Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...
Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...
Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
KATARINA KOŠIR, DR III<br />
PETER HVALICA, FTV II<br />
„SLOVENSKA<br />
KINEMATOGRA-<br />
FIJA JE PRECEJ<br />
UNIKATNA.”<br />
POGOVOR Z DR. IGORJEM KORŠIČEM<br />
Predv<strong>se</strong>m zgodnejši slovenski filmi so posneti<br />
po domačih literarnih predlogah. Se je to<br />
pogosto dogajalo zato, ker še niso bili izoblikovani<br />
kot filmska naracija<br />
Zagotovo, ampak to <strong>se</strong> ni dogajalo samo pri nas.<br />
Svetovna zgodovina filma kaže, da smo začeli s<br />
faznim zamikom in pre<strong>se</strong>netljivo hitro preboleli<br />
te zadeve. O<strong>se</strong>bno <strong>se</strong>m pre<strong>se</strong>nečen nad tem,<br />
kako smo pravzaprav res hitro dobili spodobno<br />
filmsko produkcijo glede na količino in na pozen<br />
začetek. Na svetovni ravni <strong>se</strong> je to prej končalo<br />
tam, kjer je film, ne da bi izčrpal svoj potencial,<br />
že našel svojo pripovedno obliko, svojo dušo,<br />
svojo e<strong>se</strong>nco. Pri nas je nekaj tega <strong>gledališke</strong>ga<br />
in sposojenega od sorodnih umetnosti ostalo še<br />
do danes. <strong>Ne</strong>kateri avtorji veliko in prelahkotno<br />
uporabljajo teatralnost, vendar pri tem medij<br />
filma ni optimalen. To pa so perverzno zapravljene<br />
priložnosti.<br />
92 in 93 In – Akcija!<br />
POGOVOR S PREDSTOJNIKOM KATEDRE<br />
ZA ZGODOVINO IN TEORIJO FILMA IN<br />
Podatki TELEVIZIJE NA LJUBLJANSKI AGRFT,<br />
PREDAVATELJEM MEDNARODNEGA UGLE-<br />
DA, KI JE NA ŠVEDSKEM DIPLOMIRAL IZ<br />
DRUŽBENIH VED, FILOZOFIJE IN FILMA<br />
TER DOKTORIRAL IZ BAZINA (SUSPENDED<br />
TIME: AN ANALYSIS OF BAZIN'S NOTION<br />
OF OBJECTIVITY OF THE FILM IMAGE,<br />
1988), PREDSTAVNIKOM SLOVENIJE V<br />
EURIMAGESU IN DO NEDAVNEGA TUDi<br />
PREDSEDNIKOM DRUŠTVA SLOVENSKIH<br />
FILMSKIH USTVARJALCEV. POGOVOR<br />
Z IZR. PROF. DR. IGORJEM IGNACEM<br />
KORŠIČEM.<br />
Zakaj nekateri naši uspešni ustvarjalci<br />
v kratki formi nikdar ne pridejo do<br />
celovečerne<br />
Lahko samo ugibam, da je to na nek način<br />
povezano tudi z o<strong>se</strong>bnostjo in nekaterih to ne<br />
vleče preveč. Na drugi strani je establishment,<br />
ki odloča o tem, kaj <strong>se</strong> dela in časa ne: različne<br />
komisije in različni posamezniki na teh<br />
položajih tradicionalno pravzaprav ne vedo, s<br />
čim <strong>se</strong> nek genialni ustvarjalec ukvarja in kaj<br />
jim lahko ponuja. Tak ustvarjalec lahko pomeni<br />
čisto provokacijo. Smo žal bolj provincialni in<br />
tradicionalistično ziheraštvo prosperira, tako da<br />
<strong>se</strong> dokoplje do stolčkov, kjer <strong>se</strong> odloča.<br />
S katero tujo kinematografijo je primerljiva<br />
slovenska<br />
Hm, s katero Slovenska kinematografija je<br />
precej unikatna. Mislim, da je kar bogata, predv<strong>se</strong>m<br />
zadnja leta. Prisotna je namreč raznovrstnost<br />
avtorskih pristopov, avtorskih rokopisov,<br />
poetik. Za slovenski film to velja. Zelo<br />
previdno primerjam z Dansko: Trier malenkost<br />
odstopa, a ima tudi precej skupnega z ostalimi
Change language