Letno poroÄilo 2011 - Mariborska knjižnica
Letno poroÄilo 2011 - Mariborska knjižnica Letno poroÄilo 2011 - Mariborska knjižnica
Mariborska knjižnica 5 Rotovški trg 2, 2000 Maribor t: 02 23 52 100, f: 02 23 52 127 info@mb.sik.si, www.mb.sik.si MK/0 Zapis 76 Letno poročilo/Dragica Turjak Velja od:29.2.2012 1. Osnovni podatki o knjižnici Mariborska knjižnica, Maribor Public Library Skrajšano ime: Mariborska knjižnica Rotovški trg 2, 2000 Maribor Matična številka: 5055636 Davčna številka: SI 99698722 Velikost zavoda Mariborska knjižnica je osrednja območna knjižnica, ki deluje na območju 12 občin, sedežna občina je Mestna občina Maribor. Ustanoviteljice knjižnice so poleg sedežne občine še občine Duplek, Hoče – Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Rače – Fram in Starše. Za ostale občine na območju izvaja Mariborska knjižnica dejavnost pogodbeno: Kungota, Lovrenc na Pohorju, Pesnica, Ruše, Selnica in Šentilj. Kot osrednja območna knjižnica izvaja posebne naloge za širše območje občinskih knjižnic v Lenartu in Slovenski Bistrici. Število krajevnih knjižnic: 15 (osrednja in lokacije v mestu imajo ločene oddelke za otroke in odrasle), Potujoča knjižnica (bibliobus in premične zbirke), Izposoja v bolnišnico, Izposoja na dom. Posebne zbirke: Študijska zbirka mladinske književnosti, Igroteka – zbirka igrač, Glasbena zbirka - Cedeteka, Filmski center, AV zbirka – zbirka neknjižnega gradiva Število redno zaposlenih (nedoločen in določen čas): 91,5 Javna dela: 4 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje: - Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), URL RS 96/2002 - Zakon o knjižničarstvu, URL RS 87/2001 - Zakon o varstvu osebnih podatkov, URL RS 86/2004 in spremembe: 51/2007, 67/2007,94/2007 - Uredba o osnovnih storitvah knjižnic, URL RS 29/2003 - Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, URL RS 73/2003, 70/2008 - Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah, URL RS 88/2003 - Pravilnik o razvidu knjižnic, URL RS 105/2003 - Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic, URL RS 19/2003 - Nacionalni program za kulturo: http://www.ifa.de/fileadmin/content/.pdf - Zakon o obveznem izvodu publikacij, URL RS, 69/2006, 86/2009 - Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij (NUK),URL RS 90/2007 - Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mariborska knjižnica (občine Maribor, Duplek, Hoče, Miklavž, Rače – Fram, Starše), MUV št. 8/2005, 16/2006 - Pogodbe o zagotavljanju javne knjižnične službe (za občine Kungota, Lovrenc na Pohorju, Pesnica, Ruše, Selnica ob Dravi, Šentilj)
Mariborska knjižnica 6 Rotovški trg 2, 2000 Maribor t: 02 23 52 100, f: 02 23 52 127 info@mb.sik.si, www.mb.sik.si MK/0 Zapis 76 Letno poročilo/Dragica Turjak Velja od:29.2.2012 - Poslovnik kakovosti Mariborske knjižnice, MK Predpis št. 13/5 - Strateški načrt 2010 – 2013, MK Predpis št. 5/2 - Predpisi s področja računovodstva in finančnega poslovanja. - Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja v Mariborski knjižnici (MK 0/Predpis št. 10) Družbena odgovornost – odsev poslanstva in vizije Knjižnica je prostor, v katerem spremljamo družinske člane na poti od rojstva do vrtca, od vrtca do univerze, iz otroštva v odraslost, iz zaposlitve v upokojitev, iz brezposelnosti v zaposlitev (žal tudi obratno), iz pasivnosti v aktivno vključenost (Resman, 2011). Cilj vsake splošne knjižnice