotovž (EŠD 8537) 2003–2004 14.195,05 €<br />

Novo mesto – Šance (EŠD 8761) 2004 4.279,63 €<br />

Odranci – Cerkev sv. Trojice (EŠD 3208) 2004–2005 42.896,51 €<br />

Olimje – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 3211) 2002–2009 104.416,68 €<br />

Olimje – Cerkev Marijinega vnebovzetja, Aneks št. 1 (EŠD 3211) 2007 42.138,20 €<br />

Olimje – Cerkev Marijinega vnebovzetja, Olimje – Samostan (EŠD 3211) 2003 8.345,85 €<br />

Oplotnica – Grašči<strong>na</strong> (EŠD 6912) 2002 20.858,08 €<br />

Ormož – Grad (EŠD 6288) 2003–2010 176.885,80 €<br />

Osankarica – Prizorišče poslednjega boja Pohorskega bataljo<strong>na</strong> (EŠD 418) 2002 14.903,01 €<br />

Osp – Domačija Osp 14 (EŠD 8338) 2003 12.518,78 €<br />

Pad<strong>na</strong> – Vas, Hiša Pad<strong>na</strong> 57 (EŠD 508) 2002–2003 8.345,85 €<br />

Pad<strong>na</strong> – Vas, tri hiše <strong>na</strong> parcelah št. 382/1, 382/2, 383, k. o. Nova vas (EŠD 508) 2007 5.543,32 €<br />

Pečovnik – Hiša Alme M. Karlin (EŠD 14626) 2002 11.462,02 €<br />

Pernica – Cerkev sv. Marjete (EŠD 3161) 2002–2004 29.825,99 €<br />

Petrovče – Cerkev Marijinega obiskanja (EŠD 510) 2003 4.172,93 €<br />

Pijava Gorica – Cerkev sv. Simo<strong>na</strong> in Juda (EŠD 1854) 2002–2006 15.022,53 €<br />

Piran – Cerkev Marije Tolažnice (EŠD 3875) 2003 37.556,33 €<br />

Piran – Cerkev Marije Zdravja, <strong>na</strong> Punti (EŠD 515) 2005 20.864,63 €<br />

Piran – Cerkev sv. Jurija (EŠD 516) 2002–2010 343.330,37 €<br />

Piran – Cerkev sv. Roka (EŠD 3877) 2003 33.187,05 €<br />

Piran – Frančiškanski samostan (EŠD 520) 2002–2009 82.189,89 €<br />

473

5.3 Sofi<strong>na</strong>nciranje obnove kulturne dediščine iz državnega proraču<strong>na</strong> v obdobju 2002–2010<br />

Obdobje Skupaj<br />

Enota dediščine<br />

fi<strong>na</strong>nciranja izplačano<br />

Piran – Gledališče Kidričevo <strong>na</strong>brežje 6 (EŠD 7174) 2003 14.605,24 €<br />

Piran – Mestno jedro (EŠD 513) 2004–2005 104.323,15 €<br />

Piran – Obzidje v Ulici IX. korpusa (EŠD 7192) 2003 14.309,22 €<br />

Piran – Obzidje v Ulici IX. korpusa, Podreje<strong>na</strong> enota EŠD 513 (EŠD 7192) 2006–2007 86.576,74 €<br />

Piran – Palača Kidričevo <strong>na</strong>brežje 2 (EŠD 7173) 2002 8.712,61 €<br />

Piran – Stolp Prešernovo <strong>na</strong>brežje 20, Svetilnik <strong>na</strong> Punti (EŠD 7177) 2008 82.221,99 €<br />

Piran – Vodnjak <strong>na</strong> Prvomajskem trgu (EŠD 522) 2007 90.232,30 €<br />

Pišece – Cerkev sv. Mihaela z župniščem (EŠD 3246) 2008 9.619,00 €<br />

Pišece – Grad (EŠD 524) 2002–2010 4.059.263,63 €<br />

Pišece – Grad, Dodatek št. 3 (EŠD 524) 2005 773.165,82 €<br />

Pišece – Grad, Grad Pišece, Grad Snežnik s pristavami in Grad Negova (EŠD 524) 2007 4.800,00 €<br />

Pišece – Grad, in Bizeljska vas – Grad Bizeljsko (EŠD 18) (EŠD 524) 2002 10.415,62 €<br />

Pišece – Grad, Območje gradu (EŠD 524) 2002 12.549,87 €<br />

Pišece – Pleteršnikova domačija (EŠD 7620) 2002–2008 27.648,18 €<br />

Pivola – Grad Hompoš (EŠD 8944) 2008 200.000,00 €<br />

Plani<strong>na</strong> – Cerkev sv. Marjete (EŠD 2107) 2009 30.000,00 €<br />

Plani<strong>na</strong> – Domačija Plani<strong>na</strong> 3 (EŠD 9193) 2006 46.174,14 €<br />

Plani<strong>na</strong> pri Sevnici – Grad (EŠD 7924) 2005–2007 204.494,63 €<br />

Pleterje – Cerkev sv. Trojice (EŠD 2844) 2003–2009 148.614,76 €<br />

Pleterje – Kartuzijanski samostan (EŠD 528) 2006 35.133,95 €<br />

Podbrdo – Kmečki dvorec Podbrdo 18 (EŠD 5061) 2006 18.882,24 €<br />

Podčetrtek – Grad (EŠD 4628) 2005 31.296,95 €<br />

Podgorje pod Slavnikom – Domačija Podgorje 52 (EŠD 7347) 2007 8.137,21 €<br />

Podljubelj – Taborišče Ljubelj (EŠD 327) 2002–2010 161.639,53 €<br />

Pod<strong>na</strong>nos – Cerkev sv. Vida (EŠD 3917) 2002–2003 8.345,85 €<br />

Podraga – Domačija Podraga 51 (EŠD 545) 2006–2010 13.199,59 €<br />

Podraga – Razvaline cerkve sv. Servule (EŠD 3924) 2006 6.214,95 €<br />

Podsreda – Grad (EŠD 549) 2002–2008 498.816,66 €<br />

Podsreda – Javerškova domačija (EŠD 550) 2003 75.112,67 €<br />

Podvrh – Cerkev sv. Marti<strong>na</strong> (EŠD 3505) 2004–2009 76.607,63 €<br />

Polhov Gradec – Cerkev Marijinega rojstva (EŠD 2126) 2007–2009 115.976,93 €<br />

Polhov Gradec – Grad Polhov Gradec (EŠD 1594) 2003–2009 201.044,26 €<br />

Polhov Gradec – Neptunov vodnjak (EŠD 554) 2002–2006 45.962,09 €<br />

Polhov Gradec – Območje gradu Polhov Gradec (EŠD 8767) 2004 22.792,19 €<br />

Polhovica – Cerkev sv. Sigismunda (EŠD 2446) 2003 4.172,93 €<br />

Polja<strong>na</strong> – Cerkev sv. Jane<strong>za</strong> Krstnika (EŠD 3282) 2004–2009 101.130,98 €<br />

Poljane <strong>na</strong>d Škofjo Loko – Rojst<strong>na</strong> hiša slikarjev Šubicov (EŠD 9699) 2004 6.341,01 €<br />

Polzela – Grad Komenda (EŠD 10414) 2004 7.194,59 €<br />

Polže – Domačija Polže 1, 2 (EŠD 557) 2002 4.172,93 €<br />

Ponikva – Cerkev sv. Marti<strong>na</strong> (EŠD 3276) 2002 14.187,95 €<br />

Ponikve <strong>na</strong> Šentviški planoti – Cerkev Marijinega obiskovanja (EŠD 3928) 2005 8.345,85 €<br />

Ponikve v Dobrepolju – Cerkev sv. Florija<strong>na</strong> (EŠD 1757) 2002 7.093,08 €<br />

Popetre – Cerkev sv. Andreja (EŠD 1456) 2003 5.842,10 €<br />

Portorož – Hotel Palace (EŠD 562) 2007 118.511,10 €<br />

Potoki pri Žirovnici – Arheološko <strong>na</strong>jdišče Ajd<strong>na</strong> (EŠD 564) 2002–2003 12.503,87 €<br />

Predel – Predelska trdnjava (EŠD 701) 2004–2010 53.226,25 €<br />

Predenca – Cerkev sv. Roka (EŠD 748) 2002–2008 147.043,71 €<br />

474

5.3 Sofi<strong>na</strong>nciranje obnove kulturne dediščine iz državnega proraču<strong>na</strong> v obdobju 2002–2010<br />

Obdobje Skupaj<br />

Enota dediščine<br />

fi<strong>na</strong>nciranja izplačano<br />

Predenca – Kapelice Križevega pota (EŠD 7920) 2002–2010 372.903,25 €<br />

Predenca – Kapelice Križevega pota, kapelice kalvarije Predenca (EŠD 7920) 2007 61.589,50 €<br />

Predenca – Vinska klet <strong>na</strong> domačiji Predenca 23 a (EŠD 15306) 2008 9.000,00 €<br />

Predjama – Grad Jama (EŠD 569) 2007 410,40 €<br />

Prem – Cerkev sv. Helene (EŠD 3959) 2005–2009 57.741,30 €<br />

Prem – Grad (EŠD 574) 2003–2007 98.066,82 €<br />

Preserje <strong>na</strong>d Branikom – Cerkev sv. Katarine (EŠD 3576) 2006 8.345,85 €<br />

Preserje pod Krimom – Cerkev sv. Vida (EŠD 2177) 2007–2009 93.907,21 €<br />

Preški Vrh – Prežihova bajta (EŠD 577) 2007–2008 20.801,72 €<br />

Prevole – Cerkev sv. Križa (EŠD 1572) 2002–2007 49.501,33 €<br />

Prežek – Grad Prežek (EŠD 8658) 2009 47.552,40 €<br />

Prežganje – Ambient cerkve sv. Marjete (EŠD 2189) 2006 8.345,85 €<br />

Prilesje pri Plavah – Cerkev sv. Ahaca (EŠD 3890) 2010 5.418,50 €<br />

Ptuj – Arheološko <strong>na</strong>jdišče Levi breg (EŠD 9155) 2008 25.666,10 €<br />

Ptuj – Cerkev sv. Ožbolta (EŠD 3293) 2004 2.111,60 €<br />

Ptuj – Cerkev sv. Petra in Pavla (EŠD 3292) 2009 55.000,00 €<br />

Ptuj – Dominikanski samostan (EŠD 588) 2002–2008 203.266,02 €<br />

Ptuj – Dominikanski samostan, Pokrajinski muzej, Ptuj (EŠD 588) 2009 57.124,20 €<br />

Ptuj – Grad (EŠD 583) 2006–2010 498.546,61 €<br />

Ptuj – Grad Turnišče (EŠD 792) 2003–2008 87.496,57 €<br />

Ptuj – Grad, Konjušnica gradu Ptuj (EŠD 583) 2003 11.892,84 €<br />

Ptuj – Grad, Konjušnica, Dodatek št. 1 (EŠD 583) 2004 292.104,82 €<br />

Ptuj – Grad, Konjušnica, Dodatek št. 3 (EŠD 583) 2005 250.024,35 €<br />

Ptuj – Hiša Potrčeva 32 (EŠD 6582) 2008 11.297,82 €<br />

Ptuj – Hiša Prešernova 38 (EŠD 18327) 2006 160.917,56 €<br />

Ptuj – Hiša Ulica heroja Lacka 13, Objekt je del mestnega jedra Ptuja (EŠD 6632) 2010 14.596,16 €<br />

Ptuj – Mestno gledališče, Ptuj – Mestno jedro (EŠD 580) (EŠD 15298) 2005 19.304,71 €<br />

Ptuj – Minoritski samostan (EŠD 589) 2002–2007 423.785,53 €<br />

Ptuj – Park gradu Turnišče (EŠD 7930) 2004–2005 17.738,22 €<br />

Ptuj – Zapori Prešernova 37 (EŠD 6665) 2002–2006 108.748,81 €<br />

Ptujska Gora – Cerkev Marije <strong>za</strong>ščitnice (EŠD 591) 2002–2009 171.309,29 €<br />

Pusti Gradac – Cerkev Vseh svetnikov (EŠD 1798) 2003 8.345,85 €<br />

Rače – Grad Rače (EŠD 8945) 2002–2008 73.726,78 €<br />

Radelca – Cerkev sv. Pankracija (EŠD 3318) 2010 18.959,82 €<br />

Radlje ob Dravi – Domačija Pod Perkolico 1 (EŠD 596) 2008 20.000,00 €<br />

Radlje ob Dravi – Samostan dominikank (EŠD 5021) 2004–2006 34.296,45 €<br />

Radovljica – Cerkev sv. Petra (EŠD 2205) 2004–2007 62.687,84 €<br />

Radovljica – Grad (EŠD 600) 2004–2009 231.788,22 €<br />

Radovljica – Hiša Linhartov trg 6 (EŠD 5494) 2008 40.143,92 €<br />

Radovljica – Hiša Parti<strong>za</strong>nska pot 6 (EŠD 5516) 2008 19.358,00 €<br />

Radovljica – Hiša Trubarjeva 5 (EŠD 5525) 2006 3.398,40 €<br />

Radovljica – Mestno jedro, Linhartov trg (EŠD 598) 2002 26.290,06 €<br />

Radovljica – Šivčeva hiša (EŠD 602) 2002 8.345,85 €<br />

Rašica pri Velikih Laščah – Trubarjeva domačija (EŠD 615) 2002–2008 47.113,19 €<br />

Rateče – Cerkev sv. Duha (EŠD 2215) 2007 9.389,08 €<br />

Rateče – Cerkev sv. Tomaža (EŠD 2216) 2002–2007 49.032,71 €<br />

Ratje – Cerkev sv. Primoža in Felicija<strong>na</strong> (EŠD 1835) 2006–2007 33.563,77 €<br />

475

5.3 Sofi<strong>na</strong>nciranje obnove kulturne dediščine iz državnega proraču<strong>na</strong> v obdobju 2002–2010<br />

Obdobje Skupaj<br />

Enota dediščine<br />

fi<strong>na</strong>nciranja izplačano<br />

Ravne <strong>na</strong> Koroškem – Stara žele<strong>za</strong>r<strong>na</strong> (EŠD 7752) 2002–2008 61.152,14 €<br />

Razkrižje – Mlin (EŠD 1235) 2002–2003 16.691,70 €<br />

Rdeči Breg – Cerkev sv. Ig<strong>na</strong>cija (EŠD 3120) 2006 5.842,10 €<br />

Repnje – Cerkev sv. Til<strong>na</strong> (EŠD 2676) 2002–2003 33.383,41 €<br />

Resnik – Cerkev sv. Jakoba (EŠD 3088) 2006 17.466,65 €<br />

Retje v Loškem Potoku – Cerkev sv. Florija<strong>na</strong> (EŠD 2011) 2003 8.345,85 €<br />

Ribčev Laz – Cerkev sv. Jane<strong>za</strong> Krstnika (EŠD 621) 2003–2008 145.426,47 €<br />

Ribjek – Cerkev sv. Egidija (EŠD 2092) 2010 9.443,25 €<br />

Ribnica – Cerkev sv. Štefa<strong>na</strong> (EŠD 2220) 2002 11.684,19 €<br />

Ribnica – Grad (EŠD 9233) 2003 17.213,78 €<br />

Rifnik – Arheološko <strong>na</strong>jdišče Rifnik (EŠD 622) 2002–2010 112.701,59 €<br />

Rimske Toplice – Zdraviliški park (EŠD 7906) 2007–2010 19.800,00 €<br />

Robidišče – Gospodarsko poslopje I. ob hiši Robidišče 14 (EŠD 11059) 2002–2006 4.675,03 €<br />

Ročinj – Z<strong>na</strong>menje pri pokopališču (EŠD 4884) 2006 7.400,40 €<br />

Rogaška Slati<strong>na</strong> – Kmetija Krpanova 11 (EŠD 10188) 2003–2004 23.890,00 €<br />

Rogaška Slati<strong>na</strong> – Območje zdravilišča (EŠD 628) 2008–2009 122.845,92 €<br />

Rogatec – Cerkev sv. Hiacinte (EŠD 3324) 2003 5.007,51 €<br />

Rogatec – Cerkev sv. Jerneja (EŠD 1568) 2003–2009 96.685,45 €<br />

Rogatec – Grašči<strong>na</strong> Strmol (EŠD 4631) 2002–2008 498.398,74 €<br />

Rogatec – Grašči<strong>na</strong> Strmol, Dodatek št. 1 (EŠD 4631) 2005 62.593,89 €<br />

Rogatec – Marijino z<strong>na</strong>menje (EŠD 17510) 2006 9.431,81 €<br />

Rogatec – Muzej <strong>na</strong> prostem Rogatec (EŠD 626) 2002–2010 519.189,27 €<br />

Rosalnice – Romarsko središče Tri fare (EŠD 922) 2002–2007 86.915,90 €<br />

Rovt pod Menino – Kapela sv. Gervazija in Protazija, Oltar sv. Gervazija in Protazija<br />

2003 8.345,85 €<br />

(EŠD 3414)<br />

Rožanec – Antični mitrej (EŠD 632) 2006 15.905,11 €<br />

Sečovlje – Muzej soli<strong>na</strong>rstva v Sečoveljskih soli<strong>na</strong>h (EŠD 13697) 2002–2010 255.838,20 €<br />

Sela pri Višnji Gori – Cerkev sv. Jurija (EŠD 2668) 2003–2005 27.395,26 €<br />

Selca – Cerkev sv. Petra (EŠD 2243) 2009 45.592,80 €<br />

Semič – Območje tabora (EŠD 11257) 2002–2006 91.926,71 €<br />

Semič – Območje tabora, rekonstrukcija Brunskoletove hiše (EŠD 11257) 2007 11.150,00 €<br />

