Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...

ki so meni in mnogim drugim padli v oči med gledanjem slovenskih filmov.
Primanjkovanje filmskih igralcev. Vendar – kdo bi sploh hotel biti filmski igralec
v Sloveniji Kako perspektiven je ta poklic Že režiserji, montažerji in snemalci
imajo dvomljivo prihodnost. No, seveda lahko dobijo delo na televiziji,
snemajo reklame, videospote, pa še marsikaj bi se našlo. Ampak predvsem
režiserji imajo pogosto umetniško vizijo, stremijo k temu, da bi posneli svoj
film, da bi posneli čim več lastnih kvalitetnih filmov. Stremijo k ustvarjanju in
ne h komercialni proizvodnji. Glede na nepopisno množico celovečercev in na
svetlobno hitrost procesa od ideje za film do končnega izdelka morajo pač stopiti
na realna tla. Za igralce bi bilo še huje. Hja, takle mamo.
Zato je razumljivo, da za film avtorji izbirajo gledališke igralce. Vendar bi
bilo potemtakem verjetno smiselno uvesti malo več sodelovanja med filmskim
in gledališkim oddelkom na Akademiji. En semester igre pred kamero je premalo,
konec koncev morajo študentje filmskega oddelka že prvo leto snemati filmčke,
čeprav samo za vaje. Vrženi v sne manje filmski režiserji ne vedo, kako delati z
igralci, kako jim sporočiti, kaj bi od njih radi, prav tako pa igralci ne vedo točno,
kaj se od njih pričakuje. Rezultati so tako večinoma odvisni od naključnega ta -
lenta na obeh straneh.
Učinkovita rešitev Ne bi vedela. Vsekakor je boljša kot nič. Samostojnega
poklica filmskega igralca pač še dolgo ne bo pri nas. Zato se mi zdi izjemno
pomembno, da obe strani – voditelj in vodena figura, režiser in igralec torej,
spoznata delo in ustvarjalni proces drugega in da imajo igralci potemtakem
čim več prakse pred kamero. Že to bi bil dober korak v pravo smer. Do tedaj pa
samo podpiram nadobudne igralce, ki se vedoželjno lotevajo igre pred kamero,
iščoč najboljše tehnike za kvaliteten rezultat na velikem platnu.
Vendar –
kdo bi sploh
hotel biti
filmski
igralec v Sloveniji
Kako
perspektiven
je ta poklic