mora biti vzpostavitev osebnega, dinamičnega in dolgotrajnega, tako rekoč vseživljenjskega odnosa z uporabnikom. Ker so knjižnice brezplačno odprte vsem družbenim skupinam skoraj vse dni v letu, omogočajo socialno vključenost in aktivno državljanstvo, njihova družbena vloga pa pride še posebej do izraza v kriznih časih, v obdobjih, ki prinašajo brezposelnost, ko so ljudje v finančnih in osebnostnih krizah in zaradi tega morda marginalizirani. V knjižnici lahko kakovostno preživijo čas, se družijo, dobijo informacije, skozi branje, pogovore o literaturi in ustvarjalcih, poslušanje pravljic in ob najrazličnejših aktivnostih se kulturno bogatijo. Informacije, znanje, kulturo in umetnost prek izposojenega gradiva brezplačno odnesejo tudi domov. V knjižnici so lahko celo na daljavo: ob katerem koli času z domačega udobja uporabljajo dostopne digitalne vsebine, katalog knjižnice, naročijo in rezervirajo gradivo za naslednji obisk, podaljšajo rok izposoje, dobijo odgovor knjižničarja na vprašanja o gradivu in iz gradiva. Skozi vse te vloge se zagotovo bolj kot ekonomska vrednost knjižnice kaže njena družbena vrednost, ki se navezuje na pojem družbene odgovornosti. Dejavnost knjižnic vpliva na široko področje socialnih, kulturnih, izobraževalnih, intelektualnih, zgodovinskih in drugih kompetenc posameznika, vpliva na kakovost življenja posameznikov in skupnosti ter skozi to na izboljšanje medčloveških odnosov, socialno vključenost ranljivih skupin, boljšo informacijsko pismenost in bralne sposobnosti. Dolgoročni cilji - Sodelovanje v vseživljenjskem izobraževanju in aktivnem preživljanju prostega časa, posredovanje informacij in omogočanje socialnega mreženja uporabnikov. - Pridobitev ustreznih prostorov za osrednjo knjižnico, najmanj 6.000 m 2 . - Povečanje števila zaposlenih. - Delo s kadri: permanentno izobraževanje za posamezne strokovne segmente in sklope dela, za vodenje ter skrb za motivacijo in dobro notranjo komunikacijo. Letni cilji - Ohranitev doseženega nivoja financiranja, podpis letnih pogodb s financerji in pozitivna zaključitev poslovnega leta. - Zagotovitev financiranja investicije osrednje knjižnice in začetek postopka izvedbe. - Dokončanje ureditve dodatnega prostora Knjižnice Duplek in prenova vhodov v Knjižnici Nova vas. - Ohranitev števila zaposlenih. - Uspešna presoja sistema vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2000. - Ohranitev števila bralcev, obiskovalcev in izposojenega gradiva. - 3 številke revije Otrok in knjiga.
- Page 1 and 2: Letno poročilo Poslovno in finanč
- Page 3 and 4: Mariborska knjižnica 2 Rotovški t
- Page 5: Mariborska knjižnica 4 Rotovški t
- Page 9 and 10: Mariborska knjižnica 8 Rotovški t
- Page 11 and 12: Mariborska knjižnica 10 Rotovški
- Page 13 and 14: Mariborska knjižnica 12 Rotovški
- Page 15 and 16: Mariborska knjižnica 14 Rotovški
- Page 17 and 18: Mariborska knjižnica 16 Rotovški
- Page 19 and 20: Mariborska knjižnica 18 Rotovški
- Page 21 and 22: Mariborska knjižnica 20 Rotovški
- Page 23 and 24: Mariborska knjižnica 22 Rotovški
- Page 25 and 26: Mariborska knjižnica 24 Rotovški
- Page 27 and 28: Mariborska knjižnica 26 Rotovški
- Page 29 and 30: Mariborska knjižnica 28 Rotovški
- Page 31 and 32: Mariborska knjižnica 30 Rotovški
- Page 33 and 34: Mariborska knjižnica 32 Rotovški
- Page 35 and 36: Mariborska knjižnica 34 Rotovški
- Page 37 and 38: Mariborska knjižnica 36 Rotovški