Sevnica – Cerkev sv. Florija<strong>na</strong> (EŠD 3347) 2007 13.841,69 €<br />

Sevnica – Grad Sevnica (EŠD 645) 2003–2005 46.269,78 €<br />

Sevnica – Lutrovska klet (EŠD 13753) 2010 64.000,00 €<br />

Sevnica – Park gradu Sevnica (EŠD 7887) 2003–2004 33.581,55 €<br />

Seža<strong>na</strong> – Botanični park, Park ob vili Mirassasso (EŠD 7889) 2006 10.738,44 €<br />

Skomarje – Cerkev sv. Lamberta (EŠD 3362) 2008 36.410,00 €<br />

Skrilje – Domačija Skrilje 24 (EŠD 4971) 2002–2007 24.009,81 €<br />

Sladka Gora – Cerkev Matere božje (EŠD 651) 2003 8.345,85 €<br />

Slake – Cerkev Device Marije (EŠD 652) 2005 22.909,36 €<br />

Slap ob Idrijci – Kosmačeva domačija (EŠD 653) 2002 8.345,85 €<br />

Slap pri Vipavi – Cerkev sv. Matije (EŠD 3998) 2008–2009 16.036,90 €<br />

Slivnica pri Mariboru – Hiša Mariborska 2 (EŠD 6729) 2004 6.359,94 €<br />

Slovenj Gradec – Cerkev sv. Eli<strong>za</strong>bete (EŠD 659) 2006–2009 132.568,86 €<br />

Slovenska Bistrica – Cerkev sv. Jožefa (EŠD 662) 2005–2006 95.248,66 €<br />

Slovenska Bistrica – Grad (EŠD 663) 2002–2009 144.495,58 €<br />

Slovenska Bistrica – Hiša Gradišče 3 (EŠD 6920) 2006 5.176,91 €<br />

476

5.3 Sofi<strong>na</strong>nciranje obnove kulturne dediščine iz državnega proraču<strong>na</strong> v obdobju 2002–2010<br />

Obdobje Skupaj<br />

Enota dediščine<br />

fi<strong>na</strong>nciranja izplačano<br />

Slovenska Bistrica – Mestni stolp (EŠD 6964) 2003–2004 33.885,40 €<br />

Slovenske Konjice – Dvorec Trebnik (EŠD 7864) 2004 4.172,93 €<br />

Slovenske Konjice – Grad Konjice (EŠD 665) 2003–2005 74.069,72 €<br />

Slovenske Konjice – Z<strong>na</strong>menje sv. Florija<strong>na</strong> (EŠD 10236) 2002 5.633,45 €<br />

Smlednik – Dvorec Valburga (EŠD 666) 2002–2010 104.552,49 €<br />

Smolnik – Domačija Cebe (EŠD 6379) 2004 29.965,81 €<br />

Snežnik – Grad (EŠD 670) 2003–2009 1.781.691,51 €<br />

Snežnik – Grad, Aneks št. 1 (EŠD 670) 2005 730.458,23 €<br />

Snežnik – Grad, Pristava gradu Snežnik - objekt T (EŠD 670) 2004 194.284,92 €<br />

Snežnik – Grad, slike iz gradu Snežnik (EŠD 670) 2006–2008 113.753,96 €<br />

Snežnik – Območje gradu Snežnik (EŠD 8765) 2006–2009 1.163.917,60 €<br />

Snežnik – Območje gradu Snežnik, pristave gradu Snežnik - objekt D in objekt T<br />

2007 1.251.877,80 €<br />

(krak B) (EŠD 8765)<br />

Socerb – Cerkev sv. Socerba (EŠD 1321) 2005 20.864,63 €<br />

Socerb – Grad (EŠD 671) 2005–2010 131.536,77 €<br />

Socka – Grašči<strong>na</strong> s parkom (EŠD 4445) 2002–2008 298.019,54 €<br />

Solčava – Cerkev Marije Snežne (EŠD 3381) 2004–2010 224.030,18 €<br />

Solkan – Cerkev sv. Štefa<strong>na</strong> (EŠD 4015) 2006 12.015,02 €<br />

Soteska ob Krki – Območje gradu Soteska, Soteska ob Krki - Grajski park (EŠD 7882)<br />

2002 14.806,83 €<br />

(EŠD 674)<br />

Spodnja Polskava – Domačija Spodnja Polskava 266 (EŠD 7043) 2004 16.221,28 €<br />

Spodnja Polskava – Vas, hiša Spodnja Polskava 272 (EŠD 681) 2007 6.840,00 €<br />

Spodnje Prapreče – Cerkev sv. Luke (EŠD 1663) 2002–2009 151.706,91 €<br />

Spodnji Slemen – Grad Viltuš (EŠD 811) 2002–2007 200.632,40 €<br />

Spodnji Slemen – Grad Viltuš, Osnov<strong>na</strong> pogodba 3512-MB/03-5672/220 (EŠD 811) 2003 13.399,58 €<br />

Srednja vas pri Šenčurju – Cerkev sv. Katarine (EŠD 2421) 2003–2007 59.499,25 €<br />

Srednja vas pri Šenčurju – Cerkev sv. Radegunde (EŠD 2420) 2010 10.000,00 €<br />

Srednja vas v Bohinju – Cerkev sv. Marti<strong>na</strong> (EŠD 2296) 2003 8.345,85 €<br />

Srednje Grčevje – Cerkev sv. Jurija (EŠD 2477) 2008–2009 30.000,00 €<br />

Stankovo – Cerkev sv. Petra (EŠD 1714) 2006 7.733,50 €<br />

Stare Slemene – Zgornji samostan Žičke kartuzije (EŠD 692) 2002–2009 536.637,85 €<br />

Stič<strong>na</strong> – Cerkev Žalostne Matere božje (EŠD 2341) 2010 34.870,40 €<br />

Stič<strong>na</strong> – Samostan Stič<strong>na</strong> (EŠD 699) 2002–2007 166.349,34 €<br />

Stič<strong>na</strong> – Samostan Stič<strong>na</strong>, Križni hodnik (EŠD 699) 2002–2003 41.311,97 €<br />

Stič<strong>na</strong> – Samostan Stič<strong>na</strong>, Stara prelatura (EŠD 699) 2003 4.172,93 €<br />

Stopno – Cerkev Kraljice presvetega rožnega venca (EŠD 2511) 2005–2007 44.776,63 €<br />

Strane – Cerkev sv. Križa (EŠD 4089) 2003 6.259,39 €<br />

Stranice – Grobišči talcev (EŠD 6655) 2004 25.037,56 €<br />

Stranje pri Škocjanu – Hiša Stranje 4 (EŠD 7718) 2005–2007 22.190,83 €<br />

Straža pri Novem mestu – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 2162) 2003–2006 31.129,03 €<br />

Strehovci – Horvatova klet (EŠD 8404) 2004 16.258,37 €<br />

Strehovci – Kovačeva klet (EŠD 8402) 2006 5.741,86 €<br />

Strme Njive – Cerkev sv. Radegunde (EŠD 1900) 2002–2006 18.054,16 €<br />

Strtenica – Domačija Strtenica 21 (EŠD 9297) 2005–2007 30.686,03 €<br />

Strtenica – Hiša Strtenica 21 (EŠD 9304) 2002–2008 34.316,68 €<br />

Strunjan – Cerkev Marijinega prikazovanja (EŠD 4021) 2003 4.172,93 €<br />

Studenice – Samostan dominikank (EŠD 707) 2004–2007 96.498,91 €<br />

Studenice – Samostan dominikank, Dodatek št. 1 (EŠD 707) 2005 189.334,02 €<br />

477

5.3 Sofi<strong>na</strong>nciranje obnove kulturne dediščine iz državnega proraču<strong>na</strong> v obdobju 2002–2010<br />

Obdobje Skupaj<br />

Enota dediščine<br />

fi<strong>na</strong>nciranja izplačano<br />

Suha pri Škofji Loki – Cerkev sv. Jane<strong>za</strong> Krstnika (EŠD 710) 2002–2007 43.115,23 €<br />

Suhorje – Vas, kapelica (EŠD 4808) 2007 3.922,50 €<br />

Sušica – Cerkev sv. Štefa<strong>na</strong> (EŠD 1947) 2006 9.739,58 €<br />

Sveta Gora pri Gorici – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 4016) 2009 39.553,47 €<br />

Sveta Gora pri Gorici – Frančiškanski samostan, pogodba iz leta 2001, št. 3512-<br />

2002 8.345,85 €<br />

GO/01-1976/296 (EŠD 714)<br />

Sveta Trojica v Slovenskih goricah – Cerkev sv. Trojice (EŠD 3464) 2003–2007 74.242,26 €<br />

Svetelka – Gospodarsko poslopje Svetelka 13 (EŠD 9090) 2004–2007 43.610,85 €<br />

Svetelka – Hiša Svetelka 13 (EŠD 9089) 2002–2009 70.611,43 €<br />

Sveti Duh pri Dravogradu – Cerkev sv. Duha (EŠD 3210) 2002–2006 36.242,16 €<br />

Sveti Florijan – Cerkev sv. Florija<strong>na</strong> (EŠD 2967) 2008 33.398,28 €<br />

Sveti Peter – Zaselek Goreli, objekt <strong>na</strong> parceli št. 1266, k. o. Raven (EŠD 607) 2007 5.257,88 €<br />

Sveti<strong>na</strong> – Cerkev Matere božje (EŠD 3331) 2007 74.051,56 €<br />

Sveti<strong>na</strong> – Kapela sv. Križa (EŠD 3332) 2008–2009 13.122,56 €<br />

Sveto pri Komnu – Cerkev sv. Egidija (EŠD 717) 2006 7.742,53 €<br />

Šebrelje – Arheološko <strong>na</strong>jdišče Divje babe I (EŠD 9321) 2004 3.880,82 €<br />

Šempeter pri Gorici – Cerkev sv. Petra (EŠD 4038) 2008 12.383,02 €<br />

Šempeter v Savinjski dolini – Antič<strong>na</strong> nekropola (EŠD 1053) 2002–2003 14.615,05 €<br />

Šentjanž <strong>na</strong>d Dravčami – Domačija Šentjanž 44 (EŠD 8209) 2009 2.016,00 €<br />

Šentjanž pri Dravogradu – Cerkev sv. Jane<strong>za</strong> Krstnika (EŠD 3025) 2002–2004 80.760,02 €<br />

Šentjanž pri Mozirju – Gospodarsko poslopje <strong>na</strong> domačiji Šentjanž 8 (EŠD 9797) 2007 23.934,65 €<br />

Šentjanž pri Mozirju – Hiša Šentjanž 8 (EŠD 4533) 2009 66.960,00 €<br />

Šentjernej – Domačija Recelj (EŠD 8600) 2006–2007 3.898,97 €<br />

Šentjošt <strong>na</strong>d Horjulom – Cerkev sv. Jošta (EŠD 2451) 2006–2007 34.948,88 €<br />

Šentjošt <strong>na</strong>d Horjulom – Hiša Šentjošt <strong>na</strong>d Horjulom 9 (EŠD 9916) 2008–2009 54.390,86 €<br />

Šentjur <strong>na</strong> Polju – Cerkev sv. Jurija (EŠD 3114) 2005–2006 36.548,16 €<br />

Šentjur pri Celju – Zgornji trg (EŠD 9036) 2005 10.979,37 €<br />

Šentrupert <strong>na</strong> Dolenjskem – Cerkev sv. Ruperta (EŠD 730) 2003–2005 55.311,77 €<br />

Šibenik – Ferležev mlin (EŠD 10194) 2002–2003 16.691,70 €<br />

Šilentabor – Cerkev sv. Marti<strong>na</strong> (EŠD 4131) 2002–2009 150.308,07 €<br />

Škalce – Vinogradniški dvorec (EŠD 10192) 2004–2005 46.757,64 €<br />

Škocjan pri Divači – Nekdanja kaplanija (EŠD 9118) 2008–2009 66.241,80 €<br />

Škocjan pri Divači – Vas, Hiša Škocjan 3 (EŠD 4996) 2004–2005 34.197,13 €<br />

Škocjan pri Turjaku – Cerkev sv. Kancija<strong>na</strong> (EŠD 2514) 2008–2009 35.000,00 €<br />

Škofja Loka – Grad (EŠD 739) 2006–2008 198.897,20 €<br />

Škofja Loka – Hiša Cankarjev trg 10 (EŠD 5820) 2004 16.197,55 €<br />

Škofja Loka – Hiša Spodnji trg 29 (EŠD 5868) 2007 80.532,14 €<br />

Škofja Loka – Homanova hiša (EŠD 743) 2007 27.532,26 €<br />

Šmarje pri Sežani – Komunska kašča (EŠD 7355) 2006 4.726,46 €<br />

Šmarje-Sap – Cerkev Device Marije (EŠD 749) 2003 4.172,93 €<br />

Šmarjeta – Cerkev sv. Marjete (EŠD 2535) 2004 8.129,41 €<br />

Šmartno <strong>na</strong> Pohorju – Cerkev sv. Marti<strong>na</strong> (EŠD 3169) 2002–2006 85.814,29 €<br />

Šmartno <strong>na</strong> Pohorju – Hiša Šmartno 17 (EŠD 755) 2002–2007 18.690,14 €<br />

Šmartno v Brdih – Vas (EŠD 753) 2004–2010 88.085,83 €<br />

Šmartno v Brdih – Vas, Hiša Šmartno 38 (EŠD 753) 2002–2003 83.458,52 €<br />

Šmartno v Brdih – Vas, Hiši Šmartno 38 in 40 (EŠD 753) 2006 122.749,20 €<br />

Šmartno v Brdih – Vas, Hiša Šmartno 54 <strong>na</strong> parc. št. 1124, k. o. Šmartno (EŠD 753) 2007 1.173,79 €<br />

478

5.3 Sofi<strong>na</strong>nciranje obnove kulturne dediščine iz državnega proraču<strong>na</strong> v obdobju 2002–2010<br />

Enota dediščine<br />

Obdobje<br />

fi<strong>na</strong>nciranja<br />

Skupaj<br />

izplačano<br />

Šmartno v Brdih – Vas, med vojno podrt objekt <strong>na</strong> parc. št. 1122/2 <strong>na</strong> Zgornjem<br />

2006 46.550,62 €<br />

placu (EŠD 753)<br />

Šmartno v Brdih – Vas, objekt parc. št. 1125 (EŠD 753) 2006 5.339,23 €<br />

Šmartno v Brdih – Vas, parcel<strong>na</strong> št. 1125 (EŠD 753) 2005 20.864,63 €<br />

Šmartno v Brdih – Vas, Romanska hiša (EŠD 753) 2006–2007 3.505,26 €<br />

Šmartno v Brdih – Vas, župnišče (EŠD 753) 2006 3.592,67 €<br />

Šmiklavž pri Gornjem Gradu – Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 3207) 2004 15.596,59 €<br />

Šmiklavž pri Gornjem Gradu – Vas (EŠD 4457) 2008 15.000,00 €<br />

Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Cerkev Marijinega obiskanja (EŠD 759) 2002–2010 258.445,48 €<br />

Št. Janž <strong>na</strong>d Radljami – Cerkev sv. Jane<strong>za</strong> Nepomuka (EŠD 3303) 2002–2005 60.450,30 €<br />

Štanjel – Cerkev sv. Danijela, ž. c. sv. Daniela, olj<strong>na</strong> slika “Že<strong>na</strong>, <strong>za</strong>sače<strong>na</strong> v<br />

2006 4.420,38 €<br />

prešuštvovanju” (EŠD 4053)<br />

Štanjel – Domačija Štanjel 38 (EŠD 9190) 2006–2008 34.839,16 €<br />

Štanjel – Grad (EŠD 7244) 2003–2009 350.846,47 €<br />

Štanjel – Vas (EŠD 760) 2002–2008 148.463,49 €<br />

Štanjel – Vas, Aneks št. 2 (EŠD 760) 2005 9.676,82 €<br />

Štanjel – Vas, EŠD 7244 Štanjel – Vas/Kobdiljski stolp (EŠD 760) 2004 8.345,85 €<br />

Štanjel – Vas, EŠD 7244 Štanjel – Vas/Vhodni stolp (EŠD 760) 2004 3.259,40 €<br />

Štanjel – Vas, EŠD 7244 Štanjel Grad – Gornji palacij, Aneks št. 1 (EŠD 760) 2005 50.058,81 €<br />

Štanjel – Vas, Grajžarjeva hiša <strong>na</strong> parc. Št. 1022, k. o. Štanjel (EŠD 760) 2007 49.994,78 €<br />

Štanjel – Vas, Grajžarjeva hiša, parc. Št. 1022 (EŠD 760) 2005 5.341,35 €<br />

Štanjel – Vas, Hiša ob Kobdiljskem stolpu (EŠD 760) 2005 41.937,91 €<br />

Štanjel – Vas, Hiša S2, Š2, A3, B3 (EŠD 760) 2002–2003 66.766,82 €<br />

Štanjel – Vas, Hiša Štanjel 26 (EŠD 760) 2006–2007 39.544,16 €<br />

Štanjel – Vas, Hiša Štanjel 28, parc. št. 995 (EŠD 760) 2006–2007 25.181,34 €<br />

Štanjel – Vas, Hiša Štanjel 28, parc. št. 996 (EŠD 760) 2006–2007 16.977,15 €<br />

