Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...
Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...
Ne se soncit Produkcija I. semestra Dramske igre, gledališke režije ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Daniel Day Škufca, gLr III<br />
naj svet šumi<br />
filozofi<br />
umetniki<br />
povpre-<br />
Čen Človek<br />
zaslepljeni<br />
skicirati predstavo<br />
saloni<br />
42 in 43 <strong>Produkcija</strong> V. <strong>se</strong>mestra – UČene piČke ali Naj svet šumi<br />
Berem že de<strong>se</strong>to dramo istega avtorja in počasi obupujem nad tem, da bom<br />
kadarkoli našel karkoli zanimivega. In potem na lepem najdem dramo, ki v<br />
meni nekaj prebudi. Pravzaprav <strong>se</strong> me ne dotakne cela drama, ampak samo<br />
eno dejanje. Dejanje, v katerem so predstavljeni filozofi.<br />
Zdi <strong>se</strong> mi, da zgodba ostalih štirih dejanj nima nikakršne veze z mojo idejo,<br />
zato <strong>se</strong> odločim, da dramo preuredim tako, da bo imela poudarek na dejanju,<br />
ki me zanima. Torej, ostala štiri kratko malo zbrišem. Z drugimi be<strong>se</strong>dami –<br />
odločil <strong>se</strong>m <strong>se</strong> ubiti Molièra. Mislil <strong>se</strong>m si, da naju pač zanimajo različne<br />
stvari in eden od naju bo moral za drugega umreti. Glede na to, da ima on že<br />
izkušnje na področju umiranja, <strong>se</strong>m to prepustil njemu. A <strong>se</strong>daj, ko imam pred<br />
<strong>se</strong>boj svojo verzijo drame, <strong>se</strong> mi po glavi mota neznosna mi<strong>se</strong>l, da <strong>se</strong>m Molièru<br />
storil veliko krivico. Saj bolj ko razmišljam, bolj ugotavljam, da obstaja velika<br />
verjetnost, da je njega zanimalo isto kot mene in da so imela tudi tista spuščena<br />
štiri dejanja zelo pomembno funkcijo pri prikazovanju te, meni tako ljube ideje.<br />
Na napakah <strong>se</strong> učimo.<br />
<strong>Ne</strong> glede na v<strong>se</strong> to, imam <strong>se</strong>daj dramo, v kateri so v ospredje postavljeni<br />
filozofi. Oni mislijo, da so zaradi svojega “znanja” nad ostalimi. Celemu svetu<br />
pametujejo, kako bi bilo potrebno govoriti in živeti. Pišejo poezijo in živijo<br />
v svojih višjih duhovnih sferah, ki jih povprečen človek težko razume. Drug<br />
drugega podpirajo in hvalijo, na kritike odgovarjajo s psovkami, jezijo <strong>se</strong> na<br />
povprečnega človeka, ki jih ne razume, in na politiko, ki jim ne da dovolj<br />
denarja in hvale ... In jaz si ne morem pomagati, da v teh filozofih ne bi videl<br />
nas, umetnikov.<br />
In to je nakakšna osnovna ideja predstave. Umetniki, drug proti drugemu,<br />
drug za drugega in skupaj proti v<strong>se</strong>m. Umetniki, ki si želijo svet, v katerem ne<br />
bi bilo ljudi, ki ne razumejo njihove umetnosti. Umetniki, ki jim je glavo zmešal<br />
Dioniz, torej ustvarjalna sila sama, in povzročil, da zaslepljeni od lastnega<br />
ega ne vidijo ničesar več.<br />
Za zaključek bom skiciral predstavo. Vzamite to kot “teater trailer”, katerega<br />
zgodba ne pove ničesar o dejanski v<strong>se</strong>bini predstave, ampak le nakaže<br />
način, na katerega <strong>se</strong> spopadam z uprizoritvijo.<br />
Z mislijo, da sva z Molièrom stremela k istemu cilju, razumem, zakaj je v svoji<br />
drami filozofe postavil v salon. Tam so le-ti dobili moč. Celoten prostor je podpiral<br />
njihove ideje in filozofijo in kar je najpomembnejše, tam so bili varni. Sedaj<br />
<strong>se</strong> postavi vprašanje, kako to danes postaviti na oder Kaj so danes ti saloni, ki<br />
umetnikom dajejo varnost, moč in podporo<br />
Primer – otvoritve likovnih razstav. Tja pridejo skoraj sami umetniki ter
Change language