Letno poročilo 2011 - Mariborska knjižnica

Mariborska knjižnica
7
Rotovški trg 2, 2000 Maribor
t: 02 23 52 100, f: 02 23 52 127
info@mb.sik.si, www.mb.sik.si MK/0 Zapis 76
Letno poročilo/Dragica Turjak
Velja od:29.2.2012
Poročilo direktorice o doseženih ciljih in rezultatih
Že v letu 2010 so se v knjižničarstvu, tako kot v javnem sektorju nasploh, začele kazati hude
razpoke, ki jih je povzročila splošna gospodarska kriza. Srečevali smo se z zmanjševanjem
proračunskih sredstev za redno dejavnost, še bolj pa so se omejitve pokazale na projektih, žal,
tudi na nujnih investicijah. V letu 2011 se je slabo finančno stanje samo še poglobilo: ne
samo, da ni bilo skoraj nobenih sredstev za nujno obnavljanje računalniške in druge opreme,
za vzdrževanje prostorov in nadaljevanje investicije v osrednjo knjižnico, pomanjkanje
sredstev je zajedlo tudi v redno vsakodnevno dejavnost knjižnice. Najbolj se je to odrazilo na
področju nabave knjižničnega gradiva, kjer so bila sredstva znižana s strani Ministrstva za
kulturo, nekateri občinski proračuni pa so zmanjšali sredstva na teh postavkah celo na komaj
še 20 % minimuma, ki ga določajo predpisi.
Zelo velik problem za normalno delovanje so predstavljale tudi likvidnostne težave v prvi
polovici leta, ko proračuni še niso sprejeti in nam Mestna občina Maribor zagotavlja le
začasno financiranje, torej sredstva za plače in obratovalne stroške, ostale občine pa večinoma
nič. Poleg tega je bil sprejet zakon, ki nas zavezuje k obveznemu spoštovanju 30 dnevnega
plačilnega roka in nam preprečil dosedanjo dobro prakso dogovarjanja z dobavitelji
knjižničnega gradiva o zamiku plačil. Dodatno pa je normalno delo otežila še vse pogostejša
praksa občin, da neredno in z velikimi zamudami izpolnjujejo pogodbene obveznosti in
nakazujejo dotacije. Dve občini na območju Knjižnice Lenart, ki sta več desetletij imeli v
svojih krajih naš bibliobus, sta financiranje na začetku leta ukinili, ne da bi poskrbeli za
alternativno dostopnost dejavnosti za svoje občane. Pri tem raziskava o stanju splošnega
knjižničarstva, ki ga je po podatkih osrednjih območnih knjižnic pripravil Center za razvoj
knjižnic v NUK, ugotavlja, da so knjižnice vzhodne Slovenije po vseh kazalnikih v primerjavi
z osrednjo in zahodno Slovenijo v izrazito slabšem položaju: imajo najšibkejše knjižnične
zbirke, najnižji prirast novega gradiva, najšibkejšo kadrovsko zasedenost in najnižje
proračunske prihodke na prebivalca. Če k temu dodamo še podatke o številu brezposelnih v
regiji, se hitro ustavimo pri družbeni odgovornosti knjižnice, ki naj bi prav v socialno šibkih
okoljih, in v teh še prav posebej, predstavljala socialni, materialni, kulturni in intelektualni
kapital ter pomagala ljudem do kulturnih dobrin. Namesto, da bi torej pospešeno dohitevali
razvitejši del Slovenije, smo prisiljeni zmanjševati dotok novitet, ukinjati časopise, manj
vlagati v izobraževanje in izpopolnjevanje zaposlenih, v tehnično opremljenost, v razvoj.
Ob tem je še bolj zaskrbljujoče, da Maribor nima ustrezne osrednje knjižnice, da se kakšnih
tisoč ali več obiskovalcev vsak dan še vedno drenja med policami na manj kot 300 m 2 , da je
prostor požarno varnostno vprašljiv, investicija pa se je v letu 2011 popolnoma ustavila, kljub
našim velikim prizadevanjem in kljub januarskemu sklepu vlade o sofinanciranju investicije.
Negativno je tudi to, da zaradi birokratskih in finančnih ovir nismo mogli urediti IKT centra v