Štanjel – Vas, Hiša Štanjel 31 (EŠD 760) 2006–2008 34.779,00 €<br />

Štanjel – Vas, Hiša Štanjel 33 in F2 (EŠD 760) 2007 13.435,33 €<br />

Štanjel – Vas, Hiša Štanjel P2, R2 (EŠD 760) 2006 4.296,44 €<br />

Štanjel – Vas, Hiša Štanjel Z (EŠD 760) 2006–2008 15.887,24 €<br />

Štanjel – Vas, Hiša U2 in V2, parc št. 1025 (EŠD 760) 2005 2.234,41 €<br />

Štanjel – Vas, Hiša V, parc. št. 1066 (EŠD 760) 2005 1.110,00 €<br />

Štanjel – Vas, Hiša, parc. št. 1021 (EŠD 760) 2005 4.429,75 €<br />

Štanjel – Vas, Klet spodnjega palacija (EŠD 760) 2005 37.347,69 €<br />

Štanjel – Vas, Objekt parc. št. 994 (EŠD 760) 2006–2007 20.498,27 €<br />

Štanjel – Vas, Objekt št. 28 (EŠD 760) 2002 12.518,78 €<br />

Štanjel – Vas, Objekt št. 28, Štanjel - Vas (EŠD 760) 2004 9.597,73 €<br />

Štanjel – Vas, Objekt št. 8, Štanjel - Vas (EŠD 760) 2004 7.093,97 €<br />

Štanjel – Vas, Objekt Štanjel št. 38 (EŠD 760) 2005 2.115,67 €<br />

Štanjel – Vas, Obrambni stolp Hiša 6 (EŠD 760) 2010 35.270,26 €<br />

Štanjel – Vas, Štanjel – vas, objekt 995 (EŠD 760) 2005 5.842,10 €<br />

Štanjel – Vas, Štanjel 32 (EŠD 760) 2007 16.523,18 €<br />

Štanjel – Vas, Štanjel 6 (EŠD 760) 2007 18.491,21 €<br />

Štanjel – Vrt ob vili Ferrari (EŠD 7901) 2002–2009 111.391,09 €<br />

Štanjel – Vrt ob vili Ferrari, Območje vrta (EŠD 7901) 2003 6.106,82 €<br />

Teharje – Cerkev sv. Marti<strong>na</strong> (EŠD 3440) 2003 12.518,78 €<br />

Temljine – Domačija pri Kosu (EŠD 14269) 2006 3.762,71 €<br />

Tolmin – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 4065) 2010 5.797,02 €<br />

479

5.3 Sofi<strong>na</strong>nciranje obnove kulturne dediščine iz državnega proraču<strong>na</strong> v obdobju 2002–2010<br />

Obdobje Skupaj<br />

Enota dediščine<br />

fi<strong>na</strong>nciranja izplačano<br />

Tolmin – Ruševine gradu <strong>na</strong> Kozlovem robu (EŠD 5040) 2002–2005 54.248,04 €<br />

Tolminske Ravne – Domačija Tolminske Ravne 14 (EŠD 9961) 2010 6.653,20 €<br />

Topla – Domačija Topla 3 (EŠD 7710) 2004–2005 28.782,66 €<br />

Trbovlje – Kolonija Njiva (EŠD 774) 2006–2007 11.500,14 €<br />

Trbovlje – Lovski gradič (EŠD 8424) 2006 10.432,32 €<br />

Trenta – Cerkev Marije Device Lavretanske (EŠD 4012) 2009 22.773,14 €<br />

Trnovec <strong>na</strong>d Sevnico – Cerkev sv. Jurija (EŠD 3516) 2003–2004 38.767,39 €<br />

Trnovska vas – Domačija Trnovska vas 21 (EŠD 11064) 2002 6.259,39 €<br />

Tržič – Zgornja kajža (EŠD 5176) 2008 20.109,32 €<br />

Tržišče – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 2613) 2004 18.860,75 €<br />

Turjak – Grad Turjak (EŠD 790) 2002–2010 2.034.554,56 €<br />

Turnišče – Domačija Travniška 4 (EŠD 1170) 2009 2.000,00 €<br />

Turnišče – Samostan (EŠD 1171) 2004–2005 28.361,58 €<br />

Vače – Cerkev sv. Andreja (EŠD 2623) 2003–2009 128.321,23 €<br />

Valič<strong>na</strong> vas – Cerkev sv. Marti<strong>na</strong> (EŠD 2697) 2006 14.605,24 €<br />

Velenje – Grad Šalek (EŠD 4329) 2002–2005 37.556,33 €<br />

Velenje – Grad Velenje (EŠD 797) 2005 16.833,18 €<br />

Velenje – Kulturni dom (EŠD 18560) 2006–2008 26.759,29 €<br />

Velenje – Vila Herberstein (EŠD 4323) 2002–2003 16.691,70 €<br />

Velika Slevica – Cerkev Marijinega oz<strong>na</strong>njenja (EŠD 2644) 2002–2003 8.345,85 €<br />

Velike Češnjice – Cerkev sv. Ane (EŠD 2500) 2009 21.417,00 €<br />

Veliko Mlačevo – Cerkev sv. Marti<strong>na</strong> (EŠD 2714) 2004 7.347,90 €<br />

Veliko Tinje – Cerkev sv. Petra in Pavla (EŠD 3445) 2005–2007 136.772,24 €<br />

Veliko Trebeljevo – Cerkev sv. Križa (EŠD 2190) 2003 9.366,05 €<br />

Veržej – Cerkev sv. Mihaela (EŠD 3473) 2005–2007 40.692,71 €<br />

Viher – Cerkev sv. Duha (EŠD 2483) 2006 16.274,41 €<br />

Vine pri Novi Cerkvi – Dvorec (EŠD 4443) 2003 10.432,32 €<br />

Vinji Vrh pri Semiču – Cerkev sv. Trojice (EŠD 816) 2002–2004 47.770,82 €<br />

Vipava – Cerkev sv. Štefa<strong>na</strong> (EŠD 4098) 2009 20.000,00 €<br />

Vipava – Lanthierijeva grašči<strong>na</strong> (EŠD 818) 2005–2007 138.902,65 €<br />

Vipava – Stari grad (EŠD 7470) 2002 16.691,70 €<br />

Vipavski Križ – Mesto (EŠD 819) 2005 1.456,35 €<br />

Vipavski Križ – Mesto, Hiša Vipavski Križ 14 A (EŠD 819) 2010 14.646,65 €<br />

Vipavski Križ – Mesto, Hiša Vipavski Križ 16 (EŠD 819) 2009 31.967,50 €<br />

Vipavski Križ – Mesto, Hiša Vipavski Križ 19 (EŠD 819) 2006 2.835,34 €<br />

Vipavski Križ – Mesto, Hiša Vipavski Križ 27 (EŠD 819) 2006 5.661,98 €<br />

Vipavski Križ – Mesto, Hiša Vipavski Križ 55 (EŠD 819) 2006 5.568,54 €<br />

Vipavski Križ – Mesto, Objekt Vipavski Križ 27/a (EŠD 819) 2002 12.518,78 €<br />

Vipavski Križ – Mesto, porušen objekt <strong>na</strong> parc. št. 3861, k. o. Vipavski Križ (EŠD 819) 2007–2008 11.425,70 €<br />

Vipavski Križ – Mesto, Vipavski Križ št. 42 (EŠD 819) 2003 4.172,93 €<br />

Vipolže – Vila Vipolže (EŠD 820) 2003–2009 234.948,76 €<br />

Visoko pod Kureščkom – Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 823) 2003–2010 43.587,02 €<br />

Visoko pri Polja<strong>na</strong>h – Dvorec Visoko (EŠD 824) 2003 8.167,52 €<br />

Vitanje – Cerkev Marije Pomočnice (EŠD 3494) 2008–2009 71.336,91 €<br />

Vitomarci – Domačija Vitomarci 58 (EŠD 6653) 2003 8.345,85 €<br />

Vojnik – Cerkev sv. Florija<strong>na</strong> (EŠD 3499) 2004–2005 8.345,85 €<br />

Vojsko pri Idriji – Domačija Škratovše (EŠD 4765) 2010 11.156,42 €<br />

480

5.3 Sofi<strong>na</strong>nciranje obnove kulturne dediščine iz državnega proraču<strong>na</strong> v obdobju 2002–2010<br />

Obdobje Skupaj<br />

Enota dediščine<br />

fi<strong>na</strong>nciranja izplačano<br />

Vojsko pri Idriji – Domačija Vojsko 9 (EŠD 11058) 2002 4.172,93 €<br />

Volčji Potok – Arboretum (EŠD 7904) 2008 390.000,00 €<br />

Vranje – Arheološko <strong>na</strong>jdišče Ajdovski gradec (EŠD 838) 2008–2010 71.255,91 €<br />

Vransko – Hiša Vransko 25, Schwentnerjeva trgovi<strong>na</strong> (EŠD 10421) 2004 13.626,09 €<br />

Vrba <strong>na</strong> Gorenjskem – Cerkev sv. Marka (EŠD 839) 2005–2006 27.749,96 €<br />

Vrba <strong>na</strong> Gorenjskem – Rojst<strong>na</strong> hiša Franceta Prešer<strong>na</strong> (EŠD 840) 2002–2008 123.298,92 €<br />

Vremski Britof – Cerkev Marijinega Vnebovzetja (EŠD 1565) 2008–2009 80.832,01 €<br />

Vrh pri Boštanju – Cerkev sv. Ane (EŠD 1654) 2004–2005 27.381,73 €<br />

Vrhe pri Teharjih – Cerkev sv. Ane (EŠD 3441) 2010 29.294,00 €<br />

Vrhnika – Spominska hiša Iva<strong>na</strong> Cankarja (EŠD 848) 2002 2.918,96 €<br />

Vrsno – Rojst<strong>na</strong> hiša Simo<strong>na</strong> Gregorčiča (EŠD 852) 2006 7.093,97 €<br />

Vršič – Ruska kapelica (EŠD 855) 2005–2006 124.770,49 €<br />

Vrzdenec – Cerkev sv. Kancija<strong>na</strong> (EŠD 854) 2003–2006 26.537,63 €<br />

Vuzenica – Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 857) 2002–2010 102.872,18 €<br />

Zagaj pri Ponikvi – Kozolec Zagaj pri Ponikvi 5, EŠD 9105 in EŠD 1904 (EŠD 9105) 2002–2003 20.864,63 €<br />

Zaklanec – Cerkev sv. Urha (EŠD 1843) 2006–2009 42.897,64 €<br />

Zanigrad – Cerkev sv. Štefa<strong>na</strong> (EŠD 1467) 2002–2003 13.353,36 €<br />

Zavinek – Domačija Zavinek 3 (EŠD 9556) 2008–2009 53.242,84 €<br />

Zavratec – Kašča <strong>na</strong> domačiji pri Možinotu (EŠD 12281) 2004–2006 22.086,53 €<br />

Zgornja Draga – Cerkev sv. Marti<strong>na</strong> (EŠD 874) 2008–2009 80.000,00 €<br />

Zgornja Ložnica – Cerkev sv. Venčeslava (EŠD 3472) 2005–2009 76.476,97 €<br />

Zgornja Polskava – Dvorec (EŠD 6916) 2006 13.909,76 €<br />

Zgornja Ščavnica – Domačija Grafonž (EŠD 23203) 2008 60.453,29 €<br />

Zgornje Jezersko – Šenkova domačija (EŠD 8919) 2004 12.493,74 €<br />

Zgornji Tuštanj – Grad Tuštanj (EŠD 981) 2006–2010 125.447,87 €<br />

Zibika – Cerkev sv. Jerneja (EŠD 3530) 2003 8.345,85 €<br />

Zlakova – Cerkev sv. Marti<strong>na</strong> (EŠD 3534) 2007 1.847,77 €<br />

Zreče – Cerkev sv. Egidija (EŠD 3533) 2006 55.251,95 €<br />

Železniki – Cerkev sv. Anto<strong>na</strong> (EŠD 2716) 2002–2007 28.190,06 €<br />

Železniki – Hiša Na Plavžu 11 (EŠD 5990) 2010 46.882,25 €<br />

Železniki – Hiša Na Plavžu 58 (EŠD 6000) 2005 10.738,12 €<br />

Železniki – Hiša Na Plavžu 58, Plavčeva hiša (EŠD 6000) 2006–2008 33.980,91 €<br />

Železniki – Hiša Racovnik 9 (EŠD 5958) 2003–2008 20.318,16 €<br />

Železniki – Hiša Trnje 33 (EŠD 5985) 2009 25.537,04 €<br />

Železniki – Hiša Trnje 33, Pi<strong>na</strong>da (EŠD 5985) 2004 4.519,68 €<br />

Žiganja vas – Cerkev sv. Urha (EŠD 1940) 2003 4.172,93 €<br />

Žiri – Cerkev sv. Marti<strong>na</strong> (EŠD 2721) 2006 15.521,99 €<br />

Žiri – Muzej (EŠD 9858) 2002–2008 70.515,40 €<br />

Žovnek – Grad (EŠD 7892) 2002–2008 39.027,10 €<br />

Žužemberk – Grad (EŠD 903) 2002–2010 459.259,70 €<br />

481

5.4 Sez<strong>na</strong>m upravičencev v okviru cilja Evropske<br />

kohezijske politike<br />

1. Sez<strong>na</strong>m upravičencev v okviru Evropskega sklada <strong>za</strong><br />

regio<strong>na</strong>lni razvoj<br />

Tabela 1 Javni razpis <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje projektov obnove javne kulturne infrastrukture v letu 2008<br />

Naziv upravičenca<br />

Naslov projekta<br />

Znesek<br />

sofi<strong>na</strong>nciranja Fa<strong>za</strong><br />

Obči<strong>na</strong> Brežice Mladinski kulturni center Brežice 932.499,10 <strong>za</strong>ključen<br />

Obči<strong>na</strong> Bovec Kulturni dom Bovec s prizidkom odra 798.675,97 <strong>za</strong>ključen<br />

Obči<strong>na</strong> Jesenice<br />

Obnova objekta Kolper<strong>na</strong> v kompleksu Stara Sava <strong>na</strong> 731.966,45 <strong>za</strong>ključen<br />

Jesenicah<br />

Obči<strong>na</strong> Ravne <strong>na</strong> Koroškem Kulturni center Ravne <strong>na</strong> Koroškem 533.977,73 <strong>za</strong>ključen<br />

Obči<strong>na</strong> Seža<strong>na</strong> Ureditev multifunkcijske dvorane v Kosovelovem domu 424.780,15 <strong>za</strong>ključen<br />

Obči<strong>na</strong> Šoštanj Prenova vile Mayer in vrta 398.762,50 <strong>za</strong>ključen<br />

Obči<strong>na</strong> Grad Putarov mlin, Dolnji Slaveči 235.861,25 <strong>za</strong>ključen<br />

Obči<strong>na</strong> Kranj Layerjeva hiša, hiša umetnikov 937.192,10 <strong>za</strong>ključen<br />

Skupaj 4.993.715,25<br />

Tabela 2 Javni razpis <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje projektov obnove javne kulturne infrastrukture v letu 2009<br />

Naziv upravičenca<br />

Naslov projekta<br />

Znesek<br />

sofi<strong>na</strong>nciranja Fa<strong>za</strong><br />

Obči<strong>na</strong> Vitanje<br />

Celost<strong>na</strong> revitali<strong>za</strong>cija kulturnega doma Vitanje v<br />

2.000.000,00 v teku<br />

kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij<br />

Mest<strong>na</strong> obči<strong>na</strong> Slovenj Gradec Zrcaljenje podob – oživljeni zven preteklosti 1.933.813,96 v teku<br />

Mest<strong>na</strong> obči<strong>na</strong> Kranj 3 Stolpi 1.943.500,28 v teku<br />

Mest<strong>na</strong> obči<strong>na</strong> Novo mesto Rekonstrukcija in moderni<strong>za</strong>cija Anton Podbevšek 2.000.000,00 v teku<br />

Teatra Novo mesto<br />

Obči<strong>na</strong> Hrastnik<br />

Rekonstrukcija stanovanjskega objekta <strong>za</strong> potrebe<br />

879.712,97 v teku<br />

knjižnice Anto<strong>na</strong> Sovreta Hrastnik<br />

Obči<strong>na</strong> Brežice Celovita obnova gradu Brežice 1.242.972,79 v teku<br />

Skupaj 10.000.000,00<br />

482

5.4 Sez<strong>na</strong>m upravičencev v okviru cilja Evropske kohezijske politike<br />

Tabela 3<br />

Javni razpis <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje projektov prenove in obnove, celostne revitali<strong>za</strong>cije in moderni<strong>za</strong>cije kulturnih<br />

spomenikov v lasti občin v letu 2010<br />

Naziv upravičenca<br />

Naslov projekta<br />

Znesek<br />

sofi<strong>na</strong>nciranja Fa<strong>za</strong><br />

Obči<strong>na</strong> Krško Celost<strong>na</strong> prenova gradu Rajhenburg 3.000.000,00 v teku<br />

Mest<strong>na</strong> obči<strong>na</strong> Maribor Mariborski grad – obnova in adaptacija <strong>za</strong> muzej 3.000.000,00 v teku<br />

Mest<strong>na</strong> obči<strong>na</strong> Celje<br />

Celovita prenova Knežjega dvorca Celje – 3. fa<strong>za</strong><br />

1.968.817,00 v teku<br />

(sa<strong>na</strong>cija komunikacijskega stolpa in <strong>za</strong>hodnega<br />

trakta)<br />

Obči<strong>na</strong> Vipava Obnova rezidenčnega poslopja Lantherijeve graščine 3.000.000,00 v teku<br />