- Page 39 and 40: Mariborska knjižnica 38 Rotovški
- Page 41 and 42: Mariborska knjižnica 40 Rotovški
- Page 43 and 44: Mariborska knjižnica 42 Rotovški
- Page 45 and 46: Mariborska knjižnica 44 Rotovški
- Page 47 and 48: Mariborska knjižnica 46 Rotovški
- Page 49 and 50: Mariborska knjižnica 48 Rotovški
- Page 51 and 52: Mariborska knjižnica 50 Rotovški
- Page 53 and 54: Mariborska knjižnica 52 Rotovški
- Page 55 and 56: Mariborska knjižnica 54 Rotovški
<strong>Mariborska</strong> knjižnica<br />
5<br />
Rotovški trg 2, 2000 Maribor<br />
t: 02 23 52 100, f: 02 23 52 127<br />
info@mb.sik.si, www.mb.sik.si MK/0 Zapis 76<br />
<strong>Letno</strong> poročilo/Dragica Turjak<br />
Velja od:29.2.2012<br />
1. Osnovni podatki o knjižnici<br />
<strong>Mariborska</strong> knjižnica, Maribor Public Library<br />
Skrajšano ime: <strong>Mariborska</strong> knjižnica<br />
Rotovški trg 2, 2000 Maribor<br />
Matična številka: 5055636<br />
Davčna številka: SI 99698722<br />
Velikost zavoda<br />
<strong>Mariborska</strong> knjižnica je osrednja območna knjižnica, ki deluje na območju 12 občin, sedežna<br />
občina je Mestna občina Maribor. Ustanoviteljice knjižnice so poleg sedežne občine še občine<br />
Duplek, Hoče – Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Rače – Fram in Starše. Za ostale<br />
občine na območju izvaja <strong>Mariborska</strong> knjižnica dejavnost pogodbeno: Kungota, Lovrenc na<br />
Pohorju, Pesnica, Ruše, Selnica in Šentilj.<br />
Kot osrednja območna knjižnica izvaja posebne naloge za širše območje občinskih knjižnic v<br />
Lenartu in Slovenski Bistrici.<br />
Število krajevnih knjižnic: 15 (osrednja in lokacije v mestu imajo ločene oddelke za otroke<br />
in odrasle), Potujoča knjižnica (bibliobus in premične zbirke), Izposoja v bolnišnico, Izposoja<br />
na dom.<br />
Posebne zbirke: Študijska zbirka mladinske književnosti, Igroteka – zbirka igrač, Glasbena<br />
zbirka - Cedeteka, Filmski center, AV zbirka – zbirka neknjižnega gradiva<br />
Število redno zaposlenih (nedoločen in določen čas): 91,5<br />
Javna dela: 4<br />
Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje:<br />
- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), URL RS 96/2002<br />
- Zakon o knjižničarstvu, URL RS 87/2001<br />
- Zakon o varstvu osebnih podatkov, URL RS 86/2004 in spremembe: 51/2007,<br />
67/2007,94/2007<br />
- Uredba o osnovnih storitvah knjižnic, URL RS 29/2003<br />
- Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, URL RS<br />
73/2003, 70/2008<br />
- Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah, URL RS 88/2003<br />
- Pravilnik o razvidu knjižnic, URL RS 105/2003<br />
- Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo<br />
knjižnično dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic, URL RS 19/2003<br />
- Nacionalni program za kulturo: http://www.ifa.de/fileadmin/content/.pdf<br />
- Zakon o obveznem izvodu publikacij, URL RS, 69/2006, 86/2009<br />
- Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij (NUK),URL<br />
RS 90/2007<br />
- Odlok o ustanovitvi javnega zavoda <strong>Mariborska</strong> knjižnica (občine Maribor, Duplek,<br />
Hoče, Miklavž, Rače – Fram, Starše), MUV št. 8/2005, 16/2006<br />
- Pogodbe o zagotavljanju javne knjižnične službe (za občine Kungota, Lovrenc na<br />
Pohorju, Pesnica, Ruše, Selnica ob Dravi, Šentilj)