Skupaj 10.968.817,00<br />

2. Sez<strong>na</strong>m upravičencev v okviru Evropskega socialnega<br />

sklada<br />

Tabela 4<br />

Javni razpis <strong>za</strong> izbor razvojnih projektov <strong>za</strong> dvig <strong>za</strong>posljivosti ranljivih družbenih skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada v letih 2008 in 2009<br />

Naziv upravičenca<br />

AURIS – medobčinsko društvo<br />

gluhih in <strong>na</strong>glušnih <strong>za</strong> Gorenjsko<br />

Društvo <strong>za</strong> razvijanje<br />

prostovoljnega dela Novo mesto<br />

Mo<strong>za</strong>ik – društvo <strong>za</strong> socialno<br />

vključenost<br />

Društvo <strong>za</strong>veznikov mehkega<br />

pristanka<br />

Gorenjsko umetniško društvo<br />

Kranjski komedijanti<br />

Zve<strong>za</strong> društev gluhih in<br />

<strong>na</strong>glušnih Slovenije<br />

ZULK, Združenje ustvarjalnih<br />

ljudi <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

Kulturno-izobraževalni <strong>za</strong>vod<br />

Averroes<br />

Društvo Vita <strong>za</strong> pomoč po<br />

nezgodni poškodbi glave<br />

Zavod Mariborski Radio Študent-<br />

Radio MARŠ<br />

Zavod <strong>za</strong> umetniško produkcijo<br />

Kitch<br />

“Misija *S” Društvo <strong>za</strong> trajnostni<br />

razvoj Pomurja<br />

Zavod Radio Študent<br />

Romsko društvo AMALA<br />

Naslov projekta<br />

Znesek<br />

sofi<strong>na</strong>nciranja Fa<strong>za</strong><br />

Zaposlovanje in usposabljanje gluhih in <strong>na</strong>glušnih ter 57.907,78 <strong>za</strong>ključen<br />

vključevanje v širše družbeno okolje preko sodobne in<br />

tradicio<strong>na</strong>lne umetnosti<br />

Kultegracija – socialno vključevanje kultur etničnih<br />

66.711,11 <strong>za</strong>ključen<br />

skupin in romske skupnosti<br />

Panonska vas – usposabljanje invalidov <strong>za</strong> dela <strong>na</strong><br />

99.055,56 <strong>za</strong>ključen<br />

področju ohranjanja in kreativne uporabe kulturne<br />

dediščine<br />

Vključevanje Romov v javno življenje preko medijev 55.183,33 <strong>za</strong>ključen<br />

Kovček svetlobe in nostalgični zvoki lajne; ulično<br />

gledališče – kulturno podjetniška priložnost <strong>na</strong> mojem<br />

dvorišču z mojo <strong>kulturo</strong><br />

100.000,00 <strong>za</strong>ključen<br />

Zaposlovanje, podpora in usposabljanje gluhih in<br />

99.744,00 <strong>za</strong>ključen<br />

<strong>na</strong>glušnih <strong>za</strong> delo s spletno televizijo<br />

Teorija in praksa; usposabljanje <strong>za</strong> menedžment v<br />

57.150,52 <strong>za</strong>ključen<br />

kulturi in umetniških poklicih<br />

Bošnjaki med <strong>na</strong>mi – usposabljanje <strong>za</strong> sožitje kultur 78.523,04 <strong>za</strong>ključen<br />

Usposabljanje oseb s poškodbo glave <strong>za</strong> izvajanje in<br />

<strong>za</strong>poslovanje <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

84.979,36 <strong>za</strong>ključen<br />

IDA – izobraževanje ranljivih skupin <strong>za</strong> delo <strong>na</strong><br />

83.166,67 <strong>za</strong>ključen<br />

avdiovizualnem področju<br />

Šola dokumentarnega filma – moja digital<strong>na</strong> zgodba 91.629,60 <strong>za</strong>ključen<br />

Romano barvalijpe – Romsko bogastvo 88.063,33 <strong>za</strong>ključen<br />

Kult-media, usposabljanje pripadnikov ranljivih skupin <strong>na</strong><br />

področju medijev, <strong>kulture</strong> v medijih, kulturnih dogodkov<br />

ter <strong>na</strong> različnih področjih kulturnega menedžmenta<br />

Glasbeno-kulturne delavnice <strong>za</strong> romske<br />

polprofesio<strong>na</strong>lne glasbenike<br />

81.111,11 <strong>za</strong>ključen<br />

89.222,22 <strong>za</strong>ključen<br />

483

5.4 Sez<strong>na</strong>m upravičencev v okviru cilja Evropske kohezijske politike<br />

Bošnjaška kultur<strong>na</strong> zve<strong>za</strong> Bošnjaška kultura v Sloveniji – od prostovoljstva k<br />

64.917,78 <strong>za</strong>ključen<br />

Slovenije<br />

profesio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>ciji<br />

Center, društvo <strong>za</strong> pomoč Središče <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> avtizma 98.694,44 <strong>za</strong>ključen<br />

osebam z motnjami avtizma<br />

Združenje Fabrika Fabija<strong>na</strong> Vaja dela mojstra 97.909,44 <strong>za</strong>ključen<br />

Skupaj 1.393.969,29<br />

Tabela 5<br />

Javni razpis <strong>za</strong> izbor razvojnih projektov <strong>za</strong> dvig <strong>za</strong>posljivosti ranljivih družbenih skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada v letih 2009 in 2010<br />

Naziv upravičenca<br />

Romsko kulturno turistično<br />

društvo Pušča<br />

Orientalsko društvo NUR<br />

Društvo bosansko-hercegovskega<br />

in slovenskega prijateljstva Ljiljan<br />

Društvo Rojakov Plava in Gusinja<br />

Izvor – Slovenija<br />

Center društvo <strong>za</strong> avtizem<br />

Znesek<br />

Naslov projekta<br />

sofi<strong>na</strong>nciranja Fa<strong>za</strong><br />

Romski kulturno turistični animator 49.610,00 <strong>za</strong>ključen<br />

Iskanje izvora romskih plesov – usposabljanje plesnih<br />

pedagoginj in plesalk v indijskih in španskih romskih<br />

plesih <strong>za</strong> aktivno vključevanje mladih Romov v širšo<br />

kulturno skupnost<br />

Mala šola kulturnega menedžmenta – izobraževanje <strong>na</strong><br />

področju vodenja kulturnih društev<br />

Od črte do risanega filma – izobraževanje <strong>na</strong> področju<br />

likovne umetnosti<br />

Razvoj mreže kulturno-umetniškega usposabljanja <strong>za</strong><br />

osebe z avtizmom<br />

63.630,56 <strong>za</strong>ključen<br />

71.533,00 <strong>za</strong>ključen<br />

72.094,00 <strong>za</strong>ključen<br />

92.951,55 <strong>za</strong>ključen<br />

Društvo Afriški center Afričani v slovenskih gledališčih 99.913,00 <strong>za</strong>ključen<br />

Zavod Dlan, Maribor<br />

Knjiga – projekt usposabljanja in <strong>za</strong>poslovanja invalidov 47.454,00 <strong>za</strong>ključen<br />

<strong>za</strong> ohranjanje nematerialne in materialne kulturne<br />

dediščine, katerega nosilec je knjiga<br />

Društvo <strong>za</strong> razvijanje<br />

Živeti skupaj – socialno vključevanje kultur etničnih<br />

99.858,00 <strong>za</strong>ključen<br />

prostovoljnega dela Novo mesto skupin in romske skupnosti<br />

Bošnjaška kultur<strong>na</strong> zve<strong>za</strong> Manjšinska kultura v zvoku in sliki – usposabljanje <strong>na</strong> 77.671,00 <strong>za</strong>ključen<br />

Slovenije<br />

področju filmske produkcije <strong>za</strong> pripadnike različnih<br />

manjšinskih skupnosti<br />

Kulturno društvo Petőfi Sándor<br />

Dobrovnik<br />

Usposabljanje pripadnikov madžarske <strong>na</strong>rodne<br />

skupnosti v tradicio<strong>na</strong>lnih rokodelskih vešči<strong>na</strong>h<br />

68.937,00 <strong>za</strong>ključen<br />

Kulturno umetniško društvo<br />

Baobab<br />

IZRAZNI SVET AFRIŠKE KULTURE – širjenje afriške<br />

<strong>kulture</strong> z aktivnim vključevanjem priseljencev in njihovih<br />

potomcev v kultur<strong>na</strong> usposabljanja<br />

Moka, med, barvila – ključ do srca, z<strong>na</strong>nja in umetniške<br />

dediščine<br />

Umetnost multikulturnosti – usposabljanje pripadnikov<br />

manjšinskih skupnosti <strong>na</strong> področju filma in fotografije<br />

Usposabljanje predstavnikov arabske skupnosti v<br />

Sloveniji <strong>za</strong> izvajanje arabskega kulturnega festivala<br />

87.036,96 <strong>za</strong>ključen<br />

Društvo <strong>za</strong> ohranjanje in razvoj<br />

lectarije<br />

99.803,00 <strong>za</strong>ključen<br />

Kulturno-izobraževalni <strong>za</strong>vod<br />

73.304,00 <strong>za</strong>ključen<br />

Averroes Ljublja<strong>na</strong><br />

Društvo Ro<strong>za</strong><strong>na</strong> – Društvo <strong>za</strong><br />

92.719,00 <strong>za</strong>ključen<br />

<strong>kulturo</strong>, razumevanje in dialog<br />

Ro<strong>za</strong><strong>na</strong><br />

Združenje Fabrika Fabija<strong>na</strong> Vaja dela mojstra 2 99.990,00 <strong>za</strong>ključen<br />

Rotary Klub Nova Gorica Oder <strong>za</strong> vse – gledališka dejavnost invalidov 93.665,00 <strong>za</strong>ključen<br />

Romsko društvo Amala<br />

Delavnice usposabljanja romskih polprofesio<strong>na</strong>lnih<br />

99.880,00 <strong>za</strong>ključen<br />

igralcev, plesalcev in glasbenikov <strong>za</strong> ustvarjanje in<br />

izvedbo gledališko-glasbeno-plesnih predstav ter<br />

<strong>na</strong>dgradnjo romskega muzikla Stekleno jabolko<br />

Zve<strong>za</strong> društev gluhih in Zaposlovanje in usposabljanje gluhih in <strong>na</strong>glušnih <strong>za</strong> 99.744,00 <strong>za</strong>ključen<br />

<strong>na</strong>glušnih Slovenije<br />

informiranje v njim prilagojenih tehnikah<br />

Zavod <strong>za</strong> medgeneracijsko Kultur<strong>na</strong> spletanja usposabljanje invalidov <strong>za</strong> (samo)<br />

86.115,93 <strong>za</strong>ključen<br />

povezovanje Zlata leta<br />

promocijo kulturnih dejavnosti s pomočjo spletnih medijev<br />

Skupaj 1.575.910,00<br />

484

5.4 Sez<strong>na</strong>m upravičencev v okviru cilja Evropske kohezijske politike<br />

Tabela 6<br />

Javni razpis <strong>za</strong> izbor razvojnih projektov <strong>za</strong> dvig <strong>za</strong>posljivosti ranljivih družbenih skupin <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada v letih 2010–2011<br />

Naziv upravičenca<br />

Kulturno umetniško društvo<br />

Baobab<br />

Center društvo <strong>za</strong> avtizem<br />

Društvo <strong>za</strong> ohranjanje in razvoj<br />

lectarije<br />

Društvo Ro<strong>za</strong><strong>na</strong> – Društvo <strong>za</strong><br />

<strong>kulturo</strong>, razumevanje in dialog<br />

Ro<strong>za</strong><strong>na</strong><br />

RACIO SOCIAL, <strong>za</strong>vod <strong>za</strong><br />

razvoj socialnih in <strong>za</strong>poslitvenih<br />

programov<br />

Zve<strong>za</strong> društev gluhih in<br />

<strong>na</strong>glušnih Slovenije<br />

“MISIJA *S” Društvo <strong>za</strong> trajnostni<br />

razvoj Pomurja<br />

Mo<strong>za</strong>ik – društvo <strong>za</strong> socialno<br />

vključenost<br />

KD Priden možic<br />

Zavod <strong>za</strong> medgeneracijsko<br />

povezovanje Zlata leta<br />

Društvo <strong>za</strong>veznikov mehkega<br />

pristanka<br />

Romsko kulturno turistično<br />

društvo Pušča<br />

Bošnjaška kultur<strong>na</strong> zve<strong>za</strong><br />

Slovenije<br />

Romsko društvo Amala<br />

Naslov projekta<br />

Znesek<br />

sofi<strong>na</strong>nciranja Fa<strong>za</strong><br />

Izrazni svet afriške <strong>kulture</strong> 2 – širjenje afriške <strong>kulture</strong> z 99.605,48 v teku<br />

aktivnim vključevanjem priseljencev in njihovih potomcev<br />

v kultur<strong>na</strong> usposabljanja<br />

Izobraževanje in usposabljanje oseb z motnjami<br />

91.378,50 v teku<br />

avtističnega spektra <strong>za</strong> kulturni menedžment<br />

Lect druge generacije – gremo <strong>na</strong>prej; razvijamo in<br />

99.807,00 v teku<br />

krepimo ustvarjal<strong>na</strong> z<strong>na</strong>nja in s sodobnim oblikovanjem<br />

ter novimi pristopi <strong>na</strong>dgrajujemo umetniško dediščino s<br />

sodobnimi izdelki iz lecta<br />

Pripovedovalci zgodb v arabskem poletju <strong>kulture</strong> 97.928,00 v teku<br />

Usposabljanje gluhih in <strong>na</strong>glušnih invalidov <strong>za</strong><br />

prilagoditev dostopa po razstavah v muzejih<br />

51.480,50 v teku<br />

S prilagojenimi e-vsebi<strong>na</strong>mi do boljše dostopnosti<br />

spletnih informacij, <strong>kulture</strong>, večje socialne vključenosti<br />

senzornih invalidov ter populari<strong>za</strong>cija slovenskega<br />

z<strong>na</strong>kovnega jezika<br />

100.000,00 v teku<br />

“PHURI DEJ” Romske ženske – ambasadorke romske<br />

94.614,36 v teku<br />

<strong>kulture</strong> in dediščine<br />

VAS SOŽITJA – usposabljanje <strong>za</strong> dela <strong>na</strong> področju<br />

99.995,95 v teku<br />

odkrivanja, ohranjanja in kreativne uporabe romske<br />

kulturne dediščine v <strong>na</strong>selju Pušča<br />

Zgodbarji – pripovedovalska šola pripovedovalskega<br />

83.896,75 v teku<br />

varieteja <strong>za</strong> dijake Centra <strong>za</strong> izobraževanje, rehabilitacijo<br />

in usposabljanje Kamnik<br />

Usposabljanje invalidov <strong>za</strong> urednikovanje in samostojno 99.995,50 v teku<br />

upravljanje z neodvisnim spletnim medijem – invalidi <strong>za</strong><br />

invalide<br />

Vključevanje Romov v javno življenje preko <strong>kulture</strong> 86.484,28 v teku<br />

Promotor romske kuli<strong>na</strong>rike 61.115,00 v teku<br />

(KULT)URNI ODZIV – Usposabljanje <strong>na</strong> področju iskanja<br />

fi<strong>na</strong>nčnih virov (fundraisinga) <strong>za</strong> kulturne dejavnosti<br />

ranljivih skupin<br />

Delavnice usposabljanja romskih polprofesio<strong>na</strong>lnih<br />

glasbenikov s poudarkom <strong>na</strong> klasični glasbi in kulturi <strong>za</strong><br />

izvedbo koncerta s simfoničnim orkestrom<br />

97.806,12 v teku<br />

91.539,80 v teku<br />

Zavod Radio Študent ROKA – Romska kultura in administracija 84.987,80 v teku<br />

Združenje Fabrika Fabija<strong>na</strong> Vaja dela mojstra 3 91.557,30 v teku<br />

EN-KNAP Zavod <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijo<br />

in izvedbo kulturnih prireditev<br />

Postajam kreativen – spoz<strong>na</strong>vam zvok, svetlobo in oder;<br />

usposabljanje mlajše manjšinske populacije in priseljencev<br />

<strong>za</strong> splošne, svetlobne in tonske tehnike<br />

90.567,35 v teku<br />

Društvo bosansko-hercegovskega<br />

in slovenskega prijateljstva Ljiljan<br />

POKAŽI IN PREDSTAVI – Usposabljanje <strong>na</strong> področju<br />

avdiovizualnega predstavljanja kulturnih dejavnosti<br />

priseljenskih skupnosti<br />

Skupaj 1.600.000,00<br />

77.240,31 v teku<br />

485

5.5 Sez<strong>na</strong>m upravičencev v okviru Fi<strong>na</strong>nčnega<br />

mehanizma egp in Norveškega fi<strong>na</strong>nčnega<br />

mehanizma<br />

Tabela 1<br />

Sklad <strong>za</strong> NVO<br />

1. javni razpis Sklada <strong>za</strong> NVO:<br />

Naziv upravičenca<br />

Naslov projekta<br />

Znesek<br />

sofi<strong>na</strong>nciranja Fa<strong>za</strong><br />

Ustanova Lokal<strong>na</strong> razvoj<strong>na</strong> Ljudska dedišči<strong>na</strong> <strong>za</strong> Muzeje <strong>na</strong> Banjški in Trnovski planoti 45.000,00 <strong>za</strong>ključen<br />

fundacija BT Planote<br />

Ustanova “Fundacija poti miru v Pot dediščine Soške fronte 48.993,00 <strong>za</strong>ključen<br />

Posočju”<br />

Združenje turističnih kmetij Slovenije Ohranimo gastronomsko dediščino 45.000,00 <strong>za</strong>ključen<br />

Društvo <strong>za</strong> izobraževanje <strong>za</strong> tretje Starejši – nosilci in posredniki nesnovne kulturne dediščine 42.766,20 <strong>za</strong>ključen<br />

življenjsko obdobje<br />

Turistično društvo Bloke Bloška smučarska kultura 33.393,43 <strong>za</strong>ključen<br />

Skupaj 215.152,63<br />

2. javni razpis Sklada <strong>za</strong> NVO:<br />

Naziv upravičenca<br />

Naslov projekta<br />

Znesek<br />

sofi<strong>na</strong>nciranja Fa<strong>za</strong><br />

Turistično društvo Šempeter v Iz skrinje babic in dedkov <strong>za</strong> bogastvo vnukov 44.510,40 <strong>za</strong>ključen<br />

Savinjski dolini<br />

Evropski kulturni in tehnološki Kultur<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong> preteklosti <strong>za</strong> lepšo prihodnost 42.914,10 <strong>za</strong>ključen<br />

center Maribor<br />

Mini teater, Zavod <strong>za</strong> promocijo Koledovanje in koledniški običaji 44.426,93 <strong>za</strong>ključen<br />

in izvedbo lutkovnih in gledaliških<br />

predstav Ljublja<strong>na</strong><br />

PRJ HALO, Podeželsko razvojno jedro Ohranimo običaje in šege v Halo<strong>za</strong>h <strong>za</strong><strong>na</strong>mcem, včeraj 42.183,00 <strong>za</strong>ključen<br />

<strong>za</strong> jutri<br />

Zavod <strong>za</strong> ohranjanje <strong>na</strong>ravne in Etnološki park Cerkniško polje 44.496,80 <strong>za</strong>ključen<br />

kulturne dediščine – Jezerski hram,<br />

Cerknica<br />

Skupaj 218.531,23<br />

Tabela 2<br />

Sklad <strong>za</strong> individualne projekte<br />

Sklad <strong>za</strong> individualne projekte:<br />

Naziv upravičenca Naslov projekta<br />

Znesek<br />

sofi<strong>na</strong>nciranja Fa<strong>za</strong><br />

BSC Kranj Sejem bil je živ 1.211.242,00 <strong>za</strong>ključen<br />

Zavod Situla, Novo mesto YH Situla – Muzej kot življenjski prostor 465.434,00 <strong>za</strong>ključen<br />

Kobilar<strong>na</strong> Lipica Muzej Lipica 692.850,00 <strong>za</strong>ključen<br />

NUK Digital<strong>na</strong> knjižnica Slovenije – dLib.s 863.748,00 <strong>za</strong>ključen<br />

Mini teater Izgradnja gledališča in rezidenčnega centra Mini teater v Ljubljani 600.546,00 <strong>za</strong>ključen<br />

Obči<strong>na</strong> Ljublja<strong>na</strong> Obnova Ki<strong>na</strong> Šiška v Center <strong>za</strong> sodobno umetnost 310.506,00 <strong>za</strong>ključen<br />

Obči<strong>na</strong> Piran Sa<strong>na</strong>cija obokov pod cerkvijo Sv. Jurij v Piranu 534.461,00 <strong>za</strong>ključen<br />

Obči<strong>na</strong> Koper Kulturno oživljanje mestnega jedra 499.911,00 <strong>za</strong>ključen<br />

Obči<strong>na</strong> Divača<br />

Prenova Škrateljnove domačije v muzej slovenskih filmskih 1.234.845,00 <strong>za</strong>ključen<br />

igralcev v Divači<br />

Skupaj 6.413.543,00<br />

486

5.6 Sez<strong>na</strong>m raziskovalnih <strong>na</strong>log Ministrstva <strong>za</strong><br />

<strong>kulturo</strong> 2002–2009<br />

Tabela 1 Sez<strong>na</strong>m raziskovalnih <strong>na</strong>log Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2002–2009 1<br />

Leto<br />

Nosilec raziskave ali avtor<br />

raziskovalnega poročila Naslov Ustanova izvajalka<br />

2009 Urša Chitrakar Avtorske pravice v slovenskem in evropskem prostoru<br />

2009 Urša Chitrakar, Peter Rebec Ekonomski doprinos dejavnosti, ki temeljijo <strong>na</strong> avtorski<br />

in sorodnih pravicah k <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnemu gospodarstvu<br />

Republike Slovenije<br />

2009 Eva Kodrič-Dačić, Branka Vzpostavitev ustreznega statusa knjižnice <strong>za</strong> slepe in NUK<br />

Badovi<strong>na</strong>c, Dušan Brešar, slabovidne v sistemu<br />

Mitja Čander, Robert Hrovat javnih knjižnic<br />

Merič, Kristi<strong>na</strong> Janc, Ni<strong>na</strong><br />

Schmidt, Dušan Sterle,<br />

Damja<strong>na</strong> Vovk, Tomaž<br />

Wraber<br />

2009 Staša Kokot Predlog <strong>za</strong>konske vpeljave sheme deleža <strong>za</strong> umetnost v Zavod <strong>za</strong> kiparstvo<br />

Sloveniji<br />

2009 Ja<strong>na</strong> Mlakar Promocija muzejev in galerij preko muzejske trgovine Loški muzej Škofja Loka<br />

2009 Franc Marušič, Rok Žaucer Tujejezič<strong>na</strong> ime<strong>na</strong> lokalov, obratov, poslovnih prostorov Univer<strong>za</strong> v Novi Gorici<br />

ter stališča Slovenije do njih<br />

2009 Damjan Mašera <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> <strong>stanja</strong> vodenja in fi<strong>na</strong>nciranja <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih javnih<br />

<strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju glasbene in uprizoritvene umetnosti<br />

2009 Alain Modot Izdelava ekspertize <strong>za</strong> pripravo nove filmske <strong>za</strong>konodaje Media Consulting<br />

Group<br />

2009 Igor Sviderski Institucio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cija/mreženje sodobnega plesa v Sloveniji Društvo <strong>za</strong> sodobni<br />

ples Slovenije<br />

2009 Neda Pagon <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> Zako<strong>na</strong> o javni rabi slovenščine in njegovega<br />

uresničevanja<br />

Inštitut <strong>za</strong> civili<strong>za</strong>cijo in<br />

<strong>kulturo</strong><br />

2009 Blaž Resman Umetnost<strong>na</strong> topografija Slovenije, 2. del (CRP:<br />

ZRC SAZU<br />

Konkurenčnost Slovenije 2006–2013)<br />

2009 Stanislav Bahor, Eva<br />

Kodrič-Dačić, Kristi<strong>na</strong> Janc<br />

Priprava strokovnih podlag <strong>za</strong> sprejem priporočil<br />

(standardov) <strong>za</strong> šolske knjižnice<br />

NUK<br />

2009 Gorazd Vodeb, Eva Kodrič-<br />

Dačić, Kristi<strong>na</strong> Janc<br />

<strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> <strong>stanja</strong> in možnosti <strong>za</strong> ukinitev <strong>na</strong>domestil <strong>za</strong><br />

včlanitev v slovenske splošne<br />

knjižnice<br />

2009 Urban Vovk Kulturne vsebine v medijih, področje literature<br />

2008 ZRC SAZU Vključitev slovenske umetnostne dediščine v evropske ZRC SAZU<br />

pove<strong>za</strong>ve (projekt Muzej brez meja)<br />

2008 Blaž Resman Umetnost<strong>na</strong> topografija Slovenije (CRP Konkurenčnost ZRC SAZU<br />

Slovenije 2006–2013)<br />

2008 Barbara Murovec Slovenska recepcija evropske <strong>kulture</strong>: Valvasorjeva grafič<strong>na</strong> ZRC SAZU<br />

dedišči<strong>na</strong> (CRP Konkurenčnost Slovenije 2006–2013)<br />

2008 Naško Križ<strong>na</strong>r Register nesnovne dediščine (CRP Konkurenčnost ZRC SAZU<br />

Slovenije 2006–2013)<br />

2008 Jiri Kočica, Staša Kokot, Umetniška dela v investicijskih projektih v Sloveniji in Zavod <strong>za</strong> kiparstvo<br />

Aleksander Ostan, Andrej<br />

Smrekar, Andrej Srakar<br />

državah EU<br />

2008 Vlasta Vodeb Prostorsko integrirani kulturni sistemi kot lokal<strong>na</strong> razvoj<strong>na</strong><br />

priložnost (CRP Konkurenčnost Slovenije 2006–2013)<br />

Urbanistični inštitut RS<br />

2008 Frane Adam Vrednost<strong>na</strong> in <strong>na</strong>zorska usmerjenost slovenskih tiskanih<br />

medijev (CRP Konkurenčnost Slovenije 2006–2013)<br />

NUK<br />

Inštitut <strong>za</strong> razvojne in<br />

strateške a<strong>na</strong>lize<br />

1 Letnica, ki je <strong>na</strong>vede<strong>na</strong> v levem stolpcu, je letnica <strong>na</strong>stanka raziskovalnega poročila, a ni nujno tudi leto, v katerem je raziskava<br />

potekala.<br />

487

5.6 Sez<strong>na</strong>m raziskovalnih <strong>na</strong>log Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2002–2009<br />

Leto<br />

Nosilec raziskave ali avtor<br />

raziskovalnega poročila Naslov Ustanova izvajalka<br />

2008 Lenka Molek Recenzija raziskave Prostorsko integrirani kulturni sistemi<br />

kot lokal<strong>na</strong> razvoj<strong>na</strong> priložnost<br />

2008 Alja Brglez Te<strong>za</strong> o (ne)priljubljenosti slovenščine kot obveznega<br />

šolskega predmeta v Sloveniji<br />

Inštitut <strong>za</strong> civili<strong>za</strong>cijo in<br />

<strong>kulturo</strong><br />

2008 Dean Komel Vprašanja humanosti v perspektivi kulturnega,<br />

z<strong>na</strong>nstvenega in družbenega razvoja Slovenije in nujnost<br />

humanistične diskusije (CRP Konkurenčnost Slovenije<br />

2006–2013)<br />

Inštitut Nove revije<br />

2008 Sonja Pečjak Učinki <strong>na</strong>črtne kulturne vzgoje <strong>na</strong> kulturno dejavnost<br />

učencev v osnovnih šolah<br />

2008 Franc Zakrajšek Zasnova informacijske podpore vključevanju varstva<br />

kulturne dediščine v urejanje prostora<br />

2008 Marko Košan Razvojne možnosti mreženja kulturnih potencialov,<br />

varovanja in promocije kulturne dediščine ter razvojnih<br />

perspektiv kulturnega turizma <strong>na</strong> Koroškem<br />

2007 Matevž Tomšič, Matej<br />

Makarovič, Tamara<br />

Besednjak, Urša Šinkovec,<br />

Ennie Vardijan<br />

2007 Predrag Novaković, Darja<br />

Grosman, Rene Masaryk,<br />

Matjaž Novšak<br />

2007 Franc Zakrajšek, Vlasta<br />

Vodeb<br />

2007 Matej Zupančič, Mateja<br />

Kavčič, Boris Deanovič,<br />

Maja Oven<br />

Raziskava medijske svobode in avtonomnosti medijskega<br />

prostora v RS v letu 2007<br />

Minimalni standardi izkopavalne dokumentacije: pregled<br />

<strong>stanja</strong> in predlogi standardov<br />

Ekspert<strong>na</strong> podpora pripravi strategije vključevanja <strong>kulture</strong><br />

v informacijsko družbo<br />

Enot<strong>na</strong> metodologija <strong>za</strong> izdelavo konservatorskega <strong>na</strong>črta<br />

z izbranimi pilotnimi primeri<br />

2007 Andrej Horvat Strokovne podpore pri vključevanju <strong>kulture</strong> v lizbonsko<br />

strategijo<br />

2007 Monika Kalin Golob Nabor informacij o slovenščini in slovenskem jezikovnem<br />

položaju, pomembnih <strong>za</strong> informiranje evropske javnosti<br />

2007 Janez Šušteršič Priprava strokovnih izhodišč <strong>za</strong> utemeljitev vključevanja<br />

<strong>kulture</strong> v Lizbonsko strategijo<br />

2006 Štefan Bojnec Recenzija raziskave Ekonomika <strong>kulture</strong>; prvi del:<br />

ekonomski vplivi kulturnega sektorja <strong>na</strong> gospodarstvo<br />

2006 A<strong>na</strong> Božičnik Študija možnosti ponudbe visokega turizma v objektih<br />

kulturne dediščine Slovenije<br />

2006 Urša Chitrakar <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> o avtorski in sorodnih pravicah z vidika<br />

digitali<strong>za</strong>cije in spletnega dostopa do kulturnega in<br />

z<strong>na</strong>nstvenega gradiva<br />

2006 Peter Jurgec Organizira<strong>na</strong> skrb <strong>za</strong> govorno <strong>kulturo</strong> v slovenskih<br />

elektronskih medijih<br />

2006 Ire<strong>na</strong> Zorič, Barbara Filipič,<br />

Primož Gjerkiš<br />

Evalvacija rednega letnega javnega projektnega razpisa <strong>za</strong><br />

sofi<strong>na</strong>nciranje programskih vsebin medijev v letu 2006<br />

2006 Bogomir Kovač Recenzija raziskav o vplivu potencialne uvedbe enotne<br />

davčne stopnje <strong>na</strong> <strong>kulturo</strong><br />

2006 Jože Vogrinc Vezi in razpoke skupnega slovenskega kulturnega prostora<br />

(CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

2006 Jernej Zupančič Strategija RS <strong>za</strong> oblikovanje skupnega slovenskega<br />

kulturnega prostora ter opredelitev institucio<strong>na</strong>lnih in<br />

razvojnih usmeritev po vstopu v EU (CRP Konkurenčnost<br />

Slovenije 2001–2006)<br />

Univer<strong>za</strong> v Ljubljani,<br />

Filozofska fakulteta<br />

Fakulteta <strong>za</strong> uporabne<br />

družbene študije<br />

Univer<strong>za</strong> v Ljubljani,<br />

Filozofska fakulteta<br />

Urbanistični inštitut RS<br />

Zavod <strong>za</strong> varstvo<br />

kulturne dediščine<br />

Univer<strong>za</strong> v Ljubljani,<br />

Fakulteta <strong>za</strong> družbene<br />

vede<br />

Alianta<br />

Geoplan, d. o. o.<br />

Inštitut <strong>za</strong> civili<strong>za</strong>cijo in<br />

<strong>kulturo</strong><br />

Inštitut <strong>za</strong> <strong>na</strong>rodnost<strong>na</strong><br />

vprašanja<br />

2006 Frane Adam Stanje medijskega pluralizma v Sloveniji Inštitut <strong>za</strong> razvojne in<br />

strateške a<strong>na</strong>lize<br />

2006 Matej Makarovič, Mateja<br />

Černič<br />

Struktura in učinki fi<strong>na</strong>nciranja programskih vsebin in<br />

razvoja tehnične infrastrukture <strong>na</strong> področju medijev<br />

Inštitut <strong>za</strong> razvojne in<br />

strateške a<strong>na</strong>lize<br />

2006 Gregor Tomc Narod<strong>na</strong> identiteta, pluralnost in med<strong>na</strong>rodne integracije<br />

(CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

Univer<strong>za</strong> v Ljubljani,<br />

Fakulteta <strong>za</strong> družbene<br />

vede<br />

488

5.6 Sez<strong>na</strong>m raziskovalnih <strong>na</strong>log Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2002–2009<br />

Leto<br />

Nosilec raziskave ali avtor<br />

raziskovalnega poročila Naslov Ustanova izvajalka<br />

2006 Gregor Tomc Skupni slovenski kulturni prostor in EU (CRP<br />

Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

Univer<strong>za</strong> v Ljubljani,<br />

Fakulteta <strong>za</strong> družbene<br />

vede<br />

2006 Jaka Repič Primerjal<strong>na</strong> a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> in primeri dobre prakse glede urejanja<br />

romske kulturne problematike v evropskih državah<br />

Univer<strong>za</strong> v Ljubljani,<br />

Filozofska fakulteta<br />

2006 Marko Stabej Oblikovanje slovenskega korpusnega omrežja (CRP<br />

Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

Univer<strong>za</strong> v Ljubljani,<br />

Filozofska fakulteta<br />

2006 Vojko Gorjanc Zasnova <strong>na</strong> korpusu temelječih slovarskih in slovničnih<br />

opisov slovenskega jezika (CRP Konkurenčnost Slovenije<br />

2001–2006)<br />

Univer<strong>za</strong> v Ljubljani,<br />

Filozofska fakulteta,<br />

ZRC SAZU<br />

2006 Franjo Štiblar EU širitev in interes stalnih prebivalcev Slovenije <strong>za</strong><br />

ohranitev slovenske identitete (CRP Konkurenčnost<br />

Slovenije 2001–2006)<br />

2006 Franc Marušič Merila <strong>za</strong> ugotavljanje/prepoz<strong>na</strong>vanje slovenskosti in<br />

neslovenskosti imen, podjetij, <strong>za</strong>vodov, društev in drugih<br />

pravnih oseb <strong>za</strong>sebnega prava<br />

2006 Primož Jakopin Spletni sez<strong>na</strong>m besed slovenskega jezika (CRP<br />

Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

2006 Natalija Pihler <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> o izvajanju <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> o skladu RS <strong>za</strong> ljubiteljske<br />

kulturne dejavnosti<br />

2005 Urša Chitrakar <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> izvajanja določb <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> o uresničevanju javnega<br />

interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in uredbe o samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi<br />

2005 Urša Chitrakar Davčne spodbude <strong>za</strong> vlaganja v kulturno produkcijo;<br />

primerjal<strong>na</strong> študija<br />

2005 Natalija Pihler <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> izvajanja <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> o uresničevanju javnega interesa<br />

<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

2005 Barbara Rogelj Pogoji <strong>za</strong> pripravo <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne mreže kulturnih inštitucij, ki<br />

imajo kulturnovzgojne programe<br />

2005 Borut Šantej, Jerneja Batič, Organi<strong>za</strong>cija muzejske mreže: Osnutek novega <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> o<br />

Marjeta Mikuž<br />

varstvu kulturne dediščine<br />

2005 Jelka Hudoklin Smernice <strong>za</strong> celostno ohranjanje dediščinske kulturne<br />

krajine (spremembe <strong>za</strong>konodaje, povezovanje s<br />

kmetijstvom)<br />

2005 Nevenka Koprivšek, Maja<br />

Simoniti, Maja Hawli<strong>na</strong>,<br />

Pascal Brunet, Boštjan<br />

Šaver, Alma Selimović, Tanja<br />

Lesničar Pučko,<br />

Ire<strong>na</strong> Štaudohar<br />

Izdelava koncepta kulturne prestolnice v Sloveniji leta<br />

2012<br />

2005 Bogomir Kovač Strokovne podlage <strong>za</strong> pripravo <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> o <strong>za</strong>sebnih<br />

vlaganjih v <strong>kulturo</strong> in celovito reformo fi<strong>na</strong>nciranja <strong>kulture</strong><br />

2005 Alja Brglez, Barbara Raba slovenščine in tujih jezikov v podjetjih v tuji in<br />

Vogrinec, Mitja Čepič, Ahac mešani last<br />

Meden, Matej Steinbacher<br />

2005 Alja Brglez, Barbara<br />

Vogrinec, Mateja Gale,<br />

Mitja Čepič, Ahac Meden<br />

Izdelava koncepta kulturne prestolnice v Sloveniji leta<br />

2012<br />

2005 Re<strong>na</strong>ta Slabe Erker Ekonomski vidik prostorskih vrednot v procesu<br />

usklajevanja razvojnih interesov in varstvenih <strong>za</strong>htev (CRP<br />

Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

Univer<strong>za</strong> v Ljubljani,<br />

Prav<strong>na</strong> fakulteta<br />

Univer<strong>za</strong> v Novi Gorici<br />

ZRC SAZU<br />

Acer Novo mesto,<br />

d. o. o.<br />

Bunker<br />

Geoplan, d. o. o.<br />

Inštitut <strong>za</strong> civili<strong>za</strong>cijo in<br />

<strong>kulturo</strong><br />

Inštitut <strong>za</strong> civili<strong>za</strong>cijo in<br />

<strong>kulturo</strong><br />

Inštitut <strong>za</strong> ekonomska<br />

raziskovanja<br />

2005 Borut Šantej Koncept mreže muzejev Inštitut <strong>za</strong> pravo okolja<br />

2005 Peter Tomaž Dobrila Izdelava koncepta kulturne prestolnice v Sloveniji leta<br />

2012: delovni <strong>na</strong>slov: Brez ognjemeta!<br />

Kibla – Multimedijski<br />

center<br />

2005 Stanislava Repar Prednosti in pomanjkljivosti morebitne uveljavitve KUD Apokalipsa<br />

enotne davčne stopnje v Sloveniji <strong>za</strong> področje kulturnih<br />

dejavnosti <strong>na</strong> osnovi primerjalne a<strong>na</strong>lize s Slovaško in<br />

njeno tovrstno izkušnjo<br />

2005 Tadej Pfeifer Vključevanje varstva kulturne dediščine v pripravo<br />

okoljskih poročil in celovite presoje vplivov <strong>na</strong> okolje<br />

Ljubljanski urbanistični<br />

<strong>za</strong>vod, d. d.<br />

2005 Sneža<strong>na</strong> Šušteršič, Biserka<br />

Ošlaj Omahen, Eva Zver<br />

<strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> vpliva potencialne enotne davčne stopnje <strong>na</strong><br />

<strong>kulturo</strong> v Sloveniji<br />

MFB Consulting, d. o. o.<br />

489

5.6 Sez<strong>na</strong>m raziskovalnih <strong>na</strong>log Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2002–2009<br />

Leto<br />

Nosilec raziskave ali avtor<br />

raziskovalnega poročila Naslov Ustanova izvajalka<br />

2005 Majda Hrženjak Kultur<strong>na</strong> vzgoja: dostopnost <strong>kulture</strong> ter povezovanje med Mirovni inštitut<br />

<strong>kulturo</strong> in izobraževanjem – iskanje konceptualnih in<br />

sistemskih rešitev<br />

2005 Melita Ambrožič Oblikovanje zbirke člankov slovenskih avtorjev v polnem NUK<br />

besedilu (CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

2005 Ja<strong>na</strong> Kolar, Rozi<strong>na</strong> Švent Vzpostavitev sistema inventari<strong>za</strong>cije in varovanja NUK<br />

knjižnične kulturne dediščine v <strong>za</strong>mejstvu in izseljenstvu<br />

(CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

2005 Jurij Kobal Svetovanje MK pri pripravi a<strong>na</strong>litičnih ter programskih Oikos, d. o. o.<br />

podlag <strong>za</strong> področje programiranja razvojne politike<br />

2005 Qollective, d. o. o. Regijski kulturni centri kot dejavniki regijskega razvoja Qollective, d. o. o.<br />

2005 Aleš Vahčič <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> vpliva potencialne uvedbe enotne davčne stopnje<br />

<strong>na</strong> <strong>kulturo</strong> v Sloveniji<br />

Univer<strong>za</strong> v Ljubljani,<br />

Ekonomska fakulteta<br />

2005 Franc Zakrajšek, Vlasta Informacijska podpora varstvu kulturne dediščine v okviru Urbanistični inštitut RS<br />

Vodeb, Alenka Simikič novega <strong>za</strong>ko<strong>na</strong> o varstvu kulturne dediščine<br />

2005 Sara Lorenz Učinki štipendiranja podiplomskih umetniških<br />

izobraževanj <strong>na</strong> področju glasbene umetnosti v<br />

med<strong>na</strong>rodnem prostoru: <strong>za</strong>poslitve in pomembnejši<br />

dosežki nekdanjih štipendistov Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

Zve<strong>za</strong> glasbene<br />

mladine Slovenije<br />

2005 Maja Delak, Črtomir<br />

Frelih, Peter Milovanovič<br />

Jarh, Katja Pegan, Breda<br />

Podbrežnik Vukomir,<br />

Barbara Rogelj, Branka<br />

Rotar Pance, Eli<strong>za</strong>beta<br />

Štrukelj Petruša<br />

Pogoji <strong>za</strong> pripravo <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne mreže kulturnih inštitucij, ki<br />

imajo kulturno vzgojne programe<br />

2004 Nataša Pihler Projekt priprave idejne <strong>za</strong>snove INDOK centra <strong>za</strong> kulturno<br />

politiko<br />

2004 Miha Selan, Miran Zager,<br />

Janez Zupanec<br />

Evalvacija ekonomskih učinkov: predlog Zako<strong>na</strong> o avdiovizualni<br />

kulturi<br />

2004 Miran Zager, Miha Selan, Ekonomika <strong>kulture</strong> 1<br />

Janez Zupanec, Ti<strong>na</strong><br />

Brajnik, Tanja Česen, Ivanka<br />

Zakotnik<br />

2004 Tadeja Col<strong>na</strong>r, Aldo Ekonomika <strong>kulture</strong> 2 (CRP Konkurenčnost Slovenije<br />

Milohnič<br />

2001–2006)<br />

2004 Jože Vogrinc Kultur<strong>na</strong> identiteta <strong>na</strong> prepihu (CRP Konkurenčnost<br />

Slovenije 2001–2006)<br />

2004 Miroslav Verbič, Re<strong>na</strong>ta Smernice <strong>za</strong> ekonomsko vrednotenje <strong>na</strong>ravne in kulturne<br />

Slabe Erker<br />

dediščine<br />

2004 Miran Komac Percepcije slovenske integracijske politike, 1. del (CRP<br />

Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

2004 Jernej Zupančič Varovanje in evidentiranje kulturne dediščine Slovencev v<br />

<strong>za</strong>mejstvu (CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

2004 Eva Kodrič-Dačić Slovenske knjige <strong>na</strong> trgu: povezovanje informacijskih<br />

sistemov <strong>na</strong> področju knjige (CRP Konkurenčnost<br />

Slovenije 2001–2006)<br />

2004 Eva Kodrič-Dačić Metodologija zbiranja in arhiviranja slovenskih<br />

elektronskih publikacij <strong>na</strong> medmrežju, 1. del (CRP<br />

Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

2004 Aleš Debeljak Kultur<strong>na</strong> potrošnja: javnomnenjska raziskava o<br />

predstavah o kulturi in kulturni ponudbi v Sloveniji (CRP<br />

Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

Center <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno<br />

konkurenčnost<br />

Center <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno<br />

konkurenčnost<br />

Center <strong>za</strong> med<strong>na</strong>rodno<br />

konkurenčnost, Mirovni<br />

inštitut<br />

Inštitut <strong>za</strong> civili<strong>za</strong>cijo in<br />

<strong>kulturo</strong><br />

Inštitut <strong>za</strong> ekonomska<br />

raziskovanja<br />

Inštitut <strong>za</strong> <strong>na</strong>rodnost<strong>na</strong><br />

vprašanja<br />

Inštitut <strong>za</strong> <strong>na</strong>rodnost<strong>na</strong><br />

vprašanja, Slovenski<br />

<strong>na</strong>rodopisni inštitut<br />

Urban Jarnik<br />

NUK<br />

NUK, Institut Jožef<br />

Stefan<br />

Univer<strong>za</strong> v Ljubljani,<br />

Fakulteta <strong>za</strong> družbene<br />

vede<br />

2004 Gregor Tomc, Matej Venier Slovensko glasbeno-informacijsko središče Univer<strong>za</strong> v Ljubljani,<br />

Fakulteta <strong>za</strong> družbene<br />

vede<br />

2004 Franc Zakrajšek Modeli dostopnosti in razvojnih možnosti kulturne<br />

dediščine (CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

Urbanistični inštitut RS<br />

490

5.6 Sez<strong>na</strong>m raziskovalnih <strong>na</strong>log Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2002–2009<br />

Leto<br />

Nosilec raziskave ali avtor<br />

raziskovalnega poročila Naslov Ustanova izvajalka<br />

2004 Marjeta Humar Raziskava slovenske terminologije in priprava<br />

ZRC SAZU<br />

terminoloških slovarjev (CRP Konkurenčnost Slovenije<br />

2001–2006)<br />

2003 Marti<strong>na</strong> Skok Aktualne med<strong>na</strong>rodne teme; položaj slovenskih manjšin<br />

po vstopu Slovenije v Evropsko unijo<br />

Center MZZ <strong>za</strong><br />

raziskave<br />

2003 Barbara Sušnik Pregled <strong>za</strong>konodaje v RS, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> Slovence v<br />

<strong>za</strong>mejstvu in po svetu<br />

Center MZZ <strong>za</strong><br />

raziskave<br />

2003 Boštjan Botas Kenda, Martin Razmejitev med programskim, grafičnim in kreativnim Inštitut in akademija <strong>za</strong><br />

Mele, Zvezdan Martič oblikovanjem <strong>na</strong> spletu<br />

multimedijo<br />

2003 Neda Pagon Nacio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> identiteta in kultura Inštitut <strong>za</strong> civili<strong>za</strong>cijo in<br />

<strong>kulturo</strong><br />

2003 Karmen Šterk, Gregor Ilaš,<br />

Peter Kisin, Neda Pagon,<br />

Društve<strong>na</strong> in klubska kultura v Sloveniji (CRP<br />

Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

Inštitut <strong>za</strong> civili<strong>za</strong>cijo in<br />

<strong>kulturo</strong><br />

Saša Pagon, Barbara<br />

Vogrinec, Igor Zemljič<br />

2003 Peter Stanovnik <strong>A<strong>na</strong>li<strong>za</strong></strong> razpisov CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–2006 Inštitut <strong>za</strong> ekonomska<br />

v letu 2001 in 2002<br />

raziskovanja<br />

2003 Vera Kržišnik Bukič Odzivi drugih manjšinskih skupnosti <strong>na</strong> ukrepe<br />

Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />

Inštitut <strong>za</strong> <strong>na</strong>rodnost<strong>na</strong><br />

vprašanja<br />

2003 Jernej Zupančič Varovanje in evidentiranje kulturne dediščine Slovencev v<br />

<strong>za</strong>mejstvu<br />

Inštitut <strong>za</strong> <strong>na</strong>rodnost<strong>na</strong><br />

vprašanja<br />

2003 Jernej Zupančič Slovenija in <strong>na</strong>daljnji razvoj Evropske unije (CRP<br />

Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

Inštitut <strong>za</strong> <strong>na</strong>rodnost<strong>na</strong><br />

vprašanja, ZRS Koper<br />

2003 Maja Breznik, Janez Jug, Bralne <strong>kulture</strong> v novih razmerah <strong>za</strong>ložniške produkcije Mirovni inštitut<br />

Aldo Milohnić, Silva Novljan (CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

2003 Majda Hrženjak Kultur<strong>na</strong> vzgoja – evalvacijska študija Mirovni inštitut<br />

2003 Majda Hrženjak, Valerija<br />

Vendramin<br />

Kultur<strong>na</strong> vzgoja skozi otroško literaturo (CRP<br />

Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

Mirovni inštitut<br />

2003 Janez Balažic, Metka Fujs,<br />

Andrea Haberl Zemilč,<br />

Katalin Hirnök Munda,<br />

Jasmi<strong>na</strong> Litrop, Attila<br />

Kovacs, Franc Kuzmič<br />

2003 Danica Fink Hafner,<br />

Tomaž Boh<br />

2003 Danica Fink Hafner, Simo<strong>na</strong><br />

Kustec Lipicer<br />

Nacio<strong>na</strong>lne identitete v oblikovanju skupnega kulturnega<br />

prostora (CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

Fenomen zborovske pevske umetnosti <strong>na</strong> Slovenskem<br />

(CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

Spremljanje ka<strong>za</strong>lnikov <strong>na</strong> področju kulturnih politik<br />

<strong>na</strong> Slovenskem in prilagajanje <strong>za</strong>htevam EU (CRP<br />

Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

2003 Breda Mihelič Kriteriji <strong>za</strong> razglašanje spomenikov državnega pome<strong>na</strong><br />

in opredelitev varstvenih režimov kot osnova aktivnega<br />

varstva (CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

2003 Breda Čebulj Sajko Stanje arhivskega, muzejskega in knjižničnega gradiva<br />

pri slovenskih izseljencih po svetu (CRP Konkurenčnost<br />

Slovenije 2001–2006)<br />

2003 Mateja Sedmak, Darko<br />

Darovec, Mari<strong>na</strong> Furlan,<br />

Ves<strong>na</strong> Mikolič, Eva<br />

Podovšovnik, Vida Rožac<br />

Darovec<br />

2003 Peter Grilc, Tomaž Ilešič,<br />

Primož Vehar<br />

2002 Neda Pagon, Alja Brglez,<br />

Karmen Šterk, Mitja Čepič,<br />

Barbara Vogrinec, Apolonija<br />

Jan<br />

Identiteta/e Slovenske Istre: <strong>na</strong>rod<strong>na</strong> in kultur<strong>na</strong> identiteta<br />

<strong>na</strong> območju slovensko-italijanskega kulturnega stika<br />

v procesih evropske integracije (CRP Konkurenčnost<br />

Slovenije 2001–2006)<br />

Ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega<br />

sistema<br />

Dostopnost <strong>kulture</strong> (CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–<br />

2006)<br />

Pokrajinski muzej<br />

Murska Sobota<br />

Univer<strong>za</strong> v Ljubljani,<br />

Fakulteta <strong>za</strong> družbene<br />

vede<br />

Univer<strong>za</strong> v Ljubljani,<br />

Fakulteta <strong>za</strong> družbene<br />

vede<br />

Urbanistični inštitut RS,<br />

Fakulteta <strong>za</strong> arhitekturo,<br />

Zavod RS <strong>za</strong> varstvo<br />

kulturne dediščine,<br />

Uprava RS <strong>za</strong> varstvo<br />

kulturne dediščine<br />

ZRC SAZU, ZRS Koper<br />

ZRS Koper<br />

Inštitut <strong>za</strong> civili<strong>za</strong>cijo in<br />

<strong>kulturo</strong><br />

491

5.6 Sez<strong>na</strong>m raziskovalnih <strong>na</strong>log Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2002–2009<br />

Leto<br />

Nosilec raziskave ali avtor<br />

raziskovalnega poročila Naslov Ustanova izvajalka<br />

2002 Neda Pagon, Breda Luthar Tabloidi<strong>za</strong>cija v slovenskih medijih in demokrati<strong>za</strong>cija<br />

javnega prostora (CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–<br />

2006)<br />

Inštitut <strong>za</strong> civili<strong>za</strong>cijo<br />

in <strong>kulturo</strong>, Univer<strong>za</strong> v<br />

Ljubljani, Fakulteta <strong>za</strong><br />

družbene vede<br />

2002 Vladislav Kotnik Model <strong>za</strong>gotavljanja operne umetnosti v Sloveniji (CRP<br />

Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

Institutum Studiorum<br />

Humanitatis<br />

2002 Drago Rotar Obrav<strong>na</strong>vanje <strong>kulture</strong> v slovenskih medijih (CRP<br />

Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)<br />

Institutum Studiorum<br />

Humanitatis<br />

2002 Sandra Bašič Hrvatin, Marko Pravni in fi<strong>na</strong>nčni položaj ter struktura programov Univer<strong>za</strong> v Ljubljani,<br />

Milosavljevič<br />

slovenske javne televizije v primerjavi z izbranimi javnimi<br />

televizijami v državah članicah EU<br />

Fakulteta <strong>za</strong> družbene<br />

vede<br />

2002 Janez Dular, Sneža<strong>na</strong> Tecco Standardi<strong>za</strong>cija podatkov <strong>za</strong> nepremično kulturno ZRC SAZU<br />

Hvala<br />

dediščino<br />

2002 Zvone Žigon Slovenci v Afriki ZRC SAZU<br />

2002 Marko Hren Evropska struktur<strong>na</strong> politika in urbani kulturni centri:<br />

Študija primera uspešnega črpanja sredstev z aktuali<strong>za</strong>cijo<br />

ob pridruževanju Republike Slovenije Evropski skupnosti:<br />

Fabrica da polvora de Barcare<strong>na</strong> in Lugar Comun:<br />

Portugalska<br />

492

Metka Šošterič<br />

5.7 Predpisi s področja <strong>kulture</strong> 1<br />

1 Splošni predpisi s področja <strong>kulture</strong><br />

2 Kolektivne pogodbe<br />

3 Slovenski jezik<br />

4 Knjiga in knjižničarstvo<br />

5 Pravice in obveznosti ustavno priz<strong>na</strong>nih <strong>na</strong>rodnih skupnosti, romske skupnosti,<br />

manjšinske etične skupine, priseljencev in ranljivih skupin<br />

6 Kultur<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong> in arhivi<br />

7 Mediji<br />

1 Upoštevano stanje <strong>na</strong> dan 1. 6. 2011.<br />

493

5.7 Predpisi s področja <strong>kulture</strong><br />

1 Splošni predpisi s področja <strong>kulture</strong><br />

RESOLUCIJA O NACIONALNEM PROGRAMU ZA KULTURO 2008–2011 (ReNPK0811) (Uradni list RS, št.<br />

35/08 in 95/10).<br />

ZAKON O URESNIČEVANJU JAVNEGA INTERESA ZA KULTURO (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno<br />

prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10 in 20/11), okrajšava: ZUJIK.<br />

• Uredba o republiških priz<strong>na</strong>valni<strong>na</strong>h <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> (Uradni list RS, št. 70/03),<br />

• Uredba o metodologiji <strong>za</strong> določitev osnov <strong>za</strong> izračun sredstev <strong>za</strong> izvajanje javne službe <strong>na</strong> področju<br />

<strong>kulture</strong> (Uradni list RS, št. 100/03 in 81/09),<br />

• Uredba o samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi (Uradni list RS, št. 45/10),<br />

• Pravilnik o <strong>na</strong>činu izvajanja fi<strong>na</strong>nciranja javnih <strong>za</strong>vodov, javnih skladov in javnih agencij <strong>na</strong> področju<br />

<strong>kulture</strong> (Uradni list RS, št. 85/10),<br />

• Pravilnik o strokovnih komisijah (Uradni list RS, št. 109/02, 25/04 in 104/05),<br />

• Pravilnik o vodenju evidence javnih <strong>za</strong>vodov <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> (Uradni list RS, št. 11/03),<br />

• Pravilnik o vodenju evidence javne infrastrukture <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> (Uradni list RS, št. 11/03),<br />

• Pravilnik o prenehanju uporabe pravilnika o sofi<strong>na</strong>nciranju avtorskih honorarjev <strong>na</strong> področju<br />

glasbene, glasbeno-scenske, plesne, baletne, gledališke, filmske, audio, video in multimedijske<br />

ustvarjalnosti in <strong>na</strong> področju književnosti, z<strong>na</strong>nosti in likovne umetnosti (Uradni list RS, št. 75/04),<br />

• Pravilnik o prenehanju veljavnosti Pravilnika Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> o podeljevanju štipendij (Uradni<br />

list RS, št. 110/05),<br />

• Pravilnik o merilih <strong>za</strong> doseganje <strong>na</strong>ziva prvak in vrhunski glasbenik (Uradni list RS, št. 82/08),<br />

• Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa <strong>za</strong> izbiro kulturnih programov in kulturnih<br />

projektov (Uradni list RS, št. 43/10).<br />

ZAKON O PREŠERNOVI NAGRADI (Uradni list RS, št. 29I/10), okrajšava: ZPreN.<br />

• Statut Prešernovega sklada (Uradni list RS, št. 43/93).<br />

ZAKON O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA NEKATERE NUJNE PROGRAME REPUBLIKE SLOVENIJE V<br />

KULTURI (Uradni list RS, št. 24/98, 108/02, 14/03 – UPB1, 77/08), okrajšava: ZSNNPK.<br />

ZAKON O JAVNEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI (Uradni list RS, št.<br />

29/10), okrajšava: ZJSKD.<br />

• Akt o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije <strong>za</strong> kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 72/10).<br />

• Pravilnik o sofi<strong>na</strong>nciranju kulturnih projektov s sodelovanjem diplomatskih predstavništev in<br />

konzulatov Republike Slovenije v tujini (Uradni list RS, št. 26/11) – sprejet s strani ministra <strong>za</strong> zu<strong>na</strong>nje<br />

<strong>za</strong>deve in ministrice <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>na</strong> podlagi 74. čle<strong>na</strong> Zako<strong>na</strong> o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 –<br />

uradno prečiščeno besedilo, 126/07 – ZUP-E in 48/09) <strong>za</strong> izvajanje tretjega odstavka 2. čle<strong>na</strong> Zako<strong>na</strong> o<br />

zu<strong>na</strong>njih <strong>za</strong>devah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08 in<br />

108/09).<br />

2 Kolektivne pogodbe<br />

KOLEKTIVNA POGODBA ZA KULTURNE DEJAVNOSTI (Uradni list RS, št. 45/94, 45/94, 39/96, 40/97<br />

– ZDMPNU, 39/99 – ZMPUPR, 82/99, 102/00, 52/01, 64/01, 43/06 – ZKolP, 60/08, 61/08, 32/09, 32/09,<br />

22/10, 22/10, 82/10 in 89/10).<br />

• Merila in kriteriji <strong>za</strong> <strong>za</strong>sedbo delovnih mest priz<strong>na</strong>nih ustvarjalcev (Uradni list RS, št. 82/08).<br />

Podrobneje o objavah aneksov in razlag kolektivne pogodbe <strong>za</strong> kulturne dejavnosti (ki so že <strong>za</strong>jeti<br />

med spremembe):<br />

1. Aneks h Kolektivni pogodbi <strong>za</strong> kulturne dejavnosti Republike Slovenije<br />

(Uradni list RS, št. 45/94),<br />

2. Aneks h Kolektivni pogodbi <strong>za</strong> kulturne dejavnosti v RS (Uradni list RS, št. 60/08),<br />

494

5.7 Predpisi s področja <strong>kulture</strong><br />

3. Dogovor o podpisu Aneksa h Kolektivni pogodbi <strong>za</strong> kulturne dejavnosti v RS (Uradni list RS, št.<br />

61/08),<br />

4. Aneks h Kolektivni pogodbi <strong>za</strong> kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 32/09).<br />

1. Razlaga Kolektivne pogodbe <strong>za</strong> kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji<br />

(k 103. a-členu) (Uradni list RS, št. 22/10),<br />

2. Razlaga Kolektivne pogodbe <strong>za</strong> kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji<br />

(k 4. členu) (Uradni list RS, št. 22/10).<br />

1. Sklep o odpovedi Aneksa h kolektivni pogodbi <strong>za</strong> kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni<br />

list RS, št. 60/08 in 32/09) (Uradni list RS, št. 83/10, 22. 10. 2010),<br />

2. Sklep o preklicu odpovedi kolektivne pogodbe <strong>za</strong> javni sektor in kolektivnih pogodb dejavnosti in<br />

poklicev ter aneksov k tem pogodbam (Uradni list RS, št. 89/10, 8. 11. 2010).<br />

KOLEKTIVNA POGODBA ZA POKLICNE NOVINARJE (Uradni list RS/I, št. 31/1991, Uradni list RS, št.<br />

34/1996 – ZISS96, 40/1997 – ZDMPNU, 39/1999 – ZMPUPR, 100/05, 43/06 – ZKolP, 61/08).<br />

• Aneks h Kolektivni pogodbi <strong>za</strong> poklicne novi<strong>na</strong>rje (Uradni list RS, št. 61/08).<br />

KOLEKTIVNA POGODBA JAVNEGA ZAVODA RTV SLOVENIJA (Informator RTV S, št. 32/92).<br />

• Aneks h Kolektivni pogodbi javnega <strong>za</strong>voda RTV Slovenija (Uradni list RS, št. 69/08).<br />

DELOVNOPRAVNA ZAKONODAJA<br />

Na podlagi 45. čle<strong>na</strong> ZUJIK se glede odločanja o delovnih razmerjih in z njimi pove<strong>za</strong>nimi pravicami in<br />

obveznostmi delavcev uporabljajo predpisi, ki urejajo delov<strong>na</strong> razmerja in kolektivne pogodbe <strong>za</strong> javne<br />

uslužbence, razen če ZUJIK določa drugače. ZUJIK tudi <strong>na</strong>tančno opredeljuje, katera določila <strong>za</strong>ko<strong>na</strong>, ki<br />

ureja delov<strong>na</strong> razmerja javnih uslužbencev, se uporabljajo tudi <strong>za</strong> urejanje delovnih razmerij v javnih <strong>za</strong>vodih<br />

<strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong>.<br />

ZAKON O URESNIČEVANJU JAVNEGA INTERESA ZA KULTURO<br />

Pravilnik o merilih <strong>za</strong> doseganje <strong>na</strong>ziva prvak in vrhunski glasbenik (Uradni list RS, št. 82/08), okrajšava:<br />

ZUJIK.<br />

ZAKON O JAVNIH USLUŽBENCIH (Uradni list RS, št. 63/2007 – UPB3, 65/2008, 69/2008 –ZTFI-A, 69/2008<br />

– ZZavar-E, 74/2009 – Odl. US: U-I-136/07-13), okrajšava: ZJU.<br />

ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06 – ZZZPB-F, 46/07 – Odl. US: U-I-45/07,<br />

Up-249/06-22, 103/2007, 45/08 – ZArbit, 83/2009 – Odl. US: U-I-284/06-26), okrajšava: ZDR.<br />

ZAKON O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU (Uradni list RS, št. 108/09-UPB13, 8/10 – Odl. US:<br />

U-I-244/08-14, 13/10, 16/10 – Odl. US: U-I-256/08-27, 50/10 – Odl. US: U-I-266/08-12, 59/10 in 85/10),<br />

okrajšava: ZSPJS.<br />

• Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05 in 103/05),<br />

• Uredba o Uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih <strong>za</strong>vodih v plačne<br />

razrede (Uradni list RS, št. 69/08, 73/08 in 6/11),<br />

– Pravilnik o <strong>za</strong>časnih uvrstitvah delovnih mest direktorjev s področja <strong>kulture</strong> v plačne razrede<br />

znotraj razponov plačnih razredov (Uradni list RS, št. 4/06, 22/06, 31/06 in 62/10),<br />

• Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev oseb javnega prava <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong> v plačne<br />

razrede znotraj razponov plačnih razredov (Uradni list RS, št. 106/05, 20/06, 118/06),<br />

• Pravilnik o merilih <strong>za</strong> ugotavljanje redne delovne uspešnosti direktorjev pravnih oseb javnega prava<br />

s področja <strong>kulture</strong> (Uradni list RS, št. 7/09, 33/10),<br />

• Pravilnik o določitvi obsega sredstev <strong>za</strong> plačilo delovne uspešnosti iz <strong>na</strong>slova prodaje blaga in<br />

storitev <strong>na</strong> trgu ter o določitvi nejavnih prihodkov pri izvajanju javne službe, ki se štejejo v prihodke<br />

iz prodaje blaga in storitev <strong>na</strong> trgu, v javnih <strong>za</strong>vodih, javnih skladih in agencijah <strong>na</strong> področju <strong>kulture</strong><br />

ter <strong>na</strong> Radiu in televiziji Slovenija (Uradni list RS, št. 107/09).<br />

495

5.7 Predpisi s področja <strong>kulture</strong><br />

3 Slovenski jezik<br />

RESOLUCIJA O NACIONALNEM PROGRAMU ZA JEZIKOVNO POLITIKO 2007–2011 (Uradni list RS, št.<br />

43/07), okrajšava: ReNPJP0711.<br />

ZAKON O JAVNI RABI SLOVENŠČINE (Uradni list RS, št. 86/04, 91/08 in 8/10), okrajšava: ZJRS.<br />

• Uredba o potrebnem z<strong>na</strong>nju slovenščine <strong>za</strong> posamezne poklice oziroma delov<strong>na</strong> mesta v državnih<br />

organih in organih samoupravnih lokalnih skupnosti ter pri izvajalcih javnih služb in nosilcih javnih<br />

pooblastil (Uradni list RS, št. 22/08),<br />

• Navodilo o <strong>na</strong>činu izvajanja javnih prireditev, <strong>na</strong> katerih se uporablja tudi tuji jezik (Uradni list RS, št.<br />

93/05),<br />

• Navodilo o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe <strong>za</strong>sebnega prava oziroma ime<strong>na</strong><br />

fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost, pri vpisu v sodni register ali drugo uradno evidenco<br />

(Uradni list RS, št. 53/06).<br />

Uporabo slovenskega jezika poleg Ustave Republike Slovenije in Zako<strong>na</strong> o javni rabi slovenščine urejajo tudi<br />

drugi področni <strong>za</strong>koni, ki vsebujejo določbe o rabi jezika (npr. Zakon o gospodarskih družbah …).<br />

4 Knjiga in knjižničarstvo<br />

ZAKON O KNJIŽNIČARSTVU (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02 – ZUJIK), okrajšava: ZKnj-1.<br />

• Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS, št. 29/03),<br />

• Pravilnik o <strong>na</strong>činu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki <strong>za</strong>gotavljajo knjižnično dejavnost<br />

v več obči<strong>na</strong>h, in stroškov krajevnih knjižnic (Uradni list RS, št. 19/03),<br />

• Pravilnik o pogojih <strong>za</strong> izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03 in 70/08),<br />

• Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Uradni list RS, št. 88/03),<br />

• Pravilnik o razvidu knjižnic (Uradni list RS, št. 105/03),<br />

• Pravilnik o izvajanju knjižničnega <strong>na</strong>domestila (Uradni list RS, št. 42/04 in 14/09),<br />

• Pravilnik o dodeljevanju štipendij iz knjižničnega <strong>na</strong>domestila (Uradni list RS, št. 60/05) – Pravilnik<br />

Društva slovenskih pisateljev,<br />

• Pravilnik o izdaji dovoljenja <strong>za</strong> v<strong>za</strong>jemno katalogi<strong>za</strong>cijo (Uradni list RS, št. 107/08, 6/11 – Odl. US, 7/11 –<br />

Odl. US),<br />

• Pravilnik o imenovanju v strokovne <strong>na</strong>zive v knjižnični dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/09),<br />

• Samoupravni sporazum o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke (Uradni list SRS, št.<br />

30/80) – del<strong>na</strong> razveljavitev,<br />

• Pravilnik o sofi<strong>na</strong>nciranju osrednjih specializiranih informacijskih centrov (Uradni list RS, št. 12/05) – v<br />

pristojnosti MVZT.<br />

ZAKON O IZGRADNJI UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V LJUBLJANI (Uradni list SRS, št. 70/94), okrajšava:<br />

ZIUK – v pristojnosti MVZT.<br />

ZAKON O OBVEZNEM IZVODU PUBLIKACIJ (Uradni list RS, št. 69/06, 86/09), okrajšava: ZOIPub.<br />

• Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij (Uradni list RS, št. 90/07) –<br />

sprejem akta v pristojnosti NUK,<br />

• Pravilnik o vrstah in izboru elektronskih publikacij <strong>za</strong> obvezni izvod (Uradni list RS, št. 90/07 in 68/09)<br />

– sprejem akta v pristojnosti NUK.<br />

ZAKON O JAVNI AGENCIJI ZA KNJIGO REPUBLIKE SLOVENIJE (Uradni list RS, št. 112/07), okrajšava:<br />

ZJAKRS.<br />

• Sklep o ustanovitvi Javne agencije <strong>za</strong> knjigo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 57/08),<br />

• Pravilnik o strokovnih komisijah Javne agencije <strong>za</strong> knjigo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/09),<br />

• Pravilnik o izvedbi postopkov javnega poziva in javnega razpisa s področja knjige (Uradni list RS, št.<br />

19/09).<br />

496

5.7 Predpisi s področja <strong>kulture</strong><br />

5 Pravice in obveznosti ustavno priz<strong>na</strong>nih <strong>na</strong>rodnih<br />

skupnosti, romske skupnosti, manjšinske etične skupine,<br />

priseljencev in ranljivih skupin 2<br />

Pravice in obveznosti ustavno opredeljene madžarske in italijanske <strong>na</strong>rodne skupnosti ter romske skupnosti<br />

in različnih manjšinskih etničnih skupnosti in senzorno oviranih oseb so opredeljene v številnih predpisih s<br />

področja <strong>kulture</strong> in medijev ter drugi področni <strong>za</strong>konodaji, ki ne spadajo v matično pristojnost Ministrstva<br />

<strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>. V <strong>na</strong>daljevanju so <strong>na</strong>šteti le nekateri:<br />

USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (Uradni list RS, št. 33I/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 69/04, 69/04 in<br />

68/06).<br />

• ZAKON O SAMOUPRAVNIH NARODNIH SKUPNOSTIH (Uradni list RS, št. 65/94),<br />

• ZAKON O INVALIDSKIH ORGANIZACIJAH (Uradni list RS, št. 108/02 in 61/06 – ZDru-1),<br />

• ZAKON O UPORABI SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA (Uradni list RS, št. 96/02).<br />

Med<strong>na</strong>rodni dokumenti:<br />

• Med<strong>na</strong>rodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list RS, Med<strong>na</strong>rodne pogodbe, št. 7/39),<br />

• Med<strong>na</strong>rodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Uradni list RS, Med<strong>na</strong>rodne pogodbe, št. 7/39),<br />

• Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junij 2000 o izvajanju <strong>na</strong>čela e<strong>na</strong>kega obrav<strong>na</strong>vanja oseb ne glede <strong>na</strong><br />

raso ali <strong>na</strong>rodnost,<br />

• Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih e<strong>na</strong>kega obrav<strong>na</strong>vanja pri<br />

<strong>za</strong>poslovanju in delu,<br />

• Okvir<strong>na</strong> konvencija <strong>za</strong> varstvo <strong>na</strong>rodnih manjšin (Zakon o ratifikaciji, Uradni list RS, Med<strong>na</strong>rodne pogodbe,<br />

št. 4/98),<br />

• Evropska listi<strong>na</strong> o regio<strong>na</strong>lnih ali manjšinskih jezikih (Zakon o ratifikaciji, Uradni list Med<strong>na</strong>rodne pogodbe,<br />

št. 17/00),<br />

• Konvencija Združenih <strong>na</strong>rodov o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ – MP, št. 15/1990, Uradni list,<br />

Med<strong>na</strong>rodne pogodbe, št. 9/92),<br />

• Standard<strong>na</strong> pravila OZN <strong>za</strong> ize<strong>na</strong>čevanje možnosti invalidov (General<strong>na</strong> skupšči<strong>na</strong> OZN, 1993).<br />

2 Navedeni predpisi ne spadajo v pristojnost Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, vendar so pomembni <strong>za</strong> uresničevanje pravic in obveznosti<br />

ustavno priz<strong>na</strong>nih <strong>na</strong>rodnih skupnosti, romske skupnosti, manjšinske etične skupine, priseljencev in ranljivih skupin <strong>na</strong> področju<br />

<strong>kulture</strong> in medijev.<br />

497

5.7 Predpisi s področja <strong>kulture</strong><br />

6 Kultur<strong>na</strong> dedišči<strong>na</strong> in arhivi<br />

ZAKON O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08 – avtentič<strong>na</strong> razlaga in<br />

30/11 – Odl. US), okrajšava: ZVKD-1.<br />

• Pravilnik o obliki in <strong>na</strong>mestitvi oz<strong>na</strong>k nepremičnih spomenikov in z<strong>na</strong>menitosti (Uradni list SRS, št.<br />

33/85 in 16/08 – ZVKD-1),*<br />

• Pravilnik o postopku <strong>za</strong> izdajo dovoljenj <strong>za</strong> arheološka raziskovanja (Uradni list RS, št. 113/00 in 16/08 –<br />

ZVKD-1),*<br />

• Pravilnik o strokovnih, prostorskih in tehničnih pogojih <strong>za</strong> izvajanje javne službe <strong>na</strong> področju varstva<br />

kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 113/00 in 16/08 – ZVKD-1),* 3<br />

• Pravilnik o registru nepremične kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 25/02 in 16/08 –ZVKD-1),* 4<br />

• Pravilnik o postopku <strong>za</strong> izdajo dovoljenj <strong>za</strong> izvoz in iznos predmetov kulturne dediščine (Uradni list<br />

RS, št. 26/11),*<br />

• Pravilnik o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 122/04 in 16/08 –<br />

ZVKD-1),*<br />

• Pravilnik o evidenci in <strong>na</strong>dzoru pri trgovanju s predmeti kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 140/04<br />

in 15/07 – Odl. US, 95/07 in 16/08 – ZVKD-1),*<br />

• Pravilnik o pridobivanju <strong>na</strong>zivov <strong>na</strong> področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva<br />

(Uradni list RS, št. 101/08, 47/10),<br />

• Pravilnik o strokovnih izpitih <strong>na</strong> področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva<br />

(Uradni list RS, št. 101/08),<br />

• Pravilnik o varovanju in hranjenju <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega bogastva in muzejskega gradiva, o vpisu v razvid<br />

muzejev in o podelitvi pooblastila <strong>za</strong> opravljanje državne javne službe muzejev (Uradni list RS, št.<br />

110/08 in 32/09),<br />

• Pravilnik o registru kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 66/09),<br />

• Pravilnik o konservatorskem <strong>na</strong>črtu (Uradni list RS, št. 66/09),<br />

• Pravilnik o vlaganju in reševanju <strong>za</strong>htevkov <strong>za</strong> fi<strong>na</strong>nciranje predhodnih raziskav arheoloških <strong>na</strong>jdišč iz<br />

državnega proraču<strong>na</strong> (Uradni list RS, št. 69/09),<br />

• Pravilnik o sez<strong>na</strong>mih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10).<br />

* Prenehajo veljati z dnem uveljavitve ZVKD-1, uporabljajo pa se do izdaje ustreznih predpisov <strong>na</strong> podlagi<br />

ZVKD-1, razen če predpis ni v <strong>na</strong>sprotju z <strong>na</strong>vedenim <strong>za</strong>konom.<br />

ZAKON O VRAČANJU PROTIPRAVNO ODSTRANJENIH PREDMETOV KULTURNE DEDIŠČINE (Uradni list<br />

RS, št. 126/03), okrajšava: ZVPOPKD.<br />

• Pravilnik o zvrsteh protipravno odstranjenih predmetov kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 34/04).<br />

ZAKON O LASTNINJENJU KULTURNIH SPOMENIKOV V DRUŽBENI LASTNINI (Uradni list RS, št. 89/99<br />

(107/1999 – popr.) in 63/2007 – Odl. US), okrajšava: ZLKSDL.<br />

ZAKON O KOBILARNI LIPICA (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, okrajšava: ZKL.<br />

• Sklep o organi<strong>za</strong>ciji in delu javnega <strong>za</strong>voda Kobilar<strong>na</strong> Lipica (Uradni list RS, št. 1/08),<br />

• Uredba o <strong>na</strong>črtu prostorskih ureditev <strong>za</strong> območje Kobilarne Lipica – I. del (Uradni list RS, št. 76/08),<br />

• Uredba o geografski oz<strong>na</strong>čbi Lipicanec (Uradni list RS, št. 4/99).<br />

ZAKON O VARSTVU DOKUMENTARNEGA IN ARHIVSKEGA GRADIVA TER ARHIVIH (Uradni list RS, št.<br />

30/06), okrajšava: ZVDAGA.<br />

• Uredba o izročanju gradiva iz arhiva nekdanje Službe državne varnosti (Uradni list RS, št. 50/07),<br />

• Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 86/06),<br />

• Pravilnik o določanju rokov hranjenja dokumentarnega gradiva v javni upravi (Uradni list RS, št. 52/09),<br />

• Pravilnik o strokovnih izpitih <strong>na</strong> področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva<br />

(Uradni list RS, št. 101/08 in 87/08),<br />

3 Z dnem uveljavitve Pravilnika o varovanju in hranjenju <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega bogastva in muzejskega gradiva, o vpisu v razvid muzejev in o<br />

podelitvi pooblastila <strong>za</strong> opravljanje državne javne službe muzejev se ta pravilnik preneha uporabljati v delu, ki se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša <strong>na</strong> muzeje.<br />

4 Pravilnik o registru nepremične kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 25/02) se uporablja do vzpostavitve registra nepremične<br />

dediščine v skladu s pravilnikom o registru kulturne dediščine.<br />

498

5.7 Predpisi s področja <strong>kulture</strong><br />

• Pravilnik o pridobivanju <strong>na</strong>zivov <strong>na</strong> področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva<br />

(Uradni list RS, št. 101/08, 47/10),<br />

• Pravilnik o določitvi tarif pri uporabi arhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 48/08 in 87/08),<br />

• Pravilnik o strokovni usposobljenosti uslužbencev javnopravnih oseb ter delavcev ponudnikov<br />

storitev, ki delajo z dokumentarnim gradivom (Uradni list RS, št. 132/06 in 38/08),<br />

• Sklep o ustanovitvi javnega <strong>za</strong>voda Zgodovinski arhiv <strong>na</strong> Ptuju (Uradni list RS, št. 67/03),<br />

• Sklep o ustanovitvi javnega <strong>za</strong>voda Pokrajinski arhiv v Novi Gorici (Uradni list RS, št. 67/03),<br />

• Sklep o ustanovitvi javnega <strong>za</strong>voda Pokrajinski arhiv Maribor (Uradni list RS, št. 67/03 in 4/09),<br />

• Sklep o ustanovitvi javnega <strong>za</strong>voda Zgodovinski arhiv Ljublja<strong>na</strong> (Uradni list RS, št. 67/03 in 4/09),<br />

• Sklep o ustanovitvi javnega <strong>za</strong>voda Pokrajinski arhiv Koper (Uradni list RS, št. 67/03),<br />

• Sklep o ustanovitvi javnega <strong>za</strong>voda Zgodovinski arhiv Celje (Uradni list RS, št. 67/03),<br />

• Sklep o ustanovitvi in <strong>na</strong>činu dela arhivske komisije (Uradni list RS, št. 97/00 (113/2000 popr.)) –<br />

<strong>na</strong>vedeni sklep se je prenehal uporabljati z uveljavitvijo 67. čle<strong>na</strong> ZVDAGA in 127.–134. čle<strong>na</strong>.<br />

ZAKON O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU (Uradni list RS, št. 52/10), okrajšava: ZTNP-1.<br />

ZAKON O REGIJSKEM PARKU ŠKOCJANSKE JAME (Uradni list RS, št. 57/96, 7/99 –ZVKD, 110/02 – ZGO-<br />

1), okrajšava: ZRPSJ.<br />

ZAKON O SPOMINSKEM PARKU TREBČE (Uradni list SRS, št. 1/1981, 42/1986, Uradni list RS, št. 8/90,<br />

110/02 – ZGO-1 in 119/2002), okrajšava: ZSPT.<br />

7 Mediji<br />

ZAKON O SLOVENSKEM FILMSKEM CENTRU, JAVNI AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE (Uradni list RS, št.<br />

77/10), okrajšava: ZSFCJA.<br />

Prehod<strong>na</strong> določba ZSFCJA določa, da:<br />

• Filmski sklad Republike Slovenije, javni sklad, <strong>na</strong>daljuje svoje delo v skladu z ZAKONOM O FILMSKEM<br />

SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE (Uradni list RS, št. 17/94, 22/00 – ZJS in 59/01) ter predpisi in akti,<br />

izdanimi <strong>na</strong> njegovi podlagi, do vpisa statusnega preoblikovanja Filmskega sklada Republike Slovenije v<br />

agencijo v sodni register.<br />

• Sklep o preoblikovanju Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, v Slovenski filmski<br />

center, javno agencijo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 92/10 in 20/11).<br />

ZAKON O MEDIJIH (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmk-1 in 77/10 –<br />

ZSFCJA), okrajšava: ZMed.<br />

• Uredba o postopku in podrobnejših merilih <strong>za</strong> pridobitev statusa samostojnega novi<strong>na</strong>rja in <strong>za</strong><br />

vodenje razvida kot javne knjige (Uradni list RS, št. 105/01),<br />

• Uredba o merilih oziroma pogojih <strong>za</strong> določitev slovenskih avdiovizualnih del (Uradni list RS, št.<br />

105/01),<br />

• Uredba o <strong>na</strong>činu in kriterijih <strong>za</strong> oblikovanje sez<strong>na</strong>ma <strong>na</strong>jpomembnejših dogodkov (Uradni list RS, št.<br />

105/01),<br />

• Sklep o določitvi sez<strong>na</strong>ma <strong>na</strong>jpomembnejših dogodkov (Uradni list RS, št. 18/03),<br />

• Uredba o izvedbi rednega letnega javnega razpisa <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje projektov iz proračunske<br />

postavke <strong>za</strong> avdiovizualne medije (Uradni list RS, št. 52/03 35/04, 34/06, 77/10 – ZSFCJA in 1/11),<br />

• Uredba o izvedbi rednega letnega javnega razpisa <strong>za</strong> sofi<strong>na</strong>nciranje ustvarjanja programskih vsebin<br />

medijev (Uradni list RS, št. 78/06 in 4/11),<br />

• Pravilnik o <strong>na</strong>činu vodenja in postopku <strong>za</strong> vpis ter o posredovanju podatkov iz razvida medijev<br />

(Uradni list RS, št. 58/01, 54/02 – Skl. US: U-I-177/02-5, 94/02 in 73/03 – Odl. US: U-I-177/02-15),<br />

• Pravilnik o merilih <strong>za</strong> opredelitev vsebin lastne produkcije (Uradni list RS, št. 77/02),<br />

• Pravilnik o programih posebnega pome<strong>na</strong> (Uradni list RS, št. 85/02),<br />

• Pravilnik o prenehanju veljavnosti Pravilnika o dovoljenjih <strong>za</strong> izvajanje radijske ali televizijske<br />

499

5.7 Predpisi s področja <strong>kulture</strong><br />

dejavnosti (Uradni list RS, št. 111/06),<br />

• Pravilnik o določitvi vizualnega in akustičnega opozorila <strong>za</strong> programske vsebine, ki niso primerne <strong>za</strong><br />

otroke in mladoletnike (Uradni list RS, št. 39/07).<br />

Splošni akti, sprejeti <strong>na</strong> podlagi Zako<strong>na</strong> o medijih, ki so v pristojnosti sprejemanja Agencije <strong>za</strong> pošto<br />

in elektronske komunikacije Republike Slovenije:<br />

• Odlok o ustanovitvi Sveta <strong>za</strong> radiodifuzijo (Uradni list RS, št. 62/01, 115/06, 100/07) – v pristojnosti<br />

Državnega zbora Republike Slovenije,<br />

• Poslovnik Sveta <strong>za</strong> radiodifuzijo (Uradni list RS, št. 14/07, 31/00 in 89/01),<br />

• Splošni akt o <strong>na</strong>činu ugotavljanja pokritosti prebivalstva <strong>na</strong> območju Republike Slovenije z<br />

a<strong>na</strong>lognimi prizemnimi radijskimi ali televizijskimi programi, ki se razširjajo po radijskih frekvencah<br />

<strong>za</strong> a<strong>na</strong>logno radiodifuzijo (Uradni list RS, št. 138/06) – v pristojnosti Agencije <strong>za</strong> pošto in elektronske<br />

komunikacije Republike Slovenije,<br />

• Metodologija strokovnega <strong>na</strong>dzorstva radijskih in televizijskih programov (Uradni list RS, št. 59/08) – v<br />

pristojnosti Agencije <strong>za</strong> pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije,<br />

• Splošni akt o dovoljenju <strong>za</strong> izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/06 in<br />

25/07) – v pristojnosti Agencije <strong>za</strong> pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije.<br />

ZAKON O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05-ZDavP-1B, 105/06 – Odl. US,<br />

26/09-ZIPRS0809-B (31/09 – popr.), okrajšava: ZRTV-1.<br />

• Statut javnega <strong>za</strong>voda RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA (Uradni list RS, št. 106/06),<br />

• Pravilnik o <strong>na</strong>činu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o <strong>na</strong>činu<br />

plačevanja prispevka <strong>za</strong> programe Radiotelevizije Slovenija (Uradni list RS, št. 75/04),<br />

• Pravilnik o podrobnejših kriterijih <strong>za</strong> odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila davčnemu<br />

<strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ncu – fizični osebi (Uradni list RS, št. 142/04, 117/05, 109/06, 117/06 – Zdavp-2),<br />

• Pravilnik o kriterijih <strong>za</strong> odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo prispevka <strong>za</strong> programe RTV<br />

Slovenija (Uradni list RS, št. 94/06).<br />

Drugo:<br />

Zakon o spremembi in dopolnitvah Zako<strong>na</strong> o izvrševanju proračunov Republike Slovenije <strong>za</strong> leti 2011<br />

in 2012 (ZIPRS1112-A), Uradni list RS, št. 4/11 z dne 21. 1. 2011, ki določa višino prispevka <strong>za</strong> programe<br />

RTV Slovenija).<br />

ZAKON O ZAGOTAVLJANJU VIDNOSTI IN SLIŠNOSTI PROGRAMOV RTV SLOVENIJA IN LOKALNIH<br />

NEKOMERCIALNIH PROGRAMOV NA OBMOČJIH, KJER ŽIVI SLOVENSKA NARODNA MANJŠINA<br />

(Uradni list RS, št. 70/00), okrajšava: ZVSPRTV.<br />

ZAKON O POGOJIH ZA OPRAVLJANJE REPRODUKTIVNE VIDEO IN AVDIO DEJAVNOSTI (Uradni list RS,<br />

št. 42/1994, 50/1994, 1/1995, 69/2006 – ZOIPub), okrajšava: ZPORVAD.<br />

500

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!